TEHNIČNA DOKUMENTACIJA ZA INFORMACIJSKO · PDF fileInformacijska podpora postopkom .....65 7.7.1. Postopek pridobivanja projektnih pogojev in soglasij

Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana T: 01 478 48 00

F: 01 478 48 34

E: [email protected]

www.gu.gov.si

Številka: 43000 - 21 / 2017 - 7

Datum: 29. 9. 2017

TEHNIČNA DOKUMENTACIJA

ZA INFORMACIJSKO PODPORO

NA PODROČJU PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA

IN GRADITVE OBJEKTOV

2

KAZALO:

1. UVOD............................................................................................................................................................ 7

1.1. Ozadje naročila ......................................................................................................................................... 7

1.2. Namen naročila ......................................................................................................................................... 7

1.3. Predmet naročila ....................................................................................................................................... 8

1.4. Pravne podlage ......................................................................................................................................... 8

1.4.1. Veljavna zakonodaja ......................................................................................................................... 8

1.4.2. Zakonodaja v pripravi ........................................................................................................................ 9

2. OBSTOJEČE STANJE .................................................................................................................................10

3. SPLOŠNE ZAHTEVE ...................................................................................................................................11

3.1. Zagotavljanje skladnosti z zakonodajo .......................................................................................................11

3.2. Skladnost z direktivo INSPIRE ..................................................................................................................11

3.3. Elastičnost razvoja ....................................................................................................................................11

3.4. Integracija z zunanjimi sistemi, uporaba skupnih gradnikov in horizontalnih funkcij ter zbirk podatkov ..........11

3.4.1. Integracija s sistemi za podporo delu z dokumentarnim gradivom.......................................................12

3.4.2. Integracija z drugimi informacijskimi sistemi – delujoči .......................................................................12

3.4.3. Integracija z drugimi informacijskimi sistemi – v razvoju .....................................................................16

3.4.4. Uporaba zbirk podatkov ....................................................................................................................17

3.5. Enotna prijava ..........................................................................................................................................18

3.6. Hramba podatkov .....................................................................................................................................18

3.7. Upravljanje z metapodatki .........................................................................................................................19

3.8. Kompatibilnost z najbolj razširjenimi brskalniki ...........................................................................................19

3.9. Hramba in obdelava osebnih podatkov ......................................................................................................19

3.10. Grafična podoba / uporabniška izkušnja ................................................................................................19

3.11. Dostopnost (slabovidni, naglušni, gluhi) .................................................................................................20

3.12. Odprtost, nadgradljivost, razširljivost .....................................................................................................20

3.13. Večjezičnost .........................................................................................................................................21

3.14. Okolja za vzpostavitev ..........................................................................................................................21

4. SKUPNE FUNKCIONALNE ZAHTEVE .........................................................................................................22

4.1. Upravljanje z uporabniki ............................................................................................................................22

4.2. Upravljanje s postopki ...............................................................................................................................22

4.3. Upravljanje s strukturami gradiv ................................................................................................................23

4.4. Upravljanje s šifranti .................................................................................................................................23

4.5. Upravljanje s predlogami dokumentov .......................................................................................................24

4.6. Nadzor nad delovanjem sistema ...............................................................................................................24

4.7. Napredne analize nad podatki ...................................................................................................................24

4.8. Obveščanje uporabnikov ...........................................................................................................................24

5. FUNKCIONALNE ZAHTEVE ENOTNE VSTOPNE TOČKE ...........................................................................25

5.1. Nameni in cilji ...........................................................................................................................................25

5.2. Uporabniki ................................................................................................................................................25

5.2.1. Enotna prijava ..................................................................................................................................26

5.2.2. Dostop do uporabniškega računa ......................................................................................................26

5.3. Upravljanje EVT........................................................................................................................................26

5.3.1. Upravljanje z uporabniki....................................................................................................................26

5.3.2. Upravljanje s šifranti .........................................................................................................................26

5.3.3. Nadzor nad delovanjem sistema .......................................................................................................26

5.3.4. Obveščanje uporabnikov ..................................................................................................................26

5.4. Funkcijske ravni EVT ................................................................................................................................26

5.4.1. Vsebine predstavitvene ravni ............................................................................................................27

5.4.2. Integracijska raven ...........................................................................................................................31

5.4.3. Sodelovalna raven ............................................................................................................................33

6. FUNKCIONALNE ZAHTEVE SISTEMA EPLAN ............................................................................................35

6.1. Uvod ........................................................................................................................................................35

6.1.1. Strateški cilji .....................................................................................................................................35

3

6.1.2. Ključni akterji ....................................................................................................................................36

6.1.3. Konceptualna zasnova sistema ePlan ...............................................................................................37

6.2. Upravljanje sistema ..................................................................................................................................38


6.2.2. Upravljanje s postopki.......................................................................................................................38

6.2.3. Upravljanje s strukturami gradiv ........................................................................................................38


6.2.5. Upravljanje s predlogami dokumentov ...............................................................................................38


6.2.7. Napredne analize nad podatki ...........................................................................................................38


6.2.9. Spremljanje aktivnosti in izvajanja postopkov ....................................................................................38

6.3. Priprava in sprejemanje prostorskih aktov ..................................................................................................39

6.3.1. Podpora pripravi prostorskih aktov ....................................................................................................39

6.3.2. Upravljanje in dostop do podatkov (procesno okolje) .........................................................................40

6.3.3. Integracijska komponenta .................................................................................................................45

6.4. Dostop do podatkov o pravnem stanju v prostoru na podlagi prostorskih aktov ...........................................45

6.4.1. Skupen pregled osnovnih podatkov o prostorskih aktih ......................................................................45

6.4.2. Pregled podatkov prostorskega akta .................................................................................................45

6.4.3. Iskanje po podatkih...........................................................................................................................47

6.4.4. Prikaz statistik ..................................................................................................................................48

6.4.5. Napredne uporabe ...........................................................................................................................48

6.5. Zagotavljanje in ohranjanje podatkov .........................................................................................................48

6.5.1. Vzpostavitev začetnega stanja ..........................................................................................................49

6.5.2. Začasno vzdrževanje ........................................................................................................................50

6.5.3. Urejanje podatkov ............................................................................................................................51

6.6. Izdelava spremljajoče dokumentacije ........................................................................................................51

7. FUNKCIONALNE ZAHTEVE SISTEMA EGRADITEV ...................................................................................53

7.1. Uvod ........................................................................................................................................................53

7.1.1. Strateški cilji .....................................................................................................................................53

7.2. Konceptualna zasnova sistema eGraditev .................................................................................................54

7.3. Podatkovna zasnova sistema eGraditev ....................................................................................................56

7.4. Nadgradnja sistema za evidentiranje upravnih aktov ..................................................................................56



7.5.2. Upravljanje s postopki.......................................................................................................................58

7.5.3. Upravljanje s strukturami gradiv ........................................................................................................58


7.5.5. Upravljanje s predlogami dokumentov ...............................................................................................58




7.5.9. Spremljanje aktivnosti in izvajanja postopkov ....................................................................................58

7.6. Povezovanje z informacijskimi sistemi in podatkovnimi viri .........................................................................59

7.6.1. Povezovanje s sistemom »UJP e-Plačila« .........................................................................................60

7.6.2. Povezovanje z nepremičninskim sistemom ........................................................................................60

7.6.3. Povezovanje s sistemom za podporo delu z dokumentarnim gradivom ...............................................60

7.6.4. Povezovanje s skupnim distribucijskim okoljem prostorskih in nepremičninskih podatkov ....................61

7.6.5. Vzpostavitev podsistema za evidentiranje pristojnosti soglasodajalcev ...............................................62

7.6.6. Vzpostavitev zbirke pristojnosti upravnih enot ....................................................................................63

7.6.7. Vzpostavitev opozorilnega sloja nelegalnih in neskladnih gradenj.......................................................63

7.6.8. Povezovanje z drugimi registri ..........................................................................................................64

7.6.9. Povezovanje z informacijskimi sistemi pristojnih soglasodajalcev ter s sistemom za odmero

komunalnega prispevka na pristojni občini .........................................................................................................64

7.6.10. Povezovanje s sistemi za dolgoročno hrambo elektronskih dokumentov .............................................65

4

7.7. Informacijska podpora postopkom .............................................................................................................65

7.7.1. Postopek pridobivanja projektnih pogojev in soglasij ..........................................................................67

7.7.2. Postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja ...................................................................................69

7.7.3. Postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja ...................................................................................70

7.7.4. Reševanje zadev na drugi stopnji ......................................................................................................71

7.7.5. Ključni uporabniki in deležniki ...........................................................................................................71

7.8. Zahteve v povezavi z zakonodajo v pripravi ...............................................................................................76

7.8.1. Gradbena parcela .............................................................................................................................76

7.9. Izdelava spremljajoče dokumentacije ........................................................................................................77

7.10. Dostop do podatkov o graditvi objektov .................................................................................................79

8. FUNKCIONALNE ZAHTEVE SISTEMA SPREMLJANJA STANJA PROSTORSKEGA RAZVOJA ................80

8.1. Namen .....................................................................................................................................................80

8.2. Nadgradnja obstoječega sistema...............................................................................................................80

8.3. Uporabniki ................................................................................................................................................80







8.5. Vsebinske zahteve....................................................................................................................................81

8.5.1. Seznam kazalnikov...........................................................................................................................81

8.5.2. Infografika ........................................................................................................................................83

8.5.3. Interaktivni pregledovalnik tematskih kart ..........................................................................................83

8.5.4. Vmesnik za prenos podatkov ............................................................................................................84

8.6. Podatki .....................................................................................................................................................84

8.6.1. Pridobitev podatkov za izračun manjkajočih kazalnikov ali manjkajočih časovnih vrst in izračun

vrednosti kazalnikov ..........................................................................................................................................85

8.7. Primeri dobrih praks ..................................................................................................................................85

9. TEHNOLOŠKE ZAHTEVE ............................................................................................................................86

9.1. Vložitev zahteve za certifikacijo opreme po ZVDAGA pri Arhivu RS ............................................................86

10. IZVEDBA NAROČILA ..............................................................................................................................88

10.1. Načrtovanje ..........................................................................................................................................88

10.2. Razvoj (1. del) ......................................................................................................................................89

10.3. Razvoj (2. del) ......................................................................................................................................89

10.4. Uvajanje ...............................................................................................................................................89

10.4.1. Usposabljanje uporabnikov ...............................................................................................................89

10.4.2. Podpora naročniku ...........................................................................................................................90

10.5. Garancija..............................................................................................................................................91

10.6. Vzdrževanje in nadgrajevanje ...............................................................................................................91

11. NAČIN DELA NA PROJEKTU IN IZDELKI ...............................................................................................92

11.1. Način dela ............................................................................................................................................92

11.2. Izdelki ..................................................................................................................................................92

11.3. Dokončen prevzem ...............................................................................................................................92

11.4. Plačilna dinamika..................................................................................................................................93

11.5. Metodologija razvoja .............................................................................................................................93

11.6. Lokacija izvajanja .................................................................................................................................93

12. DOKUMENTI IN PRILOGE .......................................................................................................................94

5

KAZALO PREGLEDNIC:

Preglednica 1: SPIS 1.45, 4.0 (SRC Pisarniški informacijski sistem)........................................................................12

Preglednica 2: IMiS/ARChive .................................................................................................................................12

Preglednica 3: INSPIS ...........................................................................................................................................12

Preglednica 4: Centralna Varnostna shema – CVS .................................................................................................12

Preglednica 5: Pladenj ...........................................................................................................................................13

Preglednica 6: IO modul ........................................................................................................................................13

Preglednica 7: Asinhroni modul..............................................................................................................................13

Preglednica 8: e-Plačila .........................................................................................................................................13

Preglednica 9: Izdajanje časovnih žigov SI-TSA .....................................................................................................13

Preglednica 10: Centralni sistem za avtentikacijo SI-CAS .......................................................................................14

Preglednica 11: SOVD ..........................................................................................................................................14

Preglednica 12: eUprava .......................................................................................................................................14

Preglednica 13: JEP - Jedro Elektronskih postopkov (zaledni sistem podjetniškega portala EPT).............................15

Preglednica 14: OPSI - Portal odprtih podatkov Slovenije .......................................................................................15

Preglednica 15: Centralni (strežniški) e-podpis (SI-CES) ........................................................................................15

Preglednica 16: MAXIMO Portal DRO storitev ........................................................................................................16

Preglednica 17: Centralno e-vročanje SI-CeV.........................................................................................................16

Preglednica 18: Aplikacijski nadzorni sistem (AP-NAR)...........................................................................................16

Preglednica 19: Razvid institucij javnega sektorja ...................................................................................................16

Preglednica 20: e-Dokumenti .................................................................................................................................17

Preglednica 21: Skupni podatkovni slovar ..............................................................................................................17

Preglednica 22: GURS – Distribucijsko okolje.........................................................................................................17

Preglednica 23: GURS – Produkcijsko okolje .........................................................................................................18

Preglednica 24: Elektronska zemljiška knjiga – eZK, eSodstvo ...............................................................................18

Preglednica 25: Najbolj razširjeni brskalniki (maj 2017) ...........................................................................................19

Preglednica 26: Predvidena okolja za vzpostavitev .................................................................................................21

Preglednica 27: Informativen prikaz akterjev po ključnih postopkih ..........................................................................40

Preglednica 28: Ključni postopki po veljavni zakonodaji na področju prostorskega načrtovanja ................................41

Preglednica 29: Krovni postopki po veljavni zakonodaji na področju graditve objektov .............................................67

Preglednica 30: Seznam uporabnikov, njihova vključenost v postopke na področju graditve objektov .......................72

Preglednica 31: Izvedba razvoja in implementacije po aktivnostih ...........................................................................88

Preglednica 32: Plačilna dinamika projekta ............................................................................................................93

KAZALO SLIK:

Slika 1: Elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov ...................................... 8

Slika 2: Podrobnejša delitev sistema ePlan s pripadajočimi funkcionalnostmi ..........................................................37

Slika 3: Aktivnosti v zvezi s podatki ........................................................................................................................48

Slika 4: Koraki vzpostavitve začetnega stanja podatkov ..........................................................................................50

Slika 5: Konceptualna zasnova sistema eGraditev ..................................................................................................54

Slika 6: Podrobnejša delitev sistema eGraditev s pripadajočimi funkcionalnostmi ....................................................55

Slika 7: Konceptualna zasnova zbirke podatkov o graditvi objektov .........................................................................56

Slika 8: Shematski prikaz in opis postopka plačevanja prek sistema UJP ................................................................60

Slika 9: Konceptualna zasnova zbirke pristojnosti soglasodajalcev ..........................................................................62

Slika 10: Krovni postopki podprti z elektronsko vlogo ..............................................................................................66

6

SEZNAM KLJUČNIH KRATIC, POJMOV IN OKRAJŠAV

ARSO: Agencija Republike Slovenije za okolje

CRP: Centralni register prebivalstva

DPA: Državni prostorski akt

DPN: Državni prostorski načrt pa ZPNačrt

DR: Davčni register

DZPGS: Direktorat za prostor, graditev in stanovanja

eGraditev: sistem, ki podpira procese na področju graditve objektov

ePlan: sistem, ki podpira procese na področju prostorskega načrtovanja

EVT: enotna vstopna točka

GTZ: Generične tehnološke zahteve

GURS: Geodetska uprava Republike Slovenije

IRSOP: Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor

FURS: Finančna uprava Republike Slovenije

HKOM: Hitro komunikacijsko omrežje državnih organov

Ministrstvo: Ministrstvo pristojno za prostor

MJU: Ministrstvo za javno upravo

MOP: Ministrstvo za okolje in prostor

NUP: Nosilec urejanja prostora po ZPNačrt

OPA: Občinski prostorski akt

OPN: Občinski prostorski načrt po ZPNačrt

OPPN: Občinski podrobni prostorski načrt

PIS: Prostorski informacijski sistem

PRO: Prostorski red občine po ZUreP-1

PRS: Poslovni register Slovenije

PZI: Projekt za izvedbo skladno z GTZ

RPN: Regionalni prostorski načrt

SI-CAS: Centralni avtentikacijski sistem

SI-CeS: Centralni (strežniški) e-podpis

SPRO: Strategija prostorskega razvoja občine po ZUreP-1

SSPR: spremljanje stanja prostorskega razvoja

SURS: Statistični urad Republike Slovenije

SVN: Repozitorij izvorne kode

UJP: Uprava Republike Slovenije za javna plačila

ZPNačrt: Zakon o prostorskem načrtovanju

ZUN: Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor

ZUP: Zakon o splošnem upravnem postopku

ZUPUDPP: Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor

ZUreP-1: Zakon o urejanju prostora-1

7

1. UVOD

1.1. Ozadje naročila

Dokument je namenjen opisu zahtev za načrtovanje, razvoj in uvedbo informacijskih sistemov

za podporo elektronskemu poslovanju na področju prostorskega načrtovanja in graditve

objektov, ki bodo predstavljali sestavne dele PIS.

Glavni namen PIS je podpora pri opravljanju nalog države in lokalnih skupnosti na področju

prostorskega načrtovanja in graditve objektov, spremljanje stanja prostorskega razvoja in

omogočanje javnosti, da se seznani s stanjem v prostoru. PIS vsebuje zbirke prostorskih

podatkov, orodja ter storitve za podporo procesom na področju prostorskega načrtovanja in

graditve objektov.

Konceptualna zasnova sistema je bila zajeta že v konceptu elektronskega poslovanja na

področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov, ki ga je v letu 2014 pripravilo Ministrstvo

za infrastrukturo. Koncept je zajel opredelitev ključnih storitev/sistemov in je predstavljal

podlago za nadaljnje delo na področju načrtovanja, razvoja in uvajanja posameznih

storitev/sistemov. K izvedbi zastavljenega koncepta se je pristopilo v okviru Programa projektov

eProstor, ki ga izvajata Ministrstvo za okolje in prostor ter Geodetska uprava Republike

Slovenije. Osnovni namen programa projektov je pospešiti in izboljšati procese na področju

prostorskega načrtovanja, graditve objektov in upravljanja z nepremičninami, kar je mogoče

doseči s povezljivimi (medopravilnimi), enostavno dostopnimi in zanesljivimi zbirkami

prostorskih podatkov.

1.2. Namen naročila

Trenutno stanje na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov se v informacijskem

delu odraža na razdrobljenosti zbirk podatkov in podpornih storitev, nestandardiziranih in

manjkajočih podatkih, funkcijski orientiranosti rešitev ter sistemski nepreglednosti. Zaradi

navedenega je ministrstvo pristopilo k načrtovanju sistemov za podporo elektronskemu

poslovanju. Elektronsko poslovanje bo s povezovanjem gradnikov PIS, z uporabo horizontalnih

storitev in gradnikov informacijsko komunikacijskega sistema državne uprave, s povezavo s

prostorsko podatkovno infrastrukturo in s povezavo z zunanjimi informacijskimi sistemi

predstavljalo učinkovito informacijsko podporo deležnikom v procesih na področju prostorskega

načrtovanja in graditve objektov.

Glavni nameni uvedbe elektronskega poslovanja so:

elektronsko izvajanje procesov,

povezovanje storitev, sistemov,

poenotenje podatkov in storitev,

postopna vzpostavitev zbirk podatkov,

omogočanje dostopa do podatkovnih virov in

poenotenje, optimizacija in nadzor procesnih aktivnosti.

Uvedba elektronskega poslovanja se bo odražala na:

večji sistemski transparentnosti,

odpravljanju administrativnih ovir,

vzpostavitvi ustrezne informacijske infrastrukture,

zmanjšanju stroškov,

odpravljanju funkcijske zaprtosti deležnikov,

prehodu k procesni usmerjenosti,

stalni dosegljivosti,

8

optimizaciji in re-inženiringu procesov in

postopnem uvajanju pregledne in celovite sistemske integracije.

Elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov vključuje:

enotno vstopno točko, ki deluje v obliki spletnega portala,

sistem ePlan, ki podpira procese na področju prostorskega načrtovanja,

sistem eGraditev, ki podpira procese na področju graditve objektov,

skupni prikaz stanja prostora (SPSP)1 in

sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja (SSPR).

Navedeni sistemi se bodo vzpostavili, vodili in vzdrževali znotraj PIS, ki ga skladno z ZPNačrt

vodi in vzdržuje ministrstvo.

Slika 1: Elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov

1.3. Predmet naročila

Javno naročilo vključuje načrtovanje (analizo in projekt za izvedbo), razvoj (skupaj z

nadgradnjo) in uvedbo informacijskih sistemov za podporo elektronskemu poslovanju na

področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov. Informacijska podpora na področju

prostorskega načrtovanja in graditve objektov vključuje izgradnjo:

enotne vstopne točke, ki deluje v obliki spletnega portala,

sistema ePlan, ki podpira procese na področju prostorskega načrtovanja,

sistema eGraditev, ki podpira procese na področju graditve objektov in

sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja.

1.4. Pravne podlage

1.4.1. Veljavna zakonodaja

Veljavna zakonodaja je navedena v posebni prilogi tega dokumenta (PRILOGA 1: Pregled

obstoječega stanja). Podrobneje je zakonodaja razdelana za področja prostorskega načrtovanja

in graditve objektov.

1 Izdelava skupnega prikaza stanja prostora ni predmet tega razpisa.

9

1.4.2. Zakonodaja v pripravi

Na področju prostorskega načrtovanja in graditve objektov se pripravljajo normativne

spremembe Zakona o urejanju prostora, Gradbenega zakona, Zakona o pooblaščenih arhitektih

in inženirjih in Zakona o evidentiranju nepremičnin. Pri tem je potrebno izpostaviti predvsem

spremembe na procesni ravni (v povezavi z informatizacijo procesov), vzpostavitev novih zbirk

podatkov ter posodobitvi elektronskega načina poslovanja. Najpomembnejši zakoni v pripravi

so:

Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2), ki bo predvidoma razveljavil in nadomestil Zakon o

prostorskem načrtovanju, Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) ter Zakon o umeščanju

prostorskih ureditev v prostor (ZUPUDPP) in združil vsebine v en zakon,

Gradbeni zakon (GZ), ki bo predvidoma razveljavil in nadomestil Zakon o graditvi

objektov (ZGO-1),

Zakon o pooblaščenih arhitektih in inženirjih (ZPAI).

Več informacij o predlogih predpisov (razen Zakona o evidentiranju nepremičnin) je na portalu

eUprava2.

Izvajalec mora zagotoviti, da končna informacijska rešitev podpira vse morebitne spremembe

zakonodaje in drugih dokumentov (PRILOGA 1: Pregled obstoječega stanja, poglavje Pravne

podlage) nastale do potrditve PZI.

2 URL:

https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/predlogi-predpisov/predlog-predpisa.html?id=6745






10

2. OBSTOJEČE STANJE

Obstoječe stanje je opisano v posebni prilogi tega dokumenta (PRILOGA 1: Pregled

obstoječega stanja). Podrobneje je razdelano s poslovno-organizacijskega, podatkovnega in

aplikacijsko-tehnološkega vidika. Za postopke s področja prostorskega načrtovanja in graditve

objektov so v enotni obliki, z uporabo nacionalne standardne oblike opisa postopka3, izdelane

kartice postopkov.

3 URL: https://nio.gov.si/nio/asset/nacionalna+standardna+oblika+opisa+postopka+ekt2jedro

https://nio.gov.si/nio/asset/nacionalna+standardna+oblika+opisa+postopka+ekt2jedro

11

3. SPLOŠNE ZAHTEVE

3.1. Zagotavljanje skladnosti z zakonodajo

Pri načrtovanju informacijskih sistemov ePlan, eGraditev, sistema spremljanja stanja

prostorskega razvoja in enotne vstopne točke se upoštevajo določila veljavne zakonodaje s

področja graditve objektov, prostorskega načrtovanja, evidentiranja nepremičnin, elektronskega

in upravnega poslovanja in druge veljavne področne zakonodaje navedene v Prilogi1: Pregled

obstoječega stanja.

V primerih, kjer prostorska in gradbena zakonodaja v pripravi bistveno odstopa od veljavne, se

upošteva tudi smernice zakonodaje v pripravi. Izvajalec mora zagotoviti, da končna

informacijska rešitev podpira vse morebitne spremembe zakonodaje in drugih dokumentov

(PRILOGA 1: Pregled obstoječega stanja, poglavje Pravne podlage) nastale do potrditve PZI.

3.2. Skladnost z direktivo INSPIRE

Pri izvedbi naloge je potrebno upoštevati vse zahteve v zvezi z infrastrukturo za prostorske

informacije, ki jih določa Zakon o infrastrukturi za prostorske informacije (Ur. l. RS, št. 8/2010 in

84/2015), ki je v slovenski pravni red prenesel določila Direktive 2007/2/ES Evropskega

parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske

informacije v Evropski skupnosti (INSPIRE). Omenjeni zakon določa povezljivost prostorskih

zbirk podatkov in z njimi povezanih storitev. Infrastrukturo za prostorske informacije sestavljajo

usklajeni metapodatki, medopravilne zbirke prostorskih podatkov, storitve v zvezi z

nepremičninskimi in prostorskimi podatki, omrežne storitve in tehnologije, dogovori o souporabi

ter mehanizmi in procesi za usklajevanje in spremljanje. Prav tako mora izvajalec upoštevati

določila izvedbenih predpisov, sprejetih na podlagi direktive INSPIRE, ki so obvezujoči za

države članice in se nanašajo na različne sestavne dele infrastrukture (metapodatki, zbirke

podatkov, omrežne storitve, medopravilnost, zagotavljanje dostopa za organe skupnosti,

spremljanje in poročanja). Izvedbeni predpisi in tehnična navodila, ki določajo tehnične

podrobnosti in minimalna merila so dostopni na slovenskem INSPIRE geoportalu4 ter na

Evropskem spletnem portalu INSPIRE5.

3.3. Elastičnost razvoja

Če se v času priprave PZI izkaže, da je smiselno (zaradi zagotavljanja uporabniške izkušnje,

lažjega vzdrževanja, uporabe kot skupnega gradnika ali iz drugih razlogov) orodja in storitve

znotraj sistemov ePlan, eGraditev, sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja in enotne

vstopne točke izvesti samostojno ali znotraj drugih sistemov/rešitev v sklopu te naloge, se

slednje lahko izvede. V zvezi s tem se v času izdelave PZI izdela dokumentacija z natančnim

opisom izvedbe in posledic sprememb.

3.4. Integracija z zunanjimi sistemi, uporaba skupnih gradnikov in horizontalnih

funkcij ter zbirk podatkov

Pri razvoju informacijskih sistemov se v največji možni meri uporabi skupne gradnike in

horizontalne funkcije Ministrstva za javno upravo in tiste, ki bodo razviti v okviru Programa

projektov eProstor. Naročnik opozarja, da so nekateri zunanji sistemi, skupni gradniki in

horizontalne funkcije še v razvoju oz. prenovi. Dokončna določitev zunanjih sistemov, skupnih

gradnikov in funkcij ter zbirk podatkov, ki se bodo uporabljali pri razvoju sistemov v okviru te

naloge in načina prevzema podatkov iz zunanjih zbirk se izvede v času izdelave PZI.

4 URL: http://www.geoportal.gov.si/

5 URL: http://inspire.ec.europa.eu

http://www.geoportal.gov.si/

http://inspire.ec.europa.eu/

12

Za dostop do prostorskih in drugih podatkov, ki so potrebni za podporo postopkom na področju

prostorskega načrtovanja in graditve objektov, se v največji možni in smiselni meri uporabi

obstoječe prostorske in nepremičninske zbirke podatkov.

3.4.1. Integracija s sistemi za podporo delu z dokumentarnim gradivom

Preglednica 1: SPIS 1.45, 4.0 (SRC Pisarniški informacijski sistem)

Naziv SPIS 1.45, 4.0 (SRC Pisarniški informacijski sistem)

Kratek opis

Informacijski sistem SPIS podpira delo z dokumentarnim gradivom in v skladu z Uredbo o

upravnem poslovanju nudi informacijsko podporo zaposlenim v javni upravi pri njihovem

vsakodnevnem delu.

Opis

Sistem SPIS temelji na IBM Domino tehnologiji in je nameščen na strežniškem okolju

posamezne lokacije. Državni organi uporabljajo dve verziji sistema SPIS. SPIS4 je

prilagojen delu z dokumentarnim gradivom na ministrstvih in SPIS 1.45, prilagojen

predvsem delu državnih organov, ki izvajajo ZUP postopke (npr.: upravne enote).

V SPIS podatkovnih zbirkah so zajeti metapodatki evidentiranih dokumentov. Uporablja se

na 130 državnih organih in neposrednih proračunskih uporabnikih z okoli 12.000

uporabniki.

Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje. V teku je priprava novega sistema za

podporo delu z dokumentarnim gradivom.

Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo podatke iz pisarniških sistemov upravnih enot in ministrstev.

Preglednica 2: IMiS/ARChive

Naziv IMiS/ARChive

Kratek opis IMiS - informacijski sistem za skeniranje, arhiviranje, pregledovanje, razvrščanje in iskanje

dokumentov, ter povezovanje z aplikacijami.

Opis

IMiS/ARChive Server omogoča varno dolgoročno hrambo neomejenih količin binarnih

objektov (skenirani dokumenti, datoteke). Uporabljamo ga kot samostojen elektronski arhiv

za shranjevanje objektov iz različnih aplikacij. Varnost arhiviranih objektov zagotavljajo

najnaprednejši algoritmi kriptiranja. Dodatna varnostna mehanizma sta revizijska sled za

ugotavljanje aktivnosti nad arhiviranimi objekti in vzpostavitev sekundarne lokacije za

potrebe visoke razpoložljivosti arhivskega sistema.

Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje.

Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo dokumente iz IMiS sistema.

Preglednica 3: INSPIS

Naziv INSPIS

Kratek opis

INSPIS je informacijski sistem nekaterih inšpekcijskih organov in predstavlja programsko

opremo, ki jo zaposleni uporabljajo vsakodnevno. Z uporabo INSPIS se zbirajo,

shranjujejo in obdelujejo podatki.

Opis

Osrednji del INSPIS-a je sistem upravljanja z dokumenti (dokumenti modul), preko

katerega se v sistem vnašajo vsi osnovni podatki ter evidentirajo osnovni dogodki in

situacije. Vsi ostali podatki, dogodki in situacije (vezani na posamezne postopke, ki jih

vsakodnevno izvajajo zaposleni organa), evidence, pregledi, poročila in elektronska

podpora izvajanju procesov so realizirani v ostalih modulih (upravni, prekrškovni,

finančni…), ki so z dokumentnim modulom v neposredni povezavi.


Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo podatke iz pisarniških sistemov gradbenih inšpektorjev.

3.4.2. Integracija z drugimi informacijskimi sistemi – delujoči

Preglednica 4: Centralna Varnostna shema – CVS

Naziv Centralna Varnostna shema – CVS

Kratek opis Sistem za avtentikacijo in upravljanje z uporabniki in njihovimi pravicami. Glavne

značilnosti interoperabilnostne komponente CVS: sistem za identifikacijo in enotno

13

upravljanje z uporabniki in njihovimi pravicami ter nadzor dostopa do aplikacij in njihovih

funkcionalnosti.

Opis https://nio.gov.si/nio/asset/interoperabilnostna+komponenta+varnostna+shema-371


Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo avtentikacijo in upravljanje uporabnikov, zaposlenih v DU.

Preglednica 5: Pladenj

Naziv Pladenj

Kratek opis

Sistem za standardizirano izvajanje elektronskih podatkovnih poizvedb. Glavne značilnosti

interoperabilnostne komponente PLADENJ (več v priloženem dokumentu): komunikacija z

okolico preko spletnih servisov, deluje kot zanesljiv transportni kanal, možna uporaba v

vseh informacijskih sistemih, kjer je potrebno pridobivati podatke.

Opis https://nio.gov.si/nio/asset/interoperabilnostna+komponenta+pladenj-368


Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo pridobivanje podatkov iz uradnih virov.

Preglednica 6: IO modul

Naziv IO modul

Kratek opis

Standardizirana platforma za distribucijo podatkov. Glavne značilnosti interoperabilnostne

komponente IO-MODUL: gre za standardizirano platformo za distribucijo podatkov,

omogoča institucijam vzpostavitev distribucijskega sistema za njihove podatke, na

infrastrukturi MJU se vzpostavi poseben zaščiten prostor, v katerem si institucija vzdržuje

svojo distribucijsko zbirko.

Opis https://nio.gov.si/nio/asset/interoperabilnostna+komponenta+iomodul-369


Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo distribucijsko zbirko podatkov z izpostavljenimi storitvami virov

na sinhroni način.

Preglednica 7: Asinhroni modul

Naziv Asinhroni modul

Kratek opis

Sistem za izvajanje elektronskih poizvedb do podatkovnih virov, kjer ni možen sinhroni

dostop. Uporablja se pri tistih podatkovnih virih, kjer ni možen sinhroni dostop (npr. ker ni

ustrezne podatkovne zbirke ali ker so varnostni standardi previsoki), podpira delo s

posameznimi viri in podatkovnimi sklopi, ki temeljijo na ročnem vnosu podatkov ali

paketnih obdelavah.

Opis https://nio.gov.si/nio/asset/interoperabilnostna+komponenta+asinhroni+modul-370


Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo distribucijsko zbirko podatkov z izpostavljenimi storitvami virov

na asinhroni način.

Preglednica 8: e-Plačila

Naziv e-Plačila

Kratek opis e-Plačila so informacijski sistem, ki omogoča spletno brezgotovinsko plačevanje

elektronskih storitev v upravnih, sodnih in drugih uradnih postopkih ali druge storitve,

blago in izdelki, ki jih proračunski uporabniki zagotavljajo svojim strankam prek spletnih

portalov. Uporabnikom zagotavlja plačevanje s kreditnimi karticami, prek spletnih bank ali

z mobilnim plačevanjem.

Opis https://ujp-eplacila.gov.si/

Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje (UJP).

Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo podporo spletnim plačilom.

Preglednica 9: Izdajanje časovnih žigov SI-TSA

Naziv Izdajanje časovnih žigov SI-TSA

Kratek opis Varni časovni žigi so namenjeni zagotavljanju obstoja dokumenta v določenem časovnem

trenutku povsod, kjer je treba na varen način dokazati časovne lastnosti transakcij in

14

drugih storitev za druge potrebe, kjer se potrebuje varni časovni žig. Ko želimo v neki

aplikaciji časovno žigosati neki elektronski dokument oziroma podatke, pošljemo

izdajatelju SI-TSA z zgostitveno funkcijo narejen povzetek (angl. hash) dokumenta

oziroma podatkov. To je niz bitov določene dolžine, ki enolično določa dokument.

Izdajatelj temu povzetku dopiše čas in vse skupaj podpiše s svojim zasebnim ključem – to

je varni časovni žig. S tem je dokazano, da je elektronski dokument obstajal pred časom,

navedenim v časovnem žigu, poleg tega pa je mogoče preveriti, ali se od časa žigosanja

ni spremenil.

Varni časovni žig vsebuje nedvoumne in pravilne podatke o datumu, točnem času najmanj

na sekundo natančno in overitelju, ki je ustvaril varni časovni žig. Varni časovni žig je

lahko dokumentu dodan ali priložen in z njim povezan, vendar morajo biti pri tem vedno

izpolnjene enake zahteve kot za varni elektronski podpis s kvalificiranim potrdilom.

Opis http://www.si-tsa.si/


Uporaba

Za sisteme, ki potrebujejo storitve časovnega žigosanja; povsod, kjer je treba na varen

način dokazati časovne lastnosti transakcij in drugih storitev za druge potrebe, kjer se

potrebuje varni časovni žig.

Preglednica 10: Centralni sistem za avtentikacijo SI-CAS

Naziv SI-CAS

Kratek opis

Centralni sistem za avtentikacijo SI-CAS (angl. Slovenian Central Authentication System)

je namenjen integraciji funkcionalnosti ugotavljanja elektronske identitete v informacijske

rešitve v okviru javnega sektorja. Ker gre za univerzalno zahtevo za vse storitve, ki zaradi

zagotavljanja varnosti in zaupanja potrebujejo zanesljivo ugotavljanje identitete, je smotrna

centralna storitev. Tako zagotovimo lažje upravljanje in podporo uporabi različnih

elektronskih identifikatorjev različnih izdajateljev ter različnim tehničnim rešitvam (na

primer podporo za uporabo digitalnih potrdil prek mobilnih aparatov) in njihovemu razvoju.

Domači in tuji uporabniki se lahko identificirajo z e-identitetami različnih raven zaupanja,

od najnižje ravni (uporabniška imena in gesla, FB-profil …) do najvišjih (e-identiteta na

varnem mediju, na primer na pametni kartici), ki jih zagotavljajo različni ponudniki identitet.

Zahtevano raven zaupanja določi ponudnik e-storitve, ki je za potrebe avtentikacije

povezan s SI-CAS.

Opis https://nio.gov.si/nio/asset/centralni+avtentikacijski+sistem+sicas

https://sicas.gov.si/shibboleth-sp/about.html

Status Sistem je v uporabi (na voljo je tudi testni sistem).

Uporaba

Za sisteme, ki potrebujejo avtentikacijo zunanjih (internetnih) uporabnikov.

Opozorilo: Od septembra 2018 bo obvezna integracija na SI-CAS za vse sisteme javnega

sektorja za izpolnjevanje zahtev 6. člena Uredbe EU o e-identifikaciji in storitvah zaupanja

na notranjem trgu (eIDAS).

Preglednica 11: SOVD

Naziv SOVD

Kratek opis Sistem za elektronsko pošiljanje velikih datotek, velikosti tudi do 10 GB.

Opis https://nio.gov.si/nio/asset/spletno+odlozisce+velikih+datotek


Preglednica 12: eUprava

Naziv eUprava (http://euprava.gov.si)

Kratek opis

Portal eUprava (http://euprava.gov.si) je namenjen predvsem državljanom, da preprosteje

urejajo storitve, ki jih ponuja država, in imajo vpogled v podatke, ki jih o njih hranijo različni

upravni organi. Storitve so razvrščene v področja in podpodročja. Portal eUprava za

nekatere storitve ponuja le informacijo, za druge so na voljo obrazci, nekatere je mogoče

elektronsko oddati. Portal ponuja tudi personalizacijo za uporabnike, ki se z digitalnim

potrdilom registrirajo v modul Moja eUprava. Prilagojen je tudi uporabnikom s posebnimi

potrebami (gluhi, slepi, slabovidni).

15

Opis https://nio.gov.si/nio/asset/portal+euprava-702

Namen

uporabe

Kot centralna točka za oddajo elektronskih vlog, objave storitev javne uprave, vpogled v

lastne podatke.

Status Razvoj sistema je končan, izvajata se upravljanje in vzdrževanje.

Uporaba

Za sisteme, ki potrebujejo objavo storitev za državljane in oddajo elektronskih vlog z

možnostjo predizpolnitve vloge s podatki iz uradnih evidenc, vpogled v lastne osebne

podatke, vpogled v veljavnost listin in obveščanje o preteku veljavnosti osebnih

dokumentov.

Preglednica 13: JEP - Jedro Elektronskih postopkov (zaledni sistem podjetniškega portala EPT)

Naziv JEP - Jedro Elektronskih postopkov (zaledni sistem podjetniškega portala EPT)

Kratek opis

JEP opravlja funkcijo univerzalnega vpisnika (oddaja vlog in pregled oddanih vlog),

čarovnika za kreiranje in izpolnjevanje elektronskih obrazcev ter sistema, ki skupaj s

prilogami tvori zadeve v obliki EDV - Elektronskega Dokumentnega Vsebnika. Slednji se

posreduje preko sistema za e-Vročanje SI-CeV odgovornim institucijam.

Vizija S horizontalnimi gradniki JEP omogočiti izvedbo celotnega cikla (upravnega) postopka (od

vloge do vročitve odločitve) z izjemo vsebinske podpore postopku.

Načrti JEP se bo vključil v storitvene portale (eVEM, eUprava, ...) kot ponudnik horizontalnih

gradnikov, ki podpirajo posamezne dele (upravnega) postopka.

Uporaba V produkcijski verziji je JEP uporabljen kot zaledni sistem portala EUGO. Sistem JEP v

arhitekturi mikrostoritev je v pripravi (predvidena produkcija konec 2018).

Preglednica 14: OPSI - Portal odprtih podatkov Slovenije

Naziv OPSI - Portal odprtih podatkov Slovenije

Kratek opis Portal je namenjen objavi odprtih podatkov, odprtih storitev in metapodatkov o odprtih

podatkih.

Vizija

Na podlagi evropske direktive o ponovni uporabi informacij javnega značaja in Zakona o

dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) je portal enotna nacionalna spletna točka

za objavo odprtih podatkov za celotni javni sektor. Tako poleg državnih organov vključuje

tudi možnost objave odprtih podatkov celotnega javnega sektorja. Portal vsem zagotavlja

pravico do brezplačne in preproste ponovne uporabe prosto dostopnih podatkov, in sicer

za kateri koli (neprofitni/profitni) namen. Za zbirke, objavljene na portalu, velja pravilo

odprte licence (edini pogoj ponovne uporabe je navedba vira).

Uporaba Za objavo odprtih podatkov, odprtih storitev in metapodatkov o odprtih podatkih.

Povezava http://podatki.gov.si Preglednica 15: Centralni (strežniški) e-podpis (SI-CES)

Naziv Centralni (strežniški) e-podpis (SI-CES)

Kratek opis

SI-CeS omogoča kreiranje elektronskega podpisa s ključi imetnikov digitalnih potrdil, ki so

varno shranjenimi na centralnem sistemu. Storitev je prilagodljiva in podpira različne

možnosti pri izvedbi e-podpisa: omogočeno je tvorjenje e-podpisa v skladu z različnimi

standardi oz. formati (binarni, XML, PDF itd.); podprto je oblikovanje e-podpisa različnih

nivojev (kvalificiran e-podpis, napreden e-podpis overjen s kvalificiranim potrdilom,

napreden e-podpis); uporabniku je na voljo več možnosti avtentikacije pri tvorbi e-podpisa,

glede na zahtevani nivo e-podpisa ter glede na mehanizme avtentikacije, ki jih bo podpiral

SI-CAS. Storitev omogoča varen e-podpis, brez nameščanja podpisnih komponent na

strani uporabnika, kar omogoča uporabo e-podpisa v vseh uporabniških okoljih, tako

stacionarnih kot mobilnih.

Opis http://nio.gov.si/nio/asset/centralni+sistem+za+streznisko+epodpisovanje+sices

Status Sistem je v produkcijskem delovanju. Vzpostavljeno je testno okolje, na katerega se

sistemi, ki bodo uporabljali SI-CES, lahko že povežejo.

Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo storitev elektronskega podpisa.

16

Preglednica 16: MAXIMO Portal DRO storitev

Naziv MAXIMO Portal DRO storitev, Enotni portal za sprejem in obdelavo zahtevkov

podpore

Kratek opis

Prek aplikacije Maximo lahko podamo zahtevo za reševanje težav, vprašanje ali pripombo

ter spremljamo status njenega reševanja. Prav tako lahko podamo potrebo po novi

opremi, novi storitvi, kar nam prinaša upravljanje sredstev in storitev. Tako nam aplikacija

omogoča izboljšanje komunikacije s končnimi uporabniki, pohitritev reševanja težav ter

hkrati spremljanje uresničevanja IT-zahtev in stanja računalniške opreme. Dodajali pa

bomo tudi spremljanje novih, dodatnih procesov.

Status Aplikacija je v produkciji. Izvajajo se vzdrževanje in dopolnitve.

Uporaba

Za prijavo zahtevkov, ki se izvajajo po pogodbi ODPU oziroma po pogodbah, ki imajo

opredeljeno, da se spremljanje izvaja prek te aplikacije. Prav tako je obvezna za uporabo

v vseh centraliziranih državnih organih in za naročanje vseh storitev, ki jih izvaja MJU.

Povezava https://podpora.sigov.si/maximo

3.4.3. Integracija z drugimi informacijskimi sistemi – v razvoju

Preglednica 17: Centralno e-vročanje SI-CeV

Naziv Centralno e-vročanje SI-CeV

Kratek opis

Vzpostavitev sistema za centralno e-vročanje SI-CeV omogoča varno elektronsko

vročanje različnih dokumentov med različnimi institucijami javnega sektorja in med

končnimi uporabniki ter institucijami javnega sektorja, skladno z veljavno zakonodajo, ki

ureja upravno poslovanje, poslovanje pravosodnih organov idr. Uporabniki so državljani in

poslovni subjekti ter institucije javnega sektorja. Ob tem lahko državljani in poslovni

subjekti uporabljajo svoje varne poštne predale, ki so jih pri komercialnih ponudnikih teh

odprli tudi za morebitne druge namene. SI-CeV v svojih rešitvah predvideva tudi e-

vročanje tujim uporabnikom, in sicer prek posebnih čezmejnih platform, ki so rezultat

različnih dejavnosti na ravni EU.

Status Sistem je v testnem okolju, produkcijsko delovanje se pričakuje v drugi polovici leta 2017.

Preglednica 18: Aplikacijski nadzorni sistem (AP-NAR)

Naziv AP-NAR, Aplikacijski nadzorni sistem

Kratek opis

Za spremljanje delovanja posameznega sistema se bo vzpostavil sistem aplikacijskega

nadzora, ki ga sestavljata centralna horizontalna komponenta in lokalni gradnik, vključen v

namestitveni paket sistema.

Vizija

Projektne skupine in izvajalci potrebujejo dostop do informacij o delovanju pripadajoče

infrastrukture posameznih gradnikov, storitev virov in delovanju modulov predmetnega

sistema. Ti podatki, obogateni z dnevniškimi zapisi, bodo povezani s stanjem funkcij

opazovanega, informacije o celovitem stanju sistema naj bi se podajale v realnem času.

Načrti

Izbral se bo model, ki bo predstavljal najboljšo prakso in se povezoval s centralnim

dnevniškim sistemom tako, da bo možna korelacija med dogodki v realnem času na ravni

posameznega sistema.

Status Načrtovan gradnik.

Preglednica 19: Razvid institucij javnega sektorja

Naziv Razvid institucij javnega sektorja

Kratek opis

RIJS bo služil več namenom: združeval bo osnovne podatke o institucijah javnega

sektorja, omogočal njihovo posredovanje sistemom za potrebe delovanja elektronske

uprave – vseboval bo osnovne šifrante, ki so potrebni za enolično identifikacijo in

lokacijsko opredeljenost institucij.

Vizija RIJS naj bi postal centralno mesto za objavo skupnih šifrantov in klasifikacij.

Status Trenutno se nahaja v testni fazi (http://rijs-test.sigov.si), izvaja se nadgradnja iz pilotske v

produkcijsko različico.

17

Preglednica 20: e-Dokumenti

Naziv e-Dokumenti

Kratek opis

E-Dokumenti so semantični interoperabilnostni izdelek. Določajo standarde in sheme za

opis dokumentov, zadev in strukturo elektronskega dokumentnega vsebnika. EDV-

dokumentni vsebnik (v nadaljevanju: EDV) pomeni elektronsko analogijo papirni upravni

zadevi (mapi). V okviru EDV se vodijo: vsi dokumenti, ki nastanejo ob proženju in

življenjskem ciklu celotne zadeve, podatki o procesu reševanja postopka skupaj s celotno

revizijsko sledjo.

Vizija

EDV naj bi bil standardiziran format za hranjenje in transport zadev sestavljenih iz enega

ali več dokumentov. EDV je zasnovan tako, da je tehnološko neodvisen od ponudnika

relacijske ali dokumentne zbirke v kateri se hrani ali obdeluje.

Status Razvoj specifikacij zaključen. Prva implementacija je bila izvedena v EKT2:JEDRO.

Povezava http://nio.gov.si/nio/asset/edokumenti+metapodatkovni+model+elektronskega+dokumentn

ega+vsebnika+semanticni+vidik

Preglednica 21: Skupni podatkovni slovar

Naziv Skupni podatkovni slovar

Kratek opis

Skupni podatkovni slovar bo zajemal vse podatke, ki so dostopni preko virov do

posameznih evidenc in registrov. Omogočal bo registracijo podatkovnih modelov in

metapodatkov pripadajočih virov (storitev) s podatki o upravljavcih, zakonskih podlagah,

naslovih in pogojih uporabe. Ločeval bo bazične/temeljne evidence in registre z izvirnimi

podatki od izvedenih evidenc in registrov. To ločevanje je potrebno za zagotovitev

koncepta enkratnega zapisa podatkov. Nad podatki bo vzpostavljen iskalnik, ki bo

omogočal iskanje po atributih, entitetah, sintetičnih artefaktih, virih, XML in WSDL shemah.

Slovarju bodo dodana orodja, s katerimi bo mogoče preverjati XML sheme glede na

skladnost z izvirnimi podatkovnimi viri (izvirne evidence in registri). Ob vzpostavitvi

skupnega podatkovnega slovarja se bo vzpostavil tudi proces preverjanja podatkovnih

modelov glede normalizacije in glede potencialov za odprte podatke.

Vizija

Pomembno področje razvoja aplikativnih sistemov je tudi področje podatkovnega

modeliranja. Na tem področju želimo pomagati razvojnim ekipam tako, da se bodo

praktično vse podatkovne strukture, do katerih lahko informacijski sistemi dostopajo po

principu zunanjih virov, nahajale v t.i. podatkovnem slovarju in, da bodo

področne/sektorske podatkovne modele lahko sestavljali iz že v naprej izdelanih

podatkovnih gradnikov/artefaktov.

Načrti Podatkovni slovar se nadgradi s postopkom za registracijo virov, podatkovni slovar se v

okviru poteka centralizacije napolni z vsemi gradniki, ki opisujejo vire do konca 2017.

3.4.4. Uporaba zbirk podatkov

Preglednica 22: GURS – Distribucijsko okolje

Naziv GURS – Distribucijsko okolje

Kratek opis

Distribucijsko okolje sestavlja v kombinaciji z ločenim produkcijskim okoljem Geodetske

uprave osnovno prostorsko podatkovno infrastrukturo. Infrastrukturo souporabljajo različne

informacijske storitve, državni organi, javna uprava, poslovni subjekti in internet

uporabniki.

Opis

Podatkovno jedro predstavljajo naslednje referenčne zbirke podatkov o geodetskih,

kartografskih in nepremičninskih podatkih:

• zemljiški kataster,

• kataster stavb,

• register nepremičnin,

• podatki osnovnega geodetskega sistema,

• register prostorskih enot,

• register zemljepisnih imen,

• zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,

• podatki evidence prometa z nepremičninami,

18

• podatki vrednostnih con in modelov,

• topografski in kartografski podatki v atributni, vektorski in rastrski obliki,

• metapodatki.

V distribucijskem okolju se podatki vodijo v enotnem okolju, opisni in vektorski podatki so

shranjeni v Oracle podatkovni bazi s prostorsko opcijo, večji rastrski podatki (npr. ortofoto)

pa na datotečnem sistemu.

Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje. V okviru Programa projektov eProstor

se bo obstoječe okolje prenovilo.

Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo dostop do nepremičninskih in drugih prostorskih podatkov.

Preglednica 23: GURS – Produkcijsko okolje

Naziv GURS – Produkcijsko okolje

Kratek opis Produkcijsko okolje pokriva procese produkcijske narave, za katere skrbijo posamezni

uradi.

Opis

Iz tehnološkega vidika je produkcijsko okolje podobno distribucijskemu, podatkovna baza

je Oracle, aplikacijski nivo predstavljajo Oracle aplikacijski strežniki, osnovni razvoj je v

okviru Jave.

Za potrebe interne uporabe na produkciji so tudi v produkcijskem okolju vzpostavljene

spletne storitve po OGC priporočilih, vezane na bazo Oracle.

Status Razvoj sistema je zaključen, izvaja se vzdrževanje. V okviru Programa projektov eProstor

se bo obstoječe okolje prenovilo.

Uporaba Za sisteme, ki spreminjajo nepremičninske podatke. Preglednica 24: Elektronska zemljiška knjiga – eZK, eSodstvo

Naziv Elektronska zemljiška knjiga – eZK, eSodstvo

Kratek opis

Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na

nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami.

V zemljiško knjigo se vpisujejo vse stvarne pravice na nepremičninah (npr. lastninska

pravica, hipoteka, zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena, stavbna

pravica).

Opis https://evlozisce.sodisce.si/esodstvo/index.html


Uporaba Za sisteme, ki potrebujejo ali spreminjajo podatke o pravicah in pravnih dejstvih na

nepremičninah.

3.5. Enotna prijava

V sistemu se omogoči enotna prijava (Single Sign-On - SSO) kot način avtentikacije

uporabnikov, ki omogoča, da se uporabniku ni potrebno večkrat prijaviti v primeru dostopa do

različnih aplikacij. Predvideva se, da bo uporabnik do vseh storitev vstopal preko Enotne

Vstopne Točke (EVT).

3.6. Hramba podatkov

Omogočena mora biti dolgoročna hramba in revizijske sledi vseh digitalnih vsebin, ki bodo

nastajale v posameznih sistemih ter njihove časovne žige (datum in čas spremembe za npr.

vnos, izbris, vpogled, spremembo itd.). Omogočena mora biti učinkovita dolgoročna hramba

skladno z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA).

Podprto mora biti verzioniranje, varna hramba ter izpolnjene zahteve v skladu z Uredbo (EU) št.

910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in

storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive

1999/93/ES.

19

3.7. Upravljanje z metapodatki

Metapodatki obsegajo podatke, ki se nanašajo na vsebino, strukturo, kvaliteto, lastništvo,

distribucijo, tehnologijo, namen, uporabnost in druge elemente, ki so pomembni za pravilno

interpretacijo oziroma uporabo podatkov. Za vsako zbirko prostorskih podatkov in storitev v

zvezi s prostorskimi podatki, ki bodo obravnavane v projektu, mora izvajalec izdelati

metapodatkovne opise (v skladu z navodili za izdelavo metapodatkovnega opisa) in jih vključiti v

Slovenski Inspire metapodatkovni sistem. Navodila za izdelavo metapodatkovnih opisov in

uporabo urejevalnika so na voljo na slovenskem INSPIRE geoportalu6.

Obveznosti in zahteve glede zagotavljanja metapodatkov so poleg direktive INSPIRE in ZIPI

natančno določene še v Uredbi komisije o metapodatkih (Commission Regulation (EC) No

1205/2008), ki se po sprejemu neposredno uporablja v vseh državah članicah. V Sloveniji smo

obveznosti iz navedenih predpisov izvedli z vzpostavitvijo metapodatkovnega sistema v okviru

slovenskega INSPIRE geo-portala, katerega delovanje je skladno z INSPIRE tehničnimi

zahtevami.

3.8. Kompatibilnost z najbolj razširjenimi brskalniki

Sistem mora biti v največji meri kompatibilen z najbolj razširjenimi in uporabljanimi brskalniki. Po

raziskavah deleža uporabnikov so najbolj razširjeni navedeni v spodnji preglednici.

Preglednica 25: Najbolj razširjeni brskalniki (maj 2017)

Vir Chrome Internet Explorer Firefox Safari Edge

NetMarketShare7 59.36% 17.55% 11.98% 3.56% 5.63%

StatCounter8 63.36% 9.2% 14.17% 5.25% 3.74%

W3Counter9 58.1% 6.9% 9% 14.9% 2.9%

V kolikor se v času do zaključka priprave PZI deleži brskalnikov na prvih petih mestih glede na

zgornje raziskave spremenijo, se zahteve za kompatibilnost primerno prilagodijo.

3.9. Hramba in obdelava osebnih podatkov

Informacijski sistemi morajo zagotavljati hrambo in obdelavo osebnih podatkov skladno z

Zakonom o varovanju osebnih podatkov (ZVOP-1) ter Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega

parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih

podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna

uredba o varstvu podatkov)10.

3.10. Grafična podoba / uporabniška izkušnja

Uporabniška izkušnja naj uporabniku zagotavlja čim bolj enostavno uporabo s poudarkom na

intuitivnosti in preprečevanju napak pri vnosu. Smernice so:

Kratki odzivni časi aplikacije. Odzivni časi morajo omogočati tekoče delo (v realnem

času). Zasnova aplikacije mora zagotoviti, da med vnosom podatkov (v katerikoli fazi

delovnega procesa) ta ne izvaja obsežnih poizvedb, ki bi upočasnile tok procesa.

V času, ko se izvaja neko opravilo (uporabnik čaka na odziv aplikacije), se na ekranu

prikaže ustrezna oznaka.

6 URL: http://www.geoportal.gov.si

7 URL: https://www.netmarketshare.com/browser-market-

share.aspx?qprid=1&qpcustomb=0&qpsp=197&qpnp=24&qptimeframe=M 8 URL: http://gs.statcounter.com/#desktop-browser-ww-monthly-201612-201612-bar

9 URL: https://www.w3counter.com/trends

10 URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679

http://www.geoportal.gov.si/

https://www.netmarketshare.com/browser-market-share.aspx?qprid=1&qpcustomb=0&qpsp=197&qpnp=24&qptimeframe=M

https://www.netmarketshare.com/browser-market-share.aspx?qprid=1&qpcustomb=0&qpsp=197&qpnp=24&qptimeframe=M

http://gs.statcounter.com/#desktop-browser-ww-monthly-201612-201612-bar

https://www.w3counter.com/trends

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32016R0679

20

Uporaba šifrantov povsod, kjer je smiselno.

Postopki za sprotno preverjanje pravilnosti vnesenih podatkov ter izpis napak in opozoril.

Prikaz napačno izpolnjenih polj.

Enostavna navigacija med stranmi in podstranmi aplikacije. Uporabnik mora v vsakem

trenutku vedeti kje (kako globoko) se nahaja. Delo z aplikacijo sledi naravnemu toku

dela. Uporabnik gre pri pozitivnem scenariju vnosa vedno "naprej". (Navodila naj ga ne

usmerjajo "nazaj", če hoče nadaljevati z delom).

Potek dela (navigacija) "od leve proti desni" in "od zgoraj navzdol". Navigacija naj

uporablja enotne kontrolnike (za nadaljevanje naloge vedno le npr. "gumb", ne enkrat

gumb, drugič povezavo itd.).

Kontrolniki za potrjevanje naj bodo po aplikaciji postavljeni enotno (npr. pod podatki

spodaj desno).

Prikaz slike procesa z označbo, v kateri nalogi se proces trenutno nahaja.

Podatki so takoj, ko so prikazani, tudi na voljo za urejanje (brez dodatnega vstopa v

način "urejanje").

V okviru grafične podobe naj bodo prikazi jasni, vnosna polja poravnana in združena v

logične skupine.

Uporaba standardnih lokalnih datumskih in številskih formatov (za Slovenijo).

Uporabniški vmesniki morajo biti prilagodljivi zaslonu uporabnika.

Izvajalec mora izdelati celostno grafično podobo, ki vključuje:

oblikovanje logotipa (različne dimenzije za različno uporabo (splet,tisk), oblikovanje na

različnih podlagah),

določitev barv, ki se uporabljajo pri vseh oblikovanih elementih,

tipografijo,

določitev in oblikovanje slogana,

pravila umeščanja posameznih elementov,

vizualne elemente (npr. piktogrami, infografike),

oblikovanje tiskovin (npr. navodila, priročniki, predstavitveni letaki),

oblikovanje izpisov (npr. izpisi iz grafičnega vpogleda, tabelarnih podatkov),

celostno oblikovanje spletnih strani.

Pri izdelavi se smiselno upošteva priročnik Celostne grafične podobe državne uprave. Celostna

grafična podoba naj bo prilagojena ciljnim uporabniškim skupinam in različnim načinom dostopa

(uporaba tablic, mobilnih telefonov, osebnih računalnikov). Celostna grafična podoba se uporabi

v vseh sistemih/rešitvah, ki bodo razvite v okviru te naloge. Celostna grafična podoba se izdela

v času priprave PZI.

3.11. Dostopnost (slabovidni, naglušni, gluhi)

Sistem mora v največji možni meri zadostiti potrebam po dostopnosti iz vidika prilagojenosti za

invalidne osebe. Uporabi se tehnika, ki služi posameznikom, da lažje premostijo vsakdanje

težave, ki so posledica njihove motnje, okvare oz. prizadetosti (npr. prilagodljivost vsebin z

različnimi nastavitvami – velikost pisave, velike/male črke, stil pisave, kontrastne teme,

izogibanje uporabe zvoka pri funkcionalnostih, itd.). Izvajalec mora upoštevati Web Content

Accessibility Guidelines11 (WCAG) 2.0 (raven skladnosti AA) ter Direktivo o dostopnosti spletišč

in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja12.

3.12. Odprtost, nadgradljivost, razširljivost

Sistem mora biti zgrajen na način, da je odprt, nadgradljiv in razširljiv glede:

11

URL: http://www.w3.org/TR/WCAG20/ 12

URL: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32016L2102

http://www.w3.org/TR/WCAG20/

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A32016L2102

21

integracij z drugimi sistemi,

spreminjanja in dopolnjevanja funkcionalnosti,

večanje obsega in količine podatkov,

notranje organizacije uporabnikov,

večanja števila uporabnikov.

3.13. Večjezičnost

V vseh vsebinah mora biti na voljo dvojezičnost – slovenščina in angleščina, najbolje v obliki

generalnega stikala za preklapljanje med jezikoma.

V aktivnostih oddajanja vloge in ključnih dokumentih, ki nastanejo pri postopkih, mora biti na

voljo jezik narodne manjšine (italijanščina in madžarščina) v skladu z zakonodajo:

Ustava Republike Slovenije,

Zakon o javni rabi slovenščine,

Zakon o državni upravi,

Zakon o splošnem upravnem postopku.

Izvajalec mora zagotoviti vse potrebne prevode vsebin v angleški, madžarski in italijanski jezik.

3.14. Okolja za vzpostavitev

Za potrebe razvoja, testiranja funkcionalnosti, ustreznosti delovanja, zmogljivosti, usposabljanja

in dejanske uporabe rešitev je predvidena vzpostavitev okolij, ki so navedena in opisana v

spodnji preglednici.

Preglednica 26: Predvidena okolja za vzpostavitev

Okolje Namen Opis Lokacija

Razvojno okolje Razvoj aplikacij

Replikacija živega okolja (brez živih

podatkov) z vsemi povezavami z

zunanjimi sistemi

Pri izvajalcu

Testno okolje

Testiranje

funkcionalnosti,

nadgradenj

Replikacija živega okolja (brez živih

podatkov) z vsemi povezavami z

zunanjimi sistemi

Pri

naročniku

Produkcijsko

okolje Dejansko delovno okolje Živo okolje s končnimi uporabniki

Pri

naročniku

Šolsko okolje Učenje procesov

delovnega okolja

Okolje namenjeno usposabljanju

uporabnikov

Po

dogovoru

22

4. SKUPNE FUNKCIONALNE ZAHTEVE

V nadaljevanju so podane skupne funkcionalne zahteve, ki se nanašajo na vse sisteme v okviru

te naloge. Skupne funkcionalne zahteve se izvedejo v obliki skupnih gradnikov ali horizontalnih

funkcij. Nabor teh se lahko, če se to izkaže za smiselno tudi razširja (poglavje 3.3).

V primeru, da posameznih skupnih funkcionalnih zahtev ni mogoče izvesti v taki obliki, se

funkcionalnosti izvedejo znotraj posameznih sistemov. V zvezi s tem se v času izdelave PZI

izdela dokumentacija z natančnim opisom izvedbe.

4.1. Upravljanje z uporabniki

Sistem mora omogočati pregled nad uporabniki sistema ter upravljanje z uporabniki,

uporabniškimi skupinami in njihovimi pravicami. Določanje obsega pravic uporabnika mora biti

zgrajeno na način, da je pravice mogoče vselej omejiti oz. prilagod iti postopkovnim zahtevam

(npr. pravice uporabnika se lahko veže na organizacijo, ki ji pripada, na posamezen prostorski

akt). Spreminjanje nastavitev uporabniškega računa mora biti sledljivo in se mora ustrezno

beležiti. Uporabniku mora pri uporabi sistema vselej omogočen vpogled v lasten uporabniški

račun. Upravljavcu sistema mora biti omogočena tudi izdelava poročila za posameznega

uporabnika. Predvidoma se bo za funkcije povezane z upravljanjem z uporabniki uporabila

Centralna Varnostna shema.

4.2. Upravljanje s postopki

Sistem mora biti prilagodljiv na spremembe zakonodaje in zgrajen na način, da naročniku

omogoča celovito upravljanje s postopki brez potrebe po spremembah programske kode. V tem

delu mora biti omogočeno:

pregledovanje postopkov ter podatkov o postopkih (npr. naziv postopka, predpis/i, ki

urejajo postopek, aktivnost postopka),

dodajanje, urejanje in umikanje postopkov, omogočanje/onemogočanje postopkov za

uporabo,

modeliranje postopkov (določanje elementov postopkov),

določanje rokov za izvedbo opravil,

dodeljevanje opravil specifičnemu uporabniku, večjemu številu uporabnikov, grupam

uporabnikov (uporaba sistema za upravljanje z uporabniki),

kreiranje in urejanje obrazcev (poljem mora biti omogočeno dodeljevanje privzetih (npr.

datum, povezava) in naprednih (npr. preverbe podatkov v poglavju 6.3.2.3) validatorjev z

možnostjo dodajanja novih),

dodeljevanje in konfiguracija standardnih gradnikov oz. elementov k opravilom (npr.

obveščanje uporabnikov preko elektronske pošte, spajanje obstoječih podatkov iz

procesa s predlogo dokumenta, grafični vpogled) – standardni elementi morajo biti

zgrajeni na način, da so uporabni tudi v drugih postopkih oz. omogočajo poenoteno

uporabo funkcionalnosti drugim postopkom,

določanje poslovnih pravil,

druge funkcionalnosti (npr. možnost izdelave dokumentacije postopka, vpogled v

dnevniške datoteke, spremljanje izvajanja postopka).

Sistem mora nuditi grafično okolje za upravljanje s postopki.

Nadalje mora sistem omogočati, da so verzije postopkov in prehodi med njimi obvladovani (npr.

instance postopkov, začete pred uvedbo nove verzije postopka, se odvijajo po starem, instanca

postopka se lahko nadaljuje z drugo definicijo postopka – migracija instanc itd.). Postopki

morajo biti verzionirani. V vsaki točki mora biti ugotovljivo, katera verzija definicije postopka se

izvaja.

23

Sistem mora biti zgrajen na način, da je omogočeno znotraj postopkov tudi kreiranje

podpostopkov. Zaradi lažjega vzdrževanja, preglednosti ter poenotenja mora sistem omogočati,

da so postopki lahko ponovno uporabljivi oz. da se jih lahko kliče tudi iz drugih postopkov.

Sistem mora omogočati naknadno implementacijo dodatnih elementov (npr. za bran je, pisanje v

zunanje sisteme).

4.3. Upravljanje s strukturami gradiv

V postopkih priprave prostorskih aktov in graditve objektov se izmenjujejo tudi obsežna gradiva,

ki zajemajo večje število map in datotek (vsebinske in opisne) v različnih formatih. Za namene

preglednosti, poenotenja ter olajšanja izmenjave in vpogleda v podatke mora sistem vsebovati

tudi pravila, ki določajo način strukturiranja gradiv (pravila strukturiranja datotek in map, ki so del

gradiva) ter omogočati upravljanje s strukturami gradiv. Sistem mora nuditi uporabniško okolje

za upravljanje s strukturami gradiv preko katerega je omogočeno:

pregledovanje struktur gradiv ter podatkov o njih (npr. naziv, predpis, ki ureja strukturo,

aktivnost strukture),

dodajanje, urejanje in umikanje struktur, omogočanje/onemogočanje struktur za

uporabo,

modeliranje struktur gradiv (določanje elementov struktur) in struktur opisnih datotek,

modeliranje struktur (določanje elementov struktur) ter določanje opisov za prikaz na

uporabniškem nivoju v berljivi obliki.

Nadalje mora sistem omogočati, da so verzije struktur gradiv obvladovane. Za vsak tip gradiva

za katerega so določena pravila strukturiranja se mora zagotavljati povezljivost s pripadajočo

strukturo. Sistem mora omogočati da so strukture gradiv ponovno uporabljive.

Na ustreznih mestih v postopkih (npr. vnos gradiv, pregled gradiv) je za gradiva, za katera je to

zahtevano in so zanje določena pravila strukturiranja, potrebno izvajati tudi preverbe in

generirati ustrezne izpise. Pravila strukturiranja gradiv morajo biti del tehničnih pravil za pripravo

posameznih sestavin prostorskih aktov in se javno objavijo.

4.4. Upravljanje s šifranti

Za zagotavljanje podatkovne povezljivosti, enotne uporabe in pomena določenih podatkov se

uporabljajo šifranti. Sistem mora zato omogočati oz. nuditi vmesnike za upravljanje s šifranti, pri

čemer mora biti omogočeno pregledovanje, iskanje, dodajanje, urejanje in brisanje po šifrantih.

Nadalje mora sistem omogočati, da je upravljanje s šifranti obvladovano (spreminjanje šifrantov

mora biti sledljivo in se mora ustrezno beležiti).

V okviru Programa projektov eProstor bo v projektu skupne informacijske infrastrukture izdelana

in implementirana slovenska verzija registra šifrantov, podobno kot je to za potrebe INSPIRE

izdelano na EU ravni (INSPIRE registry13). Register šifrantov bo omogočal vodenje različnih

seznamov, oštevilčenj in šifrantov, ki bodo usklajeni z zahtevami INSPIRE in nadgrajeni za

potrebe implementacije slovenske verzije spletnih storitev, izdelanih na osnovi INSPIRE skladne

infrastrukture. Izvajalec naloge je dolžan pri izdelavi informacijskih rešitev upoštevati zahteve

navedenega registra šifrantov in izdelane šifrante vključiti v omenjeni register.

Izvajalec mora zagotoviti tudi povezljivost s šifranti iz zunanjih virov.

Šifranti bodo definirani v času priprave PZI.

13

URL: http://inspire.ec.europa.eu/registry/

http://inspire.ec.europa.eu/registry/

24

4.5. Upravljanje s predlogami dokumentov

Zaradi poenotene strukture in oblike množice dokumentov (vloge, obvestila, odločbe, sklepi,

zapisniki, javna naznanila, vabila, opomniki itd.), ki se izmenjujejo v postopkih priprave

prostorskih aktov in graditve objektov, mora sistem omogočati upravljanje s predlogami

dokumentov. Upravljanje zajema pregledovanje, iskanje, dodajanje, brisanje in urejanje predlog.

Predloge dokumentov morajo biti na voljo uporabnikom neposredno iz informacijskega sistema

in glede na opravilo v postopku, ki ga trenutno opravljajo ter je zanj ustvarjena predloga. Sistem

mora omogočati, da se obstoječi podatki iz postopka spojijo s predlogo. Sistem mora omogočati

podporo pri anonimizaciji dokumentov za potrebe varovanja osebnih podatkov (npr. podpora

pripravi anonimizirane odločbe za potrebe izdaje informacij javnega značaja). Tehnične

podrobnosti v zvezi s predlogami in načinom upravljanja se določi v času priprave PZI.

4.6. Nadzor nad delovanjem sistema

Za sistemski nadzor nad delovanjem posameznih komponent/modulov sistemov in komunikacij

do zunanjih sistemov se nadgradi obstoječ nadzorni sistem za potrebe sistema za evidentiranje

upravnih aktov. Upravljavcu sistema in infrastrukture mora omogočiti hiter pregled in diagnostiko

težav v primeru težav z delovanjem sistemov. Podprto mora biti obveščanje skrbnikov o

morebitnih izpadih delov in celote sistemov (npr. SMS sporočila, e-pošta). Pri izvedbi je

potrebno upoštevati zahteve, ki se nanašajo na nadzorne podatke v dokumentu GTZ.

4.7. Napredne analize nad podatki

Za podporo hitremu in utemeljenemu odločanju, strateškemu planiranju, nadaljnjemu razvoju

sistema ter pravočasnemu prilagajanju na spremembe mora sistem nuditi izdelavo naprednih

analiz nad podatki, ki obsega tudi orodja za vizualizacijo, pripravo interaktivnih poročil, izvoz

rezultatov, opazovanje trendov, shranjevanje in pregled preteklih izdelkov v povezavi z

analizami itd. Sistem mora biti zasnovan tako, da ne bo obremenjeval podatkovne baze do te

mere, da bi bilo moteno redno delo v postopkih.

4.8. Obveščanje uporabnikov

Za potrebe obveščanja uporabnikov mora sistem omogočati obveščanje preko elektronske

pošte in znotraj posameznega sistema (obveščanje po internih uporabniških računih).

Obveščanje uporabnikov mora biti podprto kot standardni gradnik oz. element, ki ga je možno

uporabiti tudi v drugih postopkih. Sistem mora omogočati urejanje sporočil oz. predlog sporočil

(naslov, vsebina, določanje prejemnikov, spajanje sporočila z obstoječimi podatki iz postopka).

Podatki o obvestilih (npr. pošiljatelj, prejemnik, čas pošiljanja, vir, ki je posredoval zahtevo za

pošiljanje) in vsebina obvestil se hranijo v bazi. Upravljavcu mora biti omogočeno iskanje in

pregledovanje obvestil. Sistem mora omogočati tudi periodična pošiljanja.

Tipična obvestila so:

bliža se konec nekega roka,

poziv k realizaciji aktivnosti,

obvestilo o prejetju vloge,

obvestilo o končanju aktivnosti,

druga obvestila, ki jih je potrebno podpreti za potrebe postopka in bodo določena v času

priprave PZI.

25

5. FUNKCIONALNE ZAHTEVE ENOTNE VSTOPNE TOČKE

Enotna vstopna točka prostorskega informacijskega sistema (EVT) predstavlja enotno

nacionalno spletno točko za dostop do informacij in storitev s področja prostorskega

načrtovanja, graditve objektov, stanovanj in zemljiške politike. Oblikovana je kot osrednji

predstavitveni spletni portal, ki združuje in poenostavlja dostop do aktualnih javnih objav,

uporabnih vsebin, ažurnih in verodostojnih podatkov ter elektronskih storitev. V javnem delu je

namenjena vsem državljanom, v internem delu pa poslovanju in povezovanju med različnimi

subjekti državne uprave, lokalnih skupnosti in ostalimi deležniki.

5.1. Nameni in cilji

EVT se vzpostavi z namenom:

približevanja celovitih informacij in elektronskih storitev širši in strokovni javnosti,

vključevanja javnosti v postopke na področjih priprave prostorski aktov in graditve

objektov,

omogočanja javnosti, da se seznani s stanjem (dejanskim in pravnim) v prostoru,

zagotavljanja višje transparentnosti nad postopki in informacijami v okviru postopkov

priprave prostorskih aktov in izdaje upravnih aktov s področja graditve objektov,

na podlagi ažurnih in verodostojnih podatkov zagotavljanju višje pravne varnosti v

postopkih prostorskega načrtovanja in graditve objektov,

poenostavitve komunikacije in izmenjave informacij med različnimi deležniki,

zagotavljanja enotne uporabniške izkušnje tako pri dostopanju do informacij, kot pri

uporabi elektronskih storitev,

poenostavitve poslovanja z državljani na področjih prostorskega načrtovanja, graditve

objektov, stanovanj itd.,

zagotavljanja dostopa do podatkovnih zbirk in drugih podatkov preko enega mesta,

vključevanja novih elektronskih storitev ter poenostavitvi in optimizaciji poslovanja,

zagotavljanja podpore v okviru postopkov priprave prostorskih aktov in graditve objektov.

5.2. Uporabniki

Uporabniki EVT so lahko:

• neregistrirani in

• registrirani.

Neregistrirani uporabniki lahko dostopajo do prosto dostopnih vsebin v okviru EVT. Sem sodijo

predvsem uporabniki kot so: splošna zainteresirana javnost ter raziskovalna in akademska

sfera.

Registrirani uporabniki so tisti uporabniki, ki se morajo za dostop do podatkov in storitev v okviru

EVT predhodno registrirati ter glede na njihovo vlogo pridobiti ustrezna dovoljenja.

V skupino registriranih uporabnikov sodijo:

upravljavci in glavni skrbniki vsebin,

državni nosilci urejanja prostora: ministrstva in drugi državni organi,

uporabniki strokovnih služb ministrstev,

pooblaščeni arhitekti in inženirji: pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni inženir, pooblaščeni

krajinski arhitekt, pooblaščeni prostorski načrtovalec,

soglasodajalci,

občine in lokalni nosilci urejanja prostora: organi lokalnih skupnosti, izvajalci lokalnih

javnih služb ter drugi lokalni nosilci javnih pooblastil,

referenti na Upravnih enotah,

inšpektorji,

26

uporabnik, ki nastopa kot posameznik oz. investitor,

drugi uporabniki z ustreznimi pravicami.

5.2.1. Enotna prijava

EVT mora podpirati enotno prijavo, ki omogoča, da se uporabniku ni potrebno večkrat prijaviti v

primeru dostopa do storitev v okviru povezanih sistemov (poglavje 3.5).

5.2.2. Dostop do uporabniškega računa

Uporabniku mora biti omogočeno, da lahko v vsakem trenutku dostopa do podatkov o lastnem

uporabniškem računu, in sicer do:

svojih osebnih podatkov, ki so pridobljeni ob avtentikaciji,

zgodovine uporabe (vstop v aplikacije, oddane vloge itd.),

podatkov v zvezi s postopki s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov v

katerih sodeluje (npr. informacija o statusu aktivnosti v postopku).

Registriranemu uporabniku mora biti omogočeno, da si v svojem uporabniškem računu lahko

nastavlja vsaj elektronski naslov, področja in periodiko dodatnega obveščanja.

5.3. Upravljanje EVT

5.3.1. Upravljanje z uporabniki

Za potrebe upravljanja z uporabniki se uporabi sistem za upravljanje z uporabniki (poglavje 4.1).

V sklopu izdelave EVT je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v povezavi z zahtevami

sistema za upravljanje z uporabniki.

5.3.2. Upravljanje s šifranti

Za potrebe upravljanja s šifranti se uporabi sistem za upravljanje s šifranti (poglavje 4.4). V

sklopu izdelave EVT je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v povezavi z zahtevami

sistema za upravljanje s šifranti.

5.3.3. Nadzor nad delovanjem sistema

Za potrebe nadzora nad delovanjem sistema oz. dostopa do nadzornih podatkov se uporabi

nadzorni sistem (poglavje 4.6). V sklopu izdelave EVT je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so

potrebne v povezavi z zahtevami nadzornega sistema.

5.3.4. Obveščanje uporabnikov

Za potrebe obveščanja uporabnikov se uporabi sistem za obveščanje uporabnikov (poglavje

4.8). V sklopu izdelave EVT je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v povezavi z

zahtevami sistema za obveščanja uporabnikov.

5.4. Funkcijske ravni EVT

Funkcijske ravni EVT so:

upravljavska in predstavitvena raven,

integracijska raven in

sodelovalna raven.

Upravljavska in predstavitvena raven omogočata ustvarjanje, shranjevanje, upravljanje,

objavljanje in prikaz vsebin za različne uporabniške nivoje. Omogoča npr.:

urejanje in objavljanje vsebin in dokumentov,

27

spremembe menijske strukture in prikaza,

upravljanje z drevesno strukturo,

administratorske pravice in ostale funkcionalnosti, ki so lastne spletnim urejevalnikom

vsebin (CMS).

Integracijska raven omogoča povezovanje storitev iz sistemov ePlan, eGraditev, grafičnega

vpogleda in spremljanja stanja prostorskega razvoja na enem mestu z uporabo enkratne

prijave.

Sodelovalna raven ponuja možnost vključevanja orodij za sodelovanje med uporabniki na

različnih nivojih.

Omogočena morajo biti v naprej pripravljena osnovna statistična poročila (izdelana morajo biti v

obliki, ki je primerna za nadaljnje urejanje), ki se nanašajo na spremljanje aktivnosti v času in so

pomembna za hitro poročanje ter upravljanje, kot npr.:

statistika obiska,

statistika za posameznega uporabnika ali skupino uporabnikov (npr. organizacije),

statistika po obisku segmentov.

5.4.1. Vsebine predstavitvene ravni

Uporabniku je preko predstavitvene ravni potrebno omogočiti dostop do naslednjih vsebinskih

sklopov:

življenjskih dogodkov in celovitih informacij o področnih vsebinah,

prikaza novic,

prostorskih aktov in pravnih režimov,

zakonodaje in pravil,

interaktivnega pomočnika,

primerov dobrih praks,

poročil in strokovnih podlag,

koristnih povezav,

pomoči uporabnikom,

pogojev uporabe in

kolofona.

Vsebine se prikažejo v obliki spletnih strani oz. podstrani, dokumentov oz. priponk ter povezav.

5.4.1.1. Življenjski dogodki in celovite informacije o področnih vsebinah

Omogočen mora biti dostop do celovitih informacij o posameznih vsebinah s področja

prostorskega načrtovanja, graditve objektov, stanovanj in zemljiške politike. Vsebine so

prikazane v obliki preprostih, kratkih in slikovitih razlag, ki se lahko smiselno dopolnjujejo ali

povezujejo:

s podrobnejšimi informacijami v okviru spletnih podstrani oz. s povezavami do ostalih

vsebinskih sklopov: zakonodaja in pravila, primeri dobrih praks, poročila in strokovne

podlage,

s povezavami do življenjskih dogodkov preko katerih je možna oddaja vlog,

s statističnimi podatki in infografikami iz sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja

in

z namenskimi interaktivnimi pomočniki.

Informacije se lahko prikažejo v obliki kompendija (priročnika s kratkimi in preglednimi opisi) ali

v obliki pogostih vprašanj in odgovorov po posameznih področjih.

28

Uporabnikom se omogoči dostop do vodnika po življenjskih dogodkih, ki je namenjen

državljanom, ki potrebujejo podrobne informacije za različne življenjske situacije. Uporabnik

izbere želeno življenjsko situacijo in po strukturi poišče dokument, ki vsebuje informacije ali

obrazce, ki jih potrebuje. Vodnik mora biti razširljiv na način, da omogoča vključitev novih

področij in vsebin. Registriranemu uporabniku je preko vsebin na voljo povezava do storitev

preko katerih je možna oddaja in spremljanje vlog s področja graditve objektov oz. oddaja

pripomb ali predlogov za prostorske akte v fazi javne razgrnitve.

Izvajalec mora pripraviti vse potrebne vsebinske predloge, ki se nanašajo na posamezne

področne vsebine iz tega sklopa.

Uporabniku se omogoči tudi dostop do seznamov oz. imenikov s kontaktnimi informacijami, kot

so npr.:

seznam državnih in lokalnih nosilcev urejanja prostora,

seznam državnih in občinskih soglasodajalcev (ta se navezuje na zbirko pristojnosti

soglasodajalcev, ki se vzpostavi v sklopu sistema eGraditev),

seznam upravnih enot,

seznam občin,

imenik pooblaščenih inženirjev iz matične sekcije geodetov, gradbenih, strojnih in elektro

inženirjev, prek spletne strani Inženirske zbornice Slovenije,

imenik pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih

prostorskih načrtovalcev seznama pooblaščenih arhitektov, preko spletne strani

Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije,

imenik nepremičninskih posrednikov.

Primeri dobrih praks:

UK Planning portal14,

NSW Planning portal15,

eUprava16.

5.4.1.2. Prikaz novic

Uporabniku se omogoči dostop do novic po različnih vsebinskih področjih, ki se nanašajo na:

objave dogodkov,

vnose novih vsebin, dokumentov, poročil in

na javne objave o prostorskih aktih in objave o postopkih s področja graditve objektov.

Novice lahko ročno vnašajo upravljavci in glavni uredniki EVT, lahko pa se prikazujejo

avtomatično v primeru, ko pridejo z drugega vira. Vsaka novica je umeščena v večnivojsko

vsebinsko področje in, kadar se ta nanaša na neko območje, v posamezno teritorialno enoto

(regija, občina, upravna enota), kar omogoča filtriranje in prilagajanje vpogleda novic s strani

uporabnika po vsebinskem področju in po teritorialni enoti. Sistem omogoča časovni zamik

objave novice, njeno vsebinsko urejanje ter dodajanje dodatnih vsebin k novici:

povezave do spletnih vsebin,

povezave do vsebin v aplikacijah PIS iz integracijske ravni,

slikovnega gradiva,

integracije video vsebin ter

prilagojenih vpogledov v grafične pregledovalnike.

Novice se prikazujejo v strnjeni obliki na vstopni strani EVT, obširnejša oblika novice pa je

dosegljiva prek posameznih vsebinskih rubrik.

14

URL: https://www.planningportal.co.uk/ 15

URL: https://www.planningportal.nsw.gov.au 16

URL: https://e-uprava.gov.si/

https://www.planningportal.co.uk/

https://www.planningportal.nsw.gov.au/

https://e-uprava.gov.si/

29

Neregistriran uporabnik se lahko naroči na novice iz določenega vsebinskega (pod)področja ali

na novice, ki so povezane z določeno teritorialno enoto (regija, občina, upravna enota) z vpisom

elektronskega naslova, na katerega želi prejemati novice. EVT omogoča pošiljanje novic v obliki

elektronskih sporočil naslovnikom, ki so bodisi vneseni s strani urednika bodisi so se na

pošiljanje prijavili samostojno. Sporočila so lahko posamezna (ob objavi posamezne novice na

EVT) ali v obliki povzetkov na določeno časovno obdobje (dan, teden).

5.4.1.3. Prostorski akti in pravni režimi

Uporabniku se omogoči dostop do podatkov o pravnem stanju v prostoru na podlagi prostorskih

aktov iz podatkovne baze o prostorskih aktih (poglavje 6.4) ter vsebin, ki se nanašajo na

podatke o pravnih režimih in sicer seznama zbirk podatkov o pravnih režimov po področjih (npr.:

prometna infrastruktura, vode, gozdovi, kmetijstvo, narava itd.), ki vključuje:

ime zbirke podatkov,

navedbo predpisa, ki določa in podrobneje ureja zbirko podatkov,

podatke o dostopu, uporabi in storitvah v zvezi z zbirko podatkov,

podatke o organu, ki je pristojen za predpis, ki določa in podrobneje ureja zbirko

podatkov,

podatke o upravljavcu zbirke podatkov,

dogovore s posameznimi upravljavci zbirk podatkov.

Dostop do podrobnih informacij o prostorskih podatkih in spletnih storitvah, ki se nanašajo na

prostorske akte in podatke iz seznama pravnih režimov, vključno z njihovo izdajo, je omogočen

prek sistema za dostop do podatkov in servisov za izdajo podatkov.

5.4.1.4. Zakonodaja in pravila

Uporabniku se omogoči dostop do:

zakonodaje s področja prostora, graditve objektov in stanovanj,

vsebin iz državnega prostorskega reda:

o temeljna pravila urejanja prostora,

o podrobnejša pravila urejanja prostora,

o splošne smernice, ki jih pripravijo državni nosilci urejanja prostora,

o priporočila za prostorsko načrtovanje, pripravo in izvajanje ukrepov zemljiške

politike in izvajanje drugih nalog urejanja prostora, vključno s primeri dobrih

praks.

tehničnih smernic in drugi normativnih dokumentov s področja graditve objektov, s

katerimi se za določene vrste objektov natančno opredelijo priporočene tehnične rešitve,

navodil s področja prostora, graditve objektov in stanovanj,

slovarja strokovnih izrazov (npr. beseda – opis).

Posamezne vsebine se generirajo v obliki spletnih strani oz. podstrani ali v obliki dokumentov in

so dostopne preko seznama ter preko iskalnika po ključnih besedah s filtri po posameznih

atributih iz seznama.

V ta del se vključi tudi zbirka tehničnih predpisov s področja graditve objektov, ki zagotavlja

celovit vpogled v veljavne gradbene predpise v digitalni obliki, vključno s t istimi, ki so bili sprejeti

še v času FLRJ17 in SFRJ18 in za katere ni zagotovljen dostop preko Uradnega lista RS.

Naročnik ne zahteva, da se v sklopu tega naročila vzpostavi omenjena zbirka (vzpostavitev

zbirke je predmet drugega javnega naročila). Izvajalec mora v tem delu izvesti vse prilagoditve

Zbirke tehničnih predpisov s področja graditve objektov, ki so potrebne za vključitev v EVT.

17

Federativna ljudska republika Jugoslavija 18

Socialistična federativna republika Jugoslavija

30

Zaradi povezanosti vsebin mora izvajalec te naloge sodelovati z izvajalcem, ki bo izbran na

javnem naročilu za vzpostavitev zbirke.

5.4.1.5. Interaktivni pomočnik

Uporabniku se omogoči dostop do interaktivnega pomočnika, ki se navezuje na prejšnje

poglavje oz. na tehnične smernice in druge normativne dokumente s področja graditve objektov,

s katerimi se za določene vrste objektov opredelijo priporočene tehnične rešitve. Interaktivni

pomočnik se izdela v obliki grafičnega interaktivnega simboliziranega prikaza, ki ponazarja

različne vrste objektov in njihove mejne vrednosti, ki so zahtevane v predpisih v okviru

postopkov graditve objektov. Pri izdelavi se smiselno upošteva primer dobre prakse Interactive

UK Planning portal19.

5.4.1.6. Primeri dobrih praks


seznama primerov dobrih praks po tematikah (področjih ali podpodročjih) in

dokumentov (priponke).


so dostopne preko seznama ter preko iskalnika po ključnih besedah s filtri po posameznih


5.4.1.7. Poročila in strokovne podlage


poročil iz sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja in drugih poročil, kot so:

o poročilo o stanju prostorskega razvoja,

o problemska ali tematska poročila,

o poročila o stanju prostorskega razvoja na lokalnem nivoju,

o poročila o prostorskem razvoju za območje regionalnega prostorskega plana,

strokovnih podlag po tematikah (področjih), kot so:

o urbanistične zasnove, ki se izdelajo v okviru priprave regionalnega prostorskega

plana, občinskega prostorskega plana in OPN za mesta ter druga urbana

naselja,

o krajinske zasnove, ki se izdelajo v okviru priprave regionalnega prostorskega

plana in občinskega prostorskega plana za posamezna krajinska območja.

Podatki se smiselno organizirajo po različnih tematskih sklopih oz. glede na vsebinsko področje.

Za vsako strokovno podlago ali poročilo se zagotovi osnovne opisne podatke (avtor, naziv, leto,

povezljivost s prostorskimi akti, programom izvedbe ali prostorsko politiko itd.). V kolikor je za

določen dokument zagotovljen tudi grafični podatek oz. obstaja neposredna navezava

dokumenta na ustrezno tematsko področje kazalnika, se ob opisu podatkov zagotovi tudi

povezava do grafičnega vpogleda oz. do sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja.


so dostopne preko seznama ter preko iskalnika po ključnih besedah, s filtri po posameznih


5.4.1.8. Koristne povezave

Uporabnikom se omogoči dostop do:

spletnih stran pristojnih ministrstev,

tematskih portalov, ki vsebinsko dopolnjujejo EVT, npr.: GURS (Portal Prostor), ARSO

(Atlas Okolja, geo-portal ARSO), eVode itd.,

19

URL: https://interactive.planningportal.co.uk

https://interactive.planningportal.co.uk/

31

spletnih strani Inženirske zbornice Slovenije,

spletnih strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije,

spletnih strani nevladnih strokovnih organizacij,

spletnih strani Uradnega lista RS,

spletnih strani Pravno-informacijskega sistema RS,

spletnih strani občin,

drugih spletnih strani.

5.4.1.9. Pomoč uporabnikom

Izvajalec mora za namen olajšanja uporabe izdelati ustrezno uporabniško dokumentacijo. Ta

mora biti različnim nivojem uporabnikov dosegljiva tudi neposredno pri uporabi ter ločena glede

na vlogo uporabnika in glede na funkcionalnost, ki jo ta trenutno opravlja.

Za pregled nad vsebinami portala mora biti uporabnikom na voljo načrt oz. kazalo vsebine

portala.

5.4.1.10. Pogoji uporabe

Uporabnikom se omogoči dostop do pogojev uporabe. Izdela se dokument, ki določa pogoje

uporabe.

5.4.1.11. Kolofon

Uporabnikom se omogoči dostop do osnovnih podatkov in kontaktov o upravljavcu PIS.

5.4.2. Integracijska raven

Uporabniku se v povezavi z drugimi sistemi v sklopu te naloge omogoči dostop do:

javnih objav,

grafičnega vpogleda,

spremljanja stanja prostorskega razvoja in

sistema za dostop do podatkov in servisov za izdajo podatkov.

5.4.2.1. Javne objave

Dostop do javnih objav je zagotovljen preko posebnega razdelka na osrednjem delu portala

EVT preko katerega se zagotavlja:

dostop do javnih objav iz postopkov priprave in uveljavitve prostorskih aktov,

dostop do javnih objav iz postopkov s področja graditve objektov.

Uporabniku mora biti preko aktualnih objav o prostorskih aktih omogočen dostop do podrobnih

vsebin in podatkov, ki se nanašajo na posamezne aktualne faze priprave in na njihovo

uveljavitev. Povezave do podrobnejših vsebin v zvezi z objavami morajo biti generirane na

način, da uporabnika vodijo do posamezne vsebine.

5.4.2.2. Grafični vpogled

Za potrebe vpogleda je na osrednji strani EVT na voljo iskalnik po nepremičninskih evidencah in

po občinah, ki vrne zadetke v obliki spletne podstrani, ki se razvrstijo po posameznih

podatkovnih področjih preko katerih je omogočena neposredna povezava do grafičnega

vpogleda.

Grafični vpogled je sestavljen iz:

osnovnih slojev: topografske in kartografske podlage, ortofoto posnetki, nepremičninske

evidence, podatki iz registra prostorskih enot (ulični sistem, hišne številke, naselja,

občine);

32

tematskih slojev: pravni režimi (zavarovana območja, ekološko pomembna območja,

vodovarstvena območja, gozdni rezervati, varovalni gozdovi, varstvo kulturne dediščine),

prostorski akti (državni, regionalni, občinski), upravni akti s področja graditve objektov,

dejanska raba in drugi prostorski podatki.

Grafični vpogled mora biti zgrajen na način, da omogoča tematske vpoglede (preklopi

grafičnega vpogleda), ki so namenjeni lažjemu pregledovanju podatkov in so prilagojeni

posameznim vsebinskim področjem.

Primeri funkcionalnosti, ki jih zagotavlja grafični vpogled (obseg funkcionalnosti se lahko

prilagaja glede na tematski vpogled):

iskanje: splošno (po nepremičninskih evidencah, po koordinatah), podrobno (po

tematskih vsebinah kot npr. po prostorskih aktih, po enotah urejanja prostora,

kategorizaciji namenske rabe, kategorizaciji dejanske rabe itd.),

povečava/pomanjšava karte, premik po karti, merilo karte, spreminjanje pogleda (prejšnji

oz. naslednji pogled),

legenda,

seznam slojev,

izbor (vidnost/nevidnost) in podrobne informacije za posamezni sloj (jedrnat opis znotraj

obstoječe aplikacije, podrobnejši opis na EVT na podstrani znotraj razdelka opis

podatkov),

določanje prosojnosti izbranih slojev,

identifikacija - lokacijska poizvedba za izbrane sloje,

vpogled lokacije na pomanjšani pomožni pregledni karti,

merjenje razdalj in površin,

tiskanje in izdelava poročil v PDF ali JPEG formatu, pri čemer se uporabi enotna oblika

zapisa znotraj okvirne in izvenokvirne vsebine in ki vsebuje vir zapisa, čas izpisa,

podatek o merilu, legendo, datum stanja, vir podatkov itd.,

pošiljanje povezave za trenutni vpogled preko elektronske pošte in v socialna omrežja,

možnost filtriranja trenutno prikazane vsebine na podlagi vrednosti atributa,

drugo.

Grafični vpogled naj bo v največji meri vsebinsko in funkcijsko povezljiv s posameznimi

vsebinskimi sklopi v predstavitvenem delu. Grafični vpogledovalnik je za potrebe dostopa do

podatkov uporabniško povezljiv s sistemom za dostop do podatkov in servisov za izdajo

podatkov.

5.4.2.3. Spremljanje stanja prostorskega razvoja


infografik za izbrane kazalnike prostorskega razvoja s katerimi se na pregleden način s

pomočjo grafičnih elementov predstavijo zanimive vsebine, ki so namenjene splošni

javnosti in so lahko vidne na osrednji strani EVT ali v drugih vsebinskih rubrikah (npr. v

rubriki, ki je namenjena celovitim informacijam o področnih vsebinah),

seznama kazalnikov po posameznih statističnih področjih preko katerega je na voljo

podrobnejši opis kazalnikov in ki je dostopen preko posebne spletne podstrani v okviru

EVT,

grafičnega vpogleda v tematske prikaze kazalnikov po teritorialnih enotah in teritorialnih

ravneh, ki je lahko dostopen ločeno preko povezave ali kot del EVT,

seznama tabel preko katerega je možna izbira posameznih vrednosti kazalnika, prikaz in

izvoz izbora v tabele različnega formata, ki je lahko dostopen ločeno preko povezave,

preko aplikacije za dostop do podatkov in servisov za izdajo podatkov povezave ali pa

kot del EVT,

različnih poročil.

33

Poročila so dostopna preko rubrike Poročila in strokovne podlage in se nanašajo na:

poročila o stanju prostorskega razvoja, poročila o stanju prostorskega razvoja na

lokalnem nivoju, poročila o prostorskem razvoju za območje regionalnega prostorskega

plana,

problemska ali tematska poročila,

predpripravljene statistične in tematske karte po različnih vsebinah.

Sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja je podrobneje opisan v poglavju Funkcionalne

zahteve sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja.


Nordegio20,

Nordmap21,

Örok Atlas22,

SURS23.

5.4.2.4. Dostop do podatkov in servisov za izdajo podatkov

Razvoj storitve za dostop do podatkov in servisov za izdajo podatkov ni predmet tega naročila

in se bo izvedel v okviru druge naloge oz. projekta. EVT mora biti razvit na način, da bo

omogočal njeno naknadno vključitev.


Geopunt24,

Geonorge25.

5.4.3. Sodelovalna raven

5.4.3.1. Deljenje vsebin

Uporabniku se omogoči deljenje vsebin iz spletnih strani, iz javnih objav, iz grafičnega vpogleda

in iz spremljanja stanja prostorskega razvoja v socialna omrežja (npr. Facebook, Twitter,

Linkedin, Messenger - Facebook, Email link).

Zaradi integracije vsebin iz EVT (novic, javnih objav, posameznih spletnih vsebin itd.) v spletne

strani drugih uporabnikov (ministrstva, občine, nevladne organizacije itd.) se omogoči izvedbo

RSS protokola.

5.4.3.2. Obrazec za javno pomoč uporabnikom in prikaz pogostih vprašanj

Za potrebe sodelovanja je uporabnikom na voljo obrazec za vnos vprašanj. Uporabnik

vprašanju določi vsebinsko področje, ki vpliva na to, kateremu oddelku je vprašanje

posredovano. Vprašanje se pristojnemu oddelku posreduje v obliki elektronskega sporočila.

Pogosta vprašanja se prikazujejo v rubriki "vprašanja in odgovori", ki je vsebinsko smiselno

povezana z rubriko Življenjski dogodki in celovite informacije o področnih vsebinah iz

predstavitvenega dela. Vprašanja so razvrščena po vsebinskih tematikah, uporabniku je

omogočeno iskanje po ključnih besedah in filtriranje po vsebini.

20

URL: http://www.nordregio.se/ 21

URL: http://www.nordmap.se/ 22

URL: http://www.oerok-atlas.at/ 23

URL: http://www.stat.si/statweb 24

URL: https://www.geopunt.be/ 25

URL: https://www.geonorge.no/

http://www.nordregio.se/

http://www.nordmap.se/

http://www.oerok-atlas.at/

http://www.stat.si/statweb

https://www.geopunt.be/

https://www.geonorge.no/

34

Uporabniku se ob oblikovanju novega vprašanja v formi prikaže seznam že odgovorjenih

vprašanj in odgovorov, ki se vsebinsko ujemajo z zastavljenim vprašanjem.

5.4.3.3. Podpora uporabnikom

Uporabnikom mora biti omogočena podpora s strani upravljavca sistema. Podpora se nanaša

npr. na prijavo napak v delovanju storitev, težave pri dostopih. Podpora naj bo strukturirana na

način, da uporabniku omogoča klasifikacijo (npr. težav, vprašanj) glede na področje na katerega

se te nanašajo.

35

6. FUNKCIONALNE ZAHTEVE SISTEMA ePLAN

6.1. Uvod

Glavni namen sistema ePlan je uvedba elektronskega načina poslovanja na področjih priprave,

sprejemanja, uveljavljanja in uporabe državnih, regionalnih in občinskih prostorskih aktov.

Trenutno se stanje na tem področju v informacijskem delu odraža na razdrobljenosti zbirk

podatkov in podpornih storitev, nestandardiziranih in manjkajočih podatkih, funkcijski

orientiranosti rešitev, nepovezanih sistemih ter sistemski nepreglednosti.

Ključni problemi pri tem so:

obstoj kombiniranega poslovanja (elektronsko in papirno),

obstoj velikega števila kompleksnih in dolgotrajnih postopkov,

pogoste spremembe procesne zakonodaje s tega področja,

podatki se vodijo razpršeno, na nepopoln in neenoten način (ni centralne, popolne in

poenotene zbirke podatkov),

podatki se ne hranijo v ustrezni obliki in na ustrezen način (veliko podatkov se hrani na

digitalnih medijih),

isti podatki so večkrat zapisani na različnih mestih v različnih zbirkah podatkov ter

znotraj podatkovnih struktur samih (npr. kot identifikator in oznaka hkrati),

obstoj velike količine dokumentacije (potreba po izločitvi redundantnih podatkov,

nebistvenih vsebin),

neustrezno povezan tekstualni in grafični del prostorskih aktov,

neustrezno vodenje zvez med akti,

obstoj množice informacijskih rešitev, ki so vzpostavljene za različne namene, so

nepovezane ter služijo vodenju podatkov oz. podpori postopkom samo v določenih delih,

obstoj velikega števila različnih uporabnikov (institucije na državni ravni, institucije na

lokalni ravni, javnost),

množica sprejetih aktov in strokovnih podlag na lokalni ravni, ki vplivajo na pripravo

prostorskih aktov (vodovarstveni režimi, geološke karte itd.).

Obstoječa problematika tako kliče po ureditvi ter vzpostavitvi celovitega informacijskega sistema

na zadevnem področju, ki bo za uspešno uvedbo in delovanje moral vsebovati oz. zagotavljati

vsaj:

Ustrezno organizacijsko strukturo (v delu, ki se nanaša na vodenje in zagotavljanje

delovanja sistema).

Ustrezno informacijsko okolje za podporo elektronskemu poslovanju, ki bo vključevalo

deležnike v postopkih in nudilo celovito podporo izvajanju aktivnosti (kjer je to

zahtevano) in upravljanju s podatki v vseh procesih, ki so ključni za zagotavljanje

podatkovnih osnov za vodenje popolne in ažurne zbirke podatkov.

Ustrezno, popolno in ažurno podatkovno bazo (zbirko podatkov).

6.1.1. Strateški cilji

Ključni strateški cilji uvedbe elektronskega poslovanja na zadevnem področju so:

omogočiti enostavno in celovito elektronsko poslovanje,

omogočiti informacijsko podporo pri izvajanju procesov,

povezati storitve, sisteme,

poenotiti podatke in storitve,

vzpostaviti zbirko podatkov o prostorskih aktih (postopno),

omogočati dostop do podatkovnih virov in

poenotiti, optimizirati in nadzorovati procesne aktivnosti.

36

Cilji bodo doseženi z vzpostavitvijo celovitega informacijskega sistema na državni ravni, ki bo

omogočal oz. zagotavljal:

enostavne in uporabnikom prijazne vmesnike,

začasno hrambo osnutkov vlog in dokumentacije pred oddajo,

izvedbo osnovnih preverb vlog in dokumentacije pred oddajo,

oddajo in sprejem elektronskih vlog in dokumentacije,

napredne preverbe podatkov,

upravljanje s podatki (vnosi, urejanje, brisanje),

ustrezno organizacijo ter povezave med podatki,

obveščanje uporabnikov sistema,

upravljanje uporabnikov (pregled, pravice dostopa, pravice za opravljanje aktivnosti),

ustrezen varovan dostop do podatkov, glede na vloge uporabnikov,

upravljavcu sistema enostavno upravljanje s postopki, strukturami dokumentacije brez

potrebe po spremembah programske kode,

varno hrambo podatkov,

izdelavo statističnih poročil,

nadzor nad delovanjem sistema,

predhodno načrtovanje aktivnosti v procesih (spremljanje in upravljanje s projekti),

migracijo obstoječih podatkov,

storitve za dostop do podatkov - pri tem morajo biti podprte tako osnovne (vpogled,

prevzem podatkov) ter napredne storitve (spletni servisi),

integracijo s podatkovnimi viri, zunanjimi sistemi ter uporabo obstoječih centralnih

gradnikov,

stabilno informacijsko okolje, ki zagotavlja čim manj izpadov v delovanju,

informacijsko varnost in skladnost z zakonodajo,

razširljivost ter nadgradnje v prihodnosti.

V sklopu informacijskega sistema bo morala biti vzpostavljena podatkovna baza (zbirka

podatkov) o prostorskih aktih, ki bo zasnovana na način, ki bo omogočal dolgoročno, celovito in

poenoteno hrambo podatkov o pravnem stanju v prostoru na osnovi prostorskih aktov in

podatkov prostorskih aktov v sprejemanju. V tem delu mora biti izvedena tudi migracija

obstoječih podatkov.

Informacijski sistem bo moral uporabljati tudi ustrezne spremljajoče (podporne) gradnike (npr.

sistem za avtentikacijo/avtorizacijo, sistem za hrambo podatkov, infrastruktura) ter zagotavljati

(v delih kjer je to potrebno) komponente za potrebe povezovanja z zunanjimi sistemi. Pri

vzpostavljanju sistema bo potrebno veliko pozornosti posvetiti tudi zagotavljanju in ohranjanju

obstoječih podatkov, načinu ukinjanja obstoječih informacijskih rešitev, uvajanju uporabnikov ter

izvajanju različnih testiranj (varnostnih, funkcionalnih). Sistem bo moral biti zgrajen na način da

bo razširljiv, nadgradljiv tudi v prihodnje ter bo omogočal prilagajanje spremembam procesne

zakonodaje s tega področja (podpora novim postopkom).

6.1.2. Ključni akterji

Ključni akterji, ki sodelujejo v posameznih postopkih oz. dostopajo do podatkov so:

ministrstvo pristojno za prostor (koordinator, kontrolor podatkov),

ministrstvo, v čigar delovno področje spada prostorska ureditev (pobudnik),

investitorji,

izdelovalci ali prostorski načrtovalci,

nosilci urejanja prostora (državni, lokalni),

občine,

vladne službe,

strokovne službe ministrstev,

organi v sestavi ministrstev,

37

javnost,

upravne enote,

inšpekcijski organi.

V tem delu je potrebno izpostaviti še akterja, ki se v delovanje sistema vključujeta (tudi) z vidika

upravljanja (npr. upravljanje komunikacijsko informacijske infrastrukture, skupni gradniki,

upravljanje z uporabniki) in sicer Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za javno upravo.

Ti akterji oz. predstavniki le-teh predstavljajo bodoče uporabnike sistema. Ker se v postopke

vključuje veliko število uporabnikov mora biti sistem zasnovan na način, da zagotavlja

organizirano, pregledno in kontrolirano uporabo glede na vloge uporabnikov - sistem pravic

(npr. pooblaščena oseba s strani pripravljavca prostorskega akta lahko vpogleduje v podatke za

prostorske akte v njegovi pristojnosti). Podrobnejša določitev sistema pravic uporabnikov se

izvede v času priprave PZI.

6.1.3. Konceptualna zasnova sistema ePlan

Zaradi kompleksnosti sistema, predvsem v povezavi s številom, lastnostmi in uvajanjem

posameznih podrejenih storitev mora biti sistem logično razdeljen na tri sklope in sicer:

priprava in sprejemanje prostorskih aktov (procesno okolje),

dostop do podatkov o pravnem stanju v prostoru na podlagi prostorskih aktov,

upravljanje sistema (upravljavsko okolje).

Podatki, ki nastajajo tekom postopkov priprave in sprejemanja prostorskih aktov se hranijo v

podatkovni bazi o prostorskih aktih. Spodnji prikaz ponazarja podrobnejšo delitev s

pripadajočimi funkcionalnostmi.

Slika 2: Podrobnejša delitev sistema ePlan s pripadajočimi funkcionalnostmi

38

6.2. Upravljanje sistema



V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v

povezavi z zahtevami sistema za upravljanje z uporabniki ter glede na zahteve postopkov.

6.2.2. Upravljanje s postopki

Za potrebe upravljanja s postopki se uporabi sistem za upravljanje s postopki (poglavje 4.2). V

sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v

povezavi z zahtevami sistema za upravljanje s postopki ter glede na zahteve postopkov.

6.2.3. Upravljanje s strukturami gradiv

Za potrebe upravljanja s strukturami gradiv se uporabi sistem za upravljanje s strukturami gradiv

(poglavje 4.3). V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so

potrebne v povezavi z zahtevami sistema. Pravila strukturiranja gradiv morajo biti del tehničnih

pravil za pripravo posameznih sestavin prostorskih aktov in se javno objavijo.




povezavi z zahtevami sistema za upravljanje s šifranti ter glede na zahteve postopkov. Ključni

šifranti, ki bodo uporabljeni v sistemu so: način urejanja, občine, pravne podlage, namenska

raba prostora. Dodatni šifranti bodo definirani času priprave PZI.

6.2.5. Upravljanje s predlogami dokumentov

Za potrebe urejanja predlog dokumentov se uporabi sistem za urejanje predlogov dokumentov


potrebne v povezavi z zahtevami sistema.



nadzorni sistem (poglavje 4.6). V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse

dopolnitve, ki so potrebne v povezavi z zahtevami nadzornega sistema.

6.2.7. Napredne analize nad podatki

Za potrebe naprednih analiz se uporabi sistem za analize nad podatki (poglavje 4.7). V sklopu

izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne v povezavi z

zahtevami sistema za analize.



4.8). V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne

v povezavi z zahtevami sistema za obveščanja uporabnikov.

6.2.9. Spremljanje aktivnosti in izvajanja postopkov

Sistem mora omogočati v naprej pripravljena osnovna statistična poročila, ki se nanašajo na

spremljanje aktivnosti in izvajanja postopkov v času in so pomembna za hitro poročanje ter

upravljanje informacijske rešitve, kot npr.:

39

statistika obiska,

statistika postopkov,

statistike za aktivnost v postopku,

statistika za posamezen prostorski akt,

statistika za posameznega uporabnika ali skupino uporabnikov (organizacije),

statistika po uporabi storitev.

Poročila morajo biti v obliki primerni za nadaljnje urejanje. Sistem mora omogočiti pripravo

prilagojenih izpisov ter izpis rezultatov iskanj.

6.3. Priprava in sprejemanje prostorskih aktov

6.3.1. Podpora pripravi prostorskih aktov

Sistem mora uporabnikom nuditi podporo pri pripravi prostorskih aktov. V tem delu bo v sistemu

omogočeno:

dostop do podatkov iz skupnega prikaza stanja prostora,

dostop do podatkov iz sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja,

dostop do predpisov, navodil in priporočil,

dostop do primerov dobrih praks,

dostop do strokovnih podlag,

dostop do orodij za sodelovanje,

spremljanje projektov.

Sistem mora nuditi dostop do podatkov, ki so potrebni pri pripravi prostorskih aktov iz skupnega

prikaza stanja prostora (npr. območja varstvenih režimov) in sistema spremljanja stanja

prostorskega razvoja (npr. poročila o stanju prostorskega razvoja).

Za namen podpore pripravi prostorskih aktov morajo biti uporabnikom na voljo tudi aktualna

navodila, priporočila, primeri dobrih praks s področja priprave prostorskih aktov, dostop do

veljavnih predpisov s tega področja in sistema za dostop do strokovnih podlag. Namen teh bo

zagotavljanje kvalitetnih, formalno in tehnično ustreznih dokumentov in gradiv, ki bodo prehajala

in se zbirala preko sistema v podatkovni bazi (zbirki podatkov) o prostorskih aktih.

Sistem za dostop do strokovnih podlag bo nudil uporabo osnovnih omrežnih storitev (dostop,

iskanje, pregledovanje) nad dokumenti, gradivi (strokovne podlage), ki služijo kot podpora pri

odločanju in pripravi prostorskih aktov in z njimi povezanih dokumentov. Sistem bo odprt in bo

postopno omogočal prosto vključevanje podatkov (npr. s strani strokovne javnosti) ob

upoštevanju enotnih pravil. Podatki v sistemu bodo smiselno organizirani po različnih tematskih

sklopih. V zvezi s sistemom bo potrebno zaradi preglednih in določnih pravil oz. pogojev za

različne namene uporabe in predelave podatkov vzpostaviti enotna pravila.

Za namen spremljanja in upravljanja s projekti (projekt - postopek priprave posameznega

prostorskega akta) se mora v sistemu vzpostaviti orodje, ki bo nudilo vodjem in članom

projektnih skupin ter vodstvenemu kadru upravljavsko in sodelovalno funkcijo ter vpogled v

stanje posameznih projektov (npr. terminski plan, težave na projektu, izvršene aktivnosti

(procesno okolje), mejniki). Orodje mora omogočiti upravljanje in vpogled v podatke o projektu.

Orodje mora biti prvotno vzpostavljeno za podporo vodenju priprave državnih prostorskih aktov

z možnostjo kasnejše vključitve projektov z drugih področij priprave prostorskih aktov. Delo s

projekti naj bo podprto tudi s priporočenimi pristopi, morebitnimi kombinacijami pristopov,

metodologijami, vodniki in primeri dobrih praks.

40

Sistem mora omogočiti dostop do orodij, preko katerih bodo uporabniki lahko sodelovali. Namen

teh je predvsem izmenjava vprašanj, idej in pogledov. Sodelovalna orodja bodo pripomogla

predvsem k predhodnemu razčiščevanju, stiku z mnenji uporabnikov, oceni kvalitete rešitev itd.

Če se v času priprave PZI izkaže, da je smiselno (zaradi zagotavljanja uporabniške izkušnje,

lažjega vzdrževanja, uporabe kot skupnega gradnika ali iz drugih razlogov) orodja in storitve za

podporo pri pripravi prostorskih aktov izvesti samostojno ali znotraj drugih sistemov/rešitev v

sklopu te naloge, se slednje lahko izvede. Natančen opis izvedbe bo določen v času izdelave

PZI.

6.3.2. Upravljanje in dostop do podatkov (procesno okolje)

Sistem mora omogočati informacijsko podporo pri vodenju postopkov - procesno okolje. Ključni

zahtevi, ki ji mora v tem delu sistem podpreti sta dostop do podatkov in upravljanje s podatki v

postopkih. Ker vodenje postopkov vključuje veliko število uporabnikov (npr. izdelovalci in

pripravljavci prostorskih aktov, strokovne službe ministrstev, pooblaščene osebe nosilcev

urejanja prostora, občine, koordinatorji priprave prostorskih aktov, investitorji, javnost) mora biti

sistem zasnovan na način, da zagotavlja organizirano, pregledno in kontrolirano uporabo glede

na vloge uporabnikov - sistem pravic (npr. pooblaščena oseba s strani nosilca urejanja prostora

sodeluje v postopkih v katerih ima določeno vlogo).

Preglednica 27: Informativen prikaz akterjev po ključnih postopkih

26

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15

Ministrstvo pristojno za prostor

(koordinator, kontrolor podatkov)

Ministrstvo, v čigar delovno področje

spada prostorska ureditev (pobudnik)

Investitor

Izdelovalec ali prostorski načrtovalec

Nosilci urejanja prostora

(državni, lokalni, varstveni)

Občina (pripravljavec)

Vlada

Ministrstva in vladne službe

26

1 - postopek priprave državnega prostorskega načrta

2 - skrajšani postopek sprememb in dopolnitev državnega prostorskega načrta

3 - kratek postopek sprememb in dopolnitev državnega prostorskega načrta

4 - postopek sodelovanja države in občin pri načrtovanju prostorske ureditve skupnega pomena

5 - postopek načrtovanja prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju načrta

6 - postopek priprave občinskega prostorskega načrta

7 - skrajšani postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta

8 - kratek postopek sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta

9 - postopek priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta

10 - skrajšani postopek sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta

11 - kratek postopek sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta

12 - postopek priprave regionalnega prostorskega načrta

13 - začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora za državne prostorske akte

14 - začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora za občinske prostorske akte

15 - nadzor zakonitosti

41

Javnost

Ministrstvo pristojno za varstvo okolja

Sistem mora biti v tem delu povezan z drugimi sistemi (npr. sistem za podporo delu z

dokumentarnim gradivom). Povezave in način povezovanja se določi v času priprave PZI.

6.3.2.1. Postopki

V tem delu je zajet pregled postopkov, ki jih mora sistem podpreti. Spodnja preglednica obsega

pregled ključnih postopkov z opredelitvijo:

naziva akta,

naziva postopka,

naziva predpisa/ov, ki ureja posamezen postopek ter

posameznih členov, ki znotraj predpisa določajo postopek.

Preglednica 28: Ključni postopki po veljavni zakonodaji na področju prostorskega načrtovanja

Akt Predpis Postopek Člen

Državni

prostorski načrt

Zakon o umeščanju

prostorskih ureditev

državnega pomena

v prostor

(ZUPUDPP)

Redni postopek

priprave načrta

odločanje o pripravi

načrta 17. do 23.

načrtovanje variant 24. do 28

potrditev predloga

najustreznejše variante

ali rešitve

29. in 30.

načrtovanje potrjene

variante ali rešitve 31. do 36.

sprejem načrta 37. in 38.

Postopek priprave načrta brez postopka

presoje vplivov na okolje 39.

Kratek postopek sprememb in dopolnitev

načrta 40.

Skrajšani postopek sprememb in dopolnitev

načrta 41.

Občinski

prostorski načrt

Zakon o

prostorskem

načrtovanju

(ZPNačrt)

Postopek priprave občinskega prostorskega

načrta 46. do 52.a


občinskega prostorskega načrta 53.


občinskega prostorskega načrta 53.a

Občinski

podrobni

prostorski načrt

Postopek priprave občinskega podrobnega

prostorskega načrta 57. do 61.


občinskega podrobnega prostorskega načrta 61.a


občinskega podrobnega prostorskega načrta 61.b

Regionalni

prostorski načrt

Postopek priprave regionalnega prostorskega

načrta 66. do 68.

Poleg teh postopkov mora izvajalec v informacijskem sistemu podpreti tudi:

postopek sodelovanja države in občin pri načrtovanju prostorske ureditve skupnega

pomena,

postopek načrtovanja prostorskih ureditev lokalnega pomena v območju načrta,

evidentiranje prostorskih ukrepov (začasni ukrepi za zavarovanje urejanja prostora),

evidentiranje sodnih odločb, ki spreminjajo ali razveljavljajo prostorske akte (npr. sodna

odločba kot posledica nadzora zakonitosti).

42

Izvajalec mora zagotoviti, da končna rešitev zajema vse morebitne spremembe zakonodaje in

drugih dokumentov (PRILOGA 1: Pregled obstoječega stanja, poglavje Pravne podlage),

nastale do potrditve PZI.

Podrobni opisi postopkov se nahajajo v karticah postopkov, ki so del prilog (PRILOGA 1:

Pregled obstoječega stanja). Kartice postopkov so pripravljene v standardizirani obliki z

uporabo nacionalne standardne oblike opisa postopka27. Vsak postopek je tako podrobneje

opisan z vsebinskega in tehničnega vidika. Posamezna kartica postopka tako v grobem

vsebuje:

vsebinski del postopka:

o naziv,

o evidenčne oznake,

o podatki o objavi postopka,

o splošen opis postopka,

o popis postopka (pravne podlage, obstoječi sistemi, vloge deležnikov v postopku,

podatki o vlogi, prilogah, končnem dokumentu, navedbo in opis dokumentov v

postopku),

tehnični del postopka:

o tehnični podatki dokumentov v postopku,

o opredelitev drugih zbirk podatkov, ki so povezane s postopkom,

o opredelitev odprtih podatkov, ki nastajajo v postopku,

o opredelitev odvisnih postopkov,

o podatkovni model (v vseh primer je opredeljen samo globalni podatkovni model),

o načrt obveščanja,

o kratek opis postopka po prejemu vloge,

o postopkoven diagram (BPMN) z opredelitvijo statusov,

o shematski prikaz obstoječih sistemov (globalni nivo).

6.3.2.2. Upravljanje s podatki

Sistem mora omogočati enostavno upravljanje s podatki (vnašanje, brisanje, urejanje).

Upravljanje naj poteka za vse uporabnike na enoten način preko obrazcev. Obrazci naj bodo

enostavni in sestavljeni na način, da se v največji možni meri izogiba motnjam med vnosom,

npr.:

polja v obrazcu se razdeli v logične grupe,

obširne obrazce se lahko izpolnjuje v korakih,

preprečuje se dvojne vnose,

za polja, kjer so znane zaloge vrednosti naj se uporabljajo izbirniki,

kjer je mogoče naj se preverbe podatkov in opozarjanje na napake izvaja že pri vnosu,

izrisujejo naj se statusna okna (npr. trenutno preneseno gradivo v odstotkih),

kjer je mogoče, naj se pri vnosu izpisujejo predlogi.

V sistemu mora biti podprto tudi urejanje obstoječih podatkov (urejanje za nazaj) pri čemer mora

biti uporabnikom omogočeno, da obstoječe podatke urejajo ter dopolnjujejo z manjkajočimi.

Sistem mora upravljavcu omogočati določanje terminov, v katerih bo tako urejanje mogoče

(časovno omejevanje) ter uporabnikov, ki tako urejanje lahko izvajajo.

Nadalje mora sistem omogočati začasno hrambo podatkov pred oddajo (čakalnica) - tj. v času

preden so bili podatki predani v formalni postopek. Uporabniku mora biti omogočeno upravljanje

s podatki v začasni hrambi. Uporabnik lahko podatke v začasni hrambi odda v forma lni

postopek kasneje, lahko tudi v drugi seji (naknadna prijava). V zvezi z začasno hrambo je

potrebno pripraviti pravila ter določila o odgovornosti za podatke. Ta morajo biti v tem delu

27

URL: https://nio.gov.si/nio/asset/nacionalna+standardna+oblika+opisa+postopka+ekt2jedro

https://nio.gov.si/nio/asset/nacionalna+standardna+oblika+opisa+postopka+ekt2jedro

43

vsakič dosegljiva uporabnikom. Sistem mora zagotavljati ustrezne revizijske sledi, ki morajo biti

zagotovljene za vnos, urejanje, brisanje ter vpogled v podatke.

6.3.2.3. Preverbe podatkov

Pri podatkih, ki se jih vnaša, ureja, izmenjuje in hrani v informacijskem sistemu je potrebno

zasledovati načela celovitosti, ustreznosti in varnosti ter upoštevati pravila in priporočila, ki se

nanašajo na vsebino in obliko podatkov (npr. tehnična pravila za pripravo posameznih sestavin

prostorskih aktov). V zvezi s tem mora sistem nuditi orodja oz. mehanizme za izvedbo preverb

podatkov, katerih glavni namen je, da se podatke ustrezno preveri in opozori uporabnika na

morebitne nepravilnosti ali odstopanja, ki jih je potrebno pred nadaljevanjem postopka odpraviti.

Preverbe podatkov se morajo v čim večji možni meri izvajati avtomatizirano in še pred

prenosom v predmetni sistem (validacija podatkov na vstopu). Primeri preverb:

preverbe na škodljivo kodo,

preverbe ustreznosti in strukture opisnih datotek,

preverbe strukture gradiv (kontrola datotečne strukture, kontrola ustreznosti formatov

datotek, kontrola prisotnosti zahtevanih datotek),

preverbe vektorskih podatkov, ki so del grafičnega dela prostorskega akta, (topološka

kontrola (npr. ni prekrivanj, ni praznin), ustreznost in pravilnost atributnega dela),

preverbe obstoja zemljiško-katastrskih parcel v zemljiškem katastru.

V novem informacijskem sistemu bodo morale biti upoštevane in implementirane tudi preverbe,

ki bodo potrebne v povezavi s tehničnimi pravili za pripravo posameznih sestavin prostorskih

aktov, ki bodo izdelana v sklopu te naloge. Za preverbe podatkov, ki jih ni možno izvajati

avtomatizirano, jih bo potrebno izvajati lokalno, zato bo za izvedbo potreben kontrolor (npr.

preverbe ustreznosti kartografskih prikazov, pravilna umeščenost rastrov v prostor, pravilnost

zvez med prostorskimi akti in predpisi). Kontrole se bodo izvajale v sklopu tehničnih pregledov.

Sistem mora kontrolorjem nuditi pregled nad zadevami, ki so na čakanju za preverbo ter

omogočati izdelavo poročila o tehničnem pregledu v enotni strukturi in obliki. Za izvajanje

preverb v sklopu tehničnih pregledov je potrebno upoštevati obstoječe okolje naročnika. Obliko

in strukturo poročila o tehničnem pregledu ter način in obseg izvajanja tehničnih pregledov se

določi v času priprave PZI.

6.3.2.4. Sodelovanje javnosti

Za potrebe delov postopkov priprave prostorskih aktov v katere se vključuje javnost (npr.

seznanitev javnosti z osnutkom državnega prostorskega načrta) mora sistem omogočati

enostaven in hiter dostop do podatkov. Pri tem mora biti podprto:

objava osnovnih podatkov o prostorskem aktu (npr. naziv, kratek opis, pristojna

institucija, kraj in čas trajanja javne razgrnitve, kraj in čas javne obravnave),

objava javnih naznanil, povzetkov za javnost, pripadajočih gradiv ter drugih dokumentov,

grafični vpogled v podatke (npr. prikaz območja prostorskega akta v pripravi),

elektronska oddaja mnenj, pripomb, predlogov.

Sistem mora omogočati, da se po preteku roka, ki je določen v zvezi z vključevanjem javnosti v

postopek, storitve v tem delu onemogoča (npr. oddaja pripomb po preteku roka ni mogoča).

6.3.2.5. Dostop do podatkov

Sistem mora v vsakem trenutku, glede na pravice, ki jih ima, uporabniku omogočati hiter in

enostaven dostop do podatkov, ki jih je v sistem vnašal v preteklosti (zgodovina prenosov) ter

podatkov, ki se nanašajo na postopke priprave prostorskih aktov v katerih je sodeloval ali

sodeluje. V tem delu mora biti uporabnikom na voljo dostop do osnovnih podatkov,

dokumentacije ter vpogled v grafične podatke za posamezen prostorski akt (npr. enolični

identifikator, naziv prostorskega akta, splošni opis, informativni grafični prikaz, tip urejanja,

status (prekinitev, opustitev, mirovanje), območje, navedba predpisa, zveze med prostorskimi

44

akti in predpisi, dokumentacija, ki se nanaša na posamezne aktivnosti v postopku priprave,

grafični podatki (območja in podrobne delitve, ki se vzpostavljajo) - grafični vpogled, datum

zadnje posodobitve). Za uporabnika naj bo v zvezi s podatki, ki jih je v sistem vnašal v

preteklosti na voljo tudi prikaz statistike (npr. pregled po mesecu, letu, glede na določen termin).

Način dostopa podatkov naj bo enostaven in pregleden. Lahko se ga izvede preko pregleda

osnovnih podatkov o prostorskih aktih po seznamu, ki ga je potrebno smiselno prilagoditi (npr.

delitev na strani s po 30 prostorskih aktov) in pri tem omogočiti uporabniku čim lažjo navigacijo

(npr. premikanje naprej/nazaj po straneh v seznamu, izbira bližnjih strani preko številke strani).

Seznam naj vsebuje osnovne podatke o prostorskih aktih. Uporabniku mora biti v tem delu

omogočen tudi hitri skok do želenega prostorskega akta. Dokončna določitev primernega

načina dostopa do podatkov se izvede v času priprave PZI.

6.3.2.5.1. Grafični vpogled za podporo postopkom priprave

Za vpogled grafične podatke, ki so povezani s postopkom priprave prostorskega akta (npr.

območje prostorskega akta, območja enot urejanja prostora, območja namenske rabe prostora

v različnih fazah priprave, grafični podatki prostorskih aktov v zvezi) je potrebno vzpostaviti

spletni GIS pregledovalnik (grafični vpogled). Grafični vpogled mora zajemati prikaz grafičnih

podatkov prostorskega akta v celotnem postopku priprave. Dodatno mora omogočati tudi (z

izbiro posameznega sloja iz seznama slojev) vpogled v podrobne grafične podatke za

prostorske akte v zvezi (tudi za tiste, ki so v postopku priprave), ki so del prikaza ter uporabo

podlag in pomožnih slojev. V osnovnem prikazu naj bo npr. prikazano zadnje aktualno območje

prostorskega akta ter zadnje aktualno stanje območij aktov v zvezi.

Grafični vpogled mora uporabniku omogočati osnovne funkcionalnosti, kot so: seznam slojev,

določanje vidnosti/aktivnosti sloja, premikanje po karti, povečava, pomanjšava merila, vrnitev na

prejšnji/naslednji pogled, prikaz merila za trenutni pogled, merjenje razdalj/površine, prikaz

legend/e, poizvedba glede na lokacijo glede na izbran tip (vidni sloji, vsi sloji, izbrani sloj),

določitev območja za povečavo. Uporabniku mora biti v vsakem trenutku na voljo možnost

prehoda na osnovni vpogled.

Uporabnikom morajo biti dodatno na voljo tudi orodja za:

tiskanje (Pri tem se mora uporabljati enotna oblika izpisa, ki mora poleg osnovnih

elementov (npr. glava, karta) vsebovati tudi vir izpisa, čas izdelave izpisa, podatek o

merilu, oznaka smeri neba - sever, legendo/e, datum stanja in vir podatkov, ki so del

izpisa ter dodatna opozorila glede podatkov. Omogočen mora biti tudi izvoz izpisa – vsaj

v formatu PDF.),

generiranje in izvoz slike za trenutni pogled (npr. v formatu JPEG, PNG),

generiranje povezave za trenutni pogled,

določanje prosojnosti izbranih slojev (v procentih ali s pomočjo drsnika), povrnitev v

izvorno prosojnost za vse sloje (umikanje prosojnosti, ki je bila za sloje določena),

prenos vektorskih podatkov za izbrane sloje (npr. v SHP in GML formatu),

prikaz v času za izbrane sloje (npr. s pomočjo drsnika),

prikaz parcel (za območja katastrskih občin, ki so na območju prostorskega akta v

katerega vpogledujemo in prostorskih aktov v zvezi),

prikaz podrobnejših vsebin glede na vrednost atributa,

določitev parametrov za prikaz in prikaz odmika (buffer),

prikaz objektov v relaciji med dvema slojema (npr. območje enote urejanja prostora iz

sloja A je v relaciji z območji enot urejanja prostora iz sloja B) - način izvedbe in omejitve

se določi v času priprave PZI.

Seznam dodatnih slojev, ki so rezultat uporabe orodij (npr. prikaz parcele, prikaz podrobnejših

vsebin glede na vrednost atributa) naj se uporabniku izpišejo v dodatnem oknu. Za sloje v tem

seznamu morajo biti omogočena funkcionalnost določanja vidnosti/aktivnosti in umikanja iz

seznama.

45

Uporabniku morajo biti na voljo tudi dodatni opisi podatkov, ki so vključeni v grafični vpogled

(povzetek vira, stanje podatkov, navedbe odgovornih organizacij, povezave do podrobnejših

opisov itd.). V tem delu se stremi k uporabi obstoječih rešitev za vodenje podatkov o zbirkah

podatkov in storitvah (npr. Slovenski Inspire metapodatkovni sistem).

V sklopu grafičnega vpogleda mora biti omogočen tudi prikaz podlag (npr. DOF050, DPK250) in

pomožnih slojev (npr. zemljiško katastrski prikaz, kataster stavb, območja občin iz registra

prostorskih enot, podatki o pravnih režimih, kataster gospodarske javne infrastrukture).

Določitev podlag in pomožnih slojev, ki se jih bo vključilo v grafični prikaz za podporo

postopkom priprave se izvede v času priprave PZI. V primeru nedelovanja, nedosegljivosti,

neobstoja (npr. parcela ne obstaja) podatkov na podatkovnem viru se mora uporabnikom

izpisati ustrezno obvestilo (npr. »Napaka v grafičnem vpogledu. Prikaz trenutno ni mogoč.«).

Posebno pozornost pri načrtovanju grafičnega vpogleda je potrebno posvetiti ustreznosti,

preglednosti in berljivosti prikazov (izbira barve polnil, barve obrob, velikosti napisov, barve

napisov, prikaz podatkov v različnih merilih, prikaz legende, prikaz pri prehodu na podrobnejše

vsebine, izpis rezultatov poizvedbe glede na lokacijo itd.).

6.3.3. Integracijska komponenta

Za povezovanja zunanjih informacijskih sistemov s predmetnim sistemom mora ta vsebovati

integracijsko komponento. Integracijska komponenta vsebuje vmesnike za izmenjavo podatkov

v postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov. V zvezi z uporabo komponente je

potrebno zagotoviti kontrolirano komunikacijo oz. ustrezno beleženje komunikacije z zunanjimi

informacijskimi sistemi. Pravila za uporabo integracijske komponente se podrobneje opiše v

dokumentu funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo integracijske komponente.

6.4. Dostop do podatkov o pravnem stanju v prostoru na podlagi prostorskih aktov

Sistem mora nuditi javni dostop do podatkov o pravnem stanju v prostoru na podlagi prostorskih

aktov iz podatkovne baze o prostorskih aktih. Za ta namen mora sistem omogočati skupni

pregled osnovnih podatkov, pregled podatkov za posamezni prostorski akt z grafičnim

vpogledom, različne načine iskanja po podatkih ter ključne statistike, ki se nanašajo na podatke.

Za namene naprednih uporab mora sistem omogočati tudi spletne servise za dostop do prosto

dostopnih podatkov.

6.4.1. Skupen pregled osnovnih podatkov o prostorskih aktih

Sistem mora omogočati pregled aktualnih objav (npr. izpis zadnjih 20 veljavnih prostorskih

aktov) ter pregled osnovnih podatkov o prostorskih aktih po seznamu. Zaradi velikega števila

zapisov v seznamu je potrebno izpis seznama smiselno prilagoditi (npr. delitev na strani s po 30

prostorskih aktov) in pri tem omogočiti uporabniku čim lažjo navigacijo (npr. premikanje

naprej/nazaj po straneh v seznamu, izbira bližnjih strani preko številke strani). Seznam naj

vsebuje osnovne podatke o prostorskih aktih (npr. enolični identifikator, polni naziv, zgodovina z

navedbo zvez, datum zadnje spremembe, navedba občin na katere prostorski akt posega).

Dokončna določitev elementov seznama se izvede v času priprave PZI. Ob izbiri prostorskega

akta v seznamu mora biti uporabniku omogočen prehod do podrobnejših podatkov za ta akt

(pregled podatkov prostorskega akta).

6.4.2. Pregled podatkov prostorskega akta

Sistem mora omogočati pregled podatkov za posamezen prostorski akt. Podatki, do katerih

mora biti v tem delu omogočen dostop so npr.:

enolični identifikator,

naziv prostorskega akta,

46

navedba predpisa,

navedbo zvez med prostorskimi akti in predpisi,

grafični podatki (območja in podrobne delitve, ki se vzpostavljajo) - grafični vpogled,

publikacija,

povezava,

datum sprejema,

datum objave,

datum začetka veljavnosti,

datum prenehanja veljavnosti ali uporabe z navedbo načina prenehanja (v celoti/delno),

prosto dostopni podrobni podatki (dokumenti, gradiva).

Uporabniku mora biti omogočeno, da si podatke prevzame tudi k sebi. Dokončna določitev

podatkov v zvezi s pregledom se izvede v času priprave PZI.

6.4.2.1. Grafični vpogled

Za vpogled v razpoložljive grafične podatke prostorskega akta (območje prostorskega akta,

območja enot urejanja prostora, območja namenske rabe prostora itd.) in aktov v zvezi se

vzpostavi spletni GIS pregledovalnik (grafični vpogled). V osnovi grafični vpogled zajema prikaz

območja prostorskega akta ter območij aktov v zvezi. Dodatno mora grafični vpogled omogočati

tudi (z izbiro posameznega sloja iz seznama slojev) vpogled v podrobne grafične podatke za

prostorske akte, ki so del prikaza ter uporabo podlag in pomožnih slojev.

Grafični vpogled mora uporabniku omogočati osnovne funkcionalnosti, kot so: seznam slojev,

določanje vidnosti/aktivnosti sloja, premikanje po karti, povečava, pomanjšava merila, vrnitev na

prejšnji/naslednji pogled, prikaz merila za trenutni pogled, merjenje razdalj/površine, prikaz

legende, poizvedba glede na lokacijo glede na izbran tip (vidni sloji, vsi sloji, izbrani sloj),

določitev območja za povečavo. Uporabniku mora biti v vsakem trenutku na voljo možnost

prehoda na osnovni vpogled.

Uporabnikom morajo biti dodatno na voljo tudi orodja za:

tiskanje (Pri tem se mora uporabljati enotna oblika izpisa, ki mora poleg osnovnih

elementov (npr. glava, karta) vsebovati tudi vir izpisa, čas izdelave izpisa, podatek o

merilu, oznaka smeri neba - sever, legenda, datum stanja in vir podatkov, ki so del izpisa

ter dodatna opozorila glede podatkov. Omogočen mora biti tudi izvoz izpisa – vsaj v

formatu PDF.),

generiranje povezave za trenutni pogled,

določanje prosojnosti izbranih slojev (v procentih ali s pomočjo drsnika), povrnitev v

izvorno prosojnost za vse sloje (umikanje prosojnosti, ki je bila za sloje določena),

prenos vektorskih podatkov za izbrane sloje (npr. v shp, gml formatu).

Uporabniku morajo biti na voljo tudi dodatni opisi podatkov, ki so vključeni v grafični vpogled

(povzetek vira, stanje podatkov, navedbe odgovornih organizacij, povezave do podrobnejših

opisov itd.). V tem delu se stremi k uporabi obstoječih rešitev za vodenje podatkov o zbirkah

podatkov in storitvah (npr. Slovenski Inspire metapodatkovni sistem). V sklopu grafičnega

vpogleda mora biti omogočen tudi prikaz podlag (npr. DOF050, DPK250) in pomožnih slojev

(npr. zemljiško katastrski prikaz, kataster stavb, območja občin iz registra prostorskih enot).

Določitev podlag in pomožnih slojev, ki se jih bo vključilo v grafični vpogled se izvede v času

priprave PZI.

V primeru nedelovanja, nedosegljivosti podatkov na podatkovnem viru se mora uporabnikom na

ustreznem mestu izpisati obvestilo (npr. »Napaka v grafičnem vpogledu. Prikaz trenutno ni

mogoč.«). Posebno pozornost pri gradnji grafičnega vpogleda je potrebno posvetiti ustreznosti,

preglednosti in berljivosti prikazov (izbira barve polnil, barve obrob, velikosti napisov, barve

napisov, prikaz podatkov v različnih merilih, prikaz legende, prikaz pri prehodu na podrobnejše

vsebine, izpis rezultatov poizvedbe glede na lokacijo itd.).

47

6.4.3. Iskanje po podatkih

Sistem mora omogočati poleg splošnega pregledovanja tudi različne načine iskanja po

podatkih, pri čemer morata biti uporabnikom na voljo dve skupini iskanj (osnovno in napredna

iskanja), ki obsegata:

Osnovno iskanje:

o iskanje glede na vpisan niz oz. ključne besede.

Napredna iskanja:

o iskanje s pomočjo časovnega intervala,

o iskanje po nazivu občine,

o iskanje po šifri ali imenu katastrske občine in številki parcele,

o iskanje po naslovu.

Naročnik v tem delu ne zahteva, da se vsak način iskanja izvede ločeno. Ti se lahko zaradi

zagotavljanja čim boljše uporabniške izkušnje tudi smiselno združujejo. V primeru, da rezultatov

iskanja ni, se mora uporabnikom na ustreznem mestu izpisati obvestilo (npr. »Iskanje ni vrnilo

rezultatov.«).

6.4.3.1. Iskanje glede na vpisan niz oz. ključne besede

Sistem glede na vpisan niz oz. ključne besede poišče najprimernejše vsebine (zadetke).

Rezultat iskanja, ki se prikaže uporabniku mora najbolj relevantne zadetke uvrstiti pri vrhu.

Iskalnik naj v tem delu uporabnikom ob vpisu ključnih besed ponuja tudi predloge iskanja.

6.4.3.2. Iskanje s pomočjo časovnega intervala

Sistem mora omogočati iskanje prostorskih aktov, glede na datum začetka veljavnosti, s

pomočjo določitve časovnega intervala. Določitev intervala se izvede s pomočjo drsnika, pri

čemer uporabnik določi interval (začetni datum, končni datum) za katerega želi izpis. Preko

rezultatov iskanja lahko nato uporabnik vpogleduje v prostorske akte, ki ustrezajo podanim

pogojem.

6.4.3.3. Iskanje po nazivu občine

Sistem mora omogočati iskanje prostorskih aktov glede na vpisan naziv občine pri čemer se

uporabniku v rezultatu iskanja izpišejo vsi prostorski akti, ki se nahajajo na območju občine, ki je

bila določena. Sistem naj rezultate iskanja prikaže tudi v grafičnem vpogledu (smiselno se

uporabi oz. prilagodi grafični vpogled) preko katerega naj bo omogočen tudi vpogled v druge

podatke prostorskih aktov, ki so rezultat iskanja. Iskalnik naj v tem delu uporabnikom ob vpisu

naziva občine ponuja tudi predloge iskanja.

6.4.3.4. Iskanje po šifri ali imenu katastrske občine in številki parcele

Sistem mora omogočati iskanje prostorskih aktov po šifri ali imenu katastrske občine in številki

parcele pri čemer uporabnik vpiše želene parametre (šifro ali ime katastrske občine in številka

parcele). Sistem rezultate iskanja prikaže v grafičnem vpogledu (smiselno se prilagodi grafični

vpogled pri čemer se izriše tudi iskana parcela) preko katerega naj bo omogočen tudi vpogled v

druge podatke prostorskih aktov, ki so rezultat iskanja. Iskalnik naj v tem delu uporabnikom ob

vpisu ključnih besed ponuja tudi predloge iskanja (npr. za ulico, naselje).

6.4.3.5. Iskanje po naslovu

Sistem mora omogočati iskanje prostorskih aktov po naslovu pri čemer uporabnik vpiše želeni

naslov (ulica, naselje, hišna številka). Sistem rezultate iskanja prikaže v grafičnem vpogledu

(smiselno se prilagodi grafični vpogled,pri čemer naj se prikaže tudi iskana lokacija) preko

katerega naj bo omogočen tudi vpogled v druge podatke prostorskih aktov, ki so rezultat

iskanja. Iskalnik naj v tem delu uporabnikom ob vpisu ključnih besed ponuja tudi predloge

iskanja (npr. za ulico, naselje).

48

6.4.4. Prikaz statistik

Sistem mora zagotavljati osnovne statistike, ki so prosto dostopne in se nanašajo na podatke o

prostorskih aktih. Sistem mora omogočati najmanj prikaz ključnih statistik:

število uveljavljenih prostorskih aktov v času (po letih, mesecih) z informacijo o tipu,

delež posameznih vrst namenske rabe glede na izbrane prostorske enote (npr. država,

po občinah) - v tem delu se smiselno upošteva kategorizacijo namenske rabe v času,

število aktov v pripravi glede na izbrane prostorske enote (npr. država, po občinah),

povprečen čas trajanja postopkov za posamezne tipe prostorskih aktov.

Prikaz statistik mora biti nazoren pri čemer naj se v čim večji možni meri uporablja tudi

interaktivne prikaze (npr. diagrame, grafe). Za posamezno statistiko morajo biti na voljo tudi

metodološka pojasnila (npr. opis, definicije, uporabljeni podatki, komentarji). Vsi statistični

podatki naj bodo v vsakem trenutku na voljo tudi za izvoz v primernih formatih (npr. CSV,

JSON).

6.4.5. Napredne uporabe

Za namene naprednih uporab prosto dostopnih podatkov o prostorskih aktih mora imeti sistem

vzpostavljene ustrezne spletne servise (npr. objektne spletne servise Web Feature Service

(WFS) za opisne in vektorske podatke, spletne kartografske servise Web Map Service (WMS)

za kartografske prikaze). Pravila za uporabo spletnih servisov se podrobneje opiše v

dokumentu funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo prosto dostopnih spletnih

servisov.

6.5. Zagotavljanje in ohranjanje podatkov

Pri načrtovanju, razvoju ter prehodu na uporabo novega informacijskega sistema je potrebno

posebno skrb posvetiti tudi zagotavljanju in ohranjanju obstoječih podatkov ter nadaljnjim

aktivnostim v zvezi z zagotavljanjem celovitosti podatkovne baze o prostorskih aktih.

V sklopu izvajanja naloge bo zato potrebno vzpostaviti začetno stanje podatkov, pri čemer bo

potrebno podatke zbrati in pripraviti na način, da bodo primerni za vključitev v nov informacijski

sistem ter nato pristopiti k aktivnostim v povezavi z nadaljnjim delom s podatki. Aktivnosti v

zvezi s podatki so razdeljene na tri sklope in sicer:

vzpostavitev začetnega stanja,

začasno vzdrževanje in

urejanje podatkov.

Slika 3: Aktivnosti v zvezi s podatki

Naročnik bo pri izvajanju aktivnosti zagotovil sodelovanje oseb s poslovne in tehnične ravni na

njegovi strani, ki bodo izvajalcu nudili potrebne informacije o obstoječih podatkih. Izvajalec mora

izvesti vse naloge, ki so določene v nadaljevanju in naročniku nuditi vsebinsko in tehnično

podporo, ki je v tem delu potrebna.

Naročnik bo v celotnem procesu vršil redne kontrole nad opravljanjem aktivnosti ter ustreznostjo

podatkov. Vse napake in pomanjkljivosti ugotovljene med rednimi kontrolami ali kako drugače

mora izvajalec odpraviti v roku, ki ga določi naročnik.

49

Dodatna zahteva naročnika v tem delu je, da se vse izvedene aktivnosti ustrezno

dokumentirajo. Dokumentiranje obsega navajanje vseh potrebnih podatkov, ki so potrebni za to,

da se v primeru ugotovljenih napak lahko zagotovi oz. razbere vir le teh (ter se tako posledično

skrajša tudi čas za njihovo odpravo). Obseg in način dokumentiranja določita naročnik in

izvajalec v času izdelave načrta v času načrtovanja.

6.5.1. Vzpostavitev začetnega stanja

Vzpostavitev začetnega stanja je ključnega pomena za prehod na redno uporabo saj zagotavlja:

podatkovno osnovo, ki zagotavlja krajši in lažji prehod na nov način poslovanja,

nemoteno izvajanje opravil v postopkih pri prehodu na redno uporabo,

dostop do podatkov že ob uvedbi rešitve,

lažje nadaljnje vključevanje ter upravljanje s podatki,

ustrezno načrtovanje za zagotovitev ostalih manjkajočih podatkov.

V sklopu vzpostavitve začetnega stanja se v nov informacijski sistem vključi obstoječe podatke

o prostorskih aktih iz PIS, ki se nanašajo na naslednje vrste prostorskih aktov:

Državni prostorski akti:

o Državni lokacijski načrti,

o Spremembe in dopolnitve državnih lokacijskih načrtov,

o Lokacijski načrti,

o Spremembe in dopolnitve lokacijskih načrtov,

o Ureditveni načrti,

o Načrt prostorskih ureditev,

o Državni prostorski načrti,

o Ureditveni načrt obnove.

Regionalni prostorski akti:

o Regionalni prostorski načrti.

Občinski prostorski akti:

o Občinski prostorski načrti (strateški, izvedbeni del),

o Spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih načrtov (strateški, izvedbeni del),

o Prostorski redi občin (strategija prostorskega razvoja, prostorski red),

o Spremembe in dopolnitve prostorskih redov občin (strategija prostorskega

razvoja, prostorski red),

o Občinski lokacijski načrt (PUSP),

o Občinski podrobni prostorski načrt (PUSP).

Naročnik v tem delu ne zahteva digitalizacije prostorskih aktov, ki obstajajo zgolj v analogni

obliki.

Za namen zagotavljanja uspešnosti izvedbe aktivnosti se v tem delu predhodno izdela tudi

analiza ter načrt, ki podrobneje določa in popiše podrobnosti. V tem delu je potrebno skrbno

načrtovati tudi aktivnosti v zvezi s paralelnim delovanjem in ukinjanjem obstoječih informacijskih

rešitev.

Ob zavedanju zahtevnosti vzpostavitve začetnega stanja je ta razdeljena na tri faze:

načrtovanje,

priprava podatkov,

migracija podatkov.

Po vzpostavitvi začetnega stanja se preide na vzdrževanje podatkov.

50

Slika 4: Koraki vzpostavitve začetnega stanja podatkov

6.5.1.1. Načrtovanje

Faza načrtovanja se mora izvajati vzporedno s pripravo projekta za izvedbo (PZI). V tej fazi

mora izvajalec pripraviti analizo izvornih sistemov, ki zajema identifikacijo in popis obstoječih

sistemov in podatkovnih virov (v povezavi s postopki) ter analizo ciljnega sistema. Po izdelavi

analiz izvajalec v sodelovanju z naročnikom izdela načrt, ki določa:

seznam podatkov za zagotavljanje celovitosti podatkovne baze o prostorskih aktih,

obstoječe podatkovne vire iz katerih se bo prenašalo podatke v nov informacijski sistem

in seznam podatkov, ki se jih bo prenašalo iz teh virov pri čemer se stremi k celovitosti (v

smislu, da se v primeru obstoja podatkov te vključuje v čim večji možni meri),

podroben popis aktivnosti, ki jih je potrebno izvesti v zvezi s pripravo, migracijo in

urejanjem podatkov s pripadajočimi opisi in časovnimi termini za izvedbo,

deležnike, ki jih je potrebno vključiti v aktivnosti,

strategijo testiranja migracije, ki zajema popis postopka testiranja po izvedeni migraciji,

strategijo, ki vključuje postopke in opredelitev terminov v zvezi s paralelnim delovanjem

po izvedeni migraciji in načinom umika (oz. ukinitvijo) obstoječih informacijskih rešitev za

upravljanje s podatki in dostop do podatkov v okviru prostorskega informacijskega

sistema,

druga dejstva ali pravila, ki so povezana z vzpostavitvijo ciljnega stanja.

6.5.1.2. Priprava podatkov

V tej fazi mora izvajalec vzpostaviti ustrezno tehnično infrastrukturo ter skladno z načrtom zbrati

in pripraviti podatke za migracijo, kar zajema čiščenje, obdelavo ter dopolnjevanje podatkov, da

bodo zadostili potrebam novega informacijskega sistema oz. bodo v obliki, kot jo nov sistem

zahteva.

6.5.1.3. Migracija podatkov

V tej fazi mora izvajalec izvesti migracijo, tj. prenesti podatke v nov informacijski sistem.

Migracija podatkov se izvede v produkcijsko okolje. Za zagotovitev uspeha migracije v

produkcijski sistem, preverjanja funkcionalnosti novega sistema, delovanja sistema po migraciji,

pravilnosti procesa migracije, pravilnosti izvoženih/uvoženih podatkov lahko izvajalec

predhodno izvaja tudi testne migracije v testno okolje pri čemer se priporoča, da se te migracije

izvajajo na produkcijskih podatkih (in ne na naključno generiranih). Naročnik določi nabor

podatkov, na katerih se lahko izvede migracija v testno okolje. Skladno s strategijo testiranja

migracije izvajalec v sodelovanju z naročnikom izvede testiranje in odpravi ugotovljene

pomanjkljivosti ter napake. Zaključek migracije potrdi naročnik. Izvajalec mora zagotoviti, da se

ustrezno vključijo tudi podatki, ki so nastali med začetnim zbiranjem in zaključeno migracijo

podatkov.

6.5.2. Začasno vzdrževanje

Izvajalec mora po izvedeni migraciji ter do prehoda na redno uporabo vzdrževati podatke v

novem informacijskem sistemu. Podatki, ki jih mora izvajalec v tem delu vzdrževati so podatki,

ki se nanašajo na tekoče postopke priprave državnih prostorskih načrtov, občinskih prostorskih

načrtov, prostorskih redov občin, strategij prostorskega razvoja občin in regionalnih prostorskih

načrtov. Te podatke izvajalcu posreduje naročnik. Način izmenjave podatkov določita naročnik

in izvajalec naknadno. Pred pričetkom vzdrževanja podatkov mora izvajalec pripraviti tudi

51

tehnično dokumentacijo (tehnična pravila, vzorčne primere), ki bo podlaga, da se bodo

posamezne sestavine prostorskih aktov pravilno vnašale v nov informacijski sistem.

6.5.3. Urejanje podatkov

Po uspešno izvedeni migraciji in izvedenih usposabljanjih informacijski sistem preide v redno

uporabo (uporabniki začnejo poslovati preko novega informacijskega sistema). Vzporedno s

tem se prične izvajati urejanje podatkov pri čemer bodo uporabniki obstoječe podatke urejali ter

dopolnjevali z manjkajočimi oz. zagotovili minimalen nabor podatkov, ki bo zahtevan. Naročnik

bo pred pričetkom faze uporabnike pozval k urejanju podatkov. Izvajalec mora v tem delu nuditi

podporo naročniku in uporabnikom. Izvajalec mora znotraj informacijskega sistema zagotoviti,

da bo uporabnikom urejanje omogočeno.

Po končanem urejanju podatkov mora izvajalec pripraviti analizo stanja podatkov, ki zajema

popis stanja zbranih podatkov, seznam manjkajočih podatkov za zagotavljanje celovitosti ter v

primeru manjkajočih podatkov, identifikacijo vzrokov za stanje. Na podlagi analize mora v

primeru manjkajočih podatkov izvajalec pripraviti nadaljnji načrt zbiranja podatkov, ki zajema

popis aktivnosti, ki jih je v zvezi z zbiranjem manjkajočih podatkov potrebno še izvesti, s

pripadajočimi opisi in mejniki za izvedbo, oceno finančnih posledic ter drugih dejavnikov, ki so z

zbiranjem povezani.

6.6. Izdelava spremljajoče dokumentacije

Za zagotavljanje enotnosti, celovitosti in popolnosti zbirke podatkov ter za namen popisa,

postavitve, uporabe, zagotavljanja delovanja, vzdrževanja, nadaljnjega razvoja ter drugih

dejavnikov v povezavi s sistemom mora biti v sklopu naročila izdelana tudi ustrezna

spremljajoča dokumentacija. Naročnik zahteva sprotno ter natančno dokumentiranje sistema.

Dokumentacija mora biti osvežena ob vsaki spremembi na sistemu oz. drugi spremembi, ki je

povezana z delovanjem ali uporabo sistema oz. nanj vpliva. Poleg dokumentacije, ki je

zahtevana z GTZ naročnik zahteva še izdelavo naslednjih dokumentov/izdelkov:

Uporabniški del:

o predstavitveni letak, ki obsega kratko predstavitev projekta ter informacijskega

sistema,

o navodila za uporabo v obliki spletnega priročnika za vse nivoje uporabnikov

(spletni priročnik mora biti zgrajen na način, da lahko naročnik naknadno ureja

vsebine),

o navodila za uporabo v obliki video posnetkov za ključne operacije, ki bodo

namenjeni javnosti ter skrbnikom vsebin in pojasnjujejo način izvedbe le-te.

Tehnično vsebinski del:

o analizo sektorskih predpisov, ki postavljajo zahteve v zvezi s pripravo ali vsebino

posameznih delov dokumentacije prostorskih aktov ter drugih s tem povezanih

dokumentov/izdelkov28,

o tehnična pravila za pripravo posameznih sestavin prostorskih aktov,

o vzorčni primeri za pripravo posameznih sestavin prostorskih aktov, kot jih bodo

določila tehnična pravila,

28

Na primer:

- tehnična pravila za pripravo občinskih prostorskih aktov v digitalni obliki, vzorčni primeri v digitalni obliki,

- tehnična navodila, primeri, pojasnila in priporočila za pripravo grafičnega dela občinskih prostorskih načrtov,

- tehnična pravila za pripravo državnih prostorskih načrtov,

- vsebinska in oblikovna navodila za pripravo povzetka za javnost,

- priporočila za pripravo povzetkov za javnost in drugih grafičnih prikazov,

- priporočilo za pripravo digitalnih podatkov v postopkih priprave DPN,

- pojasnila in priporočila za izvajanje zakonodaje.

52

o funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo integracijske komponente

(namenjene razvijalcem informacijskih rešitev),

o funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo prosto dostopnih spletnih

servisov.

V tehnično vsebinskem delu je izdelava analize iz prve alineje prvi korak, njeni izsledki

predstavljajo podlago za pripravo tehničnih pravil ter vzorčnih primerov za pripravo posameznih

sestavin prostorskih aktov. Zato bodo v sklopu izdelave analize izvedeni tudi razgovori z

ključnimi nosilci urejanja prostora ter drugimi deležniki. Naročnik zahteva, da predstavniki

izvajalca sodelujejo na razgovorih. V tem delu je predvidenih 20 razgovorov v trajanju 2 uri.

Tehnična pravila in vzorčni primeri morajo biti izdelani v smeri:

poenotenega načina priprave dokumentacije prostorskih aktov,

poenotene strukture,

rešitev, ki zagotavljajo čim večjo razpoložljivost in učinkovitosti pri dostopu do podatkov

(in izmenjavi podatkov), s poudarkom na javnem dostopu do podatkov,

vključevanje in uporabo v drugih informacijskih sistemih,

zagotavljanja povezav med posameznimi deli prostorskih aktov (npr. tekstualni - grafični

del),

preglednosti in sledljivosti vseh faz priprave,

ažurnih osnovnih podatkov,

ažurnosti zvez med prostorskimi akti in predpisi,

zagotavljanja rešitev, ki omogočajo vključevanje in uporabo v drugih informacijskih

sistemih v celotnem postopku priprave prostorskega akta.

Nadalje je potrebno upoštevati zahteve po dolgoročni hrambi in zagotavljanju uporabnosti ter

verodostojnosti dokumentacije tudi v prihodnosti. Posebno pozornost je pri tem potrebno

posvetiti izbiri oblik zapisov (izogibati se lastniškim oblikam zapisa (formatom) in oblikam katerih

specifikacije niso razpoložljive). Pri tem je potrebno upoštevati predpise s področja varovanja

dokumentarnega in arhivskega gradiva ter dokumente sprejete na podlagi teh predpisov,

uveljavljene mednarodne standarde, smernice in dobre prakse po svetu.

V dokumentu funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo integracijske komponente se

opiše pravila povezovanja zunanjih informacijskih sistemov s predmetnim sistemom (opisi se

smiselno pripravijo glede na okolje s katerim se povezava vzpostavlja - testno in produkcijsko

okolje) in postopki, ki jih je v zvezi s tem potrebno izvršiti. Dokument je namenjen razvijalcem, ki

v informacijskih sistemih na strani zunanjih uporabnikov sodelujejo pri vzpostavljanju povezav s

predmetnim sistemom. Dokument mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo

integracije (npr. pogoji, opisi storitev, sporočila za izmenjavo, protokoli, sheme, pravila, ki je pri

komunikaciji potrebno upoštevati, primeri).

V dokumentu funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo prosto dostopnih spletnih

servisov se opiše podatke, ki so dostopni preko spletnih servisov, pravila uporabe, tipe servisov,

podatke o servisih, omejitve v zvezi z uporabo ter navede primere uporabe. Dokument mora biti

prosto dostopen.

Dokumente/izdelke, ki se nanašajo na uporabniški del se pripravi v obliki in odprtih formatih

primernih za izmenjavo in javno objavo v spletu. Uporabniška dokumentacija mora biti različnim

nivojem uporabnikov dosegljiva tudi neposredno iz informacijskega sistema ter ločena glede na

vlogo, ki jo ima posamezen uporabnik in glede na funkcionalnost, ki jo trenutno opravlja. Za

operacije, za katere so izdelani video posnetki naj bo omogočena neposredna povezava iz

aplikacije na videoposnetek, ki pojasnjuje način izvedbe tega postopka.

Izvajalec lahko oblikuje dodatno dokumentacijo, ki bo njemu in naročniku olajšala vzpostavitev

in vzdrževanje sistema.

53

7. FUNKCIONALNE ZAHTEVE SISTEMA eGRADITEV

7.1. Uvod

Za reševanje ključnih problemov in izpolnjevanje ciljev na področju graditve objektov je treba

obstoječ sistem nadgraditi v celovit sistem za elektronsko poslovanje.

Sistem eGraditev predstavlja nadgradnjo obstoječega sistema za evidentiranje upravnih aktov

(PRILOGA 1: Pregled obstoječega stanja). Funkcionalnosti sistema za evidentiranje upravnih

aktov bodo ohranjene in nadgrajene v okviru sistema eGraditev. Sistem eGraditev ne bo

spreminjal postopkov, ki so opredeljeni v zakonodaji na področju graditve objektov, bo pa

ponudil nova orodja in s tem informatiziral postopke ter uvedel nov način komunikacije med

akterji. V času razvoja in prehoda na nov sistem je treba omogočati nemoteno delovanje

obstoječega sistema za evidentiranje upravnih aktov. Vzdrževanje obstoječega sistema za

evidentiranje upravnih aktov ni vsebina tega javnega naročila. Naročnik bo za potrebe

vzdrževanja sistema za evidentiranje upravnih aktov izvedel drugo javno naročilo. Ob prehodu

na redno uporabo sistema eGraditev mora biti omogočeno tudi upravljanje z obstoječimi

nerešenimi postopki (zaključevanje obstoječih postopkov), dostopne pa morajo biti vse

informacije, ki se vodijo v sistemu za evidentiranje upravnih aktov.

7.1.1. Strateški cilji

Vse funkcionalne zahteve izhajajo iz ključnih strateških ciljev sistema eGraditev, ki so:

zmanjšanje administrativnih ovir na področju graditve objektov, ki bo doseženo z:

o procesno orientirano informacijsko rešitvijo (vodenjem uporabnika/investitorja po

korakih prilagojenih glede na vlogo, zahtevnost objekta, pristojne soglasodajalce

in legalnost objekta),

o hitrim in enostavnim dostopom do ažurnih informacij, ki jih izdelovalec potrebuje

pri pripravi projektne dokumentacije v postopkih za pridobitev gradbenega in

uporabnega dovoljenja,

o informacijsko podporo (kot podpora pri odločanju) pri izvajanju upravnih

postopkov s področja graditve objektov.

postopna uvedba brezpapirnega elektronskega poslovanja v postopke na področju

graditve objektov, ki bo dosežena z:

o enostavnimi in uporabnikom prijaznimi spletnimi vmesniki,

o začasno hrambo osnutkov vlog in dokumentacije pred oddajo,

o oddajo in sprejemom elektronskih vlog ter elektronskim podpisovanjem,

o elektronsko podprtim plačevanjem taks, dajatev in prispevkov,

o oddajo projektne dokumentacije v elektronski obliki in njeno avtomatsko

geolociranje glede na lokacijo posega,

o naprednimi preverbami podatkov,

o elektronsko podporo pri pridobivanju projektnih pogojev in soglasij,

o elektronskim vročanjem,

o dostopnostjo do centralne zbirke podatkov o graditvi objektov,

o elektronskim obveščanjem uporabnikov,

o varno dolgoročno hrambo,

o informacijsko varnostjo in skladnostjo z zakonodajo in

o nadaljnjim razvojem sistema.

povezava do sedaj ločenih in nepovezanih postopkov na področju graditve objektov in

evidentiranja nepremičnin (“od projekta do objekta”) bo dosežena s/z:

o ustrezno organizacijo, integracijo in interakcijo s podatkovnimi viri, zunanjimi

obstoječimi informacijskimi sistemi, imeniki in registri ter uporabo obstoječih

centralnih gradnikov,

54

o elektronskim načinom komunikacije med akterji, ki nastopajo v postopkih sistema

eGraditev,

o povezanostjo objektov v zbirki podatkov o graditvi objektov z nepremičninami in

obratno,

o tem, da se podatki v sistemu eGraditev zajemajo le enkrat in se hranijo le na

enem mestu v izogib podvajanju podatkov.

7.2. Konceptualna zasnova sistema eGraditev

Zaradi kompleksnosti sistema, predvsem v povezavi s številom, lastnostmi in uvajanjem

posameznih podrejenih storitev mora biti sistem logično razdeljen na dva sklopa in sicer:

podpora pri pripravi projektne dokumentacije, oddaji vlog in izdaji upravnih aktov

(produkcijsko okolje) in

dostop do podatkov iz zbirke podatkov o graditvi objektov.

Slika 5: Konceptualna zasnova sistema eGraditev

Podrobnejši opisi ključnih funkcionalnih zahtev so opisani v naslednjih podpoglavjih.

Podrobnejša delitev s pripadajočimi funkcionalnostmi je ponazorjena v spodnji shemi.

55

Slika 6: Podrobnejša delitev sistema eGraditev s pripadajočimi funkcionalnostmi

Shema predstavlja izhodišče za nadaljnji opis storitev znotraj sistema.

V razvoju sistema eGraditev se za zagotavljanje posameznih funkcionalnosti in podporo

postopkom v največji možni meri uporabi skupne gradnike in horizontalne funkcije. Za potrebe

delovanja sistema se na novo vzpostavlja zbirke, ki služijo podpori postopkom. Druge podatke,

ki so potrebni za podporo postopkom, se pridobiva iz zunanjih virov.

Sistem mora za svoje delovanje uporabljati večnivojsko arhitekturo. Neodvisnost delovanja

sistema je omejena z delovanjem posameznih skupnih gradnikov in horizontalnih funkcij ter z

uspešnostjo pridobivanja prostorskih podatkov na podlagi spletnih servisov. V primeru

nedelovanja posameznega zunanjega skupnega gradnika ali servisa za pridobivanje podatkov,

mora sistem delovati naprej, pa čeprav okrnjeno.

Vstop v sistem bo omogočen registriranim uporabnikom. Sistem eGraditev bo imel večnivojski

sistem uporabniških pravic, ki bo posameznim registriranim uporabnikom ali uporabniškim

skupinam glede na dodeljeno vlogo omejil obseg pravic.

V nadaljevanju so navedeni primeri dobrih praks uvedbe elektronskega poslovanja v postopke

na področju graditve objektov v tujini, ki predstavljajo izhodišče za načrtovanje sistema

eGraditev in določitev njegovih funkcionalnih zahtev:

Norveška: ByggSøk29,

Finska: Lupapiste30,

Singapur: CORENET31.

29

URL: https://ebs-2010.dibk.no/ 30

URL: https://www.lupapiste.fi/ 31

URL: https://www.corenet.gov.sg/general/corenet-e-submission-system.aspx

https://www.lupapiste.fi/

56

7.3. Podatkovna zasnova sistema eGraditev

Podatkovna zasnova sistema eGraditev temelji na vzpostavitvi skupne enotne podatkovne baze

(zbirke podatkov o graditvi objektov), ki bo omogočala dolgoročno, celovito in poenoteno

hrambo podatkov.

Z zbirko podatkov o graditvi objektov se nadgradi obstoječa podatkovna baza o upravnih aktih,

ki se nanašajo na graditev (zbirka upravnih aktov). Zbirka podatkov o graditvi objektov bo

vsebovala npr. podatke iz vlog, projektne dokumentacije, pritožb, odmer in potrdil o plačilu taks,

dajatev ter prispevkov, soglasji in projektnih pogojev. Dodatni podatki in zasnova zbirke bodo

definirani v času priprave PZI.

Slika 7: Konceptualna zasnova zbirke podatkov o graditvi objektov

7.4. Nadgradnja sistema za evidentiranje upravnih aktov

Sistem eGraditev bo ohranil in nadgradil funkcionalnosti obstoječega sistema za evidentiranje

upravnih aktov, ki je namenjen sistematičnemu evidentiranju upravnih aktov v zbirki upravnih

aktov.

S sistemom eGraditev se bo dodatno zgradile storitve za podporo postopkom na področju

graditve objektov. Geolociranje bo potekalo avtomatsko saj bodo vlagatelji ob izpolnjevanju

vloge ali projektne dokumentacije podali tudi informacijo o nepremičninah (parcelah in/ali

stavbah) za gradnjo. V primeru inšpekcijskih odločb bo geolociranje opravljeno posredno, saj

bodo odločbe pripete posameznemu projektu oziroma zadevi znotraj sistema eGraditev, ki je že

geolocirana ali bodo naknadno ročno geolocirane pred prenosom. Nadgrajeni sistem bo tako še

vedno opravljal svojo osnovno funkcijo – vzpostavljanje vezi med nepremičnino in posameznim

upravnim aktom.

Za potrebe preverjanja »pravice graditi« in strank v postopku so potrebni tudi podatki o stvarnih

pravicah iz zemljiške knjige. Sistem se že danes preko spletnih servisov povezuje z zemljiško

57

knjigo, ki zagotavlja vpogled v lastništvo nepremičnin in stvarno-pravne pravice na

nepremičninah.

Za potrebe statističnega spremljanja oziroma raziskovanja o gradbenih dovoljenjih (obrazec

GRAD-GD/M) na podlagi evropske uredbe o kratkoročnih statističnih kazalcih32 je že razvit

servis, ki mesečno zagotavlja podatke Statističnem uradu RS (SURS).

Sistem eGraditev bo nadgradil že obstoječo povezavo z IRSOP, ki za potrebe podpore delu z

dokumentarnim gradivom (izdajanje inšpekcijskih odločb) uporablja sistem InSPIS. Dokončni

dokumenti (inšpekcijske odločbe) se prenašajo v zbirko podatkov o upravnih aktih. Prek

obstoječega povezovalnega servisa je potrebno zagotoviti tudi prenos pravnomočnih

dokumentov in njihovih metapodatkov. V primeru inšpekcijskih upravnih aktov bo potrebno

zagotoviti ustrezno funkcionalnost geolociranja.

Grafični vpogled v podatkovne sloje iz različnih zunanjih podatkovnih zbirk in zbirke podatkov o

upravnih aktih, razvita orodja in vse funkcionalnosti grafičnega vpogledovalnika je treba

zagotoviti, s posameznimi nadgradnjami, tudi v sistemu eGraditev. Grafični vpogledovalnik je

ključnega pomena pri zagotavljanju podpore vlagateljem, soglasodajalcem in organom,

odgovornim za gradbene zadeve. Preko grafičnega vpogledovalnika bo namreč omogočen

vpogled v različne sloje, kot npr. digitalni ortofoto (DOF), sloje gospodarske javne infrastrukture,

zemljiških parcel in stavb iz nepremičninskih evidenc.

Dodatno se v okviru grafičnega vpogledovalnika nadgradijo obstoječa oz. uvedejo nova orodja,

kot npr.:

omogoči se način iskanja in poizvedovanja na podlagi izbranega projekta oziroma

pripadajočih nepremičnin (npr. parcel in gradbenih parcel),

omogoči se določanje prosojnosti izbranih slojev (v procentih ali s pomočjo drsnika),

povrnitev v izvorno prosojnost za vse sloje (umikanje prosojnosti, ki je bila za sloje

določena),

omogoči se prenos vektorskih podatkov za izbrane sloje (npr. v SHP, GML formatu),

omogoči se tiskanje (pri tem se mora uporabljati enotna oblika izpisa, ki mora poleg

osnovnih elementov npr. glava (eGraditev, karta) vsebovati tudi vir izpisa, čas izdelave

izpisa, podatek o merilu, oznaka smeri neba - sever, legenda, datum stanja in vir

podatkov, ki so del izpisa ter dodatna opozorila glede podatkov.

Poleg že obstoječih orodji in funkcionalnosti mora grafični vpogledovalnik zagotavljat i vpogled v

osnovne statistike (poglavje 7.5.9). Prikaz statistik mora biti nazoren pri čemer naj se v čim večji

možni meri uporablja tudi interaktivne prikaze (npr. diagrame, grafe). Za posamezno statistiko

morajo biti na voljo tudi metodološka pojasnila (npr. opis, definicije, uporabljeni podatki,

komentarji). Vsi statistični podatki naj bodo v vsakem trenutku na voljo tudi za izvoz v primernih

formatih (npr. CSV, JSON).

Grafični vpogledovalnik mora biti ves čas na voljo vsem deležnikom v sistemu eGraditev.





povezavi z zahtevami sistema za upravljanje z uporabniki ter glede na zahteve postopkov. V

32

Uredba o kratkoročnih statističnih kazalcih - http://eur-lex.europa.eu/legal-

content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A31998R1165

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A31998R1165

http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX%3A31998R1165

58

sistemu eGraditev je treba omogočiti, da fizična ali pravna oseba pooblasti drugo fizično ali

pravno osebo (npr. vlaganje projektov v njenem imenu ali prenos projektov med dvema

pravnima osebama oziroma prenos na fizično osebo - investitorja).

7.5.2. Upravljanje s postopki

Za potrebe upravljanja s postopki se uporabi sistem za upravljanje s postopki (poglavje 4.2). V


povezavi z zahtevami sistema za upravljanje s postopki ter glede na zahteve postopkov.

7.5.3. Upravljanje s strukturami gradiv

Za potrebe upravljanja s strukturami gradiv se uporabi sistem za upravljanje s strukturami gradiv


potrebne v povezavi z zahtevami sistema.




povezavi z zahtevami sistema za upravljanje s šifranti ter glede na zahteve postopkov. Ključne

šifrante se že uporablja v sklopu sistema za evidentiranje upravnih aktov. Dodatni šifranti bodo

definirani ob določitvi podatkovnega modela v času priprave PZI.

7.5.5. Upravljanje s predlogami dokumentov

Za potrebe urejanja predlogov dokumentov se uporabi sistem za urejanje predlogov

dokumentov (poglavje 4.5). V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse

dopolnitve, ki so potrebne v povezavi z zahtevami sistema.










Za potrebe obveščanja se uporabi skupni gradnik za obveščanje uporabnikov (poglavje 4.8). V


povezavi z zahtevami sistema za obveščanje uporabnikov.

7.5.9. Spremljanje aktivnosti in izvajanja postopkov

Sistem bo moral omogočati v naprej pripravljena osnovna statistična poročila, ki se nanašajo na

spremljanje aktivnosti in izvajanja postopkov v času in so pomembna za hitro poročanje ter

upravljanje informacijske rešitve, kot npr.:

statistika obiska,

statistika postopkov,

statistike za aktivnost v postopku,

statistika za posameznega uporabnika ali skupino uporabnikov (organizacije),

59

statistika po uporabi storitev.

Poročila morajo biti v obliki primerni za nadaljnje urejanje izven sistema. Sistem mora omogočiti

pripravo prilagojenih izpisov ter izpis rezultatov iskanj.

Sistem eGraditev naj poleg osnovnih statistik omogoča vsaj še naslednje statistike:

število izdanih upravnih aktov (po letih, mesecih) z možnostjo razvrstitve po vrsti

upravnega akta, načinu rešitve ter upravnem postopku,

povprečen čas trajanja postopkov z možnostjo razvrstitve po vrsti upravnega akta,

načinu rešitve ter upravnem postopku.

Vse statistike se lahko izvajajo po različnih prostorskih območjih kot npr.:

območje države,

območja upravnih enot,

območja soglasodajalcev,

območja občin.

7.6. Povezovanje z informacijskimi sistemi in podatkovnimi viri

Za namene povezovanja zunanjih informacijskih sistemov s sistemom eGraditev mora

informacijski sistem vsebovati integracijsko komponento. Integracijska komponenta vsebuje

vmesnike za izmenjavo podatkov v postopkih graditve objektov. V zvezi z uporabo komponente

je potrebno zagotoviti kontrolirano komunikacijo oz. ustrezno beleženje komunikacije z zunanjim

informacijskim sistemom. Pravila za uporabo integracijske komponente se morajo podrobneje

opisati v dokumentu funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo integracijske komponente

(poglavje 7.9).

V sklopu sistema eGraditev se vzpostavijo tudi podsistem za evidentiranje pristojnosti

soglasodajalcev z zbirko pristojnosti soglasodajalcev,zbirka pristojnosti upravnih organov ter

opozorilni sloj nelegalnih in neskladnih gradenj.

Sistem eGraditev se bo povezoval z naslednjimi informacijskimi sistemi:

s sistemom za podporo delu z dokumentarnim gradivom na pristojnih upravnih organih,

MOP in inšpektoratu za prostor,

z nepremičninskim sistemom,

s sistemom za hrambo vsebin (IMIS),

z zemljiško knjigo,

s sistemom »UJP e-Plačila«,

skupno distribucijsko okolje prostorskih in nepremičninskih podatkov in

s sistemi za spremljanje statistike (SURS).

Sistem eGraditev se bo povezoval tudi z naslednjimi imeniki in registri:

imenik pooblaščenih inženirjev in arhitektov,

centralni register prebivalstva (CRP),

poslovni register Slovenije (PRS),

davčni registrom (DR).

Sistem eGraditev se bo povezoval tudi z informacijskimi sistemi lokalnih skupnosti (npr. izračun

komunalnega prispevka).

Dokončna določitev sistemov, zbirk podatkov ter način povezovanja se določi v času priprave

PZI.

60

7.6.1. Povezovanje s sistemom »UJP e-Plačila«

Sistem eGraditev mora omogočati plačevanje dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov, v

skladu s predpisi s področja graditve, prek sistema »UJP e-Plačila«. Omogočeno mora biti

spletno plačevanje e-storitev in sicer s plačilnimi in kreditnimi karticami, prek spletnega

bančništva ter z uporabo mobilne telefonije ali z drugimi brezgotovinskimi plačilnimi sredstvi.

Sistem eGraditev se mora povezovati s sistemom »UJP e-plačila«, kot je opisano v dokumentu

»Navodila za uporabo plačilnega servisa UJP e-plačila«33. Sistem »UJP e-plačila« skrbi za

povezavo uporabnika oziroma plačnika na izbran plačilni servis (glede na izbran način plačila)

in za posredovanje potrebnih podatkov, kot jih zahtevajo posamezni plačilni servisi.

Slika 8: Shematski prikaz in opis postopka plačevanja prek sistema UJP

7.6.2. Povezovanje z nepremičninskim sistemom

Povezovanje z nepremičninskim sistemom je podrobnejše določeno v poglavju 7.8.1.

7.6.3. Povezovanje s sistemom za podporo delu z dokumentarnim gradivom

Sistem eGraditev ne bo podpiral funkcionalnosti upravljanja z dokumentarnim gradivom kot npr.

digitalizacija fizične pošte, vodenje evidence dokumentarnega gradiva, številčenje, odbiranje,

izločanje itd. Sistema eGraditev in sistem za podporo delu z dokumentarnim gradivom bosta

komplementarna. Trenutno se za delo z dokumentarnim gradivom na področju graditve

objektov v javni upravi uporabljata SPIS in InSPIS. Gre za sistema, ki ju organi, pristojni za

gradbene zadeve (MOP, upravne enote in IRSOP) uporabljajo za delo z dokumentarnim

gradivom in vodenje postopkov od vloge do izdaje končnega upravnega akta. Pri tem sistema

omogočata trajno hrambo dokumentov v sistemu IMIS. Sistem eGraditev ne bo prevzemal

funkcionalnosti posameznih sistemov za upravljanje z dokumentarnim gradivom. Bo pa od

sistema za trajno hrambo in sistema za podporo delu z dokumentarnim gradivom prevzemal

posamezne podatke in statuse v postopkih. MJU je skrbnik informacijskega sistema SPIS za

upravljanje z dokumentarnim gradivom, ki ga uporablja približno 130 institucij oz. 12.000

33

Zadnja verzija dokumenta se lahko pridobi na zahtevo pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila (URL:

https://www.ujp.gov.si/)

https://www.ujp.gov.si/

61

uporabnikov. MJU bo obstoječo informacijsko rešitev temeljito prenovil34. Nova rešitev bo

storitveno orientirana in bo med drugim zalednim sistemom, omogočala integracijo preko

generičnih spletnih storitev oz. standardnih vmesnikov.

Komplementarnost sistemov je torej v smislu prepleta informatizacije postopkov, ki so in bodo

deloma informatizirani v prenovljenem informacijskem sistemu za delo z dokumentarnim

gradivom, deloma v sistemu eGraditev. Kot npr., če se trenutno večino postopkov v sistemu za

delo z dokumentarnim gradivom prične s prejetjem fizične pisne vloge, se bodo v prihodnje

postopki in dodeljevanje številke zadevam pričele z elektronsko vlogo, ki bo na ustrezen način

posameznemu organu posredovana iz sistema eGraditev. Sistem eGraditev nudi postopkovno

in vsebinsko podporo pri odločanju.

Povezava s sistemom za podporo delu z dokumentarnim gradivom posameznih deležnikov

mora biti zasnovana generično, neodvisno od trenutnega sistema za podporo delu z

dokumentarnim gradivom. Komunikacija je dvosmerna, informacije namreč prehajajo iz sistema

eGraditev v sistem za podporo delu z dokumentarnim gradivom in obratno. Običajno je

sprožilec poslovnega procesa sistem eGraditev, ki npr. pripravi vlogo in povezave do

spremljajoče dokumentacije. Znotraj sistema nastanejo vmesni in končni dokumenti, ki se

hranijo v sistemu za hrambo. Trenutno že obstaja SPIS2PIS servis, ki povezuje sistema SPIS in

sistem evidentiranja upravnih aktov, predvsem za potrebe prenosa dokumentov in njihovih

metapodatkov. Podrobnosti povezovanja med sistemom eGraditev in sistemi za podporo delu z

dokumentarnim gradivom se bodo določile v času izdelave PZI.

7.6.4. Povezovanje s skupnim distribucijskim okoljem prostorskih in nepremičninskih

podatkov

Skupno distribucijsko okolje prostorskih in nepremičninskih podatkov, ki bo vzpostavljeno v

okviru Programa projektov eProstor, bo zagotavljalo spletne servise, ki bodo omogočali

pridobivanje podatkov (npr. podatki iz nepremičninskih evidenc, podatki o prostorskih aktih,

podatki o pravnih režimih, podatki o dejanski rabi prostora).

Obstoječi spletni servisi, ki jih uporablja PIS bodo morali biti nadgrajeni in povezani s

prenovljenimi prostorskimi podatkovnimi zbirkami.

Poleg naštetih prostorskih podatkov bodo servisi zagotavljali tudi prostorske poizvedbe nad

sloji, ki bodo pridobljeni iz:

zbirke pristojnosti soglasodajalcev in

zbirke pristojnosti upravnih enot.

Sistem eGraditev se bo s skupnim distribucijskim okoljem prostorskih in nepremičninskih

podatkov povezoval z namenom pridobivanja grafičnih in atributnih podatkov: zemljiških parcel,

stavb, delov stavb, objektov GJI, hišnih številk, občin, upravnih enot, podatkov zbirke

prostorskih aktov, podatkov evidence stavbnih zemljišč, podatkov kataloga in zbirke pravnih

režimov itd.

Ti podatki so potrebni bodisi za avtomatsko napolnitev določenih polj v elektronski vodilni mapi

projektne dokumentacije, bodisi za izvajanje nekaterih avtomatskih kontrol ter za pridobivanja

informacij o:

soglasodajalcih na določenem območju, zemljiški parceli ali gradbeni parceli ter

upravni enoti, ki je pristojna na določenem območju.

34

Operacija Uprava 2020 - Vzpostavitev informacijskega sistema za podporo upravnemu poslovanju (URL:

http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/izvajanje_kohezijske_politike/kohezijska_politika/operacije/operacija_upra

va_2020/)

http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/izvajanje_kohezijske_politike/kohezijska_politika/operacije/operacija_uprava_2020

http://www.mju.gov.si/si/delovna_podrocja/izvajanje_kohezijske_politike/kohezijska_politika/operacije/operacija_uprava_2020

62

Sistem mora zagotavljati trajno hranjenje poizvedb. Za potrebe revizijskih sledi je namreč

potrebno poleg pridobljenih podatkov hraniti tudi varnostne elemente, s katerimi je zavarovana

izvornost in celovitost pridobljenih podatkov, zapise o času in načinu pridobivanja podatkov ter

morebitne napake v komunikaciji med sistemi. Sistem eGraditev mora tako poleg pridobljenih

atributov hraniti tudi metapodatke, ki so potrebni za nemoteno delovanje sistema ali izvajanje

nadzora nad pravilnostjo delovanja.

7.6.5. Vzpostavitev podsistema za evidentiranje pristojnosti soglasodajalcev

Za potrebe avtomatskega določanja območja pristojnosti soglasodajalcev za posamezen projekt

oziroma zadevo (glede na lego posega v prostoru) je potrebno v sklopu sistema eGraditev

vzpostaviti podsistem za evidentiranje pristojnosti soglasodajalcev, katerega del je zbirka

pristojnosti soglasodajalcev. Zbirka pristojnosti soglasodajalcev je podlaga za določitev

(informativnega) seznama soglasij in pristojnih soglasodajalcev za posamezne posege v prostor

na podlagi lokacije posega in vrste posega oziroma drugih pogojev. Zbirko sestavljajo osnovni

podatki o soglasodajalcih (naziv, področje, kontaktni podatki itd.) ter območja pristojnosti

soglasodajalcev.. V sistemu mora biti omogočeno upravljanje s podatki o soglasodajalcih. Pri

tem mora biti podprt vnos, brisanje, urejanje ter pregled podatkov.

Glavna podporna funkcionalnost, ki jo mora zagotavljati sistem je avtomatska identifikacija

soglasodajalcev na določenem območju (zemljiški parceli, gradbeni parceli, stavbi itd.). Za

izvajanje te funkcionalnosti je potrebno razviti sklop spletnih servisov, ki bo izvajal poizvedbe.

Spletni servisi morajo na poizvedovanje odgovoriti s seznamom soglasodajalcev, katerih

prostorski sloji se prekrivajo s poizvedovalnim topološkim elementom (poligonom, linijo, točko).

Ta funkcionalnost bo olajšala določanje obveznih in neobveznih soglasodajalcev za potrebe

postopkov pridobivanja projektnih pogojev in soglasij.

Slika 9: Konceptualna zasnova zbirke pristojnosti soglasodajalcev

Zbirka pristojnosti soglasodajalcev bo v prvi fazi tehnična zbirka (podatek o pristojnih

soglasodajalcih ni zavezujoč podatek), o popolnosti pridobljenih soglasij bosta še vedno

63

presojala upravna enota in MOP. Končni dolgoročni cilj je vzpostavitev upravne

zbirke/evidence.

7.6.6. Vzpostavitev zbirke pristojnosti upravnih enot

Za potrebe avtomatskega določanja pristojnih upravnih organov (UE) je potrebno vzpostaviti

zbirko pristojnih upravnih enot. Na podlagi podatka iz zbirke pristojnih upravnih organov se

avtomatsko, s prostorskim presekom lokacije načrtovanega objekta oziroma njegovega območja

(npr. zemljiških parcel, gradbene parcele, stavbe itd.), dodeli pristojni upravni organ za vodenje

postopka. Za izvajanje te funkcionalnosti je potrebno razviti servise za dostop do podatkov. Pri

tem je potrebno uporabiti podatke o upravnih enotah iz nepremičninskih evidenc (Register

prostorskih enot). Servisi morajo na poizvedovanje odgovoriti s seznamom upravnih enot (lahko

jih nastopa več v primeru linijskih objektov), katerih prostorski sloji se prekrivajo s

poizvedovalnim poligonom. Ta funkcionalnost bo omogočala dodeljevanje vlog pristojnim

upravnim organom.

7.6.7. Vzpostavitev opozorilnega sloja nelegalnih in neskladnih gradenj

Opozorilni sloj bo vzpostavljen za potrebe rednega in sistematičnega nadzora nad nelegalnimi

in neskladnimi gradnjami v Sloveniji v delu, ki se nanaša na obstoj, lego in gabarite stavb v

naravi znotraj sistema eGraditev. Prvenstveno ga bo uporabljal IRSOP za potrebe identifikacije

nelegalnih in neskladnih gradenj ter podporo pri načrtovanju in izvajanju inšpekcijskih

postopkov. V sklopu sistema morajo biti vzpostavljeni mehanizmi, ki bodo omogočali

generiranje opozorilnega sloja ter pridobitev in prikaz podatkov, ki se nanašajo na nelegalne in

neskladne gradnje (metodologija generiranja opozorilnega sloja ni predmet tega javnega

naročila). Poslovna pravila, na podlagi katerih bodo delovale omrežne storitve, morajo biti

predhodno popisana s strani izvajalca. Opozorilni sloj se dokončno uskladi v okviru izdelave PZI

in definira v tehničnih pravilih (poglavje 7.9).

Opozorilni sistem neskladnih in nelegalnih gradenj bo predvidoma vseboval naslednje sklope

podatkov:

identifikator opozorila,

identifikatorji za povezavo z zunanjimi zbirkami podatkov,

datum opozorila,

geolokacijski podatki opozorila (točka, poligon),

podatki o postopku reševanja opozorila,

tip opozorila,

status opozorila,

opombe.

Viri za opozorilni sistem so:

gradbena dovoljenja (del zbirke podatkov o graditvi objektov),

projektna dokumentacija (del zbirke podatkov o graditvi objektov),

projektiran kubus objekta (del zbirke podatkov o graditvi objektov),

kataster stavb,

zbirka podatkov o prostorskih aktih,

podatki inšpekcijskih postopkov,

podatki avtomatsko identificiranih stavb na podlagi podatkov daljinskega zaznavanja.

Opozorilni sistem bo povezan z naslednjimi informacijski sistemi (v razvoju):

informacijski sistem evidence stavbnih zemljišč,

informacijski sistem GURS (zemljiški kataster in kataster stavb),

informacijske rešitve IRSOP.

64

Funkcionalnosti v sistemu eGraditev:

prikaz seznama opozoril glede na območje, tip, uporabnika ali status,

iskanje opozoril po izbrani stavbi, parceli, gradbeni parceli, grafično, po atributnih

podatkih,

ročni vnos opozorila (določitev položaja skozi grafiko in določitev atributov),

urejanje opozoril (brisanje, spreminjanje),

uvoz in izvoz opozoril - izvajalec izdela predlog formata (poglavje 7.9),

prikaz opozorilnega sloja v grafičnem pregledovalniku sistema eGraditev,

urejanje fotografij opozorila (dodajanje, brisanje, urejanje),

prikaz in urejanje podatkov o inšpekcijskih postopkih.

7.6.8. Povezovanje z drugimi registri

Registri in imeniki, s katerimi se bo povezoval sistem eGraditev:

Imenik pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih

prostorskih načrtovalcev (Imenik ZAPS).

Imenik pooblaščenih inženirjev (IZS).

Poslovni register Slovenije (PRS).

Centralni register prebivalcev (CRP).

Davčni register (DR).

Prvi dve podatkovni zbirki zagotavljata podatek o uporabnikih, katerim je dovoljena dodelitev

vloge pooblaščenega inženirja in/ali arhitekta. Obe podatkovni zbirki se nahajata pri ustreznih

stanovskih organizacijah, ki sta v fazi vzpostavitve servisov za prevzemanje podatkov trenutno

veljavnega stanja. Podatki iz imenikov naj bi se vsakodnevno sinhronizirali preko ustreznih

servisov.

S Poslovnim registrom Slovenije (PRS) in Centralnim registrom prebivalstva (CRP) se bo sistem

eGraditev povezoval za potrebe izpolnjevanja osebnih podatkov (npr. naslov stalnega

prebivališča oziroma sedež pravne osebe, polni naziv organizacije itd.) na podlagi vpisanega

enoličnega identifikatorja (npr. EMŠO ali matična številka pravne osebe). S tem se skrajša

zamudno vnašanje podatkov na strani vlagatelja, hkrati pa so podatki ažurni in pravilni.

Vzpostaviti bo potrebno povezavo z Davčnim registrom o zavezancih, ki ga vodi Finančna

uprava Republike Slovenije (FURS). Podatki se prenesejo na klic, pri čemer se ustrezno

zabeleži vsaka transakcija. S PRS, CRP in DR se sistem eGraditev povezuje tudi za potrebe

preverjanja trenutne ustreznosti podatkov oziroma ugotavljanja statusa pravnih oseb (ali so v

stečajnih postopkih itd.). Te poizvedbe se izvajajo avtomatsko nad določenimi polji oziroma na

zahtevo. Povezave so potrebne tudi takrat, kadar določena fizična ali pravna oseba želi

pooblastiti drugo fizično ali pravno osebo za posamezne procese (npr. vlaganje projektov v

njenem imenu ali prenos posameznega projekta).

7.6.9. Povezovanje z informacijskimi sistemi pristojnih soglasodajalcev ter s sistemom

za odmero komunalnega prispevka na pristojni občini

Občine in soglasodajalci uporabljajo zelo različne sisteme za upravljanje s postopki, kot so npr.

izdaja projektnih pogojev, soglasij, ali pa izračun višine komunalnega prispevka. Soglasodajalci,

ki izdajajo projektne pogoje in soglasja, bodo z vstopom v sistem eGraditev lahko videli seznam

vseh vlog za pridobivanje projektnih pogojev in soglasij. V začetni fazi ni predvideno, da bi se te

vloge avtomatsko prenašale v njihove informacijske sisteme, omogočen naj bo vsaj

standardiziran prenos vlog v obliki dokumentov in metapodatkov (XML), v informacijske sisteme

soglasodajalcev. Način povezovanja se dokončno uskladi v okviru izdelave PZI in definira v

tehničnih pravilih (poglavje 7.9).

Občina bo z vstopom v sistem eGraditev lahko naložila odločbo o odmeri komunalnega

prispevka in po izpolnitvi dogovorjenih obveznostih med vlagateljem in občino v sistemu

65

eGraditev označila, da dovoljuje, da se postopek izdaje gradbenega dovoljenja nadaljuje.

Izpolnitev obveznosti ni nujno vezana na izvedeno plačilo komunalnega prispevka, saj se

občina in investitor lahko dogovorita o zamiku plačila ali za obročno plačevanje. Občinam mora

biti omogočen povezava ter izvoz podatkov o projektu iz sistema eGraditev za uporabo v lastnih

informacijskih sistemih ali eventualno integracijo v svoj sistem. Povezovanje se dokončno

uskladi v okviru izdelave PZI in definira v tehničnih pravilih (poglavje 7.9).

7.6.10. Povezovanje s sistemi za dolgoročno hrambo elektronskih dokumentov

Sistem eGraditev naj hrani zgolj aktivne povezave do posameznih dokumentov iz sistema IMIS,

ki jih na zahtevo lahko prenese do uporabnika. Upravnih aktov sistem eGraditev ne shranjuje v

lastno podatkovno zbirko.

7.7. Informacijska podpora postopkom

Informacijski sistem eGraditev mora podpreti ključne postopke na področju graditve objektov, ki

so opredeljeni v zakonodaji. Preko razvitih orodji mora podpreti komunikacijo med deležniki. V

nadaljevanju ne navajamo vseh ampak samo glavne/krovne postopke, ki navadno potekajo

zaporedno, razen v določenih primerih, ko se v proces graditve objektov lahko vstopi preko

kateregakoli od navedenih petih krovnih postopkov. Ti postopki so:

pridobitev projektnih pogojev (PP),

pridobitev soglasij,

pridobitev gradbenega dovoljenja (GD),

gradnja objekta in

pridobitev uporabnega dovoljenja (UD).

Podporni postopki:

elektronska vloga za vse postopke po zakonodaji s področja graditve objektov,

upravljanje/administracija (npr. administracija in urejanje zbirke soglasodajalcev,

skrbništvo in nadzor).

66

Slika 10: Krovni postopki podprti z elektronsko vlogo

Postopek pridobitve projektnih pogojev je namenjen pridobitvi zahtev in pogojev za projektiranje

objekta. Zahtevi za pridobitev PP je potrebno priložiti idejno zasnovo projekta (IDZ) ali idejni

projekt (IDP) oz. projekt obdelan na višji ravni. Postopek pridobitve soglasja je obvezen, vendar

trenutna zakonodaja dopušča, da vlagatelj zaprosi za pridobitev gradbenega dovoljenja (GD)

brez predhodno pridobljenih soglasij. Taka vloga je formalno popolna, vendar bo pristojni

upravni organ za gradbene zadeve v času postopka izdaje upravnega akta zahteval pridobitev

soglasij. Postopek pridobivanja soglasij v tem primeru steče sočasno ob postopku pridobivanja

GD, pri čemer je pridobitev potrebnih soglasij pogoj za izdajo GD. Zahtevi za pridobitev soglasij

je potrebno priložiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). Faza pridobitve

gradbenega dovoljenja je obvezna za začetek gradnje, razen v določenih izjemnih primerih, ko

gre za objekte za preprečitev naravnih nesreč. Zahtevi za pridobitev GD je potrebno priložiti

PGD in vsa obvezna soglasja. Z generalnim postopkom gradnje znotraj sistema eGraditev lahko

prične le tisti, ki je preko sistema predhodno pridobil GD. Za fazo gradnje je potrebno izdelati

projekt za izvedbo (PZI) in voditi gradbeni dnevnik. Faza pridobitve UD je po trenutni zakonodaji

obvezna zgolj za zahtevne in manj zahtevne objekte, na željo investitorja se lahko pridobi tudi

za enostanovanjsko stavbo (manj zahteven objekt). Zahtevi za pridobitev UD je potrebno

predložiti projekt izvedenih del (PID). Z generalnim postopkom pridobitve UD je možno pričeti

na podlagi pravnomočnega GD oz. brez pravnomočnega GD, če gre za objekte in pogoje, kot

jih določa 101. člen ZGO-1 ali 197. in 198. člen ZGO-1. Spodnja preglednica obsega obveznost

krovnih postopkov in obvezno dokumentacija.

67

Preglednica 29: Krovni postopki po veljavni zakonodaji na področju graditve objektov

Postopek Obveznost postopka Obvezna projektna

dokumentacija (PD)

Pridobitev PP NE/DA Idejna zasnova – IDZ

Pridobitev SOG DA Projekt za pridobitev GD - PGD

Pridobitev GD DA PGD + obvezna soglasja

Gradnja objekta DA Projekt za izvedbo (PZI)

Pridobitev UD DA Projekt izvedenih del (PID)

Podrobni opisi postopkov se nahajajo v karticah postopkov, ki so del prilog poglavja

obstoječega stanja (PRILOGA 1: Pregled obstoječega stanja). Kartice postopkov so pripravljene

v standardizirani obliki z uporabo nacionalne standardne oblike za gradbeno dovoljenje,

uporabno dovoljenje, pridobitev projektnih pogojev in soglasij, odškodnina zaradi spremembe

namembnosti kmetijskega zemljišča ter nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo.

Poleg krovnih postopkov mora izvajalec v informacijskem sistemu podpreti tudi druge postopke

pri graditvi objektov, ki jih predvidevata zakonodaja in sektorski predpisi. Kot pomemben

podporni postopek sistema eGraditev navajamo elektronsko vlogo. Ob vlogi za izvedbo

določenega postopka s področja graditve objektov mora sistem eGraditev za uporabnika kreirati

predpripravljeno ustrezno elektronsko vlogo. Različne vloge so predvidene kot elementi znotraj

upravljanja s postopki in se v največji možni meri izpolnijo z obstoječimi podatki iz npr. podatkov

vodilne mape projektne dokumentacije in obstoječih nepremičninskih evidenc s tem, da se

pripadajočo dokumentacijo priloži v obliki priponk. Pred oddajo končne verzije vloge mora

sistem omogočati elektronsko podpisovanje. Podatkovni sklopi, za katere se vodijo izvirni

registri, zbirke ali evidence, se izpolnijo iz teh virov, npr. prek skupnih horizontalnih gradnikov ali

neposrednih spletnih poizvedb. Pri tem mora biti uporabniku omogočeno, da v kateremkoli

koraku izpolnjevanje prekine in vlogo shrani v pripravi, ter izpolnjevanje nadaljuje kasneje (lahko

tudi v drugi seji - naknadna prijava). Uporabniku je omogočeno imeti shranjenih več osnutkov

delno izpolnjenih vlog. Uporabnikovi dokumenti/priponke se morajo shranjevati v začasni

hrambi, medtem ko se trajno hrani samo dokončna vloga, posredovana v reševanje. Sistem

mora uporabniku omogočati elektronsko plačevanje taks in dajatev (poglavje 7.6.1). Sistem

mora na podlagi izpolnjene vloge na uporabnikov ukaz vlogo poslati pristojni instituciji oziroma

organu v reševanje. Vpogled v dokumentacijo je organu omogočen prek sistema eGraditev. Pri

naštetih aktivnostih mora sistem beležiti dogodke oziroma dejanja v revizijske sledi, ki se skupaj

z vlogo shranjujejo. Uporabnik mora imeti možnost, da elektronsko vlogo natisne in odda na

klasičen način.

V nadaljevanju so opisani primeri najpogostejših postopkov na področju graditve objektov.

Prikazani primeri so zaradi nazornejše ponazoritve predstavljeni tako, da so praviloma rešeni

pozitivno. Sistem mora ne glede na opisane primere podpreti vse možne rešitve zadev (npr.

zavrnitev, zavržba, ustavitev itd.).

7.7.1. Postopek pridobivanja projektnih pogojev in soglasij

V postopku pridobivanja projektnih pogojev in soglasij so udeleženi akterji navedeni v kartici

postopka, ki je del prilog poglavja obstoječega stanja (PRILOGA 1: Pregled obstoječega stanja).

Vlagatelj v sistemu eGraditev po uspešno izvedeni avtentikaciji in avtorizaciji izbere že

predhodno kreiran postopek pridobivanja projektnih pogojev ali soglasij ali kreira novega. V

kolikor za izvajanje postopka nima pravic mora za to pridobiti pooblastilo. Sistem mu ob

kreiranju novega postopka pripiše enolični identifikator na katerega se vežejo vsi nadalje izdani

dokumenti, ki se nanašajo na dotično dokumentacijo projekta. Sistem ne omogoča same

izdelave projektne dokumentacije (vodilne mape), le-to pripravi vlagatelj izven sistema,

omogoča pa podporo pri izdelavi projektne dokumentacije in sicer vnos atributnih podatkov

vodilne mape v predpripravljene maske z obveznimi in neobveznimi polji, ki se samodejno

formirajo glede na določitev zahtevnosti objekta in vrste posega. Sistem mora omogočati tudi

68

prevzem vodilne mape v digitalnem zapisu v obliki izmenjevalnega formata, ki se na podlagi PZI

uskladi in definira v tehničnih pravilih (poglavje 7.9). Samodejno se določijo tudi obvezne in

neobvezne priponke z že izdelanimi naslovnimi stranmi načrtov. Formalna popolnost se

avtomatično preverja sprotno, ob vnašanju podatkov. Vneseni podatki se sproti shranjujejo kot

delovna verzija projektne dokumentacije.

Vlagatelju naj bo omogočeno geolociranje posega tudi z izborom parcel prek grafičnega

pregledovalnika, s čimer se vzpostavi povezava med posegom (sistem eGraditev) in

evidentirano nepremičnino (zemljiški kataster/kataster stavb). Vlagatelju mora biti omogočeno

konstruiranje ali predaja kubusa (ki ga predstavljajo maksimalni zunanji gabariti) nameravane

gradnje v digitalni obliki (npr. primer Norveške35). Izmenjevalni format kubusa projektiranega

objekta (3D objekta) se uskladi v okviru izdelave PZI in definira v tehničnih pravilih (poglavje

7.9).

Vlagatelju naj bo omogočen vpogled v podatke iz uradnih evidenc preko grafičnega vpogleda v

podatke. Za potrebe pridobivanja projektnih pogojev in soglasij se omogoči vlagatelju najmanj

dostop do državnih nepremičninskih in prostorskih podatkov (npr. nepremičninski podatki,

podatki iz zemljiške knjige, podatkipristojnosti soglasodajalcev, podatki o prostorskih aktih,

podatki o pravnih režimih, topografski podatki podlage, podatki iz zbirke podatkov o graditvi

objektov).

Na podlagi določitve geolokacije posega se s pomočjo zbirke pristojnosti soglasodajalcev,

avtomatično določi seznam pristojnih soglasodajalcev. Vlagatelj lahko ponujen seznam s strani

sistema ročno ureja (dodaja ali odvzema soglasodajalce s seznama). Glede na končni izbor

soglasodajalcev sistem določi morebitne dodatne obvezne atribute in priponke, ki jih zahtevajo

posamezni soglasodajalci iz končnega seznama. Z aktivacijo elektronske vloge se v sistemu

eGraditev generira zahtevek za izdajo projektnih pogojev ali soglasij iz obstoječih podatkov. O

zahtevku se obvesti pristojne soglasodajalce. Hkrati se z aktivacijo vsi podatki o projektni

dokumentaciji in vlogi zabeležijo oziroma hranijo. Urejanje verzije projektne dokumentacije, ki je

priloga vlogi, je po oddaji vloge onemogočeno. Hkrati z distribucijo vloge se v aplikaciji sproži

elektronsko pošiljanje obvestila o prejemu vloge izbranim pristojnim soglasodajalcem.

Soglasodajalec vstopi v sistem, kjer ima na voljo vloge. Če odloči, da ni pristojen za dodeljeno

vlogo, lahko določi (novega) pristojnega soglasodajalca. Sistem mu ob tem omogoči določitev

drugega pristojnega soglasodajalca s ponujenim seznamom soglasodajalcev iz zbirke

pristojnosti soglasodajalcev. Z izborom drugega soglasodajalca se zahtevek distribuira k

izbranemu novemu soglasodajalcu. Hkrati se z distribucijo zahtevka v aplikaciji sproži pošiljanje

elektronskega obvestila o prejemu vloge izbranemu novemu soglasodajalcu in obvestila o

prenosu vloge vlagatelju. Odločitev o nepristojnosti se zabeleži v sistemu.

Sistem eGraditev omogoča podporo pri vsebinski obravnavi. Podpora je soglasodajalcu

omogočena z orodji za vpogled v podatke iz uradnih evidenc prek grafičnega vpogledovalnika in

iz zbirke podatkov o graditvi objektov (vloga, projektna dokumentacija, priloge). Za potrebe

postopka pridobivanja projektnih pogojev in soglasij je zahtevan dostop do podatkov iz zbirke

podatkov o graditvi objektov in drugih podatkov (npr. nepremičninski podatki, podatki iz

zemljiške knjige, podatki o pristojnosti soglasodajalcev, podatki o prostorskih aktih, podatki o

pravnih režimih, topografski podatki).

V kolikor je v okviru vsebinske obravnave ugotovljeno, da so potrebne vsebinske dopolnitve, se

poziv za dopolnitev vlagatelju posreduje preko sistema eGraditev. Vlagatelj dopolni projektno

dokumentacijo in vlogo ponovno aktivira le za izbrane soglasodajalce. Pri tem se oblikuje nova

verzija projektne dokumentacije z zbranim seznamom sprememb. Nova verzija in seznam

sprememb je viden vsem soglasodajalcem. Nadaljnja vsebinska obravnava se prične po prejetju

obvestila o novi različici projektne dokumentacije oziroma dopolnitvi zahtevka.

35

URL: http://bygglett.catenda.com/nysak

http://bygglett.catenda.com/nysak

69

Po zaključeni vsebinski obravnavi mora sistem omogočati izdelavo predpripravljenega

dokumenta, ki ga soglasodajalec dopolni in uredi (izven sistema). V zbirko podatkov o graditvi

objektov se prenese dokument in metapodatke o dokumentu (npr. enolični interni identifikator,

vrsta dokumenta – PP, soglasje, tip rešitve; enolični identifikator projektne dokumentacije).

Postopek na strani soglasodajalca je zaključen. Hkrati z evidentiranjem dokumenta se pošlje

obvestilo o izdanem dokumentu vlagatelju. Po zaključku postopkov s strani vseh

soglasodajalcev, ki so pristojni za določen zahtevek lahko vlagatelj nadaljuje postopek

pridobivanja gradbenega dovoljenja.

Pridobitev projektnih pogojev je v veliki večini neobvezen postopek v sklopu graditve objektov,

izdani dokumenti niso obvezna priloga dokumentaciji v nadaljnjih postopkih. Izjeme se pojavljajo

v posameznih zakonodajah, kjer so projektni pogoji obvezni (npr. Zakon o varstvu kulturne

dediščine). Pridobitev soglasij je obvezen postopek v sklopu graditve objektov. Izdana soglasja

so obvezna priloga k vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja. Plačila taks in dajatev v

postopku pridobivanja soglasij ni (v postopku pridobivanja projektnih pogojev se upravna taksa

obračuna, v kolikor je ARSO soglasodajalec). Postopek pridobitve PP ne predvideva možnosti

pritožbe, možen je le nov cikel pridobivanja projektnih pogojev z novo dokumentacijo.

Na izdano soglasje je možna pritožba, ki se poda preko sistema in jo sistem posreduje

izbranemu soglasodajalcu. Soglasodajalec prejme obvestilo o prejemu pritožbe. Nadaljnji

postopek je vsebinske obravnave.

7.7.2. Postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja

V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja so udeleženi akterji navedeni v kartici

postopka, ki so del prilog poglavja obstoječega stanja (PRILOGA 1: Pregled obstoječega

stanja). Vlagatelj v sistemu eGraditev po uspešno izvedeni avtentikaciji in avtorizaciji izbere že

predhodno kreiran postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja ali kreira novega. V kolikor za

izvajanje postopka nima pravic pridobi pooblastilo za izvajanje postopka. Sistem mu ob

kreiranju novega postopka pripiše enolični identifikator na katerega se vežejo vsi nadalje izdani

dokumenti, ki se nanašajo na dotično dokumentacijo projekta. V kolikor projekt za poseg v

sistemu že obstaja (kreiran v okviru postopkov pridobitev projektnih pogojev ali soglasij) mu je v

omogočeno nadaljevanje. V kolikor projektne dokumentacije (projekt za pridobitev gradbenega

dovoljenja) ni shranjene (za potrebe pridobivanja soglasij), vlagatelj prične z izdelavo projektne

dokumentacije. Sistem ne omogoča same izdelave projektne dokumentacije omogoča pa

oddajo vodilne mape, projektne dokumentacije, kubusa objekta in geolociranje predmetne

zadeve. Po vnosu projektne dokumentacije (PGD) vlagatelj lahko odda elektronsko vlogo za

pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se generira avtomatsko. Omogočena mu je tudi predaja

vloge za odmero komunalnega prispevka pri pristojni občini ali pa za oddajo zahtevka zaprosi

pristojni upravni organ. Sistem omogoča plačilo takse za vlogo za pridobitev GD (poglavje

7.6.1). Po uspešno izvedenem plačilu se vloga aktivira. Sistem mora omogočiti dostop do

podatkov zbirke pristojnosti upravnih enot (poglavje 7.6.6), na podlagi katere se avtomatsko

določi pristojni upravni organ in se mu pošlje obvestilo.

Pristojni upravni organ (MOP ali UE) vstopi v aplikacijo, kjer ima na voljo zahtevek in številko

zadeve posredovano iz sistema za podporo delu z dokumentarnim gradivom (poglavje 7.6.2). V

sistemu za podporo delu z dokumentarnim gradivom se dodeli številka zadeve in dokumentov

na zahtevek iz sistema eGraditev. V kolikor upravni organ ni pristojen, vlogo zavrže z odločbo

zaradi nepristojnosti. Če upravni organ odloči, da ni pristojen za obravnavo vloge, lahko določi

(novi) pristojni organ. Sistem mu ob tem omogoči določitev pristojnega upravnega organa s

ponujenim seznamom iz zbirke pristojnosti upravnih enot, ki ga lahko izbere v kolikor presodi,

da le tega lahko določi, oziroma MOP. Z izborom drugega pristojnega organa se vloga odstopi.

Če je za obravnavo zahtevka pristojen, lahko prične z vsebinsko obravnavo. Sistem eGraditev

omogoča podporo pri vsebinski obravnavi. Podpora je omogočena z orodji za pridobitev in

70

obdelavo podatkov iz uradnih evidenc in iz zbirke podatkov o graditvi objektov (vloga, projektna

dokumentacija, soglasja in drugi dokumenti o posegu, ki so na voljo). Za potrebe postopka

pridobivanja gradbenega dovoljenja je zahtevan dostop do podatkov zbirke podatkov o graditvi

objektov in drugih podatkov (npr. nepremičninski podatki, podatki iz zemljiške knjige, podatki

pristojnosti soglasodajalcev, podatki o prostorskih aktih, podatki o pravnih režimih, topografski

podatki). Podpora pri vsebinski dopolnitvi obsega tudi podporna orodja za določitev strank v

postopku. Seznam strank in pozivi za priglasitev udeležbe v postopku se evidentirajo v zbirki

podatkov o graditvi objektov.

V kolikor je v okviru vsebinske obravnave ugotovljeno, da so potrebne vsebinske dopolnitve, se

vlagatelja v sitemu pozove k dopolnitvi. Vlagatelj dopolni projektno dokumentacijo in zahtevek

ponovno aktivira. Pri tem se oblikuje nova verzija projektne dokumentacije z zbranim seznamom

sprememb, ki se prenese v zbirko podatkov o graditvi objektov. Nova verzija in seznam

sprememb je viden vsem deležnikom postopka (upravni organ, pristojni soglasodajalci itd.).

Elektronsko in pisno osebno vročanje (kot del upravnega postopka) se izvede v sistemu za

podporo delu z dokumentarnim gradivom. Vlagatelj je v sistemu eGraditev zgolj obveščen o

vročanju. Nadaljnja vsebinska obravnava se prične po prejetju obvestila o dopolnitvi vloge in

novi različici projektne dokumentacije.

V postopkih, kjer ni zahtevano gradbeno dovoljenje in se za obravnavani primer zahteva

pridobitev okoljevarstvenega in naravovarstvenega dovoljenja (upravni organ dostopa do

izdanega OVS ali NVS), se v okviru ugotovitvenega postopka pripravi poziv za potrditev

skladnosti. Poziv se evidentira v zbirki podatkov o graditvi objektov in se pošlje obvestilo o

prejemu poziva na ARSO. ARSO dostopa do poziva in vseh podatkov o posegu preko sistema

eGraditev. Izdani dokument ARSO evidentira v zbirki podatkov o graditvi objektov, kjer je na

voljo upravnemu organu.

V kolikor je vlagatelj zaprosil, da upravni organ v njegovem imenu odda zahtevek za odmero

komunalnega prispevka, izvede to upravni organ preko sistema eGraditev. Zahtevek se

evidentira v zbirki podatkov o graditvi objektov in se pristojni občini pošlje obvestilo o prejemu

poziva. Pristojna občina dostopa do poziva in vseh podatkov o posegu preko sistema

eGraditev. Izdana odločba o plačilu in njeni metapodatki se evidentirajo v zbirki podatkov o

graditvi objektov. Občina v sistem evidentira, da so obveznosti poravnane.

Po zaključenem ugotovitvenem postopku se v sistemu eGraditev izdela predpripravljen

dokument, ki ga upravni organ dopolni in uredi (lahko tudi izven sistema). Hkrati z

evidentiranjem dokumenta se pošlje obvestilo o izdanem dokumentu npr. soglasodajalcem,

strankam v postopku, občini in gradbenemu inšpektorju. Izdani dokument se vroča preko

sistema za podporo delu z dokumentarnim gradivom. Po poteku zakonskega roka za možnost

pritožbe dobi odločba status pravnomočnosti, kar se evidentira v sistemu. Sistem avtomatsko

obvesti vlagatelja o pravnomočnosti (poglavje 4.8).

Sistem eGraditev mora predvideti tudi oddajo vloge v papirnati obliki. V tem primeru mora

sistem omogočati upravnim delavcem na UE ali MOP (vložišče), da vlogo sprejmejo in

digitalizirajo. Vse podrobnosti se uskladi v okviru izdelave PZI in definira v tehničnih pravilih

(poglavje 7.9).

7.7.3. Postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja

Postopek pridobivanja uporabnega dovoljenja je z informacijskega vidika precej podoben

postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja. Udeleženci v postopku so navedeni v kartici

postopka, ki so del prilog poglavja obstoječega stanja (PRILOGA 1: Pregled obstoječega

stanja). Dodatno se v procesu pridobivanja UD pojavljajo procesna dejanja, kot jih navaja

zakonodaja npr.:

71

Imenovanje komisije za tehnični pregled, upravni organ izda sklep o imenovanju komisije

za tehnični pregled, ki se ga evidentira v zbirki podatkov o graditvi objektov. Obvestilo o

izdanem sklepu se preko sistema eGraditev pošlje vsem članom komisije za tehnični

pregled. Člani komisije dostopajo do sklepa in vseh podatkov o posegu preko sistema

eGraditev. Predstavnik članov komisije evidentira zapisnik tehničnega pregleda v zbirki

podatkov o graditvi objektov, kjer je na voljo upravnemu organu.

Poskusno obratovanje, upravni organ izda odločbo o poskusnem obratovanju. Odločba

se evidentira v zbirki podatkov o graditvi objektov in se o tem obvesti vlagatelja. Vlagatelj

izda obvestilo o začetku poskusnega obratovanja in izdela poročilo o prvih meritvah ter

oba dokumenta evidentira v zbirki podatkov o graditvi objektov ter o tem obvesti upravni

organ preko sistema eGraditev. Upravni organ izda poziv za pregled poročila o prvih

meritvah in o tem obvesti ARSO. ARSO dostopa do poziva in vseh podatkov o posegu

preko sistema eGraditev. Dokument mnenja o prvih meritvah ARSO evidentira v zbirki

podatkov o graditvi objektov, kjer je na voljo upravnemu organu.

Odločbo o odpravi pomanjkljivosti, upravni organ izda v kolikor po pregledu mnenja o

prvih meritvah, ki je izdano s strani ARSO, določi, da je potrebno odpraviti

pomanjkljivosti. Odločba se evidentira v zbirki podatkov o graditvi objektov in se o tem

obvesti vlagatelja. Vlagatelj po odpravi pomanjkljivosti izdela poročilo o odpravi. Poročilo

o odpravi pomanjkljivosti in dokazila o odpravi vlagatelj evidentira v zbirki podatkov o

graditvi objektov in o tem obvesti upravni organ.

Po zaključenem ugotovitvenem postopku v primeru pridobitve uporabnega dovoljenja se v

sistemu izdela predpripravljen dokument v standardnem formatu zapisa, ki ga upravni organ

dopolni in uredi (lahko tudi izven sistema). Po poteku zakonskega roka za možnost pritožbe

dobi odločba status pravnomočnosti, kar se evidentira v zbirki podatkov o graditvi objektov.

Sistem avtomatsko obvesti vlagatelja o pravnomočnosti (poglavje 4.8).

7.7.4. Reševanje zadev na drugi stopnji

Sistem eGraditev mora omogočiti tudi podporo pri reševanju pritožb. Zoper odločbo in postopke,

ki jih v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, uporabnega dovoljenja ali inšpekcijskega

postopka, izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve je dovoljena pritožba. Pritožbi je

potrebno priložiti dokazilo o plačilu upravne takse (poglavje 7.6.1). Po uspešno izvedenem

plačilu se pritožba aktivira. Pritožba se šteje za pravočasno vloženo, četudi je oddana zadnji

dan pritožbenega roka priporočeno na pošto. Sistem eGraditev mora omogočati vnos

elektronsko in pisno prispelih pritožb, ki se jih vnaša v sistem na vložiščih pristojnih upravnih

organov. Sistem mora omogočiti dostop do podatkov iz zbirke podatkov o graditvi objektov ter

povezovanje s sistemom za podporo delu z dokumentarnim gradivom drugostopenjskega

organa, ki odloča o pritožbi. Na odločbo drugostopenjskega organa ni dovoljena pritožba ampak

se lahko sproži upravni spor s tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije. Vse sodbe se

vročijo drugostopenjskemu organu, ki jih preko vložišča zavede v sistem za podporo dela z

dokumentarnim gradivom v digitalni obliki, katero evidentiranje mora omogočati tudi sistem

eGraditev. Podrobnosti se uskladi v okviru izdelave PZI in definira v tehničnih pravilih (poglavje

7.9).

7.7.5. Ključni uporabniki in deležniki

V sistem eGraditev bodo predvidoma vključeni vsi akterji, ki so vključeni v postopke graditve

objektov in tisti, ki imajo pravni interes, da so seznanjeni z določenimi postopki (PRILOGA 1:

Pregled obstoječega stanja).

V nadaljevanju navajamo samo ključne predvidene uporabnike sistema eGraditev in njihovo

udeleženost v postopkih:

Investitor: pridobitev projektnih pogojev, pridobitev soglasij, pridobitev gradbenega

dovoljenja, pridobitev uporabnega dovoljenja itd.

72

Projektant: izdelava projektne dokumentacije, pridobitev projektnih pogojev, pridobitev

soglasja po pooblastilu, pridobitev gradbenega dovoljenja po pooblastilu, pridobitev

uporabnega dovoljenja po pooblastilu itd.

Odgovorni projektant: izdelava projektne dokumentacije, pridobitev projektnih pogojev,

pridobitev soglasja po pooblastilu, pridobitev gradbenega dovoljenja po pooblastilu,

pridobitev uporabnega dovoljenja po pooblastilu itd.

Soglasodajalci: izdaja projektnih pogojev, izdaja soglasja/mnenja.

Ministrstvo za okolje in prostor: izdaja gradbenega dovoljenja za objekte državnega

pomena, izdaja uporabnega dovoljenja za objekte državnega pomena.

Upravna enota: izdaja gradbenega dovoljenja za objekte iz njene stvarne in krajevne

pristojnosti, izdaja uporabnega dovoljenja za objekte iz njene stvarne in krajevne

pristojnosti itd.

Občina: odmera komunalnega prispevka, plačilo taks (uzurpacija, degradacija),

spremljanje/vpogled izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenj ter inšpekcijskih odločb na

območju občine.

Stranka v postopku: seznanitev z nameravano gradnjo (del postopkov pridobitve

gradbenega in uporabnega dovoljenja).

Komisija za tehnične preglede: izvedba tehničnega pregleda (del postopka pridobitve

uporabnega dovoljenja).

Gradbeni inšpektor (Inšpektorat RS za okolje in prostor): opravljanje nadzora nad

nelegalnimi in neskladnimi gradnjami, izdaja inšpekcijskih odločb.

Javnost, državljani in pravni subjekti: pridobivanje osnovnih informacij o graditvi objektov

in naprav v soseščini.

Uprava RS za javna plačila: plačilo taks (gradbena taksa, taksa ob vlogi itd.).

Statistični urad RS: prevzem statističnih podatkov o izdanih gradbenih dovoljenjih.

Vsi državni in občinski soglasodajalci 36.

V spodnji preglednici je podan seznam uporabnikov, njihova vključenost v postopke na področju

graditve objektov in način oziroma stopnja informatizacije, ki se predvideva z vpeljavo

informacijskega sistema eGraditev:

Preglednica 30: Seznam uporabnikov, njihova vključenost v postopke na področju graditve objektov

DELEŽNIK PROCES POSTOPEK INFORMATIZACIJA OPIS INFORMATIZACIJE

Administrator

sistema eGraditev

eGraditev/Skupni

inf.sistem Nadzor nad delovanjem sistema

Vsebinski skrbnik

Upravljanje

uporabnikov

sistema

eGraditev

Administracija (zbirke, postopki…)

Skrbništvo in nadzor

Projektant/Odgovorni

projektant

Izdelava

projektne

dokum.

Ne /

Podpora pri

izdelavi

projektne

dokum.

Vsi postopki eGraditev

Vnos podatkov vodilne mape

Geolociranje načrtovanega posega

(ZK parcela+3D objekt)

Dostop do podatkov v uradnih

evidencah

Izdelava nosilnih strani vodilne

mape in načrtov.

Investitor ali

pooblaščeni

projektant

Oddaja vloge Vsi postopki eGraditev

Identifikacija pristojnih

soglasodajalcev ali organa za

gradbene zadeve

Elektronska oddaja enotne vloge za

36

URL: http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/graditev/seznam_soglasodajalcev/

http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/graditev/seznam_soglasodajalcev/

73


vse soglasodajalce

Elektronska oddaja vloge za GD ali

UD

Samodejna kontrola formalne

popolnosti

Vsebinska

dopolnitev

projektne

dokumentacije

Vsi postopki Ne /

Podaljšanje

roka Vsi postopki eGraditev Oddaja prošnje za podaljšanje roka

Plačilo

komunalnega

prispevka

GD Ne

*Evidentiranje odločbe in potrdila o

plačilu, v kolikor tega ne evidentira

občina.

Pritožba Vsi postopki eGraditev Oddaja pritožbe

Plačilo takse GD, UD… eGraditev

Elektronsko plačilo ali vnos potrdila

o plačilu

Prejem sklepa o gradbeni taksi

Prejem

izdanega

dokumenta ali

upravnega akta

GD, UD…

Sistem za podporo

delu z

dokumentarnim

gradivom

Elektronska osebna vročitev ali

elektronska vročitev

Prejem

soglasja ali PP PP, soglasja eGraditev Elektronska vročitev

Soglasodajalec

Prejeta vloga

Izdaja

projektnih

pogojev ali

soglasij

eGraditev Vpogled v podatke o vlogi in PD

Opredelitev

glede

pristojnosti

Izdaja

projektnih

pogojev ali

soglasij

eGraditev

Možnost zavržbe zaradi

nepristojnosti

Prenos vloge na drugega

soglasodajalca

Podpora pri

obravnavi

vloge

eGraditev

Prevzem/vpogled v podatke vloge

(in PD)


evidencah

Obravnava

vloge

Izdaja

projektnih

pogojev ali

soglasij

Ne

Obravnava

pritožbe

Izdaja

projektnih

pogojev ali

soglasij

Ne

Izdelava

odločbe,

dokumentov

Izdaja

projektnih

pogojev ali

soglasij

eGraditev Predpriprava dokumenta

Pošiljanje

Izdaja

projektnih

pogojev ali

eGraditev Elektronsko vročanje

74


soglasij

Organ za gradbene

zadeve

Prejem vloge Izdaja GD,

UD

eGraditev/Sistem za

podporo delu z

dokumentarnim

gradivom

Vpogled v podatke o vlogi in PD

Opredelitev

glede

pristojnosti

Izdaja GD,

UD eGraditev

Možnost zavržbe zaradi

nepristojnosti

Prenos vloge na pristojni organ

Vodenje

splošnega

upravnega

postopka

Izdaja GD,

UD

eGraditev/Sistem za

podporo delu z

dokumentarnim

gradivom

Vsebinska

obravnava

vloge

Izdaja GD,

UD Ne

Podpora pri

vsebinski

obravnavi

eGraditev

Preverjanje:

izdelovalca projektne dokumentacije

pravice graditi

skladnosti s prostorskimi akti

soglasij

podpora pri določitvi strank v

postopku

Sprožitev

zunanjih

postopkov

Izdaja GD,

UD eGraditev

zahteva za izdajo odločbe za

odmero komunalnega prispevka

prošnja za potrditev skladnosti

nameravane gradnje z izdanimi

projektnimi pogoji OVS in NVS

uzurpacija/degradacija/sprememba

namembnosti

prejem končnih dokumentov

zunanjih postopkov

Plačilo taks Izdaja GD eGraditev

priprava sklepa za plačilo gradbene

takse

preverjanje plačila taks

Pozivi občini

ter strankam v

postopku

Izdaja GD,

UD eGraditev

Elektronsko pošiljanje poziva občini

Evidentiranje poziva in odločitve

stranke v postopku (končni

dokument)

Izdelava

odločbe,

dokumentov

Izdaja GD,

UD eGraditev

Predpriprava dokumenta

Pošiljanje in

vročanje

Izdaja GD,

UD

eGraditev/Sistem za

podporo delu z

dokumentarnim

gradivom

Elektronsko pošiljanje drugih

dokumentov (pozivi, sklepi…)

Elektronsko vročanje GD

(investitorju, pristojnim

soglasodajalcem, občini, strankam v

postopku, gradbenemu inšpektorju)

Elektronsko pošiljanje

pravnomočnega GD

Prejem

pritožbe GD, UD eGraditev

Evidentiranje pritožbe

Vodenje statusa na postopku

(podana pritožba)

Obravnava GD, UD eGraditev Evidentiranje odločbe

75


pritožbe drugostopenjskega organa

Sodba GD, UD

eGraditev/Sistem za

podporo delu z

dokumentarnim

gradivom

Evidentiranje sodbe prejete od

Upravnega sodišča RS

Občina

Prejem vloge

za odmero

komunalnega

prispevka

Izdaja GD eGraditev Obvestilo in prejem vloge

Izdaja odločbe,

prejem plačila Izdaja GD Ne

Evidentiranje

odločbe o

odmeri in

poravnavi

komunalnega

prispevka

Izdaja GD eGraditev Evidentiranje odločbe, potrdila o

plačilu

Določitev in

pozivi občini ter

strankam v

postopku

Izdaja GD eGraditev

Elektronski prejem poziva občini za

priglasitev udeležbe v postopku

Priglasitev udeležbe v postopku

Vpogled v

projektno

dokumentacijo

Vsi postopki eGraditev Vpogled za posege na območju

občine

Vpogled v

izdane

dokumente in

upravne akte

Vsi postopki eGraditev Vpogled za posege na območju

občine

ARSO

Prejem vloge Izdaja

OVD/NVD eGraditev Obvestilo in prejem vloge

Vodenje

splošnega

upravnega

postopka

Izdaja

OVD/NVD

Sistem za podporo

delu z

dokumentarnim

gradivom

Vsebinska

obravnava

vloge

Izdaja

OVD/NVD Ne

Podpora pri

vsebinski

obravnavi

Izdaja

OVD/NVD eGraditev

Prevzem/vpogled v podatke vloge

(in PD)


evidencah

Izdelava

odločbe

Izdaja

OVD/NVD

Sistem za podporo

delu z

dokumentarnim

gradivom/eGraditev

Evidentiranje dokumenta

Pošiljanje in

vročanje

Izdaja

OVD/NVD SPIS Elektronsko osebno vročanje

Stranke v postopku

Določitev in

pozivi občini ter

strankam v

postopku

Izdaja GD Ne

* prejem poziva, priglasitev

udeležbe za stranke v postopku

(razen občine) ni elektronsko

podprta.

za vpogled v PD je potrebno

76


izkazati pravni interes. Predlog

vpogled možen na UE.

Gradbeni inšpektor

Vpogled v

projektno

dokumentacijo


Vpogled v

dokumente in

upravne akte


Evidentiranje

inšpekcijske

odločbe

Vsi postopki

Sistem za podporo

delu z

dokumentarnim

gradivom/eGraditev

Evidentiranje dokumenta

Pošiljanje in

vročanje GD, UD eGraditev

Prejem obvestila o izdanem GD in

UD

Komisija za tehnične

preglede UD eGraditev Evidentiranje

7.8. Zahteve v povezavi z zakonodajo v pripravi

Pri načrtovanju sistema eGraditev se upošteva določila veljavne zakonodaje. Upoštevati je

potrebno predvideno vključitev ključnih sistemskih sprememb sistema eGraditev ob spremembi

zakonodaje (poglavje 3.1). Večje spremembe, ki bi lahko vplivale na razvoj sistema so

predvsem uvedba instituta gradbene parcele ter novi ali spremenjeni postopki na področju

graditve objektov (npr. prijava začetka gradnje, evidentiranje itd.).

7.8.1. Gradbena parcela

V okviru sistema eGraditev morajo biti informacijsko podprti postopki, na podlagi katerih se

določa, spreminja ali razveljavlja gradbeno parcelo stavbe.

Gradbeno parcelo se praviloma določa v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja.

Funkcionalnosti, ki jih mora podpirati sistem eGraditev za potrebe določanja gradbene parcele v

okviru postopka pridobitve gradbenega dovoljenja, so:

a) v fazi ob oddaji vloge:

izbor zemljiških parcel in/ali območij stvarno pravnih pravic (vlagatelj na vlogi ali vodilni

mapi projektne dokumentacije geolocira območje z izborom zemljiških parcel in/ali

območij stvarnih pravic),

preveritev (kontrola) urejenosti mej zemljiških parcel in obstoja območij stavbnih pravic,

ki sestavljajo gradbeno parcelo – če poteka meja gradbene parcele po meji parcele

mora biti ta del meje parcele urejen, če gradbeno parcelo sestavljajo območja stavbnih

pravic mora biti območje ustrezno evidentirano v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi.

b) v fazi dovoljevanja:




pravic mora biti območje ustrezno evidentirano v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi,

rezervacija identifikacijske oznake gradbene parcele, ki se vodi enolično za področje

celotne države (če se rezervirana številka ne uporabi se jo dodeli v novem postopku –

polnjenje lukenj),

generiranje poligona gradbene parcele kot zunanji obris izbranih zemljiških parcel in/ali

območij stvarno pravne pravice.

77

c) v fazi ob izdaji gradbenega dovoljenja:




pravic mora biti območje ustrezno evidentirano v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi,

vpis identifikacijske oznake (rezervacije) gradbene parcele na izbrane zemljiške parcele

in/ali območja stvarno pravnih pravic v nepremičninske evidence z namenom, da se v

času od odločitve do pravnomočnosti omeji spremembe nepremičnin območju gradbene

parcele le združevanje parcel, delitev parcel, če je stavbna pravica na delu parcele…).

d) v fazi ob pravnomočnosti gradbenega dovoljenja:

določitev identifikacijske oznake gradbene parcele (na podlagi rezervacije

identifikacijske oznake gradbene parcele), ki se vodi enolično za področje celotne

države,

vpis identifikacijske oznake gradbene parcele na izbrane zemljiške parcele in/ali

območja stvarno pravnih pravic v nepremičninske evidence,

vpis zaznambe gradbene parcele v zemljiško knjigo, če je gradbena parcela sestavljena

iz več zemljišč (zemljiških parcel in/ali območij stvarno pravnih pravic),

vzpostavitev relacije med upravnimi akti na področju graditve objektov (identifikacijskimi

oznakami upravnih aktov), gradbenimi parcelami (enoličnimi identifikatorji) in

nepremičninskimi evidencami (zemljiška parcela, stavba).

V okviru sistema eGraditev morajo biti izdelane funkcionalnosti, ki omogočajo evidentiranje

gradbene parcele v drugih postopkih določevanja, spreminjanja in prenehanja gradbene

parcele, in sicer:

ob določitvi gradbenih parcel že obstoječim objektom z vpisom identifikacijske oznake

gradbene parcele na izbrane zemljiške parcele in/ali območja stvarno pravne pravic v

zemljiški kataster in z vpisom zaznambe gradbene parcele v zemljiško knjigo, če je

gradbena parcela sestavljena iz več zemljišč (zemljiških parcel in/ali območij stvarno

pravnih pravic),

ob spremembi gradbene parcele z vpisom identifikacijskih oznak gradbene parcele na

izbrane zemljiške parcele in/ali območja stvarno pravne pravic v zemljiški kataster in z

vpisom zaznambe gradbene parcele v zemljiško knjigo, če je gradbena parcela

sestavljena iz več zemljišč (zemljiških parcel in/ali območij stvarno pravnih pravic),

ob prenehanju gradbene parcele z izbrisom identifikacijskih oznak gradbene parcele na

izbranih zemljiških parcelah in/ali na območjih stvarno pravnih pravic v zemljiškem

katastru in z izbrisom zaznambe gradbene parcele v zemljiški knjigi.

Način evidentiranja gradbene parcele se izvede v skladu s principi izmenjave podatkov med

različnimi informacijskimi sistemi. Tehnične podrobnosti v zvezi z načinom evidentiranja

gradbene parcele urejanja se določi v času priprave PZI. V tem času se določi tudi pogoje za

ukinitev in določitev nove gradbene parcele (npr. ob spremembi gradbene parcele, ob

spremembi vrste rabe stavbe na gradbeni parceli).

7.9. Izdelava spremljajoče dokumentacije

Za zagotavljanje enotnosti, celovitosti in popolnosti zbirke podatkov o graditvi objektov ter za

namen popisa, postavitve, uporabe, zagotavljanja delovanja, vzdrževanja, nadaljnjega razvoja

ter drugih dejavnikov v povezavi s sistemom mora biti v sklopu naročila izdelana tudi ustrezna

spremljajoča dokumentacija. Naročnik zahteva sprotno ter natančno dokumentiranje sistema.

Dokumentacija mora biti osvežena ob vsaki spremembi na sistemu oz. drugi spremembi, ki je

povezana z delovanjem ali uporabo sistema oz. nanj vpliva.

78

Poleg dokumentacije, ki je zahtevana z GTZ naročnik zahteva še izdelavo naslednjih

dokumentov/izdelkov:

Uporabniški del:

o predstavitveni letak, ki obsega kratko predstavitev projekta ter informacijskega

sistema,

o navodila za uporabo v obliki spletnega priročnika za vse nivoje uporabnikov

(spletni priročnik mora biti zgrajen na način, da lahko naročnik naknadno ureja

vsebine)

o navodila za uporabo v obliki video posnetkov za ključne operacije, ki bodo

namenjeni javnosti ter skrbnikom vsebin in pojasnjujejo način izvedbe le-te.

Tehnično/vsebinski del:

o analizo predpisov in zahtev sistema, ki postavljajo zahteve v zvezi s pripravo

dokumentacije, aktov in podatkov, ki se izmenjuje na področju graditve objektov

(npr. projektna dokumentacija37) ter drugih dokumentov/izdelkov,

o tehnična pravila za pripravo posameznih sestavin dokumentacije, aktov in

podatkov, ki se izmenjujejo (namenjene pripravljavcem dokumentacije, aktov in

podatkov),

o vzorčni primeri za pripravo posameznih sestavin dokumentacije in podatkov, kot

jih bodo določila tehnična pravila (namenjene pripravljavcem dokumentacije,

aktov in podatkov),

o funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo integracijske komponente

(poglavje 7.9) namenjene razvijalcem informacijskih rešitev.

V tehnično vsebinskem delu je izdelava analize iz prve alineje prvi korak, njeni izsledki

predstavljajo podlago za pripravo tehničnih pravil ter vzorčnih primerov za pripravo posameznih

izmenjevalnih dokumentov in podatkov. Zato bodo v sklopu izdelave analize izvedeni tudi

razgovori s ključnimi uporabniki ter drugimi deležniki. Naročnik zahteva, da predstavniki

izvajalca sodelujejo na razgovorih. V tem delu je predvidenih 10 razgovorov, ki bodo

predvidoma trajali 2 uri.

Tehnična pravila in vzorčni primeri morajo biti izdelani v smeri:

poenotenega načina priprave dokumentacije in podatkov (npr. idejna zasnova, projektna

dokumentacija (vodilna mapa, priloge), kubus objekta itd.),

rešitev, ki zagotavljajo čim večjo razpoložljivost in učinkovitosti pri dostopu do podatkov

in izmenjavi podatkov (npr. definirati vse izmenjevalne formate, ki nastopajo v sistemu),

zagotavljanja rešitev, ki omogočajo vključevanje in uporabo v drugih informacijskih

sistemih.

Nadalje je potrebno upoštevati zahteve po dolgoročni hrambi in zagotavljanju uporabnosti ter

verodostojnosti dokumentacije tudi v prihodnosti. Posebno pozornost je pri tem potrebno

posvetiti izbiri nosilcev ter oblik zapisov (izogibati se lastniškim oblikam zapisa (formatom) in

oblikam katerih specifikacije niso razpoložljive). Pri tem je potrebno upoštevati predpise s

področja varovanja dokumentarnega in arhivskega gradiva ter dokumente sprejete na podlagi

teh predpisov, uveljavljene mednarodne standarde, smernice in dobre prakse po svetu.

V dokumentu funkcionalne in tehnične specifikacije za uporabo integracijske komponente, se

opiše pravila povezovanja zunanjih informacijskih sistemov, registrov, imenikov ali zbirk in

sistemom eGraditev (opisi se smiselno pripravijo glede na okolje s katerim se povezava

vzpostavlja - testno in produkcijsko okolje) in postopki, ki jih je v zvezi s tem potrebno izvršiti.

Dokument je namenjen razvijalcem, ki v informacijskih sistemih na strani zunanjih uporabnikov

sodelujejo pri vzpostavljanju povezav s sistemom eGraditev. Dokument mora vsebovati vse

37

Npr.:

- Pravilnik o projektni dokumentaciji,

- Navodila o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije: uvodni del, posebni del – stavbe,

79

podatke, ki so potrebni za izvedbo integracije (npr. pogoji, opisi storitev, sporočila za izmenjavo,

protokoli, sheme, pravila, ki je pri komunikaciji potrebno upoštevati, primeri).

Dokumente/izdelke, ki se nanašajo na uporabniški del se pripravi v obliki in odprtih formatih

primernih za izmenjavo in javno objavo v spletu. Uporabniška dokumentacija mora biti različnim

nivojem uporabnikov dosegljiva tudi neposredno iz informacijskega sistema ter ločena glede na

vlogo, ki jo ima posamezen uporabnik in glede na funkcionalnost, ki jo trenutno opravlja. Za

operacije, za katere so izdelani video posnetki naj bo omogočena neposredna povezava iz

aplikacije na videoposnetek, ki pojasnjuje način izvedbe tega postopka.

Izvajalec lahko oblikuje dodatno dokumentacijo, ki bo njemu in naročniku olajšala vzpostavitev

in vzdrževanje sistema.

Izvajalec mora zaradi povezanosti med programskimi rešitvami sodelovati z izvajalcem, ki dela

na projektu »Informacijske prenove nepremičninskih evidenc« in z izvajalcem, ki bo izbran na

javnem naročilu za vzdrževanje sistema za evidentiranje upravnih aktov.

7.10. Dostop do podatkov o graditvi objektov

Sistem mora nuditi javni dostop do podatkov in dokumentov o graditvi objektov. Podatki iz

produkcijskega okolja se prenašajo v distribucijsko okolje. Za ta namen se nadgradi

distribucijsko okolje obstoječega sistema za evidentiranje upravnih aktov. Za namene naprednih

uporab mora sistem omogočati tudi spletne servise za dostop do prosto dostopnih podatkov.

80

8. FUNKCIONALNE ZAHTEVE SISTEMA SPREMLJANJA STANJA

PROSTORSKEGA RAZVOJA

8.1. Namen

Sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja je namenjen podpori pri odločanju v naslednjih

postopkih:

pri pripravi smernic za področje poselitve in razvoja krajine,

v okviru načrtovanja pri pripravi predloga občinskih prostorskih aktov,

v okviru postopkov priprave strateških prostorskih dokumentov, razvojnih politik in

strokovnih podlag:

o za izvedbo analize izvajanja strategije prostorskega razvoja ter drugih prostorskih

aktov,

o kot pripomoček za določanje ustreznih ciljev in izhodišč,

o pri ugotavljanju skladnosti prostorskih, stanovanjskih in drugih razvojnih politik in

strategij,

o kot pripomoček za pripravo predlogov za dopolnitve in spremembe razvojnih

dokumentov in aktivnosti za nadaljnji prostorski razvoj;

v okviru postopkov priprave prostorskih aktov:

o pri ugotavljanju skladnosti prostorskih aktov s Strategijo prostorskega razvoja

Slovenije,

o pri ugotavljanju skladnosti prostorskih aktov z razvojnimi politikami in strokovnimi

podlagami za potrebe NUP.

Sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja se uporablja še pri izvajanju naslednjih opravil:

v okviru spremljanja doseganja ciljev drugih državnih razvojnih politik,

pri izvajanju presoje vplivov sektorskih politik na prostorski razvoj (ang. territorial impact

assesment - TIA),

pri pripravi poročil o prostorskem razvoju in poročil o izvajanju stanovanjske politike na

državni ravni,

kot podpora pri pripravi poročil o prostorskem razvoju na regionalni in lokalni ravni,

kot strokovno orodje in kot zbirka znanja (podatki in poročila), ki je namenjeno

splošnemu razumevanju stanja prostora in raziskovalni sferi.

8.2. Nadgradnja obstoječega sistema

Sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja bo ohranil in nadgradil funkcionalnosti

obstoječega sistema.

8.3. Uporabniki

Sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja je namenjen podpori pri opravljanju nalog

naslednjih uporabniških skupin:

državnim, (regionalnim) in lokalnim službam s področja prostorskega načrtovanja,

MOP,

NUP,

občinam,

pripravljavcem prostorskih aktov,

prostorskim načrtovalcem,

raziskovalni sferi in

javnosti.

81





povezavi z zahtevami sistema za upravljanje z uporabniki.




povezavi z zahtevami sistema za upravljanje s šifranti.











4.8). V sklopu izdelave predmetnega sistema je potrebno izvesti vse dopolnitve, ki so potrebne

v povezavi z zahtevami sistema za obveščanja uporabnikov.

8.5. Vsebinske zahteve


seznama kazalnikov s podrobnimi vsebinskimi in metapodatkovnimi opisi kazalnikov po

posameznih tematskih področjih,

infografik za izbrane, aktualne kazalnike prostorskega razvoja s katerimi se na

pregleden način, s pomočjo grafičnih elementov predstavijo zanimive vsebine, ki so

namenjen splošni javnosti,

interaktivnega pregledovalnika tematskih kart,

vmesnika za prenos podatkov,

različnih poročil, ki se nanašajo na:

o poročila o stanju prostorskega razvoja, poročila o stanju prostorskega razvoja na

lokalnem nivoju, poročila o prostorskem razvoju za območje regionalnega

prostorskega plana,

o problemska ali tematska poročila,

o predpripravljene tematske karte po različnih vsebinah.

8.5.1. Seznam kazalnikov

Spremljanje stanja prostorskega razvoje se izvaja ob spremljanju spreminjanja vrednosti

izbranih kazalnikov.

Ob izvedbi tega javnega naročila se v sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja vključijo

obstoječi in dodatni kazalniki. V obstoječo informacijsko rešitev je vključenih 28 različnih

82

kazalnikov, razdeljenih v 5 vsebinskih sklopov, dodatni kazalniki pa so namenjeni spremljanju

doseganja ciljev Strategije prostorskega razvoja 2050.

Kazalniki se v novo informacijsko rešitev vključujejo postopoma. Najprej (testna faza) se

prenesejo izbrani kazalniki s področja prostorskega razvoja in stanovanjskega področja (6 do 8

kazalnikov), ki so že v obstoječi informacijski rešitvi sistema spremljanja stanja prostorskega

razvoja, vključno z vsemi podatki, izračuni ter metapodatkovnimi in vsebinskimi opisi. Po

uspešnem testnem prenosu se izvede migracija vseh obstoječih podatkovnih zbirk kazalnikov

sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja, njihova dopolnitev z manjkajočimi

podatkovnimi časovnimi nizi, izračuni in prikazi v novem informacijskem okolju. Ob prenosu se

izvedejo vse potrebne modifikacije ter vsebinski in oblikovni popravki po navodilih in ob soglasju

naročnika.

Seznam kazalnikov omogoča pregledno razporeditev kazalnikov v posamezne vsebinske

sklope in sicer:

tematska področja,

podpodročja in

kazalnike.

Iz seznama se uporabniku omogoči dostop do podrobnega opisa kazalnikov, kjer so na voljo:

vsebinski opisi in metapodatkovni opis za posamezni kazalnik,

povezava do interaktivnega pregledovalnika,

predpripravljene karte,

grafikoni in tabele.

Za posamezne kazalnike so pripravljeni:

vsebinski opis in razlage kazalnika,

definicija kazalnika,

merila za vrednotenje kazalnika,

uporabe kazalnika v poročilu o prostorskem razvoju.

Vsebina se dopolnjuje z grafikoni in tabelami, pri čemer je mogoč vpogled in dostop v tabelarne

prikaze vrednosti kazalnikov preko vmesnika za prenos podatkov, ki je opisan v posebnem

poglavju.

Omogočen je tudi vpogled v metodološki list kazalnika, kjer lahko zahtevnejši uporabnik pridobi

vse podrobnejše informacije o sestavi posameznega kazalnika, načinu njegovega izračuna in

podatkov, ki so potrebni za izračun kazalnika.

Vsakemu kazalniku je potrebno sestaviti metodološki list, ki je namenjen skrbniku kazalnika kot

pripomoček za vzdrževanje kazalnika. Metodološki list vsebuje vsebinski, metodološki,

tehnološki in organizacijski sklop, in se nanaša na:

podatke iz seznama kazalnikov,

podrobne podatke o virih (imena datotek, atributi, ključi, kazalniki na šifrante),

metodologijo izračuna za vse prostorske enote, teoretična maksimalna in minimalna

vrednost, obravnavanje ničelnih/manjkajočih vrednosti,

varovanje osebnih podatkov, (ne)prikazovanje vrednosti v primeru premajhnega števila

vzorcev,

način interpretacije rezultatov kazalnikov,

položajna natančnost prostorskih podatkov,

dostopnost prostorskih podatkov,

verzijo kazalnika,

prikaze kazalnika (kartografski, tabelarični, grafični v obliki predizdelanih graf ikonov ali

kartogramov),

83

komentar kazalnika oz. rezultatov izračuna,

zakonske podlage,

periodiko zajemanja, opis potrebnih postopkov za vsakokratni prevzem kazalnika ter

prostorske nivoje, za katere bo kazalnik preračunan (generičen, državni, regionalni…).

Preko seznama je mogoč dostop do interaktivnega pregledovalnika tematskih kart in do

predpripravljenih tematskih kart.

Rešitev mora biti zasnovana tako, da naročniku omogoča kasnejše dodajanje ali odvzemanje

kazalnikov ter njihovo razvrščanje v različne vsebinske sklope.

8.5.2. Infografika

Infografika je grafična upodobitev posameznega kazalnika. Sestavljena je iz:

grafične upodobitve posameznega kazalnika (piktograma) in

prikaza aktualne vrednosti posameznega kazalnika (povezava do vrednosti podatka).

Za vsak kazalnik se pripravi in oblikuje ustrezen pomensko asociativen grafični element

(piktogram).

Ob izboru infografike (klik na grafični element) za posamezen kazalnik se uporabniku omogoči

dostop do:

grafikona oz. statistike (npr. prikaz trenda),

osnovna razlaga kazalnika (definicija),

datum zajema vrednosti,

povezava do podrobnejšega opisa kazalnika in

podatkov v zvezi s kazalnikom.

8.5.3. Interaktivni pregledovalnik tematskih kart

Interaktivni pregledovalnik tematskih kart je tip spletnega grafičnega vpogledovalnika, ki

omogoča pregledovanje in prikazovanje kazalnikov po posameznih teritorialnih ravneh.

Pregledovalnik mora biti v največji meri kompatibilen z najbolj razširjenimi in uporabljanimi

brskalniki.

Interaktivni pregledovalnik prikazuje vrednosti kazalnika za posamezno raven na podlagi izbire,

ki jo izvede uporabnik preko spletne podstrani, kjer so uporabniku na voljo podrobne informacije

za izbran kazalnik.

Ob vstopu v interaktivni pregledovalnik se uporabniku omogoči:

možnost izbora teritorialne ravni kazalnika (država, kohezijske regije, statistične regije,

občine, naselja, gridna mreža),

možnost izbora prikaza kazalnika za različne časovne preseke skozi čas (npr. za

posamezno leto na katero se nanaša kazalnik),

možnost izbora prikaza po posameznem atributu kazalnika.

Primer:

tematsko področje – raba prostora

tematsko podpodročje – namenska raba prostora

ime kazalnika – stavbna zemljišča

teritorialna raven – občine

leto – 2017

atribut – podrobna namenska raba za stanovanja

84

V okviru prikazovalnika se omogoči še naslednje funkcionalnosti:

prikaz osnovnih informacij o izbranem sloju,

prikaz legende, pri čemer je možno:

o prilagajanje vrednosti kategorij v legendi,

o spreminjanje oz. prilagajanje barv v legendi in posledično spreminjanje barv

kategorij na tematski karti,

o izpis vrednosti atributa kazalnika ob prehodu z miško čez posamezno barvo na

tematski karti,

o prikaz merila,

povečevanje oz. pomanjšava tematske karte,

premik po tematski karti,

prikaz vrednosti kazalnikov v izbranem časovnih intervalih,

grafično ponazoritev kazalnika po vrednosti atributa z grafom (npr. stolpični, palčni, črtni

itd.),

prikaz vrednosti kazalnika (številčno in grafično) glede na izhodiščno in ciljno vrednost

kazalnika v določenem letu pri kazalnikih, katerim je določena ciljna vrednost (Resolucija

o nacionalnem stanovanjskem programu in nova Strategija prostorskega razvoja

Slovenije),

izpis kazalnika po vrednosti atributov za posamezno teritorialno enoto v tabelarični obliki,

označitev entitete na tematski karti na podlagi izbora iz izpisa v tabelarični obliki,

izvoz tematske karte v formatu (PNG, JPEG, PDF,…), pri čemer se uporabi enotna

oblika zapisa z okvirno in izvenokvirno vsebino, ki vsebuje vir zapisa, čas izpisa, podatek

o merilu, legendo, datum stanja, vir podatkov itd. in

posredovanje karte preko elektronske pošte in v socialna omrežja.

8.5.4. Vmesnik za prenos podatkov

Vmesnik za prenos podatkov omogoča uporabniku način izbora:

za vpogled v tabelarne prikaze vrednosti kazalnikov na zaslonu in

za prenos tabele.

Izbor se nanaša na:

teritorialne ravni (država, kohezijske regije, statistične regije, občine, naselja, mreža –

odvisno od podatka),

možnost izbiranja obsega podatkov znotraj posamezne izbrane teritorialne enote (npr.

prenos podatka za vse regije, samo za določeno regijo),

po atributu (npr. možnost izbire posameznega atributa na določeno leto, po regijah),

način prikaza oz. izmenjevalni format:

o tabelarni prikaz izbranih podatkov na zaslonu,

o prenos podatka v obliki tabele v formatih XLSX in CSV.

8.6. Podatki

Podatki Sistema spremljanja stanja prostorskega razvoja so:

podatki za izračun kazalnikov (prostorski podatki GURS za posamezne teritorialne ravni,

podatki iz SURS, PIS, ARSO),

kazalniki (izračunani na podlagi vhodnih podatkov, preračunani na ustrezne teritorialne

ravni ter uparjeni s pripadajočimi prostorskimi enotami):

o obstoječi,

o dodatni kazalniki (nova Strategija prostorskega razvoja Slovenije).

Prevzem podatkov za izračun kazalnikov v sistemu spremljanja stanja prostorskega razvoja in

njihov prikaz na kartografih ter z ikonografijami mora biti v čim večji možni meri avtomatiziran.

Vse izvorne podatke, ki so potrebni za izračun kazalnikov, se prevzame v skladu z metodo

prevzema podatkov in konvertira v želeni končni format, ki predstavlja vhodni podatek v

85

postopek za izračun. Izvorni podatki se opremijo z metapodatkovnim opisom in arhivirajo v

enotno podatkovno skladišče, v katerem se trajno hranijo.

8.6.1. Pridobitev podatkov za izračun manjkajočih kazalnikov ali manjkajočih časovnih

vrst in izračun vrednosti kazalnikov

Za pridobitev podatkov za izračun manjkajočih kazalnikov ali manjkajočih časovnih vrst in

izračun vrednosti kazalnikov, ki so del obstoječega sistema, se:

prevzame in pripravi podatke za izračun,

izračuna kazalnike in

umestiti kazalnike v sistem.

Kazalnike se izračuna iz vhodnih podatkov po metodologiji, ki je določena v metodološkem listu

kazalnika.

Seznam kazalnikov, za katere se pripravi podrobne opise, bo znan ob sprejetju nove Strategije

prostorskega razvoja Slovenije, predvidoma v letu 2018. Pričakovano število dodatnih

kazalnikov, za katere se pripravi vsebinske in metapodatkovne opise je med 15 in 20.

8.7. Primeri dobrih praks

Pri razvoju sistema se upošteva naslednje primere dobrih praks:

Orok Atlas38,

URBAN Data Platform39,

Nordegio40,

Nordmap41,

SURS42.

38

URL: http://www.oerok-atlas.at/ 39

URL: http://urban.jrc.ec.europa.eu 40

URL: http://www.nordregio.se/ 41

URL: http://www.nordmap.se/ 42

URL: http://www.stat.si/statweb

http://www.oerok-atlas.at/

http://urban.jrc.ec.europa.eu/

http://www.nordregio.se/

http://www.nordmap.se/

http://www.stat.si/statweb

86

9. TEHNOLOŠKE ZAHTEVE

Tehnološke zahteve so podane v dokumentih:

generične tehnološke zahteve (GTZ) za razvoj informacijskih sistemov,

generične tehnološke zahteve (GTZ-LOP) za licenčne in odprtokodne produkte

plačljivega modela,

posebne tehnološke zahteve za razvoj informacijskih sistemov v projektu eProstor

(PTZ),

smernice za razvoj informacijskih rešitev in

enotne tehnološke zahteve Arhiva Republike Slovenije (ETZ).

Dokument »generične tehnološke zahteve (GTZ) za razvoj informacijskih sistemov« se nahaja

na NIO portalu. Zadnjo verzijo dokumenta pridobite na spletišču43.

Dokument »generične tehnološke zahteve (GTZ-LOP) za licenčne in odprtokodne produkte

plačljivega modela« se nahaja v prilogi 3.

Dokument »Posebne tehnološke zahteve za razvoj informacijskih sistemov v projektu eProstor

(PTZ)« pridobite na spletišču44.

Dokument »Smernice za razvoj informacijskih rešitev« se nahaja na NIO portalu. Zadnjo verzijo

dokumenta pridobite na spletišču45.

Dokument »Enotne tehnološke zahteve Arhiva Republike Slovenije« se nahaja na spletišču46.

V splošnem veljajo Generične tehnološke zahteve za razvoj informacijskih sistemov, če

Posebne tehnološke zahteve za razvoj informacijskih sistemov v projektu eProstor (PTZ) ne

določajo drugače.

Izvedba naročila mora biti skladna tudi z ostalimi zahtevami iz dokumentov GTZ in PTZ.

Naročnik si pridružuje pravico do sprememb dokumentov pri čemer mora izvajalec zagotoviti, da

končna rešitev zajema vse morebitne spremembe nastale do potrditve PZI.

9.1. Vložitev zahteve za certifikacijo opreme po ZVDAGA pri Arhivu RS

Izvajalec mora ob zaključku faze 2 kot izdelek pripraviti tudi vse potrebno za vložitev zahteve za

certifikacijo opreme po ZVDAGA pri Arhivu RS, kar predstavljajo:

izpolnjene aktualne ETZ (III. del) s sklici na dokumentacijo (v naslednjih dveh točkah),

spremna dokumentacija za končne izdelke JN (navodila, priročniki, testni načrti, testna

poročila,..),

ostala dokumentacija, ki jo zahteva ETZ (npr. opis ponudnikovih procesov za razvoj in

vzdrževanja programske opreme).

Izpolnjen kontrolni seznam ETZ mora dokazovati ustrezanje zahtevam za naslednje

funkcionalne tipe:

raven uporabe programske opreme: aplikacijska programska oprema,

odnos med ponudnikom in stranko: programska oprema po naročilu,

funkcionalnost: programska oprema za podporo celotnemu postopku upravljanja gradiva

v digitalni obliki.

43

URL: https://nio.gov.si/nio/asset/dokument+genericne+tehnoloske+zahteve+gtz-743 44

URL: http://www.e-prostor.gov.si/fileadmin/projekti/eProstor/Dokumenti/Dokument_PTZ_v1_1.pdf 45

URL: https://nio.gov.si/nio/asset/smernice+mju+za+razvoj+informacijskih+resitev-734 46

URL: http://www.arhiv.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/

https://nio.gov.si/nio/asset/dokument+genericne+tehnoloske+zahteve+gtz-743

http://www.e-prostor.gov.si/fileadmin/projekti/eProstor/Dokumenti/Dokument_PTZ_v1_1.pdf

https://nio.gov.si/nio/asset/smernice+mju+za+razvoj+informacijskih+resitev-734

http://www.arhiv.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/

87

Izvajalec pripravi besedilo za Notranja pravila naročnika, kot jih vsebinsko določajo ETZ (I. del).

Izvajalec pripravi poglavja, povezana z zajemom gradiva z uporabo izdelka tega javnega

naročila, za Vzorčna notranja pravila občin, kot jih vsebinsko določajo ETZ (I. del).

Izvajalec mora naročniku zagotavljati tehnično in vsebinsko podporo v aktivnostih v povezavi s

certifikacijo opreme.

Enotne tehnološke zahteve pridobite na spletišču47.

Naročnik si pridružuje pravico do sprememb dokumentov pri čemer mora izvajalec zagotoviti da

končna rešitev zajema vse morebitne spremembe nastale do potrditve PZI.

47

URL: http://www.arhiv.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/

http://www.arhiv.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/

88

10. IZVEDBA NAROČILA

Izvajalec mora pri izvedbi javnega naročila upoštevati tehnično dokumentacijo s prilogami.

Izvajalec jamči, da bodo izdelki pripravljeni v okviru predmetnega naročila oz. se bodo izvedli v

skladu s specificiranimi naročnikovimi zahtevami.

Izvedba projekta bo potekala fazno in v sodelovanju z naročnikom. Izvedba načrtovanja, razvoja

in uvajanja je načrtovana po fazah, ki so prikazane v spodnjem terminskem načrtu.

Preglednica 31: Izvedba razvoja in implementacije po aktivnostih

Faza Trajanje (meseci) Začetek Zaključek

Faza 1: Načrtovanje 8 T0 T0+8

Faza 2: Razvoj (1. del) 20 T0+8 T0+28

Faza 3: Razvoj (2. del) 9 T0+24 T0+33

Faza 4: Uvajanje 16 T0+31 T0+47

Garancija 24

od dokončnega

prevzema

pogodbenega dela

24 mesecev od

dokončnega prevzema

pogodbenega dela

T0 - Začetna točka projekta, datum začetka veljavnosti pogodbe.

Terminski načrt predstavlja osnovo, ki določa okvirno časovno izvedbo posameznih aktivnosti v

projektu. Naročnik in izvajalec lahko kadarkoli med izvajanjem projekta terminski načrt soglasno

spremenita ali podrobneje določita pri čemer pa se morata držati predvidenega roka za

zaključek celotnega projekta. Spremembo terminskega načrta z obrazložitvijo vzrokov za

spremembo naročnik in izvajalec potrdita z dogovorom.

10.1. Načrtovanje

V tej fazi se izdela PZI, kot je določen z GTZ. PZI je namenjen natančnemu popisu in

specifikacijam bodočega informacijskega sistema. Naročnik zahteva, da se na podlagi

funkcionalne dekompozicije določi seznam potrebnih gradnikov, poslovnih procesov, spletnih

servisov in integracij. Na podlagi teh specifikacij se določi potrebne tehnološke standarde in

tehnološke specifikacije za izvedbo ter arhitektura sistema. Poleg tega bo imel naročnik v času

priprave PZI vpogled in vpliv na vsebino tudi iz stališča uporabe in izmenjave dobrih praks,

uporabe centralnih gradnikov in identifikacije optimalne ter zanesljive postavitve.

Naročnik želi na ta način optimizirati arhitekturo in implementacijo sistema ter ob tem v največji

smiselni meri vzpostaviti standardizacijo tehnoloških elementov in s tem znižanje skupne

stroške lastništva centralne informacijske infrastrukture (v največji možni meri izogniti situaciji

»vendor lock in«).

Izvajalec mora pred zaključkom te faze pripraviti predlog kadrovskega, organizacijskega in

finančnega načrta, ki se nanaša na aktivnosti po uvedbi sistemov.

Izvajalec mora v fazi načrtovanja poleg vsebine PZI, kot je določena v GTZ, izvesti tudi druge

naloge in izdelke za katere je v nalogi zahtevano, da se izvedejo v času priprave PZI.

89

V tej fazi se izvedejo tudi razgovori s pristojnimi institucijami.

Uspešen zaključek te aktivnosti je, ko naročnik potrdi dokument PZI ter druge izdelke oz.

rezultate nalog za katere je v nalogi zahtevano, da se izvedejo v času priprave PZI. Dokument

PZI mora s stališča uporabe/izmenjave dobrih praks, uporabe centralnih gradnikov in

identifikacije optimalne ter zanesljive postavitve, kot upravljavec centralne informacijske

infrastrukture potrditi tudi MJU. V času priprave dokumenta se lahko potrjuje tudi dele

dokumenta (potrjevanje v ciklih).

10.2. Razvoj (1. del)

V okviru te faze se na podlagi uspešno zaključene prve faze vzpostavi razvojno in testno okolje

ter izdelajo vsi sistemi v sklopu te naloge (EVT, eGraditev, ePlan in sistem spremljanja stanja

prostorskega razvoja) z vsemi zahtevanimi funkcionalnostmi. Vsi izdelki morajo biti odloženi v

repozitorij naročnika in pripravljeni na način, da jih je možno namestiti v testno okolje naročnika

(pri nameščanju se upošteva pravila v GTZ). Ob tem morajo biti pozitivno opravljeni pregledi

glede sistemskih in funkcionalnih zahtev, vključno z informacijsko varnostjo, obremenitvenim

testom ter drugimi testiranji. V zvezi s tem mora izvajalec predhodno pripraviti tudi podrobni

testni načrt, specifikacije za testiranje s testnimi scenariji in testnimi primeri. Faza se izvaja v

ciklih v katerih je izvajalec dolžan v določenem roku odpraviti vse napake in pomanjkljivosti, ki

so bile podane v zapisniku s strani naročnika. Izvajalec je za vsak cikel dolžan pripraviti poročilo

o odpravi napak in pomanjkljivosti. V aktivnosti v tej fazi bodo vključeni tudi končni uporabniki

(npr. uporabniki s strani občin, upravnih enot, nosilcev urejanja prostora), ki jih določi naročnik.

Uspešen zaključek aktivnosti se smatra, ko naročnik potrdi ustreznost delovanja sistemov v

testnem okolju in ustreznost povezane dokumentacije, ki je zahtevana v nalogi in GTZ.

10.3. Razvoj (2. del)

V okviru te faze se vzpostavi in izvede namestitev v produkcijsko okolje. Vsi izdelki morajo biti

odloženi v repozitorij naročnika in pripravljeni na način, da jih je možno namestiti v produkcijsko

okolje naročnika (pri nameščanju se upošteva pravila v GTZ).

Uspešen zaključek aktivnosti se smatra, ko naročnik potrdi ustreznost delovanja sistemov v

produkcijskem okolju.

10.4. Uvajanje

Uvajanje obsega:

usposabljanje uporabnikov,

podporo naročniku.

Uspešen zaključek aktivnosti se smatra, ko naročnik potrdi ustreznost izvedbe te faze.

10.4.1. Usposabljanje uporabnikov

V okviru te faze se na podlagi uspešno zaključene tretje faze vzpostavi šolsko okolje. Izvajalec

je dolžan izvesti ustrezna usposabljanja uporabnikov. Osnovni cilj usposabljanja je vse skupine

uporabnikov naučiti uporabljati tiste sklope sistema, ki ga glede na svojo vlogo, uporabljajo.

V sklopu usposabljanj mora izvajalec zagotoviti dva tipa usposabljanj in sicer:

usposabljanja za glavne upravljavce, skrbnike procesov, preglednike aktov, glavne

urednike področnih vsebin

usposabljanja internih uporabnikov.

90

Usposabljanja za glavne upravljavce, skrbnike procesov, preglednike aktov, glavne urednike

področnih vsebin mora izvajalec izvesti v obliki delavnic. V zvezi s tem se izvede devet delavnic

za do 10 uporabnikov, vsaka predvidoma v trajanju dveh do treh ur. Delavnice obsegajo

predstavitev sistema, demonstracije uporabe ter praktičnega dela uporabnikov. Izvajalec mora

za potrebe teh usposabljanj zagotoviti primerne prostore (računalniško učilnico, predavalnico),

pripraviti okolje s testnimi podatki za usposabljanje, zagotoviti predavatelja in ostalo, kar je

potrebno za nemoten potek usposabljanja (npr. tiskan izvod gradiva za usposabljanje). Izvajalec

mora ta usposabljanja zagotoviti na območju Ljubljane.

Usposabljanja internih uporabnikov (predstavniki občin, nosilcev urejanja prostora, organov za

gradbene zadeve (upravne enote, MOP), soglasodajalcev itd.) se izvede v obliki predstavitve

sistema ter demonstracij uporabe za operacije povezane s to skupino uporabnikov.

Usposabljanje internih uporabnikov v povezavi s sistemom ePlan se bo predvidoma izvedlo

regijsko. V tem sklopu morajo biti izvedena 3 usposabljanja, pri čemer je ocenjeno, da se bo

posameznega usposabljanja udeležilo 70 do 100 uporabnikov.

Usposabljanje internih uporabnikov v povezavi s sistemom eGraditev se bo predvidoma izvedlo

regijsko. V tem sklopu mora biti izvedenih 20 usposabljanj, pri čemer je ocenjeno, da se bo

posameznega usposabljanja udeležilo 40 do 50 uporabnikov. Izvajalec mora za potrebe teh

usposabljanj zagotoviti primerne prostore, pripraviti okolje, zagotoviti predavatelja in ostalo, kar

je potrebno za nemoten potek usposabljanja (npr. tiskan izvod gradiva za usposabljanje).

Aktivnosti v povezavi z izvedbo usposabljanj (izdelava podrobnega plana poteka, priprava vabil,

sprejem in obdelava prijav, komunikacija z udeleženci, obvestila udeležencem in ostalo)

opravlja izvajalec v sodelovanju z naročnikom. Naročnik in izvajalec se glede izvedbe in

organizacije usposabljanj podrobneje dogovorita med izvajanjem javnega naročila.

Po zaključku usposabljanja morajo biti udeleženci izobraževanj usposobljeni za samostojno

opravljanje nalog (operacij) glede na njihovo vlogo, ki jo v sistemu imajo. Po zaključku

posameznega usposabljanja udeleženci izobraževanja pričnejo z redno uporabo sistema.

10.4.2. Podpora naročniku

Izvajalec nudi naročniku tehnično podporo za predvideno obdobje od prve oddaje delujoče

aplikacije do zaključka uvajanja. Tehnična podpora obsega predvsem:

sprejemanje prijav nedelovanja, napak, motenj in neskladnosti vse delovne dni v času

izvajanja podpore preko elektronske pošte ter sprejem prijav po telefonu v delovnem

času naročnika,

odpravo napak in izboljšanje funkcionalnosti na podlagi zahtev naročnika,

prilagoditev sistema na zakonodajne spremembe, ki so nastale po potrditvi PZI,

prilagoditev sistema zaradi morebitnih sprememb ali tehnoloških neskladij

infrastrukturnega okolja, ki v času izdelave PZI še ni bilo znano,

prilagoditev sistema zaradi integracije z gradniki, ki v času PZI še niso bili izdelani,

prilagoditev sistema zaradi morebitnih vsebinskih zahtev naročnika po prilagoditvi

sistema,

izvajanje občasnih preventivnih pregledov namestitev aplikativne programske opreme s

ciljem odpravljanja potencialnih motenj pri uporabi,

vzdrževanje in nastavitve parametrov za delovanje storitev,

optimizacija delovanja aplikacije v smislu večje razpoložljivosti, večje odzivnosti,

svetovanje naročniku,

podporo pri reševanju specifičnih zahtev in ob nepredvidenih dogodkih,

91

preverjanje delovanja aplikacije na različnih verzijah odjemalcev in dokumentiranje

ugotovitev za potrebe informiranja uporabnikov,

dokumentiranje izvedenih storitev v sklopu podpore,

dopolnitev in izdelavo tehnične in uporabniške dokumentacije,

priprava tehnične dokumentacije za izvedbo vzdrževanja in nadgradenj informacijskega

sistema za večletno obdobje.

V tem delu se morajo izvesti tudi naloge in izdelki, ki so povezani s fazo uvajanja. Izvajalec

mora v tem delu nuditi podporo naročniku in uporabnikom.

10.5. Garancija

Garancija je odgovornost in obveznost izvajalca, da bo informacijski sistem v obdobju 24

mesecev od dokončnega prevzema pogodbenega dela ob pravilni uporabi deloval brezhibno in

skladno s specifikacijami. V nasprotnih primerih bo izvajalec v času garancije dolžan poskrbeti

za brezhibno delovanje informacijskega sistema. Vsi stroški, ki jih bo imel izvajalec iz naslova

garancije, so del kupne cene.

10.6. Vzdrževanje in nadgrajevanje

Informacijski sistem bo zaradi sprememb v tehnologiji, poslovnem okolju ali organizaciji dela

podvržen spremembam. Tem spremembam bo treba slediti z ustreznim vzdrževanjem in

nadgrajevanjem informacijskega sistema. Izvajalec mora zagotoviti, da lahko naročnik po

prevzemu informacijskega sistema neovirano in brez omejitev odda izvajanje storitev na tem

sistemu tretji osebi, pri čemer noben produkt ne sme biti pod omejitvijo glede uporabe in

posegov, ki so potrebni za vzdrževanje in nadgrajevanje sistema. Izvajalec mora v okviru

izvedbe javnega naročila (v fazi uvajanja) pripraviti predlog tehnične dokumentacije za izvedbo

vzdrževanja in nadgradenj informacijskega sistema za večletno obdobje.

Vzdrževanje in nadgrajevanje nista del javnega naročila.

92

11. NAČIN DELA NA PROJEKTU IN IZDELKI

11.1. Način dela

Naročnik predvideva naslednji način dela in medsebojnega usklajevanja pri izvajanju projekta:

Izvajalec je dolžan na svoji strani imenovati ustrezno organizacijsko strukturo v obliki, ki

je zahtevana v razpisni dokumentaciji.

Načrtovani so redni delovni sestanki, ki potekajo med naročnikom in izvajalcem v

prostorih naročnika, na katerih sodelujejo za vsako stranko vodja projekta in drugi

sodelavci, ki vodijo ključne dele projekta.

Izvajalec se mora udeležiti izrednega usklajevalnega sestanka, ki ga skliče naročnik

med 8. in 16. uro na delovni dan. Termin izrednega usklajevalnega sestanka se zaradi

zadržanosti izvajalca ne more preložiti za več kot dva delovna dneva.

Izvajalec vlaga različice dokumentacije in kode na SVN repozitorij naročnika.

Izvajalec se mora na vprašanja ali pobude naročnika odzvati v 24 urah v delovnih dneh.

Vsaka stranka mora zagotoviti, da je vodja projekta dosegljiv vodji projekta druge

stranke vsak delovni dan od 8. do 16. ure; v primeru odsotnosti mora vsaka stranka

zagotoviti enakovredno nadomeščanje in o namestniku pravočasno obvestiti vodjo

projekta druge stranke.

Izvajalec pripravlja zapisnike sestankov. Zapisnik mora izvajalec v potrditev posredovati

naročniku najkasneje naslednji dan od dneva izvedbe sestanka.

Izvajalec mora pripravljati mesečna poročila o izvajanju del. Dodatno lahko naročnik

kadarkoli med izvajanjem naloge zahteva od izvajalca, da pripravi poročilo o izvajanju

del. Poročilo vsebuje vsaj seznam aktivnosti in izdelkov, ki jih je izvajalec izvedel v

poročevalskem obdobju ter morebitna odstopanja od terminskega načrta in razloge v

povezavi z odstopanji.

Če izvajalec iz kakršnihkoli razlogov ne more pravočasno izvršiti predvidenih aktivnosti

ali pripraviti ustreznih izdelkov, je o tem nemudoma dolžan obvestiti naročnika in

obrazložiti razloge.

Naročnik skozi celoten čas izvajanja javnega naročila analizira potek izvajanja javnega

naročila.

Izvajalec mora v celotnem času izvedbe zaradi povezanosti med programskimi rešitvami

sodelovati z izvajalcem na projektu »Informacijske prenove nepremičninskih evidenc« in

z izvajalcem, ki bo izbran na javnem naročilu za vzdrževanje sistema za evidentiranje

upravnih aktov.

Vsa komunikacija med naročnikom in izvajalcem bo potekala v slovenskem jeziku.

Sestanki vezani na predmet javnega naročila bodo praviloma potekali na naslovu:

Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja, Dunajska

cesta 21, Ljubljana.

11.2. Izdelki

Izdelke pogodbenega dela, ki so zahtevani z GTZ, izvajalec predaja naročniku skladno z GTZ.

Ostale izdelke izvajalec predaja naročniku na način, kot ga določi naročnik.

11.3. Dokončen prevzem

Dokončen prevzem pogodbenega dela ni možen dokler naročnik ne razpolaga z vsemi izdelki, v

vsebini in obliki, kot so opredeljeni s to nalogo. Naročnik opravi dokončen prevzem ob potrditvi

ustreznosti izvedbe faze 4.

Izvajalec mora za dokončen prevzem dodatno pripraviti naslednjo dokumentacijo:

končno poročilo o izvedbi pogodbenega dela,

93

predajno – prevzemni zapisnik.

11.4. Plačilna dinamika

Plačilna dinamika projekta bo pogojena z zaključkom posamezne faze. Faza bo zaključena, ko

bodo prevzeti vsi izdelki posamezne faze. Vsak izdelek faze se bo prevzemal s pisno potrditvijo

vnaprej določenih odgovornih oseb na strani naročnika.

Preglednica 32: Plačilna dinamika projekta

Faza Okvirno izplačilo

Faza 1: Načrtovanje 10 % pogodbene vrednosti

Faza 2: Razvoj (1. del) 30 % pogodbene vrednosti

Faza 3: Razvoj (2. del) 30 % pogodbene vrednosti

Faza 4: Uvajanje 30 % pogodbene vrednosti

11.5. Metodologija razvoja

Pri izvedbi naloge se upošteva Metodologija strateškega načrtovanja in procesa razvoja

informacijskega sistema eProstor (PRILOGA 2), če s to nalogo ni drugače določeno.

11.6. Lokacija izvajanja

Predmetno naročilo se bo izvajalo na lokaciji naročnika, na lokaciji izvajalca ter na daljavo.

94

12. DOKUMENTI IN PRILOGE

PRILOGA 1: Pregled obstoječega stanja.

PRILOGA 2: Metodologija strateškega načrtovanja in procesa razvoja informacijskega

sistema eProstor.

PRILOGA 3: Generične tehnološke zahteve (GTZ-LOP) za licenčne in odprtokodne

produkte plačljivega modela.

Documents

TEHNIČNA DOKUMENTACIJA ZA INFORMACIJSKO · PDF fileInformacijska podpora postopkom .....65 7.7.1. Postopek pridobivanja projektnih pogojev in soglasij