21mama
OTROKA TEMA MESEC
A
Izogibanje neprijetnim ustvom zaradi strahu in nemoiLjudje se
velikokrat upiramo izraanju ustev, zlasti neprijetnih, kot so jeza,
alost ali razoaranje. Vsa ustva so potrebna in imajo svojo
funkcijo, zbujajo pa neprijetna ustva (npr. jeza) v nas obutek
nelagodja in nemoi, ki bi se ga raje znebili, ga odpisali kot od
okolja izoliran problem in ga opredelili kot posledico motnje, ki
pa je vedno povezana z okoljskimi dejavniki in nikoli simptom sam
po sebi, ki bi ga morali zdraviti. Ker se nasilja bojimo, je tudi
agresivnost predmet naega strahu, zato tako nasilje kot agresivnost
neupravieno enaimo, ju obsojamo in sankcioniramo. Po navadi se ju
bojimo, ker ju pri sebi nismo uspeli integrirati, predelati in
sprejeti. Nasilni ljudje obiajno prihajajo iz dveh vrst domov:
bodisi so bili sami deleni nasilja ali pria nasilju bodisi je bilo
v njihovi vzgoji strogo prepovedano vsakrno izraanje agresivnih
obutkov.
Imperativ sree v drubiustva sree in radosti postajajo
drubena
zapoved. Mediji prikazujejo nerealno podobo srenega ivljenja
ljudi, s katerimi se nezavedno primerjamo. Druba nas prepriuje, da
bi morali biti vseskozi sreni, strpni in pridni, toda kam nas to
vodi? Oitno v drubo, kjer smo odcepljeni od pomembnega dela sebe
agresivnosti, ki je sestavni del nae biti. Agresivnih ustev se ne
moremo kar tako znebiti zanikanje in potlaevanje povzroita, da v
nas tli, dokler ne najde izhoda. V kolikor se je ne nauimo
konstruktivno usmerjati in jo razumeti, po navadi izbruhne na
najbolj neprimernem kraju in na najbolj neprimeren nain ter
dejansko vodi v tisto, emur reemo nasilna druba.
raje posluajmo, kot obsojajmo
AGRESIVNOST
Nasilni ljudje obiajno prihajajo iz dveh vrst domov: bodisi so
bili
sami deleni nasilja ali pria nasilju bodisi je bilo v njihovi
vzgoji strogo prepovedano vsakrno izraanje
agresivnih obutkov.
22 mama
Agresivnost ni patoloki fenomen, je naravna ivljenjska silaBrez
agresivnosti nas ne bi bilo na svetu, saj nam pomaga pri doseganju
ciljev in uresnievanju elja. Konstruktivna agresivnost je uspeno
integirana, produktivna in socializirana loveka tendenca, ki
predstavlja temelj asertivnega vedenja, vztrajnosti, kreativnosti,
samozavesti in ambicioznosti. Je osnova osebnostnih lastnosti
poguma, bojevitosti in zmonosti ititi sebe in lastne meje, kot taka
pa nas ohranja pri ivljenju. Agresivnost se v agresiji in nasilju
kae le, e je neuspeno integrirana in zato destruktivna. Otrok se jo
prek izkuenj ui integrirati do konca mladostnitva, kar pa je mono
le, e je obkroen z odraslimi, ki so dosegli enako. V kolikor to ni
mogoe, se agresivnost usmeri bodisi na druge bodisi na sebe.
Samodestruktivnost nas obiajno manj moti, saj je manj opazna, je pa
enako nevarna. K samopokodovanju nagnjeni otroci so pogosto
spregledani, veina taknih je deklet. A v past pademo, e mislimo, da
so otroci, s katerimi ni pri delu (npr. v oli) nobenih teav, tudi
zdravi otroci.
Agresivnost ima sporoilno funkcijoZ agresivnostjo, konstruktivno
in destruktivno, vedno nekaj sporoamo z njo neverbalno
komuniciramo. Mlade radi okarakteriziramo kot posameznike s
posebnimi potrebami, vedenjskimi teavami ali pomanjkljivimi
socialnimi spretnostmi, a e se zgolj zadrujemo pri trditvi ta otrok
ima problem z agresivnostjo, smo na napani poti. Sposobnost
razumeti agresivno vedenje, pomeni presei moralne vidike in videti
vse, kar se skriva za agresivnim, navidezno samozavestnim nastopom.
emu se otrok vede na tak nain in kako okolje ohranja njegovo jezo?
Destruktivna agresivnost je po navadi posledica zanemarjanja in
ustvenih primanjkljajev, kar otroke in mladostnike spodbuja, da si
dajo duka, sproajo svojo jezo in frustracije.
Temelj agresivnosti je izguba obutka vrednostiOtroci se vedejo
tako, kot utijo, agresija pa pri njih izbruhne, ko se prenehajo
poutiti dragoceni in vredni. Je torej drubena reakcija, ki izvira
iz naih moganov in nikakor ni genetsko pogojena. e otroke nato
zasujemo e z moralnimi nauki, jim vcepljamo obutek krivde,
prizadanemo njihovo osebno integriteto in spotovanje, to pa je
resnino agresivno poetje. Vse to koduje njihovemu duevnemu zdravju
in onemogoa razvoj prave socialne kompetentnosti. Samospotovanje se
gradi skozi uenje, interakcijo z okoljem in neposredne izkunje,
otrokova sposobnost za uenje pa je izrazito zmanjana, e je okolje,
v katerem se ui, do njega kritino. Okolje bi moralo zato
posameznika spodbujati, da vzporedno s splonimi vrednotami in
normami zagovarja tudi svoje osebne meje. Prepoznavanje lastnih
potreb in meja je zelo pomembno, samozavedanje pa je prvi korak pri
ozaveanju ustev in gradnji zdravega in trdnega samospotovanja.
Kaj lahko naredimo odrasli?Najve, kar lahko naredimo za svoje
otroke, je, da pospremimo njihovo agresivno izraanje jeze,
frustracij in besa z zanimanjem, radovednostjo, soutjem, priznanjem
in dialogom. Reflektirajmo otrokova ustva, pomagajmo mu opredeliti
njegovo ustveno doivljanje in ga z zanimanjem povpraajmo, zakaj je
tako jezen in kaj je temu botrovalo. Vzgoja naj ne temelji na
kritiki in moraliziranju (naukih), temve na zgledu. Pokaimo
otrokom, kako sami uravnavamo svojo agresivnost in se spoprijemamo
s ustvi, ko smo frustrirani, razdraeni in jezni ter bodimo pri tem
kar se da pristni in osebni. Pokaimo jezo, ko smo vznemirjeni, in
se radostimo, ko nas preemata veselje in zadovoljstvo. Pokaimo
otrokom, da konstruktivno izkazovanje agresivnosti bogati nae
odnose ter vodi v globlje razumevanje in bolje ivljenje.
mag. Ranja Salmi, univ. dipl. psih., MScotroka psihologinja,
ustanoviteljica Prima
pomoi
22 mamaTE
MA
ME
SEC
A
