Tematsko prilogo podpirajo partnerji:

ELES, d. o. o., BORZEN, d. o. o., OVEN Elektro Maribor, d. o. o., ENERGIJA PLUS, d. o. o.

Analize slovenske energetike ka`ejo, da je nujna prenova preskrbe z energijo, ~e `elimo dose~i cilje, ki jih na podro~ju zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov in porabe energije zah-teva od nas t. i. zimski energetski paket EU – to je 80-odstotno zmanj{anje emisij do leta 2050 glede na leto 1990. Cilje do leta 2030 bi {e razmeroma zlahka dosegli, po tem pa bo morala sle-diti temeljita transformacija energetike. Mnenja klju~nih akterjev v slovenski energetiki o tem, kako to storiti in dose~i zastavlje-ne cilje, si precej nasprotujejo, do predlogov infrastrukturnega ministrstva, ki naj bi nas popeljali v nizkooglji~no dru`bo, pa so kriti~ni tudi v nevladnih organizacijah. Del njihovih mnenj povzemamo v nadaljevanju, drugi del bomo objavili v naslednji {tevilki revije.

Ali res potrebujemo TE[?V Sindikatu delavcev dejavnosti energetike (SDE) Slovenije

menijo, da bi moral energetski koncept tudi v prihodnje omogo~ati uravnote`eno strukturo proizvodnih virov elektri~ne energije, saj dr`ava potrebuje tako hidro-, termo- kot jedrsko energijo in alternativne vire.

Po besedah direktorja Elektra Maribor Boris Sovi~a je te`ko napovedati prihodnost, saj je politika subvencioniranja obnovlji-vih virov v Evropi neenotna, prav tako nekatere dr`ave jedrskim

elektrarnam nasprotujejo, druge jih podpirajo, nafta in plin pa sta povezana s stabilnostjo valut na svetu.

Bo`o Duki~, tajnik Zdru`enja za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS), pravi, da bi namesto gradnje TE[ 6 lahko obnovili bloka 4 in 5 za ob~utno manj denarja, vzporedno pa bi intenzivno delali na razvoju trajnih energetskih virov.

Enotnega mnenja o tem, kak{en naj bi bil na~rt prehoda Slovenije v nizkooglji~no

dru`bo, ni, ka`ejo odzivi na tri scenarije, ki so jih pripravili na ministrstvu za infra-

strukturo in iz katerih naj bi nastal osnovni razvojni dokument na podro~ju ener-

getike – Energetski koncept Slovenije (EKS).

Odzivi na novi Odzivi na novi Energetski koncept SlovenijeEnergetski koncept SlovenijeOdzivi na novi Energetski koncept SlovenijeKako trajnostna je lahko slovenska energetika – 1

Barbara Primc, samostojna novinarka

»Napa~no bi bilo, ~e bi pri energetskem konceptu prevzemali

druge vzorce, saj je slovenska energetika zelo specifi~na. Nobena

druga dr`ava namre~ ne zagotavlja dveh tretjin elektrike iz dveh

elektrarn, prav tako nobena ne prena{a po `icah dvakrat toliko

elektrike, kot je porabi. Najprej moramo odgovoriti na vpra{anje,

kaj bi radi s tem, kar `e imamo,« je na posvetu, ki ga je junija pri-

pravil SDE Slovenije, poudaril direktor Elesa Aleksander Mervar, ki je prepri~an, da Slovenija potrebuje Termoelektrarno [o{tanj

(TE[), saj nobena nova tehnologija ne bo proizvajala elektrike

po ceni, ni`ji od 60 evrov za megavatno uro. Po Sev~nikarjevem

mnenju TE[ 6 sicer ni bil potreben, vendar opravi~uje svojo vlogo

pri zagotavljanju stabilne preskrbe in pri izpolnjevanju zavez do

podnebnih sprememb: »Stari bloki tega ne bi omogo~ali.«

Da je kar koli cenej{e in bolj zdravo kot TE[, je prepri~an tudi

Bojan Tomc, predsednik ZENS: »^e bi uva`ali elektriko, [ale{ka

dolina ne bi bila onesna`ena za 50 let naprej, manj bi bilo raka

na plju~ih, manj onesna`ene zemlje in pridelkov. To je nepre-

cenljivo in to smo zavozili. Ali sploh obstaja alternativa za zdrav

zrak? Brez TE[ 6, brez avta, brez razko{ja, televizije lahko `ivimo,

brez hrane kak{en mesec, brez vode le nekaj dni, brez zraka pa

le dve minuti!«

»Izkoristiti je treba ves vodni potencial, predvsem Muro, ker sis-

tem subvencioniranja elektri~ne energije, pridobljene iz solarnih

modulov, v ve~ji meri ni primeren za slovenska gospodinjstva

in gospodarstvo. Vetrna energija je tukaj zanemarljiva,« pravi

Branko Sev~nikar, predsednik SDE Slovenije.

29

Prehod na ~isto in obnovljivo energijo je dol`nostV Greenpeacu so prepri~ani, da prehod na ~isto in obnovljivo

energijo ni pravna ali politi~na razprava – gre za neizogibno dol`nost trenutne vlade, da za{~iti svoje prebivalce: »Vsaka nacio-nalna energetska strategija, ki se pi{e danes, bi morala vklju~evati pravi~no opu{~anje premoga do leta 2030 v skladu s pari{kim sporazumom in z zavezo k hkratnemu razvoju son~nih, vetrnih in drugih elektrarn na obnovljive vire, s ciljem, da dose`emo najmanj 40-odstotni dele` OVE do leta 2030. Tudi podatki ministrstva ka`ejo, da lahko le s tak{no ambicijo izpolnimo na{ podnebni cilj. Vlada pa s trenutnim predlogom EKS dovoli obratovanje TE[ vse do leta 2054, kar je v nasprotju s ciljem pari{kega sporazuma. Na{i politi~ni predstavniki prepu{~ajo usodo zapiranja TE[ prostemu trgu (sistem trgovanja s kuponi C02 ETS). V tem primeru se lahko zgodi ne le veliko prepo~asno opu{~anje premoga, temve~ tudi, da bo treba TE[ ugasniti nenadoma, brez ustreznih mehanizmov za za{~ito delavcev, kar lahko pomeni velik pritisk na ekonomsko-socialni polo`aj lokalnih skupnosti v neposredni okolici.«

Zapostavljamo razvoj son~ne in vetrne energijeV teh dneh, ko nas opozarjajo, da bo leto{nja su{a najverjetneje

dosegla status naravne nesre~e, bi moralo biti vladi in ministrstvu za infrastrukturo jasno, da moramo v Sloveniji pravo~asno ustaviti kurjenje premoga in nemudoma za~eti razvijati obnovljive vire, kot so son~na in vetrna energija, opozarjajo v Greenpeacu: »Danes lahko spremljamo absurdno stanje, ko zaradi izjemno vro~ega poletja in pomanjkanja padavin na{im hidroelektrarnam upada proizvodnja, TE[ pa podira svoje proizvodne rekorde. Poleg tega smo razvoj son~ne in vetrne energije zapostavili, da na{i obnovljivi viri temeljijo le na vodni energiji.«

Urad RS za makroekonomske analize v poro~ilu o razvoju za 2017 ugotavlja, da ima Slovenija v primerjavi z EU majhen dele` son~ne in vetrne energije, te vire pa tudi znatno po~asneje uvaja kot EU. Medtem ko dele` klasi~nih OVE (trdna biomasa in hidro-energija) v Sloveniji presega 85 odstotkov, ti v EU pomenijo le {e okrog 60 odstotkov skupne rabe OVE – ni`ji dele` drugih obno-vljivih virov imajo v EU le tri dr`ave.

Na vpra{anje, iz katerih obnovljivih virov bi morali v Sloveniji pridobivati ve~ elektri~ne energije in s kak{no dinamiko, so sogo-

vorniki odgovarjali podobno. Duki~ meni, da bi morali vsekakor nadaljevati z gradnjo hidroelektrarn (HE) in malih hidroelektrarn (MHE), predvsem pa resno pristopiti k rabi energije sonca in so~asno razvijati na~ine hranjenja te energije: »Biomasa je upo-rabna za sisteme daljinskega ogrevanja, ker bo lahko nadomestila fosilne energente.« Tomc ne daje prednosti nobenemu obnovlji-vemu viru in pravi, da bi morali biti prioriteta prav vsi, skupaj z ukrepi u~inkovite rabe energije, pri ~emer ne bi smeli pozabiti niti na pametna omre`ja in modernizacijo elektrodistribucijskega siste-ma. Sev~nikar daje prednost hidroenergiji, nato pa son~ni, vetrni, biomasi in geotermalni energiji.

Po besedah Petra Kralja bi morala Slovenija te`iti k proizvo-dnji primarne energije iz OVE v velikosti 126 PJ, od tega naj bi 21 PJ pridobili iz vodnih virov, 16 PJ iz energije sonca, 10 PJ iz geotermalnih virov, 3 PJ iz energije vetra, 76 PJ pa iz biomase in odpadkov. Da bi lahko zagotovili tolik{no koli~ino primarne ener-gije iz obnovljivih virov, pa bi po njegovih izra~unih potrebovali 17,3 milijarde evrov.

Glede na to, da je Slovenija bogata z vodnimi viri, Peter Novak na prvo mesto postavlja hidroenergijo, pri ~emer opozarja, da bi morali zaustaviti odtekanje zimskih in poplavnih voda iz Slovenije s HE na Muri, Savi, Idrijci, z MHE in s ~rpalnimi elektrarnami z jezeri na vi{ini: »Potrebna bo izgradnja dvonamenskih sistemov – za namakanje in proizvodnjo elektrike. Tu bodo morali ortodoksni okoljevarstveniki sprejeti kompromis med absolutom varovanja narave in realnostjo, da moramo Slovenci pre`iveti na tem ozemlju in se razviti v gospodarstvo z veliko energijsko, prehrambno in stanovanjsko neodvisnostjo.«

Na drugo mesto postavlja son~no energijo: »Veliko mo`nosti za postavitev son~nih elektrarn je na stanovanjskih in poslovnih objektih, mo`nosti vidim {e v organizaciji proizvodnih energetskih zadrug v vaseh in manj{ih mestih.« Na tretje mesto postavlja bio-maso in njeno uporabo za proizvodnjo metana in etanola, ~etrta na njegovem seznamu je vetrna energija, pri ~emer meni, da Natura 2000 ne bi smela biti ovira: »Ptice in vetrnice gredo pov-sod po svetu dobro skupaj, tudi pri nas bi bilo mogo~e uskladiti gospodarjenje v naravi.« Prilo`nost vidi {e v proizvodnji vodika z vi{kom solarne elektrike, ki bi ga lahko uporabili kot surovino za proizvodnjo metana in metanola s pomo~jo biomase. •

Peter Novak iz podjetja Energotech nasprotno meni, da je TE[

pomemben steber za stabilnost elektri~nega omre`ja, ki bo lahko delo-

val v sistemu do leta 2050, kar predvideva tudi predlog ministrstva:

»TE[ trenutno proizvaja 40 odstotkov slovenske elektrike. Izra~unajte

stro{ke uvoza te elektrike in potreben izvoz, da bi jo lahko pla~ali. Ne

pozabite, nuklearka je stara ve~ kot 25 let in vsaka okvara, ki zaustavi

njeno delovanje, bi nas zelo drago stala, ~e ne bi imeli TE[.«

Peter Kralj iz podjetja Gejzir, ki je prepri~an, da bo treba predla-

gani EKS v kratkem prenoviti in novelirati, pravi, da so zaloge OVE

v Sloveniji tako velike, da v veliki meri presegajo na{e potrebe:

»Trajnostno in okoljsko sprejemljivo preskrbo lahko zagotovimo

tako, da uvajamo le obnovljive vire ob hkratni u~inkoviti rabi ener-

gije. Smo v obdobju, ko se na podro~ju energetske preskrbe doga-

jajo globalni premiki. Era klasi~nih energetskih virov – premoga,

nafte, plina in jedrske energije (urana) je v kulminaciji, ponovno se

za~enja ~as OVE in racionalizacije porabe. Vzrok niso pohajajo~e

zaloge prvih, pa~ pa predvsem izpusti, ki so `e presegli kriti~no

mejo in so gotovo eden izmed dejavnikov pregrevanja ozra~ja

in posledi~no klimatskih sprememb, ki bodo mo~no vplivale na

celotno biosfero.«

»S trenutnimi na~rti ministrstva nam grozi, da bomo izgubili

celotno desetletje sprememb – v desetih letih bomo dvignili dele`

OVE le za dva odstotka, tudi najbolj smeli scenariji ne previdevajo

razvoja vetrne energije v naslednjih sedmih letih, cilj na podro~ju

u~inkovite rabe energije pa je s predvidenim porastom s 23 na 27

odstotkov popolnoma nezadosten,« {e pravijo v Greenpeacu.

Do energetskih ciljev tudi z zadru`ni{tvom

Slovenija se na podro~ju izkori{~anja obno-

vljivih virov sre~uje s {tevilnimi izzivi. Nemalo

mo`nosti pri uresni~evanju ciljev pari{kega

podnebnega sporazuma in Energetskega

koncepta Slovenije ponuja energetsko

zadru`ni{tvo, ki je eden od na~inov demo-

kratizacije odlo~anja v energetiki. Zadruge

so marsikje v Evropi dru`beno najbolj spre-

jemljiva statusna oblika dru`be za obno-

vljive vire, ki hkrati omogo~a dr`avljanom,

da aktivno sodelujejo v projektih. Dejstvo

je, da se nasprotovanje dolo~enim projek-

tom zmanj{a, ~e je ljudem dana mo`nost

odlo~anja, vlaganja (skupna lastnina) in

razpolaganja s prihodkom (dobi~kom) od

projekta, ki se v primeru zadrug ne preta-

ka v zasebni `ep, ampak ostaja v lokalnih

skupnostih. Te bi morale odigrati klju~no

vlogo pri ustanavljanju zadrug, prav tako

gospodarske dru`be, ki se ukvarjajo z obno-

vljivimi viri. Strategija dru`be OVEN tako do

leta 2025 predvideva vsaj en pilotni projekt

zadruge, bodisi z malimi hidroelektrarnami

bodisi s son~nimi. Prepri~an sem, da nam bo

uspelo najti partnerje.

Miroslav Pre{ern, Oven Elektro Maribor, d. o. o.

Z majhnimi koraki do velikega cilja

V trenutkih, ko globalno segrevanje postaja

realnost, se vedno bolj spra{ujem o vlogi

posameznika v tej zgodbi. Napovedujejo,

da se bo s segrevanjem Zemlje za 2°C vi{ina

morja do leta 2100 dvignila za 28 do 98

cm. Mesta kot so New York, London, Rio

de Janeiro in [anghaj bodo v tem primeru

lahko pod vodo, v obmo~ju 100 kilometrov

od morja pa danes `ivi kar 40 odstotkov

svetovne populacije.

Gre za problem, ki zadeva vsakega izmed

nas. Problem, h kateremu prispevamo vsi.

In prav zato lahko s svojimi dejanji, najsi

bodo majhna ali velika, vsak doprinese k

manj{emu oglji~nemu odtisu.

Re{itve so v pospe{evanju energetske

u~inkovitosti, zelenem transportu, obnovlji-

vih virih energije, v u~inkovitem upravljanju

z gozdovi in podro~ja agrikulture, razvoju

novih nizko oglji~nih tehnologij in ne naza-

dnje v zagotavljanju trajnostnega razvoja.

Ve~krat se spomnim starega slovenskega

pregovora – zrno na zrno poga~a, kamen na

kamen pala~a, ki vam ga polagam na srce.

Dr. Karlo Per{olja, Borzen, d.o.o.

Prevzeti moramo odgovornost

Poraba energije iz leta v leto nara{~a,

zalog ve~ine tradicionalnih virov ener-

gije pa je vedno manj, zato je nujno,

da z energijo ravnamo gospodarno. Za

energetsko u~inkovitost si moramo pri-

zadevati na vseh ravneh – tako pri pro-

izvodnji, prenosu in distribuciji energije

kot tudi pri njeni porabi. Odgovornost

za to moramo prevzeti vsi, vsak posa-

meznik, gospodinjstvo in industrija. Prav

vsi imamo namre~ na voljo {tevilne

mo`nosti za u~inkovito rabo energije

in za zmanj{anje njene porabe, s ~imer

pomembno prispevamo k ohranjanju

okolja. S tega stali{~a so nujne nalo`be

v ve~jo energetsko u~inkovitost in v

ve~jo energetsko neodvisnost ne samo

posameznih gospodinjstev, ampak tudi

lokalnih skupnosti in dr`ave kot celote.

In ~e `elimo prihodnjim generacijam

zagotoviti svetlo prihodnost, se moramo

usmeriti v iskanje trajnej{ih energijskih

virov in doseganje trajnostno naravnanih

ciljev na podro~ju energetike, kajti le ti

bodo prinesli prave pozitivne u~inke.

Bojan Horvat, Energija plus, d. o. o.

Ob tem se predvsem izpostavlja usklajevanje zmogljivosti na regionalni ravni, shranjevanje in ve~je prilagajanje odjema, bolj{a udele`ba odjemalcev na trgu in la`je ~ezmejno izmenjevanje energije. S tem razvoj elektrogospodarstva vse bolj poteka v smeri spodbujanja novih proizvajalcev energije iz obnovljivih virov in bolj{ega vklju~evanja na {ir{i elektroenergetski trg.

Kako je dru`ba ELES v vlogi sistemskega ope-raterja uspela zagotavljati zanesljivo oskrbo z elektri~no energijo v RS doslej, ter kako zahtevno se je prilagajati na spremenjene razmere doma in v Evropi?Eles zagotavlja zanesljivo oskrbo s pomo~jo izvajanja zakon-

sko predpisanih nalog, predvsem izravnave odstopanj in zagota-vljanja sistemskih storitev. Ti nalogi se v zadnjem obdobju nista spreminjali, spremenil se je pa obseg in napovedljivost odstopanj, ter nekoliko tudi razmere na segmentu sistemskih storitev.

Odstopanja na prenosnem omre`ju nastajajo zaradi razlik med napovedanim in realiziranim odjemom, ter razlik med napoveda-no in realizirano proizvodnjo, ki je priklju~ena na distribucijsko omre`je (ve~ina OVE - Obnovljivi viri energije). Do odstopanj prihaja tudi zato, ker se lahko uporabniki prosto odlo~amo kdaj

in koliko elektri~ne energije bomo odjemali, tudi zaradi napak napovedi OVE ali zaradi tehni~nih te`av na strani uporabnikov in OVE. V zadnjih letih je na segmentu odstopanj pri{lo do spreme-njenega vzorca, ki je predvsem posledica spremenjenega dele`a OVE v proizvodnem portfelju, v Sloveniji predvsem na ra~un pove~anega obsega fotovoltaike.

Vendar glede na relativno nizek dele` OVE v slovenskem sistemu, ta sprememba {e ni kriti~na, se pa tudi pri nas potrjuje ugotovi-tev ostalih evropskih sistemov, da pove~evanje dele`a OVE vna{a pove~ana in slab{e predvidljiva odstopanja. Pove~ana odstopanja in njihova slab{a predvidljivost od Elesa zahteva intenzivnej{e delova-nje na izravnalnem trgu in pove~ani obseg sistemskih storitev, ki so eden od virov izravnave odstopanj.

^e govorimo o trajnostno naravnanem energet-skem sistemu RS, katere pomemben razvojni partner je dru`ba ELES, kako pove~evanje dele`a obnovljivih virov energije vpliva na va{e delo?

V zadnjih letih je potekalo nenehno izpopolnjevanje izravnal-nega trga, za katerega je odgovoren Organizator trga ter intenziv-no dogovarjanje s ponudniki na tem trgu, ki so prilagodili svoje delovanje bolj dinami~nim potrebam izravnave. Poleg tega je Eles

Evropska komisija je zastavila klju~ne cilje kako preoblikovati seda-

nje elektroenergetske sisteme dr`av ~lanic v bolj trajnostne, zlasti z

vklju~evanjem energije iz manj stalnih obnovljivih virov energije in zago-

tavljanjem zanesljivosti oskrbe z elektri~no energijo.

Pogovor z vodjo obratovanja v ELES-u, Francem Kropcem

Republi{ki center vodenja

ELES: ELES: kako do trajnostnekako do trajnostneenergetike in varne energetske energetike in varne energetske oskrbe v Sloveniji?oskrbe v Sloveniji?

ELES: kako do trajnostneenergetike in varne energetske oskrbe v Sloveniji?

Pi{e: Jo`ica Ekart

urednica revije

VAR^UJEM Z ENERGIJO

33

uvedel lastno orodje za napovedovanje proizvodnje OVE, s katerim v poljubnem ~asovnem okviru posodablja napovedi proizvodnje OVE na osnovi zadnjih razpolo`ljivih vremenskih napovedi. Izbolj{ave so pripomogle, da v spremenjenih razmerah uspevamo ohranjati dose`eno kakovost izravnave.

Ena glavnih zna~ilnosti obratovanja EES je uravnote`evanje proizvodnje in porabe elektri~ne energije, ki morata biti v vsakem trenutku enaki. Da lahko proizvodnja sledi porabi, ki jo diktira-jo potrebe nas odjemalcev in se zato zelo dinami~no spreminja, morajo biti elektrarne zmo`ne hitro spreminjati svojo mo~. In ravno potreba po fleksibilnosti proizvodnje je slaba stran OVE. Predvsem fotovoltai~ne in vetrne elektrarne, so praviloma manj{e enote, ki so tehni~no slab{e opremljene od velikih elektrarn. Njihova zna~ilnost je, da je proizvodnja odvisna od slabo predvidljivega primarnega vira, denimo son~nega sevanja ali vetra, ki se lahko zelo hitro spre-meni, zato je zelo te`ko predvideti njihovo proizvodno mo~, {e te`je pa jo je v realnem ~asu spreminjati.

Franc Kropec, vodja obratovanja ELES, d .o .o.

Eles razpolaga z enim od tehnolo{ko najnaprednej{ih omre`ij

v EU in kot klju~ni ~len, enakovredno z drugimi EU dr`avami

~lanicami, skrbi za stabilnost elektroenergetskega sistema

v regiji. Dru`ba oskrbuje 2.863 km daljnovodov, 1.622 kilo-

metrov opti~nega omre`ja, ter zaposluje 550 ljudi. Eles je za

Slovenijo klju~ni tvorec trajnostnega sistema energetskega

omre`ja z nizkimi izgubami, visoko stopnjo zanesljivosti in

kakovostjo oskrbe. Z nenehnimi vlaganji v razvoj je v koraku z

najrazvitej{imi dr`avami v Evropi. Pomembnej{i projekti, ki so

povezani z vklju~evanjem pametnih omre`ij, v katere je dru`ba

aktivno vklju~ena zadnjih nekaj let: NEDO, FutureFlow, Sincro.

Grid in MIGRATE.

Republi{ki center vodenja - srce slovenskega elektroenergetskega sistemaV republi{kem centru vodenja operaterji 24 ur na dan, vse dni

v letu, skrbijo za zanesljiv prenos elektri~ne energije in ravno-

vesje elektroenergetskega sistema. S sistemom za nadzor in

vodenje SCADA/EMS, ki zajema in obdeluje enormno koli~ino

podatkov, upravljajo in nadzirajo slovenski elektroenergetski

sistem. Zaradi omejenega ~asa za odlo~anje imajo operaterji

polna pooblastila za izvedbo ukrepov, s katerimi prepre~ijo

{irjenje motenj ali razpad sistema.

Dinami~no dolo~anje prenosnih zmogljivosti in spremljanje obremenjenosti EEN

34

Obnovljivi viri energije zaradi svoje hitro spreminjajo~e proizvo-dnje vplivajo tudi na velikost in smeri pretokov elektri~ne energije v omre`ju. Problem je najbolj izrazit na severu Nem~ije, a posle-dice ~utimo tudi pri nas. Energija se iz vetrnih elektrarn na severu Nem~ije (seveda tudi iz drugih) pretaka po evropskem omre`ju, povzro~a zama{itve v prenosnih omre`jih sosednjih dr`av ter posledi~no tudi omejitve zmogljivosti za trgovanje na na{ih mejah.

Ne glede na to, so vsi ti problemi re{ljivi. Zahtevajo razvoj in vlaganja v t.i. »pametne« re{itve, poglobljeno koordinacijo obra-tovanja med uporabniki, distribucijskimi in sistemskimi operaterji, pove~anje obsega sistemskih storitev ter oja~itve omre`ja, kar seveda zahteva dodatna sredstva. Vpra{anje je samo, kak{na bo cena tranzicije v nizkooglji~no dru`bo.

Pove~an dele` OVE lahko spremeni kakovost obra-tovanja EE sistema? Kako smo za{~iteni?Eles skrbno spremlja razmere na podro~ju realiziranih in

pri~akovanih sprememb dele`a OVE v Sloveniji in v Evropi. Uvajamo izbolj{ave, ki omogo~ajo nespremenjeno kakovost obratovanja v razmerah pove~anega dele`a OVE. Poleg `e omenjenih je Eles uve-del aplikacijo za dinami~no dolo~anja termi~nih zmogljivosti elek-troenergetskih naprav. Ta omogo~a bolj{o izkori{~enost obstoje~ih naprav, zahteva pa seveda zajemanje velikega {tevila podatkov, napovedovanje vplivnih veli~in in zahtevno ekspertno orodje, ki te podatke obdeluje ter z visoko zanesljivostjo in razpolo`ljivostjo neprestano izra~unava zmogljivost EEN. Re{itev je ena izmed naprednej{ih v evropskem prostoru, ki omogo~a pove~ane prenose elektri~ne energije po obstoje~em omre`ju.

Pametna omre`ja predstavljajo velik izziv, ELES je izven Slovenije tesno povezan z mnogimi razvojni-mi projekti, ki bodo zagotovili varno vklju~evanje energije iz vseh virov. Kaj taki projekti pomenijo v praksi za odjemalce in dele`nike?Eden izmed Elesovih odgovorov na spremenjene razmere v EES,

predvsem zaradi OVE, je projekt SINCRO.GRID. Projekt SINCRO.GRID je investicijski projekt pametnih omre`ij evropskega pomena na obmo~ju Slovenije in Hrva{ke. Ker je dokazana skladnost s politiko EU na podro~ju pametnih omre`ij, projekt sofinancira Evropska unija. Preko tega projekta Eles pristopa k nabavi lastnih virov regulacije napetosti, ki bodo omogo~ili ohranjanje kakovo-sti napetosti v omre`ju, kljub velikim spremembam pretokov in za~asnemu pa tudi trajnemu zaustavljanju konvencionalnih virov proizvodnje. Za ve~jo stabilnost frekvence bo v okviru projekta SINCRO.GRID Eles vgradil tudi napredne hranilnike elektri~ne energije.

K bolj{emu obvladovanju napetosti bo pripomogel tudi spre-menjeni koncept regulacije napetosti, ki bo deloval centralno in avtomatsko, ter bo na ta na~in omogo~al optimalno kombinacijo anga`iranja razpolo`ljivih virov regulacije napetosti. Omenjeni izbolj{avi sta v teku in bosta v prihodnjih letih pripomogli k bolj{i pripravljenosti Elesa na pove~evanje dele`a OVE pri nas in v sose-dnjih sistemih.

Zaradi predvidenega nadaljevanja trenda pove~evanja dele`a OVE sodelujemo tudi pri mednarodnem povezovanju trgov sis-temskih storitev in izravnalnih trgov. To bo omogo~alo dostop do

ve~jih koli~in sistemskih storitev in izravnalne energije, ter na ta na~in omogo~ilo kakovostno izravnavo odstopanj tudi v razmerah pove~evanja dele`a OVE.

Omenjeni projekti so s stali{~a delovanja prenosnega sistema gotovo ekonomsko upravi~eni, saj za delovanje prenosnega sistema veljajo predpisani standardi kakovosti, ki tudi zaradi pove~evanja dele`a OVE pri nas in Evropi ne sme biti kr{ena. Pred pri~etkom izvajanja projektov so bile narejene ustrezne tehni~no ekonomske analize, ki so potrdile njihovo upravi~enost.

V naslednjih letih lahko pri~akujemo pove~an odjem EE tudi zaradi elektrifikacije prometa, kako smo pripravljeni na to?Pove~anje odjema EE bo povzro~ilo pove~ane pretoke EE po

elektri~nem omre`ju. Novonastale razmere bo Eles obvladoval predvsem s {iritvijo `e uvedenega sistema dinami~nega dolo~anja prenosnih zmogljivosti EEN in po potrebi z oja~itvami prenosnega sistema, ki bodo potekale v skladu z razvojnimi na~rti. V okviru oja~itev prenosnega sistema predstavlja, zaradi zahtevnih in dol-gotrajnih ume{~anj v prostor, poseben izziv izgradnja oz. prenova linijskih objektov. Za nemoteno realizacijo zastavljenih ciljev, bo pri ume{~anju v prostor potrebno najti ustrezen kompromis, ki bo omogo~il njihovo realizacijo.

Letos poteka javna obravnava o novem razvojnem Energetskem konceptu RS. Kako bodo v doku-mentu predvidene spremembe vplivale na delova-nje in razvoj elektroenergetskega sistema? Spremembe, ki jih EKS predvideva, se nana{ajo predvsem na

pove~evaje dele`a OVE, postopno ukinitev premogovnih termoelek-trarn, pove~evanje dele`a plinskih elektrarn in pove~avanje odjema, predvsem na ra~un uvedbe elektri~nih avtomobilov. Ob vsem tem se od sistemskega in distribucijskega operaterja zahteva veliko pri-lagajanj ter vlaganj. Glede na to, da je evropska energetska politika v veliki meri usklajena, je realno pri~akovati, da bodo spremembe v posameznih dr`avah Evrope podobne, seveda pa se bodo te odvijale z razli~no intenzivnostjo. Tako bomo v Sloveniji v vsakem primeru dele`ni posledic pove~evanja dele`a OVE po Evropi, ne glede na to ali se bo ta dele` tudi pri nas pove~eval s tako ali druga~no intenziv-nostjo. Zato bomo v omenjene izbolj{ave v vsakem primeru morali izvajati. Od dejanske realizacije sprememb pa je seveda odvisna dinamika potrebnih sprememb.

Na{a prednost v lu~i `e nastalih in prehajajo~ih sprememb je

Prenosno omre`je, v oskrbi dru`be Eles tvorijo 400-, 220- ter

110- kilovoltni daljnovodi ter centri za infrastrukturo pre-

nosnega omre`ja v Beri~evem, Podlogu, Diva~i in Mariboru.

Prenosno omre`je povezuje ve~ pomembnih dele`nikov:

- Elektrarne, ki v omre`je oddajajo elektri~no energijo,

- Mednarodne ~ezmejne povezave, ki preko omre`ja ELES

izmenjujejo elektri~no energijo z Avstrijo, Italijo in Hrva{ko,

- Pet distribucijskih dru`b (Elektro Ljubljana, Elektro

Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska),

ter nekaj ve~jih neposrednih odjemalcev, ki iz prenosnega

omre`ja prevzemajo elektri~no energijo.

35

predvsem velika preto~nost s sosednjimi sistemi. To omogo~a na{i proizvodnji prodajo na ve~jem trgu, hkrati pa imamo na ta na~in tudi dostop do (poceni) virov energije v tujini.

Sode~ po doslej znani tehnologiji brez nove nukle-arke dolgoro~no ne bomo zmogli zagotavljati dovolj elektri~ne energije. Lahko pa se odlo~imo, da bomo ostali botani~ni vrt s pisano paleto ener-getske me{anice virov. Bomo zato ve~ uva`ali?V razmerah, ko predvidevamo prenehanje uporabe premoga, si je

te`ko predstavljati, da bi bilo mo`no brez nuklearne energije zago-toviti zadostne koli~ine energije, ki bodo v razmerah predvidnega pove~evanja odjema omogo~ile ustrezen nivo neodvisnosti. To {e

posebej velja, ker je v prihodnje predvideno pove~evanje proizvodnje OVE, ki je podvr`ena veliki negotovosti s stali{~a spremenljivosti pri-marnega vira in pove~evanje proizvodnje plinskih elektrarn, ki tudi temeljijo na uvozu plina.

^e bi se v predvidenih razmerah odpovedali nuklearni energiji, bi bila na{a uvozna odvisnost zelo velika. Izku{nje pa ka`ejo, da to pomeni velika tveganja s stali{~a zanesljive preskrbe z elektri~no energijo, saj dr`ave, v primeru te`av z oskrbo, svoje meje, ne glede na EU uredbe, kar hitro samovoljno zaprejo. Poleg tega je visoka uvozna odvisnost velika neznanka tudi za `ep slovenskega odjemal-ca, saj lahko cene v nestanovitnih razmerah zelo variirajo.

Bele`imo trend nizkih cen elektri~ne energije v Evropi, ter ponavljajo~a sezonska nihanja porabe. Se kmalu obetajo podra`itve?Omenjate problem nizkih cen. Morda bi ga bilo potrebno pogle-

dati z druge perspektive. Cene so nizke samo na veleprodajnem trgu, a kot vemo veleprodajna cena predstavlja vse manj{i dele` kon~ne cene elektri~ne energije. Medtem ko so borzne cene EE na zelo nizkih ravneh, kon~ne cene po~asi, a vztrajno, rastejo. To je posledica uvedb raznoraznih spodbud in dajatev za OVE, pove~anih stro{kov za izrav-navo sistema, itd. Odgovora, za kolik{no ceno bo izvedena tranzicija v nizkooglji~no dru`bo, ne poznamo.

Ne uspemo zajeziti vedno ve~jega odjema elektri~ne energije, poraba, kljub u~inkoviti rabi nara{~a, energetska osve{~enost, sploh gopodinj-stev, pa se ne izbolj{uje. Ali je elektri~na energija prepoceni, da z njo ne ravnamo bolj preudarno?Mislimo, da energetske pismenosti ~ez no~ ni mo`no bistveno

izbolj{ati. Kot sami ugotavljate, cena elektri~ne energije danes v dru`inskih prora~unih ne predstavlja tolik{nega dele`a, da bi bilo realno pri~akovati splo{no zanimanje za zni`evanje porabe. V teh razmerah lahko stanje izbolj{ujemo le z informiranjem ~im {ir{e javnosti o tej problematiki, vendar hitrih sprememb ni pri~akovati. Pri~akujemo pa lahko, da se bo kon~na cena za elektri~no energijo ve~ala s pove~evanjem dele`a OVE, pove~anega dele`a plinskih elek-trarn, na ra~un ve~anja rabe elektri~nih avtomobilov ter dodatnih mo`nosti sodelovanja uporabnikov pri odpravi odstopanj, zato je v bodo~e pri~akovati tudi ve~ji interes dr`avljanov za te vsebine. •

Upravljanje pretokov na

slovensko – italijanski

meji

Elesov posvet o vlogi pametnih omre`ij v okviru energetskega koncepta Slovenije

V za~etku meseca septembra je v Ljubljani potekala Elesova

okrogla miza. Direktor Elesovega podro~ja za strate{ke inovacije

mag. Uro{ Salobir je predstavil projekt SINCRO.GRID, nato pa so

razpravljali o pametnih omre`jih in prihodnji energetski politiki

Slovenije. Razpravo je povezoval urednik Financ Peter Frankl,

stali{~a pa je med drugimi podajal direktor Elesa mag. Aleksandrer

Mervar. Sogovorniki so med posvetom podrobneje predstavili svoje

poglede na Energetski koncept Slovenije (EKS).

V prihodnje od pametnih omre`ij namre~ pri~akujemo, da ne bodo

ve~ zagotavljala samo energije, ampak tudi dolo~ene nove stori-

tve. Temeljna zasnova teh omre`ij se bo z uporabo informacijskih

tehnologij {e bistveno bolj razvila in nadgradila, pri ~emer naj bi z

vzpostavitvijo pametnih omre`ij tudi zmanj{ali potrebo po gradnji

novih proizvodnih zmogljivosti in dodatnih sistemskih rezervah

zaradi nara{~anja dele`a OVE in elektromobilnosti.

Uvajanje naprednih re{itev je na za~etku povezano z visokimi

stro{ki, ocene koristi pa so zaradi njihove dolgoro~ne narave {e

bolj negotove, pri ~emer pa gre za orodja, ki prina{ajo {tevilne

prednosti in poslovne prilo`nosti. Zato je ministrstvo za infra-

strukturo tudi pri postavljanju EKS, pozornost usmerilo v spre-

minjanje obstoje~ega sistema v pametnega in v rabo najnovej{ih

tehnologij na razli~nih podro~jih.

Zaradi njene nepogre{ljivosti pri pogonu sodobnega gospo-darstva ima izredno mo~no strate{ko vlogo, vsaka posamezna dr`ava pa cilj, da elektri~no energijo zanesljivo dobavlja po ~im ni`ji ceni.

Kako ka`e z elektri~no energijo v ve~jih dr`ah EU^e pogledamo letne bilance proizvodnje in porabe elektri~ne

energije po posameznih dr`avah v kontinentalni Evropi, v ~igar skupnem povezanem elektri~nem omre`ju obratuje elektroe-nergetski sistem Slovenije, se tudi na elektro podro~ju poka`e, kdo je kdo. Najmo~nej{i kontinentalni dr`avi v Evropi, Nem~ija in Francija, sta hkrati tudi najve~ji izvoznici, ki skupaj izvozita okrog 110 TWh letno (letna poraba v RS zna{a 14 TWh), uskla-jeno pa vsaka od njiju 10-11% lastne porabe {e izvozi. Poleg Nem~ije in Francije obstajajo v centralni in jugovzhodni Evropi le {e manj{i izvozniki, med njimi ^e{ka, BiH, Bolgarija, Romunija ter Srbija.

Pri tem je najbolj zanimiva borzna cena prese`kov elektri~ne energije, ki je `e vrsto let ni`ja od cene proizvodnje v novih, {e nearmortiziranih elektrarnah. Manj razvite manj{e dr`ave, ki so hkrati vse bolj odvisne od uvoza, zaradi tega trenutno kar »vriskajo od veselja«. To je zanje odli~no, saj ne vidijo smisla v vlaganju v lastne proizvodne vire, ~e pa je uvoz cenej{i od ele-ktrike, proizvedene v novih elektrarnah. V Sloveniji smo tako `e zaprli najdra`jo, (a obnovljeno) TE Trbovlje, kljub najsodobnej{i tehnologiji novega bloka TE[-6 pa prihaja do hudih pritiskov, da naj zapremo tudi »ekolo{ko sporni« del proizvodnje elektrike v TE [o{tanj.

Neustrezno dojemanje slovenskih energetskih virov in prognoze za naprejMenim, da bi nam ob tem morali zazvoniti mnogi alarmni

zvonci. Poglejmo razloge. Evropski velesili Nem~ija in Francija gotovo nimata namena v nedogled prodajati subvencioniranih

prese`kov elektri~ne energije po nizkih cenah, saj s tem tvegata, da ne bosta ostali velesili. Zato lahko povsem realno predvidimo, da bodo ti prese`ki elektrike dovolj poceni le toliko ~asa, dokler manj razvite dr`ave ne bodo zaprle dolo~enih, trenutno manj konkuren~nih in okoljsko spornih elektrarn. Potem bo, razu-mljivo, povpra{evanje na trgu naraslo, cena uvo`ene energije bo nenadoma zrastla, dobava pa bo ob tem zaradi potencialnih zama{itev v prenosnem omre`ju manj zanesljiva.

In kako naj gospodarstvo v uvozno odvisni majhni de`eli ostane konkuren~no? V Sloveniji imamo za proizvodnjo elektrike na voljo novi,

sodoben blok TE[-6, obnovljeno NEK in verigo manj{ih HE na treh rekah, vendar te `al brez ve~jih akumulacij. Zaradi tega smo trenutno (brez polovice hrva{ke NEK), le okrog 10 % odvisni od uvoza.

Dokler na{a uvozna odvisnost ne bo vi{ja, cena in zane-sljivost dobave elektri~ne energije doma~emu gospodarstvu in gospodinjstvom ne bo vpra{ljiva. Ampak na{a poraba elektri~ne energije vsako leto raste, tudi zaradi hitrega pove~evanja novih tehnologij - toplotnih ~rpalk ter elektrifikacije prometa, zato ni iluzorno napovedati, da bo poraba rasla v prihodnje. Vendar te ne bomo zmo`ni dovolj hitro pokrivati le z izgradnjo novih razpr{enih obnovljivih virov (veter, sonce ter preostali vodni potencial). V naslednjih 30. letih bo potrebno zgraditi {e kaj drugega. Predsednik ZDA Trump ni tako neodgovoren, kot se ga preve~ pogosto prikazuje. Za njegovo sporno odpovedjo pari{kemu podnebnemu sporazumu le`ijo predvsem pragmati~ni razlogi - velesila `eli ostati velesila. Kaj `elimo pa v Sloveniji? ^e smo zadovoljni s tem, da bomo de`ela »konju{arev«, za kar so nas neko~ razgla{ali, novih elektrarn res ne potrebujemo. •

Morali se bomo navaditi, da se elektri~na energija vse bolj ka`e kot

najpomembnej{i energetski vir prihodnosti. Njena poraba bo, posebej

pri ogrevanju in v prometu, navkljub var~evanju, vsaj {e nekaj ~asa rasla. dr. PAVEL OMAHEN,

pomo~nik direktorja Eles, d. o. o.

Strate{ki pomen lastnih Strate{ki pomen lastnih konkuren~nih virov za konkuren~nih virov za proizvodnjo elektri~ne energijeproizvodnjo elektri~ne energije

Strate{ki pomen lastnih konkuren~nih virov za proizvodnjo elektri~ne energije

Razmislek o energetskem konceptu Slovenije pri preskrbi z elektri~no energijo

Borzenov nate~aj za {tudente@e tretje leto zapored so v podjetju

Borzen pripravili nagradni nate~aj za najbolj{o raziskovalno nalogo s podro~ja OVE in URE, ki je namenjen {tudentom. Tokrat so v sodelovanju z Ministrstvom za izobra`evanje, znanost in {port izbrali Srednjo {olo Jesenice, ki je potrebna celo-vite energetske sanacije in bo slu`ila kot {tudijski primer, na podlagi katerega bodo {tudentje pripravili raziskovalno nalogo. Prijava na nate~aj je mogo~a do 12. okto-bra, raziskovalne naloge pa je potrebno oddati do 13. novembra 2017. Ve~ infor-macij na www.trajnostnaenergija.si.

Razpis za povrnitev stro{kov za izvedbo izobra`evalnih projektovV teku je tudi `e drugi razpis Borzena

za povrnitev dela stro{kov za izvedbo izobra`evalnih projektov s podro~ja OVE in URE za mlade 2017, s ~imer `elijo spodbujati ozave{~anje in informiranje

o u~inkoviti rabi energije ter obnovljivih virih energije med mladimi, predstaviti rezultate projektov {ir{i javnosti, ter s tem spodbujati odgovoren odnos do URE in OVE.

Na razpis se lahko prijavite do 22. sep-tembra, projekti pa morajo biti zaklju~eni do 22. decembra 2017.

3. konferenca Trajnostna energija lokalnoBorzen bo organiziral tudi tretjo kon-

ferenco Trajnostna energija lokalno 017, z naslovom »Kako do uspe{nega financiranja ukrepov u~inkovite rabe energije?«, ki bo izvedena 14. septembra 2017 v Kristalni pala~i, BTC, Ljubljana. Prijave in ve~ infor-macij najdete na www.trajnostnaenergija.si •

Eva ^inkole Kristan

Prilo`nost je v energetskih zadrugah, ki so se v Evropi `e izkazale za dobro re{itev. Mo`nosti se odpirajo tudi v povezavi s sodobno tehnologijo veri`enja blokov (blockchain) in trgovalnimi platformami, kjer bodo kupci kupovali elektriko brez vmesnega ~lena, pri ~emer bo imela pred-nost energija iz obnovljivih virov.

Izraelski zgodovinar Yuval Noah Harari v svoji knjigi Sapiens – kratka zgodovina ~love{tva opisuje t. i. ~love{ke »izmisleke«, ki so bili zasnovani z namenom, da kori-stijo ~love{tvu ter prina{ajo ugodje, a so se

praviloma izkazali za ~isto nasprotje temu. V ~asu lova in rokodelstva, so ljudje `iveli v skupnosti, kjer ni bilo delitve dela po spolu, prese`nih dobrin, vladali sta enakost in enakopravnost. Kakor hitro pa se je ~lovek za~el ukvarjati s kmetijstvom in blagovno menjavo, je nastopil ~as »izmislekov«, ki je v novej{i dobi postregel z bankami, d.o.o., zavarovalnicami ipd. To pa so statusne oblike

organizacij, ki po Harariju prina{ajo ~loveku neugodje in {kodijo dru`bi kot celoti.

V podjetju OVEN se bomo na podro~ju pridobivanja elektrike iz obnovljivih virov zavzemali za statusne oblike, ki bodo ~love-ku zagotavljale ugodno po~utje, dru`bi pa koristile ne samo v obliki dobi~ka, ampak tudi z dolgoro~no ekonomsko vzdr`nostjo – pa naj bodo to energetske zadruge ali blockchain.

Ve~ o na{i dejavnosti in storitvah pa na www.oven-em.si •

Miroslav Pre{ern, Oven Elektro Maribor, d. o. o.

Borzenovi aktualni dogodki in razpisi

37

Tretje strokovno sreèanje lokalnih energetskih upravljavcev

14. septembra 2017, Kristalna palaèa, Ljubljana, BTC

TRAJNOSTNA ENERGIJA lokalnoKako do uspešnega financiranja ukrepov

učinkovite rabe energije?

Na podro~ju pridobivanja

elektrike iz obnovljivih

virov se `e ka`ejo zametki

novih poslovnih modelov, ki

napovedujejo preobrazbo slo-

venskega energetskega trga.

Blockchain ali zadruge?

Borzen na portalu www.trajnostnaenergija.si redno objavlja prakti~no uporabne vsebine kako u~inkovito zmanj{ati porabo energije v stanovanjskih objektih. Za vse, ki vas skrbi koliko ener-gije porabi va{a hi{a ali stanovanje, ter kako ugodno se je mo`no ogrevati z razli~nimi kurivi, smo pripravili nekaj koristnih napotkov, ki vam bodo pomagali sprejeti la`jo odlo~itev, preden povabite na ogled stanovanja ali hi{e usposobljenega strokovnjaka.

V prispevku smo se omejili zgolj na nove samostojne ogrevalne sisteme, ki so primerni za vgradnjo v individualne objekte - v kolikor nimamo mo`nosti priklju~itve na plinsko ali vro~evodno omre`je.

Kako pristopiti k zamenjavi ogrevalnega sistema? ^e primerjamo kateri energenti in kuriva prevladujejo v Sloveniji,

elektrika v energijski oskrbi gospodinjstev z novimi ogrevalnimi sistemi prevzema vidnej{o vlogo, opazna je stalna rast toplotnih ~rpalk. Drugi energent, ki ji sledi, je lesna biomasa, predvsem se gospodinjstva zaradi lastne oskrbe z lesno biomaso - drv iz lastnih gozdov, {e vedno zelo pogosto ogrevajo, vendar so `al pogosto tudi nevaren vir onesna`evanja z emisijami in trdimi delci.

Vseh sistemov ogrevanja ne moremo kar tako preklopiti na trenutno najugodnej{i energent, zato je potrebno izbrati ogre-vanje z najvi{jim izkoristkom, ne glede na to, kaj ga poganja, ali pa popolnoma preklopiti na obnovljive vire. V vsakem primeru pa je nujno najprej zmanj{ati porabo energije stavbe. V EU stavbe porabijo 40 % vse energije in oddajo 36 % izpustov toplogrednih plinov, zato je var~evalni potencial na tem podro~ju zares velik.

^e izbirate kotel na polena, pelete ali sekance Prednost kotla na polena, pelete ali sekance je uporaba obno-

vljivega vira, pomanjkljivost pa predpisi o izpustu delcev PM 10, zaradi ~esar bo na vse premalo u~inkovite ogrevalne enote potrebno namestiti dodatne filtre, ne glede na to ali delujejo na sekance, pelete ali drva. Sodobni kotli na polena omogo~ajo avtomatizirano nalaganje polen. Ti kotli delujejo obi~ajno v visokotemperaturnem obmo~ju, temperatura vode pa zna{a med 70 do 90°C, s ~imer proizvajalci prepre~ijo nizkotemperaturno korozijo. Ta je posledica kondenzacije dimnih plinov v notranjosti kotla, saj me{anica vlage in saj na~ne kotlovsko plo~evino. Zato morajo kotli na polena

vedno obratovati s polno zmogljivostjo, saj le tako lahko delujejo z visokim izkoristkom. Vi{ek toplote se med delovanjem shranjuje v vodnem akumulatorju toplote. V predpisih je dolo~ena tudi velikost akumulatorja, ki je odvisna od mo~i kotla. Akumulator deluje kot bla`ilnik, ki toploto po~asi oddaja v sistem tudi potem, ko so drva `e dogorela. Najvi{ji izkoristek v tej skupini proizvodov dosegajo uplinjevalni kotli, v katerih dimni plini, ki jih oddajajo gore~a polena, dogorevajo v posebni visokotemperaturni komori. Kotli na pelete in sekance omogo~ajo, da dovod kuriva natan~no nadziramo, na~in delovanja pa prilagajamo porabi toplote. Delovanje je popolnoma avtomatizirano in varno, saj so vgrajeni sistemi temeljito preizku{eni. Take kotle lahko vklju~ujemo tudi na daljavo ali s ~asovnim progra-matorjem, saj imajo prigrajen sistem za v`ig kuriva.

POLENA: Pri ceni polen 0,033 EUR/kWh (izkori-

stek naprave 70 %) letni stro{ek ogrevanja zna{a

594 EUR, celotna investicija 6.923 EUR, cena

koristne energije 0,058 EUR/KWh.

PELETI: Pri ceni pelet 0,060 EUR/kWh (izkoristek

naprave 90 %) letni stro{ek ogrevanja zna{a

1.080 EUR, celotna investicija 7.680 EUR, cena

koristne energije 0,087 EUR/KWh.

ZEMELJSKI PLIN: Pri ceni plina 0,075 EUR/kWh

(izkoristek naprave 95 %) letni stro{ek ogrevanja

zna{a 1.350 EUR, celotna investicija 3.991 EUR,

cena koristne energije 0,092 EUR/KWh.

TOPLOTNA ^RPALKA ZRAK-VODA: Pri ceni el.

energije 0,037 EUR/kWh (izkoristek naprave

350 %) letni stro{ek ogrevanja zna{a 666 EUR,

celotna investicija 8.841 EUR, cena koristne

energije pa 0,064 EUR/KWh.

38

Borzenov pregled aktualnih ogrevalnihsistemov in stro{kov ogrevanja

Zadnja zima je bila hladnej{a in zato ogrevanje dra`je, kot smo vajeni. Koliko kuriva bomo porabili je

odvisno od mnogih faktorjev, predvsem od energetske u~inkovitosti va{e hi{e ali stanovanja, ter s

katerim kurivom ogrevate, saj imajo kuriva razli~ne energetske vrednosti. Vsekakor pa je najbolje, da smo

na dolgo kurilno sezono dobro pripravljeni in se pravo~asno posvetujemo s strokovnjaki.

1. Predpostavka porabljene koli~ine kurilnega olja – 2.000 l (za 150 m2 stanovanjske povr{ine),

2. Kurilna vrednost kurilnega olja 10 kWh/liter,

iz tega sledi izra~un porabe energije na m2 stanovanjske povr{ine: 2.000 l x 10 kWh/liter = 20.000 kWh/150 m2 = 133 kWh/m2 (razred E).

11 PPreddpostta kvka porablbljjene kk loli~i~iine kku irillnega loljja 22 000000 ll ((za 115050 m22 sttanova jnj kske povr{i{ine))

Izra~un porabe energije za stanovanjske objekte

Izra~uni se nana{ajo na cene energentov z dnem 29.08.2017 in

upo{tevanju stro{kov letnih pregledov v 20 letih. (Vir: Atlas trading d.o.o.)

39

Nadvse udobne toplotne ~rpalkeToplotne ~rpalke delujejo popolnoma samodejno, brez dimnika

in mnogih stro{kov pri izgradnji kurilnice, ter lahko prostore pozimi ogrevajo in poleti hladijo. Toploto nizkega nivoja dvigujejo na nivo za ogrevanje sanitarne vode in stavb. Zajemajo lahko toploto zraka, zemlje ali podtalnice, tudi tudi odpadno industrijsko toploto. Sistem je zaprt, hladivo pa se pretaka v zaklju~enem tokokrogu. Dale~ najvi{je izkoristke dosegajo toplotne ~rpalke, ki zajemajo toploto zemlje ali podtalnice, saj sta ta dva vira toplote vedno na razpo-lago, temperaturni nivo pa je stalno vi{ji od 0°C. Prednost ~rpalk, ki zajemajo toploto zraka sta nizka cena in enostavna vgradnja, pomanjkljivost pa zmanj{an u~inek, kadar temperatura zraka pade pod ni~lo, posebej, ko so temperature pozimi ekstremno nizke.

Zemlja je odli~en vir toplote za toplotne ~rpalkeRazmerje med vlo`eno energijo za pogon in pridobljeno toploto

je grelno {tevilo, imenovano koli~nik energijske u~inkovitosti, ki ga ozna~ujejo s kratico COP. im vi{je je to {tevilo, tem ve~ja je koristna razlika med vlo`eno elektriko za pogon kompresorja in izstopajo~o toploto iz ~rpalke. Koli~ina pogonske energije pri toplotnih ~rpal-kah, ki prestrezajo energijo zemlje, je odvisna od potrebnega dviga

temperature, sredi ekstremne zime ta mo~no poraste. Velja, da mora biti razmerje COP najmanj 1 proti 3, torej COP 3,0, ~e je to razmerje ni`je, od vgradnje ne bomo imeli koristi.

Izbiramo lahko toplotne ~rpalke, namenjene ogrevanju sanitarne vode s toploto okoli{kega zraka. Slednje delimo {e na nizkotempera-turne, ki vodo ogrejejo do 40°C in visokotemperaturne, ki dosegajo 65°C ali ve~. Pri obeh je tehnika popolnoma enaka, le hladivo je drugo. Toplotna ~rpalka je u~inkovit toplotni stroj, ~e ga poganja {e »zelena elektrika« pa ima v primerjavi z drugimi generatorji toplote skoraj ni~eln vpliv na okolje.

IR ogrevanje in elektri~ni radiatorjiPrincip IR ogrevanja je nasproten klasi~nim sistemom ogrevanja - s

pomo~jo infrarde~ega sevanja segrevamo predmete in ne zraka. IR paneli so obi~ajno iz plo~evine, umetnih mas, stekla ali kamna. Napajamo jih z elektri~no energijo in jih priklju~imo na navadno vti~nico. Obi~ajno se jih namesti na strop ali steno. Prednost teh lokalnih grelnih teles je, da lahko vsak prostor individualno krmilimo in so zelo hitro odzivni, celo-tna investicija pa je v primerjavi z drugimi ogrevalnimi sistemi obi~ajno ni ja, saj ni potrebe po izgradnji dimnika in kotlovnice.

Elektri~ni radiatorji so alternativa, kadar poseg v kotlovnico ni mogo~. Vendar bolj potratne hi{e niso najbolj primerne za ogrevanje z neposrednim pretvarjanjem elektri~ne energije v toploto, kar velja tako za IR panele kot elektri~ne radiatorje, ker elektrika velja za predragoce-no, da bi jo na ta na~in tro{ili v nedogled. V takih primerih, izberemo drug sistem ogrevanja. V primeru, da na{ stanovanjski objekt ni ener-getsko saniran, bomo za elektri~no energijo pla~evali ve~, saj bo zaradi ve~jih toplotnih izgub objekta potrebna vi{ja priklju~na mo~. Izbirate lahko tudi med oblikovalsko dovr{enimi elektri~nimi radiatorji, ki so posebni na pogled in posebej primerni za su{enje brisa~ v kopalnicah, lahko so priklju~eni na toplovodno ogrevanje ali na elektriko ali pa so kombinirani. Skandinavci so razvili t.i. var~ne elektri~ne radiatorje, pri katerih topel zrak izhaja iz re` na zgornji strani radiatorja in delujejo nizkotemperaturno na principu blage konvekcije. •

Jo`ica EKART

Shematski prikaz ogrevalnega sistema toplotne ~rpalke zemlja - voda

40

»Investitor potrebuje tako vodno kot gradbeno dovoljenje, pri ~emer se v obeh postopkih odlo~a o isti stvari. Za poe-nostavitev predlagamo enotno vodno dovoljenje. Menimo tudi, da bi morali odlo~anje o MHE do enega megavata mo~i prene-sti na ob~insko raven, od ~esar bi imeli korist tako investitorji kot tudi dr`ava,« pravi direktor podjetja, ki se je specializiralo za proizvodnjo elektrike iz OVE in ima v lasti {est malih hidroe-lektrarn z mo~jo 2525 kW ter 18 son~nih elektrarn z mo~jo 612,9 kW. Te so lani skupaj proizvedle 13.619 megavatnih ur elektri~ne energije.

Do ve~jih zmogljivosti z gradnjo novih MHE in obnovo obstoje~ihPo besedah [tefana ^uri~a,

operaterja in vzdr`evalca dveh hidroelektrarn podje-tja OVEN (MHE Skomarje in SHE Oplotnica), je proizvodnja najve~ja, ko je dovolj vode za polno mo~ elektrarne: »Mo~ za~ne nara{~ati sredi marca zara-di taljenja snega in ~e je bilo tega veliko, lahko MHE delujejo s polno mo~jo tudi do konca

maja. To je najbolj stabilni del leta za proizvodnjo. Nato za~ne mo~ upadati in je v preostalih mesecih odvisna od padavin.« Ob dolgotrajnih in zmernih padavi-nah lahko elektrarne delujejo s

polno mo~jo pol meseca ali ve~. Na splo{no velja, da ~e je pro-izvodnja v enem mesecu ve~ja od polovice in{talirane mo~i, je to neko letno povpre~je in je proizvodnja dobra. »^e je su{no

obdobje, kakr{no je letos, je pro-izvodnja minimalna,« {e pravi sogovornik, ki svoje delo opravlja z najve~jim veseljem.

Da je delo pestro in razgi-bano, potrdi tudi Borut Knez, ki skrbi za MHE ^in`at 1 in 2 ter za MHE Josipdol: »Vsak dan prinese kaj novega in vedno se nekaj dogaja.« Na vsaki elektrar-ni je treba opraviti dnevne in periodi~ne preglede, vsak dan popisati proizvodnjo pretekle-ga dne, pregledati vse naprave elektrarne in jezu, pregledati minimalni izpust vode mimo jezu v strugo, preveriti delo-vanje daljinske komunikacije, ki omogo~a daljinsko vodenje elektrarne v ~asu izpadov, in

Za pove~anje dele`a energije iz obnovljivih virov

so zelo pomembne male hidroelektrarne (MHE),

ki so ekonomsko donosne tudi brez dr`avnih pod-

por, v njih proizvedena elektrika pa je neopore~na,

saj je pridobljena izklju~no iz obnovljivega vira. Kljub

velikemu vodnemu potencialu na{e dr`ave pa se pri

nas zaradi zapletenih birokratskih postopkov gradi

premalo MHE, kar je velika {koda, pravi Miroslav

Pre{ern, direktor podjetja OVEN Elektro Maribor.

Vodni potencial Slovenije bi morali bolj izkoristiti

OVEN ELEKTRO MARIBOR

Oto~ni sistem delovanja MHEV dru`bi OVEN se zavedajo, da je energetska neodvisnost ena od

poti v nizkooglji~no dru`bo, zato spodbujajo uporabo obnovljivih

virov. Pri tem poudarjajo, da lahko neodvisno od elektroenerget-

skega sistema delujejo tudi MHE. »T. i. oto~no delovanje pomeni,

da MHE napaja dolo~eno {tevilo odjemalcev, ki so odvisni samo

od nje. V praksi tega sicer {e nismo preizkusili, imamo pa vse

pripravljeno. Tak{no obratovanje je nadvse dobrodo{lo v primeru

ve~jih elementarnih nesre~, ru{enja napajalnih sistemov, v prime-

ru vojne pa bi lahko oto~na MHE z elektriko oskrbovala bolni{nice,

komunikacijske postaje in podobno,« pojasnjuje Miroslav Pre{ern. Direktor podjetja Oven,

g. Miroslav Pre{ern

[tefan ^uri~ Borut Knez

Izliv vode nazaj v strugo iz SHE Oplotnica

41

trgovina-oven.siVas mika?

odpraviti morebitne manj{e napake, ki so se zgodile pono~i. »Vsi si `elimo obratovanje brez prekinitev, zato je treba dosle-dno izvajati remonte in posoda-bljati naprave. Poudariti moram, da ima dru`ba OVEN izjemen posluh za posodabljanje strojne in elektroopreme, zato iz tega naslova nimamo skoraj ni~ izpa-dov. Ve~ino zastojev v proizvo-dnji povzro~ijo izpadi daljnovo-dov distribucije,« pravi ^uri~.

Vse hidroelektrarne dru`be OVEN so bile zgrajene v ~asu prej{nje dr`ave, ta pa je kot izre-dno dober gospodar do sedaj obnovila `e skoraj vse. S poso-

dobitvami zagotavljajo stabilno proizvodnjo elektri~ne energi-je in jo hkrati pove~ujejo. »Po prvih obnovah in posodobitvah, ki smo jih izvedli med letoma 2003 in 2007, se je povpre~na letna proizvodnja na{ih elek-trarn pove~ala za 49 odstot-kov. Na{i srednjero~ni na~rti so usmerjeni tudi v gradnjo novih zmogljivosti – do leta 2025 na~rtujemo gradnjo novih MHE, s ~imer bi skupno in{talirano mo~ pove~ali za dva megava-ta,« o na~rtih za prihodnost pravi Miroslav Pre{ern in doda, da prilo`nosti na tem podro~ju i{~ejo tudi {ir{e v regiji. •

Barbara Primc

V dru`bi OVEN vedno i{~ejo sinergije s poslovnimi partnerji, ki imajo podobno vizijo. Ta poleg proizvodnje elektrike iz obnovljivih

virov temelji na ozave{~anju ljudi o pomenu izkori{~anja teh virov, na spodbujanju e-mobilnosti ter na ponudbi izdelkov in storitev

za vse tiste, ki skrb za okolje postavljajo v ospredje. Vse na{teto je mo`no najti v novi OVEN spletni trgovini www.trgovina-oven.si, kjer lahko trenutno izbirate med ve~ kot 75 produkti. Preizku{anja izdelkov bodo predstavljena tudi v novem trendovskem blogu, kjer

boste iz prve roke pridobili vse potrebne informacije o produktih, storitvah, prihajajo~ih dogodkih in drugih zanimivostih, nagradili

bodo tudi vsak nakup v spletni trgovini.

Aktivno ozave{~ajo {e na dru`benih omre`jih, kot so Facebook, Twitter, LinkedIn, Instagram ter Youtube. Na prenovljeni spletni strani

www.oven-em.si pa lahko spremljate njihov energetsko-kulturno-izobra`evalni projekt, Klub Oven, s katerim vas vsak mesec povabi-

jo na zanimiv dogodek, povezan z obnovljivimi viri, e-mobilnostjo in drugimi trajnostnimi temami. Poleg tega OVEN Elektro Maribor

uspe{no nadaljuje projekt sharinga e-koles – v hotelu Betnava v Mariboru bodo kmalu odprli `e ~etrto izposojevalnico, dogovori pa

potekajo tudi `e z Zavodom za turizem Maribor; vse za ~im bolj zelena urbana sredi{~a.

Izjemna spletna trgovina z zelenimi izdelki

Generator s turbino

»V Energiji plus, ki je pomembna mari-borska gospodarska dru`ba, smo `e na za~etku postavili visoke standarde kakovo-sti poslovanja in odnosov s svojimi kupci ter z zaposlenimi, visokim standardom pa sledimo tudi na drugih podro~jih dru`bene odgovornosti,« poudarja direktor Bojan Horvat in doda, da dru`bena odgovornost za Energijo plus ni projekt, temve~ del poslanstva.

Razlog je preprost: radi pomagajo in vra~ajo okolju, v katerem delujejo. To po~nejo na razli~ne na~ine, tudi z dona-cijami. Tako so lani decembra poma-gali trem bolni{nicam v severovzhodni Sloveniji. »Splo{ni bolni{nici Murska Sobota smo namenili 2000 evrov za otro{ki oddelek, Splo{ni bolni{nici dr.

Jo`eta Potr~a Ptuj smo z enakim zneskom pomagali do nakupa inkubatorja, mari-borski kliniki za pediatrijo pa smo prav tako z 2000 evri pomagali kupiti aparat, ki omogo~a malim bolnikom podporo dihanju,« na{teva sogovornik. Poleg tega so 450 otrokom omogo~ili nepozabni Bo`i~ni kino, pri ~emer so se, tako kot pri drugih podobnih projektih, povezali s poslovnimi partnerji, in skupaj z njimi izvabili nasmeh na obraze otrok.

Mlade spodbujajo k doseganju odli~nih rezultatovJunija letos so nasmeh privabili tudi

na obraze {tudentov, saj so se kot partner pridru`ili Univerzi v Mariboru in sodelovali pri izbiri najbolj{ega {tudenta mariborske univerze. »Vztrajnost, ambicioznost in kre-ativnost so nedvomno tiste vrednote, ki odlikujejo posameznika in mu zagotavljajo uspehe tako v ~asu {tudija in pri razisko-valnem delu kot tudi pozneje na njegovi poklicni poti. S podeljeno nagrado `elimo mlade {e dodatno spodbuditi k doseganju

odli~nih rezultatov,« pravi Bojan Horvat, ki trdno verjame, da so mladi na{a priho-dnost.

To je tudi razlog, da je Energija plus letos `e tretje leto zapored v sodelovanju z Energetika.net organizirala Marketin{ko-medijsko poletno {olo. Ta je namenjena naravoslovcem in dru`boslovcem, {tudentje pa so se med 3. in 6. julijem izobra`evali v Informacijskem sredi{~u Energije plus v Mariboru. Poleg klasi~nih predavanj so sodelovali pri iskanju idej in re{evanju ener-getskih izzivov, s katerimi se soo~ajo velike energetske dru`be. Sogovornik pojasnjuje: »Skupaj smo ugotovili, da so v~asih bolj kot znanje pomembni kreativnost, samoinicia-tivnost, vztrajnost, motiviranost, odprtost, pripravljenost za u~enje in energi~nost. Ob predstavitvi izzivov so nam mladi pokazali svoj pogled na poslovanje energetskega podjetja in nam dali kar nekaj novih idej.«

Skrb za kupce je na prvem mestu@e dve leti vsak mesec iz`rebajo pet zve-

stih gospodinjskih kupcev, ki jih nagradijo s pla~ilom mese~nega ra~una elektri~ne ener-gije. Horvat poudarja, da so kupci vedno na prvem mestu, zato zanje pripravljajo poseb-ne ponudbe in ugodnosti, razvijajo nove storitve in produkte. Med drugim vsako prvo sredo v mesecu na prodajnem mestu na Vetrinjski ulici 2 v Mariboru organizirajo brezpla~en energetski svetovalni dan. Na voljo jim je strokovnjak, ki odgovarja na njihova vpra{anja, lahko pa se odlo~ijo tudi za individualno svetovanje o konkretnih problemih in vpra{anjih, povezanih z rabo energije v gospodinjstvu.

42

Dru`bena odgovornost je nalo`ba v prihodnost

Dru`bena odgovornost

je nalo`ba v prihodnost

in hkrati pogoj za uspe{no

poslovanje, pravijo v podjetju

Energija plus, kjer vseskozi i{~ejo

na~ine, kako izbolj{ati kakovost

`ivljenja njihovih zaposlenih,

lokalne skupnosti in {ir{ega

okolja, v katerem delujejo.

Dru`bena odgovornost za Energijo plus ni projekt, temve~ del poslanstva. Okolju in ljudem vra~ajo na

razli~ne na~ine, tudi z donacijami.

»Ob predstavitvi izzivov na Marketin{ko-medijski poletni {oli so mladi pokazali svoj pogled na poslovanje

energetskega podjetja in nam dali kar nekaj novih idej,« pravi Bojan Horvat, direktor podjetja Energija plus.

43

»Na{i kupci lahko veliko stvari uredi-jo hitro, brez ~akalnih vrst in dodatnih stro{kov. Zanje smo zasnovali spletno in mobilno aplikacijo, ki omogo~a doda-janje merilnih mest in izra~un informa-tivne porabe, sporo~anje stanja {tevca za obra~un po dejanski porabi, izbor energenta in prikaz merilnega mesta z osnovnimi podatki ter porabo na meril-nem mestu, pregled ra~unov in pla~il na merilnem mestu, urejanje vnosa sta-nja {tevca za vsa merilna mesta, kjer {e ni daljinskega zajemanja podatkov, pregled zgodovine pla~il, na{ih novosti in pomembnih informacij, urejanje spre-membe na~ina po{iljanja ra~unov, na~in obra~una,« na{teva Bojan Horvat. Doda {e, da v podjetju Energija plus kot prvi dobavitelj elektri~ne energije in zemelj-skega plina v Sloveniji omogo~ajo popoln nadzor z zgodovino porabe energentov.

Ta re{itev po njegovih besedah odpra-vlja te`ave in nesporazume z dobavitelji in sistemskim operaterjem, {e preden kupec prejme ra~un za energente: »Z nakupom re{itve za nadzor porabe ne boste ve~ v skrbeh, ali je pri{lo do izlitja vode, ali ste izklopili likalnik oz. plinski {tedilnik, ko vas ni doma. V primeru prekora~itve

`elenih vrednosti vas aplikacija opozori in posreduje informacijo na va{ ra~unalnik ali pametni telefon. Poslovni uporabniki pa lahko z nadzorom porabe med drugim

ugotovijo, kolik{en vpliv imajo ve~ji stroji in naprave na celoten stro{ek za elektriko, plin in vodo.« •

Barbara Primc

V podjetju Energija plus `elijo mlade spodbuditi k doseganju odli~nih rezultatov, zato sodelujejo pri izbiri

najbolj{ega {tudenta mariborske univerze.

Z novim klicnim in prodajnim centrom {e bli`e kupcemZ novim klicnim in prodajnim centrom, ki so ju odprli letos spomladi na Veselovi ulici 10, v

Borovi vasi v Mariboru, so se {e bolj pribli`ali kupcem. »Na{i sodelavci v klicnem centru so

jim na voljo od ponedeljka do petka med 7.30 in 18. uro na brezpla~ni telefonski {tevilki

080 21 15. Zdaj jim lahko tudi v ~asu najve~jega {tevila klicev zagotavljamo hiter in kako-

vosten telefonski ter e-po{tni servis, kar pomeni, da smo zanje {e bolj dostopni in vedno

na voljo s pravimi re{itvami,« o razlogih za nalo`bo pove Bojan Horvat. Na isti lokaciji je

tudi nov prodajni center, kjer je mogo~e kupiti razli~ne izbrane produkte, ki zagotavljajo

prihranke in sledijo smernicam u~inkovite rabe energije.

2 MESECA NOVI NA PLUSU

DVOJNI PLUSDP

www.energijaplus.si080 21 15

Energetski koncept Slovenije predvide-va, da bo na na{ih cestah do leta 2030 med vsemi avtomobili {estina elektri~nih, leta 2050 pa `e dve tretjini. ^e naj bi torej ~ez deset let imeli 200.000 elektri~nih avtomobilov, bomo potrebovali 20.000 polnilnic.

Subvencije med najvi{jimi v EvropiGlede na to, da dr`ava ob naku-

pu elektri~nega avtomobila `e nekaj let ponuja subvencije, ki so med najvi{jimi v Evropi – do 7.500 evrov za 100-odstotno elektri~no vozilo in do 4.500 evrov za priklju~ni hibrid –, se postavlja vpra{anje, zakaj se Slovenci v ve~ji meri ne odlo~amo

za elektri~ne avtomobile. [e zlasti, ~e upo{tevamo {e olaj{ave pri davku na motorno vozilo, ki je samo 1,5-odstoten, poleg tega so elektri~na vozila opro{~ena letne dajatve pri registraciji vozil. Kakor pravi Marko Femc, direktor dru`be Plan-net, je glavni razlog ta, da se ljudje {e vedno premalo zavedajo, da so elektri~ni avtomobili `e vsakodnevno uporabni, stro{ki vo`nje in tudi stro{ki za tak{en avtomobil v vsej njegovi `ivljenjski dobi pa ob~utno manj{i. Servis, na primer, stane 30 evrov za prevo`enih 30.000 kilometrov.

Nakup elektri~nega vozila se dologoro~no spla~a vsakemu, ki prevo-zi pribli`no 60 kilometrov na dan. Za potrebe povpre~nega Slovenca povsem zado{~a elektri~ni avtomobil z dosegom od 90 do 150 kilometrov, pri ~emer so tudi slovenskemu kupcu `e na voljo tak{ni s {e enkrat ve~jim dosegom. Dobro razvita je tudi polnilna infrastruktura, glede na {tevilo elektri~nih vozil in v primerjavi z Evropo zelo dobro, ugotavljajo na Dru{tvu elektri~nih vozil Slovenije (Devs).

Po podatkih ministrstva za infrastrukturo imamo trenutno 470 javnih polnilnih mest, avtocestno omre`je je dobro pokrito, vsak ve~ji kraj pa ima vsaj eno po~asno polnilno mesto. Kljub temu je v nekaterih regijah {e vedno te`ko najti polnilno postajo. Slabo je pokrit predvsem ju`ni del Slovenije, z izjemo primorske avtoceste in cest ob Obali.

Najdalj{a razdalja med dvema hitrima pol-nilnicama je 67 kilometrov, med avtocestni-ma po~ivali{~ema Starine (pri Novem mestu) in Ljubljana Barje.

Vpra{anje pa je, kako prijazna je upo-raba polnilnic za lastnike elektri~nih avto-mobilov. Velika ovira denimo je polnjenje ~ez no~ na urbanih obmo~jih, pred-vsem ob ve~stanovanjskih stavbah, kjer parkiri{~a ve~inoma niso opremljena z elektri~nimi priklju~ki. Glede na to, da se ve~ina (ve~ kot 90 odstotkov) vseh pol-njenj elektri~nih vozil opravi doma pono~i ali na delovnem mestu, torej takrat, ko avtomobila ne potrebujemo, so prebivalci tako imenovanih spalnih naselij mo~no prikraj{ani. Poleg tega naj bi bilo polnje-nje ~ez no~ zaradi izravnavanja odjema elektrike iz omre`ja podnevi in pono~i ena pomembnej{ih prednosti uporabe elektri-ke za pogon vozil.

Trenutno je sicer v Evropi najve~ja te`ava nesodelovanje ponudnikov pol-nilnih postaj, saj uporabniki potrebujejo identifikacijsko kartico lokalnega ponu-dnika, ~e `elijo napolniti svoj elektri~ni avtomobil. Do uporabnika bi bila veli-ko bolj prijazna mo`nost pla~evanja z ban~no kartico, kar nameravajo uvesti v Nem~iji. Uvesti bi morali tudi sistem zara~unavanja storitve polnjenja po pora-bljeni energiji, namesto zdaj uveljavlje-nega zara~unavanja glede na trajanje polnjenja.

V zadnjem letu dvakrat ve~ elektri~nih in hibridnih vozil

Do konca leto{njega julija

je bilo v Sloveniji na novo

registriranih 768 avtomobi-

lov na elektri~ni ali hibridni

pogon, medtem ko jih je bilo

v enakem obdobju lani manj

kot 300. Po slovenskih cestah

se tako trenutno vozi 1.200

elektri~nih oziroma hibridnih

vozil, infrastrukturno omre`je

zanje pa je za zdaj dobro

pokrito.

S skupinskim nakupom ceneje do elektri~nega avtomobilaDejstvo je, da bo omenjenih te`av

manj z nara{~anjem {tevila elektri~nih avtomobilov na na{ih cestah. Pomemben dejavnik pri promociji elektri~nih vozil so podjetja za izposojo in souporabo, kot sta Avantcar in Avant2Go. V njihovem voznem parku je pribli`no tretjina vseh pri nas registriranih elektri~nih avtomobilov, do konca leta na~rtujejo {e {iritev s seda-njih 150 elektri~nih vozil na 250.

V podjetju Plan-net pa so z namenom spodbujanja uporabe elektri~nih avtomo-bilov zagnali projekt skupinskega nakupa. V okviru njihove akcijske ponudbe je tako

mogo~e pri nakupu elektri~nega avtomo-bila poleg subvencije Eko sklada v vi{ini 7.500 evrov dobiti {e dodaten popust v vi{ini 4.000 evrov, ~e ga kupite skupinsko. Kupci lahko poleg tega elektri~ni avtomobil zavarujejo za polovico ceneje, 20 odstotkov popusta jim omogo~ijo pri nakupu lastne elektri~ne polnilnice, 30 odstotkov manj pa pla~ajo za njeno postavitev. ^e se hkrati odlo~ijo {e za postavitev doma~e son~ne elektrarne, je ta deset odstotkov cenej{a. Po Fem~evih besedah nas tako elektri~ni avtomobil vklju~no s porabljeno elektriko stane manj kot 200 evrov na mesec, kolikor porabimo zgolj za gorivo pri avtomobilih z bencinskim motorjem. •

Barbara Primc

Konec prodaje bencinskih in dizelskih avtomobilov?Britanska vlada je v okviru na~rta za boj proti onesna`evanju zraka, zaradi katere-

ga vsako leto umre 40.000 Britancev, napovedala, da bo dr`ava z letom 2040 pre-

povedala prodajo novih bencinskih in dizelskih avtomobilov in kombijev. Prepoved

bo veljala tudi hibridna vozila, ki imajo elektri~ni in bencinski ali dizelski motor.

Za ta namen so pripravili tri milijarde vreden okoljski na~rt, na~rtujejo pa {e 255

milijonov funtov te`ak sklad, namenjen lokalnim skupnostim, da bodo spodbujale

uporabo javnega prevoza, nadgradnjo njegove mre`e in spremembo cestne infra-

strukture, primerne za elektri~na vozila. Britanska vlada bo poleg tega namenila

milijardo funtov za razvoj elektri~nih in hibridnih vozil, pri ~emer bo 100 milijonov

namenila za vzpostavitev nacionalnega omre`ja polnilnic. Prepoved prodaje avto-

mobilov z dizelskimi in bencinskimi motorji je pred tem napovedala `e Francija,

podobne ukrepe obravnavajo tudi vlade v Nem~iji in na Nizozemskem.

45

Foto: www.avant2go.com

S tem se v slovenski pravni red z nekoliko zamude prena{a evropska direktiva o vzpo-stavitvi infrastrukture za alternativna goriva.

Sredi poletja 2017 smo imeli v Sloveniji 227 javno dostopnih polnilnih mest za elektriko (od tega 27 polnilnih postaj na vse-evropskem prometnem omre`ju TEN-T omre`ju), eno za vodik, 115 za uteko~injen naftni plin in {tiri za stisnjen zemeljski plin. Slovenija `e izpolnjuje vse zaveze iz Direktive na podro~ju elektri~ne energije na vse-evropskem TEN-T omre`ju. S postavitvijo {e treh polnilnih postaj za uteko~injen zemeljski plin do konca leto{njega leta pa bo izpolnila tudi zahteve glede uteko~injenega zemelj-skega plina.

Vlada je sicer julija 2015 spreje-la Strategijo razvoja prometa v republiki Sloveniji in Okoljsko poro~ilo za celovito presojo vplivov na okolje za Strategijo razvoja prometa v republiki Sloveniji.

Strategija razvoja prometa v RS obrav-nava alternativna goriva, spodbujanje rabe ekolo{kih vozil in zgraditev omre`ja za polnilne postaje ter polnilne postaje za alternativno gorivo na podro~ju pomorstva in letalstva. Okvirni ukrepi, stro{ki in nosilci za razvoj tega podro~ja pa bodo oprede-ljeni v Strategiji na podro~ju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju v republiki Sloveniji, ki bo sprejeta predvidoma v septembru. •

UR, povzeto: portal Na{ stik,

avtor: Polona Bahun, www.nas-stik.si

Izdana uredba o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva v prometu

EKOLO[KA ZAVEST46

Vsi vemo, da je zgorevanje fosilnih goriv, poleg prometa, neizpodbitno eden pomembnej{ih izvorov zra~nega onesna`enja in veliko tveganje za zdravje, pa ne ukrepa-mo, da bi to zajezili. Nevarne snovi v zraku imajo izrazito negativen u~inek na zdravje ljudi, posebaj za dihanje, saj slabijo obramb-no sposobnost dihal in pove~ujejo dojemlji-vost za plju~ne oku`be. Kljub tehnolo{ki razvitosti Slovenije aktualne uradne stati-stike ve~ zadnjih let prikazujejo preseganja nevarnih snovi v skoraj vseh ve~jih mestih Slovenije, posebno PM10, ki so dokazano posledica zgorevanja fosilnih goriv.

Nevarnost `veplovega dioksida zaradi ogrevanjaNajpogostej{e onesna`evalo zunanje-

ga zraka iz skupine `veplovih oksidov pa `veplov dioksid. Ta nastaja ob izgorevanju fosilnih goriv (bencina, nafte, premoga), v nekaterih industrijskih procesih in ob prido-bivanju toplotne ter elektri~ne energije. 80% onesna`enja zraka z `veplovim dioksidom prispeva kurjenje premoga in lignita.

^e zrak vsebuje od 0,02 do 0,05 mg/L SO2 pride do dra`enja zgornjih dihalnih poti. Du{ikov in `veplov dioksid dra`ita slu-znico dihal in povzro~ata zo`enje dihalnih poti. Prav tako pove~ata ob~utljivost dihal-nih poti, kar zlasti pri bolnikih s kroni~nimi boleznimi dihal povzro~a poslab{anja osnovne bolezni.

Hi{na kuri{~a spu{~ajo v atmosfero dim, saje, ogljikov monoksid, `veplovodik, pepel, ogljikovodike in drugo. Z zgorevanjem 1

kg premoga nastane 11,6 m3 dima, vsak m3

dima pa vsebuje 6,14 g suspendiranih delcev. Pri zgorevanju 1 kg premoga se v povpre~ju v hi{nem kuri{~u spro{~a 25 do 100 g trdnih delcev, ki z dimom odhajajo v zrak.

Ogljikov monoksid je najbolj raz{irjen onesna`evalec zraka. Zakaj je tako nevaren?Ogljikov monoksid - CO nastaja zaradi

nepopolnega zgorevanja fosilnih goriv v energetskih obratih, avtomobilih ter gospo-dinjstvih. Pomembno koli~ino emitirajo tudi razli~ni naravni procesi. Ocenjuje se, da avto-mobili prispevajo kar okrog 80 % celotnega emitiranega CO. U~inki izpostavljenosti

ogljikovemu monoksidu se poka`ejo kot zastrupitev razli~ne stopnje. Blaga zastru-pitev je podobna gripi, spremljajo jo gla-vobol in utrujenost. Pri zmerni zastrupitvi je glavobol huj{i, pojavita se slabost in te`ave pri mi{ljenju. Pri hudi zastrupitvi se pojavijo bruhanje, zmedenost, mravljin~enje v okon~inah, kr~i, bole~ine v prsih, motnje sr~nega ritma, motnje zavesti in odpoved dihanja. Ogljikov monoksid ima 300-krat ve~jo afiniteto za hemoglobin kot kisik, pri ~emer nastaja karboksihemoglobin (HbCO). Posledi~no se zmanj{a kapaciteta krvi za prenos kisika, kar pripelje do hipoksije tkiv.

Promet glavni krivec za du{ikove in `veplove oksideV zadnjih desetletjih se onesna`enost

zraka pove~uje na ra~un stalnega ve~anja {tevila motorjev z notranjim izgorevanjem. Motorna vozila so vir izpu{nih plinov z ogljikovim monoksidom, ogljikovim dioksi-dom, `veplov dioksidom, du{ikovimi oksidi, vodikovim peroksidom, vodno paro, alkoholi, aldehidi ter organskimi kislinami.

Du{ikovi oksidi delujejo dra`e~e na spodnje dihalne poti ter pove~ujejo pogo-stnost alergijskih respiratornih obolenj. Najnevarnej{a sta du{ikov oksid in dioksid, {e posebej, ~e je koncentracija ve~ja od 0,2 mg/L.

Zrak nevarno onesna`uje ~lovek, pa ne ukrepamo!Dejstvo je, da zrak onesna`ujejo antropogeni (~love{ki) viri, ukrepi pa so o~itno zanemarljivi

Izpostavljenost mestne populacije onesna`enemu zraku zaradi delcev PM10 v EU 27 v letu 2010 (po

priporo~ilih Svetovne zdravstvene organizacije je priporo~ljiva letna vrednost za PM10 20 µg/m3, EU posta-

vlja mejo 40 µg/m3). Vir: EUROSTAT, 2013.

Antropogeni (~love{ki) in naravni viri emisij

^love{ki nepremi~ni viri emisij: velike kurilne naprave za proizvodnjo energije,

se`igalnice odpadkov, kurilne naprave v industriji (proizvodnja jekla, cementa,

gnojil), rafinerije ter kuri{~a za ogrevanje poslovnih stavb in gospodinjstev.

^love{ki premi~ni viri emisij: cestni promet (izpuh iz dizelskih motorjev, obraba

gum, zavor, sklopk), `elezni{ki promet, zra~ni promet, vodni promet, ognjemeti.

Med ~love{ke vire razpr{enih emisij spadajo: pretovarjanje razsutega tovora v

gradbeni{tvu in kmetijstvu, suspenzije delcev kot posledice cestnega prometa, ter

tudi kresovi in kajenje.

Naravni viri razpr{enih emisij so vulkani (delci in prah), erozija tal, pe{~eni prah,

gozdni po`ari, biolo{ke organske snovi (pelodi, spore, mikroorganizmi), biolo{ki

procesi v prsti, vode, mokri{~a, vegetacija (gozdovi, nasadi polj{~in).

EKOLO[KA ZAVEST 47

@veplovi oksidi izzivajo mo~no dra`enje o~i in dihalnih poti. Ve~ kot 90 % inhaliranih `veplovih oksidov je absorbiranih v sluznici zgornjih dihalnih poti. Pove~ana koncentracija du{ikovih oksidov ob neugodnih vremenskih pogojih in pove~anemu dele`u lebde~ih delcev skozi dalj{i ~as pove~uje incidenco respiratornih infekcij pri otrocih ter kroni~nih obolenj zgornjih dihalnih poti. Najob~utljivej{i na ekspozicijo SO2 so otroci, starej{e osebe ter kroni~ni plju~ni in sr~ni bolniki.

Nevarnost mo~no reaktivnega plina - ozonaGlede na mesto nastanka v atmosferi lo~imo stratosferski

ozon, ki se tvori v vi{ji plasti atmosfere (stratosfera obsega pas od 15 do 50 km nad zemeljskim povr{jem) in nas {~iti pred nevar-nimi ultravijoli~nimi `arki, ter troposferski ali prizemni ozon, ki nastaja v spodnji plasti atmosfere kot sekundarni onesna`evalec z reakcijo iz du{ikovih oksidov in hlapnih organskih spojin.

Ozon se absorbira v vseh delih plju~Slovenija sodi med dr`ave z vi{jimi izpusti predhodnikov

ozona na prebivalca. V letu 2010 se je s 53 kg izpustov predho-dnikov ozona na prebivalca uvrstila na 7. mesto med dr`avami EU-27. Povpre~je izpustov v EU-27 je bilo 42,9 kg/prebivalca.

Ob vstopu v dihala ozon spro`i veri`ne reakcije oksidacije. Akutni in kroni~ni u~inki ozona na ljudi so ka{elj, dra`enje o~i, bole~ine pri globokem vdihu, ob~utek utesnjenosti v prsnem ko{u, bole~ine za prsnico, redkeje tudi glavobol in slabost; Osrednji mehanizem po{kodbe z ozonom je oksidativni stres in razvoj vnetne reakcije. Vnetje je lahko prehodno, pri dolgo-trajni izpostavljenosti pa povzro~a trajne strukturne spremembe dihal. Ozon je tudi mo~an dra`ljivec, kar se ka`e v dra`enju ali peko~em ob~utku v o~esni veznici in sluznici zgornjih dihal, bole~inah pri dihanju, ob~utku stiskanja v prsih ter ka{lju.

Nevarnost pra{nih delcev in te`kih kovinPra{ni delci, ve~ji od 10 µm, se obi~ajno ustavijo v vla`nem

okolju nosne votline in `rela. Do plju~nih me{i~kov prodrejo pra{ni delci, katerih aerodinami~ni premer zna{a manj od 2-3 µm. Zelo fini pra{ni delci ostanejo dlje ~asa v podro~ju plju~nih me{i~kov in povzro~ajo dra`enje.

Te`ke kovine niso omejene na dolo~eno geografsko obmo~je in jih ni mogo~e u~inkovito nadzorovati na lokalni ravni. Lahko se prena{ajo po zraku na velike razdalje po celotni zemeljski obli. Imajo lastnost, da se postopoma nalagajo v organizmih `ivali in ~loveka vi{je v prehranjevalni verigi. @e izpostavljenost nizkim koncentracijam kovin je lahko vzrok za razvoj rakastih obolenj, za zaostalost v razvoju in po{kodbe ledvic, ter celo za smrt v primeru izpostavljenosti visokim koncentracijam.

Manj poznano je, da svinec v zraku povzro~a zgorevanje fosil-nih goriv, v preteklosti je bil to promet. Posebej nevaren je zaradi kopi~enja in dolgega zadr`evanja v organizmih. Glavni ~love{ki izvori druge nevarne kovine - arzena, se nana{ajo na zgorevanje fosilnih goriv in uporabo pesticidov. Arzen je razvr{~en v skupino I kancerogenov za ljudi, pri ~emer se inhalacija povezuje s karci-nomom plju~, ko`e, in mehurja. •

Jo`ica Ekart

Povzeto po ~lanku prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med., specialist medi-

cine dela, prometa in {porta ZVD Zavod za varstvo pri delu,

UL MF Katedra za javno zdravje

To je zanesljivost.

Weishaupt je mednarodno podjetje, ki se ukvarja s

proizvodnjo, prodajo in servisom ogrevalnih sistemov,

solarnih sistemov, toplotnih črpalk in gorilnikov.

Weishaupt d.o.o., Teharje 1, 3000 Celje, (03) 425 72 50, www.weishaupt.si

50. mednarodni sejem obrti in podjetništva – MOS v Celju.

Celjski sejem, 12.-17. september 2017

Najdete nas v dvorani L, razstavni prostor št. 36.

Ogrevalna tehnika