UPORABA VEČPREDSTAVNOSTI V MOBILNI TELEFONIJI · • mobilni telefoni, ki podpirajo Flash tehnologijo, so trenutno v visokem cenovnem razredu, tudi cenejši (ne-symbian) sedaj podpirajo

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Smer Informatika v organizaciji in managementu

UPORABA VEČPREDSTAVNOSTI V MOBILNI TELEFONIJI

Mentor: izred. prof. dr. Eva Jereb Kandidat: Denis Lončar

Kranj, marec 2007

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Evi Jereb za pomoč pri izdelavi te diplome in korektno svetovanje pri izdelave diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi lektorju Drejcu Pogačniku, ki je lektoriral mojo diplomsko nalogo. Na koncu bi se zahvalil tudi g. Gorazdu Marinič za svetovanje v zvezi z mobilno telefoniji ter g. Damirju Miklavčič za svetovanje glede podjetja LPP d.o.o. in tehnologijo, ki jo uporabljajo na strežniku.

POVZETEK Diplomska naloga govori o uporabi večpredstavnosti v mobilni telefoniji. Prvi del diplome bo razložil večpredstavnost in mobilno telefonijo. Drugi del pa se bo bolj ozko usmeril in sicer na uporabo Flash tehnologije v mobilni telefoniji. Flash tehnologija se je razvila za uporabo večpredstavnosti na internetu predvsem za osebne računalnike. Flash se je s svojo enostavnostjo izdelave večpredstavnih aplikacij dobro zasidral v računalniški tehnologiji. Z razvojem mobilne telefonije v smeri interneta, združevanju telefonije in računalniške tehnologije ter dobro izdelanih grafičnih vmesnikov pa je začela Flash tehnologija prodirati tudi v mobilno telefonijo. Uporaba Flash tehnologije v mobilni telefoniji omogoča ponudniku storitev enostavno izdelavo zahtevnih aplikacij, uporabniku pa omogoča enostavno in grafično izpopolnjeno uporabo zahtevnih storitev preko interneta neodvisno od lokacije uporabnika. V istem delu bomo opisali tudi tehnično implementacijo aplikacije. Predstavili bomo, katero programsko opremo in elemente bomo uporabili na strežniku in katero programsko opremo in elemente bomo uporabili na odjemalcu, v tem primeru mobilnem telefonu. V zaključku bomo predstavili tudi kako pripraviti aplikacijo, da bo sprejemljiva za uporabnike. KLJUČNE BESEDE

- večpredstavnost - flash tehnologija - internet - mobilna telefonija - povezljivost tehnologij

ABSTRACT This diploma talks about multimedia in mobile technology. Part of diploma will explain multimedia and mobile telephony. In the second part of diploma the area of interest will narrow to the usability of Flash technology in mobile telephony. The development of Flash technology for using multimedia on internet was first dedicated only for PC computers and the ease of Flash technology usability and ease of internet multimedia applications development made Flash to be anchored and become part of mandatory computer technologies. With development and progression of mobile telephony towards the internet and combining mobile telephony and computer technology with well done usability of technology, Flash had an opportunity to become part of it. Using Flash as a part of mobile telephony enables to developers easy and fast creation of well done internet applications with good usability regardless of geographical location of the user. In the same part we will describe technological implementation of application. We will present which software and technology we’ll use on server site and which software and technology we’ll use on client site that is mobile telephone. In the conclusion we’ll talk about how to make application acceptable by user.

KEYWORDS

- multimedia - flash technology - internet - mobile telephony - combining technology

KAZALO 1 Uvod .......................................................................................................... 2

1.1 Predstavitev problema ..................................................................... 2 1.2 Predpostavke in omejitve ................................................................. 2 1.3 Metodologija dela .............................................................................. 3

2 Osnove in razvoj interneta ....................................................................... 4 2.1 Kako je nastal internet ...................................................................... 4

3 Osnove in razvoj mobilne telefonije ......................................................... 7 3.1 Splošno o celičnih mobilnih omrežjih ................................................ 7 3.2 Generacije mobilnih omrežij ............................................................. 8

4 Večpredstavnostne in podatkovne vsebine v mobilni telefoniji ................. 11 4.1 Glasovne storitve ............................................................................. 12 4.2 Tekstovne storitve ............................................................................ 14 4.3 Slikovne storitve ............................................................................... 14 4.4 Zvokovne storitve ............................................................................. 15 4.5. Video storitve ...................................................................................... 16 4.6. Dodatne storitve.................................................................................. 19

5 Opis razvojne aplikacije za potrebe LPP ................................................... 21 5.1 Flash kot primarno razvojno orodje .................................................. 21 5.2 Analiza obstoječega stanja .............................................................. 26

5.2.1 “Talktrack” sistem za sledenje avtobusov .............................. 31 5.3 Rešitev in izdelava aplikacije ........................................................... 32

5.3.1 Tehnologija na strani strežnika ............................................... 33 5.3.2 Tehnologija na strani odjemalca ............................................. 35 5.3.3 Podatki in XML........................................................................... 47

5.4 Možnost nadaljnega razvoja aplikacije ............................................... 49 6 Zaključek ................................................................................................... 50 Literatura in viri ................................................................................................. 51

Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Denis Lončar: Uporaba večpredstavnosti v mobilni telefoniji stran 2 od 59

1 UVOD 1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Dostop do interneta s pomočjo mobilne telefonije je praktično postal neomejen glede na lokacijo uporabnika. S pomočjo mobilne telefonije smo odkrili popolnoma nove razsežnosti interneta in ponudbe storitev preko interneta. Mobilna telefonija nam skupaj z interneta omogoča ponudba nekaterih storitev, ki pri normalni uporabi interneta (uporaba preko namiznih računalnikov) niso imele večjega uporabniškega pomena. S pojavom interneta v mobilni telefoniji in uvedbo Flash tehnologije pa te storitve zasijejo v popolnoma drugačni luči in se uporabniku predstavijo v zelo uporabnem pogledu (boljša uporabniška izkušnja v primerjavi z WAP/xHTML). V diplomskem delu bomo predstavili način kako uporabniku podati informacije, ki imajo kratko časovno vrednost v zelo kratkem času na zahtevo uporabnika na katerikoli lokaciji. Vse to nam omogoča povezovanje tehnologij. Osredotočili se bomo na razvoj mobilne aplikacije za podjetje 'Ljubljanski potniški promet' (LPP) in sicer kako s pomočjo povezovanja tehnologij in uporabe večpredstavnosti v mobilni telefoniji uporabniku kar najhitreje preko mobilnega telefona podati čim več podatkov o lokalnem potniškem prometu. LPP ima za svoje namene že razvit sistem radijskega sledenja avtobusov z uporabo GSM/GPRS tehnologije. Vsak avtobus konstantno preko GSM/GPRS signala pošilja v centralo GPS koordinato, kje se avtobus nahaja. Vsi te podatki se beležijo v podatkovno bazo. Narejena je tudi povezava med bazo podatkov in internetom, kjer lahko nekatere podatke dobimo tudi že na internetu, vendar je to (za čakajočega na postajališču) dokaj neuporabna storitev. LPP je pripravil tudi SMS (in WAP) storitev za mobilne telefone, ki je tudi dokaj neuporabna za uporabnika (poda čas, kar je dovolj! Nima pa zemljevida,...). Torej še vedno ostaja problem, kako uporabniku čim bolj nazorno in hitro dostaviti podatke o (prihodih, aktivnih progah, zemljevid...) lokalnem potniškem prometu. Temu problemu se bomo posvetili v tej diplomski nalogi in tudi predstavili njegovo rešitev. 1.2 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE Diplomsko delo je predvsem simulacija konkretne rešitve, ki bi jo lahko implementirali v informacijski sistem družbe LPP. Ker nimamo konkretnih podatkov, le podatke, ki jih lahko dobimo preko njihovega internet portala za sledenje lokalnega potniškega prometa, bomo večino podatkov in tehnologij simulirali in predpostavljali njihovo delovanje.



Omejitve so tudi s konkretno predstavitvijo aplikacije na mobilnem telefonu, ker je nakup mobilnega telefona, ki podpira Flash tehenologijo samo za izdelavo diplomskega dela neracionalno. Pri resnični izdelavi aplikacije obstajajo tudi omejitve oziroma predvsem omejitve sprejemljivosti storitve pri uporabnikih in sicer: • mobilni telefoni, ki delujejo na ustreznem operacijskem sistemu, so trenutno v

visokem cenovnem razredu, symbian telefoni v akcijah, • mobilni telefoni, ki podpirajo Flash tehnologijo, so trenutno v visokem cenovnem

razredu, tudi cenejši (ne-symbian) sedaj podpirajo Flash, • problem različnih zaslonov mobilnih telefonov. Vsak telefon ima različne

dimenzije zaslonov in različne resolucije, kar predstavlja določene omejitve pri izdelavi aplikacije, saj je potrebno za vsak mobilni telefon pripraviti svojo različico aplikacije, ki se bo prilegala izbranemu telefonu,

• problem različnih uporabniških vmesnikov, predvsem tipkovnic na katere pripneš določene ukaze. Tu je potrebna izdelava še dodatnih različic aplikacij za različne tipkovnice,

• konstanten razvoj informacijskih tehnologij, trenutno je pri mobilni telefoniji ta faktor zelo dejaven, pomeni za aplikacijo dodaten problem, saj je potrebno aplikacijo konstantno prilagajati razvoju operacijskih sistemov, dimenzijam zaslonov, uporabniškim vmesnikom in komunikaciji mobilnega telefona z internetom (UMTS, GPRS, WAP,…), problem posodabljanja aplikacije.

1.3 METODOLOGIJA DELA Izdelava aplikacije za LPP, ki se bo preko interneta povezovala s strežnikom in iz njega pridobivala podatke, ob tem poteka nabiranje ustrezne literature v zvezi z večpredstavnostjo, mobilno tehnologijo, podatkovnimi bazami in drugimi tehnologijami, ki omogočajo to storitev. Izdelava simulacije bo potekala na naslednji način: • analiza in predstavitev klasičnih tehnologij za izdelavo spletnih aplikacij in izbira

ustreznih za izdelavo aplikacije za mobilne telefone, • analiza in predstavitev Flash tehnologije in izbira ustrezne verzije za izdelavo

aplikacij za mobilne telefone, • izdelava in struktura podatkovnega modela za shranjevanje podatkov

pridobljenih preko radijske veze z avtobusi, • izdelava XML modela za prenos podatkov iz baze podatkov na strežniku do

Flash aplikacije na odjemalcu oziroma mobilnem telefonu, • izdelava Flash aplikacije za odjemalca oziroma mobilni telefon.



2 OSNOVE IN RAZVOJ INTERNETA Internet oziroma svetovno medmrežje je poleg telefonije največji dosežek na področju telekomunikacij. Neverjetna rast, ki jo je internet dosegel v zadnjem desetletju je še vedno na osnovi prvotnega principa, ki je bil zastavljen pred več kot štirimi desetletji.

2.1 KAKO JE NASTAL INTERNET? Osnove interneta so nastale s pojavom tako imenovanih 'preklopno-paketnih' oziroma 'relejno-paketnih' omrežij davnega leta 1960. Na teh omrežjih je se podatki prenašajo na princip paketov; podatki se razbijejo na manjše pakete enakih dolžin, ki potujejo po omrežju in se na ciljnem računalniku zopet sestavijo v podatek. Tak način je omogočal in še vedno omogoča, da se podatki lahko pošiljajo na več koncev hkrati in če slučajno pride do prekinitve oziroma izgube paketa se ta ponovno pošlje dokler ni prejet podatek 100 odstoten. Paketi so lahko stisnjeni za hitrejši prenos oziroma kriptirani za večjo varnost pri prenosu podatkov. V tem časi so bili računalniki ogromni, masivni stroji. V tem času so omrežja delovala samo na relaciji terminal–osrednji računalnik. No, tudi sedaj uporabljamo podoben način delovanja in sicer strežnik–odjemalec relacija, razlika s primerjavo z zgodnjimi omrežji je ta, da so v sodobnem medmrežju po moči enakovredni računalniki na obeh straneh. Temu principu rečemo 'peer-to-peer', kar bi pomenilo po slovensko 'enako k enakemu'. ARPANET in naprej Prva 'preklopno-paketna' omrežja so nastala v Evropi. Podobna omrežja pa so začeli graditi tudi v Združenih državah Amerike leta 1968 kot del obrambnega sistema Ministrstva za obrambo Združenih držav Amerike. Omrežje je zaživelo leta 1969 pod imenom ARPANET kar je pomenilo 'Advanced Research Projects Agency Network' oziroma 'Omrežje Agnecije za Razvoj'. ARPANET je med leti 1969 – 1982 uporabljala protokol NCP (Network Control Protocol), ki so ga kasneje nadomestili s še vedno delujočim protokolom TCP/IP. V tem trenutku je bila tehnologija razvita, vendar še niso vedeli kaj točno početi s to tehnologijo, zato se je kasneje vse odvijalo v smeri kako uporabiti to tehnologijo. Prvo medmrežje v širokem obsegu, kot je današnji internet so uporabili za povezavo računalnikov vojske Združenih držav Amerike. Ideja za ta projekt je bila enostavna in sicer, če bi kdo napadel Združene države Amerike in uničil del omrežja, bi preostali del omrežja ostal še vedno delujoč in bi lahko vrnili udarec. Če pa bi uporabljali stari način omrežja s centralnim sistemom, bi tak napad popolnoma ohromil informacijski sistem vojske Združenih držav Amerike. Ta projekt in implementacija te tehnologije je potekala za časa hladne vojne.



Tudi uporaba elektronske pošte je zaživela z ARPANET-om. Med leti 1970 in 1980 se je tehnologija razširila tudi v civilne vode kot zelo popularen USENET, ki je bil predvsem namenjen izmenjavi na področju izobraževanja. Leta 1973 so usposobili tudi prvo mednarodno oziroma celo medcelinsko povezavo z Londonsko univerzo v Angliji. Nastanek USENET-a Prav USENET je bil glavni povod za razvoj interneta kot ga poznamo danes. Duh svobode govora, izmenjave informacij in medcelinsko komunikacijo v realnem času je privedlo postavitve prvih civilnih strežnikov, ki so delovali neodvisno od ARPANET strežnikov. Leto 1979 je nekako določeno za rojstvo USENET-a, ko so bili postavljeni prvi civilni strežniki, kjer ni bilo omejitve govora o prepovedanih temah kot na primer o drogah, spolnosti ipd. Za USENET je bil razvit nov protokol za prenos podatkov in sicer NNTP (Net News Transfer Protocol), ki je še vedno v uporabi. S pojavom prvih osebnih računalnikov v poznih 70. letih pripeljalo k razvoju interneta še več ljudi. Novi uporabniki so vse bolj uporabljali omrežja kot so Usenet, Bitnet ali Fidonet, ki so se kasneje združili v eno samo veliko omrežje. Internet se je širil eksponentno. Leta 1988 se je pojavil tudi IRC (Internet Related Chat). Svetovno medmrežje brez omejitev Leta 1991 je bilo Svetovno medmrežje v obliki, kot ga poznamo danes predstavljeno javnosti. Tim Berners Lee je s pomočjo Roberta Caillau postavil prve grafične spletne strani do katerih je lahko dostopal za brskalnikom, ki ga je razvil sam. Raziskovalci in razvijalci so hitro pograbili njegovo idejo začeli razvijati spletne strani ter brskalnike in tako je leta 1993 prišel v javnost prvi brskalnik imenovan 'Mosaic'. Brskalnik se je med uporabniki interneta razširil kot blisk. Hitro so ustanovili servise za registracijo domen oziroma naslovov, na katere so postavili prve spletne strani, ki so bile zgrajene z osnovnim HTML jezikom. Že v tej zgodnji dobi svetovnega medmrežja so se pojavili prvi virusi in črvi, ki so napadali računalnike priklopljene na medmrežje. Svetovno medmrežje je imelo v tej dobi izredno rast in sicer 314,6% na leto. Pojavile so se prve pomembne strani, kot so strani 'Bele hiše' iz Washingtona in podobne, nastale so tudi prve spletne trgovine. Storitev 'www' oziroma 'svetovno medmrežje' je postalo najbolj popularna storitev na internetu. Okoli leta 1995 so se pojavili prvi ponudniki internet storitev kot AOL ali CompuServe, ki so ponujali internet storitve vsej javnosti. Podjetje Sun je v tem času predstavilo prvo različico Jave, pojavili so se tudi prvi spletni iskalniki. V polnem razmahu je bila 'vojna' za popularizacijo brskalnikov med Netscapom in Microsoftom. Tudi danes je internet še vedno v velikem porastu. Tehnologije, ki se uporabljajo za internet, se iz dneva v dan posodabljajo in odkrivajo nove, kot na primer



povezovanje interneta in mobilne telefonije. Trenutno je na internetu milijarde spletnih strani, vsako uro pa se doda na tisoče novih. Sistem, na katerem je postavljen internet, dela to tehnološko čudo neuničljivo in skoraj neskončno.



3 OSNOVE IN RAZVOJ MOBILNE TELEFONIJE Mobilna telefonija ima danes najhitrejši razvoj na področju telekomunikacij. Iz dneva v dan se pojavljajo nove tehnologije in novi mobilni telefonski aparati, ki omogočajo nove storitve. Celična mobilna telefonija se je začela širiti v devetdesetih letih in je bila sprva priljubljena le zaradi možnosti govorne telefonije. Kasneje se je nabor storitev začel širiti, še preden se je pokazala potreba. Razvijalci so začeli izkoriščati še nezasedene kapacitete v omrežju in na aparatih in tako so se pojavile prve neglasovne storitve, npr. SMS – kratka sporočila. Mobilni operaterji še vedno ustvarijo največ dobička z govorno telefonijo, takoj za tem pa sledi sporočanje (SMS). Zavedajo pa se, da trg zahteva vedno nove storitve in zato poizkušajo uvesti nove načine zaslužka. Evolucija storitev mobilne tehnologije se je začela pri govoru, sledil je tekst (SMS), najrazličnejša zvonjenja, logotipi, slike, animacije in kot zadnje video ter kombinacija vseh naštetih - MMS, večpredstavnostno sporočanje. V mobilni telefoniji se pri uvajanju novih storitev vedno srečujemo z omejitvami, npr. omejitvami zmogljivosti omrežja (obremenjenost, prepustnost, uporabniki v gibanju) in terminalov (velikost zaslona, spominske omejitve, hitrost procesorja, zmogljivost akumulatorja). Trenutno tehnološko najbolj zahtevna storitve je video, saj zahteva od ponudnika storitev omogočanje prenosa velikih količin podatkov preko radijskega vmesnika do odjemalca, ki mora imeti terminal oziroma mobilni telefon s sposobnostjo procesiranja velike količine podatkov. (Jacobs, 2003) 3.1 SPLOŠNO O CELIČNIH MOBILNIH OMREŽJIH Prva ideja o celični mobilni telefoniji se je porodila v laboratorijih podjetja Bell v 70-ih letih prejšnjega stoletja, zgodovina celičnih mobilnih omrežij za komercialno uporabo pa sega v leto 1982. Takrat so se v nordijskih državah pojavile prve ideje o zasnovi skupnega, globalnega digitalnega omrežja, Evropska komisija pa je rezervirala radijski frekvenčni pas okoli 900 MHz. Nekaj operaterjev (ZDA, Kanada, Skandinavija, Italija, Velika Britanija, Nizozemska, Francija...) je namreč takrat že ponujalo lastne sisteme mobilne telefonije, ki pa med sabo niso bili kompatibilni (TACS, NMT, AMPS...), osnovani pa so bili na analogni tehnologiji. Leta 1986 so se komaj odločili za ustrezno tehnologijo, naslednje leto, 1987, pa je 12 operaterjev podpisalo pogodbo o sodelovanju pri projektu GSM (Global System for Mobile Communications), ki naj bi ugledal luč leta 1991. Leta 1989 je skrbništvo nad GSM standardom prevzela ETSI (European Telecommunication Standards Institute), ki je poskrbela, da se je razvijal v skladu s prvotnimi idejami o globalnosti in kompatibilnosti. Še preden je leta 1992 finski operater Radiolinja ponudil prvi komercialni GSM sistem, je bil analogni NMT sistem v Skandinaviji zaradi odročnih krajev in drage



kabelske infrastrukture, že precej razširjen, tako da je GSM pomenil predvsem izboljšanje kvalitete in uvedbo novih storitev. Ko so na trg resno vstopili proizvajalci mobilnih telefonov, se je začela ekspanzija GSM mobilne telefonije: leta 1995 je bilo na svetu že 156 mobilnih operaterjev v 86 državah, leta 2001 je bilo že več kot pol milijarde uporabnikov, danes pa jih je okoli milijarda. Bistvo tega sistema je kompatibilnost, ki omogoča gostujočemu uporabniku nemoteno delovanje skoraj vseh funkcij mobilnega aparata, tudi takrat, ko gostuje v tujem omrežju. V dobrem desetletju se je razvila nova panoga, ki je zaradi eksponentne rasti prešla v eno največjih panog v svetu. Danes posega že v področje informiranja, interneta, zabave, poslovnih aplikacij ter plačevanja in bančništva. Razvoj mobilne telefonije pa se ni ustavil, saj razvijalci poleg komaj uveljavljene tretje generacije že razmišljajo o četrti. (Andersson, 2001) 3.2 GENERACIJE MOBILNIH OMREŽIJ Razvoj standardov za mobilna brezžična omrežja (Standardizacija mobilne tehnologije, 25.11.2006). V tem delu bomo pogledali razvoj standardov mobilnih brezžičnih omrežij in nekaj storitev, ki so delovale pod temi standardi. Standarde razvrščene po generacijah prikazuje slika 1:

1G 2G 2G plus 3G 3G plus

govor podatki m ultim edia

N M TG SM

H SC SDG PR S

U M TS

19911981

19961992

19991996

20011999

20052003

...2005

do 2 M bps

do 384 kbps

do 40 kbpsdo 43,2 kbpsdo 9 ,6 kbps

Slika 1: Razvoj mobilnih sistemov in hitrosti prenosa podatkov



1G – prva generacija (1981 do 1991) 1G standard ali prva generacija je bila začetna faza nadaljnjega razvoja mobilnih brezžičnih omrežij. Ta omrežja so delovala samo na osnovi analogne tehnologije in so bila namenjena samo prenosu zvoka na daljavo. Najbolj popularen sistem je bil NMT, ki se je tudi najbolj razširil. Kot je razvidno iz tabele 1, ta tip mobilnega omrežja ni bil namenjen prenosu podatkov. 2G- druga generacija (1992 do 1996) 2G standard ali druga generacija. To je generacija mobilnih brezžičnih omrežij, ki so delovala na digitalni tehnologiji in so že omogočala prenos podatkov, kot je prikazano v tabeli 1. Še vedno je bil ta sistem orientiran na prenos zvoka, vendar pa je omogočal tudi prenos podatkov. Pojavilo se je več standardov mobilnih omrežij kot na primer TDMA, CDMA in GSM (Global System for Mobile Communications), ki se je tudi najbolj razširil. 2G+ - druga generacija plus (1999 do 2001) 2G+ standard ali druga generacija plus. To je nadaljevanje druge generacije mobilnih brezžičnih omrežij, ki pa so že podpirale paketno pošiljanje podatkov in pa omogočen hitrejši prenos podatkov. Primer standarda, ki je bil vpeljan v 2G+ generaciji je GPRS (General Packet Radio Servis), ki omogoča paketno pošiljanje podatkov do hitrosti 40 kbps in obračunavanje po količini prenesenih podatkov, kar prikazuje tabel 1. 3G – tretja generacija (2003 do 2005) 3G standard ali tretja generacija. Ta generacija mobilnih brezžičnih omrežij spada med nove generacije omrežij. Osnovna razlika med prejšnjimi generacijami in to generacijo je v hitrejšem prenosu podatkov. Pri omrežjih tretje generacije je frekvenca podatkovnega pasa 2,1 Mhz ali več v primerjavi s prejšnjimi generacijami kjer je bila frekvenca 900 MHz ali 1,8 GHz. Ta višja frekvenca omogoča hitrosti prenosa podatkov tudi do 2Mbps. Primerjavo s prejšnjimi mobilnimi omrežji prikazuje tabela 1. Pri tako hitrem prenosu so operaterji začeli ponujati različne večpredstavnostne storitve. V tej generaciji mobilnih omrežij so razvili tudi nam znano storitev UMTS (Universal Mobile Telephone Service), ki temelji na širokoposovnem CDMA sistemu (W-CDMA). (Standardizacija in razvoj 3G, 22.12.2006) 3G+ - tretja generacija plus (2005 do …) 3G standard plus ali tretja generacija plus. To omrežje temelji na osnovah brezžičnih mobilnih omrežij tretje generacije s tem da so stopili korak naprej in uvedli namesto klasične TDM infrastrukture IP orientirano infrastrukturo. Za ta sistem so morali



razviti nove protokole za prenos signala, ki se imenuje SIP (Session Initiation Protocol) in MGCP (Media Gateway Control Protocol). Tip omrežja Generacija Frekvenca Prenos

podatkov Prepustnost Obračunavanje

NMT 1 450 MHz / / /

GSM 2 900, 1800 ali 1900 MHz

CSD-HSCSD 9.600 do 43.200 bps

(HSCSD)

na čas

GPRS 2,5 900, 1800 ali 1900 MHz

PS (paketni) 20 do 40 kbps na količino

EDGE 2,5 900, 1800 ali 1900 MHz

PS (paketni) do 384 kbps na količino

UMTS 3 1,9 do 2,1 Ghz

CSD do 2 Mbps na čas ali količino

Tabela 1: Tabela različnih mobilnih omrežij in njihove lastnosti (Andersson, 2001; Zgodovina razvoja mobilne telefonije, 14.9.2006)



4 VEČPREDSTAVNOSTNE IN PODATKOVNE VSEBINE V MOBILNI TELEFONIJI Prvotno je mobilna telefonija nastala zaradi potreb prenosa govora po brezžičnih omrežjih na večje razdalje. Zaradi prostih kapacitet omrežja in želje po pestrejšem naboru storitev so se razvile dodatne storitve, ki so sedaj pomemben del brezžičnih mobilnih omrežij (GSM storitve, 10.1.2007). Nekaj nam dobro znanih storitev po kategorijah, ki delujejo na teh omrežjih: • Glasovne storitve

- prenos zvoka - glasovni odzivnik - glasovni predal - glasovne informacije - glasovna sporočila - …

• Tekstovne storitve

- SMS sporočila (1 to 1, 1 to many...) • Slikovne storitve

- MMS sporočila (MMS ima lahko tudi zvok, video....) - ozadja - logotipi - …

• Zvokovne storitve

- zvonjenja MIDI - polifonična zvonjenja - predvajanje WAV datotek - predvajanje MP3 datotek - …

• Video storitve

- videoklic - prenos video datotek - pretočni video - …

• Dodatne storitve

- igre (Java!) - flash aplikacije - podatkovne baze in komunikacija - …



Nekatere storitve so tudi kombinacija zgoraj naštetih. Kot prenosni medij lahko naštete storitve uporabljajo govorni kanal (enako kot pri pogovorih), signalizacijski (kontrolni) kanal ali podatkovni kanal (TCP/IP, internet). 4.1 GLASOVNE STORITVE So najbolj uporabljene storitve v mobilni telefoniji. Ogledali si bomo delovanje nekaj teh storitev:

• Prenos zvoka • Glasovni odzivnik • Glasovni predal • Glasovne informacije • Glasovna sporočila • …

PRENOS ZVOKA Osnovna storitev – prenos zvoka, deluje na podoben način kot radijske postaje oziroma CB postaje. Signal preko radijskega valovanja oziroma nosilca potuje do sprejemnika/oddajnika, ki je v tem primeru sprejemnik in preusmeri zahtevo do Mobilne centrale, kjer klic usmerijo k klicani številki. Ko klicani vzpostavi zvezo, se zgodi najbolj očitna razlika med CB radijsko postajo in mobilnim telefonom – dvosmerna komunikacija v istem času. CB radijska postaja prenaša zvok samo po eni valovni dolžini radijskega valovanja v obe smeri, zato je potrebno med govorom in poslušanjem z gumbom preklopiti med lastnostjo postaje, da je sprejemnik ali oddajnik – tak način delovanja imenujemo half-duplex (enosmerno). Medtem ko mobilni telefon omogoča dvosmerno komunikacijo v istem trenutku in to na tak način, da ima odhodni signal eno frekvenco, dohodni signal pa drugo frekvenco, ki sta sicer v istem frekvenčnem pasu (npr.: med 824,04 MHz in 893,97 MHz) vendar z razmikom 30 ali 45 MHz. Ta način imenujemo full-duplex (dvosmerno). Shematičen prikaz delovanja full-duplex prikazuje slika 2.

povratni signal

prihajajoči signal

mobilni telefon oddajnik / sprejemnik

Slika 2: Full-duplex delovanje mobilnega telefona



Današnji mobilni telefoni delujejo na digitalnem prenosu podatkov tako, da se vsak signal odhodni ali dohodni dvakrat de/modulira iz analognega v digitalnega in obratno, podobno kot še danes delujejo telefaks naprave. GLASOVNI ODZIVNIK Glasovni odzivnik uporablja vso tehnologijo, ki smo jo predhodno predstavili v točki »Prenos zvoka« samo da se vzpostavi komunikacija s strežnikom, kjer je posnet digitalni zapis zvoka, namesto z mobilnim telefonom. Klic se preusmeri na strežnik oziroma na računalnik zaradi različnih razlogov: nedosegljivost klicanega, zasedenost klicanega, posebne storitve klicanega, … Preusmerjen klic na računalnik nam v najbolj razširjeni obliki omogoča tudi puščanje sporočil v glasovni predal klicanega. Način delovanja tega sistema prikazuje slike 3. Več o tem v naslednji točki diplome.

povratni signal- nedosegljiv

prihajajoči signal- klic

mobilni telefon oddajnik / sprejemnik

preusmeritev

strežnik z glasovnimi predali

Slika 3: Delovanje glasovnega odzivnika – preusmeritev na glasovni odzivnik

na strežniku

GLASOVNI PREDAL Zelo razširjena storitev, ki jo omogočajo GSM operaterji je tudi »Glasovni predal«. Ta storitev nam omogoča, da lahko klicanemu v primeru nedosegljivosti, zasedenosti, … pustimo sporočilo v njegovem glasovnem predalu. GLASOVNE INFORMACIJE Podobna storitev, kot glasovni predal, vendar deluje samo enostransko. Ob klicu neke telefonske številke nas sistem preusmeri na nek glasovni predal na računalniku, ki vsebuje določene glasovne informacije, ki jih potrebujemo. GLASOVNA SPOROČILA Ta storitev se je prvič pojavila v osemdesetih letih. Glasovna sporočila delujejo podobno kot glasovni predali, vendar imajo še veliko dodatnih lastnosti:



• odgovarjajo večjemu številu telefonov v istem trenutku • glasovna sporočila se lahko organizirajo po številki kličočega • sporočila lahko posredujemo naprej po mobilnem omrežju • glasovna sporočila je možno poslati z zamikom • opozarjanje prispelega glasovnega sporočila z SMS sporočilom • …

(Osnove in razvoj glasovne pošte, 10.1.2007) 4.2. TEKSTOVNE STORITVE SMS SPOROČILA SMS (Short Message Service) sporočila je storitev, ki jo podpirajo vsa GSM omrežja in v osnovi omogoča pošiljanje do 160 znakov. Nekatera GSM omrežja omogočajo pošiljanje daljših SMS sporočil na način pošiljanja dveh ali treh sporočil hkrati. Prvo komercialno uporaba SMS storitve je leta 1992 omogočilo podjetje Vodafone. SMS storitev ni omejena samo na GSM omrežja ampak se uporablja tudi pri klasični (žični) telefoniji in internetu. SMS storitev deluje na tako, da pošiljatelj pošlje SMS na SMS Center, ki omogoča storitve »shrani in posreduj«. Večina SMS Centrov uporablja ta način posredovanja, nekatera omrežja pa omogočajo samo storitev »posreduj in odstrani«, kar pomeni, da center samo enkrat poskusi dostaviti sporočilo in je bil ta poskus neuspešen to sporočilo zbriše. Danes se SMS storitve uporabljajo tudi za upravljanje strojev na daljavo ali za sledenje vozil, … torej ne več samo za medosebno pošiljanje sporočil. 4.3. SLIKOVNE STORITVE Slikovne storitve so se popularizirale s prihodom grafično bolj zmogljivejših telefonov. Oglejmo si nekaj tipičnih slikovnih storitev:

• MMS sporočila • Ozadja • …

MMS SPOROČILA MMS (Multimedia Messaging Service) storitev je tretja najbolj razširjena storitev, ki se uporablja v mobilni telefoniji. Deluje na zelo podoben način kot SMS storitev vendar v razširjeni obliki, saj lahko v enem MMS sporočilu pošljemo veliko količino vsebine v obliki besedila, zvoka in slike. Delovanje MMS storitve: pošiljatelj pošlje MMS storitev na MMS Center, ki je v tem primeru samo »shrani in posreduj«, kar pomeni, da storitve velikokrat poskuša



dostaviti MMS spočilo prejemniku, na tak način se poveča verjetnost dostave sporočila. Razlika med SMS in MMS storitvijo je ta, da SMS storitev poteka preko klasičnega omrežja za prenos zvoka medtem, ko MMS storitev že uporablja druge protokole, ki omogočajo prenos večjih količin podatkov kot so WAP, GPRS, … (Najbolj pogosta vprašanja o MMS tehnologiji in storitvi, 11.1.2007) OZADJA Ozadja so grafični dodatki, ki popestrijo mobilne telefone z zmogljivejšimi barvnimi zasloni. Slikovna ozadja so v večini v formatih JPG ali GIF, vse več pa se uporabljajo tudi animirana ozadja v formatih Animated GIF, AVI, SWF ali celo večnamenska ozadja, ki imajo tudi sporočilno vrednost v formatih JAVA ali Flash kot SWF. 4.4. ZVOKOVNE STORITVE Tako kot je mobilna telefonija napredovala v prenosu podatkov, grafičnih zaslonih, … je napredovala tudi v predvajanju zvočnih datotek. Oglejmo si nekaj najbolj tipičnih predstavnikov te zvrsti:

• Zvonjenja MIDI • Polifonična zvonjenja • Predvajanje WAV datotek • Predvajanje MP3 datotek • …

ZVONJENJA MIDI MIDI (Musical Instrument Digital Interface) ni glasbena datoteka v tem smislu, da vsebuje glasbeni zapis, pač pa se uporablja oziroma je »glasbeni« protokol, ki se uporablja za komunikacijo med različnimi elektronskimi glasbenimi napravami in računalniki, torej vsebuje nek nabor podatkov, ki napravi povejo, kateri inštrument v njenem naboru inštrumentov naj kaj zaigra. Prenos in tako razširjena uporaba MIDI zvočnih datotek v mobilni telefoniji je bila pogojena s tem, da so MIDI datoteke zelo majhne in vendar vsebujejo dovolj informacij za pridobitev zvoka visoke kvalitete, kolikor ga omogoča posamezni mobilni telefon, saj MIDI datoteka le upravlja glasbeno napravo, ki je vgrajena v telefon, torej ne proizvaja zvoka sama. (Razlaga MIDI glasbenega protokola, 11.1.2007) POLIFONIČNO ZVONJENJE Polifonično zvonjenje izhaja iz osnovnega MIDI načina zvonjenja. Razlika je samo v tem, da polifonično zvonjenje igra več tonov oziroma inštrumentov v istem trenutku (poli = mnogo). Poznamo 8-polifonične melodije, 16-polifonične melodije, … odvisno



od količine predvajanih inštrumentov v istem trenutku. Oblika zvoka je odvisna od naprave, ki predvaja MIDI datoteko. (Polifonična zvonjenja in melodije, 14.1.2007) PREDVAJANJE WAV IN MP3 DATOTEK Kvaliteta predvajanega zvoka je sledila razvoju mobilne telefonije in mobilnih telefonov. Tako od leta 2005 večina mobilnih telefonov predvaja tudi digitalne zvočne posnetke v obliki WAV, MP3, … Razlika med MIDI polifoničnimi melodijami in digitalnimi posnetki je ta, da MIDI datoteka poganja nabor inštrumentov, vgrajenih v napravo, digitalni posnetek pa predvaja natančen zapis zvočnega posnetka. Digitalni posnetek je lahko glasba oziroma melodija, govor ali katerikoli drugi zvok. Najnovejši način izdelave in predvajanja zvoka na mobilnih telefonijah za uporabo zvonjenja je tako imenovan »singtone« ali »pojoča melodija«, kjer lahko uporabnik sam posname svoj glas preko neke pop melodije, naprava sama sinhronizira glas in glasbeno podlago. Po tem postopku je melodija pripravljena za predvajanje. 4.5. VIDEO STORITVE Tako kot vse storitve v mobilni telefoniji je napredoval tudi prenos videa med mobilnimi telefoni. Ta storitev je med vsemi najbolj napredovala v povezavi s hitrostjo prenosa podatkov. Poglejmo si nekaj video storitev v mobilni telefoniji:

• videoklic • prenos video datotek • pretočni video • …

VIDEOKLIC Prenos videa med mobilnimi napravami in s tem tudi uporaba video klica se je kot uporabna storitev pojavila z uvedbo tretje generacije mobilnih omrežij ali 3G v začetku leta 2003. Mobilna omrežja tretje generacije (UMTS) in druge in pol generacije (GPRS, EDGE) omogočajo prenos večje količine podatkov in paketni prenos podatkov, kar posledično omogoča tudi pretočni video (streaming video), kar je osnova za video mobilno telefonijo. Način delovanja paketnega prenosa prikazuje slika 4. Video telefonija deluje na osnovi pretočnega videa in sicer v obe smeri – po obeh kanalih (odhodni in dohodni kanal).



pomnilnik

datoteka

video strežnik

paketek paketek paketek pomnilnik

odjemalec / mobilni telefon

paketki video podatkov

sprotno predvajanje prejete vsebine

Slika 4: Model pretočnega videa Za prenos videa preko mobilnega omrežja je potrebna čim manjša količina podatkov. Minimalno količino podatkov pri zadovoljivi kvaliteti dobimo na dva načina:

• z zmanjšanjem količine slik na sekundo (fps = frames per second); pri normalnem gledanju videa, televizije, filma v kinu se uporablja standardno število slik na sekundo in sicer 27 slik na sekundo, medtem ko se za video klic uporablja 15 slik na sekundo.

• s stiskanjem videa pred pošiljanjem. To storimo tako, da pred pošiljanjem video pošljemo skozi kodek (codec), ki stisne velikost videa na minimum. Ob sprejemu mora video pred objavo prav tako potovati skozi kodek, da pretvori paket podatkov nazaj v video. Delovanje kodeka prikazuje slika 5. Za video klice v mobilni tehnologiji se uporablja video kodek MPEG-4, ki je tudi najnovejši v generaciji kodekov in sicer je bil v popolni obliki objavljen leta 1999.

dekoderenkoderprenos: 1011011010110110

hranjenje

Datoteke za pretočni video

video vhod video izhod

Video datoteka Prikaz vsebine

Slika 5: Par enkoder in dekoder tvorita kodek PRENOS VIDEO DATOTEK Storitev prenos video datotek je prišla v uporabo skupaj s storitvijo video klicev. Za prenos videa preko mobilnega omrežja uporabljamo enako tehnologijo kot za video klic, torej preko interneta. Prenos videa deluje na dva načina:

• prenos kot video datoteka; ta način omogoča shranitev video datoteke iz video strežnika na mobilni telefon kot datoteko. Prednost tega načina je, da imamo video datoteko na svojem telefonu in si jo lahko ogledamo, tudi ko telefon ni v povezavi s strežnikom (off-line). Slabost te storitve pa je, da mora



uporabnik shraniti celo datoteko na telefon preden si jo lahko ogleda, kar je daljši in dražji proces.

• prenos kot pretočni video; prednost tega načina je, da nam pred ogledom ni potrebno shraniti celotnega videa na telefon, pač ga preko internet povezave iz video strežnika dobivamo sproti. Slabost tega načina je, da video vsebine ne moremo gledati ko nismo povezani s strežnikom (off-line način). (Nokia, 2006)

PRETOČNI VIDEO V vseh prejšnjih točkah o video storitvah smo ves čas govorili o pretočnem videu. To ni nič nenavadnega, saj je storitev pretočni video postal osnovna storitev pri opravljanju video storitev preko mobilnega omrežja, ker omogoča manjšo zasedenost omrežij pri večji količini podatkov. Pretočni video, kot smo že omenili, je začel v polni obliki delovati z uvedbo mobilnih omrežij in telefonov tretje generacije (3G). Deluje na neka način kot pretočni video na internetu, kar je seveda pričakovati, saj se za to storitev uporablja enaka tehnologija in enak način dela – preko interneta. Prenos podatkov pri pretočnem videu prikazuje slika 6 in deluje tako, da video strežnik, ki predhodno dobi že pripravljen – kodiran video paket, na zahtevo preko interneta pošlje te paketke odjemalcu v našem primeru mobilnemu telefonu, ki te paketke sprejme, jih pošlje skozi kodek (v tem primeru dekoder) in jih prikaže na zaslonu. Pretočni video za mobilno telefonijo je trenutno omejen na 15 fps (slik na sekundo), kar omogoča še vedno visoko kvaliteto video zapisa. (Forum Nokie, 25.11.2006)

enkoder

dekoder

prih

ajaj

oči p

aket

i

prikaz video vsebin

priprava video vsebin / video strežnik

poslani paketi

oddajnik / sprejemnik

GSM center / switch

Slika 6: Prikaz prenosa pretočnega videa od strežnika do uporabnika Za pripravo video vsebin za pretočni video se največ uporablja MPEG-4 kodek, ki je najnovejši iz serije MPEG kodekov ali RealVideo 7,8 ali 9, za zvočni zapis, ki je del video vsebin pa se največ uporablja MP3 kodek ali RealAvdio kodek. (Nokia Inc., 2005)



Pretočni video se vse več in se tudi v prihodnosti bo uporabljal za video telefonijo, za video konference, za prenos televizijskih programov v živo, … 4.6. DODATNE STORITVE Pod dodatne storitve štejemo vse dodatne storitev na mobilnih telefonih, ki so razne kombinacije prej opisanih storitev. Pri dodatnih storitvah si bomo vseeno ogledali dve storitvi podrobneje in sicer:

• Igre (Java, …) • Flash… • Povezovanje s podatkovnimi bazami • …

IGRE Igre so del mobilne telefonije že od samega začetka mobilne telefonije druge generacije, približno od leta 1992. Z razvojem bolj zmogljivih mobilnih telefonov in njihovih operacijskih sistemov, se je povečal in se še vedno povečuje tudi delež te storitve pri ponudnikih storitve mobilne telefonije. Mobilni telefoni različnih proizvajalcev delujejo na različnih operacijskih sistemih, kar prikazuje tabela 2 in ker so igre v bistvu programska aplikacija, je potrebno igre pripraviti za ustrezen operacijski sistem, kar je pomanjkljivost tega načina, saj ne omogoča povezljivosti sistemov oziroma mobilnih telefonov na tem nivoju. (Članek o operacijskih sistemih mobilnih telefonov, 21.12.2006)

Operacijski sistem Naziv izdelovalca

Symbian Nokia, Panasonic, Samsung

Java Sony Ericsson, Motorola, Nokia

Microsoft Windows Mobile

Cingular, Motorola, Orange, Qtek, HP, T-mobile, Audiovox, I-mate, Samsung

UIQ Sony Ericsson

BlackBerry Nokia, Sony Ericsson, Motorola, …

Tabela 2: Izdelovalci mobilnih telefonov in njihovi operacijski sistemi Kot vidimo iz tabele, izdelovalci uporabljajo različne operacijske sisteme. Namestitev ustreznega operacijskega sistema je odvisna od lastnosti in možnosti mobilnega telefona, ki bo storitve opravljal. Na primer: BlackBerry operacijski sistem se namešča na mobilne telefone, ki morajo imeti dobro podporo za pošiljanje in sprejemanje elektronskih sporočil in podporo za WiFi brezžične povezave, …



Izdelava iger za mobilne telefone je podoben proces kot izdelava iger za osebne računalnike. Razlikuje se samo v dveh stvareh in sicer v končni fazi, ko se igra pripravlja za ustrezen operacijski sistem in da je potrebno upoštevati, da mobilni telefoni niso tako zmogljivi kot osebni računalniki, zato je potrebno že predhodno izbrati ustrezno igro, ki se bo namestila na izbrano serijo mobilnih telefonov. Igre se lahko igra brez povezovanja z drugimi igralci (off-line), vse bolj pa so v porastu igre, ki omogočajo povezovanje z drugimi soigralci preko BlueTootha ali interneta ali WiFi omrežja. (Jacobs, 2003) FLASH V tej točki bomo le na kratko predstavili uporaba Flasha v mobilni telefoniji, ker se bomo z vsemi naslednjimi točkami vrnili k tej temi. Uporaba Flash tehnologije v mobilni telefoniji je logičen korak naprej v tej smeri razvoja, ko vse dobro utečene tehnologije iz interneta prehajajo tudi v mobilno telefonijo. Flash tehnologija je za mobilne telefone rahlo spremenjena oziroma optimizirana za mobilne telefone. To optimizirano različico Flasha imenujejo Flash Lite. V najnovejše telefone že serijsko vgrajujejo podporo za Flash Lite 1.1, ki pa se kar precej razlikuje od najnovejše različice Flash Lite 2.1. Več o tem v naslednjem poglavju. Uporaba Flash Lite aplikacij v mobilni telefoniji zajema zelo širok spekter, od iger, do resnih aplikacij za pošiljanje elektronske pošte, spremljanje novic, navigacije po mestu, … Prednost Flash tehnologije je v tem, da lahko zelo preprosto in hitro ustvarimo zahtevne grafične uporabniške vmesnike in aplikacije, ki komunicirajo s strežniki preko interneta. POVEZOVANJE S PODATKOVNIMI BAZAMI Pomemben del razvoja mobilne telefonije. Prav z uvedbo mobilne telefonije tretje generacije je prišlo do velikega razvoja v povezovanju mobilnih telefonov kot odjemalcev preko interneta s strežniki, kot ponudniki različnih podatkovnih vsebin. Mobilni telefon je prehodil v kratkem času zelo dolgo pot. V zgodnji dobi obstajanja je bil to le pripomoček za brezžično telefoniranje in je na poti do današnjih dni v vseh pogledih presegel vsa pričakovanja, saj je mobilni telefon postal več kot to, saj omogoča vse načine komunikacije in dostope do različnih oblik podatkov in vse to brezžično. Prav komunikacija preko interneta je odprla nova vrata v uporabnosti mobilnih telefonov. Z dostopom do interneta in s tem do različnih podatkovnih strežnikov je mobilni telefon postal zmogljiv vir podatkov v velikosti dlani. Tako lahko sedaj z »računalnikom« v velikosti dlani dostopamo do informacij, do katerih smo prej lahko prišli samo z namiznim računalnikom in še to ne glede na to, kje se trenutno nahajamo. Mobilni telefon lahko preko vmesnih strežniških programov enostavno dostopa do različnih vrst podatkovnih skladišč od MSSQL, MySQL, … vse do Oracle baz. (Jacobs, 2003)



5 OPIS RAZVOJNE APLIKACIJE ZA POTREBE LPP Razvoj aplikacije za potrebe Ljubljanskega potniškega prometa je zasnovan na Flash tehnologiji oziroma optimizirani različici za mobilne telefone - Flash Lite. Aplikacija je zasnovana tako, da deluje kot klasična spletna aplikacija odjemalec/strežnik, ki se na strežniški strani povezuje s podatkovno bazo, iz katere dobiva vse ustrezne informacije, na strani odjemalca, v tem primeru mobilnega telefona pa te podatke s pomočjo dinamičnega grafičnega vmesnika prikazuje. Pred začetkom izdelave aplikacije oziroma začetkom projekta je potrebno projektu določiti tudi stopnjo sprejemljivosti, ker če je projekt nesprejemljiv, ne moremo naročniku upravičiti investiranih sredstev v razvoj. Stopnjo sprejemljivosti projekta ločimo po naslednjih stopnjah:

• Idealna sprejemljivost; naročnik in uporabniki spoznajo, da jim aplikacija koristi, z rezultati projekta so zadovoljni,

• Aktivna sprejemljivost; aplikacija omogoča lažje in učinkovito informiranje uporabnikov, ne prinaša pa transparentnih prednosti naročniku. Aplikacija je uporabniško usmerjena, koristi naročnika niso v ospredju,

• Pasivna sprejemljivost; projekt je koristen za organizacijo, ne prinaša pa transparentnih prednosti uporabniku. Projekt je usmerjen v korist naročnika, koristi uporabnikov niso v ospredju,

• Problematična sprejemljivost; aplikacija ne koristi niti naročniku niti uporabniku. Vzrok je v slabem načrtovanju projekta.

Ocenjujemo, da je naš projekt v tej fazi na stopnji Aktivne sprejemljivosti. Trenutno imajo večjo korist od aplikacije uporabniki kot naročnik v našem primeru podjetje LPP d.o.o.. Z razvojem aplikacije in dodajanjem novih modulov, predvsem tržnega modula, pa lahko projekt preide na stopnjo Idealne sprejemljivosti, kjer ima korist naročnik kot tudi uporabnik. (Jereb, 1997) 5.1. FLASH KOT PRIMARNO RAZVOJNO ORODJE Uporaba Flash Lite razvojnega orodja za razvoj LPP aplikacije je »naravna« izbira glede na rezultat, ki ga želimo dobiti in dano tehnologijo, na kateri aplikacijo razvijamo. Izbira Flash Lite razvojnega orodja za razvoj aplikacije na strani odjemalca, v našem primeru je to mobilni telefon, nam omogoča ne samo to, da prikažemo podatke, pač pa tudi, kako jih prikažemo saj nam Flash Lite razvojno orodje omogoča izdelavo grafično zelo naprednih uporabniških vmesnikov. Flash Lite razvojno orodje temelji na Flash razvojnem okolju, ki je v osnovi narejeno za klasične spletne strani. Flash razvojno orodje se je v kratkem času zelo hitro razvijalo in postalo eno od primarnih razvojnih orodij za internet. Flash je zelo napredno okolje, ki omogoča komunikacijo s strežnikom, prikazuje podatke iz



podatkovnih skladišč, omogoča ogled videa, animacij ter izdelavo zelo zahtevnih uporabniških vmesnikov. Zadnja verzija Flash aplikacije, ki je trenutno na voljo, je Flash 9 s podporo za Flash programski jezik ActionScript 2.0. Ti podatki veljajo za klasičen internet. (Flash Lite Blog, 25.11.2006) Pri mobilni telefoniji je zgodba nekoliko drugačna. Flash Lite temelji na klasični Flash tehnologiji, vendar je razvoj v rahlem zaostanku, čeprav se nezadržno približuje in izenačuje z klasično Flash tehnologijo. Poglejmo si razvoj Flash LIte razvojnega orodja in njegove lastnosti, ki jih prikazuje tabela 3:

Lastnosti

Flash Lite 1.0

Flash Lite 1.1

Flash Lite 2.0

Flash Lite 2.1

ActionScript na osnovi Flash 4 tehnologije Da Da Da Da

ActionScript 1.0 Ne Ne Da Da

ActionScript 2.0 Ne Ne Da Da

Prikazovanje vektorjev Da Da Da Da

Prikazovanje slik Da Da Da Da

Prikazovanje barvnih prelivov Ne Ne Da Da

PNG transparentnost Ne Ne Da Da

Statični tekst Da Da Da Da

Dinamični tekst Da Da Da Da

Vnosna polja Da Da Da Da

MIDI podpora Da Da Da Da

Wav, MP3 podpora Ne Da Da Da

Nalaganje zunanjih SWF datotek - lokalno Da Da Da Da

Nalaganje zunanjih SWF datotek – preko strežnika Ne Da Da Da

Komunikacija s HTTP protokolom Da Da Da Da

Povezovanje s platformo mobilnega telefona Da Da Da Da



Dostop do informacij iz o stanju mobilnega telefona Ne Ne Da Da

getURL() funkcija Ne Da Da Da

Uporaba tipk 0-9 in # Da Da Da Da

Uporaba navigacijskih tipk gor-dol in izbira Ne Da Da Da

Uporaba navigacijskih tipk levo-desno Ne Ne Da Da

Uporaba notranje tipografije Ne Da Da Da

Podpora pretočnega zvoka Ne Da Da Da

Podpora za Flash 7 Ne Ne Da Da

Več-platformna podpora Ne Ne Ne Da

XML podatki Ne Ne Da Da

Shranjevanje podatkov v lokalne datoteke Ne Ne Da Da

Podpora za jezike, ki se berejo iz desne proti levi Ne Ne Da Da

Sinhronizacija zvoka in animacije Ne Ne Da Da

Stiskanje SWF datotek Ne Ne Da Da

Tabela 3: Flash Lite razvojna orodja v primerjalni tabeli (Navodila in lastnosti Flash Lite 1.1, 22.12.2006)

Trenutno se v mobilne telefone serijsko vgrajuje Flash Lite 1.1, ki je zadovoljivo orodje, vendar ne za potrebe aplikacije LPP. Za razvoj aplikacije LPP smo se odločili za uporabo Flash Lite 2.0 razvojnega orodja predvsem zaradi podpore za XML dokumente. Flash Lite 2.0 bodo proizvajalci mobilnih telefonov začeli vgrajevati v svoje produkte v naslednji seriji mobilnih telefonov. Prav tako se bo dalo predhodne mobilne telefone s serijsko vgrajeno Flash Lite 1.1 podporo nadgraditi na Flash Lite 2.0. (Navodila za Flash Lite 2.0., 13.1.2007) Razvojno orodje, ki smo ga uporabili za razvoj naše LPP aplikacije, je Flash 8, ki je namenjen razvoju aplikacij za klasičen splet. Preko spleta smo nadgradili Flash 8 razvojno orodje s podporo za Flash Lite 1.1 in Flash Lite 2.0. Sama izdelava in programiranje Flash aplikacij za mobilne telefone se ne razlikuje veliko od izdelave aplikacije za klasičen splet. Razlikuje se samo v različnih



programskih navodilih za dostop do tipkovnice mobilnega telefona, ki je zelo specifične narave. Ukaze za dostop do tipkovnice mobilnega telefona prikazuje tabela 4.

Tipka na telefonu Flash Lite ukaz

Izbirna tipka Key.ENTER

Navigacijska tipka – gor Key.UP

Navigacijska tipka – dol Key.DOWN

Navigacijska tipka – LEVO Key.LEFT

Navigacijska tipka - DESNO Key.RIGHT

Programska tipka LEVO ExtendedKey.SOFT1

Programska tipka DESNO ExtendedKey.SOFT2

0 48

1 49

2 50

3 51

4 52

5 53

6 54

7 55

8 56

9 57

* 56

# 51

Tabela 4: Programska navodila za upravljanje vsebin s tipkovnico



S programskimi navodili za spremljanje določenih parametrov in aktiviranje določenih funkcij mobilnega telefona, ki so navedeni v tabeli 5.

Ukaz Opis

ExtendBacklightDuration Podaljša osvetlitev zaslona do maksimum 60 sekund

FullScreen

Razširi delovanje aplikacije na celoten zaslon

GetBatteryLevel

Vrne podatek o stanju baterije

GetDevice

Vrne podatek o napravi na kateri aplikacije teče

GetDeviceId

Vrne podatek, ki je specifičen samo tej napravi (npr: serijsko številko)

GetFreePlayerMemory Vrne podatek o količina spomina v KB v napravi

GetMaxBatteryLevel Vrne maksimalni nivo baterije

GetMaxSignalLevel Vrne maksimalni nivo jakosti signala v obliki številke

GetMaxVolumeLevel Vrne maksimalni nivo jakosti zvoka na napravi

GetNetworkConnectionName Vrne ime trenutne ali pred nastavljene mrežne povezave

GetNetworkConnectStatus Vrne številko, ki ponazarja trenutno stanje v povezavi z omrežjem

GetNetworkGeneration Vrne generacijo trenutnega omrežja (npr: 2G, 3G, …)

GetNetworkName Vrne podatek v obliki teksta, ki predstavlja ime omrežja

GetNetworkRequestStatus Vrne stanje zadnjega mrežnega zahtevka v obliki števila

GetNetworkStatus Vrne število, ki predstavlja status omrežja (npr: če je domače omrežje ali roaming)

GetPlatform Vrne podatek o vrsti OS telefona

GetPowerSource Vrne podatek, ki nam pove ali telefon deluje na baterijo ali ne



GetSignalLevel Vrne podatek v obliki števila o trenutni jakosti signala

GetTotalPayerMemory Vrne podatek o celotnem razpoložljivem spominu na napravi

GetVolumeLevel Vrne trenutno jakost zvoka

Quit Prekine delovanje aplikacije in aplikacijo tudi zapre

ResetSoftKeys Programske tipke vrne v osnovno stanje

SetFocusRectColor Spremeni barvo izbirnega okvirja v katerokoli barvo

SetInputTextType Nastavi tip vnosnega okna (npr: vnos števil, vnos črk, …)

SetSoftKeys Ponovno nastavi programske tipke na določene ukaze

StartVibrate Vključi vibriranje telefona

StopVibrate Izključi vibriranje telefona Tabela 5: Programska navodila za dostopanje do parametrov mobilnega

telefona Kot vidimo, lahko s Flash Lite 2.0 programskim orodjem do potankosti kontroliramo mobilni telefon in njegove funkcije. Zdaj pa si poglejmo izdelavo LPP aplikacije v Flash Lite 2.0 razvojnem orodju. (Navodila za Flash Lite 2.0., 13.1.2007; Flash Lite 2.0 seminar, 22.12.2006) 5.2. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA Javno podjetje Ljubljanski potniški promet d.o.o. v prvi vrsti skrbi za varen, zanesljiv in nemoten javni prevoz na območju celotne Mestne občine Ljubljana ter 16 primestnih občin. Njihova želja in cilj je poskrbeti za to, da bi avtobus postal najboljša alternativa osebnemu avtomobilu, saj se Ljubljana že sedaj duši v pločevini, vsakodnevni prometni zastoji pa parajo živce vsem udeležencem v prometu. Da bi meščankam in meščanom Ljubljane, pa tudi tistim, ki živijo v primestnih občinah in se na delo ali v šolo vsak dan vozijo v mesto, zagotovili kar najbolj udoben, varen in hiter prevoz, si v LPP prizadeva skoraj tisoč ljudi. Z nakupi novih, sodobnih, klimatiziranih in okolju prijaznih avtobusov, z rednimi izobraževanji voznikov, optimizacijo voznih redov ter številnimi drugimi projekti in ukrepi že sedaj nudijo kakovostno storitev javnega prevoza, z uresničevanjem njihovih dolgoročnih



načrtov pa bodo poskrbeli, da bo javni prevoz v Ljubljani in okolici udobnejši, hitrejši in bolj praktičen od vožnje z osebnim avtomobilom. K udobnosti mestnega potniškega prometa veliko prispeva tudi kakovost informiranja potnikov o prihodih in odhodih avtobusov iz postajališč po celotni občini Ljubljana in primestnih občinah. Informiranje potnikov trenutno opravljajo na več načinov, nekatere storitve so tudi že v povezavi z sistemom sledenja avtobusov – »Talktrack«, ki ga bomo opisali kasneje:

• z voznimi redi in zemljevidi prog na postajališčih • z voznimi redi in zemljevidi prog v tiskani priročni obliki • z voznimi redi in zemljevidi prog na internetu (Talktrack) • z voznimi redi in obveščanjem preko wap portala (Talktrack) • z obveščanjem o prihodu avtobusa na izbrano postajališče preko SMS-ov

(Talktrack) Kot vidimo je javno podjetje LPP zelo aktivno z informiranjem potnikov o prihodih in odhodih njihovih avtobusov iz postajališč. Vendar imajo vse storitve določene prednosti in slabosti. VOZNI RED IN ZEMLJEVID NA POSTAJALIŠČU Storitev, ki omogoča slikovito in natančno informiranje o vseh prihodih in odhodih avtobusov na postajališče. Prednosti:

• velika količina informacij, ki jih storitev ponudi, saj imamo pregled nad celotno progo in tudi drugimi progami mestnega prometa podjetja LPP ter informacije o prihodih in odhodih za ves dan za izbrano progo,

• omogoča ponudbo oglasnega prostora. Slabosti:

• dostop do informacij – če si želiš te podatke pogledati, moraš biti na postajališčih, kar pa ni vedno najbolj primerno,

• ne kažejo trenutne lokacije avtobusa – in s tem ne prikazujejo realnega prihoda avtobusa na postajališče,

• Ker je storitev javnega značaja, je deležna različnih fizičnih kontaktov, včasih tudi nasilnih, čemur sledi uničenje informacijskih točk in s tem dodaten strošek za obnovo,

• ne omogoča sporočanja aktualnih informacij, kot so zamude, obvozi, … • ne omogoča filtriranja podatkov.

VOZNI RED IN ZEMLJEVID V TISKANI PRIROČNI OBLIKI Podajanje informacij v tiskani obliki je osnovna oblika podajanja informacij, ki jo človek pozna že stoletja. Podjetje LPP uporablja za informiranje s tiskanimi materiali predvsem zloženke, ki so narejene v žepni velikosti. Na teh zloženkah najdemo zemljevid vseh prog mestnega prometa in vse informacije o prihodih in odhodih



avtobusov na vseh progah mestnega prometa. Kot vse storitve ima tudi ta storitev prednosti in slabosti. Prednosti:


• dostop do informacij – zloženko lahko vzamemo s seboj. Na tak način imamo informacije vedno pri roki ne glede na lokacijo kjer se trenutno nahajamo,

• omogoča ponudbo oglasnega prostora.

Slabosti: • ne kažejo trenutne lokacije avtobusa – in s tem ne prikazujejo realnega

prihoda avtobusa na postajališče, • ne omogoča sporočanje aktualnih informacij, kot so zamude, obvozi, …, • ker je zloženka iz papirja, je tudi hitro uničljiva, kar pomeni stalno izdelavo

novih, to pa pomeni dodaten strošek, • ne omogoča filtriranje podatkov.

VOZNI RED IN ZEMLJEVID NA INTERNETU Ta storitev, ki jo ponuja podjetje LPP za informiranje svojih potnikov že uporablja sistem za sledenje avtobusov »TalkTrack«. Storitev je postavljena na internet kot spletna stran in vsebuje zemljevid vseh prog in pa obrazec, kjer lahko z vnosom določenih parametrov dobimo podatek, kje se določen avtobus nahaja in kdaj bo prišel na izbrano postajališče. Podatke dobiva iz baze podatkov, ki jo neprekinjeno osvežuje sistem »TalkTrack«. Slika 7 prikazuje spletno stran za spremljanje lokacije avtobusa. Prednosti:


• omogoča filtriranje podatkov – to pomeni, da z vnosom določenih parametrov dobimo točno iskani podatek, kar predstavlja lažje in hitrejše podajanje informacij,

• omogoča podajanje trenutnih lokacij avtobusa – na ta način dobimo realen čas prihoda avtobusa na postajališče,

• omogoča sporočanje aktualnih informacij, kot so zamude, obvozi, …, • neuničljiv medij – ker se storitev nahaja na strežniku, ki je dislociran od

uporabnika je medij praktično neuničljiv, • omogoča ponudbo oglasnega prostora.

Slabosti: • dostop do informacij – prednost sicer je realnem podajanju informacij, ker pa

je dostop do interneta večinoma možen le iz zaprtih prostorov kot so poslovni prostori ali bivanjski postori v primerjavi z veliko hitrostjo delovanja prog LPP in menjave podatkov o prihodih, je ta storitev dokaj neprimerna.



Neprimerna je predvsem zaradi praktične uporabe te storitve, ker ko uporabnik informacijo prejme in preden pride do postajališča, ta podatek ni več relevanten in na ta način potnik zamudi avtobus.

Slika 7: Prikaz spletnega portala za sledenje avtobusnega prometa, ki deluje na osnovi »Talktrack« sistema (http://bus.talktrack.com)

VOZNI RED IN OBVEŠČANJE PREKO WAP PORTALA Podjetje LPP se zaveda razširjenosti mobilne telefonije in za obveščanje potnikov o prihodih avtobusov na postajališče uporablja storitve, ki jih omogoča mobilna telefonija. Ena med temi, ki jo nudi tudi podjetje LPP je WAP portal, ki ga prikazuje slika 8. Kot smo že omenili je mobilna telefonija storitev, ki se med vsemi komunikacijskimi storitvami trenutno najhitreje razvija in glede na ta hiter razvoj je ponujanje WAP storitev že dokaj zastarel način ponujanja informacij preko interneta za mobilne telefone. Tudi ta storitev je v povezavi s sistemom za spremljanje lokacij avtobusov »TalkTrack«. Prednosti:


• dostop do informacij – ker je storitev narejena za mobilne telefone omogoča dostop do informacij ne glede na lokacijo potnika,




• omogoča sporočanje aktualnih informacij, kot so zamude, obvozi, …, • neuničljiv medij – ker se storitev nahaja na strežniku, ki je dislociran od

uporabnika, je medij praktično neuničljiv, • omogoča ponudbo oglasnega prostora.

Slabosti: • dolg čas trajanja nalaganja vsebin – namesto, da bi se naložili samo goli

podatki, se naloži tudi ves portal z vsemi slikami in obrazci, kar podaljša čas posredovanja podatkov in podraži storitev,

• zelo okrnjen uporabniški vmesnik, ki ne omogoča prikazovanje kompleksnih in interaktivnih zemljevidov.

Slika 8: Primer WAP portala za dostop do informacij, ki jih ponuja »Talktrack« sistem (http://wbus.talktrack.com)

OBVEŠČANJE PREKO SMS SPOROČIL Tudi ta storitev je narejena za obveščanje potnikov o prihodih avtobusov LPP preko mobilnih telefonov. Ta storitev je prav tako kot prejšnja povezana s sistemom za sledenje avtobusov »TalkTrack«, ki omogoča sporočanje ažurnih podatkov. Način prikaza SMS informacije o prihodu avtobusa na postajališče prikazuje slika 9. V primeru smo prikazali kako pošljemo zahtevo o informaciji za postajališče 25 preko SMS na številko 2929. To storimo tako, da pošljemo kodo LPP025 preko SMS sporočila na številko 2929 iz katere tudi dobimo povratno informacijo z ustreznimi podatki. Prednosti:


• dostop do informacij – ker je storitev narejena za mobilne telefone, omogoča dostop do informacij ne glede na lokacijo potnika,


• neuničljiv medij – ker se storitev nahaja na strežniku, ki je dislociran od uporabnika, je medij praktično neuničljiv,



Slabosti:

• dolg čas pridobivanja informacij – ker sistem deluje preko vmesnikov, traja prihod obvestila dalj časa, ki pa lahko prav zaradi tega izgubi relevantnost.

• zelo okrnjen uporabniški vmesnik, ki omogoča prikaz le enega podatka. • draga storitev – glede na količino informacij, ki jih uporabnik prejme je

storitev zelo draga.

Slika 9: Primer SMS sporočila, ki vsebuje informacije o avtobusnem promeru, ki jih ponuja »Talktrack« sistem (Podjetje LPP d.o.o., 2005)

5.2.1 »TALKTRACK« SISTEM ZA SLEDENJE AVTOBUSOV Kot smo že omenili podjetje LPP za spremljanje svojih avtobusov uporablja sistem »Talktrack«, ki ga je za njih razvilo in postavilo tuje podjetje Telargo. Sistem omogoča lokacijsko sledenje prevoznih sredstev v našem primeru avtobusov, spremljanje stanja avtobusa in komunikacijo z voznikom povsod, kjer so nameščena omrežja za mobilno telefonijo. Sistem deluje preko GSM in UMTS omrežij. Sistem »Talktrack« je sistem, ki izkorišča različne tehnologije, ki so nam trenutno na voljo za spremljanje in komunikacijo z avtobusom. Sistem, kot ga prikazuje slika 10 vsebuje in povezuje naslednje tehnologije:

• Mobilno omrežje za prenos podatkov na daljavo, • GPRS tehnologijo za prenos podatkov, • telefonsko oziroma optično omrežje za prenos podatkov preko interneta, • HTTP protokol za prenos podatkov preko interneta, • SMS storitev za komunikacijo z voznikom, • GPS satelitsko navigacijo za določanje natančne pozicije avtobusa.



satelit

mestni avtobus

baza

baza

GP

S

replikacija podatkov


GSM center / switch

Ponudnikprogramska oprema

Omrežje LPP

Slika 10: Delovanje »Talktrack« sistema za spremljanje lokacij avtobusov podjjetja LPP d.o.o.

Sistem »Talktrack« poleg spremljanja lokacije in stanja avtobusa ter komunikacije z voznikom omogoča tudi:

• spremljanje izvajanja in optimizacijo voznih redov, • zniževanje stroškov in izboljšanje načina vožnje.

To so storitve, ki jih sistem »Talktrack« omogoča ponudniku potniškega prometa – podjetju LPP in se le posredno tičejo potnikov podjetja LPP. V diplomski nalogi se bomo omejili le na del, ki se neposredno tiče potnikov mestnega prometa – spremljanje lokacije avtobusa. (Podjetje LPP d.o.o., 2005; Telargo Inc., 2006) 5.3 REŠITEV IN IZDELAVA APLIKACIJE Pri izdelavi aplikacije smo se predvsem osredotočili, kako čim bolj uporabno, čim hitreje in ne glede na lokacijo uporabnika posredovati ustrezne oziroma zahtevane informacije. Vse te pogoje najbolje izpolnjuje tehnologija mobilne telefonije 3. generacije, ki je zdaj že dostopna vsem uporabnikom vsaj na področju Slovenije. Za izdelavo aplikacije, ki omogoča enostavno, hitro in uporabno prebiranje podatkov, pa smo izbrali Flash Lite 2.0 razvojno orodje in XML podatkovne datoteke za prenos podatkov med strežnikom in mobilnim telefonom.



satelit

mestni avtobus

baza

baza

GP

S

replikacija podatkov


GSM center / switch


Omrežje LPP

Izdelava XML datotek

XML

XML

poizvedba


mobilni telefon z Flash aplikacijo

Slika 11: Delovanje »Talktrack« sistema za Flash odjemalec s prenosom XML podatkov

Celoten sistem deluje po sistem odjemalec – strežnik, komunikacija pa poteka s prenosom XML datotek preko HTTP protokola z uporabo GPRS/UMTS povezave. Poglejmo si posamezne nivoje delovanja sistema, ki ga prikazuje slika 11. 5.3.1 TEHNOLOGIJA NA STRANI STREŽNIKA Na strani strežnika imamo klasični internet sistem strežnika, ki predvsem skrbi za komunikacijo s podatkovno bazo in pripravo podatkovnih dokumentov, katere prebere odjemalec. Na strani strežnika uporabljamo naslednje tehnologije, ki omogočajo sprejem in pripravo podatkov:

• podatkovno bazo MS SQL 2000, • .NET platforma, • Microsoft Windows 2000 Server operacijski sistem.



• ASP skriptni jezik za izvajanje spletnih aplikacij, komunikacijo z internetom in pripravo podatkovnih datotek XML

baza

Operacijski sistemWindows 2000

Server

Microsoft .NETplatforma

ASP skriptni jezik za internet aplikacije

Microsoft SQL 2000

Slika 12: Shema trenutnega strežniškega dela

Strežniški del, kot ga prikazuje slika 12, skrbi za sprejem in obdelavo podatkov, ki jih strežnik dobi od »Talktrack« mobilnih naprav, ki so nameščene na avtobusih. Nameščene naprave na avtobusih preko mobilnega omrežja pošiljajo podatke, kot kaže slika 13 o stanju avtobusa, kot so poraba goriva, pospeševanje, zaviranje, podatke, ki so povezani z avtobusnimi postajami, kot so prihodi, odhodi, čas ustavitev na postajah, podatke o lokaciji avtobusa ter omogoča komunikacijo voznika z nadzornim centrom.



mestni avtobus



baza

Operacijski sistemWindows 2000

Server

Microsoft .NETplatforma

ASP skriptni jezik za internet aplikacije

Microsoft SQL 2000

satelit

GP

S

Slika 13: Shema prenosa podatkov od avtobusa do strežnika. Strežniška stran poleg sprejema in obdelave podatkov skrbi tudi za pripravo podatkov, ki jih potrebuje odjemalec, ki preko HTTP protokola dostopa do teh podatkov. Stražnik iz podatkov pripravi XML datoteko, ki se na določen kratek interval osvežuje in vsebuje vse podatke, ki jih odjemalec potrebuje. XML datoteka, ki jo bomo kasneje podrobneje opisali, vsebuje podatke o trenutni lokaciji avtobusa in posebna obvestila kot so obvozi, zamude, lahko bi vsebovala tudi obvestila o morebitnih zastojih. Poleg tega lahko ista XML datotek vsebuje tudi podatke za oglaševanje, če se storitev trži. 5.3.2 TEHNOLOGIJA NA STRANI ODJEMALCA Na strani odjemalca je tehnologija, ki je interesno področje te diplome. Celoten mehanizem odjemalca je sestavljen iz več elementov, ki jih prikazuje tudi slika 14, in sicer:

• GPRS ali UMTS mobilno omrežje, • Flash Lite 2.0 aplikacija za interpretacijo XML podatkov o lokaciji avtobusa • XML datoteka, ki vsebuje vse podatke o lokaciji avtobusa



GSM center / switch

XML

poizvedba

poizvedba

mobilni telefon z Flash aplikacijo

XML

Flash aplikacija

Slika 14: Shema prenosa podatkov strežnika preko mobilnega omrežja do mobilnega telefona - uporabnika

GPRS ALI UMTS OMREŽJE Kot smo že omenili, lahko mobilni telefoni 2. plus generacije in 3. generacije delujejo enako kot klasični internet odjemalci, ki preko žičnega omrežja in preko HTTP protokola dostopajo do strežnikov, ki vsebujejo spletne strani, ki imajo v ozadju podatkovno bazo ali pa tudi ne. Na isti način dostopajo odjemalci na mobilnih telefonih do teh istih strežnikov, prav tako uporabljajo HTTP protokol in nosilca podatkov. Razlika je samo v tem, da mobilni telefoni uporabljajo brezžično omrežje, ki pri 2. plus in 3. generaciji mobilnih telefonov in omrežij dosega že zelo velike hitrosti prenosa, ki omogočajo hitro in enostavno dostopanje do podatkov. Trenutno je UMTS s hitrostmi do 2 Mbps veliko hitrejši od GPRS protokola, ki omogoča le do 40 kbps in ker je GPRS veliko bolj razširjen, smo tudi samo aplikacijo za spremljanje lokacije avtobusov optimizirali na minimalen prenos podatkov. Ravno zaradi tega je Flash Lite aplikacija stalno nameščena na mobilnem telefonu in sprejema samo XML podatke, kar omogoča veliko manjši in hitrejši prenos, kot če bi dostopali do XHTML portala na nekem strežniku, pri katerem se mora celotna vsebina s slikami naložiti na mobilni telefon. FLASH LITE 2.0 APLIKACIJA ZA INTERPRETACIJO XML DATOTEK O LOKACIJI AVTOBUSA Flash Lite 2.0 aplikacija omogoča grafično napredno in plastično prikazovanje podatkov, ki jih prebere iz XML datoteke, ki se nahaja na strežniku, kjer so vsi podatki. Izdelava Flash Lite 2.0 aplikacije poteka po več stopnjah, ki vsebujejo elemente programiranja, urejanja časovnice in programiranje ActionScript 2.0 jezika. Nekatere stopnje se ponavljajo, dokler stopnja ni optimalno pripravljena za izvajanje svoje funkcije. Proces izdelave aplikacije prikazuje slika 15 in vsebuje naslednje stopnje:

• oblikovanje funkcionalnosti aplikacije,



• oblikovanje grafične podobe aplikacije, • oblikovanje uporabniškega vmesnika aplikacije, • animiranje posameznih delov aplikacije, • izdelava XML datoteke, • programiranje aplikacije v ActionScript 2.0 jeziku, • lokalno testiranje, • testiranje na strežniku.

Oblikovanje funkcionalnosti

aplikacije

Oblikovanje grafične podobe aplikacije

Oblikovanje uporabniškega

vmesnika aplikacijeAnimiranje aplikacije

Programiranje aplikacije v

ActionScript 2.0 jeziku

Izdelava XML datoteke

da ne

da ne

da ne

da ne

da ne

da ne

Lokalno testiranje

Testiranje na strežniku

da ne

ne da ne da ne da ne

da

ne neda da ne

da

da ne

ne

da

Distribucija

Slika 15: Proces izdelave aplikacije OBLIKOVANJE FUNCIONALNOSTI APLIKACIJE Oblikovanje funkcionalnosti aplikacije je osnova za izgradnjo aplikacije. Na tej prvi stopnji izdelave aplikacije določimo vse potrebne elemente aplikacije, kot so glava, vsebina, položaje podatkov, navigacijo in določitev komunikacije aplikacije s tipkovnico mobilnega telefona. Zelo primerna orodja za oblikovanje funkcionalnosti so programi za vektorsko grafiko kot na primer Adobe Ilustrator, Corel Draw ali Microsoft Visio. Slednjega smo tudi mi uporabili za razvoj te stopnje, kar prikazuje tudi slika 16.



glava aplikacije

vsebina

proge mestnega prom.

menu potrdiposo.

glava aplikacije

vsebina

menu potrdiexit

menu 1 - proge

menu 2 – vozni red

menu 3 – obvestila

glava aplikacije

shema prog

čas prihoda na postajo

nazaj izhodv

naziv proge

postaje

gorizberidol

levo desnogor

izberidol

gorizberidol

gor- dol – dodatni menilevo-desno – pomik po

postajah

levo desno

poso.

iz

Slika 16: Oblikovanje funkcionalnosti aplikacije OBLIKOVANJE GRAFIČNE PODOBE APLIKACIJE Oblikovanje grafične podobe je zelo pomemben del izdelave kakršnekoli programske opreme in tako je ta stopnja izdelave aplikacije pomembna tudi za našo aplikacijo. Všečno oblikovanje aplikacij je za mobilno telefonijo zelo pomemben kriterij, po katerem uporabniki ocenjujejo uporabnost določenih aplikacij. Ker je izdelovalcev aplikacij za mobilne telefone zelo veliko in niso vezani na podobo operacijskega sistema, tako kot je to pri oblikovanju programske opreme za osebne računalnike, je to eden izmed načinov, kako izdelovalci programske opreme za mobilne telefone pritegnejo kupce oziroma uporabnike. Pred začetkom oblikovanja grafične podobe se moramo odločiti, za katero velikost ekrana bomo podobo pripravljali (na primer: 180x210, …). Ker ima Flash Lite orodje predvsem podporo za prikazovanje vektorskih grafik, je najbolj primerno oblikovati posamezne elemente grafične podobe aplikacije v vektorskem programu. Na razpolago imamo več programov za vektorsko grafiko, kot na primer Adobe Ilustrator, Corel Draw ali Macromedia Freehand (Freehand je program, ki je bil namenjen prav izdelavi vektorskih grafik za Flash aplikacije, vendar so razvoj tega orodja opustili, ko je Adobe kupil podjetje Macromedia). Za izdelavo grafične podobe naše aplikacije smo uporabili Corel Draw vektorski grafični program. Primer izdelave grafične podobe aplikacije v CorelDraw grafičnem vektorskem programu prikazuje slika 17. Posebno pozornost pri oblikovanju grafične podobe aplikacije moramo dati tipografiji, ki jo bomo uporabili v aplikaciji. Prav za ta namen so razvili posebne skupino tipografij, ki se ji reče »pixel font« ali »tipografija v velikosti pike«. Nekateri mobilni telefoni ne podpirajo zakodirane tipografije, ampak le svojo – sistemsko tipografijo. Pri takih telefonih ne moremo predvideti, kako se bo tipografija obnašala v aplikaciji. To lahko preverimo le s preizkušanjem.



Slika 17: Oblikovanje grafičnega uporabniškega vmesnika

OBLIKOVANJE UPORABNIŠKEGA VMESNIKA APLIKACIJE Oblikovanje uporabniškega vmesnika aplikacije je v bistvu del oblikovanja grafične podobe aplikacije, ki združuje prejšnji dve stopnji izdelave aplikacije. Prva stopnja nam pove funkcionalnost aplikacije, ki jo združimo skupaj z drugo stopnjo, ki nam pove, kako izgleda aplikacija. Na tak način dobimo grafični uporabniški vmesnik, ki ga prikazuje slika 18. Pred začetkom izdelave aplikacije v Flash Lite orodju pripravimo vse potrebne elemente v vektorskem programu, v katerem oblikujemo podobo. Elemente pripravimo v razmerju 1:1, ker če jih pripravimo tako, nam je kasnejše delo zelo olajšano. Ker Flash Lite orodje ne podpira vseh formatov za uvoz vektorskih grafik, elemente izvozimo v primerni format, v našem primeru WMF (Windows Meta File), ki ga Flash Lite orodje zelo dobro interpretira. Tipografij ne izvažamo. Če za Flash Lite aplikacijo potrebujemo tudi rastrske slike, jih prav tako pripravimo v razmerju 1:1. Pri rastrskih slikah je še posebno potrebno upoštevati to pravilo, ker kakršnokoli povečevanje ali zmanjšanje slike povzroči deformacijo slike. Za pripravo slik za Flash Lite orodje uporabljamo dva formata JPG in PNG, v katerih mora biti slika v RGB barvni skali. Oba formata Flash Lite zelo dobro interpretira. JPG se uporablja predvsem za slike, ki imajo polne površine in ne vsebujejo prosojnih površin. Za slike, ki vsebujejo prosojne površine, pa uporabljamo PNG 24-bitno različico, ki omogoča lepe prehode barve v prosojnost. Slabost tega formata je, da nima možnosti barvnega stiskanja datoteke kot JPG format. Ker pa moramo biti pri Flash Lite aplikacijah pozorni na velikost aplikacije, je priporočljivo uporabljati slike v JPG formatu z najmanj 50 odstotno kvaliteto. (Priprava uporabniških vmesnikov, 22.12.2006)



Slika 18: Grafični uporabniški vmesnik v funkciji ANIMIRANJE POSAMEZNIH DELOV APLIKACIJE Ker izdelujemo aplikacijo s Flash Lite orodjem, si lahko privoščimo animiranje posameznih delov aplikacije. Če bi aplikacijo izdelovali v kateremkoli drugem okolju, na primer Java ali kaj podobnega, bi nam taki dodatki, ki povečajo atraktivnost aplikacije, vzeli ogromno časa. S Flash Lite orodjem pa so taki dodatni elementi zelo enostavni. V naši aplikaciji smo animirali začetno pozdravno stran in pa menije, ki omogočajo dostop do dodatnih informacij, kot so novice in obvestila ter vozni redi. Slika 19 prikazuje del Flash Lite orodja, kjer smo animirali meni. Animiranje za Flash Lite aplikacije za mobilne telefone je enako kot animiranje za klasične Flash aplikacije. Ves postopek poteka v časovnici, kjer določimo začetni in končni položaj elementa, ki ga hočemo animirati.



Slika 19: Časovnica za animiranje menija IZDELAVA XML DATOTEKE Preden programiramo strežnik, da iz baze podatkov sestavi ustrezno XML datoteko, moramo XML datoteko sestaviti na roke, da dobimo pravilno strukturo podatkov v datoteki. XML pomeni eXtensible Markup Language in je podatkovni format za strukturiranje spletnih strani, ki so namenjene prikazovanju podatkov. To je jezik, ki ima podobne lastnosti kot HTML jezik - tudi ta je prikazovalne narave. Oba sta izpeljana iz SGML. XML je standard prav tako kot HTML in drugi pomembnejši jeziki. XML Verzija 1.0 je bila sprejeta na World Wide Web Consortium (W3C) dne 10. februarja 1998. Razvoj XML-a je javni projekt, ki ga vodi World Wide Web Consortium (W3C) in ni v nikogaršnjem lastništvu. Razlika med XML in HTML je v tem, da nam HTML prikaže stran v obliki, kakršno ji določimo, torej nam prikazuje strani, medtem ko nam XML pove, kakšne podatke vsebuje stran oziroma kako so le-ti organizirani. XML nam omogoča, da organiziramo podatke v standardni obliki. XML lahko prav tako kot HTML uporabljamo na različnih platformah, torej delujejo neodvisno od operacijskega sistema. XML ni omejen samo na internet; deluje lahko tudi kot posrednik pri prenosih podatkov med različnimi operacijskimi sistemi.



Osnovni način izgradnje XML je organiziranje podatkov po nivojih. Vsak nivo ima lahko več vozličev, ki vsebujejo podatke. Ko je XML enkrat pripravljen, ga lahko berejo različni odjemalci neodvisno od operacijskega sistema. (Organizacija za razvoj in standardizacijo HTML, CSS, … jezikov, 8.1.2007) V našem primeru smo se omejili samo na en nivo podatkov, ki vsebuje vse potrebne podatke za prikaz lokacije avtobusa v LPP Flash Lite aplikaciji za mobilne telefone. Ko je aplikacija enkrat ročno sestavljena, ta algoritem prenesemo v strežniško kodo, ki je lahko ASP, PHP, … in ki omogoča izdelavo XML datotek. XML datoteke se lahko po količini vozličev razlikujejo, vse to je odvisno od količine avtobusnih postaj na izbrani liniji. Ne glede na količino aplikacija prebere vse vozliče v XML datoteki in izdela shemo proge na ekranu, po kateri se enostavno premikamo. PROGRAMIRANJE APLIKACIJE V ACTIONSCRIPT 2.0 JEZIKU Ta stopnja izdelave aplikacije je najbolj pomembna. V tej stopnji izdelamo možgane aplikacije, ki dajejo vse napotke, kako naj se aplikacija obnaša, od tega, da naj se odpre čez celoten ekran do tega, kako naj prebere XML datoteko in prikaže podatke. Vso programsko kodo ActionScript 2.0 pišemo v posebno okno, ki je del Flash Lite razvojnega orodja in se imenuje »Actions«. Slika: primer kode v action oknu S klikom na določen okvir v časovnici določimo, kdaj in kje se bo določena programska vrstica izvedla. Flash Lite orodje je v bistvu kombinacija časovnice/animacije in klasičnega skriptnega jezika, kar omogoča enostavno izdelavo na pogled zelo zahtevnih aplikacij. Programiranje z ActionScript kodo v Flash (Lite) orodju se izvaja na tri načine:

• zagon ukaznih vrstic po časovnici, • zagon ukaznih vrstic na dogodek (vezan na objekt (klik, premik, …)), • zagon ukaznih vrstic znotraj ActionScripta.

Ravno zaradi tega je Flash orodje postalo tako priljubljeno orodje razvijalcev programske opreme. V naši aplikaciji smo uporabili prvi dve metodi programiranja. V večini primerov smo uporabili prvi način programiranja, saj se tukaj izvaja največ programskih ukazov. Slika 20 prikazuje prvi način programiranja v Flash Lite orodju.



Slika 20: Primer programske ActionScript 2.0 kode v Flash orodju Najbolj pomembna ukazna vrstica v LPP aplikaciji, ki se jo zaganja po časovnici, je funkcija za nalaganje in interpretacijo podatkov iz XML datoteke, ko jo prikazuje slika 21 in dodatno razloži tabela 6.

// ukazna vrstica 0 var my_url:String = "http://bus.talktrack.com/lpp"+_root.selected_busline;+".xml"; // ukazna vrstica 1 importXML = new XML(); // ukazna vrstica 2 importXML.ignoreWhite = true; // ukazna vrstica 3 importXML.onLoad = function(success) { // ukazna vrstica 4 if (success) { // ukazna vrstica 5 _root.time=this.firstChild.childNodes[1].firstChild.nodeValue; // ukazna vrstica 6 _root.busline=_root.selected_busline; // ukazna vrstica 7 _root.buslocation=this.firstChild.childNodes[2].firstChild.nodeValue;



// ukazna vrstica 8 _root.stid1=this.firstChild.childNodes[3].firstChild.nodeValue; _root.sttime1=this.firstChild.childNodes[4].firstChild.nodeValue; _root.stname1=this.firstChild.childNodes[5].firstChild.nodeValue; // ukazna vrstica 9 _root.stid2=this.firstChild.childNodes[6].firstChild.nodeValue; _root.sttime2=this.firstChild.childNodes[7].firstChild.nodeValue; _root.stname2=this.firstChild.childNodes[8].firstChild.nodeValue; ... _root.stid18=this.firstChild.childNodes[54].firstChild.nodeValue; _root.sttime18=this.firstChild.childNodes[55].firstChild.nodeValue; _root.stname18=this.firstChild.childNodes[56].firstChild.nodeValue; _root.message=this.firstChild.childNodes[57].firstChild.nodeValue; // ukazna vrstica 10 } else { // ukazna vrstica 11 _root.time="NA"; _root.busline=_root.selected_busline; _root.buslocation="NA"; _root.sttime1="NA"; _root.stname1="NA"; _root.sttime2="NA"; _root.stname2="NA"; ... _root.sttime17="NA"; _root.stname18="NA"; _root.message="Ni podatka"; } }; // ukazna vrstica 12 importXML.load(my_url);

Slika 21: Glavna funkcija aplikacije LPP, ki naloži in prebere XML datoteko

Ukazna vrstica Razlaga ukazne vrstice

Ukazna vrstica 0 var my_url:String = "http://bus.talktrack.com/lpp"+_root.selected_busline;+".xml"; Spremenljivki »my_url« določi natančno lokacijo XML datoteke na strežniku. Naslov XML datoteke je sestavljen iz dela url naslova + spremenljivka selected_busline, ki vsebuje številko linije + preostanek url naslova.

Ukazna vrstica 1 importXML = new XML(); Kreira nov XML objekt znotraj Flash Lite aplikacije. »importXML« je naziv spremenljivke v tem primeru XML objekta v Flash Lite aplikaciji.



Ukazna vrstica 2 importXML.ignoreWhite = true; Ta ukaz pove, da naj funkcija pri branju XML datoteke ignorira prazne vozliče v XML datoteki.

Ukazna vrstica 3 importXML.onLoad = function(success) { Funkcija, ki preveri če se je celoten XML naložil.

Ukazna vrstica 4 if (success) { Če se je XML datoteka uspešno naložila, se prične izvajati funkcija med oklepaji.

Ukazna vrstica 5 _root.time=this.firstChild.childNodes[1].firstChild.nodeValue; Branje vrednosti prvega vozliča v XML datoteki, ki vsebuje podatek, kdaj je bil XML osvežen. Podatek iz XML datoteke je prirejen notranji spremenljivki _root.time. Podatek je v obliki časa hh:mm.

Ukazna vrstica 6 _root.busline=_root.selected_busline; Spremenljivka »selected_busline« priredi spremenljivki »busline« vrednost, ki jo uporabnik izbere z izbiro proge.

Ukazna vrstica 7 _root.buslocation=this.firstChild.childNodes[2].firstChild.nodeValue; Branje vrednosti tretjaga vozliča v XML datoteki, ki vsebuje podatek o trenutni lokaciji avtobusa. Podatek iz XML datoteke je prirejen notranji spremenljivki _root.buslocation. Podatek je v obliki številke trenutne avtobusne postaje.

Ukazna vrstica 8 _root.stid1=this.firstChild.childNodes[3].firstChild.nodeValue; _root.sttime1=this.firstChild.childNodes[4].firstChild.nodeValue; _root.stname1=this.firstChild.childNodes[5].firstChild.nodeValue; Branje vrednosti treh vozličev v XML datoteki. Prvi vozlič vsebuje podatek identifikacijske številke postajališča, ki ga priredi spremenljivki _root.stid1, drugi vozlič vsebuje podatek številke avtobusne postaje in ga priredi spremenljivki _root.sttime1. Drugi vozliček vsebuje podatek o nazivu avtobusne postaje in ga priredi spremenljivki _root.stname1. Prvi podatek je v obliki številke, drugi podatek je v obliki besedila.

Ukazna vrstica 9 Enako kot »Ukazna vrstica 8«, le da prebere še ostale vozliče.

Ukazna vrstica 10 } else { Če ni izpolnjen pogoj o uspešnem branju XML datoteke se izvedejo ukazi med oklepaji.

Ukazna vrstica 11 Ukazi, ki se izvedejo če ni izpolnjen pogoj o uspešnem branju XML datoteke. Isti spremenljivkam se priredijo vrednosti, če je bilo branje XML datoteke nesupešno.



Ukazna vrstica 12 importXML.load(my_url); Naloži XML datoteko iz strežnika. Lokacija XML datoteke je shranjena v spremenljivki »my_url«.

Tabela 6: Razlaga ukaznih vrstic v Flash Lite aplikaciji za branje XML datoteke

V LPP aplikaciji za spremljanje lokacij avtobusov so še dodatne ukazne vrstice, ki pa niso tako vsebinsko pomembne, kot je povezava aplikacije in XML datoteka. So predvsem obrobni ukazi, ki kontrolirajo potek aplikacije. Ti ukazi so na primer za delovanje aplikacije čez celoten ekran, ustavljanje aplikacije v določeni fazi, potek aplikacije, komunikacija s tipkovnico mobilnega telefona, ... Ukazne vrstice, ki se zaženejo na dogodek, se predvsem nahajajo na objektih, ki jih kontroliramo s pritiskom oziroma izbirnim gumbom na tipkovnici mobilnega telefona. V našem primeru uporabljamo tak način zagona pri izbiri v menijski vrstici. Samo programiranje v Flash Lite orodju z ActionScript 2.0 jezikom je dokaj enostavno. V osnovi vsebuje vse lastnosti klasičnega skriptnega jezika, kot so JavaScript, Visual Basic Script in še mnogi. V veliko pomoč pa nam je tudi zelo dobro pripravljena pomoč za Flash Lite orodje. LOKALNO TESTIRANJE Lokalno testiranje je namenjeno predvsem testiranju komunikacije med aplikacijo in mobilnim telefonom ter med aplikacijo in XML datoteko. Pri lokalnem testiranju aplikacija komunicira z datoteko, ki jo ročno shranimo na mobilni telefon. Tudi spremenljivki »my_url« določimo lokalni naslov XML datoteke. Aplikacija se pri lokalnem testiranju obnaša enako, kot če bi testirali prek strežnika. Edina razlika je, da se nam v tem primeru ne pokaže pogovorno okno za vzpostavitev povezave z internetom. Namen lokalnega testiranje je odprava vseh morebitnih nepravilnosti pri delovanju aplikacije in strukturi XML datoteke. TESTIRANJE NA STREŽNIKU Zaključna stopnja izdelave aplikacije za mobilni telefon je testiranje z realnimi podatki, torej testiranje na strežniku. V tem primeru spremenljivki »my_url«, ki vsebuje podatek za lokacijo XML datoteke, določimo pravilen naslov, ki je v našem primeru »http://bus.talktrack.com/lpp.xml«. Namen testiranja na strežniku je odprava še zadnjih napak v delovanju aplikacije, testiranje komunikacije mobilnega telefona s strežnikom in delovanje aplikacije z realnimi podatki.



Po uspešnem testiranju je LPP aplikacija za sledenje avtobusnega prometa pripravljena za javno uporabo. Dobro je vedeti, da imajo mobilni telefoni različna razmerja zaslonov, katerim je potrebno aplikacijo prirediti. To lahko storimo na dva načina:

• izdelava več različic aplikacije za različna razmerja zaslonov mobilnih telefonov,

• izdelava ene aplikacije na način, da ustreza vsem možnim zaslonom. To storimo pri oblikovanju uporabniškega vmesnika, kateremu dodamo še »mašila«, ki zapolnijo prostor, ki nastane, če aplikacija ne ustreza danemu razmerju ekrana.

5.3.3 PODATKI IN XML Pri izdelavi XML datoteke, moramo paziti na pravilno strukturo podatkov, ki jih prebere aplikacija. Pomembno je tudi pravilno programiranje strežnika, ki pripravlja XML datoteke. Strežnik pripravi večje število XML datotek in sicer za vsako progo po eno XML datoteko, ki ima svojo edinstveno oznako, na primer: lpp10.xml, kjer je lpp predpona, 10 je številka proge in .xml je format datoteke. Vse XML datoteke vsebujejo enako strukturo podatkov, ki jih aplikacija prebere. Poglejmo si primer XML datoteke za izbrano progo 10 / Kongresni trg – Zadobrovo, ki jo prikazuje slika 22.

<businfo=21.05> <bus_location>7</bus_location> <station_id1>1</station_id1> <station_time1>22.10</station_time1> <station_name1>Kongresni trg</station_name1> <station_id2>2</station_id2> <station_time2>22.15</station_time2> <station_name2>Magistrat</station_name2> <station_id3>3</station_id3> <station_time3>22.20</station_time3> <station_name3>Krekov trg</station_name3> <station_id4>4</station_id4> <station_time4>22.25</station_time4> <station_name4>Ambrožev trg</station_name4> <station_id5>5</station_id5> <station_time5>22.30</station_time5> <station_name5>Klinični center</station_name5> <station_id6>6</station_id6> <station_time6>21.05</station_time6> <station_name6>Bolnica</station_name6> <station_id7>7</station_id7> <station_time7>21.10</station_time7> <station_name7>Tržnica Moste</station_name7>



<station_id8>8</station_id8> <station_time8>Zaloška</station_time8> <station_name8>21.15</station_name8> <station_id9>9</station_id9> <station_time9>21.20</station_time9> <station_name9>Pot na Fužine</station_name9> <station_id10>10</station_id10> <station_time10>21.25</station_time10> <station_name10>Brodarjev trg</station_name10> <station_id11>11</station_id11> <station_time11>21.30</station_time11> <station_name11>Preglov trg</station_name11> <station_id12>12</station_id12> <station_time12>21.35</station_time12> <station_name12>Rusjanov trg</station_name12> <station_id13>13</station_id13> <station_time13>21.40</station_time13> <station_name13>Chengdujska</station_name13> <station_id14>14</station_id14> <station_time14>21.45</station_time14> <station_name14>Studenec</station_name14> <station_id15>15</station_id15> <station_time15>21.50</station_time15> <station_name15>Polje</station_name15> <station_id16>16</station_id16> <station_time16>21.55</station_time16> <station_name16>Polje-kolodvor</station_name16> <station_id17>17</station_id17> <station_time17>22.00</station_time17> <station_name17>Novo polje</station_name17> <station_id18>18</station_id18> <station_time18>22.05</station_time18> <station_name18>Zadobrovo</station_name18> <message>Ni posebnih obvestil</message> <businfo>

Slika 22: Primer XML datoteke za izbrano progo številka 10 / Kongresni trg -

Zadobrovo

XML datoteka je razdeljena na 4 vsebinske tipe podatkov:

• informacija o času nastanka XML datoteke: <businfo=21.05> … </businfo>

• podatek o trenutni lokaciji avtobusa: <bus_location>7</bus_location>

• podatki za posamezna postajališča, ki so sestavljeni iz identifikacijske številke postajališča, času prihoda avtobusa na postajališče in naziv postajališča:



<station_id1>1</station_id1> <station_time1>22.10</station_time1> <station_name1>Kongresni trg</station_name1>

• dodatna informacija za izbrano progo, kot je na primer: obvozi, zamude, …: <message>Ni posebnih obvestil</message> XML datoteke se na strežniku kreirajo avtomatično iz podatkov iz baze podatkov in se osvežujejo na vsaki dve minuti. To zagotavlja optimalno delovanje strežnika in ažurne podatke. 5.4 MOŽNOST NADALJNEGA RAZVOJA APLIKACIJE Izdelava aplikaciji za mobilne telefone z Flash Lite orodjem omogoča široko paleto storitev, ki jih lahko ponuja aplikacija v relaciji z internetom. V diplomski nalogi smo prikazali razvoj glavne storitve, čemur je aplikacija tudi namenjena. Način izdelave aplikacije je zamišljen tako, da se lahko dodatne storitve dodajajo modularno, neodvisno od obstoječe storitve. Tak način nam omogoča konstantno nadgrajevanje aplikacije z različnimi storitvami kot so:

• pretočni video, kjer bi lahko strežnik ponujal žive video posnetke postajališč, določenih lokacij, … preko panoramskih kamer, ki so že nameščene po mestu,

• oglaševanje na mobilnem telefonu znotraj aplikacije; ponudnik storitve bi lahko tržil oglasni prostor na delu aplikacije. Na tak način bi lahko ponudnik storitve povrnil del vloženih sredstev,

• različni horoskopi, • vremenske napovedi, • …

Nadaljnji razvoj aplikacije je odvisen od zahtev in potreb uporabnikov, domišljije in sredstev, ki jih je ponudnik pripravljen vložiti.



6 ZAKLJUČEK Izdelava aplikacij za mobilne telefone v Flash Lite aplikaciji je v svetu že dokaj razširjena storitev, v Sloveniji pa je ta panoga še dokaj v povojih, čeprav Slovenija in njena mobilna omrežja omogočajo že vso tehnologijo, ki je potrebna za delovanje teh uporabniku prijaznih in večpredstavnostnih storitev. Z vse večjo ponudbo mobilnih telefonov, ki imajo že serijsko vgrajeno podporo za Flash Lite tehnologijo, se bo povečala tudi ponudba aplikacij, ki delujejo v tem okolju. Povečanje ponudbe Flash Lite aplikacij pa pomeni konkurenčnost, to pa pomeni hitrejši razvoj na tem področju. Trenutno so na trgu na razpolago mobilni telefoni, ki imajo serijsko vgrajeno podporo za Flash Lite 1.1, vendar je izdelava aplikacij za mobilne telefone za to okolje v primerjavi z okoljem Flash Lite 2.0 veliko težja. S prihodom mobilnih telefonov v letu 2007, ki bodo že serijsko vključevali Flash Lite 2.0 podporo, bo tudi zanimanje za izdelavo tovrstnih aplikacij zelo naraslo. Na podlagi tega lahko proti koncu leta 2007 in v letu 2008 pričakujemo velik porast tovrstnih aplikacij za mobilne telefone. V tem času je primerno pripraviti čim več idej za različne aplikacije, ki so primerne za mobilne telefone in si tako zagotoviti čim višji položaj med razvijalci teh aplikacij in pridobiti čim večji tržni delež med ponudniki teh storitev.



LITERATURA IN VIRI Knjige:

• Jacobs B., Smith N. (2003) Mobile Imperative, Montgomery Research Inc, Montgomery, Alabama, ZDA.

• Andersson C. (2001) GPRS and 3G Wireless Applications: Professional Developer's Guide, Hoboken, New Jersey, ZDA.

Članek v reviji (poleg letnika v oklepaju navedemo tudi številko v letniku):

• Jereb, E. (1997) Sprejemljivost informacijskih projektov, Organizacija, 30, stran 28-34.

• Jereb, E. (2003) Multimedia instructions for the computer hardware service, 14th International Conference on Information and Inteligent Systems, objavljen znanstveni prispevek na konferenci, Zagreb

Poročila, interni dokumenti:

• Nokia Inc. (2005) Video and Streaming in Nokia Devices, Nokia Inc., 2005 • Nokia Inc. (2006) Nokia Video Center White Paper, Nokia Inc., 2006 • Podjetje LPP d.o.o. (2005) Kako sistem deluje in kakšne so njegove

prednosti?, Podjetje LPP d.o.o., 2005 • Podjetje LPP d.o.o. (2005) Pogoji in navodila za uporabo SMS storitve LPP

BUS INFO, Podjetje LPP d.o.o., 2005 • Telargo Inc. (2006) Telargo – Maximizing Mobile Assets, Telargo Inc., 2006

Spletne strani:

• Navodila za Flash Lite 2.0. http://livedocs.macromedia.com/labs/1/flashlite2_flash8updater/wwhelp/wwhimpl/js/html/wwhelp.htm?href=Part_dev_guide.html, 13.1.2007

• Flash Lite 2.0 seminar. http://www.macromedia.com/devnet/devices/articles/fl2_preview_seminar.html, 22.12.2006

• Flash Lite Blog – novice. http://casario.blogs.com/mmworld/flashlite/, 25.11.2006

• Priprava uporabniških vmesnikov. http://www.macromedia.com/devnet/devices/articles/app_nav_bp_02.html, 22.12.2006

• Standardizacija in razvoj 3G. http://www.3gpp.org, 22.12.2006 • Standardizacija mobilne tehnologije. http://www.openmobilealliance.com,

25.11.2006 • Forum Nokie. http://www.forum.nokia.com, 25.11.2006 • Organizacija za razvoj in standardizacijo HTML, CSS, … jezikov.

http://www.w3.org, 8.1.2007



• Zgodovina razvoja mobilne telefonije. http://www.privateline.com/mt_cellbasics/, 14.9.2006

• GSM storitve. http://en.wikipedia.org/wiki/GSM_services, 10.1.2007 • Osnove in razvoj glasovne pošte. http://en.wikipedia.org/wiki/Voice_mail,

10.1.2007 • Najbolj pogosta vprašanja o MMS tehnologiji in storitvi.

http://www.gsmworld.com/technology/mms/mms_faq.shtml, 11.1.2007 • Razlaga MIDI glasbenega protokola.

http://en.wikipedia.org/wiki/Musical_Instrument_Digital_Interface, 11.1.2007 • Polifonična zvonjenja in melodije.

http://en.wikipedia.org/wiki/Polyphonic_ringtone, 14.1.2007 • Navodila in lastnosti Flash Lite 1.1.

http://www.adobe.com/products/flashlite/productinfo/features/flashlite_1_1.html, 22.12.2006

• Članek o operacijskih sistemih mobilnih telefonov. http://www.computerweekly.com/Articles/2006/12/01/217955/mobile-platforms-symbian-that-european-operating.htm, 21.12.2006



PRILOGE Priloga 1: CD s simulacijo LPP aplikacije za sledenje avtobusnega mestnega

prometa KAZALO SLIK Slika 1: Razvoj mobilnih sistemov in hitrosti prenosa podatkov Slika 2: Delovanje glasovnega odzivnika – preusmeritev na glasovni odzivnik

na strežniku. Slika 3: Model pretočnega videa Slika 4: Par enkoder in dekoder tvorita kodek Slika 5: Prikaz prenosa pretočnega videa od strežnika do uporabnika. Slika 6: Prikaz spletnega portala za sledenje avtobusnega prometa, ki deluje

na osnovi »Talktrack« sistema (http://bus.talktrack.com). Slika 7: Primer WAP portala za dostop do informacij, ki jih ponuja »Talktrack«

sistem (http://wbus.talktrack.com). Slika 8: Primer SMS sporočila, ki vsebuje informacije o avtobusnem promeru,

ki jih ponuja »Talktrack« sistem (Na primer: LPP 025 na 2929). Slika 9: Delovanje »Talktrack« sistema za spremljanje lokacij avtobusov

podjjetja LPP d.o.o. Slika 10: Delovanje »Talktrack« sistema za Flash odjemalec s prenosom XML

podatkov. Slika 11: Shema trenutnega strežniškega dela. Slika 12: Shema prenosa podatkov od avtobusa do strežnika. Slika 13: Shema prenosa podatkov strežnika preko mobilnega omrežja do

mobilnega telefona - uporabnika. Slika 14: Proces izdelave aplikacije. Slika 15: Oblikovanje funkcionalnosti aplikacije. Slika 16: Oblikovanje grafičnega uporabniškega vmesnika. Slika 17: Grafični uporabniški vmesnik v funkciji. Slika 18: Časovnica za animiranje menija. Slika 19: Primer programske ActionScript 2.0 kode v Flash orodju. Slika 20: Glavna funkcija aplikacije LPP, ki naloži in prebere XML datoteko. Slika 21: Primer XML datoteke za izbrano progo številka 10 / Kongresni trg -

Zadobrovo. KAZALO TABEL Tabela 1: Tabela različnih mobilnih omrežij in njihove lastnosti. Tabela 2: Izdelovalci mobilnih telefonov in njihovi operacijski sistemi Tabela 3: Flash Lite razvojna orodja v primerjalni tabeli Tabela 4: Programska navodila za upravljanje vsebin s tipkovnico



Tabela 5: Programska navodila za dostopanje do parametrov mobilnega telefona

Tabela 6: Razlaga ukaznih vrstic v Flash Lite aplikaciji za branje XML datoteke. POJMOVNIK ActionScript: skriptni jezik, ki se uporablja za programiranje v Flash in Flash Lite

orodju. Arpanet: pomeni 'Advanced Research Projects Agency Netowork' oziroma

'Omrežje Agnecije za Razvoj' in je nastalo leta 1969. To omrežje je predhodnik sodobnega Interneta.

Flash: originalni naziv je bil FutureSplash Animator, kasneje se je preimenoval v Flash. Je orodje za izdelavo večpredstavnostnih vsebin.

Flash Lite: izvedenka iz Flash orodja, namenjena izdelavi večpredstavnostnih vsebin za mobilne telefone.

Full-duplex: je način prenosa podatkov med brezžičnimi komunikacijskimi napravami. Full-duplex pomeni dvosmerni prenos podatkov oziroma dvosmerno komunikacijo. Ta način se uporablja v mobilni telefoniji.

Half-duplex: je način prenosa podatkov med brezžičnimi komunikacijskimi napravami. Half-duplex pomeni enosmerni prenos podatkov oziroma enosmerno komunikacijo. Ta način se uporablja pri radijskih postajah.

Symbian: operacijski sistem za mobilne telefone. Večinski uporabnik tega sistema je Nokia.

Usenet: omrežje, ki nastalo takoj za Arpanetom in je bilo namenjeno predvsem izmenjavi podatkov na področju izobraževanja. Omrežje je nastalo leta 1979.

KRATICE IN AKRONIMI 1 – 3G Generacije mobilnih telefonov in omrežij. Trenutno ima Slovenija

mobilna omrežja 3. generacije. EDGE Enhanced Data Rates for GSM Evolution – je tehnologija, podobno kot

GPRS, vendar deluje z možnostjo večjega prenosa podatkov. GPRS General Packet Radio Service – je storitev, namenjena uporabnikom

GSM telefonov. GPRS storitev omogoča zaračunavanje stroškov na podlagi količine prenesenih podatkov in ne na čas, ki je bil uporabljen za prenos podatkov.

GPS Global Positioning System – je trenutno edina možna satelitska navigacija.

GSM Global System for Mobile Communications – je zelo popularen standard za mobilno telefonijo po vsem svetu.

HTML Hypertext Markup Language – je jezik namenjen izdelavi spletnih strani. JPG je okrajšava kratice JPEG – Joint Photographic Experts Group – je

standard za stiskanje slik. MIDI Musical Instrument Digital Interface – je standard za komunikacijo med

glasbenimi napravami.



MMS Multimedia Messaging Service – je standard za sporočilni sistem v mobilni telefoniji, ki omogoča prenos večpredstavnih vsebin kot so: zvok, slika, video, …

MSSQL Microsoft Standard Query Language – standardni povpraševalni jezik podjetja Microsoft.

MySQL My Standard Query Language - standardni povpraševalni jezik švedskega podjetja MySQL AB.

NMT Nordisk Mobiltelefoni – je prvo delujoče brezžično telefonsko omrežje, ki so ga razvile skandinavske države.

PNG Portable Network Graphics – je slikovni format, ki omogoča shranitev slike brez izgub. Omogoča tudi shranjevanje slike brez ozadja oziroma s prozornim ozadjem.

RGB Red Green Blue – je barvni model, ki ga uporablja večina elektronskih barvnih zaslonov.

SMS Short Message Service – storitev, ki je na vseh mobilnih telefonih in omogoča prenos kratkih tekstovnih besedil med mobilnimi telefoni.

WAP Wireles Application Protocol – je odprti mednarodni standard za prenos podatkov med aplikacijami po brezžičnih omrežjih.

UMTS Universal Mobile Telecommunications System – je tehnologija mobilnih telefonov 3. generacije, ki omogočajo hiter prenos podatkov

XHTML Extensible Hypertext Markup Language – izhaja iz klasičnega HTML jezika in mu je zelo podoben, vendar bolj strog, saj je namenjen natančnemu kodiranju brez napak.

XML Extensible Markup Language – jezik na podobni osnovi kot HTML, ki se uporablja za natančno organizacijo podatkov, ki so namenjeni prenosu iz ene aplikacije v drugo aplikacijo. Področje delovanja je zelo široko od interneta, operacijskih sistemov, mobilnih telefonov, …

Documents

UPORABA VEČPREDSTAVNOSTI V MOBILNI TELEFONIJI · • mobilni telefoni, ki podpirajo Flash tehnologijo, so trenutno v visokem cenovnem razredu, tudi cenejši (ne-symbian) sedaj podpirajo