Umetniška gimnazija – glasbena smer

Modul C: jazz – zabavna glasba

Učni načrt

TEORIJA JAZZA Z OSNOVAMI ARANŢIRANJA

DRUGE OBLIKE SAMOSTOJNEGA ALI

SKUPINSKEGA DELA

140 ur

2

Učni načrt

TEORIJA JAZZA Z OSNOVAMI ARANŢIRANJA

Druge oblike samostojnega ali skupinskega dela (140 ur)

Učni načrt je pripravil:

Matevţ Smerkol, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana

Vodja in koordinator predmetnih skupin za glasbeni stavek – modul C, skupinsko igro, osnove

improvizacije, teorijo jazza z osnovami aranžiranja in za glasbeno tehnologijo:

Anton Savnik, prof.

Vodja področne skupine za glasbeno šolstvo:

dr. Dimitrij Beuermann, Zavod RS za šolstvo

Vsebinsko prenovo srednjega glasbenega šolstva je pripravila in izvedla nacionalna komisija za

glasbeno šolstvo v mandatu 2011–2015.

Recenzenta:

doc. mag. Jaka Pucihar, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo

Marijan Mlakar, prof., Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana

Izdala: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo

Za ministrstvo: dr. Jernej Pikalo

Za zavod: mag. Gregor Mohorčič

Uredili: izr. prof. mag. Ivan Florjanc, Marija Gregorc, prof., in mag. Tomaţ Faganel

Jezikovni pregled: Mira Turk Škraba

Objava na spletnem naslovu:

http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanj

e_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/

Prva izdaja

Ljubljana 2013

CIP - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

37.091.214:781.63(0.034.2)

SMERKOL, Matevž

Učni načrt. Teorija jazza z osnovami aranžiranja [Elektronski vir] : druge oblike

samostojnega ali skupinskega dela : 140 ur / [pripravil Matevž Smerkol]. - 1. izd. - El.

knjiga. - Ljubljana : Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport : Zavod RS za

šolstvo, 2013. - (Umetniška gimnazija - glasbena smer. Modul C, Jazz - zabavna glasba)

ISBN 978-961-03-0195-0 (pdf, Zavod RS za šolstvo)

1. Gl. stv. nasl.

271422720

Učni načrt za predmet teorija jazza z osnovami aranžiranja je koreniteje posodobljeni učni načrt

osnove aranžiranja, ki je bil določen na 15. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje,

7. maja 1998. Novi učni načrt upošteva podobne in preizkušene tuje učne načrte ter pedagoško

doktrino in prakso poučevanja jazz teorije v povezavi z glasbenim stavkom v modulu C in aranžiranja

na področju glasbe.

Učni načrt je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje določil na 161. seji 19. decembra 2013.

3

VSEBINA

1 OPREDELITEV PREDMETA 4

2 SPLOŠNI CILJI 4

3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE 5

4 STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA 9

5 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA 10

5.1 Preverjanje in ocenjevanje znanja 11

5.2 Medpredmetne povezave 12

6 MATERIALNI POGOJI 12

7 ZNANJA IZVAJALCEV 12

4

1 OPREDELITEV PREDMETA

Predmet teorija jazza z osnovami aranžiranja je glasbenostrokovni predmet v programu

umetniške gimnazije, modul C: jazz-zabavna glasba. Izvajamo ga kot obliko skupinskega dela

v obsegu 140 ur. Predmet je sestavni del maturitetnega predmeta glasba.

Predmet teorija jazza z osnovami aranžiranja seznani dijaka* s prvinami glasbe in z načinom,

kako se te uresničujejo v jazzu s posebnim ozirom na različne jazzovske sloge. Podrobno se

ukvarja s harmonijo, s harmonsko analizo in z uporabo harmonskih postopkov, vse to pa

poteka v luči aranžiranja za manjše in večje ansamble. Skupaj s predmetom glasbeni stavek,

ki ga na področju jazza dopolnjuje predmet teorija jazza z osnovami aranžiranja, pa tudi s

solfeggiom in z drugimi strokovnimi predmeti vzgaja in izobražuje glasbene talente ter jim

omogoča pridobivanje nujnih in integralnih glasbenih znanj in izkušenj. Predmet teorija jazza

z osnovami aranžiranja je vzgojno in didaktično dragocen vezni člen med individualnim

poukom izbranega glasbila in predmetom skupinska igra, saj poglablja teoretične uvide v

jazzovskih glasbenostavčnih zakonitostih, hkrati pa del snovi, ki jo pridobi učenec pri

individualnem pouku, prestavi v teoretske okvire in s tem z novimi znanji obogati in poglobi

zahteve muziciranja v skupinah.

Pri predmetu dijaki razširjajo svoja estetska in intelektualna obzorja, razvijajo in uzaveščajo

domišljijski, čustveni in osebni kritično-analitični odnos do glasbene ustvarjalnosti, tako svoje

kot tuje. Teorija jazza z osnovami aranžiranja teoretično in praktično pripravi dijaka na

slogovno primerno ustvarjanje in prirejanje glasbenih del. Zato tvori nepogrešljivo strokovno

in teoretsko osnovo za katero koli relevantno samostojno ustvarjalnost in poustvarjalnost.

2 SPLOŠNI CILJI

Dijaki pri predmetu teorija jazza z osnovami aranžiranja:

─ se naučijo analitičnega gledanja na gradnjo glasbenega dela;

─ pridobivajo osnove zavestnega spremljanja vertikalnih in horizontalnih gibanj ter

sposobnosti za spremljanje notnega zapisa;

─ razvijajo svoje glasbeno pomnjenje, slušne predstave, koncentracijo, harmonsko občutje,

čut za obliko in strukturo, smisel za skladnost, stilne karakteristike;

─ poglabljajo sposobnosti za doživljanje, umevanje in estetsko vrednotenje glasbenih del in

si razvijajo glasbeni okus;

* V tem učnem načrtu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, veljajo za oba spola (dijak za dijaka

in dijakinjo, učitelj za učitelja in učiteljico).

5

─ na podlagi analize jazzovskih slogov in ustvarjalnih postopkov razvijajo slogovno

primerno svoj izraz;

─ razumejo in usvojijo zakonitosti glasbene teorije ter znajo teoretično znanje uporabiti na

primerih iz glasbene literature;

─ se spoznajo s sodobnimi elektronskimi načini notacije in prednostmi, ki jih ta prinaša;

─ na različne načine predstavljajo dosežke glasbene ustvarjalnosti;

─ redno spremljajo in presojajo uspešnost svojega učnega procesa, razvijajo odgovornost za

svoje znanje ter ga vzajemno z učiteljem soodgovorno načrtujejo in usmerjajo;

─ osveščajo in razvijajo svojo usposobljenost načrtovanja učenja;

─ znajo poiskati različne vire in jih uporabiti pri delu;

─ aktivno sodelujejo pri ustvarjalnih projektih, si pridobivajo samoiniciativnost in

podjetnost; utrjujejo dobre oblike socialnosti, si privzgajajo pravila za enakopravno

sodelovanje ter razvijajo in izboljšujejo vzajemne odnose;

─ se vključujejo v domača in mednarodna šolska partnerstva in spoznavajo raznolika

kulturna okolja;

─ oblikujejo svojo osebnost in identiteto;

─ se usposabljajo za svoje poklicno delo v glasbi;

─ spoznavajo enakost in različnost slovenskih, evropskih in z globalizacijo prejetih kulturnih

prvin, jih nato kritično vrednotijo in s tem razvijajo čut za razlikovanje prvin lastne in tuje

glasbene dediščine;

─ spoznavajo, razumevajo in uporabljajo strokovne glasbene izraze tako v slovenščini kot v

izvirniku v tujih jezikih (v italijanščini in angleščini);

─ spoznavajo in utrjujejo glasbeno izrazoslovje v slovenščini in angleščini;

─ se sporazumevajo v slovenščini in večajo nabor ustreznih slovenskih izrazov za sicer

tipične pojme in besede iz ameriško-angleškega jazzovskega okolja.

3 OPERATIVNI CILJI IN VSEBINE

Cilji in vsebine so urejeni po tematskih sklopih.

3.1 Uvod OPERATIVNI CILJI VSEBINE

Dijaki:

─ se seznanijo z notnim zapisom lead sheet,

specifičnim za jazz, in z zapisom aranžmaja

v tej obliki;

─ se seznanijo s specifičnim označevanjem

─ Lead sheet – notna pola in informacije, ki jih

ta (lahko) vsebuje: naslov in avtorji,

melodija, transpozicija, druge oznake,

harmonija v obliki akordnih simbolov, oblika

6

harmonske podlage skladb – z akordnimi

simboli;

─ se seznanijo z osnovami glasbenega

oblikoslovja in s tem povezanimi pojmi;

─ aktivno oblikovno analizirajo jazzovske

skladbe in izvedbe.

skladbe

─ Lead sheet arrangement – kot izdelan

aranžma v obliki zapisa lead sheet –

informacije, ki jih ta vsebuje

─ Akordni simboli – »decimalni« sistem

označevanja akordov in različice simbolov

─ Numerično označevanje intervalov in tonov

─ Glasbeno oblikoslovje jazza; pojmi pesniška

oblika, verse, chorus, refren, bridge, intro

idr.

─ Oblikovni tipi jazz standardov in primeri

─ Oblika (formalna analiza) izvedb ali/in

aranžmajev jazzovskih skladb in pojmi

»sendvič aranžma«, head arrangement, intro,

interlude, koda, tag, solo chorus, soli chorus,

shout chorus idr.

3.2 Glasbene prvine – ritem

Dijaki:

─ se seznanijo z zgodovinskim razvojem in s

pomenom ritma kot najpomembnejše

glasbene prvine;

─ se seznanijo s pojmi, vezanimi na ritem in z

različnimi pojmovanji izraza ritem;

─ se seznanijo s specifiko jazzovskega ritma;

─ se seznanijo s tipi jazzovskega ritma;

─ aktivno ritmično preoblikujejo melodijo;

─ se seznanijo s pravilnim zapisovanjem

ritmičnih fraz.

─ Vloga ritma v evropski glasbi; poganstvo in

umetna glasba, vloga ritma v afriški glasbi

─ Pojmovanje specifičnega ritma kot

osnovnega utripa in prostora glasbenega

dogajanja

─ Večplastnost jazzovskega ritma, osnovni

ritem (ground beat) in naloženi ritmi (cross

rhythm)

─ Swing – izvor, razvoj in oris

─ Swingovsko off beat fraziranje – anticipacija

in delayed attack, ritmično preoblikovanje

melodije

─ Latinskoameriški ritmi

─ Rockovski in funk ritmi

─ Pojmi, imena, znaki in simboli, ki označujejo

ritem, metrum itd.

─ Pravilna pisava ritma

3.3 Glasbene prvine – melodija

Dijaki:

─ se seznanijo s pojmom homofonija;

─ se seznanijo s pojmom in z zgradbo/gradnjo

melodije;

─ se seznanijo z načeli konstruiranja melodije –

enoglasni kontrapunkt in motivična variacija;

─ aktivno analizirajo dano melodijo kot

motivično variacijo;

─ aktivno ustvarjajo melodijo na način

motivične variacije;

─ aktivno posegajo v ritmično sliko melodije

na način off beat – jazzying up the melody;

─ aktivno konstruirajo motiv ali frazo po

načelih glasbene ekonomike/enoglasnega

kontrapunkta.

─ Homofonija kot rezultat zgodovinskega

razvoja, kot osredotočenost glasbe na

človeka

─ Kaj je melodija, kako se nam daje in kako

deluje – fenomenološka razlaga, zgradba

melodije glede na dramatski učinek,

dramaturška in grafična analiza melodičnega

loka

─ Pojmi, povezani z melodijo: fraza, tema,

motiv itd.

─ Motivične variacije – postopki

─ Ritmične variacije melodije – off beat

fraziranje

─ Enoglasni kontrapunkt – principi oblikovanja

melodije in fraze

7

3.4 Glasbene prvine – harmonija

Dijaki:

─ se seznanijo z vlogo harmonske spremljave

in s potrebnimi pogoji zanjo;

─ se seznanijo s pojmom funkcionalne

harmonije in z njeno notranjo logiko;

─ se seznanijo s sklopi akordov in z njihovimi

funkcijami;

─ se seznanijo s harmonskimi postopki v jazzu;

─ se seznanijo s pojmom akordna lestvica;

─ se naučijo prepoznati akordno lestvico kot

vsebino določene harmonske funkcije;

─ vse to znanje uporabijo za poseganje v

harmonski potek skladb oz. reharmonizacijo.

─ Harmonija – pojem, vloga,

vertikalno/sinhrono in vodoravno/diahrono

obravnavanje harmonije

─ Dur: četverozvoki in njihova funkcionalna

določitev v okviru lestvice

─ Mol: variante molove lestvice v jazzu, tipi

molovih lestvic – naravni mol, melodični

mol, harmonski mol, dorski modus

─ Mol: četverozvoki in njihova funkcionalna

določitev v okviru molovih lestvic

─ Jazzovska kadenca – molova in durova

─ Naloga harmonskih sredstev v jazzu, tipi:

diatonika, sekundarne dominante, sekundarni

sklopi II–V, tritonus substituti; related II –

sub V, zmanjšani akordi, modal interchange

akordi in molove subdominante

─ Modulacije: neposredne in pripravljene

─ Mala poglavja: harmonski ritem, vodenje

glasov, vodenje funkcionalnih tonov,

funkcionalna harmonska (in stopenjska)

analiza, nefunkcionalni sklopi II–V,

contiguous II–V, akordi s črto, pedalni ton,

constant structure chord progression itd.

─ Akordne lestvice – pojem in razlika med

pojmoma modus in lestvica

─ Diatonične akordne lestvice – dur, vse vrste

mola, modusi na ostalih stopnjah diatonike,

notranji intervalni odnosi, pripadajoči

akordni simbol, pojma tensions in avoid note

─ Dominantne akordne lestvice –

»miksolidijska« skupina in konstruirane

dominantne lestvice – notranji intervalni

odnosi, pripadajoči akordni simbol, pojma

tensions in avoid note

─ Lestvice na delu – določanje akordnih lestvic

glede na akordni simbol/funkcijo akorda in

melodijo nad njim

─ Reharmonizacija: opis tipov in ravni ter vaje

3.5 Jazzovsko večglasje

Dijaki:

─ se seznanijo s tipi in tehnikami jazzovskega

večglasja od štiriglasne close harmony,

spread voicingov, tehnik jazzovskega

dvoglasja, triglasja, petglasja in šestglasja ter

posebnih neterčno grajenih sozvočij;

─ se seznanijo z gradnjo neodvisnih notranjih

linij;

─ aktivno harmonizirajo melodije na dane

načine.

─ Close harmony štiriglasno – pojem in tipi

─ Harmonizacija four way close: harmonizacija

akordnih tonov, tensions in approach not

─ Pojem, definicija in tipi approach not

─ Harmonska analiza fraze

─ Harmonizacija melodij na način 4wc

─ Pravilo o spodnji uporabnosti intervalov (low

interval limits)

─ Spread voicingi – konstruiranje, harmonsko

vodenje glasov, uporaba

─ Jazzovsko dvoglasje (writing for two horns);

tehnike: harmonizacija – stalni intervali,

guide tone line, jazzovski kontrapunkt, t. i.

8

linear writing

─ Jazzovsko triglasje (writing for three horns):

harmonizacija – omit tehnika, trozvoki in

tehnika 3 + 2

─ Jazzovsko petglasje, tehnike

─ Jazzovsko šestglasje, tehnike

─ Posebni tipi akordov: kvartni voicingi,

clustri, trozvoki upper structure

3.6 Glasbila v jazzu Dijaki:

─ se seznanijo s tipologijo glasbil s posebnim

ozirom na glasbila, značilna za jazz;

─ se seznanijo z družinami glasbil in s

posameznimi glasbili s stališča tehnične

zgradbe, izvora, značilnosti (registri) in

načina pisanja za njih (ključ, obseg,

transpozicija, posebni načini notacije);

─ se seznanijo z referenčnimi posnetki za vsako

glasbila in slog za oblikovanje lastne slušne

predstave.

─ Tipične zasedbe v jazzu, od tria do noneta in

velikega jazzovskega ansambla big banda;

pojmi revijski orkester, street 'n' marching

band, tipična zasedba tradicionalnega jazza

itd.

─ Sistemska delitev glasbil: aerofoni, idiofoni,

strunska glasbila, glasbila s tipkami

─ Pojem transpozicija in vaje iz transponiranja

─ Pihala: saksofoni, klarineti, flavte

─ Trobila: trobente, krilovka, pozavne, tube in

rog

─ Glasbila ritmične sekcije: kitare, kontrabas in

basovska kitara, klavir, orgle, klaviature,

sintetizatorji itd., bobni in tolkalca

3.7 Aranţiranje

Dijaki:

─ se seznanijo s pojmi v zvezi z aranžiranjem

(oblike notnega zapisa, partitura, particello,

lead sheet), z ravnmi aranžerskega dela;

─ se seznanijo z oblikovnimi prvinami

aranžmaja, ki so v domeni aranžerja;

─ se seznanijo s tipi oblikovnih prvin in z

njihovimi vlogami;

─ se seznanijo s principi gradnje in

stopnjevanja aranžmaja;

─ se seznanijo z metodo sistematičnega

pristopa k aranžiranju – metoda lay out.

─ Notni zapis jazz skladb in aranžmajev

─ Oblikovne prvine jazzovskih skladb, njihovi

tipi in namen, formalna analiza aranžmajev

─ Stopnjevanje napetosti v okviru aranžmaja

─ Načini razširjanja oblike

─ Tehnika lay out, metodični pristop k

aranžiranju

3.8 Ustvarjalna uporaba znanja

Dijaki:

─ na podlagi znanja aktivno pišejo aranžmaje

na jazzovske standarde za različne manjše

zasedbe ali sodelujejo pri pisanju le-teh.

─ Praktična uporaba tehnike lay out: določitev

delovne naloge, grafična skica aranžmaja,

postopna izdelava aranžmaja po določenih

korakih

Poleg navedenih za doseganje ciljev lahko uporabljamo tudi druge izbirne vsebine.

9

4 STANDARDI ZNANJA IN MINIMALNI STANDARDI ZNANJA

Standardi znanja so določeni z obvladovanjem posameznih sklopov predpisanih vsebin in

izkazujejo pričakovano stopnjo obvladovanja teorije jazza in osnov aranžiranja.

Minimalni standardi znanja so operacionalizirani cilji (količina in kakovost znanja,

spretnosti in veščin), ki naj bi jih dijak dosegel in izkazal za pozitivno oceno (zadostno)

in so tista kakovost in količina znanja, spretnosti in veščin, ki sta nujni za nadaljnje

učenje in razvoj pri določenem predmetu. So mejna kategorija razumevanja teorije

jazza in prenosa le-te na področje aranţiranja. Kljub temu da je razumevanje teorije

nepopolno ali omejeno in da dijak ne pokaţe razumevanja in prenosa teorije v prakso v

podanih nalogah, pa dijak izkazuje še sprejemljivo zahtevano glasbenoteoretično

razumevanje in praktično uporabo pri aranţiranju.

Minimalni standardi znanja so izraţeni v vsebinah po posameznih letnikih.

1. letnik

Dijak:

– na podlagi slušnega primera zadovoljivo razčleni obliko izvedbe jazzovske skladbe in

to ustrezno zapiše;

– zadovoljivo obvlada načelo označevanja akordov s simboli analitično in sintetično;

– zadovoljivo prepozna in pravilno zapiše vzorec tipičnega jazzovskega ritma v okviru

predpisane snovi;

– zadovoljivo prepozna in aktivno poseţe v oblikovanje danega motiva na osnovni ravni;

– slogovno primerno ritmično oblikuje dani melodični fragment;

– zadovoljivo funkcionalno analizira nalogo in pravilno vodi funkcionalne tone.

2. letnik

Dijak:

– zadovoljivo funkcionalno analizira nalogo in aktivno posega v harmonsko sliko;

– zadovoljivo razčleni harmonsko gibanje in na podlagi znanja o harmonskih postopkih

v jazzu predlaga spremembe;

– zadovoljivo ugotovi pravo akordno lestvico na podlagi funkcionalne analize in dane

melodije;

– na podlagi slušnega primera zadovoljivo prepozna glasbila in jih določi po njihovih

značilnostih;

– zadovoljivo transponira dani melodični fragment za zahtevana glasbila in to pravilno

označi.

10

3. letnik

Dijak:

– na način close harmony zadovoljivo harmonizira dano linijo v okviru predpisane

snovi;

– v tehniki spread voicings zadovoljivo harmonizira dano melodijo v okviru predpisane

snovi;

– dvoglasno v poljubni ali predlagani tehniki zadovoljivo reši dano nalogo v okviru

predpisane snovi;

– triglasno v poljubni ali predlagani tehniki zadovoljivo reši dano nalogo v okviru

predpisane snovi;

– dano nalogo zadovoljivo transponirano razpiše za predlagana glasbila.

4. letnik

Dijak:

– zadovoljivo reši nalogo, ki zdruţuje znanje iz poglavij 3.3 in 3.4;

– zadovoljivo harmonizira dano frazo z uporabo več tehnik v okviru predpisane snovi;

– v particello zadovoljivo napiše glasove za ritemsko sekcijo na podlagi dane melodije in

akordov;

– zadovoljivo reši harmonizacijo melodičnega fragmenta s posebnimi voicingi ali s

harmonizacijo;

– zadovoljivo sam izdela aranţma jazzovskega standarda z ustreznim vsaj delnim

stopnjevanjem za predlagano zasedbo.

5 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA

Pouk predmeta teorija jazza z osnovami aranžiranja kot enega od temeljnih predmetov z

dejavnostmi in vsebinami prispeva k splošnemu in h glasbenemu razvoju dijakov. Dijakom

daje podlago, da bodo po končanem šolanju lahko delovali kot kompetentni ustvarjalni

strokovnjaki, hkrati pa kritični in aktivni umetniki. Prav tako jim bo pridobljeno znanje lahko

služilo kot dobra podlaga za nadaljevanje izobraževanja.

Temeljni cilj poučevanja tega predmeta je, da dijaki analitično spoznajo vse teoretične temelje

jazz glasbe, v kakšno strukturo so ti ujeti v različnih jazzovskih slogih in znajo v njih tudi

aktivno aranžersko ustvarjati.

Učitelj je avtonomen pri izbiri gradiva, prav tako pri izbiri metod dela in učnih oblik. Slediti

mora temeljnim ciljem, sicer pa lahko izvedbo učne ure prilagaja potrebam, zmožnostim in

zanimanju dijakov. Ker operativni cilji in vsebine niso razdeljeni po letnikih, temveč so

zapisani kot celota, je s tem dopuščena možnost, da učitelj sam ustrezno razporedi snov.

11

Predvsem je smiselno pouk teorije jazza z osnovami aranžiranja izvajati v različnih učnih

oblikah in ob uporabi različnih metod, tudi v okviru projektnih dni in s timskim poučevanjem

v povezavi z drugimi predmetnimi področji. Učitelj je v vlogi mentorja in moderatorja, ki

pomaga dijakom, da dosežejo splošne in operativne cilje. Pomembno je, da učitelj dijake

usmerja k povezovanju pridobljenega teoretičnega znanja z izkušnjami, ki jih že imajo, in jih

spodbuja k razvijanju mišljenja, ki je pomembno za njihovo splošno razgledanost. Prav tako

naj dijaki tudi veliko delajo individualno, naj ne uporabljajo le učbenika in ustrezne strokovne

in poljudne literature, temveč naj razvijajo svoje poglobljeno zanimanje za jazzovsko

glasbeno umetnost tudi ob obiskih koncertov, klubov in festivalov. Prav ti pomenijo

pomemben vir izkušenj in informacij, ki jih ne more dati pouk. Dijaki tudi tako spoznavajo

bogastvo glasbene literature in se srečujejo z interpretativnimi in aranžerskimi dosežki

priznanih umetnikov, kar oblikuje njihovo umetniško osebnost. S tem dijakom ponudimo

dodatna znanja in razvijamo pozitiven odnos do umetniškega ustvarjanja ter uzaveščamo

kulturne vrednote.

Pouk predmeta teorija glasbe z osnovami aranžiranja je primerno izvajati v ustrezno

opremljeni učilnici, ki omogoča posredovanje vseh sodobnih učil in učnih pripomočkov

(avdio, video, računalniška projekcija, računalnik z notografskim programom, klaviatura

midi). Zaradi dostopa do informacij je smotrno, da imajo dijaki in učitelj možnost dostopa do

spleta tudi med poukom. Pouk je teoretičen, poteka frontalno v obliki predavanja, v

posameznih fazah pa pod vodstvom mentorja dijaki rešujejo bodisi pred tablo bodisi s

pomočjo notacijske programske opreme pred računalnikom.

Obvezna literatura

M. Smerkol, Teorija jazza z osnovami aranžiranja, učbenik (v pripravi).

J. Osredkar, Glasbeni stavek – kontrapunkt, Ljubljana, 1999.

Priporočena literatura

A. Schönberg, Fundamentals of Musical Composition / Grundlagen der musikalischen

Komposition, London, 1967.

V. Persichetti, Twentieth-Century Harmony, New York, London, 1961.

M. Levine, The Jazz Theory Book, Petaluma, 1995.

S. Nestico, The Complete Arranger, Carlsbad, 1993.

D. Sebesky, The Contemporary Arranger, Van Nuys, 1975.

B. Dobbins, Jazz Arranging And Composing, A Linear Approach, Linz, 1986.

5.1 Preverjanje in ocenjevanje znanja

Pomembno je, da ločimo preverjanje in ocenjevanje. Rezultatov preverjanja ne uporabimo za

ocenjevanje.

12

Preverjanje

Pri preverjanju znanja učitelj redno spremlja dijakov razvoj in napredek, preverja njegovo

moč dojemanja, raven znanja in zmožnosti, dijaku pa daje tudi povratne informacije o

njegovem napredovanju. Sprotno razčlenjevanje dijakovih dosežkov in znanja ter morebitnih

pomanjkljivosti pomaga pri razvoju njegovih spretnosti in omogoča načrt za nadaljnje delo.

Ocenjevanje

Znanje ocenjujemo pisno in ustno. Dijaki pišejo pisni test z določenim številom harmonskih

zvez oziroma linijskih in sozvočnih gibanj ter krajše aranžmaje na jazzovske standarde za

različne manjše zasedbe. Pri ustnem ocenjevanju dijaki posamezno razlagajo obravnavano

snov s ponazoritvijo praktičnih primerov na tabli ali računalniku. Oceno je mogoče pridobiti

tudi s pripravo različnih izdelkov, ki so rezultat projektov.

5.2 Medpredmetne povezave

Namen interdisciplinarnega povezovanja med bolj ali manj sorodnimi predmeti je močnejša

vez ter vzajemno učinkovanje in prenosljivost znanja, s čimer gradimo pogoje za večjo

ustvarjalnost, podjetnost in boljšo didaktično učinkovitost na vseh vpletenih predmetnih

področjih. Večja prenosljivost znanja oblikuje tudi samostojnejšo osebnost, ki se laže spopada

z različnimi izzivi v stroki in v življenju. Zmožnost povezovanja različnih znanj, uvidov in

spretnosti prispeva k večji kulturni in etični zavesti ter osebnostni trdnosti posameznika.

Medpredmetno povezovanje pomeni iskanje povezav svojega predmeta z drugimi

predmetnimi področji, sodelovanje učiteljev različnih predmetnih področij v učno-vzgojnih

dejavnostih, vzajemno načrtovanje skupne ali sočasne obravnave sorodnih vsebin ipd. Učitelj

se povezuje z drugimi strokovnimi člani pedagoškega aktiva, sodeluje pri načrtovanju

medpredmetnih povezav in ustvarjalno sodeluje pri izvajanju učnega procesa.

Dijaki se medpredmetno ustvarjalno povezujejo z drugimi področji pri predmetu skupinska

igra in pri igranju v velikem jazzovskem orkestru. Svoja teoretska znanja, pridobljena pri

pouku solfeggia, harmonije, kontrapunkta, zgodovine jazza in osnov aranžiranja, lahko

uporabljajo pri kompozicijski in slogovni analizi skladb in aktivno v obliki lastnih

aranžmajev, kar je v prid boljšemu razumevanju snovi, bolj osebnemu odnosu do pouka in

tudi bogatejši raznolikosti in svežini izvajanih skladb.

6 MATERIALNI POGOJI

Cilji vzgojno-izobraževalnega procesa pri predmetu osnove improvizacije terjajo za svoje

uresničevanje primerno veliko učilnico, skladno s predpisi. Opremljena mora biti s klavirjem,

13

tablo, z avdiovizualnimi sredstvi in ustrezno programsko podprtim računalnikom, povezanim

z elektronsko klaviaturo.

7 ZNANJA IZVAJALCEV

Izvajalec Znanja s področja

Učitelj - visokošolskega izobraževanja jazz kompozicije in aranžiranja ali

visokošolskega izobraževanja kompozicije ali glasbeno-teoretske

pedagogike ali dirigiranja z znanji jazza

- srednješolskega izobraževanja jazza po določilih 93. člena ZOFVI