Testiranje pušk za SV - mo.gov.si · obrambo, ima Pivka zaradi geostra-teške lege zelo bogato zgodovino, povezano z različnimi vojskami in ure-ditvami držav, ki so se tu srečevale

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

8. oktober 2004Leto XII/16

Testiranjepušk za SVIntervju z brigadirjem Turkom

Vojaški sejem izpolnil pričakovanja

S LOV E N S K A VO J S K A 3

Sp

rem

lja

mo

Sp

rem

lja

mo

Volilna udeležba na tokratnih volit-vah je bila najnižja od dosedanjih parlamentarnih volitev v samo-stojni Sloveniji. Na zadnjih volitvah leta 2000 je na volišča prišlo 70,37 odstotka volilnih upravičencev, leta 1996 pa je bila udeležba 73,70 od-stotka. Najvišja udeležba na letošnjih volitvah je bila v volilni enoti Ljubljana Center, in sicer je volilo 65,36 odstot-ka volilnih upravičencev, najnižja pa v Mariboru, kjer je volilo 40,97 odstotka volilnih upravičencev. Skupaj je bilo oddanih 984.190 glasovnic, od tega je bilo 22.160 neveljavnih. Za nemoten potek letošnjih volitev je skrbelo več kot 23.000 ljudi, od tega je bilo 21.500 članov volilnih odborov na 3388 voliščih po vsej Sloveniji. Poleg tega je bilo tudi 35 volišč na diplomatskih konzularnih predstavništvih v tujini. Volilni upravičenci so lahko izbirali med 1390 kandidati, ki so se v osmih volilnih enotah potegovali za 88 sedežev v parlamentu. Za predstavnika madžarske narodne skupnosti se je prijavilo pet kandidatov, za predstavnika italijanske narodne skupnosti pa je bila vložena le ena kandidatura. Po neuradnih podatkih republiške volilne komisije je zmagovalka letošnjih volitev SDS, ki je dobila 29,10 odstotka glasov oziroma 29 poslanskih mest. Druga je z 22,81 odstotka glasov oziroma 23 poslanskimi mesti LDS. Sledita ZLSD, ki je dobila 10,18 odstotka glasov oziroma deset poslanskih mest, in Nova

Izid državnozborskih volitev presenetilV nedeljo, 3. oktobra, se je četrtih državnozborskih volitev udeleži-lo 60,49 odstotka volilnih upravičencev. Po še neuradnih podatkih republiške volilne komisije je največ glasov, in sicer 29,10 odstot-ka, dobila Slovenska demokratska stranka (SDS). Za njo se je uvrstila Liberalna demokracija Slovenije (LDS) z 22,81 odstotka glasov. V DZ bodo imele svoje predstavnike še Združena lista soci-alnih demokratov (ZLSD), Nova Slovenija (NSi), Slovenska ljudska stranka (SLS), Slovenska nacionalna stranka (SNS) in predvido-ma Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS).

Slovenija z 9,01 odstotka glasov oziroma devetimi poslanci. Na peto mesto se je uvrstila SLS, ki je zbrala 6,82 odstotka glasov, kar pomeni se-dem poslanskih mest. Prag za vstop v parlament pa je uspelo prestopiti tudi SNS, ki je dobila 6,28 odstotka glasov oziroma šest poslanskih mest, in DeSUS, ki je zbrala 4,05 od-stotka glasov, s čimer si je zagotovila štiri poslanska mesta. MP

Leto 2004 Leto 2000 Leto 1996

SDS 29,10 15,81 16,13

LDS 22,81 36,26 27,01

ZLSD 10,18 12,08 9,03

NSi 9,01 8,66 9,62

SLS 6,82 9,54 19,38

SNS 6,28 4,39 3,22

DeSUS 4,05 5,17 4,32

Po besedah ministra dr. Grizolda je podpis sporazuma zelo pomemben, saj s tem zaokrožujejo pogajanja med občino Pivka in Ministrstvom za obrambo glede nekdanjega doma JLA. Sporazum določa lastništvo 61,2 : 38,8 odstotka v korist MO, ob-čina pa bo delež odkupila v petih obrokih. Pogodba se nanaša na postavitev muzejske zbirke oklepnih in artilerijskih sredstev in je skupen projekt občine

V Pivki odprli edinstven muzejMinister za obrambo dr. Anton Grizold in župan občine Pivka Robert Smrdelj sta v ponedeljek, 27. septembra, v Pivki podpisa-la Pogodbo o postavitvi muzejske zbirke oklepnih in artilerijskih vojaških sredstev ter sporazum, s katerim urejajo lastninsko-pravna razmerja glede tako imenovanega pivškega doma.

Pivka ter MO. Kot je dejal minister za obrambo, ima Pivka zaradi geostra-teške lege zelo bogato zgodovino, povezano z različnimi vojskami in ure-ditvami držav, ki so se tu srečevale. Slovenska vojska je v Pivki od osamo-svojitve države in tudi dolgoročno je

predvideno, da je to lokacija ene od pomembnih enot SV. Postavitev muzejske zbirke oklepnih in artilerijskih sredstev zato ni le prizadevanje, da se v enoten projekt povežejo ostanki nekdanjega alpskega zidu, in prikaz razvoja najučin-kovitejšega vojaškega orožja, temveč tudi posebna oblika sobivanja in skup-nega dela civilnega in vojaškega okolja. Če bo ta projekt z obiskom in širitvijo turistične ponudbe prispeval k razvoju Pivke, bo še toliko bolj pomemben. Minister dr. Grizold je ob tem dodal, da si profesionalizacije Slovenske vojske ne more predstavljati brez dobrega sodelovanja vojske z lokalno skupnostjo. Projekt je dokaz za to in prepričan je, da bo tako tudi v prihodnje. Muzej bo obsegal več kot 60 oklepnih in artilerijskih sredstev. Potek obram-bnih reform, preoblikovanje vojske in posodabljanje bodo omogočili, da se bo zbirka širila z oborožitvenimi sistemi, ki jih bodo postopoma izločali iz operativne uporabe. V muzej bodo vključena tudi nekatera oklepna in arti-lerijska sredstva muzejske vrednosti, ki jih je Slovenska vojska prevzela od nekdanje JLA v osamosvojitvenem času. Nekateri primerki so zelo dragoce-ni, na primer tank lovec M 36. To je tudi edina taka zbirka v Sloveniji in njeni okolici. Mag. Andreja Jernejčič

Graf prejetih volilnih glasov po političnih strankah na državnozborskih volitvah leta 2004, 2000 in 1996

2 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 33

Fotografija je bila posneta med testiranjem lahke pehotne oborožitve za SV na Počku. Na njej je lahki puškomitraljez minimi.

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 22. oktobra 2004. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: [email protected], http://www.mors.si. Številko uredila: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov. Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.

Vse

bin

aV

seb

ina

SPREMLJAMO 2Izid državnozborskih volitev presenetilV Pivki bo edinstven muzej v SlovenijiZdravilišče Rimske Toplice bo zaživelo v dveh letih 6Vojaška policija SV dejavna na KosovuIrena Avbelj na Reki osvojila tri kolajne 7Usposabljanje za nadzor oborožitveKronika 8

INTERVJU 4Urejena karierna pot je temelj poklicne vojske

CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE 9Vojaški sejem letos tudi komercialno pomemben

SODOBNA OBOROŽITEV 13Slovenska vojska izbira novo puško

PREDSTAVLJAMO VAM 16MO kupilo mobilno bolnišnico na brigadni ravni role 2

IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 18SV pred največjo letošnjo vajo18. BRKBO na vaji Natovih sil za posredovanje 19Ameriško-slovensko usposabljanje bojnega iskanja in reševanja 20V navzkrižnem ognju 22

ZAŠČITA IN REŠEVANJE 24Po potresu v Posočju bodo usposobljenost preverili na vaji Združeni narodi so seminar pripravili na Igu 25

STROKOVNE TEME 26Predsedniške volitve v AfganistanuLitovske oborožene sile 28Norveška kraljeva vojska 30

IZ TUJEGA TISKA 32Sistem radijskih vremenskih sond za topništvo avstrijske vojske

OBRAZI 34Pastoralni asistenti kmalu v enotah SV

RAZVEDRILO 35Križanka

Septembrski sejem Sodobna vojska v Gornji Radgoni je

eden od pomembnejših dogodkov Ministrstva za obrambo,

na njem pa je Slovensko vojsko in njeno opremljenost lahko

spoznavala širša javnost. Odlično obiskana prireditev je letos

potrdila, da je lahko ne le svojevrstna oblika civilnega nad-

zora nad vojsko, temveč ponuja tudi komercialne priložnosti.

Na njem je namreč sodelovalo 106 komercialnih ponudnikov

vojaških sredstev, opreme, storitev in preskrbe vojske iz 19 dr-

žav, od katerih jih večina sodeluje tudi s Slovensko vojsko. Ta

je med prednostne projekte opremljanja za opravljanje nalog

tako v nacionalnem okviru kot v okviru zavezništva uvrstila

tudi zamenjavo lahke pehotne oborožitve. Preizkušanje že

kupljenih testnih modelov pušk je v sklepni fazi, najustreznej-

še modele pa bodo na MO izbrali v začetku prihodnjega leta.

Mobilno terensko bolnišnico brigadne ravni bo SV prav tako

dobila leta 2005, uporabljati pa jo bo mogoče tudi ob narav-

nih in drugih nesrečah ter katastrofah večjih razsežnosti kot

pomoč civilnemu prebivalstvu.

Kako je Slovenska vojska vključena v sistem zaščite in reše-

vanja, bodo med drugim preverjali 16. oktobra na osrednji

državni vaji zaščite in reševanja Potres 2004, na kateri bodo

sodelovali 15. BRVL, 14. inženirski bataljon in 18. bataljon

RKBO. Slovensko vojsko v drugi polovici oktobra čaka naj-

večja letošnja vaja doma, ki je po izvedbi tudi najzahtevnejša

doslej in je namenjena prikazu bojne učinkovitosti ter opera-

tivne zmogljivosti enot SV. Vključevanje SV v mednarodne

integracije, predvsem v zvezo Nato, je v intervjuju predstavil

namestnik načelnika GŠSV brigadir Anton Turk, ki je v belgij-

skem Monsu prevzel dolžnost nacionalnega vojaškega pred-

stavnika pri Združenem poveljstvu za operacije. Da so enote

SV dobro izurjene, so ta mesec na skupnem usposabljanju

v postopkih bojnega iskanja in reševanja potrdili pripadniki

letalskih enot ameriških oboroženih sil iz Aviana. Angleško

bojno taktiko, tudi postopke bojevanja v urbanem naselju, pa

je pripadnikom SV na urjenju predstavila britanska skupina

za vojaško svetovanje in usposabljanje v državah Srednje in

Vzhodne Evrope.

Meta Grmek

S LOV E N S K A VO J S K A 5

Inte

rvju

Inte

rvju

Kot namestnik načelnika ste v za-dnjih letih sodelovali pri nalogah, ki so bile povezane z vključevanjem SV v mednarodne integracije, pred-vsem v Nato. Za nami je dolgotrajno približevanje njegovim strukturam, pred nami pa zelo intenzivno obdo-bje vključevanja v vojaško strukturo zavezništva. Kaj so glavni izzivi in največje težave za SV?Priključevanje in integracija v zavezni-štvo je dolgotrajen proces, ki se je za-čel z našim članstvom v Partnerstvu za mir pred približno desetimi leti. To je bilo tudi težišče aktivnosti v obdo-bju pred vstopom v Nato, ki se nadaljujejo z nezmanjšano intenzivnostjo. Temelj za uspešno integracijo so kadrovski, finančni, materialni in drugi viri. Obveznosti Republike Slovenije so v dokumentih s področja priključevanja in integracije jasno opredeljene in če jih bomo izpolnjevali, ne bo večjih težav. Drugo področje pa je usposabljanje. Težišče delovanja SV med integracijo v zavezništvo bomo morali usmeriti v povečanje bojnih zmogljivosti in s tem povezano usposobljenost poveljstev, enot ter posameznikov. Na področju usposabljanja, še posebno bojnega, bomo morali upoštevati standarde, ki jih zahteva Nato, kar ne velja le za enote, ki jih ponujamo Natu, temveč za vso SV. Ali lahko pričakujemo, da bo SV v strukturo Nata popolnoma integri-

Urejena karierna potje temelj poklicne vojske

SV je z vstopom Republike Slovenije v Nato dobila tudi možnost popolnjevanja določenega števila častniških in podčastniških dolžnosti tako v mirnodobni poveljniški strukturi Nata kot v nacionalnih vojaških predstavništvih. Skupini pripadnikov SV, ki že delujejo v okviru zavezništva, se je oktobra pridružil tudi dose-danji namestnik načelnika GŠSV brigadir Anton Turk. Po mno-gih letih dela na GŠSV je prevzel novo dolžnost nacionalnega vojaškega predstavnika pri Združenem poveljstvu za operacije (Allied Command Operations – ACO) v belgijskem Monsu. Kot je poudaril v intervjuju za našo revijo, SV postaja sicer majhna, vendar vse bolj sodobna, mednarodno primerljiva in profesional-na, čakajo pa jo še številne zahtevne naloge, ki so povezane z vključevanjem v strukturo zveze Nato.

Pri tem delu sem dobil zelo veliko izkušenj, ki jih bom lahko koristno uporabil tudi v nadaljevanju ka-riere v SV. Sem velik zagovornik skupinskega dela ob upoštevanju strokovnih avtoritet. Pri tem naj opo-zorim na delovanje civilno-vojaških skupin znotraj MO. Mislim, da smo na veliko področjih dokazali, da so mešane skupine civilnih in vojaških strokovnjakov ob upoštevanju pristojnosti ter odgovornosti posa-meznih organizacijskih struktur MO lahko zelo uspešne in učinkovite. Kot član, večinoma kot namestnik vodje,

delovnih skupin za pripravo dokumentov sem sodeloval pri njihovem na-stajanju, usmerjal in usklajeval sem aktivnosti znotraj SV, večino dela pa so opravili moji sodelavci na GŠSV in iz podrejenih struktur SV. Temelj vsega je bil Strateški pregled obrambe, ki smo ga na MO pripravili prvič. Na podlagi tega dokumenta in drugih dejavnikov, predvsem iz procesa priključevanja v zavezništvo, smo pripravili Splošni dolgoročni program razvoja in opremlja-nja SV, k i ga je z resolucijo sprejel državni zbor. Zanesljivo lahko trdim, da temelji na ustrezni strokovni podlagi, vendar je malo verjetno, da ga bomo lahko brez večjih popravkov ohranili do leta 2015. Po določenem času bo treba pripraviti nov strateški pregled obrambe, pri čemer bomo ponovno

njeročni obrambni program, s katerimrateške dokumente.ormativni pravni ureditvi s področjae potrebne, če bomo želeli to področje

dvakrat spreminjali Zakon o obrambi,ge zakone in podzakonske akte. VelikoMenim, da je bilo za to potrebnih veliko

v, saj so bili interesi in mnenja znotrajbrambnega sistema pogosto različni.

ami je še veliko dela. Zavzemam se zao Slovenski vojski, ki bi celovito uredil

anje SV, še posebej statusne zadeveh pripadnikov. Trdim, da je v primerjaviugimi javnimi uslužbenci pri vojaškihah treba upoštevati nekatere poseb- ki jih lahko uredi le poseben zakon.

zavzemam se za to, da bi bila vojskačena iz družbe. Zagovarjam civilninadzor nad vojsko, vendar pa da ga ne bi opravljali civilni uradniki MO. Civilni nadzor opravljajo javnost, parlament,

S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 55

Inte

rvju

Inte

rvju

njegovi odbori, vlada in druge civilne ustanove. O zakonu o Slovenski vojski smo veliko razpravljali že ob spremembi Zakona o obrambi leta 2001 oziro-ma 2002. Takrat sem bil odgovoren za Slovensko vojsko za te spremembe in sem razumel stališče na MO, da moramo najprej spremeniti Zakon o obrambi, potem pa postopoma pripraviti izhodišča za zakon o Slovenski vojski. Menim, da že lahko pripravimo ta zakon. Sodelovali ste pri snovanju sprememb v sistemu vojaškega izobraževanja in usposabljanja (VIU). Center vojaških šol ste preoblikovali v Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), s čimer ste želeli celovito vsebinsko povezati sistem VIU z razvojem rodov in služb v SV ter z znanstvenoraziskovalno dejavnostjo. Kaj je bil glavni razlog za preoblikovanje dosedanjega VIU?Mislim, da so bila v razvoju SV obdobja, ko smo izobraževanje in uspo-sabljanje malo zanemarili. V prvem obdobju razvoja SV smo usposabljanju namenili veliko pozornosti, imeli smo zelo močne učne organe, v vmesnem obdobju pa je bila učna funkcija popolnoma podrejena operativni in učni organi so se izgubili v operativnih. Žal smo tako izgubili strokovnjake, ki so obvladali to področje, poleg tega pa smo zanemarili tudi področje VIU, zato smo morali nekaj storiti. SV se je začela preoblikovati in takšnega sistem VIU, kot smo ga imeli pred časom, ne moremo več imeti, zato smo na GŠSV ob strokovni podpori številnih vojaških strokovnjakov iz podrejenih organi-zacijskih struktur ter drugih organizacijskih struktur MO začeli pripravljati nov koncept VIU. Naš cilj je bil vzpostaviti sistem, ki bo najbolj podpiral ope-rativni del SV in bo tudi navzven prepoznaven. Proučili smo nekaj primerlji-vih tujih sistemov TRADOC. Upoštevali smo tiste njihove rešitve, za katere smo menili, da so uporabne tudi za SV. Sistem VIU smo spremenili, ker sta preoblikovanje in razvoj operativnega dela SV v marsičem zelo prehitevala sistem VIU. Z ustanovitvijo PDRIU želimo napredovati tudi na področju znanstvenoraziskovalnega dela v SV. Prepričan sem, da bo PDRIU upravičil zaupanje operativnega dela SV in nas, ki smo ga oblikovali.Kakšne težave so se pri tem pojavljale?PDRIU še dokončno oblikujemo in pojavilo se je tudi nekaj težav. Prve so povezane s kadrom. Tudi na področju VIU nekateri pripadniki SV težko spre-jemajo spremembe, posameznikom pa se povezovanje izobraževanja in usposabljanja z doktrinami ter razvojem ne zdi smiselno. Pojavlja se strah, da bodo tisti, ki delajo v operativnem delu SV perspektiven kader, drugi, ki delajo na področju VIU, pa bodo neperspektivni, kar ni res. Rad bi opozoril na nujnost stalnega pretoka kadra med operativnim delom SV, ki je pod Poveljstvom sil, in organizacijskimi strukturami PDRIU. PDRIU je trenutno v Vojašnici Šentvid, najpozneje v dveh letih pa se bo preselil na novo lokacijo v mariborsko kadetnico, ki se je že uporabljala za izobraževalne namene. Prepričan sem, da bo v ponos SV in MO, poleg tega pa tudi Mariboru in vsej Sloveniji, saj je objekt zelo pomemben za ohranjanje naše kulturne dedišči-ne. Selitev bo vplivala tudi na gibanje kadra v SV. Uvedba modela karierne poti v SV je eden od najpomembnejših projektov profesionalizacije. Z njim so namreč opredeljene glavne potrebe za pro-jektiranje in izvajanje sistema napredovanja ter razvoja kadra v vojaškem sistemu. Kako ocenjujete dinamiko uvajanja karierne poti v SV? Se vam ne zdi, da poteka prepočasi, saj imamo poklicno vojsko, nimamo pa še povsem oblikovanega modela karierne poti.Strinjam se, da je urejena karierna pot temelj vsake poklicne vojske. Pri uvedbi modela karierne poti v SV smo se srečevali z negativnimi dejavniki, ki so vplivali na to, da se to ni zgodilo že prej. Eden od njih in po mojem mnenju eden najpomembnejših je kadrovsko neskladje. Kateri dejavniki poleg kadrovskega neskladja, ki ste ga omenili, še upo-časnjujejo uvedbo karierne poti v SV?Negativnih dejavnikov je še več. Za SV je bila v preteklosti značilna pre-

majhna mobilnost kadra, kar pa se v zadnjem času izboljšuje. Pojavlja se tudi nepripravljenost za nenehno izobraževanje, saj nekateri pričakujejo višji čin, niso pa se pripravljeni izobraževati in usposabljati. Tretji dejavnik je nezadovoljstvo zaradi dejstva, da smo morali strukturo visokih formacijskih položajev in činov znižati, saj nismo več vojska z nekaj deset tisoč pripad-niki. Želim si, da bi bili pripadniki SV bolj ponosni, da so poveljniki oddelkov, vodov ali čet in da bi bili višji vodnik, nadporočnik, stotnik in major med najbolj uglednimi čini v SV. SV bo v mirnodobno poveljniško strukturo Nata prispevala tudi svoj kader. Katera mesta bodo pripadla Sloveniji?Za nami so precej naporna pogajanja za kader znotraj Nata. Menim, da so bili predstavniki SV uspešni pogajalci in so pridobili pomembna mesta, med drugim tudi generalski položaj načelnika J-4 v Neaplju v rotaciji s Špa-nijo. Težji del nas čaka, ko bomo na te dolžnosti morali postaviti ustrezno usposobljen kader, ki bo uspešno opravljal naloge po Natovih standardih. Približno 35 pripadnikov SV bo tako odšlo na Natove dolžnosti v poveljstva in strukture, večinoma v Mons, Norfolk, Neapelj in Madrid. Poslati želimo več podčastnikov. Tudi Nato želi, da je razmerje 1 : 2 v njihovo korist. Hkrati vzpostavljamo mrežo naših predstavništev, s katerimi bomo uveljavljali interes Slovenije in SV v posameznih Natovih poveljstvih. Tako se oblikuje vojaško predstavništvo pri strateškem poveljstvu za operacije (ACO) v Monsu, kamor odhajam na dolžnost nacionalnega vojaškega predstavnika in vodje predstavništva. V Monsu bom kot predstavnik načelnika GŠSV pri poveljniku ACO uveljavljal interes SV in s tem Slovenije, še posebno glede vključevanja v operacije Nata in tudi EU. Podobno predstavništvo bo pri stra-teškem poveljstvu za transformacijo (ACT) v Norfolku v ZDA, delati pa je že začel slovenski vojaški predstavnik pri Natovem združenem poveljstvu Jug v Neaplju. Kot del misije RS pri Natu že več let deluje vojaško predstavništvo v Bruslju, ki poleg vojaškega komiteja Nata pokriva tudi vojaški odbor EU. Za zdaj naj bi bilo v teh predstavništvih približno 25 pripadnikov SV. Po-membno je, da bodo ta predstavništva poleg predstavniške in povezovalne vloge opravljala tudi naloge nacionalnih podpornih elementov in tako pod-pirala delo pripadnikov SV na Natovih dolžnostih, posebno skrb pa bodo namenila tudi njihovim družinam. Menim, da je zelo pomembno, da bodo naši vojaški predstavniki, kjerkoli bodo delali, predvsem uveljavljali interese SV in s tem Republike Slovenije v Natu in tudi EU.

Marko PišlarFoto: Bruno Toič

Good career opportunitiesare the basis of professional armed forces

By joining NATO, the Slovenian Armed Forces received the opportunity to carry out a number of commissioned and non-commissioned offi-cers’ duties in the peacetime structures of NATO as well as in national military representative bodies. In October, former Deputy Chief od SAF General Staff, Brigadier Anton Turk, joined the group of SAF service-memebrs who have been participating within the framework of the Alliance. Brigadier Turk took over his new duties of a national military re-presentative at the Allied Comman Operations - ACO in the Belgian city of Mons. As Brigadier Turk emphasized in his interview for Slovenska vojska just before his departure to the new employment post, the SAF are becoming a small yet increasingly modern, internationally compa-rable and professional armed forces and will soon be facing numerous demanding tasks, related to its integration in the NATO structures.


Sp

rem

lja

mo

Sp

rem

lja

mo

V torek, 28. septembra, sta ministrica za strukturno politiko in regionalni razvoj Zdenka Kovač ter direktor družbe Medicinsko-rehabilitacijskega centra Sašo Baričevič podpisala pogodbo o oddaji nepremičnin zdraviliškega kompleksa v Rimskih Toplicah v dolgoročni najem. Podpisa pogodbe sta se udeležila tudi ministrica za kulturo Andreja Rihtar in minister za obrambo dr. Anton Grizold, saj sta ministrstvi vključeni v obnovo zdraviliške-ga parka.

Minister za obrambo dr. Grizold je ob tem poudaril, da MO že od leta 1991 vztrajno poskuša najti najemnika, ki bi investiral v obnovo in raz-voj zdravilišča. V letih upravljanja je Ministrstvo za obrambo poskrbelo za najnujnejša vzdrževalna dela v zdravilišču. »Današnji podpis po-godbe zagotavlja, da se dolgoletne obljube o revitalizaciji zdravilišča končno le uresničujejo, s tem pa se povečujejo možnosti za turistični razvoj Rimskih Toplic in posledično tudi odpiranje novih delovnih mest. Vlada Republike Slovenije je z nedavnim sklepom glede oživitve zdra-vilišča zadolžila ministrstvi za kulturo in obrambo, da zagotovita denar za pripravo načrta krajinske arhitekture za ureditev parkovnih površin in njihovo obnovo. Pripravili smo več faz obnovitvenih del, najnujnejša bomo začeli takoj in bodo opravljena do spomladi prihodnjega leta. S sanacijo parka bomo prispevali k njegovi oživitvi in ohranitvi, povsem pa bo park obnovljen v približno dveh letih,« je še dejal dr. Grizold. Poleg ljubljanskega medicinskega centra Barsos in Uniorja, d. d., iz Zreč bodo denar za revitalizacijo prispevali še Zdravilišče Rimske Topli-ce, Nova Ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor, Kapitalska družba, Mobitel in Zavarovalnica Triglav.Zdravilišče Rimske Toplice bo ponujalo medicinske storitve, tudi takšne, ki jih v naši državi še nimamo, in programe wellness. Skupne površine zdravilišča po obnovi se bodo z dozidavami povečale za 5500 na 16.000 kvadratnih metrov. Podpis pogodbe pomeni oživitev od leta 1991 zaprtega zdravilišča, ki ga bodo s petimi milijardami tolarjev izključno slovenskega kapitala predvidoma prenovili še pred koncem leta 2006.

Mag. Andreja Jernejčič

Zdravilišče Rimske Toplicebo zaživelo v dveh letih

V nedeljo, 3. oktobra, je iz koprskega pristanišča odšla na operacijo v podporo miru Joint Guardian na Kosovu večina voda iz 17. bataljona vojaške policije. Predhodnica kontingenta je na Kosovo odšla že 27. septembra, s prihodom glavnine kontingenta pa bo imela Slovenska vojska v okviru Kforjevih enot največ vojakov doslej.

Kontingent Slovenske vojske je v Prištino prispel 5. oktobra, naloge pa bo oprav-ljal pol leta. S prihodom pripadnikov voda vojaške policije, nacionalnega podpor-nega elementa in povečanjem števila pripadnikov Slovenske vojske v poveljstvu Kforja bo na Kosovu pri zagotavljanju miru sodelovalo 34 pripadnikov Slovenske vojske. Pripadniki voda vojaške policije bodo opravljali nadzor in kontrolo pro-meta na Kosovu, pripadniki nacionalnega podpornega elementa pa bodo zago-tavljali podporo delovanju enote, poleg tega bo pet pripadnikov Slovenske vojske opravljalo različne naloge v poveljstvu Kforja. Slovenska vojska je v operaciji za podporo miru na Kosovu začela sodelovati oktobra 1999, ko je v misijo UNMIK napotila svojega častnika, ki se mu je januarja 2000 pridružilo šest častnikov. Od leta 2002 sta v poveljstvu Kforja delovala dva pripadnika Slovenske vojske.V ponedeljek, 5. oktobra, je v Vojašnici Franca Rozmana - Staneta v Ljubljani po-tekala krajša slovesnost ob vrnitvi dveh vodov vojaške policije in sanitetne enote Slovenske vojske z operacije za podporo miru v Bosni in Hercegovini. Pripadniki sanitetne enote in 11. kontingenta vojaške policije so prvič opravljali svoje naloge na kriznem žarišču kot predstavniki članice Nata. Pripadnikom kontingentov sta dobrodošlico izrazila namestnik poveljnika 1. brigade kapitan fregate Ljubo Poles in predstavnik Poveljstva sil SV podpolkovnik Emil Velikonja.

Vojaška policija SVdejavna na Kosovu

obisk skupina strokovnjakov madžarskega ministrstva za obrambo, ki jo je vodil polkovnik dr. Miklos Jaroscsak, namestnik generalnega direktorja Urada za ekonomsko načrtovanje. Delegacijo, ki jo je sprejel sekretar Igor Nered, v. d. generalnega direktorja Direktorata za obrambne zadeve, so zanimale rešitve na področju zagotavljanja podpore države gostiteljice, ki so jim jih predstavili v Sektorju za civilno obrambo in predstavnik GŠSV, Združenega sektorja za strateško logistiko. Madžarski predstavniki so ugodno ocenili napredek Slovenije pri načrtovanju podpore države gosti-teljice, posamezne rešitve pa bodo skušali upoštevati pri pripravi svojih načrtov. BP

Madžare zanimalapodpora države gostiteljice


Sp

rem

ljam

oS

pre

mlja

mo

Vabilo na krvodajalsko akcijo

MO pripravlja novo javno dražbo nepremičnin

Ministrstvo za obrambo in Slovenska vojska va-bita državljane Republike Slovenije, ki bi želeli po-stati pogodbeni rezervisti v rezervni sestavi 460. artilerijskega bataljona Slovenske vojske na dolž-nostih vojakov, da se oglasijo v najbližjih izposta-vah za obrambo in v njihovih pisarnah. Z izbrani-mi kandidati bodo petletno pogodbo z možnostjo

Usposabljanje za nadzor oborožitve

Na svetovnem padalskem prvenstvu, ki je od 18. do 24. septembra potekalo na hrvaški Reki, je Irena Avbelj osvojila dve zlati in srebrno kolajno, Roman Karun pa srebrno. Oba sta pripadnika padal-ske enote 15. brigade VL.

Irena Avbelj, najboljša posameznica na hr-vaškem svetovnem prvenstvu, je zlati kolajni dosegla v figurativnih skokih in kombinaciji, srebrno pa v skokih na cilj, s čimer je potr-dila izvrstno formo. »Že na svetovnem voja-škem prvenstvu, ki je bilo avgusta v Kremsu, sem se počutila dobro, čeprav mi je pri figurativnih skokih zmanjkalo le šest stotink sekunde. Izjemno srečna sem, ker mi je zdaj uspelo, kar sem si že dolgo želela. Čeprav sem bila iz skoka v skok bolj skoncentrirana, je bilo tekmovanje zelo naporno, saj smo v enem dnevu izvedli pet serij, z Rusinjo Sve-tlano Klenino pa sva imeli pred peto finalno serijo enak izid.« Roman Karun je srebrno kolajno osvojil v skokih na cilj, slovenska ekipa, v kateri so bili poleg Karuna iz SV tudi Uroš Ban, Senad Salkič in Borut Erjavec, pa se je uvrstila na osmo mesto. Trener Drago Bunčič je ob tem uspehu dejal: »Po uvodu s slabim vremenom so bili pogoji skoraj ideal-ni. Organizator prireditve je naredil manjšo napako, saj nismo imeli na voljo dovolj letal in helikopterjev. Z nastopi naših sem izjem-no zadovoljen, saj smo cilje dosegli, morda pa tudi presegli. Da se domov vračamo s štirimi kolajnami, pomeni, da smo v sveto-vnem vrhu.«

ploščadi in iz Vojašnice Franca Rozmana - Sta-neta. Prijave darovalcev krvi zbirajo poverjeniki v posameznih organizacijskih enotah v Sloven-ski vojski in upravnem delu ministrstva. Dodatne informacije lahko dobite pri Julki Pečnik v Službi za organizacijo in kadre, int. št. 1878.

V četrtek, 14. oktobra, bo Služba za gospodarje-nje z nepremičninami MO pripravila javno dražbo nepremičnin, ki bo potekala v sejni sobi številka 327, v 3. nadstropju Službe za gospodarjenje z nepremičninami, na Kardeljevi ploščadi 21 v Ljub-ljani. Predmet dražbe bodo dvosobni stanovanji v Črnomlju in Brežicah ter štirisobno stanovanje v Ilirski Bistrici, poleg tega pa še objekti in zem-

ljišča. Seznam nepremičnin je objavljen v rubriki Objave na spletnih straneh ministrstva, udele-ženci pa se morajo v prostorih, kjer bo potekala dražba, evidentirati uro pred začetkom, torej ob 9. uri. Istega dne se bo ob 12. uri končala javna po-nudba zasedenih stanovanj, v kateri MO ponuja enosobno stanovanje v Brežicah in stražnico Panovec pri Novi Gorici.

460. artilerijski bataljon vabi v pogodbeno rezervo

Verifikacijski center SV je v četrtek, 30. sep-tembra, pripravil usposabljanje poveljnikov in načelnikov poveljstev, enot ter zavodov Slovenske vojske za opravljanje nalog s področja nadzora oborožitve. Na uspo-sabljanju so sodelovali tudi vodilni častniki štabnih organov, ki so dejavni pri opravljanju teh nalog. Udeležence usposabljanja sta pozdravila pred-stavnika Ministrstva za zunanje zadeve. Po-udarila sta pomen nadzora oborožitve, predvsem med predsedovanjem Republike Slovenije OVSE.

Posebej zanimivo je bilo predavanje odličnega poznavalca nadzora oborožitve, polkovnika Hugenschmidta iz verifikacijskega centra nem-ških oboroženih sil. Tako Verifikacijski center SV končuje letošnji ciklus usposabljanja vseh struktur Slovenske vojske za opravljanje nadzora oborožitve, in sicer poveljstev, enot, zavodov, poveljnikov, častnikov za nadzor oborožitve in častnikov, ki se občasno vključujejo v opravljanje nalog s področja nadzora oborožitve. Slovenska vojska tudi tako podpira Republiko Slovenijo pri pripravah na predsedovanje OVSE.

podaljšanja sklenili predvidoma decembra letos. Enota se bo prednostno popolnjevala z območja uprav za obrambo iz Postojne, Ljubljane, Maribo-ra in Celja, sprejemali pa bodo tudi kandidate z drugih območij. Več informacij lahko dobite v izpostavah za obrambo in v njihovih pisarnah v kraju vašega stalnega prebivališča.

Na Ministrstvu za obrambo bo 11. in 29. oktobra organizirana jesenska krvodajalska akcija. Organizirani odvzemi krvi bodo v Ljubljani na Zavodu za transfuzijsko medicino in v Mariboru ter Celju na transfuzijskih oddelkih. Avtobusni prevoz bo v Ljubljani organiziran s Kardeljeve

Irena Avbelj na Reki osvojila tri kolajne


Sp

rem

lja

mo

Sp

rem

lja

mo

KronikaLjubljana, 23. septemberNa povabilo generalnega direktorja URSZR Bo-jana Žmavca je bil na obisku generalni direktor Danske agencije za krizno upravljanje (Danish Emergency Management Agency – DEMA) Fre-derik Schydt z delegacijo. Danska delegacija se je seznanila s sistemom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji, predvsem z zakonodajo. Gostitelji so predstavili vlogo in naloge URSZR ter Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje, organiziranost sistema iz-obraževanja in usposabljanja pripadnikov sil za-ščite, reševanja in pomoči ter pripravljenost si-stema proti morebitnim terorističnim napadom v Sloveniji. Generalna direktorja sta razpravljala o dejavnostih v Evropski uniji, ki se nanašajo na obe državi na tem področju, in se dogovorila o možnostih za sodelovanje obeh ustanov.

Ljubljana, 27. septemberDržavni sekretar na MO dr. Milan Jazbec je na predstavitveni obisk sprejel nerezidenčnega vojaškega atašeja Francoske republike polkov-nika Didiera Placiala. Sogovornika sta poudarila dobro sodelovanje med državama na obram-bnem in vojaškem področju, predvsem pri le-talstvu, jezikovnem izobraževanju in mornarici.

Strinjala sta se, da bo Zahodni Balkan še naprej varnostni izziv za države v regiji. Govorila sta tudi o oblikovanju evropske žandarmerije. Dr. Jazbec je sogovorniku povedal, da je Slovenija z Madžarsko in Italijo podpisala pismo o nameri, s katerim so se države obvezale, da bodo do leta 2007 usposobile večnacionalno brigado za sodelovanje v bojnih skupinah Evropske unije.

Slovenija, 1. oktoberV vojašnicah na Bohinjski Beli, v Murski Soboti, Novem mestu in Postojni so potekale slovesne prisege tretje generacije vojakov na prostovoljnem služenju vojaškega roka. Temeljno vojaškostrokov-no usposabljanje so vojaki prostovoljci začeli 29. septembra. V tri mesece dolgem usposabljanju bodo največ pozornosti namenili pouku oborožitve in splošne taktike, ki sta najpomembnejši za pre-živetje na bojišču in za samostojno opravljanje bojnih nalog v različnih razmerah. Po uspešno opravljenem prostovoljnem služenju vojaškega roka in izpolnjevanju drugih predpisanih pogojev bodo imeli vojaki prednost pri zaposlitvi v Slovenski vojski oziroma pri sklenitvi pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske.

Maribor, 1. oktoberV Vojašnici generala Maistra so se končale že

Ljubljana, 23rd SeptemberUpon the invitation of the General Manager of RS Administration for Protection and Disaster Relief, Bojan Žmavc, General Manager of the Danish Emergency Management Agency (DEMA), Fre-derik Schydt with his delegation arrived on a visit to Slovenia. The Danish delegation was informed about the Slovenian system of protection from natural and other disasters, above all with its legislation. The hosts presented to the visitors the role and assignments of the Administration and the work at the Disaster and Relief Education Centre, they described the organisation of the education system, training of the members of protection and relief forces, and the preparations to act in case of terrorist attacks in Slovenia. Mr Schydt and Mr Žmavc discussed the activities of the European Union in the field of crisis manage-ment which are important for both countries as well as the possibilities for cooperation between their institutions.

Ljubljana, 24th SeptemberA group of experts from the Hungarian Ministry of Defence completed their two-day visit at the

Chronicle

desete likovne delavnice, posvečene generalu Rudolfu Maistru. Pripadniki 72. brigade so go-stili 30 akademskih slikarjev in slikarjev samo-ukov, ki so na platna slikali kraje ob severni meji. Novost letošnjih delavnic je bila, da so povabili tudi osnovne šole. Tako so se slikarjem pridružili učenci Osnovne šole Sladki Vrh, Osnovne šole ge-nerala Rudolfa Maistra iz Šentilja in Osnovne šole borcev za severno mejo iz Maribora. V mariborski Vojašnici generala Maistra potekajo jesenske likovne delavnice že od leta 1995, vse pa so bile povezane z Maistrovim življenjem in delom.

Mons, Belgija, 18. septemberČlani slovenskega vojaškega nacionalnega predstavništva pri Natovem Združenem po-veljstvu za operacije so se z družinami udele-žili maratona Terry Fox. Tek, ki ni tekmovalnega značaja, že več let v sodelovanju z belgijsko federacijo za boj proti raku organizira kanadska skupnost v Shapeu v spomin na mladeniča, ki je zaradi raka pri 18. letih izgubil nogo, nato pa v 143 dneh pretekel 5373 kilometrov po Kanadi. Zbrani denar je namenil raziskavam na tem področju. Slovenski udeleženci letošnjega ma-ratona so tako izrazili podporo organizacijam za boj proti raku.

RS Ministry of Defence. The Hungarian delegation was led by Colonel Miklos Jaroscsak, Ph.D., Deputy General Manager of Adminitstration for Economy Planning and was received by Secretary Igor Nered, Acting Manager of the Defence Affairs Directorate. Above all, the delegates were interested in solutions of providing support of the host country. According to the Hungarian estimates, the progress of Slovenia in the planning of host country support was signifi-cant. Individual solutions will be taken into account in the process of making of their plans.

Ljubljana, 27th SeptemberState Secretary at the RS Ministry of Defence, Milan Jazbec, Ph.D., received non-residential Military Attaché of the Republic of France, Colonel Didier Placial, who arrived on an introductory visit to the MoD. They emphasized the successful cooperati-on between the cuntries in the defence and military fields, especially in the aviation, language educa-tion and in the navy. State Secretary Jazbec and Colonel Placial agreed that the western Balkans will remain a security challenge for the countries in the region and also spoke about the formation of the European Gendarmerie Force. State Secretary

Jazbec told his guest that Slovenia has signed a letter of intent with Italy and Hugary in which the countries commited themselves to training a multinational brigade by year 2007 in order to participate in the military groups of the Europe-an Union.

Pristina, 5th OctoberThe majority of the platoon which is a part of the 17th SAF Military Police Battalion arrived in Kosovo to participate in the Joint Guardian pe-ace support operation, whereas the advanced party had left for Kosovo on 27th September. The arrival of the Military Police Platoon, National Support Element and an increased number of the SAF servicemembers in the command of KFOR results in the biggest number of SAF servi-cemembers in this operation so far, namely 34. The SAF Miilitary Police are going to carry out the supervision and control of traffic in the entire area of Kosovo, whereas the members of the National Support Element are going to provide operational support to the unit. Five SAF sevicemembers will be carrying our various assignements in the command of KFOR.

8 S LOV E N S K A VO J S K A

Civiln

o-vo

jaško

sod

elo

van

jeC

ivilno

-voja

ško so

de

lova

nje

Kot je na slovesnosti ob odprtju po-udaril minister za obrambo dr. Anton Grizold, so bili glavni cilji letošnjega sejma, da širša javnost na enem kraju vidi, kako je opremljena in iz-urjena Slovenska vojska, da MO utrdi sodelovanje z vojskami sosednjih držav ter da se predstavijo izdelovalci vojaške opreme in orožja. Minister je zagotovil, da so naložbe v opremljanje obrambnega sistema gospodarne, saj je vojaška oprema uporabna za obrambne potrebe doma, za izpolnjevanje obveznosti pri sodelovanju v mednarodnih operacijah za podporo miru ter potrebe zaščite in reševanja. Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič je poudaril, da je po ukinitvi obveznega služenja vojaškega roka cilj sejma tudi zagotovitev civilnega nadzora nad vojsko, ki lahko tako javnosti pokaže, za kaj porablja denar. Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec je opozoril, da ima se-jem po vstopu Slovenije v EU in Nato močnejši mednarodni značaj. Župan Gornje Radgone Anton Kampuš je iz-razil zadovoljstvo, da so vojaški sejem zaupali Pomurskemu sejmu, in dejal, da je to tudi priložnost za promocijo mesta. Sejem so si ogledali številni domači in tuji visoki gostje.

Navdušili praktični prikazi SVRodovi in službe Slovenske vojske so na prireditvi predstavili opremo, orožje ter dejavnosti enot in služb. Za obiskovalcdinamične predstavitve usposobljenosti in opremki so potekale na zunanjih sejemskih površinahpoligonu. Na njem je gledalcem zastajal dih ob poklepnih transporterjev in drugih vojaških vozil. Ppripravili prikaze spretnostne vožnje s službenimških psov pri onesposabljanju oboroženih napavozil in oseb, postavljanja mostu eurobridge, galikopterjem ter drugega znanja in opremljenosti vojske. Vodja vojaškega dela predstavitve in po72. brigade SV podpolkovnik Vladimir Maher jekoncu sejma izrazil zadovoljstvo nad zelo velikimobiskom. Dejal je, da se je na trenažerjih preizkuslo kar 11.000 obiskovalcev, tisoč pa si jih je v amblanti Vojaške zdravstvene službe izmerilo sladkokrvi in krvni tlak. 2000 obiskovalcev se je preizkustudi v plezanju po umetni plezalni steni.

Vojaški sejem letos tudi komercialno pomemben

Na drugem sejmu Sodobna vojska, ki je pod geslom Močnejši za mir od 23. do 26. septembra potekal v Gornji Radgoni, so se eno-te Slovenske vojske predstavile več kot 25.000 obiskovalcem, s čimer so ponovili lanski obisk. Podjetij je bilo letos dvakrat več kot lani, saj se je na 31.000 kvadratnih metrih razstavnih površin predstavilo kar 106 komercialnih ponudnikov vojaških sredstev, opreme, storitev in preskrbe vojske iz 19 držav.

Oddelek za pridobivanje kadrov pri GŠSV je predstavil možnosti za zapo-slitev v Slovenski vojski. Njihovo stoj-nico je drugi dan sejma obiskalo več kot 4000 dijakov, med sejmom pa so evidentirali 1500 kandidatov za zapo-slitev v SV oziroma pogodbeni rezervi. Kot je dejal stotnik Ivan Smodiš, vodja skupine za pridobivanje kadra v

Murski Soboti, so bili z odzivom med mladimi zelo zadovoljni. »Mlade je zanimala tako možnost zaposlitve v Slovenski voj-ski kot delo pogodbenega rezervista in prostovoljno služenje vojaškega roka. Nekateri so veliko vedeli že pred sejmom. Lani smo v dveh mesecih po sejmu v naši skupini dobili kar tretjino zbranih vlog in menim, da je na to vplival tudi sejem. Nekaj iz-

polnjenih vlog smo lani dobili že med sejmom, letos pa odziv med mladimi ni bil nič manjši.« Obiskovalci so si lahko ogledali tudi bojno in novo službeno uniformo ter uniformo za slovesne priložnosti Slo-venske vojske, poleg tega pa še čine v SV. Nekateri vrhunski športniki, zapo-sleni v Slovenski vojski, na primer ju-doistka Urška Žolnir, strelec Rajmond Debevec, atletinja Helena Javornik in puščavski lisjak Miran Stanovnik, so predstavili svojo športno in poklicno kariero. Novost na sejmu je bila tudi predstavitev kartografske dejavnosti Fo

to: S

lavk

o Ra

jh

Oklepna vozila SV so predstavili na posebej pripravljenem poligonu.

Foto

: Sla

vko

Rajh


Civ

ilno

-vo

jašk

o s

od

elo

van

jeC

iviln

o-v

oja

ško

so

de

lova

nje

Tudi sosednje države predstavile enotePoleg Slovenske vojske so na sejmu podobno kot lani sodelovale vojske so-sednjih držav. Tako je vojska Hrvaške predstavila specialno vojaško opremo in sredstva, ki jih uporabljajo njeni vojaki na misiji v Afganistanu, ter opremo za telekomunikacije. Po besedah pripadnika madžarskih oboroženih sil majorja Ferenca Hadjuja so lahko obiskovalci spoznali opremo in uniforme, ki jih njihovi pripadniki uporabljajo na mirovni operaciji v Iraku, ter Podjetje za elektrotehniko, logistiko in menedžment ter Agencijo za tehnologijo, ki delujeta pod vodstvom obrambnega ministrstva. »Letos želimo na sejmu pridobiti partnerja, s katerim bi lahko sodelovali pri pridobivanju znanja in razvoju nove tehnologije,« je dejal major Hadju in dodal, da so poslovne stike navezali tudi s pripadniki avstrijske vojske. Ta je kot največji tuji razstavljavec predstavila poljsko bolnišnico role 1, sredstva za RKB-obrambo in bojna vozila, med katerimi je bilo tudi njihovo novo oklepno vozilo ulan. Kot je dejal poveljnik poljske bolnišnice iz Gradca stotnik Markus Wieser, se avstrijska vojska javnosti ne predstavlja na tak način. »Zelo sem presenečen nad obis-

sem si tudi Vojaško zdravstveno službo SV in presenečen ugotda uporablja podoben sodoben sistem za role 1 kot mi, le šotse nekoliko razlikujejo.« Na sejmu je avstrijski vojaški orkesteskupaj z Orkestrom SV, ki je nastopil s solistoma Darjo Švajgein Otom Pestnerjem, obogatil kulturni del programa.

Na sejmu dvakrat več podjetij kot laniSejma se je letos udeležilo kar 106 razstavljavcev in soraz-stavljavcev iz 19 držav, kar je dvakrat več kot lani. Sodelovarazstavljavci iz Avstrije, Belgije, BiH, Češke, Francije, HrvaškeIzraela, Kanade, Nemčije, Norveške, Republike srbske-BiH, Srbgore, Slovenije, Španije, Švice, Švedske, Velike Britanije in ZDAorožje, strelivo, elektrooptične namerilne naprave, optična bnaprave za nočno streljanje, sredstva za osvetljevanje in signaportna in druga logistična sredstva, specialna terenska in tmedicinsko opremo, informatiko, telekomunikacijsko opremoopremo za vojaške potrebe, strokovno literaturo, kartografskomunikacijsko opremo, šotore in bivalnike, večnamensko oropotrebe, vojaška oblačila in obutev, delovna in zaščitna sredst

tehnično varovanje, naprave in sredstva za dekontaminacijo in drugo opremo ter sred-stva za potrebe in preskrbo vojske.Da je sejem tudi komercialno zanimiv, sta že prvi dan pokazali družbi Viator & Vektor in Autocomerce, ki sta podpisali sporazum o skupnem sodelovanju pri uresničevanju protidobav. To je pomemben dokument o sodelovanju med korporacijama, ki bo slo-vensko gospodarstvo spodbujal k delovanju na trgih Evropske unije. Protidobave bodo potekale prek skupne mariborske družbe Log-Center. Za Fotono, ki je na prireditvi sodelovala tudi lani, je sejem predvsem pri-ložnost za izmenjavo izkušenj z uporabniki njihove opreme. Kot je dejal mag. Božo Vu-kas, »je bil lani odziv na sejmu uporabnikov večji kot med letom. Letos smo sodelovali tudi na okrogli mizi o poslovnih priložnostih in se srečali s tujimi partnerji. Z MO, ki je lani kupilo veliko rezervnih delov, laserske

daljinomere za pehoto in nočnoglede, se zdaj pogovarjamo o vzdrževanju naše opreme, sicer pa vojaški program letos usmerjamo predvsem v Egipt, Francijo, Skandinavijo in nekatere druge države.« Danijel Novak iz Skupine Atlantis je dejal, da z MO sodelujejo že dve leti, saj v povezavi z drugimi pro-grami uvajajo sistem taktičnega poveljevanja in pregleda razmer na bojišču SitaWare. Letos so na sejmu prvič, njihova pričakovanja, da bodo zanimivi tudi za druge vojske, pa so se uresničila, saj so se sestali s predstavniki Av-strije, Makedonije, Hrvaške in Velike Britanije.Družba Raytheon je v Sloveniji navzoča že osem let in med drugim za SV zagotavlja identifikacijsko opremo za helikopterje bell. Kot je dejala Ingrid Walling, pogovori potekajo tudi glede stacionarnih sistemov za protizračno obrambo. »Možno področje sodelovanja je tudi sistem zračne obrambe, saj se Slovenija vključuje v sistem Nata, ki ga vodi podjetje Thales-Raytheon Systems. Veliko zanimanja na sejmu je bilo tudi za protitankovski oboro-žitveni sistem javelin, ki smo ga razvili skupaj z družbo Lockheed Martin.« Šentjernejski Arex, ki letos praznuje deseto obletnico delovanja, je na sejmu predstavil tudi del opreme iz programa bojevnik 21 stoletja »Tokrat pred

Avstrijska vojska je bila največji tuji razstavljavec.

Na trenažerjih se je preizkusilo kar 11.000 obiskovalcev.

Foto

: Bru

no To

ič

Civiln

o-vo

jaško

sod

elo

van

jeC

ivilno

-voja

ško so

de

lova

njeRKB-zaščito, pri čemer smo upoštevali izkušnje vojakov. Letos bomo za SV

naredili 1200 kompletov opreme za bivanje na terenu, prenos tovora, nepre-bojnih jopičev, tokov za pištole in posod za pitje, kar je približno toliko kot lani,« je dodal Marko Kovačič.

Vsebinsko zelo bogata strokovna srečanjaNa okrogli mizi o oboroženih silah in boju proti terorizmu so nastopili številni strokovnjaki iz Italije, Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Govorili so o vidikih terorizma in možnostih ukrepanja proti njemu, predstavili pa so tudi izkušnje po državah, vlogo varnostnih in obveščevalnih služb ter OZN, EU in Nata v boju proti terorizmu. V okviru strokovnih srečanj je 132. gorski bata-ljon SV ob 12. obletnici enote predstavil prvo vojaško alpinistično odpravo Patagonija 2005 in knjigo Mihe Kuharja o vojaškem gorništvu. Na najodmev-nejši okrogli mizi o poslovnih priložnostih v oboroženih silah so sodelovali predstavniki ministrstev za obrambo in gospodarstvo, GZS ter podjetij. Ministrstva za obrambo kot veliki porabniki proračunskega denarja po-skušajo svoje potrebe čim bolj zadovoljiti na domačem trgu, je dejal mag. Zvonko Kremljak, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za lo-gistiko. Tako je MO od leta 2002 do 2004 za opremljanje namenilo 20 mili-jard tolarjev na leto, pri čemer je petino poslov sklenilo z domačo industrijo. Zaradi profesionalizacije SV in integracije v kolektivni sistem obrambe se število sil in enot zmanjšuje, kar pomeni manj naročil, ker ni več nekdanjih vojnih in naborniških enot SV. »Povečalo se bo število naročil, ki se nanašajo na opremljanje in zagotavljanje delovanja našil sil v mirovnih operacijah. Vključitev v sistem kolektivne obrambe ponuja gospodarskim družbam možnosti, da sodelujejo pri skupnih projektih opremljanja tujih vojsk, kar je nova poslovna priložnost. Slednje se ponujajo tudi na področju tehničnega vzdrževanja sistemov in opreme, intelektualnih in informacijskih dejavnosti za potrebe SV in pri nekaterih razvojnih projektih,« je dejal mag. Kremljak. Od leta 2002 do 2004 je bilo z domačimi podjetji sklenjenih za 13 milijard tolarjev pogodb za opremo in druge storitve, in sicer pri projektih opremlja-nja sil za krizno posredovanje z lahkimi oklepnimi vozili valuk, pri projektih sredstev zvez, opremljanja vojaka 21. stoletja, logističnih in sanitetnih vozil ter drugih projektih. Pripravljajo tudi projekt gradnje vojaške baze v Apačah, za kar bodo porabili do 17 milijard tolarjev, obnove kadetnice v Mariboru in gradnje logističnega centra v Mariboru. 1,86 milijarde tolarjev je predvidene za spodbujanje raziskav in razvoja na obrambnem področju, milijarda tolar-jev pa za tehnološki razvoj. Slovenska industrija zaposluje 800 ljudi. Brigadir Peter Zupan iz oddelka za temeljne razvojne programe je pojasnil, da struktura dobaviteljev po pogodbah kaže, da se sredstva kupujejo pred-vsem v Sloveniji, prva leta po osamosvojitvi pa so projekte realizirali z izra-

elskimi proizvajalci. »Strukturo porabe usmerjamo na opremljanje vojakov po projektu bojevnik 21. stoletja, opremo za RKBO in enote za mednarodno sodelovanje. V naslednjih mesecih bomo nadaljevali posodobitev radarjev kratkega dosega, kupili pehotno orožje, strelivo za nove oborožitvene siste-me in opremo za samostojno delovanje enot zunaj Slovenije, torej vozila za pranje, kuhanje in podobno.« Mag. Benjamin Sevšek iz oddelka za proizvod-njo in promet z orožjem je govoril o soglasjih za proizvodnjo in o dovoljenjih za promet z vojaškim orožjem in opremo. Po slovenski zakonodaji morajo gospodarske družbe, ki želijo izdelovati vojaško orožje in opremo, dobiti do-voljenje, ki ga izda MO. Ta izda dovoljenje tudi gospodarskim družbam, ki želijo trgovati z vojaškim orožjem in opremo. Za izdajo morajo gospodarske družbe izpolnjevati pogoje, med katerimi so ustrezna tehnološka opremlje-nost in ustrezen sistem varovanja tajnih podatkov in objektov. »Izdali smo 21 soglasij za proizvodnjo in 33 dovoljenj za promet z vojaškim orožjem in opremo. To število se spreminja glede na vloge podjetij.« O politiki protidobav je govoril Marko Gruden iz Sektorja za opremljanje MO. Od leta 1996 do 2003 je bilo realiziranih za skoraj 109 milijonov evrov protidobav, od tega je delež podjetij, ki izdelujejo vojaške proizvode, 22 odstotkov. Protidobave potekajo od leta 1994, vendar so zaradi težav in nejasnosti politiko protidobav na novo oblikovali in s pristojnimi ministrstvi

Arex, ki letos praznuje deseto obletnico delovanja, je prikazal izboljšave opreme, pri čemer upošteva izkušnje pripadnikov SV.

Med sejmom so poleg okrogle mize o poslovnih priložnostih potekali številni poslovni sestanki, Viator & Vektor in Autocomerce pa sta podpisala sporazum o sodelovanju pri protidobavah.

Foto

: Val

erija

Ške

tFo

to: B

runo

Toič


Civ

ilno

-vo

jašk

o s

od

elo

van

jeC

iviln

o-v

oja

ško

so

de

lova

nje

pripravili smernice, ki jih je vlada potrdila leta 2000. Peter Stavanja z Ministrstva za gospo-darstvo je pojasnil nove priložnosti, ki jih ima Slovenija kot članica Nata. Razpis za projekt lahko objavi agencija Nata ali država članica, nanj pa se lahko prijavi več podjetij iz ene države, pri čemer morajo upoštevati oznako tajnosti. Slovenska podjetja o novih poslovnih priložnosti obveščajo na spletnih straneh in prek zbornic. Iztok Stegel iz Sektorja za obrambno politiko MO je dejal, da je Ministrstvo za obrambo na prvem razpisu za raziskovalne in razvojne obrambne projekte letos med več kot 500 pri-javami izbralo 50. Prihodnje leto bodo število tem razpisa zmanjšali. »Iskali bomo niše. Pri informacijski tehnologiji, na primer, smo do-kazali, da lahko s svojim znanjem poiščemo zelo dobre rešitve.«

Radovedni obiskovalciodhajali zadovoljni

Danijel Balažek iz Lendave je na sejem prišel na povabilo prijatelja, ki ga zanima možnost zaposlitve v SV. »Posebej sem si ogledal pu-ške in oklepne enote. Všeč mi je, da so tu tudi predstavniki tujih vojsk, presenetil pa me je dober odnos med pripadniki vojsk iz različnih držav.« Jože Špindler iz Ljutomera, ki smo ga na prireditvi zmotili med preizkušanjem štiri-kolesnika, je dejal, da je član območnega zdru-

ženja častnikov in se je sejma udeležil že lani. »Nekoč sem v vojski delal na področju zvez, zato sem si to še posebej ogledal, poleg tega pa tudi artilerijo. Zelo mi je všeč odprtost vojske za širšo javnost, ki jo plačuje. Vesel sem, da je sejem v Gornji Radgoni, saj se v SV zaposluje precej mladih iz tega dela Slovenije.«Marjetka Lesnik iz Maribora je dejala, da sta si sejem hotela ogledati pred-vsem mož in sin, vendar je tudi sama našla marsikaj zanimivega. »Sina zanima poklic vojaka, predvsem tanki, ogledali pa smo si tudi helikopterje. Sejem je zelo zanimiv in raznovrsten. Občutek imam, da je Slovenska vojska dobro opremljena. Všeč mi je tudi, da so z obiskovalci zelo prijazni.« Žiga Polajnar, ki je na sejem prišel iz Ljubljane tik pred vpisom v srednjo šolo, je dejal, da vojska zanima vse tri fante v družini. »Na katero šolo se bom vpisal, še ne vem. Ukvarjam se s športno panogo airsoft. Na sejmu me zanima prav vse, če pa bi se odločil za zaposlitev v vojski, bi si zaradi akcije izbral pehoto.« Štefana Škafarja iz Bakovcev je na sejem privabil predvsem sin, ki se je januarja letos zaposlil v SV in je z zaposlitvijo v mariborski vojašnici zelo zadovoljen. »Sejem je zelo zanimiv, saj Slovenska vojska prikazuje novo opremo in oborožitev, všeč pa mi je bila tudi nova uniforma SV.«

Valerija Šket, Meta Grmek

Utrinek s sklepne slovesnosti

Foto

: Sla

vko

Rajh

Danijel Balažek

Jože Špindler

Marjetka Lesnik

Žiga Polajnar

Štefan Škafar

Military fair commercially important

At the second Modern Military Fair, which took place at Gornja Radgo-na under the title “Powerful for Peace” and ended on 26th September, the units of Slovenian, Austrian, Croatian and Hungarian armed forces demonstrated their work and skills to over 25.000 visitors, which is approximately the same number of visitors as last year. On 31.000 squ-are metres of exhibition showroom, 106 tenderers from 19 countries, which is twice as many as last year, presented their military means, equipment, services and supplies.


So

do

bn

a o

bo

rožite

vS

od

ob

na

ob

oro

žitev

Izhodišča za posodobitevin opremljanje

Projekt bojevnik 21. stoletja je skupni naziv za podprojekte opremljanja Slovenske vojske s sodobno osebno opremo za opravljanje nalog tako v nacionalnem okviru kot v okviru za-vezništva. Začetki segajo v leto 1999, ko so se s taktično študijo postavila izhodišča za začetek več aktivnosti na področju uvajanja nove opreme in obo-rožitve. Študija temelji na oceni groženj sodobnega sveta in sistematični analizi trenutnega stanja, potreb ter obsega opremljanja z najsodobnejšo osebno bojno, zaščitno in telekomunikacijsko opremo, s katero bo vojak kos izzivom sodobnega bojišča.Projekt bojevnik 21. stoletja je popolnoma primerljiv s podobnimi v tujini. Skoraj vsaka sodobna vojska razvija glede na ocenjene potrebe in zmožnosti svoj projekt opremljanja. Dogovorjeni skupni standardi, na primer za kaliber orožja in strelivo, bojno identifikacijo ter skupni standardi vojaške infrastrukture, pa zagotavljajo interoperabilnost enot.Razumljivo je torej, da je Slovenska vojska v študiji temeljito proučila tudi podro-čje pehotne oborožitve. Opravljena je bila ocena trenutnega stanja z jasno na-mero, da je treba določiti merila za novo pehotno oborožitev glede na zahteve sodobnega bojišča in zavezništva po standardizaciji pehotnih oborožitvenih sistemov. Prvi rezultati teh prizadevanj so se pokazali leta 2002 z uvedbo po-lavtomatske pištole beretta M92FS v operativno uporabo.Leta 2003 je bila zaradi kompleksnosti in zahtevnosti podprojekta preoborožit-ve Slovenske vojske sprejeta odločitev o izločitvi iz skupnega projekta bojevni-ka 21. stoletja ter o oblikovanju samostojnega projekta, ki bo obsegal izključno zamenjavo lahke pehotne oborožitve. Odločitev je zahtevala pripravo nove

taktične študije, ki je strokovna podlaga za

Slovenska vojska izbira novo puškoSlovenska vojska se uspešno spopada z izzivi zaradi sprememb v obrambno-varnostnem okolju, vključitve v zavezništvo, preho-da na poklicno vojsko in prilagajanja skupnim standardom delo-vanja. Posodobitev in opremljanje vojske s sodobno, učinkovito ter standardizirano oborožitvijo in vojaško opremo sta zato posebno pomembna in zagotavljata izboljšanje učinkovitosti ter povezljivosti na ravni, ki jo zahtevajo ti procesi. Izhodišča lahko poiščemo v usmeritvah in priporočilih delovnih teles Nata in svojih študijah, med katerimi ima posebno vlogo študija bojev-nika 21. stoletja, ki obsega posodobitev na ravni posameznika oziroma najnižji taktični ravni. Posebej občutljivo in zahtevno področje, ki ga obravnava, je preoborožitev Slovenske vojske. Zamenjava lahke pehotne oborožitve poteka, že opravljeni pred-selekciji pa sledi obsežno in zahtevno preizkušanje.

vse nadaljnje postopke. Študija med drugim opredeljuje tudi izvedbo pro-jekta v dveh fazah, in sicer pripravo strokovnega predizbora oborožitve, nakup testnih količin in izvedbo preiz-kušanj ter odločitev o izboru, nakup in uvajanje vse oborožitve v operativno uporabo Slovenske vojske.Trenutno poteka sklepna faza preiz-kušanja oborožitve.

Preizkušanjepehotne oborožitve

Preizkušanje je tako strokovno-meto-dološko kot tudi izvedbeno zahtevna naloga. Čeprav obravnavamo pehot-

no oborožitev, ki stroškovno in po tehnični zahtevnosti pravzaprav sodi ob rob oborožitvenih sistemov, pa ima v vsaki vojski na ravni opremljanja posamez-nika in osnovnih taktičnih enot še vedno odločilno vlogo. Je najštevilčnejša, od njihove zanesljivosti, učinkovitosti in preproste uporabe pa je odvisno življenje vsakega pripadnika na bojišču. Nikoli ne smemo pozabiti, da opremljamo vo-jaka z njegovim osnovnim delovnim orodjem, zato je odgovornost strokovnih ekip, ki se ukvarjajo s taktično-tehničnimi parametri, izborom novih sredstev in preizkušanjem, velika. Ni treba posebej poudarjati dolgoročnih hudih posledic zaradi uporabe neprimernih metod, malomarnosti in priprave premalo verodo-stojnih podlag za pravo odločitev o izboru. Dodaten dejavnik v korist sistema-tičnega preizkušanja je tudi metodološka primerljivost s procesi preizkušanja v zvezi Nato, kar je z vidika vojaške povezljivosti zelo pomembno. Preizkušanje je pravzaprav svojevrstno tekmovanje in se začne v fazi, ko je tre-ba orožje preizkusiti s tehničnega in taktičnega vidika, ali ustreza postavljenim merilom za uvedbo v operativno uporabo.Cilj preizkušanja lahke pehotne oborožitve je, da z merilnimi tehnikami in opisnim vrednotenjem dobimo informacije o dejanskih tehničnih in uporabni-ških lastnostih preizkušane oborožitve v primerjavi s siceršnjim formacijskim orožjem SV.Naj omenim tudi posebne zahteve preizkušanja. Tako želimo pridobljene podatke in izkušnje smiselno uporabiti pri dopolnitvi taktično-tehničnih za-htev za novo lahko pehotno oborožitev SV ter pridobiti numerične in opisne pokazatelje, ki bodo strokovna podlaga za izbor novega lahkega pehotnega orožja za SV.

Podlage za preizkušanjeMO je leta 2000 sprejelo Pravilnik za preizkušanje oborožitve in vojaške

opreme, ki z organizacijskega vidika opredeljuje proces preizkušanja OVO v Slovenski vojski in MO (zahteva in predlog za preizkušanje, pristojnosti, po-sebne organizacijske oblike, varnostna določila). Pravilnik določa pripravo Predloga za preizkušanje, ki pomeni elaborat s testnimi protokoli, po katerem poteka proces.Strokovna in metodološka podlaga za preizkušanje nove oborožitve za Slo-vensko vojsko je Natov priročnik za preizkušanje lahke pehotne oborožitve pod oznako D14 (NATO Small Arms Test Manual), ki je plod dela in soglasja strokovnjakov, zbranih v Natovi delovni skupini AC225, ki je pristojna za ko-penske oborožitvene sisteme. Priročnik določa serije testov za lahko pehotno

Avtomatska puška G36 s

podcevnim bombometom

40 mm


So

do

bn

a o

bo

roži

tev

So

do

bn

a o

bo

roži

tev

oborožitev in strelivo. Naj omenim, da prav testni postopki po tem dokumentu zagotavljajo verodostojnost in primerljivost rezultatov ter ugotovitev preizku-šanj s preizkušanji v drugih državah in pri proizvajalcih.

Opazovane skupine oborožitveSlovenska vojska je po predhodnem izboru, pri katerem je zaradi konceptualne zastarelosti, neustreznih tehničnih rešitev in dosegljivosti oziroma dobavnih rokov izločila precej morebitnih kandidatov za novo pehotno oborožitev, oblikovala krog oborožitve ter proizvajalcev, s katerim je nadaljevala nepo-sredno tehnično in taktično preizkušanje. Oborožitev, torej avtomatske puške, podcevne bombomete, puškomitraljeze in ostrostrelne puške, je razdelila v tri opazovane skupine:• glavna skupina: oborožitev, ki so jo kupili v okviru projekta lahka pehotna

oborožitev:- avtomatska puška 5,56 x 45 FN F 2000 s serijsko in refleksno namerilno

napravo ter podcevnim bombometom 40 mm;- avtomatska puška 5,56 x 45 Heckler & Koch G 36 (standardna in

karabinska različica) s standardno namerilno napravo ter podcev-nim bombometom 40 mm;

- puškomitraljez 5,56 x 45 FN minimi;- puškomitraljez 7,62 x 51 FN MAG; - ostrostrelna puška 7,62 x 51,338 lapua magnum in

12,7 mm proizvajalcev FN Herstal/PGM in Accuracy International;

• dodatna skupina: oborožitev, katere vzorce ima SOP MO. Primerki so modeli drugega sodobnega pehotnega orožja, ki je v operativni uporabi nekaterih vojsk (steyr AUG, IMI negev in galil, FN FNC, beretta M 70/90 SIG, SG 550-2 idr.) ter prototipe lahkega avtomatskega orožja slovenske izdelave (IVT 1, unior SP-1 idr.);

• primerjalna skupina: oborožitev, ki je v operativni uporabi v Slovenski vojski.

Potek testiranjOborožitev preizkušajo Slovenska vojska, strokovni organi MO in predstavniki proizvajalcev v poletnem in jesenskem terminu, ki skupaj trajata dva meseca. Preizkušanje je razdeljeno na tehnično in taktično preizkušanje zmožnosti, za njegovo izvedbo pa sta bili oblikovani strokovni skupini.Tehnično preizkušanje izvaja strokovno osebje Slovenske vojske, MO, proiz-vajalcev in zunanjih sodelavcev, da bi ugotovili tehnične lastnosti in varnostne dejavnike oborožitve. Obsega predvsem ugotavljanje konstrukcijske varnosti,

Srednji podporni puškomitraljez MAG

Avtomatska puška F2000 s podcevnim bombometom 40 mm


So

do

bn

a o

bo

rožite

vS

od

ob

na

ob

oro

žitev

dosledno in profesionalno. Zaradi izjemne prizadevnosti sodelujočih vojakov Slovenske vojske in drugih pripadnikov Slovenske vojske ter MO v testnih eki-pah, predstavnikov proizvajalcev in zunanjih sodelavcev je projektna skupina dobila veliko kakovostnih podatkov in prišla do zanimivih ugotovitev, ki jih bodo koristno uporabili. Po koncu testiranj bodo v drugi polovici oktobra analizirali podatke in pripravili elemente za poročilo, ki bo hkrati tudi strokovno izhodišče za odločanje o izbo-ru modelov nove pehotne oborožitve Slovenske vojske v začetku leta 2005.Dobro predhodno preizkušanje in strokovna analiza bosta nedvomno pri-spevala k izboru dobrega pehotnega orožja za precej let. Želimo in zmoremo postati sodobna ter učinkovita vojska, in sicer tudi zaradi opremljenosti z naj-sodobnejšo pehotno oborožitvijo.

Zoran RavbarFoto: Bruno Toič

Ostrostrelna puška s cevjo z integriranim dušilcem poka

Ostrostrelski par na testiranju puške 12,7 mm

Foto

: Zor

an R

avba

r

The SAF choosing a new rifle

Within the framework of the 21st Century Soldier project, according to which the servicemembers can be provided with modern personal equip-ment at home as well as within the Alliance, the Slovenian Armed Forces are currently finishing the field testing of rifles. Automatic rifles, mortars, machine-guns and sniper rifles were divided into three observation gro-ups. The main group consisted of automatic rifle 5,56x45 FN F 200 with serial and reflex aiming device and underbarrel grenade launcher 40mm, automatic rifle 5,56x45 Heckler&Koch G 36 (standard and carbine model), with standard aiming device and underbarrel grenade launcher 40mm, machine-guns 5,56x45 FN MINIMI and 7,62x51 FN MAG and sniper rifle 7,62x51 338 Lapua Magnum and 12,7mm, produced by FN Herstal/PGM and Accuracy International, the additional group consists of examples of other models of infantry weapons, such as Steyr AUG, IMI Ne-gev and Galil, FN FNC, Beretta M 70/90 SIG SG 550-2 and others, as well as the prototypes of light automatic weapons made in Slovenia, such as IVT 1 and Unior SP-1. The final decision about the choice of new infantry weapon models in the SAF is to be announced by the beginning of 2005.

sposobnost delovanja v ekstremnih klimatskih oziroma neugodnih pogojih (prah, blato, pesek in voda), natančnost zadevanja idr. Taktično ali uporabniško preizkušanje poteka v terenskih pogojih, da bi ugoto-vili, ali orožje izpolnjuje predpisane zahteve in ali je primerno za uporabo. Za uporabniško preizkušanje je značilno tako ugotavljanje oziroma potrjevanje tehnične kakovosti orožja kot tudi presojanje uporabniške vrednosti orožja izkušenega vojaškega osebja in izbranih vojaških enot na neposrednih poli-gonskih testih. To preizkušanje je razdeljeno na dve področji, in sicer:• statična in dinamična terenska uporaba ter ocena orožja, strelski preizkus v

taktičnih razmerah;• drugi skupni preizkusi in vrednotenje, na primer vrednotenje namerilnega

sistema, logistične problematike, primernost uporabe v bojnih in drugih vozilih, primernost dodatne opreme in podobno.

Vojaki, ki izvajajo preizkušanje, morajo predstavljati končnega uporabnika. Tako sta testni ekipi iz 10. in 20. MOTB, izbrani sorazmerno glede na značilne pokazatelje uporabnikov (starost, fizične sposobnosti, višina, teža, specialnost idr.). Posebej pomembno je zagotavljanje ustreznega števila levorokih uporab-nikov in uporabnikov z očali.

Preizkušanje je v sklepni faziNačrtovano preizkušanje je v sklepni fazi. Velja ugotovitev, ki so jo potrdili tudi predstavniki proizvajalcev, da se je Slovenska vojska lotila preizkušanja zelo


Pre

dst

av

lja

mo

va

mP

red

sta

vlj

am

o v

am

Mobilna bolnišnicas 24 posteljami

To je urgentna kirurška enota, ki je se-stavljena iz zabojnikov in šotorskega dela, v njej pa je za dvo- do štiridnevno zdravstveno nego na voljo 24 postelj. Po besedah mag. Kremljaka mobilna bolnišnica skladno z Natovimi stan-dardi zadošča za potrebe brigade na bojišču. Z zagotovitvijo dodatnih namestitvenih zmogljivosti in večjim številom medicinskega osebja je ob povečanih potrebah v sistemu role 2 mogoče oskrbeti več poškodovanih ter obolelih. Za nemoteno oskrbo v sedanjem obsegu role 2, ki vključuje zdrav-niško in medicinsko ekipo za operativne posege ter dodatno medicinsko osebje za predoperativno in pooperativno oskrbo, je potrebnih 43 ljudi, od tega 11 zdravnikov. Enota role 2 je po navadi nameščena od šest do sedem kilometrov od bojišča, vanjo pa so napoteni teže poškodovani iz enote role 1, v kateri dajejo le najnujnejšo medicinsko pomoč in je od bojišča oddaljena največ tri kilometre.

Role 2 tudi ob nesrečah večjih razsežnosti Koncept zdravstvene oskrbe v Slovenski vojski predvideva, da so bolniki s težjimi poškodbami in obolenji, za katere so nujni zahtevnejši posegi ter

MO kupilo mobilno bolnišnicona brigadni ravni role 2

Vojaška zdravstvena služba Slovenske vojske je s pogodbo, ki so jo v sredo, 22. septembra, v Ljubljani podpisali v. d. direktorja Direktorata za logistiko mag. Zvonko Kremljak in predstavniki nemškega podjetja EADS Deutschland GmbH, pridobila sodo-bno mobilno kirurško zdravstveno enoto role 2, ki ustreza zahtevam Natovega standarda zdravstvene oskrbe na brigadni ravni. Tako bo Slovenska vojska, ki že ima mobilno zdravstveno postajo role 1, namenjeno zdravstveni oskrbi na ravni bataljona, konec leta 2005 povečala zdravstvene zmogljivosti še z mobil-no terensko bolnišnico.

dolgotrajnejše zdravljenje in jih tudi v enoti role 2 ne morejo oskrbeti, napoteni v stacionarne bolnišnice v zaledju ali ljubljanski Klinični center. Bolniki z lažjimi poškodbami, ki jih v nekaj dneh oskrbijo v enoti role 2, pa se vrnejo v svojo enoto na bojišču. Mobilna medicinsko-kirurška enota role 2 bi bila ob naravnih in drugih nesrečah ter katastrofah večjih raz-sežnosti pomembna tudi za pomoč civilnemu prebivalstvu, zato bodo na-

bavili še dodatnih 120 postelj. Sestavljiva zasnova mobilne bolnišnice omo-goča povečevanje osnovnih zmogljivosti in dodajanje specialističnih enot zdravstvene oskrbe. V Zdravstveni službi Slovenske vojske se zavzemajo, da bi sedanji zasnovi role 2 dodali še stomatološki oddelek, saj se je pokazalo, da so na terenu tudi pacienti, ki potrebujejo nujno zobozdravstveno pomoč.

Klimatizirani zabojniki z najsodobnejšo medicinsko opremoMobilno enoto role 2 poleg operacijskega zabojnika sestavljajo še del za oživljanje in predpripravo, zabojnik za intenzivno terapijo s tremi posteljami, diagnostični del z rentgenom in ultrazvokom, laboratorij, lekarna, depo de-rivatov krvi, oddelek za sterilizacijo in šotorski del ter spremljevalni prostor za medicinsko osebje in strokovno oskrbo pacientov. V tako opremljeni eno-


Pre

dsta

vlja

mo

vam

Pre

dsta

vlja

mo

vam

ti role 2 je mogoče zagotavljati nujno kirurško oskrbo, operacije in posege s specialistično terapijo v intenzivni negi in pripravo za evakuacijo na višjo stopnjo zdravstvene oskrbe. Projektni menedžer podjetja EADS, ki sodi med vodilne proizvajalce najka-kovostnejše mobilne vojaške medicinske opreme v Evropi, Jürgen Heimer-dinger je povedal, da je enota na terenu lahko pripravljena v eni do dveh urah. »Enota role 2 je opremljena z najsodobnejšo medicinsko opremo, ki jo predpisujejo civilni standardi, ima svoje napajanje, za njeno priključitev pa je nujna le vodoravna podlaga, velika približno kot nogometno igrišče, saj občutljive medicinske aparature sicer ne bi delovale brezhibno,« je pojasnil. Klimatizirani zabojniki, ki so vzdrževani z lastnim klimatskim sistemom, ne glede na zunanje klimatske razmere omogočajo medicinsko oskrbo v normalnih razmerah. Sestavljiva zasnova zabojnikov omogoča tudi hitro pripravo in premik na drugo lokacijo s posebej prilagojenimi prikolicami, ki

metrov.

Nemška vojska ima mobilno bolnišnico večjih zmogljivosti v Afganistanu in na Kosovu.

jih lahko prevažajo z vlačilci in drugimi prevoznimi sredstvi. Podjetje EADS je več podobnih mobilnih zdravstvenih enot z zmogljivostjo do 150 bolniških postelj in več ter z možnostjo celotne bolnišnične oskrbe (na ravni role 3 in 4) doslej dobavilo nemški in singapurski vojski ter nemški vojaški mornarici, uporabljajo pa jo tudi v Združenih arabskih emiratih. Mobilni zdravstveni eno-ti večjega obsega nemške mirovne sile uporabljajo v Afganistanu in na Koso-vu. Pogodbena cena nabavljenega zdravstvenega sistema role 2 je približno 7,5 milijona evrov brez DDV, po zagotovilih dobavitelja pa je cena enaka kot za nemško vojsko, to pa je za manjšega odjemalca precej ugodno.

Mag. Roman BricFoto: Arhiv EADS

MoD purchases Role 2 field hospital for brigade level

With the contract, signed by the RS Ministry of Defence and German company EADS Deutschland GmbH in September this year, the Military Health Care Service of the Slovenian Armed Forces acquired a modern surgical health care unit Role 2, compatible with NATO standards of health care on brigade level. Thus the SAF, which are already using Role 1 mobile health care unit, intended for health care on the battalion level, are going to enlarge their health care facilities with a mobile field hospi-tal. This is an emergency surgical unit with 24 beds, intended for two to four day health care. Besides the operation container, the Role 2 unit consists of the equipment for resuscitation and preparation, intensive care container with three beds, a diagnostic unit with instruments for x-ray and ultrasound examination, a laboratory, a dispensary, a blood derivatives depot, a sterilisation unit and a tent as well as of acompa-nying facilities for medical staff and specialized care. Role 2 includes a team of 11 doctors, accompanied by medical staff who carry out the operations as well as additional staff for pre-operation and post-opera-tion care, altogether 43 people.

Agregat

Bivalni del s 24 ležišči

Zabojnik z medicinsko

Odpadne vode

Odpadne Lekarna

del

pripravaLaboratorij

Vhod

Rentgenska diagnostika,

ultrazvok

Oddelek za intenzivno

nego


Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Koncept izvedbe vaje podpira cilje načelnika GŠSV za leto 2004, ki se nanašajo na zagotovitev sil za med-narodne operacije in na povečanje pripravljenosti enot za bojevanje. Z letošnjim vstopom Slovenije v Nato se je začela integracija Slovenske vojske v vojaško strukturo Nata, nova oprema in bojna sredstva pa izboljšujejo operativne zmogljivosti enot. Povečanje kontingentov v operacijah v podporo miru in priprava ter napotitev enote za Natove sile za posredovanje kažejo na izboljšanje spodobnosti za delovanje v najzahtevnejših razmerah. Vaja Skok 2004 bo prikazala zdajšnje operativne zmogljivosti enot, hkrati pa bo zagotav-ljala pogoje za urjenje določenih enot, ki morajo biti prednostno pripravljene za delovanja pod vodstvom Nata. Skok 2004 je kombinirana taktična vaja po-veljstev in enot ter taktična vaja z bojnim stre-ljanjem in minskoeksplozivnimi sredstvi. Temeljila

SV pred največjo vajo letosNa osrednjem vadišču Slovenske vojske Poček pri Postojni bo od 18. do 29. oktobra potekala letošnja največja taktična vaja Slovenske vojske Skok 2004. Namen vaje, ki je po izvedbi naj-zahtevnejša doslej, je urjenje enot SV in prikaz njihove bojne učinkovitosti ter operativne zmogljivosti.

bo na hipotetičnem scenariju, ki bo omogočal uresničitev ciljev vaje. V intenzivni in zahtevni izvedbi medsebojno povezanih aktivnosti bodo na vaji sodelovali poveljstvo 1. brigade SV, 10. in 20. motorizirani bataljon, 14. inženirski bataljon, 18.

bataljon za RKBO, 15. brigada vojnega letalstva, 670. poveljni-ško-logistični bataljon, Vojaška zdravstvena služba,

9. bataljon zračne obrambe, 17. bataljon vojaške policije, poveljstvo za podporo in 76. protioklepna

četa. Na vaji, ki jo bo vodil poveljnik 1. brigade SV, bo sodelovalo 970 pripadnikov SV z več kot 200

tovornjaki in terenskimi ter specialnimi vozil, štiri-mi tanki M-84, 21 bojnimi vozili valuk, štirimi letali PC-9, štirimi helikopterji B-412, štirimi helikopterji

cougar in mostom eurobridge.Vajo si bo povabljena strokovna javnost ogledala v

torek, 26. oktobra, gostje in zunanja javnost pa dan pozneje.

Poročnica Mateja VadnjalFoto: Bruno Toič

Iz voja

škeg

a živ

ljen

jaIz vo

jaške

ga

življe

nja

Temeljni cilj vaje, na kateri je sodelo-valo 700 vojakov iz dvanajstih držav, je bil preverjanje opremljenosti, izurje-nosti in povezljivosti enot za RKBO, ki bodo pod poveljstvom Nemčije od januarja 2005 šest mesecev sodelo-vale v večnacionalnem bataljonu za kemično, biološko, radiološko in jedrsko obrambo (bataljon CBRND). Iz Slovenije je na vaji sodelovalo 28 pripadnikov voda za dekontaminacijo iz 18. bataljona za RKBO, podčast-nika v poveljstvu bataljona in vodja kontingenta stotnik Nedeljko Furjanič. »Skupaj s Poljaki, Madžari, Romuni in Nemci smo bili pod nemškim po-veljstvom v eni od petih čet bataljona CBRND zadolženi za dekontaminaci-jo ljudi, opreme in vozil. Vod je letos dobil veliko nove opreme in se inten-zivno usposabljal, to pa je bila naša prva vaja vsestranskega preverjanja ob simuliranju realnih razmer v tujini,« je dejal poveljnik voda za dekontami-nacijo nadporočnik Matjaž Bončina. Scenarij vaje je predvideval spopad dveh skupin, ki naj bi imeli orožje za množično uničevanje in umazane bombe z radioaktivnimi odpadki, ter onesnaženje širšega ozemlja, na ka-terem so bile tudi kemične tovarne. »Vaja Golden Mask je bila zelo zanimiva, saj so Nemci zelo realno simulirali napad, tako da smo vročo fazo izvajali v popolni zaščitni opremi. To pomeni, da smo po dvanajst ur na dan nosili približno 15 kilogramov tovora,« je dejal vojak Blaž Langus, ki je bil na vaji zadolžen za sprejem in razvrščanje vozil. Vojak Marij Završnik, ki je dekonta-miniral ljudi, pa navdušenja nad novo opremo enote, v kateri so med drugim trije klasični evrozabojniki za dekontaminacijo z opremo, osebna oprema bojevnika 21. stoletja, težki zaščitni gumijasti kombinezoni, lahke zaščitne obleke saratoga, kemični detektorji in drugo, tudi po vaji ni mogel skriti. »Na taktično-tehničnem zboru sem videl opremo drugih držav in mislim, da je naša vrhunska. Tujce je posebej zanimala oprema bojevnika 21. stoletja, predvsem novi bivak. Tudi sistem za dekontaminacijo jim je bil zelo zanimiv, saj trenutno pomeni vrh tehnologije, meni pa je bil všeč nemški tovornjak za dekontaminacijo ljudi, ki deluje kot samostojna enota.« Fantje so po vrnitvi v domovino dejali, da je bilo na vaji nekaj tekmovalnosti med pripadniki držav, ki se je pokazala tudi na strelskem dnevu. »Na streljanju s pištolo, puško in mitraljezom nemške vojske smo pripadniki SV ekipno dosegli 1. mesto,« je povedal vojak Boris Vratnik in obenem pohvalil sodelovanje med državami, namestitev ter prepletenost vojaškega in civilnega okolja na območju vaje.

18. BRKBO na vajiNatovih sil za posredovanje

Na vaji Natovih sil za posredovanje Golden Mask 2004, ki je od 17. do 27. septembra potekala v nemškem Munstru, so prvič sodelovali tudi pripadniki Slovenske vojske. Lahki vod za dekontaminacijo iz 18. bataljona za RKBO in podčastnika za poveljstvo Natovega mednarodnega bataljona za kemično, bio-loško, radiološko in jedrsko obrambo so preverjali opremljenost, usposobljenost ter povezljivost enote, ki bo 15. januarja 2005 v četrti rotaciji Natovih sil za posredovanje. Vajo sta si ogledala načelnik oddelka G-3 na Poveljstvu sil podpolkovnik Martin Jugovec in poveljnik 18. BRKBO major Branko Podbrežnik.

Višji vodnik Robert Matkovič, povelj-nik 2. oddelka, pa je opozoril na viso-ko motiviranost in uigranost vojakov: »Mislim, da smo se izkazali. Motivaci-ja vojakov, ki so se v 18. BRKBO na vajo intenzivno pripravljali tri mesece, je bila visoka in med pripravami smo pogosto delali tudi ob koncih tedna. Tako smo vse naloge na vaji izpolnili brez večjih težav. Kljub temu bomo letos opravili še veliko urjenj, sodelo-vali pa bomo tudi na največji letošnji vaji SV Skok 2004.« Pri sklepnih pripravah na vključitev v bataljon CBRND, v katerem bo imel lahki vod za dekontaminacijo reakcijski čas od pet do 20 dni, bodo v 18. BRKBO upoštevali prav analizo vaje Golden Mask 2004. Kot je o prvih ugotovit-vah vodstva vaje dejal nadporočnik Bončina, »smo se izkazali predvsem glede kakovosti opreme in znanja angleškega jezika, po izurjenosti pa smo primerljivi z drugimi enotami za RKBO, ki imajo tudi v tujini veliko izkušenj. Naša četa je bila ena tistih, glede katere nemško poveljstvo ni imelo pripomb«. Pripadniki lahkega voda za dekontaminacijo so tako pridobili certifikat usposobljenosti za

delovanje v Natovih silah za posredovanje in posebne našitke.Meta Grmek

Foto: Gregor Pipp

Pripadniki SV med dekontaminacijo vozila

Enota je pridobila certifikat za delovanje v Natovih sliah za posredovanje.

2 02 0 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 21

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Z usposabljanjemdo novih izkušenj

Po scenariju usposabljanja je bilo leta-lo sestreljeno, zato se je pilot iz njega izstrelil in s pomočjo signala vzpostavil stik z reševalno enoto. Začela se je usklajena akcija bojnega iskanja in reševanja. S pilatusom so našli kraj, kjer je bil pogrešani, prileteli so še trije helikopterji, s cougarjem pa so se spu-

stili na tla. Helikopterja bell 412 sta bila namenjena zavaro-vanju zračnega prostora in podpori delovanja reševanja, ki je potekalo na tleh, letalo F-16 pa je bilo namenjeno zavarovanju širšega zračnegaprostora, saj lahko leti višje. Sovražniki so opazili, da se je na njihovem ozemlju skrival pilot, ki so ga želeli zajeti. To jim ni uspelo, saj so pilota uspešno rešili. Kot je pojasnil polkovnik Steve Schrader, po-veljnik operativne skupine v letalski bazi v Avianu, bi bili tudi v realnosti v tako reševanje vključeni od

Ameriško-slovensko usposabljanje bojnega iskanja in reševanja

Pripadniki Slovenske vojske in letalskih enot ameriških oboro-ženih sil so se od 4. do 7. oktobra skupaj urili na usposabljanju Adriatic Rescue 2004. Namen usposabljanja sta bila urjenje in preverjanje postopkov bojnega iskanja ter reševanja pripadnikov oboroženih sil. Usposabljanje so si ogledali minister za obram-bo dr. Anton Grizold, načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič, drugi visoki častniki Slovenske vojske in predstavniki MO, gostje z ameriškega veleposlaništva ter predstavniki hrvaških in makedonskih oboroženih sil.

dva do štirje helikopterji, pomembna pa sta povezovanje in poveljevanje med enotami, ki sodelujejo pri takem reševanju. To poteka na sovražniko-vem ozemlju, zato v akciji sodelujejo najbolj izurjeni pripadniki. Usposabljanje je vključevalo po-stopke preživetja pilota v naravi po zapuščanju letala, vzpostavitev stika z reševalno ekipo, varovanje pred nasprotnikom in evakuacijo. Letalski

del je obsegal postopke bojnega iskanja in reševanja, zaščite ter podpore reševanja. »Eden od najpomembnejših ciljev je, da usposobimo enoto za bojno iskanje in reševanje ter tako prispevamo v zavezništvo. Po tem usposabljanju bo polovica ameriških pilotov v bazi usposobljena za taka reševanja. Hkrati bomo ocenili interoperabilnost pripadnikov ameriške in Slovenske vojske, opreme in Natovih postopkov,« je dejal podpolkovnik Dave Gunderson, ameriški vodja usposabljanja in koordinator za usposabljanje na letalih F-16 v letalski bazi v Avianu. »Na usposabljanju sodelujemo z ame-riško vojsko, ker ima s takim reševanjem največ izkušenj, saj ga redno izvaja. V takih akcijah ponavadi rešuje sestreljene pilote ali posebne enote, lahko


Iz voja

škeg

a živ

ljen

jaIz vo

jaške

ga

življe

nja

pa tudi civilno prebivalstvo,« je pojasnil major Srečko Habjanič, slovenski vodja usposabljanja in poveljnik helikopterske večnamenske eskadrilje 15. BRVL.

Na usposabljanju z izurjenimi pripadniki 15. brigada vojaškega letalstva je na usposabljanju delovala s helikopterji bell 412, AS 532 AL cougar in štirimi letali PC-9M hudournik, sodelovali pa so tudi pri-padniki 16. bataljona za nadzor zračnega prostora, 1. brigade iz 10. MOTB in pripadniki odreda za specialno delovanje. Ameriška vojska je imela štiri letala F-16, pridružila pa se ji je skupina za usposabljanje pilotov v tehnikah iskanja, preživetja in reševanja. »Na uspo-sabljanju sodelujemo z malo enotami, vendar so dobro opremljene in izurjene. S takimi usposabljanji iščemo možnosti, kako bi lahko sodelovali v zavezništvu,« je de-jal podpolkovnik Igor Zalokar, poveljnik 15. BRVL. Pod-polkovnik Gunderson je še pojasnil, da je usposabljanje pomembno tudi zato, ker v ameriški vojski uporabljajo podobne helikopterje za bojno iskanje in reševanje, kot so cougarji. Poleg tega ameriški piloti redko sodelujejo v usposabljanjih, v katera so vključena nižje leteča in počasnejša letala, na primer pilatusi PC-9M.

Uspešni v realnih razmerahBojno iskanje in reševanje sta pomembna zato, ker dvigujeta moralo, ohra-njata človeška življenja in preprečujeta, da bi sovražnik dobil obveščevalne podatke. »Najpomembnejša je ohranitev človeškega življenja. Vsak naš pripadnik tudi ve, da ga bomo prišli iskat, zato se osredotoči na nalogo, ki jo opravlja. Za dvigovanje morale je to zelo pomembno. Šolanje pilota stane

S helikopterji bell 412 so zavarovali zračni prostor in ponudili podporo reševalni akciji.

Adriatic Rescue 2004 trainingFrom 4th to 7th October, SAF servicemebers and US Air Force units con-ducted a joint training under the title Adriatic Rescue 2004. The purpose of the exercise was to train and test the procedures of combat search and rescue of armed forces servicemembers. 15th SAF Air Force Briga-de participated in the exercise with bell 412 and 532 AL cougar helicop-ters as well as with four PC 9 M hudournik (torrent) aircrafts, alongside the servicemembers of the 16th SAF Air Control Battalion and 1st SAF Briagde. The US Armed Forces participated in the exercise with four F 16 aircrafts and an expert group for pilot training, teaching the pilots the search, survival and rescue techniques. The training included the survival in nature techniques after the pilot has abandoned the aircraft, establishing contact with the rescue team, protection from the enemy and evacuation as well as the flying exercises, which comprised the pro-cedures of combat search and rescue, protection and rescue support.

dva milijona dolarjev. Vsak, ki ga rešimo, lahko kmalu spet opravlja svoje naloge,« je pojasnil polkovnik Schrader. Na usposabljanju je sodelovala tudi posebna ameriška enota, ki usposablja za preživetje v naravi. Ameriške in slovenske pilote so urili v preživetju v na-ravi, torej kako pridobivati vodo, katere rastline so užitne in podobno, poleg tega pa še postopke izogibanja sovražniku, pobega in reševanja. Ameriška vojska je bila v operacijah na Balkanu trikrat uspešna pri iskanju svojih pilo-tov. »Prvega smo iskali en teden, druga dva pa nekaj ur, tako da smo bili pri tem uspešni,« je dejal polkovnik Schrader. Ameriški veleposlanik v Sloveniji Thomas B. Robertson je dejal, da je to usposabljanje najobsežnejše v za-dnjih dveh letih in da se bo sodelovanje gotovo še nadaljevalo. »Takšno uspo-sabljanje pripomore k večjemu povezovanju, poleg tega je zelo pomembno za naše pilote in vojake.« Valerija Šket

Foto: Bruno Toič

ThomasB. Robertson

MajorSrečko Habjanič

PodpolkovnikDave Gunderson

Akcija bojnega iskanja in reševanja je bila uspešna.

2 22 2 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 2 3

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Iz v

oja

ške

ga

živ

lje

nja

Do novega znanjao angleški taktiki

Visoka angleška podčastnika sta te-čajnikom teme predstavila ob pomoči osmih slovenskih inštruktorjev, ki so podoben tečaj končali pred pol leta v Postojni ali vadbenem centru v Vyško-vu na Češkem. »Predavali so meto-dologijo prenašanja znanja na svoje podrejene in angleško bojno taktiko, na primer postopke v boju v urbanem naselju. Podčastniki so spoznali, kako britanska vojska organizira vadišča in strelišča za pripravo ter izvedbo stre-ljanj po njihovem pravilniku. Naučili so se, kaj mora narediti podčastnik za izvedbo čim bolj realnega in varnega streljanja. Slušatelji bodo lahko uporabili tehnike prenosa znanja pri svojem delu,« je dejal nadporočnik Andrej Prelož-nik, vodja tečaja BMATT. »Slovenska vojska se razvija tudi na različni tečajih, in sicer britanskih, nemških ali ameriških. Na vaji z bojnim strelivom, na kateri so uporabili obhodni manever, so nam predstavili angleški pristop k izvedbi taktične vaje. Kar je za Slovensko vojsko ustrezno, uporabimo pri svojih urjenjih. Tako sledimo smernicam, saj britanska vojska na podlagi izkušenj iz operacij taktiko analizira, dopolnjuje in izboljšuje. Za Slovensko vojsko je laže, ceneje in bolj varno, da pridobimo take izkušnje in preverjene metode od vojsk, ki imajo dolgoletno tradicijo in praktične izkušnje. Učinek usposab-ljanj, ki jih imamo s tujimi oboroženimi silami, pa je največji, ko spoznamo,

V navzkrižnem ognju Za podčastnike iz 10. in 20. MOTB, 14. inženirskega bataljona, 45. oklepnega bataljona, 132. gorskega bataljona, Centra za usposabljanje in 17. bataljona vojaške policije je od 6. septem-bra do 8. oktobra potekal tečaj po programu britanske skupine za vojaško svetovanje in usposabljanje v državah Srednje in Vzhodne Evrope (BMATT CEE). Ob koncu enotedenskega urjenja na Počku so v četrtek, 30. septembra, prvič v Slovenski vojski pripravili taktično vajo z bojnim strelivom, pri čemer so uporabili obhodni manever. »Premikamo meje usposabljanja, saj je to usmerjeno k bojnemu delovanju, pogoji na usposabljanju pa so čim bolj podobni razmeram na bojišču. Ob tem upoštevamo vse varnostne ukrepe. S takimi realnimi usposabljanji lahko zagoto-vimo, da bodo vojaki najbolje pripravljeni,« je dejal podpolkovnik Miha Škerbinc - Barbo, vodja taktične vaje z bojnim streljanjem.

kako razmišlja podčastnik britanske vojske, kakšen pristop k delu ima in kakšen je njegov sistem vrednot. Naši podčastniki se tako učijo zahodne vo-jaške kulture,« je dejal podpolkovnik Škerbinc - Barbo. Marca so pripravili podoben tečaj po programu BMATT, ki so ga prilagodili na podlagi evalvacijskih vprašalnikov tečajnikov in njihovih pripomb. Visoki podčastnik z 19-letnimi izkušnjami v britanski vojski, ki je bil tudi na prejš-njem tečaju britanski vodja, warrant officer 2 Tony Freeman je pojasnil, da je ta tečaj dopolnitev prejšnjega. »Pripadnikom Slovenske vojske lahko

svetujemo glede taktičnih postopkov, ki jih uporabljamo v britanski vojski, sami pa morajo ugotoviti, ali jim taki postopki ustrezajo. Učimo se tudi na napakah, zato našo taktiko nenehno izpopolnjujemo tako kot Slovenska vojska. Poleg tega je naš delež pri tečaju le deset do petnajst odstotkov, saj mi le pojasnimo britansko taktiko, večji del, torej metodologijo, pa predstavijo slovenski inštruktorji.«

Navdušeni nad vajo po britanski bojni taktiki Vaja bojnega streljanja po britanski taktiki, na katero se je 24 tečajnikov postopno pripravljajo v tednu terenskega bivanja na Počku, se od drugih vaj razlikuje po tem, da je bila izvedena v skladu z angleškimi predpisi.

2 2 S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 2 32 3

»Slovenski predpisi so realnost razmer omejevali z določenimi varnostnimi pravili. To pomeni, da smo z vadbeni sredstvi, torej manevrskim streli-vom, lahko urili tudi obhodni manever, s pravim bojnim sredstvom pa tega nismo mogli. Britanska pravila streljanja nam omogočajo tudi to. Seveda smo morali upoštevati vsa varnostna merila, zato smo imeli balističnega strokovnjaka, ki je poskrbel za varnostni kot, v obsegu katerega lahko vojaki streljajo, sicer lahko pride do tako imenovanega prijateljskega ognja,« je pojasnil nadporočnik Pre-ložnik. »Bistveno pri tej vaji je, da omogoča in za-hteva veliko več iniciativnosti izvajalcev streljanja ter svobodo odločanja nižjih poveljnikov. Poveljnik ognjene skupine mora odločiti, kam in v katere tarče bo poveljeval streljanje. Taka vaja je zelo realna,« je dejal podpolkovnik Škerbinc - Barbo. Z izvedbo vaje je bil zadovoljen tudi poročnik Simon Lindič, ki je poveljeval vodu in tako imel največjo odgovornost. Nič manj navdušeni nad vajo in tečajem niso bili podčastniki. Vodnik Jure Caserman prihaja iz Centra za usposabljanje Vipava in kot je dejal, mu bo novo znanje koristilo pri usposabljanju kandidatov za poklicne vojake.

»Pred vajo smo najprej delali v paru, potem v sku-pini, sledil je oddelek, zaključno vajo pa smo izve-dli z vodom. Danes je bil prav poseben dan, saj v Slovenski vojski prvič poteka takšna vaja. Gibanje je bilo drugačno, saj smo ponavadi napadali linijsko, pri tej vaji pa je bil vključen tudi obhodni manever. S tem tečajem sem zelo zadovoljen,

Iz voja

škeg

a živ

ljen

jaIz vo

jaške

ga

življe

nja

From 6th September to 8th October a cour-se following the program of the British Mili-tary Advisory and Training Team was taking place at the Poček training grounds. The course was attended by non-commissioned officers of the 10th and 20th SAF Motorised Battalion, 14th SAF Engineer Battalion, 45th SAF Armoured Battalion, 132nd SAF Moun-tain Battalion, SAF Education and Training Centre and 17th SAF Military Police Battali-on. At the end of the one-week training, on Thursday, 30th September, the first SAF tac-tical exercise with live ammunition during round manouvre was conducted in order to test the newly-acquired knowledge. “We are moving the frontiers of training, aiming at real combat action in real-life situations. At the same time all the necessary safety measures are taken into consideration. By conducting such real-life trainigs we can ensure the highest possible level of prepa-redness of our servicemembers,” said the leader of the tactical exercise, Lieutenant Colonel Miha Škerbinc - Barbo.

najboljša pa je bila prav ta vaja, saj je potekala tako, kot bi v realnosti.« Vodnik Andrej Vrviščar iz 10. MOTB, ki je na vaji opravljal vlogo poveljnika prvega oddelka, je dodal: »Zanimivo je, da sploh niso vedeli, kakšen bo teren, niti kje se bomo gibali. Ponavadi smo pred vajo imeli generalke, danes pa nismo vedeli, kje so točke, ki jih moramo napasti, zato smo se morali v trenutku odločiti, kaj bomo naredili. Tako bi bilo tudi v realnih razmerah, na misiji na primer. Veselim se tudi teme boja v urbanem naselju, ki jo bomo še obdelali.«

Valerija Šket Foto: Bruno Toič

Slovenski inštruktorji so spremljali pravilnost in varnost postopkov streljanja.

Priprave na bojno taktično vajo

Podpolkovnik Miha Škerbinc - Barbo

Nadporočnik Andrej Preložnik

VodikJure Caserman

VodnikAndrej Vrviščar


Za

ščit

a i

n r

eše

van

jeZ

ašč

ita

in

re

ševa

nje

Zakaj ste se odločili za vajo, ki pred-videva rušilni potres? V okviru aktivnosti v letu protipotresne varnosti je ta vaja osrednji dogodek, vlada pa je sprejela sklep o njeni pri-pravi že lani. Slovenija je potresno zelo ogrožena, kar dokazujejo močni potresi v preteklosti in kar sta potrdila tudi za-dnja potresa v Zgornjem Posočju leta 1998 ter julija letos. Poleg Zahodne Slovenije in območja Brežic sodi Ljub-ljana z okolico med območja z največjo potresno nevarnostjo v Sloveniji. Zadnja vaja, na kateri se je celovito preverjala pripravljenost na rušilni potres v Ljubljani, je bila leta 1996. Glede na navodilo o vajah v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami naj bi se državne vaje za posamezne nesreče organizirale na pet let. Cilj letošnje vaje je tudi, da se preverijo rešitve v načrtih zaščite in reševanja, ki so jih morali vsi nosilci načrtova-nja uskladiti z določili uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja, ter odzivnost in praktična pripravljenost reševalnih ter drugih enot, ki so vključene v aktivnosti zaščite in reševanja ob potresu. Vaja je sestavljena iz teoretičnega in praktičnega dela. Kdaj in kako bosta po-tekala?Štabni, teoretični del vaje bo potekal dva dni, med 12. in 14. oktobrom. V tem delu vaje bo potekalo preigravanje odziva sil za zaščito, reševanje in pomoč na rušilni potres, in sicer v času, ki je potreben za izvedbo posameznih nalog. Praktični del vaje bo potekal na sedmih delovnih lokacijah. Katere službe za zaščito in reševanje ter kateri državni organi bodo vključeni v vajo?Scenarij vaje je pripravljen glede na pričakovane posledice rušilnega potresa, pri katerem bo veliko ljudi zasutih v ruševizgradb porušenih. V scenariju so predvidenin sicer požari ter eksplozije. V štabnem, tevali vsi organi, pristojni za odziv na potres poveljniki in namestniki poveljnikov CZ na lokaCZ v operativni ali popolni sestavi. Na državministrstva in vladne službe, ki imajo nalogbodo aktivnosti zaščite in reševanja vodili njihovi namestniki ob strokovni pomoči štabv vaji se bodo odzivali na dogodke, ki so preds svojimi pristojnostmi. V praktičnem delu vaje bodo preverjali načrtozaščite, reševanja in pomoči. Praktično bodomanje pomoči iz sosednjih regij in držav, iskareševanje iz ruševin ter visokih zgradb, oskrboki bodo ostali brez strehe nad glavo, nujno mocenjevanje poškodovanosti objektov ter ddelu bo prikazanih več tehnik izvajanja zatekale pa bodo na lokacijah, kjer si bodo lahk

Po potresu v Posočju bodo usposobljenost preverili na vaji

V letu protipotresne zaščite Uprava za zaščito in reševanje priprav-lja osrednjo državno vajo Potres 2004, ki bo potekala 16. oktobra na več lokacijah v Ljubljani. Glavni namen je preveriti učinkovitost in usklajenost rešitev v načrtih zaščite in reševanja ob potresu. Na vaji bo sodelovalo več kot 700 udeležencev, štiri ekipe pomoči pa bodo prišle tudi iz tujine. V reševanje bodo vključene vse službe in organi v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. Preverili bodo še sodelovanje Slovenske vojske in opreme, ki je predvidena tudi za reševanje. Generalni direktor Uprave za zaščito in reševanje Bojan Žmavc je dejal, da so ob letošnjem potresu v Posočju sile za zašči-to, reševanje in pomoč dobro delovale, vendar lahko mehanizme Civilne zaščite še izboljšajo, zato so take vaje nujne.

prebivalci Ljubljane in drugi. Tako bodo med drugim sodelovali gasilske eno-te, jamarska reševalna služba, gorska reševalna služba, kinologi, Rdeči križ ter enote in službe Civilne zaščite. V praktičnem delu vaje bodo sodelovale tudi enote policije in Slovenske vojske. Kako bo v vajo vključena Slovenska vojska?Preveriti želimo, kako dobro je v sistem zaščite in reševanja vključena Sloven-ska vojska z opremo, ki jo poleg rednih nalog lahko uporabi tudi pri reševanju. Naj omenim helikoptersko reševanje,

saj je 15. BRVL vključena v akcije reševanja v gorah, pri prometnih nesrečah na cestah in pri gašenju požarov v naravnem okolju. Tudi na vaji Potres 2004 se bodo pripadniki te enote predstavili s helikopterji bell 412 in cougar, 14. inženirski bataljon bo sodeloval z lansirnim mostom eurobridge, 18. bataljon RKBO pa z opremo za dekontaminacijo in z laboratorijem za analizo vode.Kako bo potekalo obveščanje javnosti?Namen vaje je tudi, da prebivalcem predstavimo delovanje enot za zaščito, reše-vanje in pomoč ob naravnih nesrečah. Javnost bomo o vaji obvestili na tiskovni konferenci, na lokalnih radijskih postajah pa bodo predvajali napovednik vaje. Pripravljamo tudi videofilm o preventivnih ukrepih in ravnanju med potresom ter po njem. Na Prešernovem trgu bomo na dan vaje delili tako imenovani potresni krog, torej zgibanko o preventivnih ukrepih. Na vaji bodo sodelovale tudi ekipe madžarskih, hrvaških in italijanskih reševal-cev. Kakšno je sicer sodelovanje na področju Civilne zaščite s tujino?S sosednjimi državami, razen z Italijo, imamo sklenjene dvostranske sporazume o medsebojni pomoči. Če bi potrebovali pomoč, bi zanjo najprej prosili sosednje

S LOV E N S K A VO J S K A S LOV E N S K A VO J S K A 2 52 5

Za

ščita

in re

ševa

nje

Za

ščita

in re

ševa

nje

Uprava RS za zaščito in reševanje v ok-viru Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo sodeluje v Pobudi za priprav-ljenost in preventivo pred nesrečami. S to pobudo naj bi zagotovili skupne postopke in širok operativni okvir za so-delovanje držav v regiji na tem področju. Slovenija je znotraj te pobude s Hrvaško prevzela koordinacijo izobraževanja in usposabljanja za varstvo ter ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah. Glede tega je bil pripravljen osnutek Projekta izobra-ževanja za varstvo pred nesrečami za Jugovzhodno Evropo (Project of Disaster Management Training for South Eastern Europe). S privoljenjem Urada ZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (UN-OCHA) je eden od predlaganih tečajev v sklopu projekta tudi tečaj ZN o civilno-vojaškem usklajevanju humanitarnih operacij, ki ga je URSZR skupaj z UN-OCHA organiziral od 19. do 24. septembra v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri Ljubljani.Namen tečaja ZN o civilno-vojaškem usklajevanju humanitarnih operacij je bil posredovanje temeljnega znanja o mednarodnih humanitarnih reševalnih operacijah Združenih narodov in organizaciji ZN ter o koordinaciji in sodelovanju civilnih ter vojaških struktur v teh dejavnostih. Udeleženci tečaja so izmenjali izkušnje iz humanitarnih in reševalnih operacij, v katerih so sodelovali, in infor-macije o organiziranosti sistemov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami po državah. Tečaja na Igu se je udeležilo 22 predstavnikov mednarodnih organi-zacij in civilnih ter vojaških struktur, in sicer iz BiH, Gane, Grčije, Hrvaške, Kanade, Kenije, Madžarske, Nizozemske, Poljske, Romunije, Turčije, Velike Britanije, ZDA in Slovenije ter predstavniki nemškega tehničnega združenja, mednarodnega od-bora Rdečega križa, misije ZN v Liberiji, Urada ZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti in svetovnega programa za hrano.

Susanne Kristensen, Urad ZN za usklajevanje huma-nitarnih aktivnosti, Ženeva: Sodelovanje z URSZR je odlično, tudi zmogljivosti centra na Igu so vrhunske. Tokratni seminar smo tu pripravili že tretjič, pogovarja-mo pa se že, da bi ga ponovno organizirali prihodnje leto. Čeprav sta zamisel in osnovna vsebina vseh seminarjev enaki, na potek seminarja precej vplivajo udeleženci z izkušnjami. Zato pri njihovem izboru pazimo, da jih polovica prihaja iz vojske, polovica pa

iz humanitarnih organizacij, nekateri iz držav donatork, drugi iz držav, ki pomočdobivajo. Prav tako imajo udeleženci izkušnje z zelo različnih misij in so narod-nostno mešani. Na seminarjih razložimo delovanje ZN in kako Združeni narodi uporabljajo civilno-vojaške zmogljivosti v naravnih nesrečah in oboroženem konfliktu. Govorimo o sodelovanju ZN z drugimi humanitarnimi organizacijami in vojsko. Udeleženci so ves čas zelo aktivni, saj imajo izkušnje s terena, prav tako po medmrežju spremljamo naravne in druge nesreče na terenu.

Katja Straže, svetovalka za civilno-vojaška razmerja na Poveljstvu sil, Vrhnika: V mirovni ali humanitarni opera-ciji še nisem sodelovala, saj sem bila do nedavnega na poveljstvu v Kranju zadolžena za delovno pravo. Civil-no-vojaško sodelovanje me zelo zanima, zato sem se tudi odločila za podiplomski študij humanitarnega pra-va. Mislim, da sem na tem seminarju pridobila ustrez-no podlago s področja civilno-vojaškega sodelovanja tako glede pravil in delovanja humanitarnih organizacij

Združeni narodi so seminar pripravili na Iguna terenu, vojaškega vidika delovanja kot medsebojnega sodelovanja organi-zacij. Seminar je bil zelo zanimiv, še po-sebno spremljanje razmer in odzivanje humanitarnih ter drugih organizacij na Haitiju, ki ga je prizadel orkan Jeanne. Veselilo bi me tudi delo v mednarodni operaciji Slovenske vojske v tujini.

Susanne J. Brezina, Center za usposabljanje v podpo-ro miru nemške družbe GTZ v Keniji: V Keniji delam kot svetovalka v centru, v katerem usposabljamo afriške člane združenja AMI, ki odhajajo na mirovno operacijo pod vodstvom ZN ali Afriške unije. Na seminar sem se prijavila, ker na centru razmišljamo o posodobitvi tečajev. Zanima me krizno ukrepanje v sistemu ZN in načela glede sodelovanja s civilnimi in vojaškimi organizacijami v kriznih razmerah. Čeprav je večina

primerov tu bolj splošnih oziroma je poudarek na naravnih nesrečah v Evropi, bom nekatere vsebine lahko uporabila. Razmere, v katerih delam, so sicer bolj kompleksne in vključujejo tudi možnost nemirov, pristopi in načela mednarodnih organizacij pa so podobni. V Kenijo sem prišla avgusta letos in bom ostala naj-manj dve leti. Pred tem sem bila enajst let v Ruandi. Delala sem v ZN, mednarod-nem odboru Rdečega križa in Karitasu.

Prosper Addo, Mednarodni mirovni center za uspo-sabljanje Kofi Annan, Gana: Sem raziskovalec na akademskem oddelku centra, ki usposablja ljudi pred odhodom na mirovno operacijo. Raziskujem konflikte v zahodni Afriki, vzroke zanje, kako najbolje pomagati, kdo naj sodeluje v mirovnih operacijah, kako prepreče-vati konflikte in podobno. V Slovenijo sem prišel, da bi se naučil, kako delovati v operacijah za humanitarno pomoč. Tam kjer delam, morajo sodelovati civilne

organizacije in vojska, mene pa zanima, kako povečati njihovo učinkovitost nakriznem območju. Moja pričakovanja glede tečaja so se izpolnila, morda bi lahko v naslednje seminarje vključili tudi obravnavo kulturne različnosti. V Sloveniji sem prvič in mi je zelo všeč, tudi center je na odlični lokaciji in ima dobre zmogljivosti.

Boris Balant, vodja Izpostave za zaščito in reševanje Slovenj Gradec: Odločitev, da se udeležim seminarja, ni bila težka, saj na predavanjih izveš, kako medna-rodne organizacije pomagajo na prizadetih območjih. Lani sem na Hrvaškem že sodeloval na seminarju o obvladovanju večjih nesreč in sem se tu v razpravo lahko intenzivno vključeval. Zanimive so bile predvsem zelo različne izkušnje ljudi, ki se ukvarjajo z mednarod-no pomočjo. Spoznali smo tudi civilno-vojaško sodelo-

vanje, saj so v naš sistem zaščite in reševanja vključene tudi enote Slovenskevojske. Tako lahko nekatere vsebine uporabim pri svojem delu. Pri nas civilno-vojaškega sodelovanja zaradi posredovanja v nesrečah ni bilo, z enotami SV pa večkrat na leto opravimo skupne vaje gašenja, reševanja ponesrečencev in po-dobno, helikopterska enota SV z gorskimi reševalci pa tudi sodeluje pri reševanju ponesrečencev v gorah.

Mateja Spolenak, Meta GrmekFoto: Jakob Oražem

V petek, 24. septembra, se je v Izobraževalnem centru za zašči-to in reševanje na Igu pri Ljubljani končal enotedenski seminar o civilno-vojaškem sodelovanju pri humanitarnih operacijah. Seminar je v sodelovanju z URSZR že tretjič pripravil Urad ZN za usklajevanje humanitarnih dejavnosti. Udeležilo se ga je 22 predstavnikov iz več držav in mednarodnih organizacij.


Str

oko

vn

e t

em

eS

tro

kov

ne

te

me

Začetek predvolilne kampanje in dramatični dogodki so pokazali na številne nevarnosti, ki jih bo treba premagati. Karzaijeva kandidatura za predsednika je spodbudila tudi kam-panjo Yunisa Qanoonija, nekdaj pri-ljubljenega poveljnika mudžahedinov ter zdajšnjega ministra za izobraževa-nje. Skupaj z njim je v kampanji večina poveljnikov Severnega zavezništva iz rodu Tadžikov, tudi zunanji minister Abdallah Abdallah in Ahmed Wali Mas-sud, brat Ahmeda Shaha Massuda, ki je afganistanski ambasador za Veliko Britanijo. Z Abdulom Rashidom Dostu-mom, močnim poveljnikom uzbeškega rodu, in Mohammadom Mohaqiqom, vodjem hazarske etnične skupnosti, ki sta prav tako začela volilno kampanjo, se je ta kampanja močno polarizirala med etničnimi vrstami.Veliko vplivnih Afganistancev in zunanjih poznavalcev razmer trdi, da Afganistan še ni pripravljen na volitve. Eden od vplivnejših zagovornikov takšnega stališča je tudi zunanji minister Abdallah Abdallah, ki je v začetku avgusta izjavil, da bi bilo najbolje, če bi imela zdajšnja prehodna vlada petletni mandat, v katerem bi postavila nujne institucije in ustvarila podlago za utrjevanje državnosti. Afgani-stanci razumejo pritisk na izvedbo volitev kot nabiranje političnih točk za Bushevo administracijo med predvolilnim bojem v ZDA in ne kot zastopanje inte resov ter vrednot Afganistancev. Prehodna oblast se namreč še vedno ukvarja z obliko-vanjem nacionalne identitete, politične razprave v Kabulu pa so zelo daleč od realnosti. Zato bi morale volitve še toliko bolj prispevati k legitimnosti izvoljene vlade in spoštovanju avtoritete vlade v odnosih do njenih tekmecev za oblast. Pristop mednarodne skupnosti v Afganistanu kaže na to, da želi pred vzposta-vitvijo stabilnih varnostnih razmer in dosego miru utrditi demokracijo. Takšen

Predsedniške volitve v AfganistanuPredsedniške in parlamentarne volitve v Afganistanu bi morale biti že junija letos, vendar so jih iz varnostnih in logističnih vzro-kov večkrat prestavili. Dokončni datum predsedniških volitev so tudi zaradi velikega pritiska mednarodne skupnosti določili za 9. oktober, parlamentarne volitve pa prestavili na april 2005. Zdru-ženi narodi so kljub grožnjam in občasnim napadom talibanskih sil uspešno končali registracijo volivcev, kar je ob varnostnih raz-merah eden od najpomembnejših pogojev za uspešno izvedbo volitev. Registracija se je uradno končala sredi avgusta s popi-som približno 10,35 milijona volilnih upravičencev, od katerih je 41 odstotkov žensk. Favorit in ameriški izbranec na predsedni-ških volitvah je dosedanji predsednik prehodne oblasti Hamid Karzai, ki ima tudi veliko mednarodno podporo.

pristop za vzpostavitev državnosti je imela mednarodna skupnost v podo-bno razvitih državah, kot so Kambodža, Angola in Liberija. Dogodki v teh drža-vah kažejo na razsežne katastrofalne posledice zmotne politike. Angola na primer je poučen primer prezgodaj izvedenih volitev. Združeni narodi so se leta 1992 odločili za izvedbo volitev med tekmujočima oziroma bojujočima se gibanjema, saj so tako hoteli končati dolgotrajno državljansko vojno. Le dan po volitvah je poražena stran začela vojaško ofenzivo, zaradi katere se je v državi ponovno začela državljanska

vojna. Tudi v Afganistanu je zaradi trenutnih varnostnih razmer mogoče pred-videvati, da se lahko po volitvah zgodi kaj podobnega, saj imajo vsi predsedniški kandidati, razen Karzaia, za seboj močno oborožene lokalne vojaške enote.

Jim bo uspelo pripraviti poštene volitve?V anketi, ki jo je med 804 Afganistanci opravila organizacija Asia Fundation, je kar 60 odstotkov anketirancev namigovalo na težavo podkupovanja volivcev. Razcvet trgovine z drogami v vsej državi ustvarja veliko prihodkov za gospo-darje vojn in lokalne poveljnike, ki s tem denarjem podkupujejo in pridobivajo na svojo stran lokalno oblast. V siromašni državi, kot je Afganistan, imajo lahko takšna dejanja velik vpliv na izid volitev. Rezultati ankete so tudi pokazali, da je kar polovica prebivalcev prepričana, da se bo pri štetju glasov goljufalo. Videti je, da javnost kljub navdušenju nad volitvami tudi dvomi o zmožnosti vlade za izvedbo svobodnih in poštenih volitev. Registracija volivcev je bila za ZN pre-cej zahtevno logistično delo, saj je proces trajal več kot sedem mesecev. Tudi volitve bodo podoben logističen izziv, vendar jih bo treba izvesti v enem dnevu.


Stro

kov

ne

tem

eS

troko

vn

e te

me

Za uspešno izvedbo volitev je predvidenih 5000 volilnih mest, pri čemer bo po-magalo približno 100.000 Afganistancev. Ti bodo tarča skupin, ki ne podpirajo takšne obnove države. Zaradi ogroženosti volilnega procesa, pomanjkanja nadzornih zmogljivosti in pomanjkljivosti v sistemu registracije volivcev mednarodno skupnost upraviče-no skrbi, da rezultati volitev ne bodo legitimni. Veliko zagovornikov volilnega pro-cesa v Afganistanu pa pravi, da je najbolj pomembno to, da se volitve pripravijo ne glede na težave in morebitne napake. Ne le, da je lahko takšno utemeljevanje napačno, lahko je tudi nevarno. Cilj prvih volitev bi moral biti predvsem prikaz vrednot in demokracije, kar bi imelo učinek na preobrazbo družbe.

Varnostne razmere se pred volitvami slabšajoS približevanjem predsedniških volitev se varnostne razmere v Afganistanu slabšajo, naraščata pa tudi nezadovoljstvo in zaskrbljenost Afganistancev. Odgovornost za letošnje nasilje večinoma prevzemajo talibani, ki želijo s svojim delovanjem preprečiti volitve in odvrniti afganistansko prebivalstvo od udeležbe na volitvah. Nenavaden incident se je zgodil 5. julija v vasi v jugovz-hodni provinci Paktia, ko so talibanski borci vsem ženskam sistematično po-brali in zažgali volilne kartice. Čeprav talibani zaradi zmanjšanih zmogljivosti ne morejo enostransko strmoglaviti centralne oblasti, lahko njihov lokalni upor in gverilski način bojevanja vplivata na nestabilnost vse države. Pentagon ugotavlja, da letošnje povečanje napadov talibanov na ameriške enote kaže na strah pred agresivnejšo protiuporniško strategijo ZDA, vendar poročila z juga Afganistana tem ugotovitvam nasprotujejo. Glede na izjave gu-vernerja province Helmad so namreč talibani prvič po letu 2001 začeli rekru-tacijo novih borcev, njihove sile v provinci pa so glede na leto 2003 močnejše kar za polovico. Po rezultatih ankete organizacije Asia Fundation 27 odstotkov anketirancev z juga države na predsedniških volitvah favorizira talibane, kar pomeni, da imajo talibani še vedno pomembno podporno bazo. Poleg povečanja napadalnih aktivnosti talibanov je predsednik Karzai kot naj-večje grožnje v Afganistanu navedel tudi tako imenovane gospodarje vojn in trdovratnost lokalnih milic. Julija letos je tako z dekretom določil, da bodo imeli gospodarje vojne, ki ne bodo sodelovali v procesu razoroževanja, demobiliza-cije in reintegracije, poznanem tudi kot program Afghan New Beginnings, za nelojalne in sovražne. S tem je Karzai jasno povedal, da je čas prepričevanja in prilagajanja minil in da bo treba uresničiti določene ukrepe, nihče pa ne ve, kako jih bodo izvajali. Afganistanske varnostne sile, ki šele nastajajo, niso sposobne opravljati nalog centralne oblasti, ameriška koalicija in misija ISAF pa se na ozemlju Afganistana ne ukvarjata s spopadi med tekmujočimi se gospodarji vojn oziroma med gospodarji vojn in centralno oblastjo. Program Afghan New Beginnings, ki ga podpirajo Združeni narodi, je po avgustovskih podatkih demobiliziral od skupaj 60.000 približno 13.000 vojakov lokalnih mi-lic. Ob takšnem tempu bo program težko dosegel svoj cilj, torej demobilizacijo 40 odstotkov pripadnikov lokalnih policij do predsedniških volitev in dodatno petino do parlamentarnih volitev aprila leta 2005.Sprejeti so bili tudi nekateri mehanizmi, ki naj bi omejili grožnje gospodarjev vojn. Najbolj znan je zakon, ki lokalnim poveljnikom policij in tistim, ki kršijo človekove pravice, prepoveduje kandidirati za mesto predsednika. Nobeden od sprejetih ukrepov še ni bil izpolnjen. Komisija ZN, pristojna za volitve v Afganistanu, je dobila kar 115 legalnih pritožb proti kandidatom, vendar še ni ukrepala. Takšno ravnanje ZN veliko Afganistancev upravičeno obtožuje, komisija pa tako izgublja svoj ugled in kredibilnost.

Najverjetneje tudi drugi krog volitevZmagovalec prvega kroga predsedniških volitev bo zagotovo dosedanji pred-sednik Karzai. Zadnji rezultati ankete The International Republican Institute kažejo, da bo kar 78 odstotkov Afganistancev glasovalo za Karzaia. Anketo so

opravili pred odmevno zamenjavo obrambnega ministra Fahima, zato je mo-goče, da bi bil odstotek zdaj nekoliko nižji. V afganistanski ustavi je določeno, da mora zmagovalec zbrati več kot polovico glasov, sicer je treba izvesti drugi krog volitev. Izvedba drugega, odločilnega kroga volitev bi se zaradi bližajoče-ga se ramadana najverjetneje zavlekla za pet do šest tednov. V drugi krog vo-litev bi se po trenutnih napovedih najverjetneje uvrstila Karzai, ki ga podpirajo Afganistanci na zahodu države, in Qanooni, ki ga podpirajo mudžahedini. Če bo dosežen dogovor med Karzaiem in njegovimi glavnimi tekmeci, je mogoče, da se bo stopnja povolilnega nasilja zmanjšala, dolgoročne posle-dice tega pa so lahko katastrofalne. V zameno za ohranitev podpore svojih tekmecev jim bo Karzai moral dati številne koncesije, vključno z imenovanjem v svojo vlado. Regionalni poveljniki v vladi trenutne afganistanske prehodne oblasti so že doslej ovirali reforme, s svojim delovanjem pa tudi razdelili vlado in povzročili nezadovoljstvo med prebivalci Afganistana. Za večino Afganistan-cev in mednarodnih opazovalcev so volitve mehanizem, s katerim naj bi se končalo vladanje gospodarjev vojn. V predvolilnem času je Karzai v težavnem položaju, saj ne ve, ali naj tvega nasilje brez dogovarjanja z gospodarji vojn ali pa naj ogrozi legitimnost komaj nastajajoče demokratične države z vključitvijo gospodarjev vojn v oblastno strukturo.Volitve, motor demokracije, so pogosto prikazane kot zdravilo za razvoj države po obdobju konfliktov ali avtoritarnega režima vladanja. Pomenijo lahko pri-spevek k utrditvi demokracije, še preden se konfliktne razmere umirijo oziroma se nova politična ureditev utrdi, vendar v takšnih primerih volitve največkrat do-datno poglobijo sovraštvo, ne povežejo razhajanj, povzročijo družbeni razkol in zavirajo razvoj. To ne pomeni, da niso mogoče ali zaželene v pokonfliktnih obdobjih, ko je dosežena takšna stopnja varnosti, stabilnosti in institucionalne zmogljivosti, da so tudi izvedljive. Vprašanje je, ali je po treh letih tranzicijskega vladanja takšna stopnja dosežena tudi v Afganistanu.

Mag. Pavel VukFoto: ZN

Viri:• Voter education planning survey: Afghanistan 2004 National Elections (2004), Asia

Fundation, www.asiafoundation.org.• The International Republican Institute, www.iri.org.• Critical elections in foreign policy of Afghanistan, Foreign policy in focus

www.fpif.org. • Afghanistan reconstruction, Development gateway, www.developmentgateway.org.

Presidential elections in AfghanistanPresidential and parliamentary elections in Afghanistan ought to have been carried out in June 2004, but have been postponed over and over again owing to security and logistics reasons. The final date of the presidential elections was eventually set for 9th October, due to great pressures of the international community, while the parliamentary elec-tions are to take place in April 2005. The United Nations Organisation have been able to carry out the registration of the voters despite con-tinuous threats and occasional attacks of the Talib forces. Besides the stabilisation of the security situation, the process of registration is one of the main prerequisites for successful elections. The process officially ended in the middle of August, with the registration of 10,35 milliion voters, over 41 per cent of them female. The most likely winner and the candidate for the presidential elections who receives American suport is the current president of the temporary government, Hamid Karzai, who also has broad international support. The author of the article, M.Sc. Pavel Vuk, writes about the situation in Afghanistan just before the elections as well as about probable election results.


Str

oko

vn

e t

em

eS

tro

kov

ne

te

me

Litva, ki je bila od leta 1918 do 1940, dokler je ni okupirala Sovjetska zveza, že neodvisna država, po ponovni osa-mosvojitvi ni bila v nevarnosti zaradi južne sosede Poljske. Napetosti so bile na dveh mejah, in sicer z Belorusijo ter rusko eksklavo Kaliningradom, kjer so neprekinjeno delovale ruske mejne službe, nekoč del KGB, zato je Litva leta 1997 kar za polovico povečala svoje oborožene sile. Napetosti ni bilo konec niti oktobra tistega leta, ko sta Litva in Rusija sicer sklenili sporazum o poteku meje, vendar ga duma v Mo-skvi dolgo ni ratificirala. Naslednje leto sta se Rusija in Belorusija povezali v unijo, Rusija, Belorusija in Kaliningrad pa so sklenili mejni sporazum.

Pribaltiške države okrepijo sodelovanje

Litva, Latvija in Estonija so podpisale Listino partnerstva pribaltiških držav z ZDA, v kateri je opredeljena pravica teh treh držav, da se začno približevati in da vstopijo tako v zvezo Nato kot Evropsko unijo. Približno takrat je začel delovati tudi BALTBAT, skupni bataljon treh pribaltiških držav za sodelovanje v operacijah ohranjanja miru, eden najstarejših te vrste, saj se je zamisel zanj pojavila že leta 1993. Njegova prva mirovna misija s silami Nata je bila v Bosni in Hercegovini in v okviru misije ZN v Libanonu. Hkrati so tri države ustanovile BALTRON, skupno mornariško eskadriljo za protiminsko obrambo v njihovih teritorialnih vodah. Samo letos so njena plovila pregledala 524 kvadratnih milj voda, v minulih desetih letih pa so skupaj z drugimi mor-naricami odstranila 340 neeksplodiranih morskih min, 56 drugih eksplozivnih teles in 29 ladijskih razbitin. Leta 2002 so se Litva, Latvija in Estonija pridružile sistemu nadzora zračne-ga prostora BALTNET, v katerem so povezane še Norveška, Danska, Poljska in ZDA, pridružiti pa se jim želita Švedska in Finska, zdaj opazovalki. Vse tri so članice političnega foruma 17 držav BALTSEA, ki se zavzema za nedeljivo varnost območja okrog Baltiškega morja. Ustanovile so BALTDEFCOL, Pribal-tiško obrambno akademijo, s katero sodeluje in ji pomaga 15 držav.Republika Litva meri 65.200 kvadratnih kilometrov, njena obala je dolga 99 kilometrov, prebivalcev pa ima malo manj kot 3,6 milijona. Njen BNP leta 2002 je bil približno 29,2 milijarde ameriških dolarjev, na prebivalca torej 8400 ame-riških dolarjev, letna rast pa je 6,7 odstotka. Leta 2001 je imela v proračun 1,59 milijarde ameriških dolarjev priliva in 1,77 milijarde ameriških dolarjev odliva.

Litovske oborožene sileRepublika Litva, največja in najbogatejša od mladih pribaltiških držav, je v Evropsko unijo vstopila zato, da bi si v njej zagotovila večje blagostanje, v zavezništvo Nato pa, da bi bila bolj var-na. Njena zgodba je zelo podobna zgodbi njenih severnejših sosed Latvije in Estonije ter po svoje tudi Slovenije. Država se je oblikovala iz nekdanje republike večnacionalne socialistične skupnosti, iz velike Sovjetske zveze, tako kot Slovenija iz »velike« Jugoslavije. Toda nekaj je bilo bistveno drugače. Mi smo si z odločnim nastopom že leta 1991 zagotovili popolno neodvis-nost in nevmešavanje preostalih republik v naše odločitve, Litva pa je bila skupaj z Latvijo in Estonijo, čeprav so bile od razpada ZSSR naprej formalno neodvisne, do zadnjega trenutka pred vstopom v EU in Nato pod hudim pritiskom Rusije. Je bil vzrok pri Litvi navezanost Rusov na Litovce? Ne ravno, pač pa predvsem in spet nafta, vendar tokrat ne črpališča, temveč velika naftna rafinerija, edina v pribaltiških državah, kamor se steka ruska naf-ta za kupce v zahodnih državah. Nenadoma ni bila več v ruskem lastništvu. Pred koncem tisočletja so jo Litovci velik delež celo prodali Američanom, ki so vanjo investirali denar, zdaj pa z njo zaslužijo več kot milijardo dolarjev na leto.

Proračun za obrambo je od tega dobil dva odstotka, leta 1999 pa je bil delež za obrambo 1,7 odstotka in leto po-zneje 1,75 odstotka.

Preoblikovanje litovskih oboroženih sil

Ko preberete, kakšno vojsko oblikuje Litva, je enako, kot bi brali o naši vojski. S preoblikovanjem in posodobitvijo želijo Litovci zgraditi majhno, sodobno, dobro opremljeno, mobilno, izurjeno in vzdržljivo vojsko, ki ji bodo v podporo majhne ter sodobne rezervne sile, tako da bo lahko država s svojimi enotami sodelovala v vseh operacijah Nata. Do konca leta 2006 bodo vzpostavili brigado za hitre odgovore, ki bo jedro litovske kopenske vojske kot del sil Nata za obrambne operacije doma, en njen bataljon pa je že pripravljen in naj bi deloval s silami zavezništva zunaj ozemlja svoje države. Drug pomem-ben cilj za prihodnja leta je nadaljnji razvoj sistema opazovanja in nadzora zračnega prostora nad Litvo, poleg tega pa nameravajo izboljšati sistem urjenja, usposabljanja in mobilizacije. Lani oktobra je bilo v litovskih oboro-ženih silah, in sicer kopenski vojski, vojnem letalstvu ter vojni mornarici, 12.600 aktivnih pripadnikov, od tega 4500 vojakov na služenju vojaškega roka, in približno 9000 pripadnikov rezervnih sil. V vojni bi se oboroženim silam pridružilo še približno 4900 pri-padnikov obmejne straže in specialne policije, ki so sicer pod pristojnostjo mi-nistrstva za notranje zadeve. Te številke

tudi kažejo povečanje litovske vojske v času samostojnosti države. Ko se je Litva osamosvojila, je njen parlament že novembra 1992 ustanovil oborožene sile, toda na litovskih tleh je še ostalo približno 14.000 ruskih vojakov, ki so odšli šele avgusta 1993. Ko je mlada država začela zares oblikovati svojo vojsko, je leta 1994 sestavila silo z 8900 pripadniki, in sicer jih je bilo 4300 v kopenski vojski ter 4000 v obmejni straži, za oborožene sile pa so namenili odstotek BNP. V državi še vedno velja splošna vojaška obveznost, vojaški rok pa traja eno leto. Načrtujejo, da bi do leta 2008 število nabornikov zmanjšali na 2000 na leto, do leta 2014 pa obveznost ukinili in uvedli poklicno vojsko, če bo dovolj denarja za to.

Sestava in oborožitev kopenske vojskeKopenska vojska, v kateri je približno 6700 pripadnikov, vključno z 2900 na-borniki, je po Strategiji vojaške obrambe glavna obrambna sila države, njeno

Bataljon Algirdas je v sestavi pehotne brigade Železni volk, ki lahko v operacijah Nata deluje po 5. členu.


Stro

kov

ne

tem

eS

troko

vn

e te

me

jedro pa je pehotna brigada, imenovana Železni volk, ki deluje na vzhodnem vojaškem območju in jo sestavljajo dva motorizirana ter dva mehanizirana bataljona. Iz te brigade sta tudi enoti, ki delujeta v litovsko-poljskem bataljo-nu za mirovne operacije LITPOLBAT in estonsko-latvijsko-litovskem bataljonu za ohranjanje miru BALTBAT. Hkrati bo Železni volk tudi jedro že omenjene brigade za hitre odgovore, v njej pa bodo mehanizirana bataljona Rukla, ki je bil vzpostavljen leta 2002, in Panevežys, ki ga bodo oblikovali konec leta 2005, ter motorizirani bataljon Alytus, ki naj bi nastal konec letošnjega leta.Na zahodnem vojaškem območju so pravkar preoblikovali motorizirano pehotno brigado »Žemaitija«. Tamkajšnje enote nameravajo oborožiti in opremiti s sredstvi, ki jim jih je podarila Švedska. Tako bodo dobile približno 300 goseničnih oklepnih transporterjev in 100 vsakoterenskih vozil Bv-206. Danska je od svojih presežkov odstopila 62 vlečnih havbic kalibra 105 mm M101. Na obeh vojaških območjih delujejo tudi enote prostovoljskih sil na-cionalne obrambe.V kopenski vojski deluje še samostojen lovski (Jaeger) bataljon, enota za hitro reagiranje, sestavljena iz pripadnikov, izurjenih za specialne naloge. Sa-mostojen je tudi inženirski bataljon, ki je v miru namenjen za naloge iskanja, reševanja, razminiranja, pomoč v naravnih nesrečah ipd., ima pa amfibijsko vozilo RchM-2S za radiološko-kemično-biološko izvidovanje. Štabni bataljon skrbi za zveze, varovanje in prevoze na ministrstvu za nacionalno obrambo in štabu obrambe. V njem so izurjeni strelci iz pehote, strokovnjaki za zveze, inženirci in osebje za motorne prevoze. Artilerijski bataljon šele vzpostavljajo in naj bi postal dokončno operativen do konca letošnjega leta, pozneje pa bo postal del brigade za hitre odgovore.

Oborožitev kopenske vojske je mešanica ameriške (49 goseničnih oklepnih transporterjev M-113, ki bodo kot tip kmalu dočakali abrahama), sovjetske/ruske (22 kolesnih oklepnih transporterjev, prav toliko starih, deset enako starih oklepnih izvidniških vozil BRDM-2, deset malo mlajših amfibijskih goseničnih oklepnih transporterjev MT-LB) in norveške opreme (11 oklepnih kamionov TGBIL M/42 SKPF). Poleg tega ima 36 minometov kalibrov 120, 81 in 60 mm, 273 švedskih ročnih netrzajnih minometov CARL GUSTAF 84 mm, 403 sovjetske ročne netrzajne minomete RPG-7, švedske protiletalske topove L70 kalibra 40 mm, 420 švedskih netrzajnih topov kalibra 90 mm PV-1110, 72 ameriških vlečnih havbic kalibra 105 mm M-101 idr.

Mlada letalstvo in mornaricaVojno letalstvo je bilo ustanovljeno novembra 1991 kot letalska služba oddel-ka za nacionalno obrambo in marca 1993 preoblikovano v litovske letalske sile. V njem je malo več kot 1100 pripadnikov, ima štab, dve letalski bazi, poveljništvo za nadzor zračnega prostora, območni koordinacijski center za nadzor zračnega prostora in bataljon zračne obrambe. Koordinacijski center so tehnično že popolnili in bo povezan s sistemom zračne obrambe zveze Nato.Piloti letijo z dvema češkima L-39 C in dvema L-39ZA, tremi sovjetskimi trans-portnimi An-26 in dvema An-2, dvema češkima transportnima L-410, deveti-mi sovjetskimi transportnimi helikopterji Mi-8 ipd. Bataljon zračne obrambe ima na voljo ameriški mobilni raketni sistem M-48 chaparral za nizke višine in 18 Boforsovih topov L-70 kalibra 40 mm.V vojni mornarici je 680 pripadnikov. Ustanovili so jo leta 1992 kot skupino obalne obrambe za obrambo meje na morju in jo še istega leta preimenovali v sedanje ime. Ima eskadriljo bojnih plovil z lahkima fregatama oziroma kor-vetama razreda zemaitis (nekdanji sovjetski razred griša-III), eskadriljo za protiminske ukrepe z minoiskalcema razreda suduvis (nekdanji nemški raz-red lindau), izvidniško in poveljniško ladjo razreda vetra (nekdanji sovjetski razred urivajev), tri hitre patruljne čolne razreda dzukas (prej norveški razred storm) in štiri pristaniške patruljne kuterje, v njeni sestavi pa so tudi sistem za nadzor priobalnega morja, obrambna enota s četo zračne obrambe in stražno četo ter pomorska logistika.

Miroslav UlčarFoto: Obrambno ministrstvo Litve

Pripadniki litovskih oboroženih sil v Iraku delujejo skupaj z britanskimi in poljskimi oboroženimi silami.

Lithuanian armed forcasLithuania is the biggest and economically the strongest of all young Baltic republics. By joining the Europen Union, Lithuania strives for even grater prosperity, whereas by becoming a member of NATO, its aim is to ensure a higher level of safety. A former part of the Soviet Union, Lithu-ania was under great pressure from Russia because of a huge oil rafi-nery, the only rafinery in the Baltic states, until it became the member of the EU and NATO. A decade ago, three countries, Lithuania, Latvia and Estonia, formed a joint battalion BALTBAT in order to participate in pe-ace support operations, and a joint naval squadron BALTRON for mine defence of their territorial waters. In 2002 all three countries joined the BALTNET air control system, the members of which are also Norway, Denmark, Poland and the United States. Lithuania spends two per cent of its gross national product on defence and aims at establishing a small, modern, well-equipped, mobile, well-trained and perservering ar-med force, supported by a small, modern reserve, which will enable the country to participate in every NATO operation. The author of the article describes in detail the changes in various military branches.


Str

oko

vn

e t

em

eS

tro

kov

ne

te

me

Kopenska vojskaNorveška kraljeva vojska je razdeljena na kopensko vojsko, vojno mornarico, vojno letalstvo in domovinsko gardo. V norveški kraljevi kopenski vojski je v miru približno 9000 pripadnikov, po mobilizaciji pa se njihovo število poveča na 20.000. Združeni so pod dvema poveljstvoma, in sicer sever-nim ter južnim. Kopenska vojska ima še štiri območna poveljstva in 14 teritorialnih polkov. Njene temeljne naloge so nadzor meje z Rusijo, varovanje in zaščita predstavnikov kraljeve družine, prispevek v nabor sil z visoko stopnjo pripravljenosti za mednarodne operacije in sodelovanje v mirovnih operacijah pod vodstvom zveze Nato in OZN. Kopenske sile imajo v svoji sestavi mobilno divizijo dveh brigad, neodvisno mehanizirano pehotno brigado, kraljevo gardo, rangerski bataljon, obmejno stražo in še nekaj podpornih enot. V njeni oboroso bojni tanki leopard 1 in leopard 2, pehotna bojna oklepna vozila C9030, različice oklepnih transporterjev M-113, topništvo s samovoznmi havbicami M-109 A3GN kalibra 155 mm, raketni sistemi zemlja-zRBS-70, minometi kalibra 81 mm in vodljivi protioklepni raketni sistemtow, eryx in M72.

Vojna mornaricaNorveška kraljeva vojna mornarica je sestavljena iz enot vojne mor-narice, obalne straže in obalne obrambe. Njene naloge so nadzor inzaščita akvatorija, izvidovanje na morju, zaščita pred vpadi z morjapomoč v kriznih razmerah doma in na tujem ter iskanje in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah. V vojni mornarici je v miru 5000 pri-padnikov, ob mobilizaciji pa približno 6000. Razdeljena je na zdru-ženi operativni poveljstvi, in sicer COMNAVSONOR ter COMNAVNON

Norveška kraljeva vojskaV mirodobni sestavi norveške vojske je približno 15.000 pri-padnikov, vključno z naborniki, civilnimi uslužbenci in pripadniki stalnega osebja domovinske garde. Norveški obrambni sistem temelji na konceptu popolne obrambe. Z ustavo je določeno, da morajo vsi moški državljani sodelovati pri obrambi domovine. Vojaški rok traja 12 mesecev za vse veje, razen za domovinsko gardo, za katero služijo šest mesecev. Tisti, ki uveljavijo pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti, so napoteni na nadomestno civilno služenje. Rezervisti se morajo vsakih pet let udeležiti osvežitvenih urjenj, pripadniki domovinske garde pa vsako leto. Dolžnost služenja v rezervni sestavi se konča pri 44 letih za vojake in podčastnike, za častnike pa pri 55 letih.

z regionalnimi mornariškimi poveljstvi in okrožji. Njeno floto sestavljajo kon-vencionalne podmornice razreda ula s težkimi torpedi za protipodmorniško bojevanje, fregate razreda oslo z lan-serji protiladijskih raket in torpedov, hi-tra jurišna in patruljna plovila razreda hauk z lanserji protiladijskih raket in torpedov, plovila za minsko in pro-timinsko bojevanje, minopolagalec razreda vidar, minolovci razreda alta in oksoy z dodatnimi čolni za podpo-ro potapljačem, amfibijsko desantna plovila za izkrcavanje tankov in juriš-

na izkrcevalna plovila. Vojna mornarica uporablja tudi pomožna plovila, kot so skladiščne ladje razreda horten za oskrbo podmornic, hitra jurišna in pa-truljna plovila ter ladje za dvig torpedov razreda valkyrien. Floto obalne straže

sestavljajo oceanske patruljne ladje razreda nordkapp,

V sestavi norveške zračne flote so vojaška lovska

letala F-16, ki jih bodo uporabljali

do konca njihove življenjske dobe

leta 2015.


Stro

kov

ne

tem

eS

troko

vn

e te

me

ledu, poleg tega pa še priobalni patruljni čolni. Obalna obramba, ki skrbi za obrambo pred vpadi z morja na strateško pomembnih vhodih v nekatere fjorde, uporablja utrjene položaje, ki so opremljeni s težkim topništvom.

Vojno letalstvoNorveško kraljevo vojno letalstvo obsega v miru 3000 pripadnikov, po mobilizaciji pa približno 17.500. Njegove temeljne naloge so zaščita, nadzor in varovanje zračnega prostora, izvajanje zračnih operacij, posredo-vanje ob krizah ter konfliktih doma in v svetu ter prispevek v norveške sile z visoko stopnjo pripravljenosti za posredovanje v mednarod-nih operacijah. Razdeljeno je na združeni operativni poveljstvi COMSONOR in COMNON, ki poveljujeta glavnim letalskim bazam, po-možnim letalskim bazam ter centrom za nadzor in obveščanje. Norveška zračna flota ima v svoji sestavi bojne lovce F-16, letala za mornariško izvidovanje P-3 orion, ki jih uporablja obalna straža, transportna letala C-130 hercules, helikopterje za iskanje in reševanje sea king, trans-portne helikopterje lynx, ki so dodeljeni obalni straži, transportne helikopterje bell-412 in šolsko-trenažna plovila saab safari. Obrambo pred napadi iz zraka zagotavljajo s premičnim sistemom zemlja-zrak NASAMS (Norwegian Advanced Surface-to-Air Missile System) in protiletalskimi topi.

Domovinska gardaDomovinska garda (Home Guard) je razdeljena na kopensko, mornariško in zračno domovinsko gardo. Njene glavne naloge so varovanje infrastrukture in funkcij, ki so odločilnega pomena za družbo, ter izvajanje popolne obram-be, nadzor nad pomembnimi območji in komunikacijami, preprečevanje asimetričnih groženj, protiteroristično delovanje, podpora operacijam nor-veške vojske in silam zaveznic ter preprečevanje in odvračanje od naravnih ter drugih nesreč. V stalni mirnodobni sestavi domovinske garde je 600 pripadnikov, po mobilizaciji pa se število pripadnikov poveča na 83.000. Domovinska garda je razdeljena na 18 okrožij, ki pokrivajo vso Norveško. Kopenska domovinska garda je razdeljena na 86 sektorjev in 447 območij, vključuje pa 74.000 pripadnikov. Njena naloga je zaščita pomembnih ob-jektov, kot so skladišča za mobilizacijo, elektrarne in telekomunikacijske napeljave, sodeluje pa tudi pri nadzoru in obveščevalnih nalogah. Enotam kopenske domovinske garde so dodeljene naloge na njihovih lokalnih ob-močjih. Pripadniki kopenske garde so opremljeni z mitraljezi in protioklepnim orožjem. Mornariška domovinska garda je razdeljena na deset sektorjev in 31 območij, v njej deluje 5700 pripadnikov skupaj z 31 vkrcnimi in 17 zaščit-nimi skupinami. Mornariška domovinska garda lahko mobilizira 300 plovil in 120 hitrih čolnov. Enote so opremljene s težkim puškomitraljezom. Zračna domovinska garda je razdeljena na šest sektorjev in 26 območij ter vključuje 5000 pripadnikov. Njene glavne naloge so zaščita in varovanje letalskih baz ter centrov za poveljevanje in kontrolo, opravljanje vojaško-policijskih nalog in zdravstvena podpora. Ob mobilizaciji enote zračne domovinske garde preidejo pod poveljstvo posamezne letalske baze. Pripadniki, ki želijo služiti v enotah domovinske garde, prostovoljno podpišejo pogodbo za določeno obdobje. S tem se zavežejo, da bodo na leto opravili določeno število dni osvežitvena urjenja. Enote domovinske garde morajo vsako leto opraviti več kot teden dni osvežitvenih urjenj, ki obsegajo usposabljanja za opravljanje

Norvwegian royal armed forcesPeacetime structure of the Norwegian Royal Armed Forces encompas-ses about 15.000 servicemembers, including constricts, civil servants and professional members of the National Guard. Norwegian defence system is based on the concept of total defence. According to the con-stitution, all male citizens have the duty to participate in the defending of the country. Military service lasts 12 weeks for all military branches, with the exception of the National Guard, where the service lasts 6 months. The citizens who object to the military service on the grounds of their conscience, have to participate in substitutional civil service duties. Every five years, the reservists have to attend military trainings to refresh their knowledge, whereas the members of the National Guard have to attend trainings every year. The military duty for the members of the reserve ends at the age of 44 for servicemembers and non-com-missioned officers, and at the age of 55 for commissioned officers.

namenskih nalog ob mobilizaciji ali zgolj preverjanje strelske usposoblje-nosti. Pripadniki skupine 016 domovinske garde, ki je posebej izurjena in opremljena za opravljanje nalog v napadu, se večinoma usposabljajo za bojevanje v mestu, za zaščito najpomembnejših objektov in bližinsko va-rovanje. Vojaki iz te skupine, ki prostovoljno podpišejo pogodbo za tri leta, imajo na leto približno 40 dni usposabljanj. Navadni vojaki in podčastniki lahko služijo v domovinski gardi do 44. leta, častniki pa do 55. leta. Navaden vojak v domovinski gardi zasluži približno 17, podčastnik 110 in častnik 130 ameriških dolarjev na dan služenja. Na vprašanje, kolikšen je reakcijski čas, je uradni predstavnik domovinske garde Rune Haarstad pojasnil, da lahko v štirih urah mobilizirajo 75 odstotkov pripadnikov domovinske garde. Za vzdrževanje težkega orožja in vozil enot domovinske garde je zadolžena osrednja norveška logistična organizacija, za osebno oborožitev pa skrbi stalno osebje domovinske garde v posameznem okrožju. Haarstad je še do-dal, da nameravajo pridobiti 5000 pripadnikov za hitre reakcijske sile med pogodbenimi rezervisti s približno 20 dnevi urjenj na leto.

Marko Pišlar Foto: Forsvarsforum

Norveška vojna mornarica ima veliko hitrih patruljnih čolnov, oboroženih s protiladijskimi raketami lastne proizvodnje.


Iz t

uje

ga

tis

kaIz

tu

jeg

a t

iska

Avstrijci izbrali sistem domačega proizvajalca

Avstrijske oborožene sile so kupile si-stem družbe ESL Advanced Informa-tion Technology, d. o. o., ki ima sedež na Dunaju. Izdelek vključuje sestavne dele finske družbe Vaisala, izraelske družbe Elbit in drugih podjetij.Sistem radijskih vremenskih sond ni odvisen od zunanjih navigacijskih sistemov, na primer GPS in LORAN. Deluje pasivno in ne potrebuje radar-skega sistema, izjema je le sonda. Uporablja frekvenčno področje od 1675 do 1690 MHz. Glede na tip balona omogoča radijski teodolit RT20 meritve višine do 30 kilometrov in oddaljenosti do 200 kilometrov. Sistem radijske vremenske sonde sestavlja-jo radioteodolit, računalniška enota, tiskalnik, usmernik s kablom, radijska sonda, balon s padalom, polnilec balona in zagonska naprava. Med sprem-ljanjem sonde z radijskim teodolitom pridobivamo in sprejemamo podatke, ki jih analiziramo ter prikažemo v vremenskem poročilu. Podatki o vremenu obsegajo smer in hitrost vetra, zračni tlak, zračno vlago ter temperaturo zra-ka. Računalniški program za obdelavo podatkov digiCORA III grafično prika-že temperaturo in rosišče, relativno vlago, smer ter hitrost vetra in geografski položaj sonde v koordinatnem sistemu UTM. Te krivulje se lahko prikažejo na različne načine, na primer v odvisnosti od višine, zračnega tlaka ali časa.Relativna zračna vlaga označuje stopnjo nasičenosti zraka z vodno paro in se izraža v odstotkih. Pri 100 odstotkih zračne vlage je zrak popolnoma nasičen s paro. Če to mejo prekoračimo, se odvečna zračna vlaga zbere v kondenz. Z dviganjem temperature količina vodne pare, potrebne za na-sičenje, narašča. Rosišče je temperatura, pri kateri je zrak nasičen z vlago. V tem stanju je zračna vlaga 100-odstotna. Rosišče je odvisno od absolutne nasičenosti zraka z vodno paro. Če se vlažen zrak ohladi pod rosišče, na

Sistem radijskih vremenskih sond za topništvo avstrijske vojske

Pri dometu, ki presega dvajset kilometrov, imajo vremenski vplivi, predvsem veter, precejšen učinek na let topovskih granat. Če želimo doseči večjo natančnost zadevanja ciljev, so torej podatki o vremenskih razmerah bistvenega pomena za lažje računanje in predvidevanje leta izstrelka. Podatke pridobivamo s pomočjo sistema radijskih vremenskih sond. Kot je v okviru sodelovanja revije Slovenska vojska z revijo za vojsko in izob-raževanje avstrijskih oboroženih sil Truppendienst napisal pod-polkovnik Karl Buchegger z oddelka za raziskave in razvoj na topniški šoli, so vseh šest topniških bataljonov avstrijske vojske junija 2003 opremili s sodobnimi sistemi radijskih vremenskih sond, kar je pomembno za posodobitev in boljšo opremljenost avstrijskega topništva.

primer ob hladni steni, se voda izloči kot kondenz.Sistem radijskih zračnih sond omo-goča topništvu zbiranje vremenskih podatkov, ki so nujni za natančno usmerjanje topovskih izstrelkov. Po-datke lahko kadarkoli natisnemo v želeni obliki kot vremensko poročilo. Meteorološka programska oprema ustreza mednarodnim standar-dom, saj podpira formate STANAG METB2/3 (STANAG 4061), METCM (STANAG 4082) in METTA (STANAG 4140). Uporabnik lahko sam izbere obliko vremenskega poročila.

Elektronika antenskega sistema posreduje podatke o zračnem tlaku, tem-peraturi in vlažnosti (Pressure, Temperature, Humidity – PTU) ter o položaju antene glede na območje, ki ga proučujemo. Program za obdelavo podatkov digiCORA III dobljene podatke zbere, prikaže, analizira in shrani samodejno ali pod nadzorom uporabnika. Poleg tega analizo vremenskega poročila v skladu s komponentami posreduje elektronskemu sistemu za vodenje topovskih izstrelkov.Radijski teodolit RT20A samodejno spremlja let radijske sonde, od katere sprejema ciklično zaporedje meritev, ki jih pretvarja v podatke o tlaku, tempe-raturi in vlagi ter o vodoravnem in navpičnem kotu sonde. Sistem digiCORA III s pomočjo teh vrednosti izračuna višino leta sonde in podatke o vetru.

Delovanje avstrijskega sistema radijskih vremenskih sondRadijski teodolit RT20A je edina takšna naprava na tržišču. Opremljena je s tipalom za zaznavanje naklona (Tilt Sensor), ki odstrani nepredvidena nenadna odstopanja v naklonu teodolita, na primer pri pogrezanju ene od kovinskih nog v močvirno podlago. Brez tega tipala bi bile vse meritve neuporabne, saj podatki ne bi bili točni. Radijski teodolit je lahko oddaljen od računalniške enote največ 60 metrov. Napajanje z električno energijo in prenos podatkov potekata po kablu.Računalniška enota za analizo podatkov je taktični računalnik ETC (Enhan-ced Tactical Computer) izraelske družbe Elbit. To je vojaški osebni računal-nik, primeren za uporabo v najzahtevnejših okoliščinah, njegov zaslon pa omogoča dobro berljivost tudi pri močni neposredni sončni svetlobi. ETC sestavljajo procesor pentium III, aktivni matrični barvni monitor, matična plošča s pomnilnikom 128 MB SDR RAM in serijskima priključkoma PS2, poleg tega pa še priključek UBS, vtičnici PCMCIA in vgrajen akumulator.Programska oprema digiCORA III deluje v okviru operacijskega sistema windows. Vse nastavitve, analize in prikazi so na voljo ob katerem koli času. Izmerjene vrednosti enega ali več sondiranj se lahko neposredno prenašajo naprej za potrebe elektronskega sistema vodenja topovskih izstrelkov ali pa se shranijo za poznejšo analizo. Shranjene meritve lahko uporabimo za simulacijo sondiranja ali šolanje ustreznega kadra. Tako zmanjšamo stroške

Prikaz programa digiCORA III na zaslonu

Foto

: Lei

tner


Iz tuje

ga

tiskaIz tu

jeg

a tiska

izobraževanja osebja, saj za obdelavo podatkov ne potrebujemo resničnih letov balona. Posredovanje podatkov o vremenu poteka prek računalniškega priključka, samodejno ali ročno, v formatu, ki je primerljiv z Natovim standar-dom STANAG. Sistem uporablja običajen brizgalni tiskalnik. Celoten sistem preskrbe z električno energijo poteka prek kabla z usmernikom, ki dovaja napetost 24 V, priključimo pa ga na omrežno napetost 230 V.Radijska sonda tipa RS 80 je majhna, lahka in preprosta za uporabo. Opremljena je z natančnimi tipali za merjenje zračnega tlaka, temperature in zračne vlage v zgornji atmosferi, z dodatnimi tipali pa lahko tudi meri ozonsko vrednost oziroma radioaktivnost. Programska oprema digiCORA III omogoča računanje hitrosti in smeri vetra. Radijska sonda RS 80-67 deluje na frekvenci 1680 MHz. Radijska sonda RS 80 je majhna in predvsem zelo lahka, brez antene pa meri 55 x 147 x 90 milimetrov. Skupna teža sonde, ki je pripravljena na vzlet, vključno z akumulatorjem, napravo za odvijanje vrvi in vrvjo, je približno 250 gramov. Tipala na sondi so odporna na mehanske po-škodbe, umazanijo in vlago in prenesejo tudi manj ugodne pogoje prevoza ter skladiščenja. Poleg tega je vsaka sonda posebej hermetično ovita s kovin-sko folijo, ki jo ščiti pred vlago. Znotraj tega ovoja je tudi akumulator, dodatno zaščiten s plastjo kovinske folije. Komplet tipal sonde RS 80 sestavljajo ko-vinski barometer za merjenje zračnega tlaka s kondenzacijskima ploščama v brezzračni komori, keramično tipalo za temperaturo in tankoplastno tipalo za zaznavanje vlage. Da bi imeli tipali za temperaturo in vlago najboljši stik z zrakom, ki ju obdaja, sta pritrjeni na konico gibljive izvlečne lestve. Nosilec je izoliran s tanko, ozemljeno, prevodno aluminijasto folijo, ki je nepremočljiva. Tipalo za vlago je prekrito s plastjo, ki ga ščiti pred neposrednim stikom z dežnimi kapljami in sončnimi žarki. Majhna odstopanja podatkov, ki jih po-sredujejo tipala, program digiCORA III samodejno popravi.Sistem za merjenje tlaka, temperature in vlage radijske sonde 80 deluje po časovnem multipleks sistemu. Vsako od tipal krmili elektronsko vezje za spreminjanje frekvence oscilatorja. Ta frekvenca s pomočjo radijskega oddajnika prek modulatorja prenaša podatke v računalnik. Posebni kalibra-

cijski podatki vsake sonde so posneti na magnetni kartici smart media, s katere jih čitalnik smart media odčita in prenese na analizator. Z merjenjem temperature tipala za pritisk s posebnim ločenim merilcem temperature se izognemo možnosti, da bi temperatura vplivala na merjenje tlaka. Sondi električno energijo dovaja baterija, ki jo aktivira voda.Baloni za radijske sonde so izdelani iz naravnega kavčuka ali neoprena, torej sintetičnega kavčuka. Običajna debelina materiala, iz katerega je na-rejen balon, znaša pred vzletom od 0,05 do 0,1 milimetra. Material se med dviganjem raztegne do skrajne meje 0,003 milimetra (na višini 30 kilome-trov). Premer balona je ob vzletu 1 do 1,5 metra, med največjo obremenitvijo (razpočna višina) pa 5 do 10 metrov. Padalo, s katerim je opremljena sonda, je izdelano iz umetne mase. Ko balon poči, padalo omogoča, da vsa oprema nepoškodovana z majhno hitrostjo pristane na tleh.Radijska sonda RS 80 je opremljena z napravo za vzletanje s 60 metrov dol-go vrvjo. Naprava je nameščena neposredno na vrat balona. Pri vzletu lahko uporabnik balon in sondo drži v eni roki, kar omogoča, da vzlet radijske sonde v običajnih vetrovnih pogojih opravi ena oseba. Položaj vrvi izboljšuje natančnost meritev temperature, saj zagotavlja, da sonda, ne glede na po-goje ob vzletu, nikoli ni v senci balona.Polnilec balona je izdelan tako, da zagotavlja vzgon glede na težo balona. Obenem lahko polnilec uporabljamo tudi kot cev za dovajanje plina. Želeni vzgon lahko prilagajamo od 1 do 2,5 kilograma po stopnjah z natančnostjo 0,1 kilograma, pri tem pa si pomagamo s priloženimi dodatnimi utežmi in reguliranjem šobe polnilne naprave. Sondirni baloni so lahko napolnjeni z vodikom ali helijem. Trenutno v avstrijski vojski uporabljamo izključno helij, saj se vodik ob stiku z zrakom spremeni v izredno eksploziven plin.Zagonska naprava radijske sonde RS 80 je narejena iz umetne snovi, ki je okrepljena s steklenimi vlakni. Uporabljamo jo za vzletanje balona v neugod-nih vetrovnih pogojih in je narejena tako, da jo upravlja ena oseba. Opremlje-na je z osemkotnim ovojem iz jadrovine. Balon se sprosti, ko popustimo trak ovoja. V tla je pritrjen s klini in tremi sidrnimi vrvmi.

Podpolkovnik Karl Buchegger1

Prevod: Mateja Perpar

1 Podpolkovnik Karl Buchegger se je rodil leta 1958. Leta 1988 je služboval kot artile-rijski častnik v 37. deželnem obrambnem regimentu. Deloval je tudi kot poveljnik voda, častnik za izobraževanje in poveljnik čete. Po preoblikovanju 37. deželnega obrambne-ga regimenta v 3. topniški regiment je deloval kot častnik za zveze. Od julija 1999 je zaposlen na oddelku za raziskave in razvoj na topniški šoli.

Radio weather sondes system for Austrian artilleryIn ranges that exceed the distance of 20 kilometres, weather conditi-ons, especially the wind, can have considerable effect on the motion and flight of artillery shells. If we want to achieve a greater precision of aiming, the data concerning the weather conditions are of essential importance for more precise calculation and anticipation of the projec-tile path. The data is acquired with the radio weather sonde system. As part of the cooperation between Slovenska vojska and Truppendienst, Austrian military and education magazine, we present to our readers an article, written by Lieutenant Colonel Karl Buchegger, who works for the Artillery School Research and Development Department. In June 2003, all six artillery battalions of the Austrian Armed Forces were equipped with a modern system of radio weather sondes, which is an important step towards a modernised and better equipped Austran artillery. In the article, the author describes the weather radiosondes sysstem in detail.

S LOV E N S K A VO J S K A 3 5

Ob

razi

Ob

razi

Kakšne so razlike med vojaškimi ka-plani in pastoralnimi asistenti?Tomaž: Pastoralnega asistenta na delo v vojski napoti cerkev, torej smo pred podpisom pogodbe s SV od krajevnega škofa pridobili kanonično poslanstvo. Po osnovni izobrazbi smo tako kot vojaški kaplani univerzitetni diplomirani teologi, vendar so vojaški kaplani posvečeni in pripadajo sve-temu redu, čemur drugače rečemo, da so postali kleriki, mi pa smo tako imenovani laiki. Pastoralni asistenti lahko organiziramo pripravo na zakramente, delavnice o domoljubju in etiki ter tabore, vojaški kaplani pa se posvečajo pastoralnemu delu, ki je lastno njihovi posvetitvi, torej podeljevanju zakramentov, mašam in podobno. France: Vojaški kaplani imajo kot duhovniki med drugim poslanstvo posveče-vanja, obhajanja evharistije in spovedovanja. Silvestra: Naše temeljno poslanstvo je, da človeka zaradi njegovega do-stojanstva spremljamo od rojstva do smrti. Naša navzočnost je pomembna predvsem v kritičnih trenutkih, ko je nekdo bolan ali v stiski, saj se takrat bolj zaveda, da je tudi duhovno bitje. Dejan: Pomembno je, da s svojim načinom življenja in delovanja pričujemo. Vojaki morajo videti, da si z njimi tudi v najtežjih trenutkih, da si jim res pri-pravljen pomagati. Kako si boste razdelili posamezne dejavnosti?Tomaž: Delo si bomo razdelili, vendar bomo morali biti hkrati pripravljeni na vse. Sam imam izkušnje s pripravo počitniških taborov. Dejan: Mislim, da se največji dvomi pri posamezniku v SV pojavijo, ko se odloči za vojaški poklic. Kot osebnost se takrat na neki način skoraj na novo oblikuje, pri tem pa se pojavijo številna vprašanja. France: Nekaj izkušenj imam z delom z mladimi, na področju svetovanja,

Pastoralni asistenti kmalu v enotah SVDuhovna oskrba pripadnikov SV in zaposlenih na MO poteka od leta 2001, ko je bil med vlado RS ter katoliško in evangeličansko cerkvijo sklenjen sporazum o duhovni oskrbi. Samo letos so tri-je vojaški kaplani SV med drugim opravili 20 porok, 45 krstov, 25 birm in večino pogrebov pripadnikov SV oziroma njihovih družinskih članov. V sredo, 6. oktobra, so v ljubljanski Vojašnici Franca Rozmana Staneta odprli novo kapelo. Z željo po celostni duhovni oskrbi v SV so letos v vojaškem vikariatu zaposlili štiri pastoralne asistente. Pastoralnemu asistentu Tomažu Lenartu sta se avgusta pridružila Dejan Glavač in Silvestra Sadar, sep-tembra pa France Kokalj (na fotografiji z desne proti levi).

družino oziroma partnerje, ki so ostali doma, s pripadnikom na misiji in še naprej pripravljali srečanja za družine, medtem ko so partnerji na misijah oziroma se vračajo domov. Sem sodi tudi priprava družine na misijo. Kako ste se odločili za SV in kje ste prej delali?France: Nekaj let sem delal kot izučen mizar, nato sem se odločil za študij fi-lozofije in teologije in se po končanem študiju zaposlil na nadškofiji v Ljublja-ni, kjer sem delal zadnjih sedem let. Za

SV sem se odločil, ker sem si vedno želel delati z ljudmi na področju duhovne oskrbe in pomoči. Silvestra: Delo v SV me je zanimalo zaradi neposrednih stikov z ljudmi. Prej sem delala v knjižnici na Teološki fakulteti in v Materinskem domu Karitas, ka-mor se zatekajo matere, nosečnice in trpinčene ženske zaradi nasilja v družini. V župniji sem opravljala katehezo in organizirala prireditve za otroke, na RTV Slovenija pa sem pripravljala prispevke za oddajo Obzorja duha. Tomaž: Za vojsko sem se navdušil že med služenjem vojaškega roka v Vipavi. Takrat sem se kot vojak izkazal. Za diplomo na fakulteti sem preučeval duhov-no oskrbo v vojskah različnih držav. Ko je SV uvedla duhovno oskrbo, ni bilo nobenega dvoma. Dejan: Po študiju sem prek študentskega servisa delal v postojnskem Livu, v Centru za tujce sem opravljal delo socialnega delavca, nato sem dve leti delal v Vzgojnem zavodu Planina, zavodu za vedenjsko in duševno motene otroke. Za SV sem se odločil, ker imam tu urejen status in lahko opravljam svoje naloge. Katere pomembnejše dejavnosti že načrtujete v vojaškem vikariatu?Tomaž: Poleti smo organizirali počitniški tabor za otroke pripadnikov SV v Moretinih, z otroki vojaških družin pa sem bil tudi na mednarodnem vojaškem taboru v Avstriji. To in skrb za družine pripadnikov SV bodo naše glavne dejav-


Reševalcem nagradne križankePravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: VALUK, STRELEC.Nagrade prejmejo: Nika Bušljeta, Nebčeva 28, 1291 Škofljica, Matej Žagar, Trubarjevo naselje 5, 3272 Rimske Toplice, in Marjan Jurič, Brezje 14 a, 3215 Loče.Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 15. oktobra 2004, na naslov: Uredništvo Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana.

Ime: .......................................... Priimek: ..........................................Naslov: .................................................................. Pošta: ...............Rešitev gesla: .....................................................................................................................................................................................................

Ra

zved

riloR

azve

drilo

V nedeljo, 24. oktobra, bo ob 11. uri v Ljubljani potekal že tradicio-nalni 9. ljubljanski maraton. V sklopu prireditve bo tekmovanje na 21 kilometrov letos prvič štelo tudi za odprto prvenstvo Slovenske vojske v malem maratonu. Organizator bo v ta namen pripravil novi tekmovalni kategoriji na tej razdalji, in sicer za pripadnike in pripadnice SV, MO ter ZSČ. Prijavnine za njih ne bo. Udeleženci, ki nimajo svojega čipa za merjenje časa, bodo morali zanj plačati tisoč tolarjev. Prijavo pošljite najpozneje do torka, 19. oktobra, na naslov: Organizacijski odbor 9. ljubljanskega maratona, Timing Ljubljana, Staničeva 41, 1000 Ljubljana, ali po faksu: (01) 234 80 05. Prijava

Vabilo na odprto prvenstvo Slovenske vojske v malem

maratonuFo

to: M

atja

ž Vr

hunc

mora vsebovati ime in priimek tekmovalca, spol, rojstni datum, na-slov in kategorijo tekmovalca, v rubriko klub oziroma društvo pa morajo tekmovalci vpisati ime enote. Če ima tekmovalec svoj čip, mora ob prijavi navesti njegovo številko. Prijavne obrazce lahko dobite v družbi Timing Ljubljana, ljubljanskem Turistično-informa-cijskem centru ali na spletni strani http://maraton.slo-timing.com/. Tekmovalci lahko startno številko, čip za merjenje časa in majico prevzamejo v družbi Timing Ljubljana na Staničevi 41 v Ljubljani ali v nedeljo, 24. oktobra, na Kongresnem trgu med 7.30 in 10.30.Dodatne informacije lahko dobite pri nadporočnici Nataši Zorman na telefonski številki: (01) 759 43 13.

Documents

Testiranje pušk za SV - mo.gov.si · obrambo, ima Pivka zaradi geostra-teške lege zelo bogato zgodovino, povezano z različnimi vojskami in ure-ditvami držav, ki so se tu srečevale