Trajnostni turizem v Alpah - Trajnostni turizem v Alpah - primeri dobre prakseprimeri dobre prakse

Matej Ogrin, CIPRA Slovenija

13. Slovenski turistični forum, Dolenjske Toplice, 9.- 10. december 2010

• Alpska konvencija: mednarodna pogodba o varstvu Alp• Vključena v pravni red od leta 2004;

Protokoli Alpske konvencije • Urejanje prostora in trajnostni razvoj; • Varstvo narave in urejanje krajine; • Hribovsko kmetijstvo;• Gorski gozd; • Turizem; • Promet; • Varstvo tal;• In tehnični protokol: Reševanje sporov.

• Nevladna organizacija CIPRA, fr. okrajšava za Commission International pour la Protection des Alpes (Mednarodna komisija za varstvo Alp),

• že od 1952 zavzema za trajnostni razvoj v Alpah.

• CIPRA deluje v raznolikem življenjskem prostoru, kjer išče poti in sredstva, s katerimi bi uskladila zahteve okoljskega, gospodarskega in družbenega področja.

• CIPRA zastopa 104 združenja in organizacije iz sedmih alpskih držav – Avstrije, Francije, Italije, Liechtensteina, Nemčije, Švice in Slovenije.

• Deluje po načelu enakopravnosti vseh članic in ima štiri uradne jezike: nemščino, italijanščino, francoščino in slovenščino.

CIPRA

• Iskanje odgovorov kako naj Alpe dosežejo raven nizkoogljične družbe – dolgoročni cilj je doseči CO2 nevtralno regijo;

• Kako naj se Alpe odzovejo na že prisotne klimatske spremembe?

Krajinski park Logarska dolina

• Ustanovljen 1987 – razglasila ga je občina;

• Skromna finančna sredstva – skromne možnosti za razvoj območja;

• Od 1990 – vse večji turistični obisk, dnevni turizem, pikniki, pritiski na okolje, divja parkirišča, odpadki, konflikti;

• 10 družin, lastnikov zemljišč, se je odločilo, da nastali položaj izboljšajo;

• Pridobili koncesijo od občine za upravljanje s parkom;

Ukrepi• Uredili so prostore za piknike; • Uredili so parkirišča;• 3 velika parkirišča na vhodu v dolino; • Postavili so informacijske table;

• Uvedli vstopnino za motorni promet, 5 E / avto; • Država jim je obnovila cesto in jo predala v upravljanje; • Uredili 7 km pohodne poti po dolini; • 3 stalno zaposleni in preko poletja okoli 10 vodnikov; • Prostorska politika: novih hotelov se ne gradi, niti ne

drugih novih nastanitvenih zmogljivosti;

• Zgradili so lokalno toplarno;

• 2005 so dobili nagrado CIPRE International kot eden izmed šestih najboljših projektov trajnostnega razvoja v Alpah

Cilj: vzpostavitev Kamniško Savinjskega regijskega parka

• Werfenweng-turizem brez avtomobila

• Klasični turizem zašel v krizo;

• Iskali so novo nišo;

• Ideja o turizmu brez avtomobila;

• Koncept SA-MO (Sanfte mobilitat: mehka mobilnost);

• Vsi gosti, ki pridejo v kraj brez avtomobila ali pa tja pridejo z avtom, a avtomobilske ključe za čas nastanitve pustijo v recepciji, so vključeni v paket ugodnosti SA – MO;

• To pomeni: čeprav brez avtomobila, se tem gostom nudi enako mobilnost, a na trajnostni način;

• Pozimi po vasi s sanmi ali smučmi; pasja vprega; voz s sanmi;

• Poleti: električna vozila, vozila na bioplin, kolo;

• Uvedli so javni promet, ki privede tudi goste, ki pridejo z vlakom (12 km oddaljena postaja v Bischofshofnu);

• Vsi hotelirji so šli v SA – MO ponudbo;

• Začeli so tudi s fotovoltaiko - sončna energija za javno razsvetljavo;

• V turistično ponudbo so vključili lokalne proizvode (meso, mlečni izdelki zelenjava, sadje);

• Število gostov je začelo naraščati;

• Odlična povezanost z javnim potniškim prometom: železnica do Bischofshofna, kombi ali avtobus do Werfenwenga;

• Javni promet vozi tudi ponoči, kar je pomembno za mlade;

• Danes spet v dobri gospodarski kondiciji, gradijo nišo na trajnostnem turizmu, so vse bolj prepoznani tudi na drugih celinah;

• V zadnjih 10 letih so dobili preko 10 nagrad za najboljše prometno urejeno turistično redišče v Alpah;

• Dolgoročni cilj občine – doseči neodvisnost od fosilnih goriv;

• Poleg javne razsvetljave imajo tudi fotovoltaično elektrarno na bližnji kmetiji;

Občina Chamois v Aosti - občina brez avtomobila

Chamois leži na južno usmerjeni skalni uravnavi in je eden najmanjši alpskih biserov. V majhnem kraju pod Matterhornom na 1815 m nadmorske višine živi 100 ljudi.

Okolju prijazen prihod in odhod z vzpenjačo v višave! Chamois dosežete iz krajev Aosta, Torino in Milano preko železniškega in avtobusnega prometa.

Občina je iz več vasi, ki ležijo na sončni strani gorskega pobočja.

• Okoli leta 1960 so zgradili nihalko, ceste pa ne;

• Že tedaj padla odločitev, da ceste v vas ne bo, obstaja samo pot za kmetijsko mehanizacijo in gospodarska vozila;

• Danes so eden od “Alpskih biserov”, turistično naselje, kjer pozimi gojijo smučarski turizem, poleti pa pohodniškega;

• Niša za turiste iz padske nižine in italijanskih velemest, kjer kraljuje motorizacija, da po uri ali dveh, ko zapustijo urbanizirani svet, najdejo mir, tišino, sprostitev, …

• Vse več turistov išče tak turizem;

• Prijazna mobilnost na kraju samem;

• Izposoja električnih avtomobilov in koles, ki so na voljo za krajevni prevoz oseb in prtljage – od vzpenjače do vasi in hotelov ter nazaj.

• Poleti pa so na voljo gorska kolesa in kolesa z elektromotorjem.

• Chamois je edina občina v Italiji, ki ni dosegljiva z avtomobilom, ampak samo na okolju prijaznejši način – z vzpenjačo, peš ali s kolesom.

• Virtualna mobilnost. Od pomladi 2007 je Chamois virtualno povezan z ostalim svetom:

• širokopasovno omrežje dobro pokriva področje in zagotavlja hitro, javno in brezplačno uporabo interneta.

Okolju prijazne Terme Snovik

• Investicije v povečanje energetske učinkovitosti podjetja;

• 80 % svetil ustreza standardu “varčnih svetil”;

• Gospodinjske naprave v energijskem razredu A;

• Odpadna voda zdravilišča se prečisti, ohladi, toploto pa ponovno uporabijo (iz 32 ºC na 12 ºC);

• Vgrajeno zračenje z rekuperacijo;

• Ne uporabljajo fosilnih goriv za ogrevanje;

• V letu 2007 36% porast prometa in 28% upad porabe energije;

• Vključevanje lokalnih proizvodov v ponudbo;

• Nagrade:• 2008, CIPRA International: Nagrada za okolju prijazne ter

energijsko učinkovite terme;

• Poleg še 7 nagrad za okolju prijazno tehnologijo ali obratovanje;

Omrežje občin – Povezanost v Alpah

• Alpska konvencija in trajnostni razvoj naj postanejo resnični;

• Tam, kje je človeku najbližje – lokalna raven, raven alpskih občin;

• Izmenjava izkušenj;

• Stroškovno učinkovita strokovna pomoč, koordinacija projektov;

• Pristop do informacij;

• Mednarodni projekti;

• dynAlp: dynamic alpine communities

– DYNALP 2003-2006;

– DYNALP2 2006-2009;

– dynAlp climate 2009-2011;

• V Alpah že zelo veliko uspešnih zgodb, kako preiti na pot k trajnostnemu razvoju;

• A zgodbe so zelo različne – potrebno jih je “kapirati” ne pa kopirati;

• So premalo poznane in podprte – čeprav so znanilci trajnostne paradigme na vseh področjih delovanja;

• Nujno je potrebno spremeniti način razmišljanja in primere dobre prakse spremeniti v primere VSAKDANJE prakse;

HVALA ZA POZORNOST