Trgovanje na svetovni borzi za začetnikeKAKO SE TRGUJE NA FOREX-u ..... 24 Označevanje valut in valutni pari ..... 24 Osnovna in nasprotna valuta ... 2. UVOD V FOREX Kaj je Forex

Trgovanje na svetovni borzi za začetnike

Fortrade.eu Forex Platforma za trgovanje v Sloveniji

Obiščite http://www.Fortrade.eu in začnite služiti denar! 2

l

1. UVOD V UVOD.................................................................................................................................6Zakaj je menjalni tečaj pomemben? ................................................................................................... 6

2. UVOD V FOREX ......................................................................................................................... 8Kaj je Forex ....................................................................................................................................... 8 Zgodovina denarja............................................................................................................................ 10 Vloga Centralne banke in denarna masa .......................................................................................... 14

Denarna masa ................................................................................................................................... 14 Trgovanje s tujimi valutami in menjalni tečaji ................................................................................. 16 Kratka zgodovina FOREX-a in udeleženci na trgu .......................................................................... 18

Zgodovina Forex-a ........................................................................................................................... 18 Udeleženci na FOREX trgu ....................................................................................................... 20

3. KAKO SE TRGUJE NA FOREX-u ............................................................................................... 24Označevanje valut in valutni pari ..................................................................................................... 24

Osnovna in nasprotna valuta ....................................................................................................... 24 Neposredna in posredna kotacija................................................................................................. 24

Izračunavanje P&L (bilanca uspeha, dobička ali izgube) ................................................................. 27 Rollover obresti ................................................................................................................................ 28 Blagovno trgovanje .......................................................................................................................... 29 Vrste naloga za trgovanje ................................................................................................................. 30

Market order (nalog po tržni ceni) .............................................................................................. 30 Limit nalog ................................................................................................................................. 31 Stop nalog (Trailing stop) ........................................................................................................... 32 Entry nalog ................................................................................................................................. 32

Vrste računov, ki jih lahko odprete pri Forex borznem posredniku ................................................. 33 Profili valut ...................................................................................................................................... 34

4. TEMELJNA ANALIZA .................................................................................................................. 36Menjalni tečaj na dolgi rok .............................................................................................................. 36 Dejavniki, ki vplivajo na menjalni tečaj ........................................................................................... 37 Menjalni tečaj na kratek rok ............................................................................................................. 38

Pogoj paritet obrestnih stopenj .................................................................................................... 40 Ravnotežje na valutnem tržišču ................................................................................................... 41 Spremembe pri ravnotežnem menjalnem tečaju: dva primera ..................................................... 43

Pregled pomembnejših temeljnih kazalcev – EUR .............................................................................. 47 Pregled pomembnejših temeljnih kazalcev – USD .......................................................................... 48 Koledar gospodarskih poročil ........................................................................................................... 66 Ostali dejavniki pri vplivu na forex tržišče ....................................................................................... 67

Politične težave ........................................................................................................................... 67 Družbeni dejavniki ...................................................................................................................... 67 Izjave vplivnih ljudi .................................................................................................................... 67 Zlato in nafta ............................................................................................................................... 68

Ustaljena praksa "fundamentalistov" ................................................................................................ 70 Odstopanje objavljenih podatkov ................................................................................................ 70 Carry Trades ............................................................................................................................... 71 Povezanost z borzo delnic ........................................................................................................... 72 Trgovanje na podlagi novic in dogodkov .................................................................................... 72

5. TEHNIČNA ANALIZA ............................................................................................................. 73Temeljna načela ............................................................................................................................... 73

Temeljni koraki pri analizi .......................................................................................................... 74 Temeljne vrste grafikonov ............................................................................................................... 74

Črtni grafikon.............................................................................................................................. 74 Palica (Bar chart) ........................................................................................................................ 75 Stolpci ......................................................................................................................................... 76 Point & Figure ............................................................................................................................ 77 Japonske sveče ............................................................................................................................ 78

https://www.fortrade.eu/sl/



l

Trendi ............................................................................................................................................... 79 Vrste trendov .............................................................................................................................. 80 Črte podpore in odpora (Support and Resistance) ....................................................................... 83 Kanali ......................................................................................................................................... 85 Oblike spremembe trenda ........................................................................................................... 86 Oblike nadaljevanja trenda ........................................................................................................ 90

Japonske sveče ................................................................................................................................. 94 Struktura sveče ............................................................................................................................ 94 Dolga sveča (Long day) .............................................................................................................. 95 Kratka sveča................................................................................................................................ 95 Marubozu .................................................................................................................................... 96 Spinning Tops ............................................................................................................................. 97 Doji ............................................................................................................................................. 97 Dragonfly Doji ............................................................................................................................ 97 Gravestone Doji .......................................................................................................................... 98 Four Price Doji ........................................................................................................................... 98 Long Legged Doji ....................................................................................................................... 98 Black Hammer (Black Paper Umbrella) ..................................................................................... 99 Inverted Black Hammer ................................................................................................................... 99 White Hammer (White Paper Umbrella) ..................................................................................... 99 Inverted White Umbrella ............................................................................................................ 99 Engulfing oblike ....................................................................................................................... 100 Harami ...................................................................................................................................... 100 Morning Star ............................................................................................................................. 101 Evening star (Večerna zvezda) ...................................................................................................... 101 Three white soldiers .................................................................................................................. 102

Vrzeli ............................................................................................................................................. 103 Eliotovi valovi (Elliott Waves) ....................................................................................................... 104 Fibonacci številke in ravni ............................................................................................................. 106 Tehnični kazalci ............................................................................................................................. 110

Drseča povprečja ...................................................................................................................... 110 Navadno drseče povprečje (Simple Moving Average – SMA) .................................................... 110 Tehtano drseče povprečje (Wighted Moving Average – WMA) ............................................... 111 Eksponentno drseče povprečje (Exponential Moving Average – EMA) ..................................... 112 Uporaba drsečega povprečja pri borzni trgovini ........................................................................... 112 Bollinger Bands ........................................................................................................................ 115 Oscilatorji ................................................................................................................................. 116 Indeks relativne moči (Relative Strength Index – RSI) ................................................................ 116 Stohastični kazalec (Stochastic) ................................................................................................ 117 MACD Indeks konvergence/divergence drsečih povprečij .......................................................... 118 Sklep o uporabi oscilatorja ........................................................................................................ 119

6. UPRAVLJANJE S TVEGANJEM ........................................................................................... 122Velikost trgovanja in pravilo 2 % tveganja..................................................................................... 122 Če izgubim X%, koliko potrebujem, da se "vrnem"? ...................................................................... 122 Varovanje ....................................................................................................................................... 123 Trgovanje s strategijo ..................................................................................................................... 123 Slogi trgovanja ............................................................................................................................... 125

Skalpiranje ................................................................................................................................ 125 Daytrading ................................................................................................................................ 125 Swing Trading .......................................................................................................................... 126 Position trading ......................................................................................................................... 126 Kateri slog izbrati? .................................................................................................................... 127

7. UVOD V PSIHOLOGIJO TRGOVANJA ................................................................................ 128Primer Rothschild .......................................................................................................................... 128 Sprejemanje odločitev na podlagi dejstev in predsodkov ............................................................... 128




l

Množice ne vedo ............................................................................................................................ 130




l

1. UVOD V UVOD

Večina držav na svetu ima svojo lastno valuto: Srbija ima dinar, ZDA imajo dolar, v evropski monetarni uniji je valuta evro, v Braziliji je real, v Indiji pa rupija. Kot trgovino med državami se razume medsebojno izmenjavo različnih valut (pogosteje so to bančni depoziti, denominirani v različne valute). Ko katero izmed ameriških podjetij kupi tuje blago, storitve ali finančne instrumente, se morajo ameriški dolarji zamenjati v tujo valuto.

Vrednost neke valute glede na neko drugo se imenuje menjalni tečaj. Slednji vpliva na proizvodnjo in naš vsakdanjik, saj kadar vrednost domače valute zraste glede na tuje valute, tuje blago postane za nas cenejše, naše blago pa postane dražje za tujce. Kadar vrednost domače valute pade, tuje blago postane za nas dražje, naše blago pa cenejše za tujce.

Trgovina s tujimi valutami in bančnimi depoziti, denominirani v določene valute, se odvija na deviznem trgu. Transakcije, ki se opravijo na deviznem trgu, določajo menjalni tečaj med valutami, slednji pa določa ceno nakupa tujega blaga in finančnih instrumentov.

Obstajata dve vrsti valutnih transakcij. Primarne se imenujejo spot (promptni) transakcije, pod katere razumemo trenutno (v okviru dveh dni) izmenjavo bančnih depozitov. K o t terminske transakcije s e smatra izmenjava bančnih depozitov na določeni dan v prihodnosti. Spot (promptni) menjalni tečaj je tečaj za spot (promptno) transakcijo, terminski menjalni tečaj pa je menjalni tečaj za terminsko transakcijo.

Kadar se vrednost neke valute poveča, pravimo, da je prišlo do apreciacije, kadar pa se njena vrednost zmanjša, pravimo, da je prišlo do depreciacije glede na neko drugo valuto. V začetku leta 1999 j e b i l n a p r i m e r evro vreden 1,18 dolarja, 5. februarja 2003 pa je njegova vrednost znašala 1,08 dolarja. Torej, vrednost evra se je znižala za 8 % tj.

(1,08 - 1,18) / 1,18= - 0,08 = - 8%.

Skladno s tem, če vzamemo v ozir, da je vrednost dolarja v začetku leta 1999 znašala 0,85 evra za dolar, 5. februarja 2003 pa je znašala 0,93 evra za dolar, lahko rečemo, da se je v r e d n o s t ameriškega dolarja zvišala za 9 %: (0,93 - 0,85) / 0,85 = 0,09 = 9 %.

Zakaj je menjalni tečaj pomemben?

Menjalni tečaj je pomemben, saj vpliva na relativno ceno domačega in tujega blaga. Cena francoskega blaga v dolarjih s e določa na podlagi interakcije dveh dejavnikov: cene francoskega blaga v evrih in menjalnega tečaja med evri in dolarji.

Denimo, da je gospa Smith iz New Yorka ljubiteljica vina in da se je odločila kupiti steklenico francoskega vina Chateau Lafite Rothschild iz l e t a 1961 (pravijo, da je to bila zelo dobra trgatev), da bi izpopolnila svojo kolekcijo. V kolikor je cena vina v Franciji 1.000 evrov, menjalni tečaj pa 1,08 dolarja za evro, bo vino gospo Smith stalo 1.080 dolarjev (tj. 1.000 evrov x 1,08 dolarja za evro). Recimo tudi, da je gospa Smith prestavila svoj nakup za dva meseca in da s e je do takrat evro zvišal na 1,20 dolarja za evro. V kolikor bo domača cena steklenice vina Chateau Lafite Rothschild še naprej 1.000 evrov, se bo njegova dolarska cena povišala s 1.080 dolarjev na 1.200 dolarjev.

Toda, zvišanje vrednosti t e iste valute bo povzročilo, da b o cena tujega blaga v tej državi nižja. Če je menjalni tečaj 1,08 dolarja za evro, bo Pierre, ki je programer v Franciji, za računalnik Compaq, ki stane 2.000 dolarjev, plačal 1.852 evrov; če se menjalni tečaj poveča na 1,20 dolarja za evro, ga bo računalnik stal le 1.667 evrov.




l

Zvišanje vrednosti evra zmanjšuje ceno francoskega blaga v Ameriki, vendar povišuje ceno ameriškega blaga v Franciji. V kolikor vrednost evra pade na 0,90 dolarja, bo gospa Smith steklenico vina Chateau Lafite Rothschild plačala le 900 dolarjev namesto 1.080 dolarjev, med tem ko bo Pierre za nakup računalnika Compaq moral odšteti 2.222 evrov in ne 1.852 evrov.

Primeri nas pripeljejo do naslednjih sklepov: Kadar s e v r e d n o s t valute neke države zviša (kadar se j i vrednost poveča glede na druge valute), blago te države v tujini postane dražje, tuje blago v tej državi pa postane cenejše (če se domače cene obeh držav ne menjajo). Nasprotno temu, kadar s e vr ednos t valute neke države zniža, njeno blago v tujini postane cenejše, tuje blago v tej državi pa postane dražje.

Zvišanje vrednosti valute otežuje domačim proizvajalcem, da svoje blago prodajo v tujini in povečuje konkurenčnost tujega blaga na domačem tržišču, saj je cenejše. Zvišanje vrednosti dolarja j e od l e t a 1980 do začetka l e t a 1985 škodovalo proizvodnji ZDA. Na primer, ameriška industrija jek l a ni bila pretresena samo zato, ker je prodaja ameriškega jekla v tujini padla, ker je bil dražji, temveč tudi zato, ker se je prodaja relativno poceni tujega jekla v ZDA povečala. Čeprav je zvišanje vrednosti ameriškega dolarja ogrozilo posamezna domača podjetja, je to bilo za ameriške potrošnike koristno, saj je bilo tuje blago cenejše. Zaradi močnega dolarja so padle cene japonskih video rekorderjev in fotoaparatov, kakor tudi cena turističnih aranžmajev v Evropi.




l

2. UVOD V FOREX

Kaj je Forex

Največji trg na svetu

FOREX in FX sta kratici izraza "FOReign Exchange" (trgovina z valutami) in predstavljata izvenborzni valutni trg. FOREX je največji in najbolj likviden trg na svetu z dnevnim prometom okrog 3 trilijone US dolarjev (3,000,000,000,000), kar je okrog 30 krat več od prometa NYSE in NASDAQ skupaj. FOREX je medbankarski in interdilerski denarni trg, kar pomeni, da se z valutami trguje neposredno med bankami, dilerji in investitorji, ki želijo diverzificirati, špekulirati ali hedgirati valutno tveganje. Forex ni trg v klasičnem pomenu te besede, saj ni centralizirano mesto, na katerem se vršijo aktivnosti trgovanja. Zaradi tega pravimo, da je Forex OTC (over-the-counter) oziroma izvenborzni trg. Trgovanje med udeleženci na Forexu se vrši s pomočjo računalniških terminalov in interneta na tisočih lokacijah po vsem svetu v istem trenutku. Zaradi velikosti posameznih transakcij in visokih finančnih zahtev valutni trg do nedavnega ni bil dostopen "malim" investitorjem, tako da se j e trgovina vršila med bankami, dilerji in občasno velikimi špekulanti. Danes, ob pomoči leveragea, se lahko v velike pozicije vstopi z relativno majhnim zneskom kapitala (maržo), tako da je ta trg postal bolj likviden kakor kadar koli prej in dostopen velikemu številu investitorjev.

8000 delnic proti 4 parom glavnih valut

Na newyorški borzi, kot največji na svetu, je na seznamu okrog 4500 delnic. Na NASDAQ še okrog 3500. S katerimi del n i c a m i b o s t e trgovali? Ali imate čas analizirati in izbrati "najboljše"? Ali imate softver? Ali imate znanje? Naj izračunamo: za analizo imate 10,8 sekunde na podjetje!

Ni posrednikov

Trg delnic je sestavljen iz večjega števila centraliziranih borz. Eden od problemov s centraliziranimi borzami je obstoj posrednikov. Kateri koli udeleženec, ki se nahaja med trgovcem in kupcem/prodajalcem vrednostnih papirjev ali drugega instrumenta, s katerim se trguje, pomeni dodatne stroške. Ti stroški so lahko izraženi glede na čas, potreben za izvršitev naloga, ali glede na dodatne provizije. Spot valutni trg izključuje posrednike in strankam omogoča, da poslujejo v neposredni interakciji z vzdrževalci trga. Zaradi tega imajo Forex trgovci hitrejše izvrševanje nalogov in nižje transakcijske stroške.

Delovni čas (24-urna likvidnost)

Trgovanje na Forexu se vrši neprekinjeno 24 ur od nedelje zvečer od 22:00 do petka zvečer do 23:00 po beograjskem času (GMT+1 ali EST+6). Ni vam treba več čakati, da se borza odpre, medtem ko so novice o nekem dogodku že "na ulici", niti vam ni treba prekiniti trgovanja, ker se na borzi zaključuje delovni čas. Obstajajo tri osnovne ekonomske časovne cone, ki so pomembne za trgovanje na Forexu. Delovni dan se najprej začne na Daljnem vzhodu. Kadar dejavnost na Japonskem, v Singapurju in Sydneyju začne pojenjati, začnejo evropska tržišča (Frankfurt, Zürich, London) delati. Nekaj ur za njimi začnejo delati ameriška tržišča (New York, Chicago, Toronto, Mexico). Kadar Amerika začne upočasnjevati, Daljni vzhod začne znova delati. Na ta način Forex, kot svetovni trg valut, funkcionira 24 ur in odpravlja omejitev na trgovanje tekom nekaj delovnih ur lokalnih borz.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24

Beograd, Frankfurt London New

Sydney Tokyo




l

Hitrost in kakovost izvrševanja nalogov

Kot rezultat neprimerljive likvidnosti Forex spot trga s t a hitrost in kakovost izvršitve naloga daleč pred tistimi na trgu delnic, prav tako na drugih trgih. Cene in podatki, ki se pojavljajo na območjih za trgovanje, so v realnem času in nalogi se izvršujejo v trenutku.

Možnost zaslužka tudi, kadar trg raste ali pada

V vsa k i odprti FX poziciji je trgovec istočasno kupil eno valuto (long pozicija) in prodal drugo (short pozicija). Short pozicija je tista, v kateri trgovec proda eno valuto v pričakovanju padca njene vrednosti, nato pa jo, ko se to zgodi, kupi po nižji ceni. Na ta način se lahko zaslužek realizira tudi, kadar trg pada.

Nižji transakcijski stroški

Mnogo bolj se splača trgovati na Forex-u kot na katerih drugih trgih, tako glede višine provizije, kakor tudi skupnih stroškov transakcije. Online Forex borznoposredniške hiše ne zaračunajo provizije niti nadomestila, zagotavljajoč pri tem trgovcem dostop do vseh tržnih informacij in softverskih orodij. Na drugi strani se provizije za trgovanje z delnicami pri online borznih posrednikih gibljejo od 7 do 30 $ ali od 0,3 % do 1 %.

Še ena pomembna stvar, ki jo je treba imeti v mislih, je širina t.i. "spreda" (spread). Spread je razlika med bid/ask ceno (cena, ki se ponuja, in cena, ki se jo išče) v določenem trenutku. Od te razlike v ceni se financirajo online Forex borznoposredniška podjetja.

Boljši vzvod

Leveridge v vrednosti 100:1 je ustaljen pri online Forex trgovanju, čeprav se lahko giba tudi v razponu 50:1 do 400:1. Leveridge je odnos med denarjem, ki ga imate na računu, in skupno vrednostjo transakcije, v katero lahko vstopite s to količino denarja. To pomeni, da s svojimi 1.000 EUR, pri leveridgu v vrednosti 100:1, lahko odprete pozicijo v vrednosti 100.000 EUR, tj. potrebujete samo 1 % kapitala. Pri equity borznih posrednikih oziroma borznih posrednikih, ki se ukvarjajo s posredovanjem v trgovini z delnicami, je leveridge 2:1.



Posetite http://www.Fortrade.eu i počnite da zarađujete novac! 10

l

Zgodovina denarja1

Denar je vse tisto, kar se po navadi sprejema kot plačilno sredstvo pri nakupu dobrin in storitev ter plačilu obveznosti in davkov. Denar je vse tisto, kar se sprejema kot sredstvo izmenjave. Slednji prav tako služi kot izražanje vrednosti in enote.

Valuta Splošno sprejeta oblika denarja (zajema bankovce in kovance), ki jo je izdala država in katera kroži znotraj gospodarstva ene države. Uporablja se kot sredstvo izmenjave dobrin in storitev ter tvori temelj trgovine.

Zgodovina denarja se je začela tisti trenutek, ko so se ljudje naučili trgovati tako, da so predmete, ki so jih posedovali, zamenjali za predmete, ki so jih potrebovali. Ko so želeli nabaviti sekiro, je bilo treba poiskati nekoga, ki jo ima in jo je pripravljen zamenjati za nekaj, kar slednji poseduje. Ta princip velja tudi danes, vendar v nekoliko drugačni obliki: v zameno za blago, ki ga potrebujemo, prodajalcu dajemo denar, on pa lahko ta denar uporabi za nakup česa drugega.

NA ZAČETKU JE OBSTAJALA BLAGOVNA MENJAVA

Naši najzgodnejši predniki so bili samozadostni, zagotavljajoč si hrano, obleko in zavetje v svoji okolici. Redko, da j im je kaj ostalo za izmenjavo. Toda, kakor so se oblikovala plemena in skupnosti, s t a lov in zbiranje hrane postala uspešnejša; občasno so se pojavljali presežki. Pleme, ki je imelo presežek živalske kože, ni pa imelo dovolj žita, je l ahko svoj presežek zamenjalo s plemenom, ki je imelo hrane v izobilju, ne pa tudi kože. Tako je nastala trgovina. Tako kot se je razvijala družba, tako je cvetela tudi trgovina. Mogoče je najbolj znan tisti primer iz l e t a 1626, ko je znani Pieter Minuit zamenjal bisere in drugi nakit, ki so bili vredni 24 dolarjev, za otok Manhattan, katerega vrednost se danes ocenjuje na 100 milijard dolarjev.

BLAGOVNA MENJAVA NI TRANSAKCIJA

Potrebnega je bilo veliko časa in energije, da bi našli nekoga, ki ima prav tisto, kar vi potrebujete in da je pripravljen prevzeti tisto, kar mu lahko vi ponudite. Ni se vedno lahko uskladiti glede tega, kaj je koliko vredno. Koliko kož je vrednih eno košaro žita? Kaj se dogaja, če morate za plug dati kravo in pol? Vrednost blaga za trgovino je odvisna od njene količine. V Rimu so bili vojaki pogosto izplačani z vrečkami soli, od tod tudi izvira beseda salary (plača), saj soli ni bilo v zadostnih količinah, potrebovali pa so jo za konzerviranje hrane. V Evropi je leta 1393, ko so cene uvoznih začimb bile zelo visoke, začimbe pa v glavnem redke, funta žafrana bila vredna toliko kot vlečni konj. Za funt ingverja je bilo mogoče kupiti ovco. (Danes je funt ingverja vredna 2 dolarja, zato pa funt žafrana stane okrog 3.000 dolarjev).

ZA DENAR JE VSE MOŽNO

Z razcvetom trgovine se je pojavil tudi denar. Kupci in prodajalci so sprejeli sistem za utrjevanje vrednosti in se dogovorili, k a j s e l a h k o s p r e j m e k o t sredstvo plačila. Beseda valuta ali drugo ime za denar označuje vse, kar se lahko uporablja za plačilo. V antični dobi je bila živina ena od osnovnih oblik valute.

KOVINA POSTAJA STANDARD

1 V tem poglavju je uporabljeno gradivo s spletnih strani Narodne Banke Srbije (www.nbs.yu) in "The Wall Street Journal Guide to Understanding Money and Investing" (www.online.msdw.com)


http://www.nbs.yu/

http://www.online.msdw.com/



l

Že leta 2500 pr. n. št. so se različne plemenite kovine, kot so zlato, srebro in baker, uporabljale v Egiptu in Mali Aziji za plačilo blaga in storitev. Do l e t a 700 pr. n. št. se je denar v kraljevini Lidiji koval iz elektruma, z l i t i n e zlata in srebra, ki je bila bledo rumene barve. Ta denar je bil zelo vreden, trajen in lahek za nošenje. Poleg tega se n i mogel unič i t i a l i razpas t i na pot i do t ržn ice . S pojavom kovanega denarja se je plačevalo s pomočjo tale oziroma odštevanja točnega zneska, ne pa z merjenjem teže. Na ta način je b i l sistem izmenjave povsem poenostavljen. Dolgo pred tem se je relativna vrednost valute ugotavljala glede na plemenite kovine, in sicer najpogosteje glede na zlato ali srebro. Od tod tudi izvirajo izrazi, kot sta funta sterlinga ali zlati standard. Danes nacionalna gospodarstva vrednost svoje valute ne temeljijo na rezervah plemenitih kovin. Začenši od l e t a 1971 zlato več ni edinstveno merilo vrednosti, ker so tega leta razvite države prenehale odkupovati svoje bankovce za zlato.

POREKLO PAPIRNATEGA DENARJA

Čeprav lahko za predhodnike papirnatega denarja smatramo račune in potrdila, ki so jih Babilonci uporabljali že 2500 let pr. n. št., imajo najstarejši bankovci svoje poreklo na Kitajskem. V času Kublaj Kana, leta 1273, so bili bankovci izdelani iz murvinega lubja. Na bankovcih sta bila njegov pečat in podpis njegovega blagajnika. Najstarejši ohranjen denar je kwan. Ta denar, dimenzije okrog 8 1/2x11 inč, j e b i l u p o r a b l j e n na Kitajskem v času dinastije Ming, v obdobju med leti 1368 in 1399.

Ameriški dolar ima poreklo v srebrnem denarju, znanem po imenu "joakimštaler", ki se j e le ta 1518 koval v dolini (thal) Joakim v Bohemiji. Ta denar je bil v široki uporabi tudi na Nizozemskem in se je imenoval daalder, v Skandinaviji daler, v Angliji pa dolar. Poleg ZDA še najmanj dvanajst držav za svojo valuto uporablja naziv dolar.

Na začetku je bila situacija z ameriškim dolarjem kaotična in to je trajalo vse, dokler ni bil leta 1863 sprejet Zakon o bančništvu, s katerim je bila vzpostavljena enotna valuta. Banke so do takrat uporabljale papirnati denar (ki se je imenoval scrip), vendar niso bile vedno v stanju zadovoljiti povpraševanje svojih strank po čvrsti valuti (pod katero so razumeli zlat in srebrn denar ali specije). Specije so lahko bile zlate in srebrne palice ali gotovina. P o n a v a d i se j e za dolar dobilo samo en del njegove nominalne vrednosti. Dolar je včasih imel podlago v zlatu in srebru. Do l e t a 1963 so se ameriške menice imenovale srebrni certifikati. Danes so to note Centralne banke (Federal Reserve), katerim kot podlaga služi samo gospodarska integriteta ZDA. Slednje se lahko zamenjajo za specije.

V Evropi so bili prvi bankovci tiskani na Švedskem leta 1661. Prvi bankovci so bili v Britanskem imperiju v obliki solo menic. S tem denarjem so leta 1690 bili izplačani vojaki v u Massachusettsu, katerim zaradi neuspelega obleganja Quebeca ni mogel biti razdeljen plen kot nagrada. Takšen način plačila je postal priljubljen tudi v drugih kolonijah, čeprav vojaki nad tem niso bili ravno navdušeni. V ZDA se srebrni dolar ni koval vse do leta 1792, tako da je povsem možno, da kovanec, ki ga je mladi George Washington vrgel preko reke Potomac, ni bil dolar.

ZGODOVINA DENARJA SRBIJE, ČRNE GORE IN JUGOSLAVIJE

"Srbski dinar" je bil prvič omenjen v arhivskih dokumentih konec leta 1214 v času Stefana Prvovenčanega. Od tega časa vse do padca Despotovine l e t a 1459 so dinar kovali skoraj vsi srbski vladarji. On je predstavljal eno od najpomembnejših obeležij samostojnosti in državnosti srbske države v srednjem veku. Ves srednjeveški denar Srbije se je, zaradi umika zlata iz obtoka – pojav, značilen za to obdobje povsod v Evropi – koval izključno v srebru. Zaradi izgube samostojnosti srbske države je bilo vse do polovice XIX. stoletja v uporabi veliko število različnih valut tujih držav. V obdobju turške nadoblasti na območju današnje Srbije je delovalo nekaj kovnic turškega denarja – Novo Brdo, Kučajna in Beograd. Naziv zadnje vrste turškega srebrnega denarja – para (iz arabske besede bara – kar pomeni srebro) je prisoten tudi danes kot naziv stotega dela sodobnega dinarja.

Kovanci




l

U 19. stoletju, v času vladavine Karađorđa in kneza Miloša, je bilo v Srbiji v obtoku veliko število različnih valut, od turških do zahodnoevropskih. Tekom tega obdobja se je uporabljalo 43 vrst tujega denarja, in sicer deset zlatih, 28 srebrnih in pet bakrenih. Toda vzporedno z uspešno politično osvoboditvijo od turške oblasti so se začeli prvi koraki pri vzpostavljanju lastnega denarnega sistema, da bi se po več kot štirih stoletjih od kovanja zadnjega srbskega srednjeveškega denarja v Srbiji znova začelo z njegovim kovanjem. Soočen s problemi, ki jih je povzročila uporaba številnih vrst denarja v Kneževini Srbiji, je knez Mihailo Obrenović sprejel odlok o kovanju srbskega denarja. Tako je nastal kovani denar, izdelan iz bakrovih zlitin v vrednosti 1, 5, in 10 par, s podobo kneza Mihaila na kovancu in letom izdaje 1868. Nova denarna enota dinar je bila skovana v srebru leta 1875. Nosil je podobo kneza Milana, izdelan pa je bil v vrednostih 50 par ter 1 in 2 dinarja. Prvi zlati denar v Srbiji, v nominalni vrednosti 20 dinarjev, je bil skovan leta 1879. Ob razglasitvi kneza Milana za kralja Srbije 6. marca 1882 je bil skovan zlati denar v vrednosti 10 in 20 dinarjev, priljubljeno imenovan "milandor".

Srbija je svoji nacionalni valuti dala podobo s prejetjem standardov Latinske denarne unije, katere stroge odredbe so predpisovale stopnjo finosti kovine za izdelavo kovanega denarja, kakor tudi stopnje kovanja.

V kasnejšem obdobju so izdali več vrst kovancev. Zadnja emisija denarja s podobo vladarja iz dinastije Obrenovića izvira iz leta 1897, ko je bil v srebru skovan denar v vrednosti 1 in 2 dinarjev s podobo kralja Aleksandra I Obrenovića. Dinastična zamenjava na prestolu l e t a 1903 je prinesla bistvene spremembe na področju izdajanja denarja. Z zakonom iz leta 1904 je bilo predvideno kovanje kovinskega denarja s podobo novega vladarja Petra I. Karađorđevića. Iz istega leta je tudi prva izdaja petih različnih vrednosti denarja, kovanega v bronu in srebru, kakor tudi tradicionalni srebrni denar v vrednosti 5 dinarjev s podobami Karađorđa in Petra I, skovan ob stoti obletnici prve srbske vstaje. Ta emisija denarja, kakor tudi naslednji dve, iz leta 1912 in 1915, je bila kovana na Dunaju. Z začetkom vojne je bila prekinjena vsaka zveza s to kovnico, zato je bil del emisije leta 1915 skovan v pariški kovnici. Denar z letom kovanja 1917 je bil izdelan v Ameriki.

Po zaključku prve svetovne vojne so se na območju novonastale Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v obtoku znašle različne vrste kovancev. Ta denar je bil postopoma zamenjan in že leta 1920 je bil izdan kovani denar nove države, ko je bilo sprejeto, da bo nacionalna denarna enota d in a r , k i s e de l i na 10 0 pa r . Kralj Aleksander I. Karađorđević j e l e t a 1925 izdal zlati denar, katerega vrednost je bila 20 dinarjev. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je leta 1929 postala Kraljevina Jugoslavija, zato se je izdal nov denar z novim nazivom države. Tekom l e t a 1931 je bila izdana velika količina denarja v vrednosti 1 in 4 dukate, ki sicer ni predstavljal rednega denarja. Na zlatnikih v vrednosti 1 dukat je bilo poprsje kralja Aleksandra, na četrtini dukata pa je bila poleg podobe kralja Aleksandra tudi podoba kraljice Marije. V obdobju do leta 1941 je bil izdan kovani denar različnih vrednosti in sestave kovin, izdelan pa je bil predvsem na Dunaju. Z zadnjo izdajo kovanega denarja Kraljevine Jugoslavije, nastale l e ta 1938, se je denar začel izdelovati v državi, v Državni kovnici v Topčiderju.

Po drugi svetovni vojni je bil prvi kovani denar Jugoslavije izdan leta 1945. Od takrat do danes so bile realizirane številne izdaje kovanega denarja, s časom v bolj naprednih tehnikah izdelave, kakor tudi v boljši kakovosti zlitin, iz katerih je izdelan. Ustreznim elementom, kot sta grb in naziv države izdajateljice, so registrirane vse spremembe v državni ureditvi, ki so se dogajale tekom prejšnjega obdobja. Bankovci

Tekom 18. stoletja sta se iz večine evropskih držav iz prometa umaknila zlato in srebro, zaradi česar se je pojavila potreba po papirnatem denarju. To predstavlja razlog za pojav prvega papirnatega denarja tudi pri nas. Na našem področju se je prva vrsta papirnatega denarja, natančneje denarnega naročila, pojavila leta 1848 v Vojvodini, v Sremskih Karlovcih in Subotici. To so bili asignati, ki so bili izdani na podlagi kritja z nacionalnimi dobrinami (nepremičninami in podobno). Prvi bankovci v Kneževini Srbiji so bili tiskani leta 1876




l

kot denar Glavne državne blagajne za potrebe financiranja srbsko-turške vojne, vendar nikoli niso prišli v obtok. Verjame se, da je za njih risbe izdelal znani srbski pesnik in slikar Ěura Jakšić. Glede na to, da so leta 1884, z nastankom Privilegirane narodne banke Kraljevine Srbije, bili ustvarjeni pogoji za izdajo bankovcev, je bil istega leta izdan bankovec v vrednosti 100 dinarjev. Plačljiv je bil v zlatu in izdelan v Belgiji. Toda, navajeni na kovance, so ljudje ta bankovec hitro zamenjali za zlato, tako da je šele bankovec v vrednosti 10 dinarjev bil izdan leta 1885, plačljiv v srebru, pridobil zaupanje državljanov in bil široko sprejet, kakor tudi ostali bankovci za tem, in sicer do začetka prve svetovne vojne.

V času avstro-ogrske okupacije je Narodna banka vložila številne napore zagotovitev rezerve bankovcev, s tiskanjem dodanih količin v Franciji in z izdajo »vojnega bankovca« v vrednosti 50 dinarjev, za katerega je načrt izdelala Beta Vukanović, akademska slikarka. Da bi preprečili vnos novih bankovcev, je bil v Srbiji v uradnem obtoku v glavnem denar okupatorja: krone, marke, levi in pečatni dinarski bankovci.

Po dosegu državne samostojnosti leta 1878 je Črna gora svoj prvi papirnati denar (napotnice, ki so pri vsem imele vlogo bankovcev) dobila šele leta 1912, z najmanjšo nominalno vrednostjo 1 in največjo 100 perperov. Okupacijske oblasti so, kakor tudi v Srbiji, izvršile pečatenje napotnic, izdanih v letih 1912 in 1914 ter jih kot takšne tekom vojne vpeljale v uradni obtok.

Po koncu prve svetovne vojne in nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sta se pojavila problem valutne pisanosti in potreba po poenotenju denarnega sistema in nostrifikacije bankovcev. Izdajatelj nove skupne valute, dinarja, je bilo Ministrstvo za finance Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, s čimer je dinar znova bil imenovan v nacionalno valuto. Privilegirana Narodna banka Kraljevine Srbije j e l e t a 1920 prerastla v Narodno banko Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter so bili istega leta izdani bankovci v vrednostih 10, 100 in 1000 dinarjev.

Z nastankom Kraljevine Jugoslavije leta 1929 je Narodna banka Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev postala Narodna banka Kraljevine Jugoslavije in je tiskala tri bankovce, in sicer v Zavodu za izdelavo bankovcev – Topčider. Do začetka druge svetovne vojne je Narodna banka vršila svojo osnovno funkcijo izdajanja denarja. Po razpadu Kraljevine Jugoslavije se je Narodna banka Kraljevine Jugoslavije preoblikovala v Srbsko narodno banko, ki je razglasila srbski dinar za domačo valuto in onemogočila uporabo tujih valut na tistih področjih srbske države, ki so bili okupirani s strani sosednjih držav. Begunska vlada Kraljevine Jugoslavije je leta 1943 tiskala serijo bankovcev, ki ni nikoli prišla v obtok.

Po koncu druge svetovne vojne je nova oblast vpeljala valutno reformo, zamenjavo okupacijskega denarja in izdala serijo bankovcev Demokratične Federativne Jugoslavije, katere prve količine so bile tiskane v Moskvi. Dinar je ostal denarna enota tudi v novi državi. V obdobju od leta 1945 do l e t a 1992 je bilo v Jugoslaviji izdanih skupno 12 serij bankovcev s 67 vrednostmi.

VZPONI IN PADCI PAPIRNATEGA DENARJA

Papirnati denar je doživljal svoje vzpone in padce, saj se je zaradi gospodarskih sprememb zelo hitro menjavala njegova vrednost. Ko je velika količina denarja v obtoku, cene rastejo, kupna moč denarja pa pada. To je inflacija. V času državljanske vojne v Ameriki, na primer, so bankovci izgubili svojo vrednost, tako da je bankovec v vrednosti 1 dolarja bil vreden samo 2,5 centa. V Nemčiji je bilo leta 1923 potrebnih 726 milijonov mark za stvar, ki se je lahko leta 1918 kupila za 1 marko. Istega leta je neka gospodinja v Nemčiji uporabljala bankovce, da bi zakurila peč, saj je bilo ceneje sežgati bankovce, kot z njimi kupiti drva za kurjavo.

Tekom obdobja hiperinflacije, leta 1993, je Zvezna Republika Jugoslavija izdala serijo bankovcev z enormnimi nominalnimi vrednostmi (5.000.000.000, 50.000.000.000 in 500.000.000.000 dinarjev).




l

Vloga Centralne banke in denarna masa

Centralna banka je javna institucija, odgovorna, da pazi na vrednost oziroma kupno moč denarja. Ključna vloga Centralne banke je zagotovitev monetarne in finančne stabilnosti. Kot monetarno stabilnost se razume nizko, stabilno in predvidljivo inflacijo ter zaupanje v valuto. Kot finančno stabilnost se razume zdrav finančni sistem, v katerem banke in druge finančne organizacije dobro funkcionirajo in odgovorno pazijo na denar svojih strank.

Funkcije Centralne banke:

• upravlja z denarjem in obrestnimi merami, da bi ustvarila nizko, stabilno in predvidljivo stopnjo inflacije, s čimer ustvarja ozračje za doseganje gospodarskega razvoja in rasti zaposlenosti.

• skrbi za vrednost nacionalne valute, doprinese k rasti življenjskega standarda državljanov. • upravljajoč z denarjem in krediti vpliva na krepitev in ohranjanje zaupanja javnosti v domačo

valuto, kar gospodarstvenikom in državljanom olajšuje sprejemanje poslovnih odločitev in načrtovanje prihodnosti.

• vpliva na finančno stabilnost, zagotavljajoč varnost in učinkovitost plačilnega sistema ter nadzira aktivnosti poslovnih bank in drugih finančnih organizacij.

• centralna banka je bankir države, upravlja z javnimi fondi in javnim dolgom.

Da bi moderno gospodarstvo funkcioniralo enotno, potrebuje krmarja, ki mu bo pomagal, da ne stagnira in da se prav tako ne razvija prehitro. Tako Srbija kot tudi druge države poskušajo nadzorovati količino denarja v obtoku. Proces črpanja ali umik denarja je odraz denarne politike, ki jo vodi Centralna banka, da bi uravnavala gospodarska gibanja v državi. Denarna politika ni vedno ista. To je neprekinjeno žongliranje s ciljem, da se ohrani takšna raven denarja v gospodarstvu, ki ji bo omogočila razvoj, vendar ne preveč hitro.

Da bi upočasnila rast gospodarstva, v katerem je v obtoku veliko denarja, centralna banka prodaja državne obveznice in na ta način umakne gotovino, ki bi se v nasprotnem lahko dala na posojilo.

Igrajoč vlogo bankirja bank Centralna banka lahko vpliva na količino denarja v obtoku, spreminjajoč obrestno mero, ki se imenuje diskontna stopnja, ki se jo zaračunava bankam, ko se jim daje sredstva na posojilo. Če j e d i s ko n tn a stopnja visoka, banke niso motivirane vzeti sredstev na posojilo. Če je diskontna stopnja nizka, s e banke lažje odločijo za posojilo, s tem pa tudi same lažje dajo sredstva na posojilo svojim strankam.

Ni lahko usmeriti denarne mase niti nadzorovati stopnje rasti, zaradi tega, ker se gospodarstvo po navadi ne odziva na poteze Centralne banke. P o n a v a d i j e potrebnih okrog šest mesecev, da se bistvene spremembe v finančni politiki neposredno odrazijo na gospodarstvu. Ta časovni razkorak najbolje govori o tem, da ima gospodarstvo lasten ritem in da se v določenem obdobju razvija prehitro, v drugem pa nezadostno. Centralna banka je dolžna javno predstaviti svoje cilje glede rasti gospodarstva za naslednje leto. Toda od nje se ne zahteva uresničitev teh ciljev, glede na potrebe pa lahko spremeni lastno politiko ali smer.

Denarna masa

Ne obstaja idealna denarna masa oziroma količina denarja v obtoku. Cilj Centralne banke je, da gospodarstvo funkcionira enakomerno, to pa doseže tako, da skrbi za denar, ki ga trošijo prebivalci. Denarna masa se meri s količino denarja, ki jo prebivalstvo lahko porabi, vključujoč gotovino in likvidna sredstva oziroma sredstva, ki se lahko pretvorijo v gotovino. Kadar Centralna banka vodi takšno politiko, s pomočjo katere se pride do denarja tako, da povečuje denarno maso, imata tako denarna masa kot gospodarstvo tendenco hitre rasti, poveča se zaposlenost in v državi vlada blaginja. Toda, če se Centralna banka odloči za politiko ohranjanja denarne mase pod nadzorom, tako da zmanjšuje dajanje denarja v obtok, da bi obvladala inflacijo, takrat gospodarstvo stagnira, poveča se število brezposelnih in v celotni državi prevladuje mračno razpoloženje.




l

V kolikor pozorno spremljate svojo denarno maso, potem zagotovo veste, koliko denarja imate v denarnici in koliko na tekočem računu. Prav tako veste tudi, koliko vam prinesejo plača in investicije, ki jih lahko hitro unovčite, kot so varčevanje ali potrdila o depozitu. Na podoben način ekonomisti in ustvarjalci gospodarske politike pozorno spremljajo obseg denarne mase pri prebivalstvu in za njegovo izračunavanje uporabljajo tri parametre, ki se imenujejo M1, M2 in M3. To so denarni agregati oziroma sredstva, razvrščena po skupinah. M1 se, na primer, uporablja za izračunavanje obsega likvidnih sredstev, kot je gotovina. Cilj je, da se denar, ki se varčuje, loči od denarja, ki se troši, da bi se predvidele neizogibne spremembe v gospodarstvu.

M1 ali denar v ožjem smislu zajema obliko denarja, ki se takoj troši, kot sta gotovina ali denar na tekočem računu. M2 ali denar v širšem smislu zajema elemente, ki tvorijo M1, prav tako pa tudi varčevanje, kakor tudi denar v obliki kratkoročnih depozitov (kot je certifikat o depozitu), ki se ne more trošiti neposredno, vendar se lahko na zelo lahek način zamenja za gotovino. M3 je najobsežnejši parameter za merjenje denarne mase. Z njim so popolnoma zajeti vsi elementi, ki tvorijo M1 in M2, aktivo in pasivo finančnih institucij, vključujoč tudi dolgoročne depozite, ki se ne morejo tako lahko pretvoriti v sredstva za porabo.

Gibanje denarne mase se spremlja v različnih časovnih obdobjih, s čimer se ugotavlja kratkoročne spremembe in dolgoročne trende. V navedenih primerih je podan mesečni pregled gibanja denarne mase v Srbiji tekom leta 2006 (v milijonih dinarjev):

DENARNA MASA 2005 Dec 2006 Sep

Gotovina v obtoku 53,650 52,110 + Prenosljive vloge 91,234 106,285

Druge finančne institucije 1,487 2,045 Denarna sredstva gospodarstva 65,060 71,111 Denarna sredstva organov lokalne uprave 5,935 11,452 Denarna sredstva prebivalstva 13,454 16,251 Nepridobitne in druge organizacije 5,298 5,426

= Denarna masa (M1) 144,884 158,395 + Vezane vloge dinarja 47,872 76,736 = Denarna masa (M2) 192,756 235,131 + Devizne vloge 266,692 336,123 = Denarna masa (M3 ) 459,448 571,254

Glede na definicijo ameriških Federalnih rezerv je struktura denarnih agregatov naslednja:

M1= gotovina

+ potovalni čeki + vidni depoziti + ostali transakcijski

depoziti M2= M1 + kratkoročni depoziti malih denominacij in REPO pogodbe + hranilne vloge in Money market deposit accounts + delnice investicijskih skladov denarnega

trga M3= M2 + kratkoročni depoziti velikih denominacij in REPO pogodbe + delnice investicijskih skladov denarnega trga (institucionalne) + evrodolarji




l

SPREMEMBA PARAMETRA – M2

Sredi leta 1993 je pri izračunavanju denarne mase Ameriška Federalna Rezerva (Centralna banka) prenehala uporabljati M2 kot parameter, ki se je dolgi niz let uporabljal za merjenje stanja v gospodarstvu, ker ima vedno več l j udi gotovino v investicijskih fondih na trgu denarja, kar ni bilo kot element vključeno s parametrom M2. Centralna banka je sklepala, da cifra, izkazana na podlagi parametra M2, ni predstavljala dovolj zaupnega pokazatelja gospodarske rasti. Namesto določanja obrestne mere, s katero se lahko nadzoruje denarna masa, se uporablja nova metoda, ki sestoji iz ugotavljanja kratkoročnih realnih obrestnih mer oziroma tekoče obrestne mere, zmanjšane za stopnjo inflacije na ravni, na kateri po mnenju Centralne banke zagotavlja rast, pri tem pa ne spodbuja inflacije.

POVEČANJE DENARNE MASE POSPEŠUJE RAST, VENDAR TUDI INFLACIJO

V času recesije lahko gre Centralna banka v novo izdajo denarja, s čimer olajša kreditiranje. K o g o s p o d a r s t v o okreva, se povečuje tudi povpraševanje po proizvodih in storitvah, zato prodajalci dvigujejo cene. To je inflacija.

Večina ekonomistov se strinja, da inflacija ni dobra za gospodarstvo, saj s časom uničuje vrednost, vključujoč tudi vrednost denarja. Če inflacija raste po letni stopnji 10 %, bi knjiga, ki je, na primer, leta 1980 stala 10 dinarjev, leta 1987 stala 20 dinarjev. Primerjava pravi, da je inflacija na letni ravni znašala 5 %, ista knjiga b i š e l e leta 1994 stala 20 dinarjev. V času inflacije investitorji raje vlagajo svoj denar v stvari, kot so umetniška dela ali nepremičnine, ki jih lahko kasneje preprodajo in ustvarijo velik dobiček, in ne v podjetja, ki ustvarjajo nove proizvode ter nova delovna mesta.

Inflacija ne prizadene vsakogar. Dolžniki jo imajo radi. Na primer, danes si sposodite 100.000 dinarjev z obvezo, da jih vrnete čez sedem let. Če bi inflacija bila 10 % letno, bi bil denar, ki ga morate vrniti, realno vreden današnjih 50.000 dinarjev. V času inflacije so najbolj prizadeti ljudje, ki živijo od stalnih prihodkov, najpogosteje upokojenci, katerih prejemki so ugotovljeni na podlagi osnovne plače, ki so jo zaslužili v manj inflatornih časih. Njihov standard hitro pada zaradi visoke inflacije in včasih so primorani prodati svoje hiše ali posegati po drugih drastičnih gospodarskih ukrepih.

Inflacija je po navadi posledica političnih pritiskov. Kadar je gospodarstvo v vzponu, se odpirajo nova delovna mesta in zmanjšuje se brezposelnost. Politiki so skoraj vedno za to, da prisilijo Centralno banko, da vodi politiko, ki spodbuja gospodarstvo. Najučinkovitejša metoda za obvladovanje inflacije je, da Centralna banka izzove recesijo oziroma zastoj gospodarstva.

Da bi se izognili dolgotrajnemu zastoju ali resnejšim problemom, kot je depresija, politiki in Centralna banka, takoj ko opazijo znake zastoja v gospodarstvu, menjajo svojo politiko, s čimer stimulirajo najem kreditov in gospodarsko rast. S časoma država pride iz recesije, začne se gospodarska rast in ciklus se začne od začetka.

Trgovanje z valutami in menjalni tečaji

Vrednost valute oziroma njena vrednost glede na druge valute je odvisna od tega, koliko je ta valuta atraktivna na trgu. Če je povpraševanje po njej veliko, tudi njena cena raste. Nagle in hitre spremembe menjalnih tečajev so po navadi znak, da je gospodarstvo v kaosu, da nenadzorovano raste stopnja inflacije, da se ne odplačujejo kreditne obveznosti in da obstaja resen primanjkljaj v trgovinski bilanci. Politične razmere prav tako lahko vplivajo na rast ali padec menjalnih tečajev. Nevarnost pred vojno ali državljanskimi nemiri pogojuje zmanjšanje tečaja valute države, v kateri se to dogaja, glede na druge valute.




l

Ekonomski pogoji po navadi vplivajo na trgovce, kadar se odločajo, ali bodo za neko valuto plačali več ali manj. Na primer, veliko povpraševanje po proizvodih neke države izzove tudi veliko povpraševanje po valuti te države, da se lahko plačajo njeni proizvodi. Če obstaja veliko povpraševanje po delnicah in obveznicah neke države, bo vrednost njene valute verjetno rastla, ker bodo tuji investitorji iskali to valuto zaradi investiranja. Investitorji smatrajo, da se izplača dolgoročno investirati v države z nizko stopnjo inflacije, vlagajoč v nepremičnine ali delnice in obveznice, saj s časom njihove investicije ne bodo izgubile vrednosti.

Države po navadi želijo, da j e njihova valuta stabilna in da ohrani konstantno relativno vrednost glede na valuto njihovih najpomembnejših trgovskih partnerjev. Države včasih poskušajo vplivati na tržne zakone z nakupom velike količine lastne valute ali dogovarjajoč se s svojimi trgovskimi partnerji o zmanjšanju obrestnih mer, da bi lahko dosegle ta cilj. Včasih valuta izgubi vrednost, ker je manj atraktivna od drugih. Če pride do znižanja obrestnih mer, na primer, se bo zmanjšalo število tujih investitorjev, ki vlagajo denar v banke v tej državi. Poiskale bodo priložnost na nekem drugem mestu, da bi ustvarile večji prihodek. Včasih pride do namerne devalvacije nacionalne valute. To se dogaja, kadar se država odloči zmanjšati vrednost svoje valute, po navadi s ciljem, da bi bil njen izvoz bolj konkurenčen.

ODSTOP OD ZLATEGA STANDARDA

Vse do leta 1971 so vodeče trgovske nacije imele fiksne oziroma uradne menjalne tečaje, ki so bili vezani na dolar, zlati standard pa je bil določen na 35 dolarjev za unčo. Glede na to, da ni več zlatega standarda, so tečaji plavali, oblikujoč se v odvisnosti od ponudbe in povpraševanja, pa tudi od različnih državnih intervencij (znanih kot umazane emisije). Zaradi tega sedaj nobena država ni v stanju nadzorovati menjalnih tečajev niti trgovinske bilance. V Evropi so se pojavljali poskusi nadzorovanja plavajočih tečajev.

TRGOVANJE Z DENARJEM

Tako kot jezik neke države, je tudi njena valuta ozko povezana z njeno nacionalno identiteto. Nekatere valute dominirajo na svetovnih trgih in postavljajo vrednosti v različnih časih v zgodovini. Kljub temu je možnost, da katera od njih postane svetovna valuta, še vedno zelo majhna.

TRGOVANJE Z VALUTAMI

Denar nenehno prestopa nacionalne meje, tako izmenjava valut oziroma zamenjava ene valute za drugo cveti. Kljub temu ne obstaja stvarni fizični trg, na katerem se trguje s svetovnimi valutami. Svetovni valutni trg je telefonska in računalniška mreža, ki dela neprekinjeno 24 ur. Trgovci, ki delajo za velike banke in druge finančne institucije, kupujejo in prodajajo valute na daleč največjem enotnem finančnem trgu na svetu.

Danes širom sveta preko 2 trilijona US dolarjev vrednosti raznih deviz spremeni lastnika v teku enega dneva.

TRGOVANJE V IMENU PODJETIJ

Korporacije, ki poslujejo v več državah, so odvisne od valut. Če ameriška korporacija ve, da potrebuje evro, da bi plačala dostavo laboratorijske opreme, od svoje banke zahteva, naj kupi evro po najboljšem tečaju. V manjšem obsegu, newyorški trgovec na malo, ki kupuje majice od norveškega podjetja, daje nalog svoji banki, naj plača njegov račun. Banka ali uporablja krone iz lastnih rezerv ali jih kupuje na valutnem trgu. Nato naredi obračun po tekočem tečaju med dolarjem in krono in dvigne dolarje z računa svoje stranke ter daje nalog banki norveškega podjetja, naj na račun prodajalca odobri ustrezen znesek v kronah.




l

KOLIKO JE VREDEN DOLAR

Vsak dan skoraj vsi časopisi na svojih straneh objavljajo pregled približnega tečaja, po katerem se valute menjajo za domačo valuto in druge svetovne valute. Tistim, ki se profesionalno ukvarjajo s trgovino z valutami, so ti podatki v realnem času dostopni na internetu.

Znesek tuje valute ki se dobi za en dolar, je izkazana v številkah. Na primer, 15. junija 2007 ob 00:00 uri po GMT j e b i l ameriški dolar vreden 120,46 japonskega jena, med tem ko je en britanski funt znašal 1.9640 dolarjev. Nekaj držav, ki so turistično in politično vezane na ZDA, kot so Bermudski otoki, je vezalo vrednost svoje valute na dolar.

Nekatere valute, kot sta japonski jen ali evro, se uporabljajo pri veliko trgovinskih transakcijah. S predvidevanjem bodočih potreb po valuti se mnoga podjetja dogovorijo za menjalni tečaj in si sposodijo tisti znesek, za katerega verjamejo, da ga bodo potrebovali pozneje, čez 30, 90 ali 180 dni. Podjetja deponirajo sredstva, ki so si jih sposodila, da bi dobila obresti, dokler ne bodo res pripravljena n a z a m e n j a v o po dogovorjenem tečaju. Takšne transakcije omogočajo stabilnost tečajev po terminskih poslih.

Kratka zgodovina FOREX-a in udeleženci na trgu

Preden zakorakamo v samo trgovanje, imajoč v vidu, danes v pravem smislu besede globalno naravo Forex-a, je pomembno poznati nekatere od pomembnejših zgodovinskih dogodkov, vezanih na valute in valutni trg. Poleg tega bomo pogledali, kdo so glavni udeleženci na Forex trgu, nekaj, kar je pomembno, da vsak potencialni trgovec razume.

Zgodovina Forex-a

Sistem Zlatega standarda

Doba zlatega standarda se je začela leta 1821, ko je Britanski imperij, neposredno po koncu napoleonskih vojn, naredil funt sterlinga za konvertibilnega (zamenljivega) za zlato. Ne dolgo po tem, leta 1875, so Amer i čani enako naredili z dolarjem. Svoj najmočnejši zagon je zlati standard imel v obdobju od leta 1880 do leta 1914.

Pred uvedbo tega sistema so države uporabljale zlato in srebro kot sredstvo mednarodnega plačilnega prometa. Toda osnovni problem pri uporabi zlata in srebra pri procesu plačevanja je ta, da je njihova vrednost pod vplivom zunanje ponudbe in povpraševanja. Na primer, odkritje novega rudnika zlata je pripeljalo do padca cen samega zlata.

Ideja sistema zlatega standarda je bila temelječa na tem, da država zagotavlja pretvorbo valute v določeni znesek zlata in obratno. Z d r u g i m i b e s e d a m i , valuta je imela varnost v rezervah zlata. Očitno j e , da je z a države bilo nujno, da imajo dokaj velike rezerve zlata, da bi lahko zadovoljile potrebe po izmenjavi. Konec 19. stoletja so vse gospodarsko razvite države tega obdobja imele definiran odnos svoje valute glede ustrezne količine (unča) zlata. Tekom časa je razlika v ceni unče zlata med dvema valutama postala tečaj izmenjave teh dveh valut. To predstavlja prvo standardizirano sredstvo izmenjave valut v zgodovini.

Začetek prve svetovne vojne je bil v bistvu tudi konec uporabe zlatega standarda. Zaradi političnih napetosti z Nemčijo so imele vodeče evropske sile potrebo po financiranju velikih vojnih projektov. Finančna obremenitev, ki so jo ti projekti nosili, je bila tolikšna, da ni bilo dovolj niti zlata niti časa za izmenjavo vseh bankovcev, ki so bili takrat tiskani.

Čeprav je zlati standard doživel mali come-back v obdobju med dvema svetovnima vojnama, ga je večina držav opustila z začetkom druge svetovne vojne.




l

Bretton Woods Sistem

Pred koncem druge svetovne vojne so zavezniške države smatrale, da obstaja potreba po vzpostavitvi denarnega sistema, ki bi zapolnil praznino, ki je nastala z zapustitvijo zlatega standarda. Julija 1944 je več kot 700 predstavnikov teh držav sodelovalo pri tem, kar je danes znano kot " brettonwoodska konferenca" v Bretton Woodsu, New Hampshire, ZDA. Ob tej priložnosti je bil podpisan sporazum, s katerim je bil uveden Bretton Woods sistem mednarodne denarne politike. Konkretno, prišlo je do oblikovanja:

1. metod fiksnih menjalnih tečajev 2. US dolar je zamenjal zlato kot primarno sredstvo, v katerem se hranijo rezerve 3. ustanovljene so bile mednarodne agencije za spremljanje gospodarskih dejavnosti;

Mednarodni denarni fond (MDF), Mednarodna banka za obnovo in razvoj (pozneje Svetovna banka) in organizacija GATT (General Agreement on Tarrifs and Trade – danes Svetovana trgovska organizacija)

Vrednost vsake valute j e bila izražena v točno določeni količini zlata, vendar je le US dolar imel stvarno podlago v zlatu in je bil zamenljiv v zlato po ceni 35 $ za 1 unčo zlata. Bretton Woods je iz US dolarja ustvaril standardno internacionalno valuto. Odnos med vsemi vodečimi valutami in dolarjem je bil fiksiran in se ohranja ob zelo majhnih n ihanj ih . Kot primer lahko navedemo, da je v obdobju od leta 1947 do leta 1967 odnos funta sterlinga glede na dolar bil 1:2,80.

Tekom naslednjih 25 let so morale ZDA zdržati niz primanjkljajev v plačilni bilanci, da bi ohranile do la r kot valuto, v kateri se ohranjajo svetovne denarne rezerve. Toda, v začetku 1970-tih so ameriške rezerve zlata toliko oslabele, da niso bile zadostne, da bi pokrile vse US dolarje, ki so jih centralne banke drugih držav imele v rezervah. Avgusta 1971 je ameriški predsednik Richard Nixon preklical odlok, da se dolar izmenjuje za zlato, kar je tudi pripeljalo do konca brettonwoodskega sporazuma. Toda niso niso vsi brettonwoodski dosežki izginili, mednarodne organizacije, ki so bile takrat ustanovljene (IMF, WB, WTO), obstajajo in funkcionirajo še danes.

Današnji sistem menjalnih tečajev

Po odstopu od Bretton Woodsa je svet je končno sprejel uporabo t.i. "plavajočih tečajev", kar je postalo uradno s podpisom sporazuma na Jamajki leta 1976. To je pomenilo definitiven odstop tudi od zlatega standarda. Na drugi strani pa ne moremo reči, ds so vse države sprejele sistem popolnoma svobodno plavajočih tečajev. Večina držav uporablja enega od naslednjih treh sistemov:

1. dolarizacijo 2. vezani tečaj 3. nadzorovani plavajoči tečaj

Dolarizacija je sistem, pri katerem se država odloči, da ne izdaja svoje domače valute in sprejema tujo valuto kot svojo nacionalno. Čeprav dolarizacija po navadi omogoča državi, da je smatrana za mesto, trdno za investiranje, je pomanjkljivost v tem, da njena centralna banka ne more tiskati denarja, niti voditi kakršne koli denarne politike.

Vezavo tečaja imamo, kadar ena država neposredno veže tečaj svoje valute za neko tujo valuto, tako da na nek način stabilizira domačo valuto. Ta vezava se lahko opravi tudi za košaro tujih valut. Domača valuta bo nihala samo, kadar pride do spremembe valute, na katero je vezana. Na primer, Kitajska je svoj Yuan vezala za US dolar po stopnji 8,28 Yuana za 1 USD tekom obdobja od leta 1997 do julija 2005. Pomanjkljivost vezave tečaja je v tem, da je domača valuta pod popolnim vplivom gospodarske situacije, v kateri se nahaja valuta, na katero je vezana. Na primer, če bi se US dolar bistveno okrepil glede na vse ostale valute, potem bi se Yuan prav tako okrepil, kar je lahko v nasprotju s tistim, kar kitajska centralna banka v tem trenutku želi.




l

Nadzorovani plavajoči tečaj obstaja, ko se tečaj domače valute glede na tuje svobodno menja v odvisnosti od ponudbe in povpraševanja na trgu. Toda, včasih se lahko zgodi, da vlada ali centralna banka posredujeta, da bi stabilizirali ekstremna nihanja tečaja. Na primer, če domača valuta izgubi vrednost pod ravnijo, sprejemljivo za i zva j anj e gospodarske in denarne politike v državi, l a h k o centralna banka dvigne kratkoročne obrestne mere. Dvig obresti bi moral pripeljati do blagega povečanja vrednosti domače valute. To je vsekakor zelo poenostavljen primer, centralne banke p a imajo na razpolago več različnih orodij (načinov) za upravljanje z vrednostjo svoje valute.

Udeleženci na FOREX trgu

Z valutami se ne trguje na borzah, kot je newyorška borza delnic. Ne morete enostavno oditi na kakšno centralizirano borzo in spremljati, kako se oblikuje menjalni tečaj. Valutni trg je pravzaprav organiziran kot izvenborzni trg (OTC), na katerem je nekaj stotin prodajalcev (v glavnem bank) pripravljeno kupiti ali prodati depozite, denominirane v tuje valute. Ker so ti prodajalci na stalni telefonski zvezi in povezani preko računalnika, j e ta trg zelo konkurenčen; njegovo funkcioniranje se v bistvu ne razlikuje preveč od centraliziranega trga.

Vedite, da banke, podjetja in vlade, kadar se pogajajo o nakupu in prodaji valut na valutnih trgih, ne nosijo s seboj peščice dolarskih bankovcev, da bi jih prodale za britanske funte. Kot trgovina se pravzaprav smatrata nakup in prodaja bančnih depozitov, denominiranih v različne valute.

Za razliko od trga delnic, kjer investitorji najpogosteje trgujejo z institucionalnimi investitorji (kot so investicijski fondi) ali z drugimi individualnimi investitorji, na Forex trgu obstajajo tudi ostali udeleženci, ki trgujejo iz popolnoma drugih razlogov. Zaradi tega je pomembno identificirati in razumeti vlogo ter motivacijo glavnih udeležencev na Forex trgu.

Vlada in Centralna banka

Nekateri od najvplivnejših udeležencev, vključenih v kupoprodajo valut, so vsekakor centralne banke in vlade posameznih držav. V mnogih državah je centralna banka podaljšana roka vlade, ki v sodelovanju z njo izvaja del njene gospodarske politike. Toda v nekaterih državah se smatra, da bo centralna banka, ki je povsem neodvisna od vlade, boljše in bolj učinkovito izvajala ter uravnavala cilje v boju z inflacijo, ohranjajoč obresti na nizki ravni, kar doprinese h gospodarski rasti. Ne glede na stopnjo neodvisnosti, ki jo ima centralna banka, imajo vladni predstavniki načeloma redne konzultacije s predstavniki centralne banke, na katerih se obravnavajo vprašanja denarne politike.

Razen uravnavanja diskontne stopnje centralna banka vpliva tudi na raven obveznih rezerv, da bi izpolnila določene ekonomske. Na primer, zaradi vezave svoje valute na US dolar je Kitajska kupovala ameriške državne menice v vrednosti, izraženi v milijonih dolarjev, da bi ohranila vrednost Yuana na načrtovani ravni. Centralna banka uporablja devizni trg zaradi usklajevanja ravni valutnih rezerv. Z velikim zneskom denarja na razpolago vršijo močan vpliv na valutnem trgu.

Poslovne banke in druge finančne organizacije

Poleg vlade in centralne banke so med največjimi udeleženci na valutnem trgu poslovne banke, zavarovalniška podjetja in druge finančne organizacije. Večina posameznikov (prebivalstva), ki imajo vsakodnevno potrebe po relativno majhnih obsegih kupoprodaje valut, počne to preko bank. Te individualne transakcije so zelo majhne po obsegu v primerjavi s tistim, ki se ustvarijo na mednarodnem trgu.

Medbančni trg je tisti, na katerem velike banke opravljajo transakcije medsebojno in definirajo ceno valut, ki jo individualni trgovci vidijo na svojih področjih za trgovanje. Banke z velikim kreditnim




l

potencialom imajo možnost ustvariti boljšo ceno za svoje stranke. Na splošno, banke se obnašajo kot preprodajalci, ki kupujejo/prodajajo valuto po bid/ask ceni. Eden od načinov, na katerega banke služijo na Forexu, je izmenjava valute ob razliki v ceni glede na tisto, ki so jo kupile. Glede na to, da je Forex trg decentraliziran, je pogosto možno videti, da imajo razne banke nekoliko drugačne cene za isto valuto.

Hedgerji

Nekatere izmed največjih strank bank so podjetja, ki imajo potrebo po objavljanju mednarodnih blagovno-finančnih transakcij. Ne glede na to, ali podjetje prodaja blago podjetju v tujini ali ga kupuje od njega, se srečuje z nihanji pri menjalnem tečaju. Ena od stvari, ki je nihče ne mara (menedžment, delničarji), je negotovost. Reševanje vprašanja valutnega tveganja oziroma tveganja pred spremembami tečaja valute je en od največjih problemov za podjetja, ki poslujejo v mednarodnem okolju.

Recimo, na primer, da je nemško podjetje naročilo opremo od japonskega proizvajalca in da je treba p l a č i l o izvršiti v letu dni od današnjega dne. Ker se lahko tečaj evra (EUR) in jena (JPY) bistveno spremeni v obdobju enega leta, nemško podjetje ne more vedeti, ali bo v trenutku plačila več ali manj evrov glede na današnji dan. Da bi rešilo ta problem, ima nemško podjetje dve opciji.

Najprej, lahko izstopi na valutni spot trg in trenutno zamenja ustrezen znesek evrov po tekočem menjalnem tečaju v japonski jen. Vendar to ni vedno izvedljiva in najbolj ugodna rešitev, ker morda podjetje v danem trenutku nima dovolj sredstev na računu (kupuje blago na kredit od banke, ki še ni izplačan) ali pa ne želi imeti velikega zneska tuje valute na daljše časovno obdobje.

Druga opcija je uporaba hedging strategije, s čimer se fiksira tečaj, po katerem bo transakcija EUR-JPY opravljena v prihodnosti. To se opravi tako, d a p o d j e t j e na terminskem (torej, ne na spot) valutnem trgu kupi terminsko pogodbo za kupoprodajo EUR-JPY na dan, ko plačilo v tujino dospe.

Glede na velik znesek zunajtrgovinske izmenjave vseh držav na svetu imajo podjetja, ki se pojavijo v vlogi kupca/prodajalca valut, in njihove potrebe po zmanjšanju valutnega tveganja, velik vpliv na obseg in ceno na Forex trgu.

Špekulanti

Za razliko od hedgerjev špekulanti poskušajo dobiti zaslužek s spremembami ravni menjalnih tečajev. Eden od verjetno bolj znanih špekulantov je George Sosor. Znana je njegova špekulacija s padcem britanskega funta leta 1992, ko je zaslužil okrog 1,1 milijarde US dolarjev v manj kot mesecu dni (glej grafikon).




l

Na drugi strani je Nick Leeson, trgovec z vrednostnimi papirji za angleško Barings Banko, ohranjal špekulativne pozicije na terminskih pogodbah v jenu, kar je pripeljalo do izgube v vrednosti 1,4 milijarde ameriških dolarjev in bankrota te banke.

Poleg velikih se na Forexu vsakodnevno pojavlja veliko število (nekaj milijonov ljudi) malih špekulantov, ki posamezno trgujejo v relativno malih zneskih tujih valut, ki pa v masi prav tako predstavljajo pomembno stran na seznamu ponudbe in povpraševanja na svetovnem deviznem trgu.

Zdaj, ko smo pridobili osnovna znanja o Forex trgu, njegovi zgodovini in udeležencih, lahko preidemo na naslednjo fazo, v kateri se obravnava konkreten način trgovanja na tem ogromnem trgu.




l

3. KAKO SE TRGUJE NA FOREX-u

OK, poglejmo, kako se trguje na Forexu. Celotna transakcija predstavlja prodajo ene valute in istočasno nakup druge. Ena od zadev, ki nas lahko začetku zmedejo, so standardi kotacije.

Označevanje valut in valutnih parov

Vsaka valuta se označuje s tremi črkami, med katerimi sta prvi dve označba za državo, tretja črka pa naziv valute. Naslednja tabela prikazuje nazive in oznake glavnih svetovnih valut:

Oznaka valute Naziv valute USD ameriški dolar EUR evro GBP britanski funt (sterling) JPY japonski jen CHF švicarski frank CAD kanadski dolar AUD avstralski dolar NZD novozelandski dolar

Osnovna in kontra valuta Kadar je valuta kotirana, se glede na drugo valuto vedno zdi, da je vrednost ene valute izkazana skozi vrednost druge. Tako bo na primer, če želimo ugotoviti, kakšen je menjalni tečaj US dolarja (USD) glede na japonski jen (JPY), kvota oziroma cena izgledala tako:

USD/JPY = 119.58

To se imenuje valutni par. Valuta na levi strani poševne črte je osnovna valuta (base currency), medtem ko je tista na desni strani kotirana (quote currency) ali kontra valuta. Osnovna valuta (v tem primeru US dolar) je vedno enaka enoti (v primeru 1 USD), kotirana valuta pa ima določeno vrednost ekvivalentno eni enoti osnovne valute v danem trenutku. V našem primeru j e 1 USD = 119.58 japonskih jenov, ali z drugimi besedami, za 1 ameriški dolar lahko kupimo 119,58 jena.

Neposredna in posredna kotacija

Obstajata dva načina prikazovanja vrednosti valutnih parov: neposreden in posreden. Neposredna kotacija je enostavno valutni par, v katerem domača valuta predstavlja osnovno valuto, posredna kotacija pa je valutni par, v katerem je domača valuta izkazana kot kotirana valuta.

Če vzamemo evro kot domačo valuto in ga postavimo v odnos z US dolarjem, bi bila neposredna kotacija EUR/USD, posredna pa USD/EUR. Torej imamo v tem primeru pri neposredni kotaciji informacijo, koliko US dolarjev l ahko dob i mo za 1 evro, pri posredni pa, koliko evrov lahko dobimo za 1 US dolar. Če je evro domača valuta, bi bila neposredna kotacija 1.2995 EUR/USD, kar pomeni, da se za 1 EUR lahko kupi 1.2995 US dolarjev. Posredna kotacija bi bila 0.7695 USD/EUR, oziroma za 1 USD se lahko kupi 0.7695 EUR.

Cena večine valut se izkazuje s 4 decimalnimi mesti, razen pri kombinaciji valutnih parov, v katerih sodeluje japonski jen (JPY), ki se kotira z 2 decimalnima številoma.

Cross Currency




l

Kadar valutni par ne vsebuje US dolarja kot eno od komponent, potem se to imenuje cross currency ali križane (druge) valute. Najpogostejši cross currency pari so EUR/GBP, EUR/CHF, GBP/JPY in EUR/JPY. Čeprav se največ trguje z valutnimi pari, ki vključujejo US dolar, cross currency pari širijo možnost trgovanja tudi na ostale t.i. majors ali glavne valute.

Bid / Ask Tako kot na drugih finančnih trgih, kadar se trguje z valutnimi pari, obstajata bid (ponujena) in ask (iskana) cena. Spomnimo, to se nanaša na osnovno valuto iz valutnega para (base currency). Kadar se kupuje valutni par (vstopa se v long pozicijo), ask (iskana) cena predstavlja znesek, ki ga je treba plačati, da se lahko kupi ena enota osnovne valute ali, z drugimi besedami, kolikor trg išče, da bi prodal navedeno valuto.

Long (Long ali dolga pozicija)

Zavzetje Long (dolge) pozicije predstavlja nakup delnic, blaga ali osnovne valute kotiranega valutnega para, ob pričakovanju, da bo cena zrastla.

Nasprotno od Long je Short (kratka pozicija).

Bid (ponujena) cena se uporablja pri prodaji valutnega para (oziroma, kadar se zavzame kratka pozicija) in določa, koliko kotirane valute se bo dobilo ob prodaji ene enote osnovne valute. Z drugimi besedami, koliko je trg pripravljen plačati kotirane valute glede na osnovno.

Short (Short ali kratka pozicija)

Zavzetje Short (kratke) pozicije predstavlja prodajo (sposojenih) delnic, blaga ali valute v pričakovanju padca cene.

Nasprotno od Short je Long (dolga pozicija).

Število pred poševno črto označuje bid (ponujenu) ceno, za njo pa je ask (iskana) cena. Opazili bomo, da je bid vedno nižja od ask cene. Poglejmo naslednji primer:

USD/JPY = 120.61/120.64

Bid = 120.61 Ask= 120.64

Če želite kupiti ta valutni par, to pomeni, da nameravate kupiti osnovno valuto (USD v tem primeru) poglejte ask ceno, da lahko vidite, za koliko (JPY, japonskih jenov) je trg pripravljen prodati 1 USD. Ker ask (iskana) cena znaša 120.64, to pomeni, da 1 USD lahko kupite za 120.64 JPY (jenov).

Opazovano z druge strani, če želite prodati ta valutni par, prodajate torej osnovno valuto v zameno za kotirano valuto, vas bo zanimala bid (ponujena) cena. V našem primeru, trg je pripravljen za 1 USD plačati 120.61 JPY (jen).

Katera koli valuta je kotirana prva (oziroma na levi strani), predstavlja osnovno valuto in nad njo se izvaja transakcija. Mi ali kupujemo ali prodajamo osnovno valuto. Še eno od opozoril je, da se trenutna cena, po kateri se kupuje/prodaja osnovna valuta, imenuje spot exchange rate (trenutni menjalni tečaj).

Spread in Pips Spread je razlika med bid in ask ceno. Če pogledamo naslednjo kotacijo,




l

EUR/USD = 1.3145/1.3148

je spread 1.3148–1.3145=0.0003 ali 3 pipse. Kakor je bilo že povedano, se menjalni tečaj izkazuje s 4 decimalnimi mesti, razen za tiste valutne pare, katerih komponenta je JPY (japonski jen). Tečaj parov, ki vključuje JPY, s e izkazuje z 2 decimalnima mestoma.

Torej, pips je najmanjša enota spremembe tečaja dveh valut. Čeprav ta sprememba zgleda brez pomena, zaradi obstoja leveragea, lahko celo najmanjša sprememba tečaja rezultirati z zaslužkom ali izgubo na tisoče dolarjev (ali neke druge valute). To je eden od razlogov, zakaj špekulante privlači trgovanje na Forexu. Mnogi valutni pari imajo dnevno spremembo v vrednosti okrog 100 pipsov. Na primer, EUR/USD okrog 50–100, GBP/USD okrog 150, GBP/JPY več kot 200 itd.

Povzetek kotacije valut USD/CAD = 1.2232/37 Osnovna valuta (Base Currency) Valuta na levi strani (USD)

Kotirana valuta (/Counter Currency)

Valuta na desni strani (CAD)

Bid (ponujena) cena (Bid Price)

1.2232 Cena, po kateri bo trg kupil osnovno

valuto. Bid je vedno manjši od Ask cene.

Ask (iskana) cena Ask Price

1.2237 Cena, po kateri bo trg prodal osnovno

valuto.

Enota spremembe cene. V tem primeru (USD/CAD) je to 0.0001 in en pips

Pip je najmanjša spremeba, katero lahko cena povzroči. Pip




l

spremembe bi bil s 1.2231 na 1.2232 Spread v tem primeru znaša 5 pipsov;

razlika med bid in ask ceno (1.2237– 1.2232).

Spred (Spread)

Izračunavanje P&L (bilanca uspeha, dobička ali izgube) Vse kolikor toliko resne platforme za trgovanje izračunavajo vaš dobiček/izgubo v realnem času, kar pomeni, da se vsak pip spremembe cene samodejno izraža na vaši bilanci uspeha. V nadaljevanju bomo videli, koliko je vreden 1 pip, odvisno od velikosti pozicije (če predvidevamo, da je USD osnovna valuta):

Velikost pozicije Znesek v

USD Vrednost 1 pip

0,1 lot 10.000 $ 1 $ 1 lot 100.000 $ 10 $ 10 lotov 1.000.000 $ 100 $ 100 lotov 10.000.000 $ 1.000 $ 250 lotov 25.000.000 $ 2.500 $

Vrednost 1 pip se izračuna na naslednji način:

1 pip = velikost pozicije (v lotih) * velikost 1 tika / tekoča cena

Naj omenimo, da ima lahko 1 tik vrednosti 0,0001 ali 0,01, odvisno od tega, ali valutni par vsebuje JPY ali ne. Poglejmo primer: imamo pogodbo v vrednosti 100.000 USD/JPY, s katero se trenutno trguje za 120,50

1 pip = 100.000 (velikost pozicije) * 0,01 / 120,50 = 8,30 USD

Torej, če imamo odprto pozicijo v vrednosti 100.000 (kar predstavlja vrednost 1 lota) USD/JPY, pri navedeni ceni, nam vsak pip spremembe cene prinese ali odnese 8,30 USD.

Zdaj bomo izračunali bilanco uspeha (P&L – Profit and Loss) za naslednjo pozicijo: pogodba v vrednosti 100.000 USD/JPY v pričakovanju rasti cene je kupljena za 120,50, nato pa prodana (zaprta) za 120,30.

P&L = prodajna cena – nabavna cena = 120,30 – 120,50 = - 0,20 (izguba 20 pipsov)

Za pretvorbo teh pipsov v dobiček/izgubo bomo še naprej uporabljali omenjeno formulo za izračunavanje vrednosti 1 pipa:

1 pip = 100.000 (velikost lota) * 0,01 / 120,30 (tekoča cena) = 8,31 USD

Torej, izguba 20 pipsov v tem primeru pomeni, da smo izgubili

20 * 8,31 USD = 166,20 USD

Naslednji primer bo prikazal izračunavanje P&L, kadar je USD kotirana (ne osnovna) valuta. Vrednost 1 pipa se izračunava na naslednji način:

1 pip = velikost pozicije (v lotih) * velikost 1 tika

Za pogodbo v vrednosti 200.000 GBP/USD

1 pip = 200.000 * 0,0001 = 20 USD




l

Zdaj bomo izračunali bilanco uspeha za naslednji primer: pogodba je v vrednosti 200.000 GBP/USD, prvotno kupljen za 1,7505, nato prodana (zaprt) za 1,7540

P&L = 1,7540 – 1,7505 = 0,0035 tj. +35 pipsov dobička

kar v USD znaša

35 pip * 200,000 (velikost pozicije) * 0,0001 (velikost tika) = 700 USD dobička.

Izračunavanje P&L pri drugih valutah (cross currencies)

Kakor smo že povedali, cross currencies predstavljajo valutne pare, kateri vključujejo vse ostale glavne valute razen US dolarja. Da bi vrednost 1 pipa izrazili v US dolarjih, bomo uporabili n a s l e d n j o formulo

1 pip = velikost pozicije (v lotih) * velikost 1 tika * base rate / tekoča cena

Na primer, imamo pogodbo v vrednosti 100.000 EUR/GBP, katere trenutna cena znaša 0,6750. Da bi to vrednost pretvorili v US dolar, bomo vzeli odnos EUR/USD, ki trenutno znaša 1,1840

1 pip = 100.000 (velikost pozicije) * 0,0001 * 1,1840 / 0,6750 = 17,54 USD

Za izračun dobička/izgube predvidevamo, da je pogodba v vrednosti 100.000 EUR/GBP prvotno prodana za 0,6760, nato pa kupljena (pozicija je zaprta) za 0,6750. Dobiček v pipsih je 0,6760–0,6750 = +10 pipsov in je skupen dobiček.

P&L = dobiček/izguba v pipsih * vrednost 1 pip = 10 * 17,54 USD = 174,50 USD

Rollover obresti Ob koncu vsakega delovnega dne (pogojno rečeno) oziroma ob 5:00 PM EST (East Standard Time, čas New Yorka) ali 22:00 GMT oziroma 23:00 CET (po našem času), je vsak račun, ki ima odp r to katero koli pozicijo, obremenjen ali odobren za znesek obresti, odvisno od zneska odprtih pozicij. Te obresti nastajajo kot razlika med kratkoročnimi obrestnimi merami na posamezne valute. Glede na to, da Forex trgovanje vključuje istočasen nakup ene in prodajo druge valute, to pomeni, da na valuto, ki ste jo kupili, dobite (pozitivne) obresti, na valuto, ki ste jo prodali, plačate (negativne) obresti.

Primer izračunavanja rollover obresti Recimo, da ste v long poziciji 100.000 EUR/USD v trenutku roloverja, EUR/USD tekoča cena je 1,1800, kratkoročna obrestna mera na EUR je 2,25 % in kratkoročna obrestna mera na USD je 4 %. Rolover obresti bi bile

Rolover obremenitev (odobritev) = Velikost pozicije * (obresti na osnovno valuto – obresti na kotirano valuto) / 365 * tekoči tečaj osnovne valute

Tako imamo: 100.000 x (2,25 % - 4,00 %) / 365 x 1,1800 = 100.000 x -1,75 % / 365 x 1,1800 = -5,66 $, kar pomeni, da bo vaš račun obremenjen (zmanjšan) za 5,66 USD. Zato, ker ste kupili osnovno valuto EUR, katere obrestna mera je nižja (2,25 %) glede na obrestno mero valute, ki ste jo prodali (USD 4 %), vi plačate rolover obresti.

Ta tabela prikazuje okvirne obrestne mere na posamezne valute:




l

Rollover obresti lahko zagotovijo dodatni dobiček ali izgubo. Na primer, če trgovec smatra, da bo odnos britanskega funta GBP in japonskega jena JPY tekom določenega obdobja ostal nespremenjen, bo kupil GBP/JPY valutni par, saj ima funt večjo obrestno mero, in zaslužil bo na obrestih. Za primer v z e m i m o podatke iz prejšnje tabele:

• velikost pozicije = 100.000 GBP/JPY • obresti na osnovno valuto GBP = 4,50% • obresti na kotirano valuto JPY = 0,15% • tekoči tečaj osnovne valute GBP/JPY = 236,94

Rollover obresti = 100.000 * (4,50% - 0,15%) / 365 * 236,94 = 2.825 GBP, kar pomeni, da bi zaslužek na razliki v obrestih bil 2.825 funtov v enem letu.

Blagovno trgovanje

Kadar se trguje z blagom, se v osnovi uporabljajo brezplačna kratkoročna sredstva institucije, ki ponuja blago. To kratkoročno posojilo se uporablja, da se lahko kupi znesek valute, ki je bistveno večji od zneska sredstev, s katerim trgovec razpolaga. Torej, del denarja, ki se zahteva od trgovca, da ga deponira za vsak lot, ki ga kupuje, se imenuje marža. Marža se izraža v odstotkih. V kolikor želimo kupiti 100.000 EUR in za to potrebujemo najmanj 1.000 EUR, potem marža znaša 1 % (kar je 1.000/100.000).

Marža služi kot zavarovanje za kritje možnih izgub, ki se lahko pojavijo, in je v bistvu edini realen denarni depozit na računu zaslužek zadostne marže.

Naj dodamo, da je pojem leveragea ozko povezan in inverzen pojmu marže. Namreč, če je marža 1 %, potem je leverage 100-krat, za maržo 2 % je leverage 50, za maržo 5 % je leverage 20. Leverage označuje, s koliko večjim zneskom od tistega, ki ga imate na računu, lahko trgujete.

Da bi lahko ilustrirali, kako se lahko ustvari visok zaslužek na Forexu, bomo uporabili naslednji primer:

Trgovec ima na računu 10.000 USD ob leverageu 100:1, kar pomeni, da lahko trguje s 1.000.000 USD. On je angažiral 10 % svojih sredstev (1.000 USD) in kupil 100.000 USD/JPY (pri tem je računal na dvig cene) po ceni 120,50. Po do ločenem času je cena res zrastla na 121,00. Kolikšen dobiček je pridobil trgovec?

Najprej bomo izračunali, koliko pipsov je vreden zaslužek:

121,00 – 120,50 = 50 pipsa

Nato bomo izračunali vrednost 1 pipsa

1 pip = 100.000 (velikost pozicije) * 0,01 / 120,50 = 8,30 USD




l

kar pomeni, da je skupni zaslužek v dolarjih 50 pipsov * 8,30 USD = 415 USD. Ta zaslužek, izražen v odstotkih glede na skupna sredstva na računu, znaša

415 / 10.000 = 4,15%

V tem leži moč leveragea. Toda, v mislih moramo vedno imeti, da se lahko zgodi tudi obratno, tj. da cena pade in da se prav tako pridela velika izguba. Na srečo obstajajo sredstva za omejevanje zneska izgube in spadajo na področje upravljanja s tveganjem, ki ga bomo obdelali v ustreznem poglavju. Ali so sredstva (kredit), ki se jih dobi pri borznoposredniški hiši, brezplačna? Tisto, kar je pri tem najbolj zanimivo, JA, sredstva so brezplačna, če se koristijo v teku istega dne med dvema t.i. rolloverjema, ki se odvijata ob 23:00 po našem času, oziroma ob 17:00 (EST).

Kakšen je sploh interes borznoposredniške hiše, da daje trgovcem kredit? Ker borznoposredniška hiša, preko katere trgujete, živi od spreada, kar pomeni, da več kot trgujete, večji prihodek ustvarijo. Tu je očiten interes borznih posrednikov, ker ko vam omogočijo kredit, da trgujete s 100-krat večjim zneskom od tistega, ki ga imate, boste vi to zagotovo izkoristili, kar jim zopet prinaša prihodek.

Primer trgovca z maržo:

Trgovec ima na računu 25.000 USD in razpoložljivo maržo 1 % (oziroma leverage 100), kar pomeni, da mora imeti minimalno 1.000 USD na računu za vsakih 100.000 USD odprtih pozicij. Kupil je USD/JPY in prodal 500.000 EUR/USD. V tem trenutku ima 800.000 USD odprtih pozicij, to pa pomeni, da mora imeti minimalno 8.000 USD na računu (equity) za njihovo kritje. Glede na to, da ima 25.000 USD na računu, lahko ta trgovec izgubi maksimalno 17.000 USD, preden dobi margin call.

"Margin Call" je zahteva borznoposredniškega podjetja (ki je omogočilo kredit) po vplačilu dodatnih sredstev na račun s strani stranke, da bi se zagotovilo kritje odprtih pozicij. V kolikor stranka ne zagotovi dodatnih sredstev (po navadi v roku 2–3 dni), ima borzni posrednik pravico zapreti posamezne ali vse pozicije stranke, da bi se zaščitil pred izgubo.

Vrste nalogov za trgovanje Po tipu naloga se borznemu posredniku nalaga, naj kupi (buy) ali proda (sell). Po roku veljavnosti je lahko nalog enodnevni ali do preklica (GTC, Good Till Cancelled).

Market order (nalog po tržni ceni)

To je nalog, da se trenutno kupi ali proda po tekoči tržni ceni. Tu je prikazan nalog za nakup 0,1 lota (10.000)USD/JPY po trenutni ceni v vrednosti 117.61. Trader's range označuje odstopanje (v pipsih) od tržne cene, ki jo je trgovec pripravljen sprejeti. Če je nič, potem pomeni točno po tržni ceni. Kadar je trg nestalen oziroma se nahaja v obdobju velikih in hitrih sprememb, se včasih v sekundi med dvema posredovanjema naloga in njegove realizacije tržna cena spremeni. V takšnih primerih bo borzni posrednik zahteval, da bodisi sprejmete novo tržno ceno bodisi odstopite od naloga. Za ta primer pravimo, da je nalog "requoted".




l

Po oddaji naloga lahko preverite svoje odprte pozicije:

Limit nalog Nalog, ki se izvrši, če g r e trg v ugodni smeri glede na pozicijo. Namreč, če je trenutna cena USD/JPY 119,00 in smo mi v long poziciji, lahko postavimo Limit na 119,60, kar pomeni, da se bo realiziral, če bo cena dosegla to raven in mi bomo dosegli zaslužek v vrednosti 60 pipsov. Na drugi strani pa, če je trenutna cena 120,00 in smo prodali USD/JPY, prav tako lahko postavimo Limit nalog 119,60 in se bo realiziral ob zaslužku 40 pipsov. Torej, limit nalog se bo najpogosteje postavljal za realizacijo dobička na določeni ravni.




l

Stop nalog (Trailing stop) Stop nalog je nalog za nakup, če cena zraste do določene ravni, oziroma za prodajo, če pade do določene ravni. Stop nalog ima funkcijo zaščite pred (večjimi) izgubami. Na primer: trenutna cena USD/JPY je 117,94 in mi smo v long poziciji, pričakujoč da cena zraste. Toda, cena "gre proti nam" in začne padati. S postavitvijo stop (t.i. stop-loss) naloga na 117,64 mi to pravi, da smo pripravljeni izgubiti 30 pipsov, vendar ne več kot to. Če cena pade do te ravni, se nalog samodejno realizira, kakor tudi naša izguba, vendar je to lahko tudi rešitev pred še večjo izgubo, ki bi jo imeli, če cena pade na pr. do 117,00.

Buy stop limitira tveganje pri short poziciji, Sell stop pa omejuje tveganje pri long poziciji.

Posebna vrsta stop naloga je t.i. "trailing stop" nalog. To je stop nalog, pri katerem se stop-loss pomika spremljaoč tržno ceno z določenim razmikom (trailing), v kolikor trg "gre"v vašo korist. Na ta način se zaščiti že pridobljeni dobiček pri posameznem trgovanju.

Entry nalog

Specifična vrsta naloga so entry limit&stop nalogi. Ta tip naloga se izvršuje v trenutku, ko tržna cena doseže določeno ceno, ki jo je trgovec definiral vnaprej. Za razliko od navadnih stop in limit nalogov, ki zapirajo obstoječo pozicijo, ti entry stop in entry limit nalogi odpirajo novo pozicijo. Obstajajo štiri oblike entry naloga:

• Entry Limit Buy – Kupi pod trenutno tržno ceno • Entry Stop Buy – Kupi nad trenutno tržno ceno • Entry Limit Sell – Prodaj nad trenutno tržno ceno • Entry Stop Sell – Prodaj pod trenutno tržno ceno




l

Na primer: če želimo kupiti GBP/USD, toda ne prej, preden cena ne pade do 1,9250, bomo dali entry limit buy nalog. V kolikor cena nikoli ne pride do navedene ravni, bo nalog ostal neizvršen, vendar odprt (aktiven), vse dokler ga ne prekličemo. Če želimo kupiti po ceni, ki je nad tekočo ceno, potem damo entry stop buy nalog.

Vrste računov, ki jih lahko odprete pri Forex borznih posrednikih




l

Free Practice Account

To je brezplačen račun za vajo (demo) v realnem okolju, z realnimi podatki. Dogodki se zares dogajajo na svetovnem trgu pred vašimi očmi, le denar, s katerim trgujete, je virtualen. Težko si je zamisliti boljši način za učenje in trening, kakor tega. Odprtje tega računa je lahko koristno za vsakogar: začetnike, tiste, ki nikoli niso trgovali, da lahko vidijo, kako v praksi zgleda trgovanje na borzi; trgovce, tiste, ki so že trgovali na borzi ali z drugim tržnim materialom, na primer delnicami, da se spoznajo s posebnostmi Forex trga; izkušene trgovce, lahko pomaga pri testiranju različnih strategij trgovanja.

Live Account (Individual / Joint)

Realni (Live) račun se lahko odpre z nadgradnjo online elektronske aplikacije (obrazca) ali nalaganjem kompleta dokumentov, z ročno nadgradnjo in pošiljanjem faksa. Live account se pri vseh borznih posrednikih odpira v roku 48 ur od prejema celotne dokumentacije (kar, poleg obrazca, vključuje tudi kopijo identifikacijskih dokumentov).

Po pridobitvi potrdila s strani borznega posrednika, da je račun odprt, se sredstva položijo in trgovanje se lahko začne. Minimalni depozit je pri posameznih borznoposredniških hišah različen, vendar se začne pri le 250 $. Polog se lahko vrši s kreditno kartico, bančnim transferjem, čekom in podobno.

Račun se lahko glasi na dva (so)lastnika. Takrat govorimo o joint računu. Pri tem je vse popolnoma isto kot pri individualnem, razen tega, da se v pogodbi z borznim posrednikom vnese ime in priimek obeh lastnikov, kakor tudi njuni podatki in oba podpisa.

Managed Account

Če želite angažirati drugo osebo, da trguje v vašem imenu in za vaš račun, potem morate izpolniti t u d i Limited Power of Attorney obrazec (Omejeno pooblastilo), s katerim se to osebo pooblasti, da izvaja dejanja, navedena v pooblastilu.

Company Account

Račun pri Forex borznem posredniku lahko odprejo seveda tudi pravne osebe oziroma t.i. institucionalni investitorji.

Profili valut Naslednje tabele prikazujejo povzetek osnovnih značilnosti (profilov) glavnih valut:

Australia Currency Australian Dollar Common Name Aussie Quotation Convention 4 decimal points Most liquid cross AUD/USD Spread 4 pips 1 pip 0.0001 USD

Canada Currency Canadian Dollar Common Name Canadian Quotation Convention 4 decimal points Most liquid cross USD/CAD Spread 5 pips 1 pip 0.0001 CAD




l

European Union Currency Euro Common Name Euro Quotation Convention 4 decimal points Most liquid cross EUR/USD Spread 3 pips 1 pip 0.0001 USD

Great Britain (United Kingdom) Currency Great British Pound Common Name Sterling, Cable Quotation Convention 4 decimal points Most liquid cross GBP/USD Spread 5 pips 1 pip 0.0001 USD

Japan Currency Japanese Yen Common Name Yen Quotation Convention 2 decimal points Most liquid cross USD/JPY Spread 4 pips 1 pip 0.01 JPY

New Zealand Currency New Zealand Dollar Common Name Kiwi Quotation Convention 4 decimal points Most liquid cross NZD/USD Spread 5 pips 1 pip 0.0001 USD

United States Currency U.S. Dollar Common Name Dollar Quotation Convention 4 decimal points Most liquid cross USD/JPY, EUR/USD

USD/JPY: 4 pips Spread EUR/USD: 3 pips 1 pip 0.01 JPY, 0.0001 USD

Switzerland Currency Switzerland Franc Common Name Swiss Quotation Convention 4 decimal points Most liquid cross USD/CHF Spread 5 pips 1 pip 0.0001 CHF




l

4. TEMELJNA ANALIZA

Menjalni tečaj na daljši rok2

Menjalni tečaj se določi z interakcijo ponudbe in povpraševanja, kot je cena katerega koli blaga ali drugo sredstvo na prostem trgu. Da bi poenostavili analizo tečaja na prostem trgu, je razdeljena na dva dela. Najprej poglejmo, kako se menjalni tečaj določi na dolgi rok, in poznavanje dejavnikov tečaja na dolgi rok nam bo pomagalo razumeti, kako se določi v kratkem času.

Da bi razumeli, kako se določi menjalni tečaj, začnemo od preproste ideje, ki se imenuje zakon o enotni ceni: če dve državi proizvajata enake proizvode, če so stroški prevoza majhni kot trgovinske ovire, naj bi cena tega blaga bila enaka povsod po svetu, ne glede na to, v kateri državi je proizvedeno. Recimo, da tona ameriškega jekla stane 100 dolarjev in tona enakega japonskega jekla stane 10.000 jenov. Da bi zakon enotnih tečajev bil v veljavi, mora biti menjalno razmerje med jenom in dolarjem 100 jenov na dolar (0,01 dolarja za jen), da bi se ena tona ameriškega jekla prodajala za 10.000 jenov na Japonskem (kar je cena japonskega jekla), in da bi se ena tona japonskega jekla v ZDA prodajala za 100 dolarjev (kar je cena ameriškega jekla). Če bi bil menjalni tečaj 200 jenov za dolar, bi se japonsko jeklo v ZDA prodajalo za 50 dolarjev na tono, kar je polovica cene ameriškega jekla, ameriško jeklo pa bi se na Japonskem prodajalo za 20.000 jenov za tono, kar je dvakrat višja cena od cene japonskega jekla. Ker bi v tem primeru bilo ameriško jeklo dražje od japonskega v obeh državah in ker gre za isto vrsto jekla, bi povpraševanje po ameriškem jeklu padlo na nič. Če ima ameriško jeklo fiksno ceno v dolarjih, se bo presežek tega jekla odpravil le, če tečaj pade na 100 jenov za dolar, kar bo omogočilo, da bodo cene ameriškega in japonskega jekla enake v obeh državah.

Eden od najpomembnejših teorij o tem, kako določiti menjalni tečaj, je teorija o paritetah kupne moči (Purchasing Power Parity; PPP). V tej teoriji se poudarja, da menjalni tečaj katerih koli dveh valut odraža spremembe v ravni cen med obema državama. Teorija PPP je pravzaprav uporaba zakona enotne cene, ko gre za nacionalno raven cen in ne za posamezne cene. Recimo, da se je cena japonskega jekla v jenih povečala za 10 % (tj. 11.000 jenov) v primerjavi s ceno jekla v ZDA v dolarjih (ki je nespremenjena, tj. znaša 100 dolarjev). Če želite, da je zakon enotnih tečajev v veljavi, je treba menjalni tečaj povečati na 110 jenov za dolar, kar pomeni zvišanje vrednosti dolarja za 10 %. Če zakon enotne cene uporabimo na ravni cen v obeh državah, dobimo teorijo paritet kupne moči, kar nakazuje, da se bo v primerjavi z ravnjo cen v Združenih državah Amerike raven cen na Japonskem povečala za 10%, prišlo bo do zvišanja vrednosti dolarja za 10%.

Prejšnji primer o japonskem in ameriškem jeklu in teorija PPP kažeta na to, da v kolikor se raven cen v eni državi poveča glede na raven cen v neki drugi državi, bo vrednost njene valute padla (vrednost druge valute pa se bo zvišala). K o t j e p r i k a z a n o na naslednjem grafikonu, j e predpostavka temelječa na podatkih iz daljšega obdobja. Od leta 1973 do konca leta 2002 je raven cen v Veliki Britaniji zrastla za 99 % glede na raven cen v ZDA in vrednost dolarja se je zvišala glede na funt, kar nam kaže teorija PPP, toda to povečanje je znašalo 73 %, kar je manj kot 99 %, kot predvideva teorija PPP.

2 V poglavju o menjalnem tečaju so uporabljeni deli teksta iz knjige "Denarno gospodarstvo, bančništvo in finančni trgi", Frederic S. Mishkin




l

Isti podatki kažejo tudi na to, da teorija PPP ni toliko zanesljiva, kadar gre za krajše obdobje. Na primer, od l e t a 1985 do konca leta 1987 se je raven cen v Vel iki Britaniji povečala glede na raven cen v ZDA. Namesto presoje, kot se predvideva s teorijo PPP, s e j e ameriški dolar pravzaprav znižal za 40 % v primerjavi s funtom. T o r e j , č e p r a v nam teorija PPP deloma kaže na gibanja tečaja na daljši rok, nikakor ni dober pokazatelj gibanja na kratek rok. Kaj pojasnjuje dejstvo, da teorija PPP ne daje dobrih predvidevanj?

Teorija PPP kaže na to, da se menjalni tečaj določa izključno na podlagi sprememb na relativni ravni cen, tak sklep pa je zasnovan na predpostavki, da je vso blago v obeh državah identično, da so stroški transporta zelo nizki in da trgovinske ovire skoraj ne obstajajo. Kadar je takšna domneva točna, zakon enotne cene kaže na to, da bodo relativne cene za vso blago (oziroma relativna raven cen med dvema državama) določile menjalni tečaj. P r e d v i d e v a s e , da j e l a h k o i d e n t i č n o blago sprejemljivo, kadar gre za ameriško ali japonsko jeklo, da pa je tudi utemeljena, kadar gre za ameriška ali japonska vozila. Je Toyota enakovredna Chevroletu?

Ker pa Toyote in Chevroleti niso identična vozila, njihova cena ne more biti ista. Čeprav so lahko Toyotina vozila dražja glede na Chevrolet, jih bodo Američani in Japonci vseeno kupovali. Ker se zakon enotne cene ne nanaša na vso blago, povišanje cene Toyotinih vozil glede na Chevrolete ne pomeni nujno, da se mora jen znižati skladno s povečanjem relativne cene Toyotinih vozil glede na Chevrolete.

Teorija PPP prav tako ne upošteva, da se z velikim številom blaga in storitev (katerih cene so vključene v raven cen ene države) ne trguje izven meja. Stanovanjske zgradbe, zemljišča in storitve, kot na primer gostinske in frizerske storitve, ne predstavljajo blaga, s katerim se trguje na ta način. Torej, ne glede na to, da se lahko njihova cena zviša in pogojuje višjo raven cene glede na raven cen druge države, na sam menjalni tečaj to ne bo preveč vplivalo.

Dejavniki, ki vplivajo na menjalni tečaj

Na menjalni tečaj v daljšem obdobju vplivajo štirje pomembni dejavniki: • relativna raven cen, • carine in kvote, • preference domačega blaga glede na tujega in • produktivnost.




l

Preučili bomo, kako vsak izmed dejavnikov vpliva na menjalni tečaj, če so ostali dejavniki nespremenjeni.

Osnovna obrazložitev počiva na naslednjem: vse, kar povečuje povpraševanje po domačem blagu glede na tujega, vpliva na zvišanje domače valute, saj se bo dobra prodaja domačega blaga nadaljevala, tudi kadar je vrednost domače valute višja. Podobno temu, vse kar povečuje povpraševanje po tujem blagu glede na domače blago, vpliva na znižanje vrednosti domače valute, saj se bo dobra prodaja domačega blaga nadaljevala, če bo vrednost domače valute nižja.

Relativna raven cen. Glede na teori jo PPP, kadar se cene ameriškega blaga zvišajo (s tem, da cene tujega blaga ostanejo iste), se bo povpraševanje po ameriškem blagu znižalo, dolar se bo znižal in se bo ameriško blago še naprej dobro podajalo. Nasprotno temu, v kolikor se cene japonskega blaga zvišajo, se bo povečalo povpraševanje po ameriškem blagu in dolar se bo zvišal, saj se bo ameriško blago dobro prodajalo, tudi če bo domača valuta imela višjo vrednost. Gledano na daljši rok, povečanje ravni cen v eni državi (glede na raven cen druge države) vodi do znižanja njene valute, padec relativne ravni cen te države pa vodi do zvišanja njene valute.

Trgovinske ovire. O v i r e v prosti trgovini, kot so carine in kvote (omejitve količine tujega blaga, ki se lahko uvozi), l a h k o v p l i v a j o n a m e n j a l n i t e č a j . D o m n e v a j m o , da ZDA povečajo carino ali zmanjšajo kvoto za japonsko jeklo. Ta vrsta povečanja trgovinskih ovir vpliva na povečanje povpraševanja po ameriškem jeklu, dolar se bo zvišal, saj se bo ameriško jeklo dobro prodajalo tudi takrat, ko bo vrednost dolarja višja. Povečanje trgovinskih ovir vpliva na višanje vrednosti valute te države na daljši rok.

Preference domačega blaga glede na tujega. V kolikor se bodo Japonci že prej odločili za ameriško blago, recimo za pomaranče s Floride ali ameriške filme, bo povpraševanje po ameriškem blagu (izvozu) vplivalo na zvišanje vrednosti dolarja, saj se bo dobra prodaja ameriškega blaga nadaljevala, tudi ko bo vrednost dolarja višja. Podobno temu, če se Američani prej odločijo za japonske kakor za ameriške avtomobile, bo povečano povpraševanje po japonskem blagu (uvozu) vplivalo na znižanje vrednosti dolarja. Povečano povpraševanje po izvozu neke države vpliva na zvišanje vrednosti njene valute na daljši rok; nasprotno temu povečanje povpraševanja po uvozu vpliva na znižanje vrednosti domače valute.

Produktivnost. V kolikor je neka država bolj produktivna glede na druge, lahko podjetja v tej državi znižajo cene domačega blaga glede na tujega, a imajo kljub temu dobiček. Ko se to zgodi, prihaja do povečanja povpraševanja po domačem blagu, kakor tudi do zvišanja vrednosti domače valute. V kolikor pa je produktivnost neke države slabša glede na druge države, bo njeno blago relativno dražje, vrednost njene valute pa se bo znižala. Gledano na daljši rok, kadar neka država postane bolj produktivna glede na druge države, se bo vrednost njene valute zvišala.

Dejavnik Sprememba pri

Vpliv na menjalni tečaj

Domača raven cen ŋ ō Trgovinske ovire ŋ ŋ Povpraševanje po

ŋ ō

Povpraševanje po i

ŋ ŋ Produktivnost ŋ ŋ

Menjalni tečaji na krajši rok

Do zdaj smo govorili o teoriji obnašanja menjalnega tečaja na daljši rok. Toda, da bi razumeli, zakaj vsakodnevno prihaja do tako velikih sprememb menjalnega tečaja (včasih znašajo tudi nekaj odstotkov), moramo preučiti, kako se tekoči menjalni tečaj (spot menjalni tečaj) določa na krajši rok.




l

Če želimo razumeti obnašanje menjalnega tečaj na kratek rok, moramo najprej poudariti, da je menjalni tečaj v resnici cena domačih bančnih depozitov (tistih, ki so denomirnirani v domačo valuto) glede na tuje bančne depozite (tiste, ki so denominirani v tujo valuto). Ker je menjalni tečaj cena aktive, izražena glede na drugo, je določanje menjalnega tečaja na kratek rok najboljše opazovati na podlagi pristopa, ki se naslanja na teorijo povpraševanja po aktivi. Toda tudi determinante menjalnega tečaja na dolgi rok imajo prav tako vlogo tudi na kratek rok.

Prejšnji pristopi k določanju menjalnega tečaja so poudarjali pomembnost povpraševanja po uvozu in izvozu. Sodobnejši pristop, temelječ na trgu aktiv, v prvi plan ne postavlja tokov nakupa uvoženega in izvoženega blaga v krajših obdobjih, saj so takšne transakcije precej majhne glede na količino domačih in tujih bančnih depozitov v katerem koli obdobju. Na primer, valutne transakcije v ZDA so vsako leto več kot 25-krat večje glede na količino izvoza in uvoza v ZDA. Torej, kadar gre za krajše obdobje, kot je na primer eno leto, odločitve o razpolaganju z domačo ali tujo aktivo imajo daleč večjo vlogo pri določanju menjalnega tečaja, kot jo ima povpraševanje po uvozu in izvozu.

Pri analizi, ki jo podajamo, na ZDA gledamo kot na domačo državo, zato so na primer domači bančni depoziti denominirani v dolarje. Zaradi enostavnosti evre smatramo kot valuto katere koli tuje države, v kateri so tuji bančni depoziti denominirani v evre. Teorija povpravševanja aktive kaže na to, da je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na povpraševanje domačih (dolarskih) depozitov in tujih (evrskih) depozitov, v resnici pričakovani donos na te aktive, ko se primerjajo. Ko Američani al i tujci pričakujejo, da bo donos na dolarske depozite visok glede na tuje depozite, bo povpraševanje po dolarskih depozitih večje in skladno s tem bo povpraševanje po evrskih depozitih manjše. Če želimo razumeti, kako se povpraševanje po dolarskih in evrskih depozitih menja, moramo primerjati pričakovane donose na dolarske depozite in tuje depozite (depozite v tujih valutah).

Zaradi ilustracije predvidevajmo, da imajo dolarski depoziti obrestno mero (pričakovani donos, zaračunan v dolarjih) ID, tuji bančni depoziti pa imajo obrestno mero (pričakovani donos zaračunan, v tuji valuti, evrih) IF. Da bi lahko primerjali pričakovani donos na dolarske in tuje depozite, morajo investitorji spremeniti donos v valuto, ki jo uporabljajo.

Najprej poglejmo, kako tujec Francois p r i m e r j a donose na dolarske depozite in tuje depozite, denominirane v njegovo valuto oziroma evro. Ko opazuje pričakovani donos na dolarske depozite, izražen v evrih, bo opazil, da ni enak ID; namesto tega pričakovani donos mora biti usklajen z vsakim pričakovanim zvišanjem ali znižanjem vrednosti dolarja. V kolikor se pričakuje, da se bo vrednost dolarja zvišala za recimo 7 %, bo pričakovani donos na dolarske depozite, izražen v evrih, 7 % večji, ker je dolar, izražen v evrih, zdaj 7 % bolj vreden. Torej, če obrestna mera na dolarske depozite znaša 10 %, pričakovano zvišanje vrednosti dolarja pa znaša 7 %, pričakovani donos na dolarske depozite, izražen v evrih, znaša 17 % = 10 % obresti plus pričakovano zvišanje vrednosti dolarja za 7 %. Nasprotno temu, v kolikor se pričakuje, da se bo vrednost dolarja tekom leta znižala za 7 %, bo pričakovani donos na dolarske depozite, izražen v evrih, le 3 % = 10 % obresti minus pričakovano znižanje vrednosti dolarja za 7 %.

Če tekoči menjalni tečaja (spot menjalni tečaj) prikažemo kot E(t), pričakovani menjalni tečaj v prihodnjem obdobju pa kot E(t+1), l a h k o pričakovano zvišanje vrednosti dolarja prikažemo kot [E(t+1) - E(t)] / Et. T o k a ž e , da pričakovani donos na dolarske depozite RD, prikazan v tuji valuti, lahko prikažemo kot vsoto obresti na dolarske depozite in pričakovano zvišanje vrednosti dolarja.

Toda, pričakovani znesek na tuje depozite RE, izkazan v evrih, je za Francoisa samo IF. Torej , relativni pričakovani donos na dolarske depozite (oziroma razlika med pričakovanimi donosom na dolarske depozite in evro depozite), izkazan v evrih, se dobi z odštetjem in dobimo:




l

Tako, kot se bo povečeval relativni pričakovani donos na dolarske depozite, tako bodo tujci b o l j želeli razpolagati z dolarskimi depoziti, manj pa s tujimi depoziti. Poglejmo, kako odločitev, da se namesto evro depozita obdržijo dolarski depoziti, zgleda iz zornega kota Američana. Rekli smo, da je pričakovani donos na tuje depozite RF, izkazan v dolarjih, v resnici obresti na tuje depozite IF plus pričakovano zvišanje vrednosti tuje valute, oziroma minus pričakovano zvišanje vrednosti dolarja, tj.

V kolikor obrestna mera na evro depozite znaša na primer 5 %, pričakuje pa se, da se bo vrednost dolarja zvišala za 4 %, pričakovani donos na evro depozite, izražen u dolarjih, znaša 1 %. Američan bo dosegel obresti v vrednosti 5 %, vendar pa pričakuje, da bo zgubil 4 %, saj pričakuje, da bo vrednost evra, izražena v dolarjih, 4 % manjša zaradi zvišanja vrednosti dolarja. Njegov pričakovani donos na dolarske depozite RD, izražen v dolarjih, je le ID. Zato se v dolarjih relativni pričakovani donos na dolarske depozite izračunava z odštevanjem predhodno danega izraza od ID in se dobi:

Navedena enačba je enaka tisti, ki opisuje relativni pričakovani donos na dolarske depozite (računan v evrih) za Francoisa. Sklepamo, da je relativni pričakovani donos na dolarske depozite isti ne glede na to, ali ga računa Francois v evrih ali ga računa Američan v dolarjih. Torej, povečanje relativnega pričakovanega donosa na dolarske depozite vpliva na to, da s e tako tujci kot tudi domače prebivalstvo odzovejo na isti način – eni in drugi želijo razpolagati z več dolarskih depozitov, manj pa s tujimi depoziti.

Pogoj paritet obrestnih mer

Živimo v svetu, v katerem obstaja visoka mobilnost kapitala: tujci lahko kupijo ameriško aktivo, kot so dolarski depoziti, Američani pa lahko kupijo tujo aktivo, kot je na primer evro depozit. Ker imajo depoziti tujih bank in depoziti ameriških bank podobno tveganje in likvidnost in ker ovire pri mobilnosti kapitala niso številčne, je povsem utemeljeno, da depozite opazujemo kot odlične substitute (tj. kot enako želene). Ko je kapital mobilen in ko so bančni depoziti odlični substituti, v kolikor je pričakovani donos na dolarske depozite večji kot na tuje depozite, bodo tako tujci kot Američani želeli obdržati samo dolarske depozite, tujih pa ne bodo zadržali dolgo. Nasprotno temu, če je pričakovani donos na tuje depozite večji kot na dolarske depozite, tako tujci kot Američani ne bodo želeli zadržati dolarskih depozitov, temveč samo tuje. Da bi bila obstoječa ponudba tako dolarskih kot tudi tujih depozitov enako privlačna, ne sme obstajati razlika pri njihovem pričakovanem donosu. Ta pogoj se lahko prikaže kot:

Navedena enačba se imenuje pogoj paritetnih obrestnih mer in kaže na to, da je domača obrestna mera enaka razliki tuje obrestne mere in pričakovanega zvišanja vrednosti domače valute. Skladno s tem se lahko ta pogoj pojasni tudi na naslednji način: domača obrestna mera je enaka seštevku tuje obrestne mere in p r i č a k o v a n e g a z v i š a n j a v r e d n o s t i t u j e valute. V kolikor je domača obrestna mera višja od tuje obrestne mere, to pomeni, da obstaja pozitivno pričakovano zvišanje vrednosti tuje valute, kar predstavlja kompenzacijo za nižjo tujo obrestno mero. Domača obrestna mera v višini 15 % nasproti tuji obrestni meri v višini 10 % pomeni, da pričakovano zvišanje vrednosti tuje valute mora biti



Obiščite http://www.Fortrade.eu in začnite služiti denar!

l

5 % (ali, da mora biti pričakovano zvišanje vrednosti dolarja 5 %).

Pogoj paritet obrestnih mer se lahko spremlja na nekaj načinov. Najprej moramo poudariti, da pariteta o b r e s t n i h mer enostavno pričakuje isti pričakovani donos na dolarske in tuje depozite. Zavedaj te se, da leva stran pogojev paritet obrestnih mer predstavlja pričakovani donos na dolarske depozite, desna stran pa predstavlja pričakovani donos na tuje depozite in da so proračuni za obe izraženi v eni valuti – ameriškem dolarju. Če v ozir vzamemo našo domnevo, da so domači in tuji depoziti odlični substituti (enako zaželeni), potem je pogoj paritet obrestnih mer v resnici pogoj ravnotežja na valutnem trgu. E d i n o , č e j e menjalni tečaj takšen, da predvideva enakost pričakovanega donosa na domače in tuje depozite, tj., če velja pogoj paritet obrestnih mer, to pomeni, da bodo tudi tuji depoziti enako zaželeni.

Ravnotežje na valutnem trgu

Da bi videli, kako ravnotežni pogoj paritet obrestnih mer funkcionira pri določanju menjalnega tečaja, poglejmo najprej, kako se menja pričakovani donos na evro in dolarske depozite, skladno s spremembami tekočega menjalnega tečaja.

Pričakovani donos na evro depozite. Kot smo rekli, pričakovani donos na tuje depozite RF, izražen v dolarjih, je v resnici razlika med tujimi obrestnimi merami in pričakovanim zvišanjem vrednosti domače valute: iF - (Et+1 - Et) / Et. Recimo, da tuja obrestna mera iF znaša 10 % in da pričakovani menjalni tečaj v naslednjem obdobju Et+1 znaša en evro za dolar. Kadar tekoči menjalni tečaj Et znaša 0,95 evra za dolar, je pričakovano zvišanje vrednosti dolarja (1,00 - 0,95)/0,95 = 0,052 = 5,2%, zato pričakovani donos na evro depozite RF, izražen v dolarjih, znaša 4,8% (razlika med tujo obrestno mero v višini 10 % in zvišanje vrednosti dolarja v višini 5,2 %). Dani pričakovani donos, kadar je Et= 0,95 evra za dolar, je prikazan s točko A na naslednjem grafikonu. Kadar je tekoči menjalni tečaj večji oziroma Et = en evro za dolar, j e pričakovano zvišanje vrednosti dolarja nič, ker tudi Et+1 znaša en evro za dolar. Zato je RF oziroma pričakovani dolarski donos na evro depozite le iF = 10 %. Ta pričakovani donos na evro depozite je, kadar je Et = en evro za dolar, prikazan s točko B. V kolikor je menjalni tečaj večji Et = 1,05 evra za dolar, bo p r i čakovana sprememba v vrednosti dolarja - 4,8 % [ = (1,00 - l,05)/l,05 = - 0,048], zato bo pričakovani dolarski donos na tuje depozite RF zrastel na 14,8 % [= 10% - ( - 4,8 %)]. Takšen odnos menjalnega tečaja in pričakovanega donosa na evro depozite je prikazan s točko C.




l

Krivulja, ki povezuje te točke, predstavlja črto pričakovanega donosa na evro depozite, j e na grafikonu označena z RF in, kot se vidi, ima rastočo obliko; tj., tako, kot se povečuje menjalni tečaj Et, tako se povečuje tudi pričakovani donos na evro depozite. Rastoča oblika nam predstavlja, da v kolikor je pričakovani menjalni tečaj v naslednjem obdobju konstanten, tekoči menjalni tečaj pa se povečuje, je pričakovano zvišanje vrednosti dolarja manjše. Torej, večji menjalni tečaj pomeni, da bo pričakovano zvišanje vrednosti tuje valute v prihodnosti večje, kar povečuje pričakovani donos na tuje depozite, izražen v dolarjih.

Pričakovani donos na dolarske depozite. Pričakovani donos na dolarske depozite RD, izražen v dolarjih, je vedno obrestna mera na dolarske depozite iD, ne glede na to, kakšen je menjalni tečaj. Denimo, da obrestna mera na dolarske depozite znaša 10 %. Pričakovani donos na dolarske depozite, ne glede na to, ali je menjalni tečaj 0,95, 1,00 ali 1,05 evra za dolar, bo vedno 10 % (točke D, B in E), ker za pretvorbo teh obresti v dolarje ni potrebna nobena valutna transakcija. Črta, ki povezuje te točke, predstavlja črto pričakovanega donosa na dolarske depozite, ki je na prejšnjem grafikonu označena kot RD.

Ravnotežje. Presek črte pričakovanega donosa na dolarske depozite RD in črte pričakovanega donosa na evro depozite RF v resnici predstavlja ravnotežje na deviznem trgu; tj.

RD = RF V ravnotežni točki B, v kateri menjalni tečaj E znaša en evro za dolar, je zadovoljen pogoj paritet obrestnih mer, saj so pričakovani donosi na dolarske in evro depozite enaki. Da bi ugotovili, kako se menjalni tečaj v resnici premika k ravnotežnemu menjalnemu tečaju E, poglejmo, kaj se dogaja, ko je menjalni tečaj 1,05 evra za dolar, kar je vrednost, ki je nad ravnotežnim menjalnim tečajem. Na prejšnjem grafikonu vidimo, da je pričakovani donos na evro depozite v točki C večji od pričakovanega donosa na dolarske depozite v točki E. Ker so dolarski in evro depoziti odlični substituti, ljudje ne bodo želeli obdržati dolarskih depozitov, lastniki dolarskih depozitov pa jih bodo poskusili prodati na valutnem trgu za evro depozite (to se imenuje "prodaja dolarja" in "nakup evra"). Toda, ker je pričakovani donos na te dolarske depozite manjši kot na evro depozite, jih tisti, ki razpolagajo z evri, ne bodo želeli zamenjati za dolarske depozite. Presežek ponudbe dolarskih depozitov, do katerih prihaja, predvideva, da cena dolarskih depozitov glede na evro depozite mora pasti; tj. menjalni tečaj (znesek evra za dolar) pada, kot je na sliki prikazano s puščico navzdol, če je menjalni tečaj 1,05 evra za dolar. Padec menjalnega tečaja se bo nadaljeval do točke B, tj. do uravnoteženega menjalnega tečaja v višini enega evra za dolar, k o b o pričakovani donos na dolarske in evro depozite enak.




l

Zdaj poglejmo, kaj se dogaja, ko je menjalni tečaj 0,95 evra za dolar, kar je vrednost pod ravnotežno. V tem primeru je pričakovani donos na dolarske depozite večji kot pričakovani donos na evro depozite. Nihče ne bo želel obdržati evro depozitov, vsi pa jih bodo poskusili prodati, da bi kupili dolarske depozite ("prodaja evra" in "nakup dolarja"), zaradi česar se bo menjalni tečaj povečeval, kar je prikazano s puščico navzgor. Z r a s t j o menjalnega tečaja prihaja do večjega pričakovanega znižanja vrednosti dolarja, s tem pa do večjega zvišanja vrednosti evra, zaradi česar se bo povečal donos na evro depozite. Ne nazadnje, ko menjalni tečaj doseže E = en evro za dolar, se bo pričakovani donos na evro depozite dovolj povečal, da bo znova enak pričakovanemu donosu na dolarske depozite.

Spremembe v ravnotežnem menjalnem tečaju: dva primera Na podlagi analize smo ugotovili dejavnike, ki vplivajo na raven ravnotežnega menjalnega tečaja. To analizo lahko zdaj uporabimo, da bi videli, kako valutni tečaj reagira na spremembe obrestnih mer in denarne mase.

Spremembe domačih obrestnih mer Spremembe domačih obrestnih mer ID se pogosto navajajo kot glavni dejavnik, ki vpliva na menjalni tečaj. V tisku pogosto lahko najdemo naslednji naslov: »Zvišanje obrestnih mer vpliva na okrevanje dolarja«. Ali je trditev iz naslova vedno točna?

Biti mora nujno natančna, ker če želimo analizirati vpliv sprememb obrestne mere, moramo najprej ugotoviti vzroke teh sprememb. Fisherjeva enačba kaže na to, da je (nominalna) obrestna mera enaka seštevku obrestne mere in pričakovane inflacije. Kaže na to, da se lahko obrestna mera tudi spremeni iz dveh razlogov: zaradi spremembe realne obrestne mere ali zaradi spremembe pričakovane stopnje inflacije. Vpliv na menjalni tečaj se precej razlikuje, odvisno od tega, kateri od navedenih dejavnikov predstavlja vzrok sprememb nominalne obrestne stopnje.

Denimo, da se je domača realna obrestna mera povečala, zato se povečuje tudi nominalna obrestna mera iD, pričakovana inflacija pa ostaja na isti ravni. V tem primeru je povsem utemeljeno, da domnevamo, da bo pričakovano zvišanje vrednosti dolarja nespremenjeno, ker je tudi pričakovana inflacija nespremenjena, za t o b o t u d i p r i č a ko va n i d on os na tuje depozite ostal pri katerem koli menjalnem tečaju. T o r e j , črta RF se ne pomika, črta RD p a se pomika v desno, zato imamo situacijo, kot je tista, ki je prikazana na prejšnjem grafikonu, kjer analiziramo rast ID pri ostalih nespremenjenih pogojih. Model valutnega trga nam daje naslednji rezultat: kadar se domače realne obrestne mere povečajo, prihaja do zvišanja vrednosti domače valute.

Kadar se nominalna obrestna mera poveča zaradi povečanja pričakovane inflacije, dobimo drugačen rezultat od tistega, ki je prikazan na prejšnjem grafikonu. Dvig pričakovane inflacije pripelje do zmanjšanja pričakovanega zvišanja vrednosti dolarja (večjega zvišanja vrednosti evra), za katerega se v glavnem smatra, da je večje od dviga domačih obrestnih mer ID. Zaradi tega se, pri katerem koli menjalnem tečaju, pričakovani donos na tuje depozite povečuje bolj kot pričakovani donos na dolarske depozite. Torej se, kot vidimo na naslednjem grafikonu, črta RF pomika v desno bolj kot črta RD, menjalni tečaj pa pada. Na podlagi analize pridemo do zaključka: kadar se domače obrestne mere povečajo zaradi pričakovanega povišanja inflacije, prihaja do znižanja vrednosti domače valute. Ker je ta sklep v popolnem nasprotju s tistim, do katerega smo prišli, ko smo govorili o povezanosti rasti domačih obrestnih mer z višjo realno obrestno mero, kadar analiziramo vpliv obrestnih mer na menjalni tečaj, moramo upoštevati razliko med realnimi in nominalnimi stopnjami.




l

Spremembe denarne mase Denimo, da so se Federalne rezerve odločile povečati raven denarne mase, zaradi zmanjšanja stopnje brezposelnosti, ki jo smatrajo za previsoko. Povečanje denarne mase bo pogojevalo povečanje ravni cen v ZDA na daljši rok in s tem nižji pričakovani menjalni tečaj. Zmanjšanje pričakovanega zvišanja vrednosti valute, do katerega prihaja zaradi tega, bo vplivalo na povečanje pričakovanega donosa na tuje depozite pri katerem koli tekočem menjalnem tečaju in premaknilo črto RF v desno z R1 na R2, kot je prikazano na naslednjem grafikonu. P o v e č a n j e denarne mase bo pogojevalo tudi večjo realno denarno maso M/P, saj se na krajši rok raven cen ne povečuje takoj. Povečanje realne denarne mase pogojuje padec domače obrestne mere z ID1 na ID2, kar zmanjšuje pričakovani donos na domače (dolarske) depozite in premika črto RD v levo, z RD1 na RD2. Na naslednjem grafikonu je prikazan padec menjalnega tečaja z E1 na E2. Sklep je: povečanje domače denarne mase vodi do znižanja vrednosti valute.

Preboj menjalnega tečaja Vpliv povečanja denarne mase na menjalni tečaj nismo analizirali popolnoma – pogledati moramo tudi, kaj se dogaja z menjalnim tečajem na dolgi rok. Osnovno stališče pri denarni teoriji, ki se imenuje denarna nevtralnost, kaže na to, da je na dolgi rok enkratno odstotkovno povečanje denarne mase spremljano z istim enkratnim odstotkovnim povečanjem ravni cen, med tem ko realna denarna masa in vse ostale gospodarske spremenl j ivke os tajajo nespremenjene . Da bi razumeli to stališče, poglejmo, kaj bi se zgodilo, če bi naša vlada nenadoma objavila, da bo nekdanji dolar zdaj vreden 100 novih dolarjev. Denarna masa, izražena v novih dolarjih, bi predstavljala stokrat večjo vrednost starega dolarja, raven cen pa bi prav tako bila stokrat večja, v gospodarstvu pa se ne bi nič spremenilo, realne in nominalne obrestne mere in realna denarna masa bi ostale iste. Denarna nevtralnost kaže na to, da na dolgi rok povečanje denarne mase ne bo izzvalo sprememb pri domačih obrestnih merah in da se bodo na dolgi rok vrnile na ID1, črta pričakovanega donosa na domače depozite pa se bo vrnila na RD1. Na naslednjem grafikonu vidimo, da to pomeni, da se bo menjalni tečaj na dolgi rok povečal z E2 na E3.

Fenomen, ki smo ga opisali – kadar zaradi povečanja denarne mase menjalni tečaj na kratek rok pada bolj kot pada na dolgi rok – se imenuje prebijanje menjalnega tečaja. Pomemben je, ker pomaga razumeti, zakaj menjalni tečaj tako niha, kar bomo videli v nadaljevanju. Prebijanje menjalnega tečaja lahko opazujemo na naslednji način: kadar v krajšem roku pride do padca domače obrestne mere, ravnotežje na valutnem trgu predvideva, da pričakovani donos na tuje depozite mora biti manjši. Če imamo podano tujo obrestno mero, takšen manjši pričakovani donos na tuje depozite pomeni, da mora priti do pričakovanega zvišanja vrednosti dolarja (znižanja vrednosti evra), da bi se pričakovani donos na tuje depozite zmanjšal, kadar se domača obrestna mera zniža. To se dogaja samo, če tekoči menjalni tečaj pade pod svojo vrednost na dolgi rok.




l

Zakaj so menjalni tečaji tako nestanovitni?

Velika nihanja menjalnih tečajev presenečajo veliko ljudi. Pred tridesetimi leti so ekonomisti v glavnem smatrali, da določanje menjalnih tečajev na odprtem trgu ne bo pripeljalo do velikih nihanj njihove vrednosti. Novejše izkušnje kažejo ravno nasprotno.

Pristop k določanju menjalnega tečaja, zasnovan na trgu aktiv, o katerem smo govorili v tem poglavju, neposredno pojasnjuje nestanovitnost menjalnega tečaja. Ker pričakovano zvišanje vrednosti domače valute vpliva na pričakovani donos na tuje depozite, imajo pri določanju menjalnega tečaja pomembno vlogo pričakovanja v zvezi z: ravnijo cen, inflacijo, trgovinskimi ovirami, povpraševanjem po izvozu in denarno maso. Ko se pričakovanja glede katere koli od navedenih spremenljivk spremenijo, model kaže na to, da bo to trenutno vplivalo na pričakovani donos na tuje depozite, s tem pa tudi na menjalni tečaj. Ker se pričakovanja glede vseh navedenih spremenljivk menjajo skladno s skoraj vsako pridobljeno informacijo, dejstvo, da je menjalni tečaj nestalen, ne preseneča preveč. Na podlagi naše analize smo ugotovili tudi to, da zaradi povečanja denarne mase prihaja do prebijanja menjalnega tečaja. Slednje je še en od razlogov za njegovo veliko nestanovitnost.

Ker so se prejšnji modeli obnašanja menjalnega tečaja nanašali bolj na blagovne trge kot na trge aktiv, niso poudarjali spremembe pri pričakovanjih kot vzroka gibanja menjalnega tečaja, zato ti modeli niso mogli predvideti bistvenega nihanja menjalnega tečaja. Ker se na njihovi podlagi ne pojasnjuje nestanovitnosti, ti modeli niso več tako priljubljeni. Nekoliko bolj sodoben pristop, o katerem govorimo, poudarja, da je menjalni tečaj podoben kateremu koli trgu aktiv, na katerem so pričakovanja zelo pomembna. Valutni trg tako kot drugi trgi aktiv, kot je na primer trg delnic, izpostavlja precejšnjo nestanovitnost cen in ga je zelo težko predvideti.

Dolar in obrestne mere, 1973–2002

Analizo valutnega trga lahko izkoristimo za razumevanje gibanja menjalnega tečaja ter pojasnimo dvig in padec vrednosti dolarja tekom 1980-ih let. Vrednost dolarja in vrednost realnih obrestnih mer imata tendenco enotne rasti in padanja. Konec 1970-ih let so bile realne obrestne mere na zelo nizki ravni, kakor tudi vrednost dolarja. Toda na začetku leta 1980 so realne obrestne mere v ZDA zabeležile bistveno rast, istočasno pa je rastla tudi vrednost dolarja. Po letu 1984 so se realne obrestne mere precej znižale, kakor tudi vrednost dolarja.

Naš model določanja menjalnega tečaja pojasnjuje rast in padec vrednosti dolarja tekom 1980-ih let. Povečanje realnih obrestnih mer v ZDA vpliva na povečanje pričakovanega donosa na dolarske




l

depozite, med tem ko pričakovani donos na tuje depozite ostaja isti. Povečanje povpraševanja po dolarskih depozitih, do katerega prihaja, pogojuje nakup dolarskih depozitov (in prodajo tujih depozitov), k a r v o d i do rasti menjalnega tečaja. Prav to se je zgodilo v obdobju od leta 1980 do leta 1984. Po tem je prišlo do padca realnih obrestnih mer v ZDA, kar je vplivalo na zmanjšanje pričakovanega donosa na dolarske depozite glede na tuje depozite in pogojevalo prodajo dolarskih depozitov (in nakup tujih depozitov), kar je znižalo menjalni tečaj.

Prikaz nominalnih obrestnih mer na naslednjem grafikonu prav tako kaže na to, da gibanje nominalnih obrestnih mer in menjalnega tečaja ni niti približno tako izenačeno kot gibanje realnih obrestnih mer in menjalnega tečaja. To je ravno tisto, kar nam kaže analiza. Povečanje nominalnih obrestnih mer konec 1970-ih let ni bilo spremljano z ustreznim povečanjem vrednosti dolarja; njegova vrednost je takrat v resnici padla. Na naslednjem grafikonu je prikazano, zakaj rast nominalnih obrestnih mer konec 1970-ih let ni pripeljala do rasti dolarja. P r i m e r j a v a realnih in obrestnih mer konec 1970-ih let kaže na to, da je rast nominalnih obrestnih mer ohranjala rast pričakovane inflacije, ne pa tudi rast realnih obrestnih mer. Na podlagi predhodnih analiz vidimo, da bi rast nominalnih obrestnih mer, do katere je prišlo zaradi rasti pričakovane inflacije, morala pripeljati do padca dolarja, kar se je v resnici tudi zgodilo.

Na podlagi podanega primera sklepamo, da predvidevanja gibanja menjalnega tečaja niso dovolj dobra, v kolikor se med realnimi in nominalnimi obrestnimi merami ne dela razlika: slab dolar konec 1970-ih let in močan dolar v začetku 1980-ih let se lahko pojasnita z gibanjem realnih obrestnih mer, ne pa z gibanjem nominalnih obrestnih mer.




l

Pregled pomembnih temeljnih kazalcev – EUR

Višina obrestne mere

Obrestna mera je merilo "cene denarja". Evropska centralna banka (ECB) uporablja ta instrument za uresničevanje svojih najpomembnejših ciljev: nadzor stopnje inflacije, rasti in stabilnosti cen. Kadar ECB zniža obrestne mere, evro i z gubi glede na ostale valute, saj prinaša nižji donos. Z drugimi besedami, investitorji prodajajo evro z nakupom drugih valut z višjim donosom, povečujoč na ta način ponudbo evra, s čimer rušijo menjalni tečaj.

Kadar ECB dvigne obrestno mero, tečaj evra raste glede na druge valute.

European Central Bank (ECB) Minimum Bid Rate: 4.00 % Last Change:Jun-6 (+25bp) Next Decision: Apr-22 President: Jean-Claude Trichet URL: http://www.ecb.int/

GDP za Evrocono

Bruto domači proizvod Evropske unije predstavlja skupno vrednost proizvedenega blaga in s t o r i t e v v okviru njenih meja. GDP ohranja zdravje ene ekonomije tako, da dobri pokazatelji GDP kažejo, da gospodarstvo EU raste, kar dviguje tečaj evra glede na druge valute.

Za razmislek: Kaj je "dober pokazatelj"? Ali je to vrednost, večja od nič ali kaj drugega?

Harmonised Consumer Price Index (HCPI) za Evropo

HCPI je merilo, ki ga EU uporablja za merjenje inflacije in stabilnosti cen. Kakor je že povedano, ima Evropska centralna banka določena pravila za svoje članice. Eno od najpomembnejših je, da inflacija niti v en i od držav članic ne more odstopati za več kot 1,5 % od povprečja treh članic z najmanjšo stopnjo inflacije.


http://www.ecb.int/



l

Kadar je vrednost HCPI nizka, evro pridobi pri vrednosti glede na druge valute.

Podatki o nezaposlenosti v Evropi

Zaposlenost je vedno dober znak stanja gospodarstva katere koli države. Torej, nizke vrednosti stopnje brezposelnosti odražajo dobro stanje in obratno.

Nizka vrednost stopnje nezaposlenosti vpliva na porast vrednosti evra glede na druge valute in obratno.

Trgovinska bilanca EU

Trgovinski bilanca meri vrednost prodanega (izvoženega) in kupljenega (uvoženega) blaga ter storitev iz drugih držav. Trgovinska bilanca članic EU se deli na dva dela: znotraj EU in izven EU. Bilanca znotraj EU meri trgovinsko izmenjavo vsake države EU z drugimi članicami EU, bilanca izven EU izmenjavo članic EU z vsemi ostalimi državami izven EU. Po navadi trgovinska bilanca znotraj EU nima bistvenega vpliva na vrednost evra, med tem ko ga bilanca izven EU ima.

Pozitiven vpliv trgovinske bilance ima vpliv na porast tečaja evra glede na druge valute.

Mnogi investitorji spremljajo samo trgovinsko bilanco Nemčije, kot vodečega gospodarstva v EU.

Industrijska proizvodnja v EU

Ta pokazatelj meri vrednost skupne industrijske proizvodnje v določenem obdobju. Včasih se industrijska proizvodnja uporablja kot zamenjava za BDP pokazatelj neke države.

"Dober" pokazatelj industrijske proizvodnje v EU pozitivno vpliva na vrednost

evra.

Desetletne nemške obveznice (German Bund)

Dolgoročni vrednostni papirji, katerih izdajatelj je država, predstavljajo dober kazalec bodoče uspešnosti gospodarstva te države. Če se malo ukvarjamo z raziskovanjem, bomo videli, da ima majhno število nerazvitih držav i z d a n e desetletne ali večletne državne obveznice. To se dogaja zaradi dejstva, da bi bilo majhno število investitorjev zainteresiranih za nakup takšnih vrednostnih papirjev, ki nosijo povečano tveganje. V tem primeru se primerjajo obrestne mere desetletnih nemških obveznic in ustreznih ameriških.

V kolikor je obrestna mera na nemške obveznice večja in razlika med to stopnjo in obrestmi na ameriške obveznice raste (tj. obrestni diferencial raste), to pozitivno deluje na evro v primerjavi z ameriškim dolarjem. V nasprotnem primeru pa, kadar je obrestna mera na nemške obveznice večja in obrestni diferencial pada, morajo investitorji prodajati evro in kupiti dolarje.

Pregled pomembnejših temeljnih kazalcev – USD

Personal Income and Spending

Personal Income označuje donos, ki ga posameznik prejema iz vseh virov, med tem ko se kot Personal Spending razume potrošnjo oziroma nakup proizvoda v treh kategorijah: durables (trajne dobrine, dražji proizvodi), nondurables (potrošno blago, cenejši proizvodi) in sektor storitev. Ta temeljni kazalec se objavlja posebej za Personal Income v obliki odstotka, kar predstavlja

Temeljni vpliv na valuto: Rast kazalca vodi k potencialni rasti dolarja.




l

Čas objavljanja: Približno prvega v mesecu za dva predhodna meseca ob 8:30 am EST (14:30 pm CET). Vir: The Bureau of Economic Analysis of the Department of Commerce. Podatki na spletni strani: www.bea.gov

Kaj je pomembno za investitorje?

Poročilo o prihodku in porabi je še en pomemben podatek, s katerim se izmeri moč gospodarstva v potrošnem sektorju in se na splošno določi njegova smer gibanja, še zlasti, ker je potrošnja pomemben dejavnik, ki pomaga gospodarstvu, da se razvija in raste.

Največja kategorija, ki se nanaša na Income ali prihodek, se nanaša na prihodke v povezavi s plačami, med tem ko je preostanek vezan na prihodke od rent, obresti, dividend in drugo. Poraba istočasno vpliva na več kot 2/3 rasti gospodarstva, tako da je za investitorje pomembno, da vedo, kako se obnašajo potrošniki in kje največ trošijo svoje prihranke. Tudi takrat, kadar dajo denar na račune, s tem omogočajo bankam, da kreditirajo, kar zopet vpliva na vlaganje v posel in rast gospodarstva.

Sestavni del te statistike je tudi PCE (Personal Consumption Expenditures) price index, ki je zanimiv za Fed in politiko obrestnih mer, ker daje sliko, ali je inflacija prisotna in v kakšnem merilu. To je prav tako pomembno tudi za trg z valutami, saj rast PCE price indexa napoveduje rast obresti, s tem pa tudi dolarja.


http://www.bea.gov/



l

FOMC Meeting Announcement

FOMC (the Federal Open Market Committee) je sestavljen iz sedmih odborov Federal Reserve (centralne banke) in petih predsednikov Federal Reserve Bank. Člani FOMC-a se sestajajo osemkrat letno in odločajo o kratkoročni strategiji denarne politike, vključujoč tudi objavo višine obrestnih mer.

Vir: The Federal Open Market Committee Čas objave: 20:15 (CET), osemkrat letno, vsakih šest tednov Podatki na spletni strani: www.federalreserve.gov


http://www.federalreserve.gov/



l


Glede na to, da se sestanek vrši za zaprtimi vrati in da se odločitev FOMC-a smatra kot novica z največjim vplivom na vse finančne trge, se ta dogodek spremlja z največjo pozornostjo in je izpostavljen številnim špekulacijam in ugibanjem. Poleg same odločitve o višini obrestnih mer (Fed fund sklad) investitorji posebno pozornost dajejo tudi komentarju, ki sledi za tem, pri čemer se predvideva, kakšen bo naslednji korak, vezan na višino obrestne mere.

Fed fund sklad predstavlja obresti, ki jih banke zaračunajo ena drugi za posojila preko noči, in služi kot osnova za ostale vrste obresti, od obresti na vladne in druge obveznice do obresti na razne kredite.

Tisto, kar je pomembno, je, da višina obresti vpliva na gospodarstvo, tako da njihova rast teži k temu, da upočasni gospodarsko dejavnost v državi, saj »draži denar« oziroma otežuje dostopnost denarja, med tem ko se z zmanjšanjem obresti pospešuje gospodarska dejavnost in denar lažje prispe do potrošnika in investitorja.

Centralna banka teži k temu, da najde optimalno raven obresti (ekvilibrium), ki načeloma ne bi smel vplivati na padec gospodarstva. Med tem ko za finančni trg načeloma velja pravilo, da so višje obresti 'bearish', nižje pa 'bullish', za dolar višje obresti pomenijo rast njegove vrednosti, med tem ko nižje obresti vplivajo na njegov padec.

Vpliv na $: Ima lahko močen vpliv na dolar v odvisnosti od samega poročila (ali je pričakovano ali ne) in komentarja po tem. ISM Mfg Index

ISM –The Institute for Supply Management je študija (anketa), ki zajema 400 gospodarskih podjetij iz 50 držav o pogojih različnih gospodarskih industrij na nacionalni ravni. Menedžerji odgovarjajo na vprašanja iz vprašalnika, podatki iz ankete pa se nanašajo na zaposlenost, proizvodnjo, nova naročila, zaloge in drugo. Vsaka statistika nad 50 % označuje širitev, med tem ko padec označuje slabitev industrije.

Vir: Institute for Supply Management (ISM) Čas objave: 16:00 (CET), prvi delovni dan v mesecu za prejšnji mesec Podatki na spletni strani: http://www.ism.ws/


http://www.ism.ws/



l


Glede na to, da ISM index daje sliko pomembnega industrijskega sektorja, spremljajoč ta kazalec investitorji dobijo zelo pomembno predstavo, v kakšnem stanju je gospodarstvo in zato ima pomemben vpliv na trg. Med tem ko trg delnic podpira močna gospodarska rast, je trg obveznic zelo občutljiv na hitro rast gospodarstva in na skok inflacije. Fed prav tako upošteva to poročilo, ko določa višino obresti, saj ima skozi razne podindekse v okviru ISM-a priložnost oceniti rast cen surovin, ki lahko vplivajo na inflacijo.

Te podatke spremlja tudi trg valut, med tem ko je cena dolarja še posebej odvisna od te statistike in od njenega vpliva na odločitve Feda o obrestni meri.

Vpliv na $: Rast kazalca vodi k rasti dolarja

Employment Situation/Non-farm pavrolls

Employment situation je kazalec, ki sestoji iz dveh poročil: 'Non-farm payroll' in 'Unemployment rate".

Vir: Bureau of Labor Statistics, U.S. Department of Labor. Čas objave: 14:30 (CET) prvi petek v mesecu za podatke iz prejšnjega meseca. Podatki na spletni strani: http://stats.bls.gov/news.release/empsit.toc.htm.

Non-farm payroll je statistika, ki zajema število zaposlenih (ljudi na plačilnem seznamu) širom države, ki so zaposleni za določen ali nedoločen čas. Kot podskupine v okviru te statistike so najpomembnejše 'the average workweek', ki merijo število ur v tednu v industrijskem sektorju, in 'average hourly earnings' kot cena dela na uro v okviru istega sektorja.

Drugo poročilo, ki se ga izda istočasno, Unemployment rate, je statistika odstotkovnega števila nezaposlenih v primerjavi z delovno sposobnim prebivalstvom. Za razliko od non-farm payroll statistike, ki se izvaja v okviru poslovnega okolja z anketiranjem kakšnih 375,000 podjetij, s e unemployment rate dobi z vprašalnikom pri kakšnih 60,000 gospodinjstvih in nima takšne teže kot prvo poročilo, ki je celovito in s tem bolj merodajno.



http://stats.bls.gov/news.release/empsit.toc.htm



l

Na splošno, Employment report nam daje najboljšo sliko, koliko ljudi išče službo, koliko jih dela, koliko so plačani za to, kolika traja delovni teden in drugo. Tisto, kar je pomembno, je to, da nam to poročilo prikazuje trend rasti ali padca cene dela in s samim tem opozarja na nevarnost pred potencialno inflacijo (wage inflation), kar ima lahko spet vpliv na obrestne mere, s tem pa tudi na vrednost dolarja.

Vpliv na $: Rast kazalca (Unemployment rate) vodi k padcu dolarja Rast Non-farm payrolls vodi k rasti dolarja

Initial Jobless Claims

Je gospodarski kazalec, ki nam prikazuje število nezaposlenih ljudi, ki se prvič prijavljajo za zavarovanje na borzi dela. Statistika se obračunava na tedenski osnovi in na splošno govori o stanju na trgu dela. V okviru tega kazalca je tudi 4-wk average subindex, ki prikazuje število aplikacij v obdobju štirih tednov in s samim tem teži k blažitvi včasih velikega razpona v številu od enega do drugega tedna.

Vir: The Employment and Training Administration of the Department of Labor. Čas objave: 14:30 (CET), vsak četrtek za podatke iz prejšnjega tedna Podatki na spletni strani: http://www.dol.gov/opa/media/press/main.htm


Initial claims poročilo je način, na katerega se ugotovi moč ponudbe na trgu dela v Ameriki. Manj ljudi ko prosi za pomoč, več jih ima delo, to pa daje sliko, v kakšnem trenutnem stanju je gospodarstvo. Glede na to, da skoraj vsako delo prinese s seboj tudi ustrezne prihodke, to daje vsakemu gospodinjstvu sposobnost varčevanja, pa tudi trošenja denarja, kar na nek način zopet »naolji kolesa« gospodarstva in mu pomaga rasti.

Druga stran medalje prevelikega zmanjšanja števila prijav prinaša s seboj tudi situacijo, v kateri nastane primanjkljaj delovne moči, kar zopet otežuje podjetjem, da z lahkoto najdejo dopolnitev za svoja delovna mesta, zato ta situacija potencialno privede do rasti plač in ostalih bonitet, za tiste, ki imajo službo. To ultimativno privede do inflacijskega pritiska (wage inflation), kar na splošno ne gre v prid trgom delnic in obveznic, ki so občutljivi na potencialno rast obrestne mere, za razliko od Forex trga, ki mu ta situacija ustreza.



http://www.dol.gov/opa/media/press/main.htm



l

International Trade (Trade Balance)

Trgovinska bilanca, ali v primeru Amerike trgovinski primanjkljaj, meri razliko med uvozom in izvozom različnih vrst blaga in storitev. Vrednost uvoza kaže povpraševanje tujih dobrin in storitev v Ameriki, med tem ko izvoz daje sliko povpraševanja po ameriškem blagu in storitvah v tujini. Med tem ko je uvoz na splošno ovira razvoja domače industrije, ima lahko na drugi strani vlogo povečanja konkurence domačih proizvajalcev. Izvoz načeloma pospešuje domačo proizvodnjo.

Vir: The Bureau of Economic Analysis of the Department of Commerce. Čas objave: 14:30 (CET), prva polovica meseca za podatke iz predprejšnjega meseca. Podatki na spletni strani: http://www.census.gov/foreign-trade/www/press.html.


http://www.census.gov/foreign-trade/www/press.html



l


Spremembe v velikosti uvoza in izvoza kakor tudi razlika med tema dvema pokazateljema (trade balance) so pomembna merila za ocenitev gospodarskih trendov, tako v državi kot v tujini. Statistična števila tega kazalca imajo lahko neposreden vpliv na finančne trge, še zlasti na obrestno mero in s tem na vrednost valute na Forex trgu.

Zato je dolar še posebej občutljiv na spremembe že zdaj kroničnega trgovinskega primanjkljaja, ki, med tem, ko postaja vedno večji, načeloma oblikuje večje povpraševanje po tujih valutah. Istočasno je trg obveznic izpotavljen tveganjem rastoče inflacije zaradi povečanja uvoza. Trgovinska bilanca ima prav tako veliko vlogo pri oceni rasti BDP, s posebnim poudarkom na izvozu kot nestalne komponente, ki služi kot zgodnji kazalec na četrtletni ravni.

V okviru tega poročila je bilanca trgovanja Amerike z drugimi državami, na podlagi česar se lahko spremlja gospodarstva v teh državah oziroma koristi tistim investitorjem, ki težijo k diverzifikaciji svojih naložb.


Retail Sales

Retail sales poročilo je statistika celotne prodaje na različnih ravneh ali durable (dražje, trajno blago) ali nondurable (dražjih) proizvodov. Glede na to, da meri prodajo kot del potrošnje, ima velik vpliv na gospodarstvo zaradi dejstva, da na potrošnjo odpade okrog 2/3 celotnega bruto družbenega proizvoda Amerike.

Kazalec meri popolno potrošnjo, kakor tudi posebno statistiko, ki izvzema prodajo motornih vozil, ki ima tendenco skokov in padcev iz meseca v mesec.




l

Vir: The Census Bureau of the Department of Commerce. Čas objave: 14:30, okrog 14-tega v mesecu za podatke iz prejšnjega meseca. Podatki na spletni strani: http://www.census.gov/svsd/www/advtable.html


Za investitorje je zelo pomembno, da vedo, kakšno je razpoloženje med potrošniki, saj s tem pridobijo sliko, v katero smer se giblje gospodarstvo. Vsaka sprememba v njihovem obnašanju in navadah predstavlja vodilni kazalec trenda potrošnje. To je še posebej pomembno za trg delnic in obveznic. Za delnice solidna gospodarska rast pomeni zdrav dobiček podjetij, kar vodi k rasti njihovih delnic na borzi. Kar se tiče fiksnih vrednostnih papirjev, močna gospodarska rast predstavlja problem za inflacijski pritisk, kar lahko neugodno vpliva na trg obveznic. Za Forex trg vsaka rast potrošnje pomeni, da gospodarstvo raste, s tem pa so večje možnosti, da bo tudi vrednost valute rastla. Vpliv na $: Rast kazalca vodi k rasti dolarja

Industrial Production/Capacity Utilization Index industrijske proizvodnje meri količino proizvodov, ki pridejo iz tovarn, rudnikov in energetskih obratov. Istočasno Capacity Utilization kaže učinkovitost uporabe sredstev v okviru tovarn.

Vir: Federal Reserve. Čas objave: 15:15 (CET), okrog 15. v mesecu za podatke iz prejšnjega meseca. Podatki na spletni strani: http://www.federalreserve.gov/releases/G17/


http://www.census.gov/svsd/www/advtable.html

http://www.federalreserve.gov/releases/G17/



l


Večja proizvodnja v tovarnah po navadi pomeni dobro novico za trg delnic, ki ima rad zdravo gospodarstvo in s tem boljše dobičke podjetij. Trg obveznic istočasno spremlja hitro rast gospodarstva zaradi inflacijskega pritiska.

Fed še posebej spremlja poročilo o Capacitv Utilization, saj vsaka rast indeksa nad 85 % predstavlja pritisk na inflacijo, s tem pa tudi signal za centralno banko, da ustrezno uskladi svojo politiko obrestne mere, ki prav tako vpliva na vrednost dolarja.


Housing Starts

Housing starts kazalec meri število začete gradnje stanovanjskih objektov (za eno in več družin) vsak mesec. V okviru te vesti je tudi Building Permits kazalec (dovoljenja za gradnjo), ki prav tako prikaže število oddanih prošenj za gradnjo stanovanjskih objektov tekom meseca.

Vir: The Census Bureau of the Department of Commerce Čas objave: 14:30, okrog 16. v mesecu za podatke iz prejšnjega meseca. Podatki na spletni strani: http://www.census.gov/const/www/newresconstindex.html


http://www.census.gov/const/www/newresconstindex.html



l


Gradnja hiše po navadi nosi s seboj tako imenovani "domino učinek", saj manjše ali večje število začetih objektov vpliva na to, ali bodo gospodinjstva več ali manj v prihodnosti kupovala pohištvo, hišne aparate in podobno, kar ima spet vpliv na ostale subjekte v gospodarstvu.

Podatek o številu začetih hiš prav tako dosti govori o stopnji varnosti za nacionalno gospodarstvo, saj se gradnja hiš ne bo povečala, če so gospodarski pogoji slabi ali se pričakuje, da bodo slabši v neposredni prihodnosti. Building permits (dovoljenja za gradnjo) po navadi prehitijo podatke o izgradnji in namigujejo, kakšna je situacija na trgu nepremičnin. Obe vesti sta dokaj pomembni za gospodarstvo in načeloma za skoraj vse trge. V kolikor so kazalci pozitivni, ima to podporo za dolar, saj kaže na močno stopnjo gospodarstva in rasti obrestne mere, s tem pa tudi napoveduje močnejšo valuto.


PPI

Producer Price Index (PPI) je statistika, ki meri povprečno raven cen na osnovni proizvajalnih ravni in v glavnem proizvodov, ki so gotovi in pripravljeni za distribucijo v maloprodaji. Kot poseben indeks u okviru PPI-a je tudi statistika, ki izključuje cene nafte in hrane (Core PPI), kot zelo nestalno kategorijo, podrejeno sezonskim spremembam cene.

Vir: Bureau of Labor statistics, U.S. Department of Labor. Čas objave: 14:30, okrog 20. v mesecu za podatke iz prejšnjega meseca. Podatki na spletni strani: http://stats.bls.gov/news.release/ppi.toc.htm


http://stats.bls.gov/news.release/ppi.toc.htm



l


Glede na to, da PPI indeks meri povprečne cene proizvodov v fiksni potrošniški košarici na proizvajalni ravni, se del te inflacije prenese tudi na potrošnike na maloprodajni ravni, ki se zopet meri s posebno statistiko – CPI.

V vsakem primeru je podatek PPI-a pomemben za investitorje, saj imajo s tem vpogled in lahko predvidevajo možne inflacijske pritiske v mesecih, ki prihajajo, kar ima lahko vpliv na njihove investicije zaradi neposredne korelacije med ravnijo inflacije in obrestne mere.

Bolj kot je zaznavanje inflacije večje, večje so možnosti za rast obrestnih mer. To ima kot posledico učinek na vse trge, še posebej na Forex in Bond trg. Med t em ko cene obveznic padajo, ko so obresti večje, valuta po navadi raste zaradi potenciala večjega donosa investicije.


CPI

Consumer Price Index (CPI) meri povprečno ceno fiksnih artiklov proizvodov in storitev v potrošniški košarici v maloprodaji. S p r e m e m b a na mesečni ravni CPI-a predstavlja stopnjo inflacije. Kakor pri PPI-u obstaja tudi osnovni CPI (Core index), ki prav tako daje statistiko brez nestalnih cen nafte in kmetijskih proizvodov.




l

Vir: Bureau of Labor statistics, U.S. Department of Labor. Čas objave: 14:30 (CET), okrog 20. v mesecu za podatke iz prejšnjega meseca. Podatki na spletni strani: http://stats.bls.gov/news.release/cpi.toc.htm


CPI predstavlja "benchmark", kadar je govora o merilu inflacije, saj spremlja povečanje cen artiklov v potrošniški košarici in podobno kot za PPI, samo še bolj izraženo skozi Consumer Price Index i m a j o investitorji vpogled v moč inflacije, kar ima lahko vpliv na njihove investicije zaradi neposredne korelacije z obrestno mero.

Večja kot je zaznava inflacije, večje so možnosti za rast obrestnih mer. To ima za posledico učinek na vse trge, še zlasti na Forex in Bond trg. Med t em ko cene obveznic padajo, ko so obresti večje, valuta po navadi raste zaradi potenciala večjega donosa na investicije. Seveda je mišljena zmerna oziroma nadzorovana raven inflacije za razliko od prekomerne ali hiperinflacije, ki načeloma prinaša škodo gospodarstvu in negativno vpliva na vrednost

valute.



http://stats.bls.gov/news.release/cpi.toc.htm



l

Leading Indicators

Indeks 10 vodilnih kazalcev iz različnih segmentov gospodarstva zaradi predvidevanja gospodarskih trendov v bližnji prihodnosti.

Vir: The Conference Board Čas objave: 14:30 (CET), vsak tretji teden za podatke iz prejšnjega meseca Podatki na spletni strani: http://www.tcb-indicators.org/.

1. Obresti: The interest rate spread between 10-year Treasury notes and the fed funds rate. 2. Inflacija: The inflation-adjusted, M2 measure of the money supply. 3. Povprečni delovni teden: The average manufacturing workweek. 4. Naročila v proizvodnji proizvodnih dobrin: Manufacturers' new orders for consumer goods and materials. 5. Index akcija: The S&P 500 measure of stock prices. ć.Isporuke: The vendor performance component of the NAPM index. 6. Prijave nezaposlenih: The average level of weekly initial claims for unemployment insurance. 7. Dovoljenja za gradnjo: Building permits. 8. Pričakovanja potrošnikov: The University of Michigan index of consumer expectations. 10. Naročila za investicijsko blago izven vojaške industrije: Manufacturers' new orders for nondefense capital goods


http://www.tcb-indicators.org/



l


Za investitorje je pomembno, da imajo dober pregled, kam gre gospodarstvo, saj so od tega odvisne investicije. Tako je za tistega, ki vlaga v delnice podjetij, pomembno, da je gospodarstvo močno, saj so s tem močnejša tudi podjetja, med tem ko je na primer trg obveznic zelo občutljiv na hitrost rasti gospodarstva in na posledice investicijskega pritiska.

Indeks vodilnih kazalcev (Leading Indicators) je oblikovan tako, da lahko predvidi točko spreobrnitve v gospodarstvu, kot je na primer recesija. Na drugi strani pa, močnejši kot je signal krepitve gospodarstva, večje je povpraševanje po kreditih in s tem se krepi pritisk na Fed, naj poveča obrestno mero. Vpliv na $: Rast kazalca vodi k rasti dolarja Consumer Confidence

Conference Board izvaja mesečno anketo med 5000 gospodinjstvi glede njihovega zaupanja v gospodarstvo kot tudi pričakovanja prihodnjih gospodarskih pogojev. Index je sestavljen iz dvakratnega indexa: Current conditions (trenutno stanje) in Expectations (pričakovanja). Expectaitions index zavzema 60 % in predstavlja boljši 'leading indicator' glede na Current conditions index.

Vir: The Conference Board Čas objave: 16:00 (CET), zadnji torek v mesecu za tekoči mesec Podatki na spletni strani: http://www.tcb-indicators.org/.


http://www.tcb-indicators.org/



l


Poročilo je še posebej pomembno za trg delnic in obveznic. Močni gospodarski pogoji vplivajo na rast korporativnih dobičkov in s tem na skok cen delnic, med tem ko trg obveznic zanima, ali močna gospodarska rast vodi k inflacijskemu pritisku, kar lahko negativno vpliva na cene stalnih vrednostnih papirjev.

Kar se tiče valut, vsaka povečana dejavnost potrošnikov in njihovo pozitivno mišljenje o gospodarstvu vodita k dobri podpori za prevladujočo valuto, tj. dolar.


Durable Goods Orders

Durable Goods Orders indikator izraža vsa naročila pri domačih proizvajalcih za trenutno ali dostavo v prihodnosti, izraženo v dolarjih. Durable goods so bolj trajni, malo dražji proizvodi, katerih življenjska doba je najmanj tri leta (bela tehnika, pohištvo, avtomobili, računalniki in podobno).

Vir: The Census Bureau of the Department of Commerce. Čas objave: 14:30 (CET), okrog 26. v mesecu za prejšnji mesec Podatki na spletni strani: http://www.census.gov/ftp/pub/indicator/www/m3/index.htni.


http://www.census.gov/ftp/pub/indicator/www/m3/index.htni



l


Tipanje impulza gospodarstva je pomembno za investitorje, tako da je durable goods kazalec pomemben pokazatelj gospodarske rasti, ker prikazuje, koliko i ma j o tovarne in proizvajalci posla v bližnji prihodnosti s k o z i n a r o č i l a za njihove proizvode, in z drugimi besedami govorijo investitorjem, kaj lahko pričakujejo od sektorja proizvodnje, kot pomembnega segmenta gospodarstva.

Razumljivo je, da če naročila rastejo, da zasebniki in podjetja dobro napredujejo v svojem poslu in da so lahko pripravljeni porabiti več denarja za določene proizvode. Rast poslovnih dejavnosti vodi k povečanju zanimanja za razne vrste kreditov, kar lahko privede do rasti obrestnih mer.


Gross Domestic Product (GDP)

GDP je najširša statistika, ki meri stopnjo gospodarske dejavnosti ene države, in sicer v skoraj vseh segmentih gospodarstva. Kazalec zajema stopnjo spremembe v celotnem obsegu proizvodnje in storitev za določeno četrtletje na določeni letni ravni.

Vir: Bureau of Economic Analysis, U.S. Department of Commerce. Čas objave: 14:30 (CET), tretji ali četrti teden v mesecu (advance) za preteklo četrtletje s popravki, ki se naknadno objavljajo v drugem (preliminary) in tretjem mesecu (fmal) tega četrtletja. Podatki na spletni strani: http://www.bea.doc.gov/bea/dnl.htm.


http://www.bea.doc.gov/bea/dnl.htm



l


Ena od glavnih komponent BDP-ja je poraba (Consumption), ki pokriva 2/3 statistike in katera daje sliko moči gospodarstva skozi zaupanje potrošnikov. Nekateri od ostalih segmentov so tudi investicije, izvoz, državna poraba, trgovinska bilanca, zaposlenost, zaloge in drugo.

Eden od pomembnih tvorcev BDP-ja je tudi BDP deflator, ki meri spremembo cen za celoten BDP, kakor tudi za vsako od komponent v okviru kazalca in kateri predstavlja pomembno statistiko, ki jo upošteva predvsem Fed, kadar določa politiko obrestne mere. Za razliko od CPI, ki predstavlja potrošniško košarico, s fiksnimi artikli v njej, je deflator fleksibilen in daje podatke tudi za tiste artikle, ki so trenutno bolj zastopani od ostalih, s čimer je tudi statistika bolj realna.

Trg delnic in fiksnih instrumentov se odziva različno na številke BDP-ja, tako da se med tem, ko rast BDP-a pomeni močno gospodarstvo, ki ga imajo radi kupci delnic, trg delnic boji, da bo rast gospodarstva pripeljala do rasti obrestnih mer, s tem pa tudi od padca cen stalnih vrednostnih papirjev.





l

Koledar gospodarskih poročil

V nadaljevanju podajamo primer koledarja ekonomskih poročil za prvo polovico septembra 2008 (vir: http://www.dailyfx.com/calendar/briefing/).


http://www.dailyfx.com/calendar/briefing/



l

Ostali dejavniki vpliva na forex trg

Mnogi drugi dejavniki imajo lahko pomemben vpliv na valuto neke države: politični dogodki, politične krize, družbeni dejavniki in izjave pomembnih in vplivnih ljudi.

Politični problemi

Narava političnih problemov je znana vsem, tako da malo po malo investitorji in trgovci sčasoma prevzemajo ustrezne delnice (na primer s prodajo svoje pozicije, če se situacija slabša). Na ta način se vpliv političnih dogodkov sčasoma »vgrajuje« v ceno oziroma tečaj. Njihov pliv na forex trg ni nenaden in nasilen.

Na drugi strani politične krize niso znane, preden se ne zgodijo. Lahko imajo zelo pomemben vpliv na spremembo valutnega tečaja.

Družbeni dejavniki

Družbeni dejavniki in dogodki imajo lahko prav tako pomemben vpliv na forex trg, še zlasti, če so nepričakovani. Velike stavke ali teroristični napadi so primer takšnih dogodkov.

Izjave vplivnih ljudi

Izjave vodilnih ljudi posameznih držav, mednarodnih organizacij in centralnih bank imajo velik vpliv na gibanje valutnih tečajev. Med najvplivnejše ljudi, katerih izjave se pozorno spremljajo in tolmačijo, spadajo:3

3 Informacija, aktualna v začetku leta 2008.




l

Ben Bernake, predsedujoči Ameriških federalnih rezerv

Jean-Claude Trichet, predsednik Evropske centralne banke

Henry Paulson, državni sekretar Ameriškega trezorja

Peer Steinbrück, nemški finančni minister

Toshihiko Fukui, guverner Centralne banke Japonske

Fukushiro Nukaga, japonski finančni minister

Zlato in nafta

Zlato in nafta sta zelo ozko povezana s forex trgom. Pogosto se gibanje cen teh dveh dobrin šteje kot vodilni kazalec pri sprejemanju odločitev o nakupu/prodaji na forexu.

Zlato

Preden gremo na naslednjo analizo, poglejmo naslednjo tabelo:

Proizvodnja zlata po državah

Kitajska 27

11.3% Juznoafriška Rep. 27

11.1%

ZDA 25

10.4% Avstralija 25

10.3%

Indonezija 17

7.0% Peru 16

6.8%

Rusija 15

6.2% Kanada 93 3.8%




l

Ostali 80

33.0% SKUPNO 244

100.0

Vir: http://www.goldsheetlinks.com/production.htm

Zakaj ima cena zlata negativno (ali inverzno) korelacijo z US dolarjem, čeprav so ZDA ene od največjih proizvajalcev zlata na svetu? Odgovor je enostaven (ali morda ni?). O č i t e n r a z l o g takšnega odnosa leži v tem, da lahko močen dolar kupi več unč zlata, slabši pa manj. Obstaja pa še en razumljiv razlog. Pred nekaj desetletji, v času kriz in negotovosti, so investitorji težili k temu, da bi svoj kapital pretvorili iz dolarja v zlato, kot varno pristanišče.

Če pogledamo številke, bomo videli, da je US dolar padel na svojo zgodovinsko vrednost (marec 2008) glede na nekatere valute, vključujoč EUR, CHF in CAD, med tem ko je istočasno cena zlata dosegla svojo najvišjo raven, ki je bila kadar koli zabeležena (do sedaj).

Kanadski (CAD) in avstralski (AUD) dolar sta eni izmed glavnih valut, ki imata pozitivno ali neposredno korelacijo z zlatom. Avstralija je ena izmed največjih proizvajalcev zlata in je zato korelacija AUD in zlata okrog 80 %, tako da ima avstralski dolar vedno koristi od rasti cene zlata, prav tako pada, ko pada vrednost zlata. Koristi ima tudi kanadski dolar, ker je Kanada tretji največji izvoznik zlata na svetu, kar pripelje do tega, da se CAD in zlato gibljeta v isti smeri, čeprav je stopnja te korelacije nekoliko nižja kot pri AUD.

Kakšna bo situacija pri evru in drugih valutah, kjer ne obstaja takšna vzajemna zveza z zlatom? Ostale glavne valute bodo imele pozitivno korelacijo z zlatom, k e r s e tudi te valute in zlato izražajo v USD.

Cena nafte

Če govorimo na splošno, dvig cene nafte pripelje do povečanja stroškov transporta, energije, gretja, kakor tudi skoraj vsakega proizvoda. Argumenti v prid posredni zvezi ZDA in cen nafte:

• ZDA tvorijo l e 5 % svetovne populacije, vendar trošijo okrog 25 % svetovne energije, temelječe na fosilnih gorivih

• ZDA uvažajo 75 % nafte, ki jo trošijo, posedujejo pa le 2 % svetovnih rezerv te surovine. Zaradi odvisnosti od nafte in zunanjih dobavitelj katero koli povečanje cene ali motnje dobave negativno vplivajo na ameriško gospodarstvo (in na ZDA), kar jih prizadene bolj kot kateri koli drugi narod. Kanada je ena izmed majhnega števila razvitih držav, ki je neto izvoznik energije (nafte). Ta država je druga na svetu po velikosti rezerv nafte, takoj za Savdsko Arabijo. Iz tega razloga ima kanadski dolar močno neposredno korelacijo s ceno nafte. Kam gre nafta?

Strokovnjaki s področja naftne industrije so sprejeli t.i. Hubertovo krivuljo za predvidevanje proizvodnje nafte v naslednjih desetletjih:


http://www.goldsheetlinks.com/production.htm



l

Glede na to projekcijo proizvodnja nafte dosega svoj vrhunec nekje med leti 2000 in 2010 (ali je to prav sedaj, 2008?). Trenutna (april 2008) cena nafte je na svetovnih borzah okrog 100 USD za sod, toda, kaj se bo zgodilo, če je to predvidevanje točno. Cena bo verjetno dosegla nekaj sto dolarjev.

Za razmislek: Nedavno so predsedniki nekaj držav velikih proizvajalcev nafte izrazili zaskrbljenost zaradi šibkega US dolarja in objavili svojo namero, da v prihodnje ceno nafte izkažejo v evrih in ne v USD. Kaj mislite, kakšen vpliv bi to imelo na US dolar? To bi bila le še ena utež več okrog nog USD, ki bi ga vlekla še nižje, povpraševanje po evru pa bi zrastlo.

Ustaljena praksa "fundamentalistov"

Odstopanje objavljenih podatkov

Ustaljena praksa, ki jo uporabljajo trgovci na kratek rok, spremljajoč temeljne podatke (t.i. news ali events traders), je zasnovana na odstopanju stvarnih vrednosti gospodarskih pokazateljev od pričakovanih. Kadar se objavlja kateri od pomembnih makroekonomskih pokazateljev, se po navadi prikažejo tri številke:

• predhodna vrednost, stvarni podatek za predhodno obdobje (mesec ali četrtletje) • pričakovana vrednost, podatek, ki ga izvedenci pričakujejo, da bo objavljen (po navadi se

vzame povprečje mnenja 20 izvedencev iz posameznih področij) • stvarna vrednost oziroma stvarno objavljeni podatek. Ta vrsta trgovcev usmerja pozornost na

zadnji dve (pričakovana in stvarna) vrednosti. Večje kot je odstopanje stvarnega od pričakovanega podatka, pomembnejši bo vpliv na vrednost valute.




l

V takšnih poročilih ne obstaja »dobra« ali »slaba« vrednost nekega pokazatelja. Obstaja samo »boljša« ali »slabša« od pričakovane vrednosti. Namreč, če so pričakovanja, da se v določenem mesecu oblikuje 50.000 novih delovnih mest, stvarni podatek pa je 45.000, je to slabše od pričakovanega, čeprav še vedno pozitiven pokazatelj. Če bi bilo oblikovanih 60.000 delovnih mest, bi to bilo boljše od pričakovanega in bi privedlo do rasti vrednosti domače valute.

Carry Trades

Večina trgovcev, ki trgujejo uporabljajoč temeljne podatke, počne to na dolgi rok, in sicer zato, ker se spremembe v ponudbi in povpraševanju odvijajo počasi. Carry Trades je praksa uporabe prednosti obrestne mere med valutnimi pari. Mnoga od teh trgovanj imajo dolgoročni časovni okvir. Gre namreč za to, da se kupuje valuta, za katero se dobi več obresti, istočasno pa se prodaja valuta, za katero se plačujejo nižje obresti. Na ta način, razen pri spremembi tečaja, trgovec lahko zasluži tudi pri razliki obresti. Tukaj je primer carry trade valutneg para, pri katerem je obrestna razlika 5 %.




l

Kupi

Prodaj

Ulazimo u dugu poziciju, tj. kupujemo

USD/JPY Dobijamo: 5,25% kamatu na

USD Plaćamo: 0 25% kamatu na

Kupi

Vstopamo v dolgo pozicijo, tj. kupujemo

USD/JPY

Dobimo: 5,25% obrsesti na USD

Plačamo: 0,25% obresti na JPY

Dobiček je 5% pri razliki v obrestih, pod pogojem,

da je tečaj ostal isti

Prodaj JPY

Torej, pravilo pri Carry Tradeu je: 1) poišči valutni par z veliko razliko v obrestih, ki je istočasno 2) v rastočem trendu, in 3) kupi valuto, ki prinaša večje obresti, prodaj pa tisto, za katero se plačajo nižje obresti. Na ta način se ustvarja dobiček tako pri spremembi tečaja kot pri obrestih.

Povezanost z borzo delnic

Ko borza delnic v eni državi prinaša večje prihodke kot v drugi, fundamentalisti kupujejo valuto t i s t e d r ž a v e , katere borza delnic prinaša večji dobiček To se dogaja zaradi tega, ker bodo investitorji, ki kupujejo delnice na globalnem trgu, videli korist za investicije v določeno državo, kar bo pripeljalo do povečanja povpraševanja po njeni valuti, s tem pa tudi do povečanja njene cene.

Trgovanje na podlagi novic in dogodkov

To je postal zelo priljubljen način trgovanja v sodobnem času. Razlog za to je, da se lahko potencialno velik dobiček naredi v samo nekaj minutah in skoraj brez napora. Če se, na primer, vzame prvi petek v mesecu, ko se objavljajo podatki Non-farm Payroll v Ameriki, s e l a h ko tečaj EUR/USD premakne okrog 150 pipsov (oziroma 1500 $ za samo en lot) v samo 10 minutah. Tisto, kar trgovci zanemarjajo, je tveganje, ki ga nosi takšno trgovanje. Kaj, če gre teh 150 pipsov proti nam? Tudi, če postavite stop-loss nalog, zaradi turbulentnega gibanja borze vaš borzni posrednik ni vedno v stanju izvršiti ta nalog. Drugi razlog, zaradi katerega lahko pride do neizvrševanja stop-loss naloga, je ta, ker se, ko pride do objavljanja nepričakovanih vrednosti, tečaj naredi gep, »preskakujoč« tako ceno, ki ste jo navedli v stop-loss nalogu. V takšnih pr imer ih borzni posrednik ne bo poravnal izgube, ponudil pa vam bo ceno, ki je najbližja tisti, ki ste jo navedli, slednja pa je lahko 50, 70 ali 100 pipsov proti vam. To število pipsov lahko pomeni margin call ali veliko izgubo, naj ponovimo, samo v 10 minutah.

Prav tako je možno, da se na isto novico trg odzove tako, da bo cena najprej šla močno v eno smer, nato, po nekaj minutah, pa se bo vrnila za prav toliko, morda tudi več v drugi smeri. Dejstvo je, da ni možno predvideti gibanja tečaja v takšnih situacijah. Za primer vzemimo dan, ko se objavlja raven obrestne mere neke valute. Če so bili v prejšnjih dneh komentarji in pričakovanja, da bo prišlo do zmanjšanja obrestne mere, bo prišlo do padca tečaja valute, še preden bo vest objavljena, investitorji pa bodo valuto prodajali (vstopali v short pozicije). Ko bo novica končno objavljena, lahko pride do tega, da bodo trgovci začeli kupovati valuto (da bi zaprli svoje kratke pozicije) in bodo na ta način pripeljali do rasti valutnega tečaja, nasprotno temeljnemu kazalcu!




l

5. TEHNIČNA ANALIZA

Tehnična analiza je metoda napovedovanja gibanja cen delnic, valut ali drugega tržnega materiala s preučevanjem kazalcev in grafikonov gibanja trga v prejšnjih obdobjih. Pod terminom »gibanje trga« analitiki razumejo tri osnovne tipe informacij: cena, obseg trgovanja in odprti interes.

Informacija o ceni je lahko stvarna cena delnic ali vrednost borznih indeksov. Obseg trgovine je vrednost sklenjenih pogodb za določeno obdobje (na primer za en dan). Odprti interes je število pozicij, ki niso zaprte ob koncu dneva. S e v e d a se ne uporabljajo vsi trije kazalci v isti smeri. Najlažja za uporabo je cena in večina metod analize se uporablja ravno na njej. Podatki o cenah so lahko dostopni in glede na to, da so borze vodene računalniško, so podatki o sklenjenih pogodbah dostopni v informacijskih sistemih po celem svetu v nekaj sekundah. Operaterji, ki delajo v borzni dvorani, vnašajo podatke takoj po sklenitvi pogodbe. Podatki se trenutno pojavljajo na tikerju (elektronska tabla na steni borze, na kateri se objavljajo podatki) in istočasno na vseh informacijskih servisih na svetu. Na primer, na internetu obstaja veliko takšnih servisov; na CNBC televizijski mreži tekom programa na dnu zaslona vašega televizorja konstantno "drsi" trak s podatki o trenutnem dogajanju na borzi in tako dalje.

Obseg trgovine prav tako igra pomembno vlogo pri napovedovanju in predstavlja sekundarni kazalec, primerljiv z lakmusovim papirjem. Na žalost ga je težko enoznačno določiti na vseh trgih, podatki pa po navadi prispejo z manjšo zamudo. Glede na to, da gre za specifično metodo, se obseg trgovine manj pogosto uporablja za napovedovanje.

Odprti interes se v svoji klasični obliki lahko sreča pri trgovini blagovnih terminskih pogodb. Na nekaterih trgih se vrednost tega pokazatelja, v njegovi idealni obliki, skoraj ne more določiti. On se v glavnem uporablja za določanje tekoče likvidnosti trga, zanimanje udeležencev in utemeljenost cenovnih trendov. Po stopnji pomembnosti se odprti interes nahaja na tretjem mestu, vendar ga nikakor ne gre zanemarit.

Profesionalna tehnična analiza si prizadeva izkoristiti maksimalno količino dostopnih informacij, tako da prevladujoče stališče, da je tehnična analiza »napovedovanj cen na podlagi njihovega gibanja v preteklosti«, ni povsem točno.

Osnovna načela

Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je Charles Dow v nekaj svojih besedilih postavil temelje sodobne tehnične analize. Po njem je ta teorija dobila ime – Dow teorija. Obstajajo tri osnovna načela teorije Dow:

1. cena odraža vse 2. obstaja pravilnost pri gibanju cen ali – zgodovina se ponavlja 3. "kaj se dogaja", je bolj pomembno kot, "zakaj se to dogaja"

Cena odraža vse. Tehnični analitiki smatrajo, da tržna cena popolnoma odraža vse razpoložljive informacije in znanje, ki ga imajo udeleženci, vključujoč trgovce, investitorje, portfolio menedžerje, fundamentalne in tehnične analitike, stratege in mnoge druge.

Obstaja pravilnost pri gibanju cen. Ta aksiom je osnova za nastanek vseh metod tehnične analize. Pravilnost se v terminologiji tehnične analize imenuje "trend" in označuje določeno smer gibanja cen, tako da sta glavni nalogi analitikov prepoznavanje in analiza trendov in njihovih značilnosti s ciljem doseganja dobička. Pri preučevanju trendov analitiki in trgovci (borzni trgovci) uporabljajo Newtonov




l

zakon vztrajnosti, ki se ob prilagojeni terminologiji glasi "trend se bo razvijal v isti smeri, dokler ne oslabi". Z drugimi besedami: "večja je verjetnost, da se bo obstoječi trend nadaljeval, kot da bo spremenil smer". Toda, tehnična analiza je razvila sofisticirana orodja, ki bi morala pokazati morebitne spremembe v trendih. Kar se dogaja, je pomembneje kot to, zakaj se dogaja. V svoji knjigi "Psihologija tehnične analize", Toni Palmer pravi: »Tehnični analitik o ceni ve vse, o vrednosti pa nič.« » T e h n i k e « r e s zanima samo, kakšna je trenutna cena in kako se je gibala v preteklosti. Tržna cena je rezultat borbe moči ponudbe in povpraševanja po delnicah podjetij. Med tem ko bo fundamentalni analitik raziskoval, zakaj je cena zrastla ali padla, »tehnika« zanima samo dejstvo, da se je to zgodilo. Na vprašanje, zakaj je cena zrastla, bo tehnik odgovoril: »Enostavno je več kupcev (povpraševanje) kot prodajalcev (ponudba).

Osnovni koraki pri analizi

Mnogi analitiki uporabljajo pristop, ki sestoji iz treh korakov: - analize širšega trga (predstavljenega z borznim indeksom) - analize gibanja indeksa gospodarskih sektorjev - analize gibanja cen posameznih podjetij Ta pristop spominja na temeljno analizo ob eni veliki razliki, predmet analize so samo podatki s finančnega trga: cena, obseg trgovanja in podobno. Razen tega je metoda analize popolnoma ista, ne glede na to, ali gre za celotni trg, sektorje ali podjetje. Prav tako je vseeno, ali gre za delnice, indekse ali blago. Vsi podatki so prikazani z grafikoni in se analizirajo na isti način, ne glede na časovni okvir, tj., ali grafikon predstavlja podatke za zadnji dve leti ali za zadnji dve uri.

Osnovne vrste grafikona

Obstaja rek, da slika govori več kot tisoč besed. To je osnovni razlog, zakaj so grafikoni osnovni način predstavljanja podatkov pri tehnični analizi. Obstaja množica različnih vrst grafikonov in njihovih kombinacij, vendar bodo tu prikazani samo osnovni.

Črtni grafikon

Ta grafikon se uporablja za predstavljanje serije podatkov na ta način, da se vsak podatek označuje z eno točko, nato pa se vse te točke poveže s črto. Uporablja se, kadar je na voljo večje število numeričnih podatkov in je iz samih številk težko razbrati splošni trend. Prav tako je primeren tudi za izdelavo dolgoročnih napovedi.

Naslednji črtni grafikon predstavlja gibanje tečaja valutnega para EUR/USD s 30-minutnim intervalom. Na Y-osi je prikazan tečaj, na X-osi pa časovno obdobje.




l

Ta grafikon je lahko mnogo bolj zapleten, kadar se na njem nariše več črt, ki predstavljajo različne podatke.

Palica (Bar chart)

Palica ali Bar chart je en od grafikonov, ki se najpogosteje uporabljajo za analizo borznih trendov, saj odraža vse najpomembnejše dogodke v teku dneva (ali drugega obdobja). Njegovo drugo ime "High-Low – Open-Close" (Najvišja-Najnižja-Začetna-Končna) kaže, kateri podatki najdejo svoj odraz na tem grafikonu. Namreč, za njegovo oblikovanje se uporabljajo podatki o gibanju cene posameznih delnic, borznih indeksov, valut itd., in sicer: cena ob odprtju borze (Open), najvišja (High) in najnižja (Low) dosežena cena, kakor tudi cena v trenutku zapiranja borze (Close).




l

Na X-osi je predstavljeno časovno obdobje, na katerega se podatki nanašajo, na Y-osi pa tečaj EUR/USD. Kaj prikazuje ta grafikon? - spodnji krak (točka) grafikona odraža najnižjo (Low) ceno tekom dneva - zgornji krak prikazuje najvišjo (High) ceno - črtica na levi strani palice kaže raven cene na začetku obdobja (Open) - črtica na desni strani označuje ceno ob koncu obdobja (Close) - dolžina (ali višina) cele palice kaže razpon med najvišjo in najnižjo ceno, to pa pomeni: bolj ko je palica dolga, večji je ta razpon (nihanje) - razpon med črticami na levi in desni strani palice kaže na spremembe med cenami na začetku in ob koncu obdobja - v kolikor se črtica na levi strani nahaja pod tisto na desni strani, to pomeni, da je cena na začetku obdobja bila nižja od cene ob koncu

Stolpci Grafikon v obliki stolpca (pravokotniki, vertikalno izrisani glede na X-os) se najpogosteje uporablja za prikazovanje obsega trgovanja (volume). Na X-osi se prikazuje obdobje, ki je lahko 1 minuta do več mesecev, na Y-osi pa je volumen prikazan s številom delnic ali z vrednostjo trgovanja podanega valutnega para.




l

Point & Figure Ta tip grafikona se uporablja za identifikacijo ravni podpore in odpora. Slednji se ne meni za dejavnik časa in s e osredotoča izključno na gibanje cen – niz križcev (X) in krogcev (O) se lahko nanaša na eno minuto kakor tudi na več dni ali tednov. Vsak križec označuje dvig cene za določen, vnaprej definiran interval, to pa je lahko 1 ali več dolarjev, odstotkov in podobno. Vsak krogec označuje padec cene za en interval. Občutljivost grafikona se lahko menja s spremembo danega intervala spremembe cene.




l

Niz križcev kaže na rastoči trend, med tem ko niz krogcev predstavlja padajoči trend. Sprememba trenda za en interval rezultira z oblikovanjem novega stolpca (niza X ali O).

Japonske sveče

Analiza in napovedovanje s pomočjo japonskih sveč je ena od najbolj priljubljenih metod tehnične analize. Vsak razpored High-Low-Open-Close cen ima svoj (japonski) naziv, ki je mednarodno sprejet. Po načinu oblikovanja je ta grafikon podoben palica grafikonu. Po izgledu se sveča razlikuje od palice po tem, da razpon med Open in Close ceno prikazuje s pravokotnikom in ne s črto. Ta r azpon se imenuje telo sveče in j e l a h k o pobarvano s črno ali belo barvo. Če je cena ob odprtju višja od cene ob zapiranju, j e telo sveče rdeče. V nasprotnem primeru je telo sveče zeleno. To je zelo praktičen način grafičnega prikaza, saj je že na prvi pogled, na podlagi barve, očiten odnos med Open in Close ceno. Sodobni računalniški programi za tehnično analizo uporabljajo tudi alternativne metode barvanja telesa sveče, tako da pozitivne dneve (Close>Open) barvajo z zeleno, modro ali belo barvo, med tem ko je za negativne standardna rdeča ali eventualno črna barva.




l

Trendi

Trend odraža povprečno spremembo cene delnic tekom določenega časovnega obdobja. Slednji obstajajo vedno in na vsaki borzi in se lahko razdelijo v tri skupine: rastoči (Bull), padajoči (Bear) in bočni (Sideway - brez izraženega trenda).

Tekom rastočega trenda so cene na splošno iz obdobja v obdobje višje, s čimer dosegajo vedno višje maksimalne (High) in minimalne (Low) vrednosti. Ta trend označuje pozitivna povprečna stopnja spremembe cen.

Kadar prevladuje padajoči trend, so cene delnic vedno nižje tekom časa. Obdobni maksimumi in minimumi so vedno nižji glede na predhodno obdobje. Ta trend označuje negativna povprečna stopnja spremembe cen.

V obdobju brez izraženega trenda je sprememba cen minimalna in najpogosteje nekaj časa raste in nekaj časa pada, ne ozirajoč se pri tem na splošno vstopno ali sestopno črto gibanja.

Aktualni rastoči ali padajoči trend ima tendenco, da še naprej raste oziroma pada, dokler ne pride do spremembe pogoja na trgu ali dokler ne pride do spremembe okoliščin pri katerem od podjetij.




l

Analitiki cenovnih grafikonov poskušajo locirati trenutek, ko bo prišlo do teh prevratov. Sprejemajoč ustrezne odločitve oziroma v borznem žargonu, zavzemajoč pozicije, neposredno pred pričakovanim trenutkom prevrata, borzni posredniki uspejo doseči lep dobiček.

Vrste trendov

Termin "trend" označuje določeno smer gibanja cen, tako da sta glavni nalogi tehnične analize ravno identifikacija in analiza trendov oziroma njihovih značilnosti od trenutka nastanka do konca. Obstajajo trije tipi trendov:

• vstopni ali rastoči (bullish), kadar cene rastejo • sestopni ali padajoči (bearish), kadar cene padajo • nevtralni ali bočni (sideway), kadar se cene praktično ne menjajo v okviru določenih meja

Vsi trije tipi trendov se zelo redko srečajo v svoji čisti obliki. Da bi bilo bolj razumljivo, rastoči trend se lahko definira kot tisti, pri katerem prevladuje rast cen, torej je po velikosti večji kot padec. Pri padajočem trendu preovladuje gibanje cen navzdol, med tem ko je pri bočnem trendu nihanje cen glede na predhodne skoraj brez pomena.

Grafikon rastočega (bullish) trenda:

Grafikon padajočega (bearish) trenda:




l

Grafikon bočnega (sideway) trenda:

V raziskavi trendov analitiki in trgovci (borzni trgovci) uporabljajo Newtonov zakon vztrajnosti, ki se, ob prilagojeni terminologiji glasi "trend se bo razvijal v isti smeri, dokler ne oslabi". Z drugimi besedami: "večja je verjetnost, da se bo obstoječi trend nadaljeval, kot da bo spremenil smer".

Črta trenda v vrednosti približno 45 stopinj se smatra za najbolj zanesljivo in če je pod bolj ostrim kotom kot tržišče, se po navadi ne more dolgo zadržati v dani smeri. Pogosto se dogaja, da se tržna cena odbija od črte




l

trenda večkrat, preden jo preseka. Prav tako je za nakup ali prodajo dobra priložnost tretji dotik tržne cene in črte trenda, kakor je prikazano na naslednji sliki:

Naslednji grafikon prikazuje, kako izgleda presek trenda na realnih podatkih:




l

Črte podpore in odpora (Support and Resistance)

Razumevanje koncepta črt podpore in odpora je zelo pomembno za veljavno interpretacijo cenovnih grafikonov. Tako kot žoga, vržena z višine, večkrat pade na tla, nato pa znova odskoči do določene višine, tako se gibljejo tudi cene delnic znotraj svojih naravnih meja. Seveda se tekom časa te meje premikajo, vendar se kljub temu za borzne pojme v relativno dolgem obdobju (do nekaj mesecev) stabilizirajo na določeni ravni.

Kupci in prodajalci so konstantno v stanju borbe. Podpora definira tisto raven cen, na kateri imajo kupci dovolj moči, da branijo ceno pred nadaljnjim padcem. Črta odpora predstavlja tisto raven cen, na kateri so prodajalci preveč močni, da bi dovolili njeno nadaljnjo rast. Tekom rastočega trenda je črta odpora višina, katero bo cena maksimalno dosegla na svoji poti okrevanja. V o b d o b j i h , ko je na sceni padajoči trend, je črta podpore minimalna cena, do katere bo cena padla.

To splošno pravilo velja za največji del časa, toda tudi slednje ima svoje izjeme. Gre za trenutke, ko cena preseka črto podpore in črto odpora. Ko tekom padajočega trenda cena preseka črto podpore in doseže še nižjo raven, ta črta najpogosteje postaja nova črta odpora (zgornja meja). Nasproti temu, ko tekom rastočega trenda cena preseka črto odpora in postavi novo zgornjo mejo, ta črta (ki je do pred kratkim označevala maksimum) po navadi postane nova črta podpore.

Ko so črte podpore in odpora presekane, ima cena tendenco, da nadaljuje močno gibanje v isti smeri, saj v tem trenutku večina udeležencev na borzi opazi ta presek in začneta se množični nakup in prodaja. Toda, v kolikor presek teh črt ne privabi dovolj kritične mase kupcev in prodajalcev, nastopi t.i. lažni presek in cena se kmalu vrača na svoje prejšnje meje. Časovno trajanje določene ravni podpore in odpora definira moč ali šibkost te ravni. Dlje kot traja, močnejša sta aktualna podpora in odpor. Prav tako, večji kot je obseg transakcij pri dani ravni, večja je njegova moč. Slabost ali moč ravni podpore in odpora določa, koliko kupne in prodajne moči bo potrebne za presek dane ravni.

Grafikon s črtami podpore in odpora na tržnih podatkih:




l

NE KUPUJTE V BLIŽINI ČRTE ODPORA (RESISTANCE)! NE PRODAJAJTE V BLIŽINI ČRTE PODPORE (SUPPORT)!

Naslednji grafikon prikazuje, kako črta podpore postaja črta odpora:

Tako črta odpora postaja črta podpore na realnem grafikonu:




l

Kanali

Kadar cena tekom določenega obdobja niha med dvema vzporednima črtama trenda, oblikuje t.i. kanal.

Kadar s e cena dotakne z gornje črte (črte, ki oblikuj e kanal), s e to lahko izkoristi kot signal za prodajo, kadar pa se dotakne spodnje črte (trenda), je to signal za nakup. Za razliko od preseka črte trenda, ki signalizira možno spremembo trenda, presek črte kanala (Channel line) označuje pričakovani pospešek prevladujočega (aktualnega) trenda. Na drugi strani pa, kadar cena ne uspe doseči črte




l

kanala, to kaže, da aktualni trend počasi izgublja intenzivnost in da lahko pri naslednjem koraku pride do preseka spodnje črte kanala in spremembe trenda.

Obstajajo določena pravila trgovanja v smislu gibanja cen med črtama podpore in odpora, kanala, kakor tudi preseka slednjih. Namreč, presekanje ali odbijanje od pomembnih črt ponuja možnost prvorazrednega trgovanja, v kolikor je podprto t u d i z d r u g i mi kazalci. Drugo, o b s t a j a večja možnost, da se cena odbije, kot da preseka pomembno črto. Dlje kot cena poskuša presekati katero pomembno črto, večja je možnost, da jo bo tudi presekala. Več kot je poskusov in dlje kot trajajo, bolj bo presek pomembne črte eksploziven.

Nastanek spremembe trenda

Glava in ramena (Head and shoulders)

To je eden od najbolj znanih in najbolj zanesljivih grafikonov od vseh orodij, k i j i h u p o r a b l j a tehnična analiza. Oblika "glava in ramena" je sestavljena iz treh vrhov, med katerimi sta prvi in tretji približno iste višine, med tem ko je srednji najvišji, oblikujoč na ta način grafikon, ki spominja na glavo in ramena človeka. Skupna črta podpore za vse tri vrhove se imenuje "vrat" ali neckline. Presek črte vrata (neckline) navzdol predstavlja potrdilo, da je prišlo do spremembe trenda v padajočega.

Grafikon Head and shoulders z realnimi podatki:




l

Inverzna figura sledi istemu modelu in najpogosteje predstavlja dno trga. Presek črte vrata na več je signal, da prekorači rastoči trend.




l

Dvojni vrh (Double top)

Označuje spremembo trenda iz rastočega v padajočega. Dvojni vrh je oblikovan, kadar cena doseže horizontalno črto odpora (resistance), nato se umakne, oziroma pade do določene ravni, nato znova raste do ravni odpora, kjer gre končno navzdol, oblikujoč padajoči trend.

Na prvem dnu se umika črta, ki, kot pri Head and shoulders, tvori neckline. Kadar ta črta preseka v drugem poskusu in se nato vrne do višine neckline in gr e z n o v a n a v z d o l , potem imamo potrdilo, da je prišlo do spremembe od rastočega v padajoči trend.

Grafikon Double top z realnimi podatki:




l

Dvojno dno (Double bottom)

Označuje spremembo trenda od padajočega v rastočega. Ista, vendar inverzna, pravila glede na Double top pomenijo pri tem grafikonu.




l

Oblikujeta se dva dna na (približno) isti črti, ki se imenuje črta podpore (support). Po odbijanju od prve črte odpora (resistance) cena pada in doseže drugo dno, ki je na približno isti ravni kot prva. Zatem se cena giba navzgor in preseka neckline, kar ob kasnejši potrditvi iste črte predstavlja signal, da je prišlo do spremembe trenda.

Trikratni vrh in Trikratno dno (Triple tops and Bottoms) Triple top oblika je podobna Head and shoulders in Double top ter na nek način predstavlja njuno kombinacijo. Označuje obračanje trenda iz rastočega v padajočega.

Pri klasični Triple top obliki so vsi trije vrhovi približno iste višine. Horizontalna črta odpora se lahko nariše tako, da povezuje vse tri vrhove. Neckline povezuje štiri črte podpore. Kadar se preseka neckline, nato pa to tudi potrdi, je prišlo do spremembe trenda.

Nasprotno velja za Triple bottom, ki se najde, kadar je tržišče na dnu. S presekom njegove neckline, se trend zamenja v rastočega.

Zaobljeni vrh in zaobljeno dno (Rounded top, Rounded bottom)

Zaobljeni vrh se oblikuje, kadar trg počasi, toda zagotovo najprej raste, nato pa začne počasi padati. Na ta način lahko neopazno pride do spremembe trenda iz rastočega v padajočega.

Pri Rouded bottom se na isti način trend menja iz padajočega v rastočega.

Oblikovanje nadaljevanja trenda

Simetrični trikotnik




l

Oblikovanje simetričnega trikotnika je značilno za okrepitev prevladujočega trenda, za katerim sledi pospešeno prebijanje črte, ki tvori trikotnik, in sicer v smeri nadaljevanja istega trenda.

Na črtah trikotnika se morajo oblikovati dva do štirje valovi, ki se dotikajo trikotnika. V trenutku, ko se preseka ena od črt trikotnika, cena po navadi nadaljuje v smeri trenda, ki je že prisoten.

Rastoči trikotnik

Rastoči trikotnik je okviren za obdobje konsolidacije tekom obdobja rastočega trenda. Oblikuje se, kadar se cena giblje med črto odpora, ki je relativno ravna in horizontalna, ter črto podpore, katere nagib j e rastoč.

Bolj kot se dve črti približujeta, večja je možnost, da bo prišlo do preseka. Kadar cena močno preseka črto odpora, je oblikovanje zaključeno in rastoči trend je potrjen.




l

Na prejšnjem grafikonu se vidi, kako se je cena okrepila skoraj mesec dni v času nastajanja rastočega trikotnika.

Padajoči trikotnik

Padajoči trikotnik je okviren za obdobje krepitve tekom obdobja padajočega trenda. Oblikuje se, kadar se cena giblje med črto odpora, katere nagib j e padajoč, ter črte podpore, ki je relativno ravna in horizontalna.

Bolj se dve črti približujeta, večja je možnost, da bo prišlo do preseka. Kadar cena močno preseka črto podpore navzdol, je oblikovanje zaključeno in padajoči trend je potrjen. Naslednji grafikon prikazuje primer padajočega trikotnika na realnih podatkih:




l

Nastanek Zastave (Flag)

Ta oblika predstavlja kratkoročni odmor v dinamičnem in progresivnem gibanju tržnega trenda. Zaznamuje ga zelo oster vstop v obliko, nato pa gibanje cene med dvema vzporednima črtama (podpore in odpora), kateri najpogosteje nista horizontalni.

Tako zgleda nastajanje zastave na realnih podatkih.




l

Japonske sveče

Ta vrsta grafikonov, ki je danes zelo široko v uporabi, je nastala v 18. stoletju na Japonskem. Izumitelj tega grafičnega prikaza, pri katerem se z enim stolpcem prikazujejo vse štiri cene, je znani trgovec z rižem Munehisa Koma, ki je ustvaril veliko bogastvo z uporabo analize japonskih sveč.

Struktura sveče




l

Vertikalne črtice nad in pod telesom sveče nosijo naziv stenj, senca ali krak. V kolikor je telo sveče zeleno, potem telo zgornjega stenja kaže na razpon med najvišjo in ceno ob zapiranju, dolžina spodnjega stenja pa razpon med najnižjo in ceno ob odprtju. Če je telo sveče rdeče (kar pomeni, da je Close manjša od Open cene), potem zgornji stenj prikazuje razpon med najvišjo in ceno ob odprtju, spodnji stenj pa razpon med najnižjo in ceno ob zaprtju.

Ekstremni primeri, kadar ni (ali ga skoraj ni) stenja, niso redek pojav, njihov pomen pa je naslednji: :

• kadar je telo sveče zeleno in ni zgornjega stenja, potem je cena ob zaprtju enaka najvišji ceni

• kadar je telo sveče zeleno in ni spodnjega stenja, potem je cena ob odprtju enaka najnižji ceni • kadar je telo sveče rdeče in ni zgornjega stenja, potem je cena ob odprtju enaka najvišji

ceni • kadar je telo sveče rdeče in ni spodnjega stenja, potem je cena ob zaprtju enaka najnižji

ceni

Dolga sveča (Long day) Dolga sveča označuje veliko razliko med Open in Close ceno, tj. označuje dolgo telo sveče. Kaj se smatra za dolgo telo sveče? To je vprašanje, na katerega se lahko odgovori samo, ko imamo v vidu vsak grafikon posebej. Namreč, če opazujemo 30-minutni grafikon, bi za dolgo svečo poimenovali tisto, katere razpon Open-Close j e na primer 10 pipsov. T o d a n a dnevnem grafikonu bo dolga sveča znašala okrog 50 ali 80 pipsov.

Kratka sveča Kratka sveča se lahko interpretira na enak način kot dolga, relativno glede na časovno obdobje.




l

Marubozu To je dolga sveča, ki nima enega ali obeh stenjev.

Black Marubozu je dolga črna sveča, ki nima niti zgornjega niti spodnjega stenja. Smatra se za zelo šibko svečo, kar pomeni bližino dna padajočega trenda. Pogosto se pojavlja kot del kontinuiranega padajočega trenda ali kot del tvorbe, ki kaže na preobrat k rastočemu trendu, še zlasti, če se pojavi tekom padajočega trenda. Ta sveča, glede na to, da je črna, kaže na slabitev padajočega trenda. Dolga črna sveča je lahko znak zadnjih prodaj po nizkih cenah in to je razlog, zakaj se pogosto oglaša prvi dan nekaj naslednjih tvorb, ki so predhodnice obrata k rastočemu trendu.

White Marubozu je dolga bela sveča brez stenja. Glede na Black Marubozo je ta sveča pogosto kontinuiranega rastočega trenda ali pričakovanega obrata k rastočemu trendu, še zlasti, če se pojavi tekom padajočega trenda.

Closing Marubozu nima stenja, ki se razteza do tistega dela telesa sveče, na katerem se nahaja Close cena, n e g l e d e n a t o , ali je telo belo ali črno. Če je telo belo (White Closing Marubozu), potem nima zgornjega stenja, ker se Close cena nahaja na vrhu telesa. Black Closing Marubozu nima spodnjega stenja, ker se Close cena nahaja na dnu telesa.

Opening Marubozu nima stenja, ki se razteza od tistega dela telesa sveče, na katerem se nahaja Open cena, n e g l e d e n a t o , ali je telo bele ali črne barve. Če je telo črno, potem ni zgornjega stenja, saj se Open cena nahaja na vrhu telesa. T o j e s v e č a , k i o z n a č u j e p a d a j o č i trend. Če je telo belo (White Opening Marubozu), potem ni spodnjega stenja, zato ker se Open cena nahaja na dnu telesa. To je sveča, ki označuje rastoči trend.




l

Spinning Tops Spinning Top so sveče s kratkim telesom ter z zgornjim in spodnjim stenjem, katerega dolžina je večja od dolžine telesa sveče. One označujejo neodločnost med rastočim in padajočim trendom. Tako barva telesa kakor tudi dolžine stenja nimajo velikega pomena. Kratko telo je glede na dolžino stenja tisto, ki jih uvršča v skupino "spinning top" sveč.

Doji To je eden od najpomembnejših signalov pri analizi japonskih sveč. Specifična oblika sveče je t.i. Doji, ki se pojavlja, ko je razlika med ceno ob odprtju in zaprtju minimalna, ali, ko sta ti ceni enaki. V tem primeru sveča prevzame obliko križca (glej naslednji grafični prikaz). Ko je cena ob odprtju borze minimalno višja od cene ob zaprtju, se pojavi »zeleni Doji«. V primeru, da je cena v trenutku zapiranja nekoliko višja od tiste ob odprtju, se pojavi »rdeči Doji«, ko pa sta ti ceni enaki, se pojavi »mali Doji«. Sami po sebi »doji« kažejo na neodločno obnašanje udeležencev na borzi in skoraj vedno se pojavljajo kot del figure, ki signalizira spremembo trenda, redko pa, kadar en od trendov prevladuje.

Naslednji grafični prikaz ilustrira Doji figuro.

Dragonfly Doji Dragonfly Doji je še ena od oblik Doji sveče. Ima dolg spodnji stenj z zelo tesnima ali enakima Open in Close cenama. Zgornjega stenja ni ali pa je zelo kratek. Vsekakor je največjega pomena pri sveči, da gre za analizo Low cene, ki kaže na neodločnost, iz katere se lahko implicira sprememba trenda. Ko se ta sveča pojavi na dnu trenda in ko ima zelo dolg spodnji stenj, je to lahko zelo močen signal prihodnjega obrata k rastočemu trendu.




l

Gravestone Doji Gravestone Doji je oblika Doji sveče. Pojavlja se, kadar je Doji blizu ali enak Low ceni tekom dneva. Če je zgornji stenj dolg, to pomeni, da je ta sveča del rastočega trenda. Trgovina tekom dneva se odvija po cenah, višjih od cene ob odprtju, da bi se lahko cena ob koncu dneva vrnila na začetno raven, ki je hkrati tudi najnižja tekom dneva. Tega ni mogoče razumeti drugače kot neuspešno okrevanje. Kadar se pojavi, zagotovo odraža neodločnost in možno spremembo trenda.

Four Price Doji To je specifičen Doji, pri katerem so vse štiri cene (Open, Hihg, Low, Close) enake. Prikaz zgleda tako:

Signal, ki ga daje, je možna sprememba trenda, vendar je treba čakati na potrditev. Odlična sveča, v kolikor pravi gep, glede na predhodno, postaja "zvezda" (star).

Long Legged Doji

To je sveča, pri kateri sta Open in Close enaka, med tem ko je razpon med High in Low večji od povprečnega. Telo sveče se mora nahajati okrog sredine razpona High-Low.

Signalizira možno spremembo trenda. Interpretira se kot okrepitev ob kopičenju moči. Zelo velik razpon High-Low lahko pomeni, da obstaja precejšnja sprememba trenda.




l

Black Hammer (Black Paper Umbrella) Black Hammer je enodnevna oblika, ki je sestavljena iz kratkega črnega telesa sveče, brez ali s kratkim z gornjim stenjem in dolgim spodnjim stenjem. Ta sveča ima veliko skupnih lastnosti z Dragonfly Doji, vendar ima močno posledico spremembe trenda.

Ta sveča se največ uporablja kot del oblike, sestavljene iz več sveč.

Inverted Black Hammer

Sveča nastaja, kadar je Close manj od Open, tekom nadpovprečno aktivnega obdobja (High minus Low je večji od povprečja). Zgornji stenj je daleč večji od dolžine telesa. Spodnja senca skoraj ne obstaja.

Ta sveča se imenuje še "padajoča zvezda" ali "shooting star" in je zelo močen signal kot del bolj zapletene oblike.

White Hammer (White Paper Umbrella) White Hammer je sveča, ki je sestavljena iz kratkega belega telesa, brez ali s kratkim zgornjim stenjem in z dolgim spodnjim stenjem. Ta sveča ima veliko skupnih lastnosti z Dragonfly Doji, vendar ima močne posledice spremembe trenda.

Ta sveča se največ uporablja kot del oblike iz večih sveč, saj je potrebna potrditev naslednje sveče.

Inverted White Umbrella

Sveča nastaja, kadar je Close večji od Open, tekom nadpovprečno aktivnega obdobja (High minus Low je večji od povprečja). Zgornji stenj je daleč večji od dolžine telesa. Spodnja senca skoraj ne obstaja.




l

Ta sveča se imenuje še "padajoča zvezda" ali "shooting star" in je zelo močen signal kot del bolj zapletene oblike.

Engulfing oblike

Pri definiranju te oblike, ki j e sestavljena iz dveh sveč, je nujno predvsem to, da je trg v prepričljivo definiranem padajočem trendu. Prva sveča je v barvi prevladujočega kratkoročnega trenda (padajočega) ali doji. Druga sveča ima barvo trenda, v katerega bi se moral spreobrniti (rastoči). Telo druge sveče povsem pokriva (engulf) telo prve sveče, med tem ko se stenja ne zmenita eden za drugega. Še močnejši signal se oglaša, kadar telo druge sveče pokriva telo dveh predhodnih.

Bullish engulfing signalizira spremembo trenda iz padajočega v rastočega, med tem pa Bearish engulfing signalizira ravno obratno. Kakor pri vseh drugih oblikah, ki so se sestavljene iz dveh ali več sveč, s e njihova pozicija glede na ostale redko sreča v čistem "šolskem" pogledu. Tako se sveče v razporedu, kot je prikazano spodaj, prav tako smatrajo kot Engulfing oblike:

Harami Harami oblika je po svojem videzu inverzna Engulfing razporedu. Sestoji iz dveh sveč. Pri Bullish Harami obliki je prva sveča dolga rdeča, druga pa je majhna zelena, katere telo je manjše od telesa prve sveče in je z nj im prekr i to. Harami kaže neodločnost na trgu in morebitno spremembo v trendu, za kar je vendarle treba počakati potr d i l o naslednje oblike. Bearish oblika izgleda nasprotno kot Bullish.




l

Različica Haramija je Harami Cross, kadar je druga sveča Doji. Signali so enaki.

Morning Star Morning star (Jutranja zvezda) je oblika, ki sestoji iz treh sveč in signalizira spremembo trenda.

Bullish Morning star signalizira spremembo trenda iz padajočega v rastočega. Prva sveča ima dolgo rdeče telo. Druga sveča ima kratko telo (barva ni pomembna), ki se nahaja pod telesom prve sveče. Tretja sveča je dolga zelena sveča, ki prekriva najmanj 50 % telesa prve (rdeče) sveče.

Bearish Morning star signalizira spremembo trenda iz rastočega v padajočega. Prva sveča ima dolgo zeleno telo. Druga sveča ima kratko telo (barva ni pomembna), ki se nahaja pod telesom prve sveče. Tretja sveča je dolga rdeča sveča, ki prekriva najmanj 50 % telesa prve (zelene) sveče.

Evening star (Večerna zvezda) To je oblika, ki sestoji iz treh sveč in se nahaja na vrhu rastočega trenda in signalizira prihajajočo spremembo v padajočega. Prva sveča ima dolgo zeleno telo. Druga sveča ima kratko telo (barva ni pomembna), ki se nahaja pod telesom prve sveče, tretja pa je dolga rdeča sveča, ki prekriva najmanj 50 % telesa prve (zelene) sveče.




l

Na prejšnji sliki se vidi tudi različica Evening doji star, kjer se namesto male druge sveče nahaja doji.

Three white soldiers

To je en od močnih signalov za spremembo padajočega v rastoči trend. Oblika sestoji iz treh zelenih sveč. Open pri drugi in tretji sveči je nižji od Close prejšnjega dne, vendar je Close druge in tretje višji od prejšnje.

Moč te oblike se kaže v tem, da nižji Open od prejšnjega Close na začetku vsakega od treh obdobij sugerira, da na začetku prevladujejo tisti, ki prodajajo. Ob koncu vsakega dne moč tistih, ki kupujejo, prevlada in vodi do višjega Close glede na prejšnjega.

Ta grafikon prikazuje, kako Three white soldiers izgleda na realnih podatkih.




l

Gepi Razmik ali prazen prostor med dvema sosednjima svečama se imenuje gep (eng. gap). Z drugimi besedami, kadar je najvišja cena (High) enega obdobja nižja od najnižje cene (Low) naslednjega, imamo zgornji gep, kadar pa je najnižja cena enega obdobja višja od najvišje naslednjega, takrat se pojavi spodnji gep.

Ta grafikon prikazuje zgornji in spodnji gep:




l

Treba je opozoriti, da je eno od pravil trgovanja, da vsak gep teži k temu, da se zapre z verjetnostjo v vrednosti 80 %. Kakor se vidi na prejšnjem grafikonu, sta se oba gepa zaprla po nekaj zaporednih obdobjih (svečah).

Eliotovi valovi (Elliott Waves)

Eno od najzanesljivejših orodij za predvidevanje prihodnjih gibanj trendov na Forexu, kakor tudi na borzah nasploh, je analiza Eliotovih valov. Ta teorija je dobila ime po Ralfu Nelsonu Eliotu, ki je na podlagi svojih raziskav sklepal, da se trg giblje v ponavljajočih se oblikah valov, in sicer kot rezultat psihologije obnašanja množice. Po njegovem je odziv cen na trgu posledica ne (samo) spremembe gospodarskih parametrov, temveč tud odraz psihologije največjega števila investitorjev. Če je razpoloženje trga (tj. največjega števila investitorjev) pozitivno, potem bo tudi trend rastoč (Bull) in obratno. Ta teorija temelji na principu, da po vsaki akciji sledi reakcija.

Oblika Eliotovih valov sledi pravilu, da se tekom rastočega trenda trg giba navzgor (raste) v seriji treh (impulzna) valov, navzdol (pada) pa v nizu dveh (korektivna) valov, kar tvori skupno pet valov. Tekom padajočega trenda je razpored valov obrnjen (3 navzdol in 2 navzgor).

Naslednji grafikon predstavlja način, kako se prepoznajo in štejejo zaporedni valovi:




l

S številkami od 1 do 5 so označeni trije impulzni in dva korektivna valova tekom rastočega trenda, med tem ko so s črkami A, B in C označeni valovi, ki tvorijo začetek padajočega trenda. V praksi se redko sreča tako "čista" situacija. Glavni valovi so po navadi sestavljeni iz nekaj majhnih valov, ki jih tvorijo, kakor je prikazano z naslednjim grafikonom:

Analizirajmo ta val v rastočem trendu. Pred njim je bil dominanten padajoči trend.

Prvi (1) val je po navadi najslabši med impulznimi valovi. On predstavlja kratkoročno okrevanje po prejšnjem trendu. Kadar se konča, prihaja do prodaje, kar oblikuje drugi val .

Drugi val (2) se konča, kadar trg ne doseže novega minimuma, ki bi bil pod ravnijo cen, na kateri se je prvi val začel oblikovati. Na dnu tega vala se pogosto lahko najdejo oblike sveč, ki označujejo spremembo trenda.

Tretji (3) val je najdaljši in najmočnejši od vseh impulznih valov. On se razvija v smeri oblikovanja rastočega trenda. Ta val začne počasi, s tendenco pospeševanja, po preboju vrha prvega impulznega vala (1).

Kakor pri vsakem trendu, še zlasti močnem, po rasti prihaja do korekcije. Trgovci začnejo realizirati dobiček s prodajo tistega, kar so kupili na začetku prvega vala. Tu se začne oblikovati četrti val (4).




l

Peti val (5) oblikujejo mali investitorji kot poskus nadaljevanja rastočega trenutka, ustvarjajočega v tretjem valu. Institucionalni investitorji v glavnem ne dajo podpore temu valu, zato je slednji slabši od tretjega. Ker cene dosežejo višjo raven od vrha tretjega vala (3), ta val začne zgubljati na moči in počasi prihaja do spremembe trenda.

Fibonacci števila in ravni

Leonardo Fibonacci, veliki matematik (12. stoletje, Italija) je v času opazovanja razmnoževanja zajcev ugotovil zaporedje števil, ki nosijo njegovo ime. Vsaka številka zaporedja predstavlja seštevek dveh prejšnjih števil: 1+1=2; 1+2=3; 2+3=5; 3+5=8 itd. – tako da se zaporedje glasi 0, 1, 1, 2, 3, 5, 8, 13, 21, 34, 55, 89, 144, 233, 377, 610, 987, 1597, 2584, ... itd. Niz Fibonacci številk ima določene lastnosti:

- z deljenjem predhodnika z naslednikom dobimo število približno 0,618 (Število zlatega preseka) - z deljenjem naslednika s predhodnikom dobimo število približno 1,618 (Število zlatega preseka) - z deljenjem števila iz zaporedja Fibonaccija s številom, ki je predhodnik prejšnjega števila, dobimo

2,618.

V tehnični analizi se uporablja število 0,618 ali 61,8 %, prav tako pa 38,2 %, 50 %, 75,2 %. Na podlagi navedenih količnikov se konstruirajo črte Fibonaccija, ravni in obdobja Fibonaccija. Črte Fibonaccija s e konstruirajo iz pomembnih maksimumov/minimumov in v resnici predstavljajo črte odpora oziroma podpore.

Na podlagi Fibonacci števil se izbirajo obdobja za uporabo drugih tehničnih kazalcev, npr. drseča povprečja, RSI, s čimer se dosežejo dobri rezultati.

Najpomembnejše Fibonacci retracement ravni so 38.2 %, 50 % ter 61.8 % in se uporabljajo za določanje ravni podpore in odpora.

Najpomembnejše Fibonacci extension ravni so 61.8 %, 100 % in 161.8 %, ki se uporabljajo za definiranje ravni za doseganje dobička.

Torej, kar je treba vedeti, je, kako se uporabljajo Fibonacci ravni in kako interpretirati rezultate, ki jih vidimo na zaslonu. Da postavimo Fibonacci črte na cenovnem grafikonu, je treba določiti:

1. Ali je aktualen rastoči ali padajoči trend 2. Najvišjo in najnižjo točko "preloma" vala (točki A in B) 3. Slediti trendu

Kaj imamo pri prejšnjem primeru? 1. Rastoči trend 2. Najnižja točka vala je označena z A, med tem ko je najvišja označena z B




l

3. Torej, iščemo možnost za odprtje Long pozicije (da kupimo) po najbolj ugodni ceni in da lahko gremo navzgor s trendom

Na platformi trgovanja bomo izbirali orodje za risanje Fibonacci črt, kliknili bomo na točko A in povlekli črte do točke B. Na zaslonu se bodo pojavile črte kot na prejšnjem grafikonu – slednje se imenujejo Fibonacci retracement in extension ravni.

Zdaj bomo videli, kako se izračunavajo Fibonacci ravni v primeru rastočega trenda.

Najnižja točka A =120.75 Najvišja točka B = 121.44

Za izračunavanje retracement ravni in vstopa v Long pozicijo na določeni točki C bomo naredili

naslednje: Kalkulacija za rastoči trend in Buy nalog:

B — A = ? 121.44 — 120.75 = 0.69

0.382 (38.2%) retracement = 121.44 — 0.69 x 0.382 = 121.18 0.500 (50.0%) retracement = 121.44 — 0.69 x 0.500 = 121.09 0.618 (61.8%) retracement = 121.44 — 0.69 x 0.618 = 121.01

Splošna formula za Fibonacci retracement ravni v rastočem trendu:

C = B — (B — A) x N%

V nadaljevanju bomo izračunali extension ravni:

0.618 (61.8% ) extension = 121.44 + 0.69 x 0.618 = 121.87 1.000 (100.0%) extension = 121.44 + 0.69 x 1.000 = 122.13 1.382 (138.2%) extension = 121.44 + 0.69 x 1.382 = 122.39 1.618 (161.8%) extension = 121.44 + 0.69 x 1.618 = 122.56




l

Splošna formula za Fibonacci extension ravni v rastočem trendu:

D = B + (B — A) x N%

Naslednji primer se nanaša na padajoči trend:

Najvišja točka A = 158.20 Najnižja točka B = 156.44.

Kalkulacija za padajoči trend in Sell nalog:

A — B = ? 158.20 — 156.44 = 1.76

Ker gre za padajoči trend, je treba na najnižji točki B dobiti razliko A – B, da lahko izračunamo retracement ravni.

0.382 (38.2%) retracement = 156.44 + 1.76 x 0.382 = 157.53 0.500 (50.0%) retracement = 156.44 + 1.76 x 0.500 = 157.32 0.618 (61.8%) retracement = 156.44 + 1.76 x 0.618 = 157.11

Splošna formula za Fibonacci retracement ravni v padajočem trendu:

C = B + (A — B) x N%

V nadaljevanju bomo izračunali extension ravni za padajoči trend:

0.618 (61.8%) extension = 156.44 — 1.76 x 0.618 = 155.35 1.000 (100%) extension = 156.44 — 1.76 x 1.000 = 154.68 1.382 (138.2%) extension = 156.44 — 1.76 x 1.382 = 154.01 1.618 (161.8%) extension = 156.44 — 1.76 x 1.618 = 153.59




l

Splošna formula za Fibonacci extension ravni v padajočem trendu:

D = B — (A — B) x N%

Vrnimo se k našemu prvemu grafikonu:

Kar pričakujemo, da se zgodi, je naslednje: cena bi se morala umakniti (gre navzdol) od točke B do neke točke C, in potem nadaljevati proti naraščajočem trendu. Tri pikčaste črte (0.618, 0.500, 0.382) prikazujejo tri Fibonacci retracement ravni, na katerih pričakujemo, da cena spremeni smer in nadaljuje z rastočim trendom. Tu se bo nahajal naš Buy nalog. Najboljša situacija b i bila, če bi kupili na najnižji ravni 0.618 (točka C). V praksi se pogosto dogaja tudi, da to priložnost dobimo, čeprav tudi 0.500 raven ni slaba za postavljanje Buy naloga.

Grafikon prikazuje tisto, kar se pogosto dogaja v praksi: cena je uspešno prišla do 0.618 ravni, kjer je aktiviran naš nalog za nakup, nato pa je v točki C naredila preobrat. Sedaj bi si postavili cilj, ko naj bi vzeli dobiček. Spomnimo, za realizacijo dobička se uporabljajo Fibonacci extension ravni (0.618, 1.000 in 1.618). Najpogosteje se uporablja 0.618 raven, če pa cena kaže dober potencial, da doseže tudi naslednji dve ravni, bomo realizirali 1/2 dobička na 0.618, drugo pa pustil "srfati" naprej in vzeli bomo dobiček na eni od teh dveh ravni. Naj dodamo, da se 0.618 extension ravni računa glede na točko B.

Ista strategija se uporablja tudi pri padajočem trendu:




l

Tehnični kazalci

Drseča povprečja Pri napovedovanju gibanja cen na Forex-u, kakor tudi na borzah z delnicami, se tehnična analiza ze l o v e l i k o n a slanja na uporabo statističnih in matematičnih metod. Te metode se na kratko imenujejo metode filtracije. Termin "filter" kaže na to, da te metode poskušajo ločiti osnovne trende v gibanju cen od začasnih nihanj. Z drugimi besedami, te metode na različne načine signalizirajo spremembo prevladujočega trenda in nastopa nasprotnega, prav tako pa tudi potrjujejo obstoječi scenarij razvoja cen – rast, padec ali odsotnost resnih sprememb.

Čeprav niso toliko subjektivni kot razumevanje grafikonov gibanja cen, je interpretacija teh indikatorjev vseeno odvisna od ravni znanja, obveščenosti in nekaj tudi od intuicije. Kakor koli, spomnili se bomo EKG grafikona pri kardiologu. Nič ni bolj podobno temu kot oscilator. V vsakem primeru, grafikone in kazalce, o katerih bo govora, uporablja večina borznih trgovcev in analitikov.

Drs e č e p o v p r e č j e je v bistvu navadna aritmetična sredina. Razlika je samo v tem, da aritmetična sredina predstavlja povprečno vrednost vseh razpoložljivih podatkov, drseče povprečje pa samo en (izbranega) del teh podatkov. Če razpolagamo s podatki o ceni za obdobje 260 dni (52 tednov x 5 delovnih dni), potem je drseče povprečje za, na primer, 20 dni enako povprečni ceni za prvih dvajset dni. Naslednja vrednost povprečja je srednja vrednost cene od 2. do 21. dne, nato od 3. do 22. dne in tako dalje.

Načelom se za analizo kratkoročnih trendov uporabljajo drseča povprečja z manj obdobji (po navadi 5, 8 ali 14), med tem ko se pri dolgoročnih trendih uporabljajo povprečja z več obdobji (20, 50 ali 100).

Navadno drseče povprečje (Simple Moving Average – SMA)

Vse povedano v prejšnjih odstavkih se nanaša na navadno drseče povprečje. V splošnem primeru je formula za izračunavanje drsečega povprečja:

PP =

n

∑ Ci i=1

n kjer je (Σ Ci ) = skupek cen za n obdobij; n=število obdobij za katere se izračunava drseče povprečje.




l

Naslednji grafikon prikazuje realno gibanje tečaja GBP/JPY, kakor tudi drseče povprečje na podlagi 20 obdobij. Očitno je, da na začetku grafikona za prvih 20 obdobij ni (in ne more biti) podatkov o drsečem povprečju.

Enostavnost izračunavanja tega povprečja je doprinesla k njegovi priljubljenosti in široki uporabi. Toda, ravno zaradi načina izračunavanja vseh vrst drsečih povprečij "zamujajo" za tekočo ceno in zato spadajo v skupino t.i. trend following indicators (kazalci, ki sledijo, tj. spremljajo trend).

Tehtano drseče povprečje (Wighted Moving Average – WMA)

Ta tip drsečega povprečja s e razlikuje od prejšnjega po tem, d a s e p r i v s a k i ceni v opazovanem časovnem intervalu daje določena "teža" ali ponder, ki je tem večji, tem bližji je podatek sedanjemu trenutku. Na ta način se z novejšimi podatki daje večja "teža" glede na tiste iz bolj zgodnjih obdobij. Formula za izračunavanje tehtanega drsečega povprečja je:

∑ Ci ⋅ Wi PPP =

∑ Wi

kjer je Wi="teža" tj. ponder i-te cene. V primeru linearnega tehtanja W=i.




l

Eksponentno drseče povprečje (Exponential Moving Average – EMA) To je tehtano drseče povprečje, v katerem se večji pomen daje novejšim podatkom. Razlika v primerjavi s prejšnjim je v tem, da se pri izračunavanju eksponentnega drsečega povprečja vzamejo v ozir vsi razpoložljivi podatki in ne samo tisti, za katere se povprečje izračunava (v prejšnjem primeru 20 dni). Formula za izračunavanje tega povprečja je:

EPPt = EPPt − 1 + (k ⋅ (Ct − EPPt − 1)) kjer je t=današnji dan; t-1=prejšnji dan; k=2/(n+1), v primeru k=2/(20+1)=0.095238. Torej odsek časa (npr. 20) služi samo kot ponder za dajanje "teže" podatkom.

Naslednji grafikon prikazuje obliko vseh treh drsečih povprečij, izračunanih za 20 obdobij:

Uporaba drsečega povprečja pri borzni trgovini Povedali smo že, da se za kratkoročne napovedi uporabljajo drseča povprečja za krajše časovno obdobje, med tem ko se za analizo dolgoročnih trendov uporabljajo povprečja z večjim razponom. D a l j š e k o t j e č a s o v n o o b d o b j e , za katerega se izračunava povprečje, to j e poševna črta, s katero je predstavljeno na grafikonu, bolj zamuja za črto realnega gibanja cen. Pri opredeljevanju, za katero časovno obdobje se bo računalo povprečje, je treba v ozir vzeti, da lahko prekratek interval da veliko lažnih signalov, predolg pa je premalo občutljiv in daje malo signalov. Ta problem se v praksi rešuje na dva načina: (1) s spremembo dolžine obdobja za izračunavanje povprečja v vsakem konkretnem primeru, in (2) z uporabo več drsečih povprečij na istem




l

grafikonu. Primer druge rešitve j e prikazan je z naslednjim grafikonom, na katerem so prikazana (razen realnega gibanja cen) drseča povprečja za 5 in 20 obdobij.

Kakšne signale dajo drseča povprečja? Splošni odgovor na to vprašanje je: 1. če se črta drsečega povprečja nahaja pod črto realnega gibanja cen, je prevladujoči trend rastoči, če pa je nad njo, pa je trend padajoči; 2. v trenutku, ko poševna črta drsečega povprečja seka cenovno črto, prihaja do spremembe trenda; z drugimi besedami: če črta povprečja seka cenovno črto od spodaj navzgor, je pred nami padajoči trend in je treba delnice prodajati, če pa jo preseka od zgoraj navzdol, sledi rastoči trend in to je signal za nakup.

Grafikon, ki sledi in prikazuje realno gibanje britanskega funta in japonskega jena, lahko služi kot ilustracija in potrdilo predhodnim odgovorom.




l

Za določitev stopenj zanesljivosti signala, ki jih prikazujejo drseča povprečja, borzni trgovci in analitiki uporabljajo dve ali več črt povprečja, ki predstavljajo kratko-, srednje- in dolgoročno obdobje. Pri tem veljajo naslednja pravila: 1. kadar brezpogojno prevladuje rastoči trend, se najbolj občutljiva (kratkoročna) črta drsečega povprečja nahaja nad, najmanj občutljiva (dolgoročna) pa pod vsemi ostalimi; če je govora o padajočem trendu, se vidi nasprotna zakonitost; 2. po preseku črt lahko sodimo o spremembi prevladujočega trenda; najprej se sekajo najbolj občutljive, nato pa manj občutljive črte; odvisno od tega, katere črte se sekajo in kako se je spremenil njihov medosebni položaj, sklepamo, kateri trend (kratko-, srednje- ali dolgoročni) je spremenil svojo smer.

Ko je na ta način odpravljen dvom o resničnosti signala, lahko z večjo stopnjo varnosti sprejmemo sklep o sklenitvi posla o nakupu ali prodaji.

Uporaba drsečega povprečja daje zelo dobre rezultate analize tečajnih nihanj valut, delnic, blaga ali tržnih indeksov, z močnimi trendi (ciklusi). V teh primerih se široko uporabljajo zaradi enostavnosti izračuna in očitnosti. Vendar pa ta metoda, tako kot katera koli druga, ima svoje slabosti. Najprej, ne signalizira pravočasno o doseženem vrhu ali dnu trenda. Poleg (in zaradi) tega v obdobjih prevladujočega bočnega trenda, ko ni izrazitih sprememb cen, zamujanje signalov, ki jih dajejo drseči preseki, pripelje do njihove neuporabnosti.




l

Drseča povprečja so, poleg vsega ostalega, našla svojo uporabo v praksi, pri čemer bodoči trgovci ne smejo pozabiti, da slednji predstavljajo samo približek, kar ni nujno, da kaj pomenijo, razen da omogočajo, da se cenovna krivulja primerja sama s seboj.

Bollinger Bands

To je eden izmed najpogosteje uporabljenih orodij tehnične analize. Zasnoval ga je John Bollinger tekom 1980-tih. Kazalec sestoji iz treh črt. Osrednja črta (ali Middle band) je navadno drseče povprečje za "n" obdobij. Zgornja črta je za "k" standardnih odklonov nad osrednjo črto. Spodnja črta je za "k" standardnih odklonov pod osrednjo črto. Na ta način se oblikujejo svojevrstni pasovi (bands), v okviru katerih se giblje cena. Splošna vrednost za "n" je 20 obdobij, za "k" p a 2 standardna odklona.

Čeprav Bollinger Bands lahko pomagajo pri oblikovanju Buy in Sell signala, to ni osnovni namen tega kazalca. Njegov osnovni namen je, da pomaga pri identifikaciji obdobja visokega in nizkega nihanja cene, kakor tudi pri identifikaciji obdobij, v katerih ima cena ekstremne vrednosti. Značilnosti kazalca so:

• do ostre spremembe cene pogosto prihaja po obdobju zoževanja pasu • kadar cena prestopi izven zgornje in spodnje črte, se pričakuje nadaljevanje aktualnega trenda • če cena naredi Top ali Bottom izven črt BB, nato Top ali Bottom v okviru črt BB,

se lahko pričakuje sprememba trenda




l

• cena oscilira od ene do druge črte BB

Oscilatorji Uporaba oscilatorja je ena izmed najlažjih in istočasno zanesljivih metod za napovedovanje prihodnjih gibanj cen na borzi. Za razliko od drsečega povprečja oscilatorji dajejo najboljše rezultate v analiziranem obdobju brez izrazitih trendov, ali v tako imenovanem bočnem trendu. V tem času cena tako pogosto spreminja svojo smer gibanja, da je največji problem "ulov" začetka in konca kratkih premikov navzgor ali navzdol. Mnogi izkušeni trgovci priporočajo, da se je v tej situaciji najbolje držati po strani, saj lahko trgovina prinaša velike izgube.

Nastanek oscilatorja je ponudil možnost, da se izognete izgubi časa. Njihova značilnost sestoji iz tega, da se vnaprej kaže na bodoče signale, signalizirajoč o pravočasnem obratu. V tem je tudi njihova osnovna razlika glede na drseča povprečja, ki vedno zamujajo za razvojem dogodkov. U osnovi uporabe oscilatorja ležijo pojmi pretiranega nakupa (overbought) in prevelike prodaje (oversold) na tržišču. Smatra se, da se tržišče nahaja v fazi pretiranega nakupa takrat, kadar se cena nahaja okrog svoje zgornje meje za določeno obdobje in kadar obstaja resen odpor (resistance) njeni nadaljnji rasti.

V fazi pretirane prodaje, se tržišče nahaja, kadar je cena na tako nizki ravni, da se njen nadaljnji padec ne pričakuje zaradi močne podpore (support).

Za prepoznavanje teh situacij se za vsak oscilator definirata zgornja in spodnja meja. Kadar vrednost oscilatorja doseže te meje, je to signal o spremembi trenda oziroma za nakup ali prodajo. Drugi pomemben tip oscilatorja je razhod ali divergenca med dvema smerema gibanja cene in črte oscilatorja. Razhod je napoved možne spremembe trenda.

V nadaljevanju bo poudarek na nekaj najbolj znanih in najpogosteje uporabljenih oscilatorjih.

Indeks relativne moči (Relative Strength Index – RSI)

Welles Wilder je leta 1978 razvil ta zelo koristen oscilator, ki kaže relativen odnos pozitivnih in negativnih sprememb cene v času določenega obdobja. Vrednost RSI oscilira od 0 do 100, priporočeno število obdobij pa je 14.

Formula za izračunavanje indeksa relativne moči je:

RSI = 100 – 100 / (1+RS) RS = AG / AL AG = povprečna pozitivna sprememba cene iz obdobja v obdobje (tekom npr. 14 obdobij) AL = povprečna negativna sprememba cene iz obdobja v obdobje (tekom npr. 14 obdobij)

Povprečje se lahko izračuna kot navaden ali eksponenten.

Signal za nakup se ustvari, kadar vrednost RSI pade pod 30 (oversold), med tem ko je možnost za prodajo, kadar se nahaja nad 70 (overbought). Drugi način uporabe tega indikatorja je opazovanje različnosti grafikona RSI in cene valut.




l

Stohastik kazalec (Stochastic) Stohastik indikator p o stavlja v odnos razliko med maksimalno ceno v prejšnjem obdobju in ceno tekočega dne ter maksimalne cene in minimalne cene v prejšnjem obdobju. George Lane, avtor tega kazalca, predlaga 21 obdobij za izračunavanje razpona cen. Pomen kazalca j e zasnovan na opazovanem pravilu, da je tekoča cena skoraj vedno bližja zgornji meji v obdobjih rasti oziroma bližja svoji nižji vrednosti – v obdobjih padanja. Formula za izračunavanje stohastičnega kazalca, ki se pogosto označuje z %K, je:

% K = 1 − C max− Ct ⋅100

C max− C min

kjer je Cmax=maksimalna cena, dosežena tekom predhodnega dneva; Ct=trenutna cena delnic; Cmin=minimalna cena tekom predhodnega obdobja.

Kazalec se izraža v vrednostih na lestvici od 0 do 100. Kontrolne črte se nahajajo na 80 in 20. Vrednost kazalca nad 80 kaže na doseženi maksimum cene (overbought) in ustvarja signal za prodajo, preden nastopi pričakovani padec. Analogno temu, kadar ima kazalec vrednost pod 20, je doseženo dno (minimum) in se ne pričakuje nadaljnjega padca, temveč rast cene, kar signalizira nakup.




l

Na grafikonu se lahko opazijo signali za prodajo v trenutku, kadar črta kazalca pade pod 80, signali za nakup pa, kadar slednja zraste nad 20.

MACD Indeks konvergence/divergence drsečih povprečij

Ta indeks je dvokomponentni kazalec, temelječ na dveh eksponentno tehtanih drsečih povprečjih: kratkoročnega in srednjeročnega. Razvil ga je Gerald Appel in se široko uporablja, saj zelo zgodaj signalizira spremembe trenda.

Prva komponenta tega kazalca je črta, ki predstavlja razliko med dvema drsečima povprečjema, računana za različno časovno obdobje. Ta komponenta se imenuje Črta cenovne faze. Druga komponenta, ki se imenuje Signalna črta, je eksponentno tehtano drseče povprečje prve komponente.

Ti dve črti se grafično predstavljata na isti časovni lestvici (X-osi). Črta cenovne faze se nahaja nad Signalno črto v času rastočega trenda oziroma pod pri padajočem. Signali za nakup oziroma prodajo nastanejo v obdobju preseka teh črt. Signal za nakup je, ko Črta cenovne faze v svojem gibanju od spodaj navzgor seka Signalno črto, med tem ko se signal za prodajo pojavlja v trenutku, kadar Črta cenovne faze v svojem gibanju od zgoraj navzdol preseka Signalno črto.




l

Zaradi svoje tehtane narave je ta kazalec koristen pri visoko nihajočih trgih, kakor je trg opcij. Čeprav je manj učinkovit pri enotnih trgih, z neizraženimi trendi, tudi v tem primeru zagotavlja korektne signale, kadar se uporabi širok obseg podatkov.

MACD kazalec ima posebno vrednost zaradi svoje sposobnosti, da signalizira spremembo trenda, za katerim sledi oster padec cene. Imajoč v vidu način izračunavanja, ta kazalec variira okrog ničte vrednosti na Y-osi, ter večja oddaljenost od ničte vrednosti implicira močnejši trend. Časovno obdobje, ki se uporablja za izračunavanje kratkoročnega drsečega preseka, po navadi znaša 12 obdobij, za dolgoročnega pa 26, za signalno črto 9 obdobij.

Sklep o uporabnosti oscilatorja V tem tekstu je poudarek na nekaj glavnih od več desetin razpoložljivih oscilatorjev. Ne glede na razlike med njimi se lahko dajo priporočila o načinu njihove uporabe:

1. najbolje je uporabljati oscilatorje v obdobjih prevladujočega bočnega trenda; v nasprotnem so lahko njihovi signali predčasni ali popolnoma netočni;

2. najbolj zanesljivi so tisti signali, ki kažejo doseženi maksimum (overbought) ali minimum (oversold) cene, poleg tega pa ni treba sprejeti odločitve o nakupu ali prodaji, takoj ko črta oscilatorja prečka določeno mejo; smatramo, da je treba počakati potrdilo drugih kazalcev in morda nekih realnih dogodkov za sprejetje kakršne koli odločitve;




l

3. pri mnogih oscilatorjih gibanje črte nad ali pod sredino lestvice kaže na nadaljnjo smer gibanja cene navzgor ali navzdol;

4. razhod (divergenca) med ceno in oscilatorjem se, pri različnih kazalcih določa na razne načine, vendar vedno kaže na prihajajoči hitri preobrat – spremembo trenda;

5. zavedati se moramo, da se bočni trend pogosto pojavlja kot kratkoročno umirjanje v okviru dolgoročnega rastočega ali padajočega trenda; imajoč v mislih dolgoročno tendenco, se je varneje zanašati na tiste signale kazalca, ki so v soglasju z njo; to pomeni da, če je prevladujoč rastoči trend, se je treba odzvati samo na signale za nakup in obratno, v primeru padajočega trenda; pravladujoči bočni trend je najpogosteje znak začasne korekcije, zato je treba biti pripravljen za obnavljanje glavnega trenda.




l

6. UPRAVLJANJE S TVEGANJEM

Upravljanje s t veganj em j e tekom trgovanja na Forexu zelo pomembno. Up or ab l j a j oč visoko stopnjo leveragea se lahko ustvarijo veliki zaslužki in zelo velike izgube. Trgovci začetniki imajo tendenco, da pričakujejo samo pozitiven rezultat trgovanja in zaradi tega ne razmišljajo o tveganju. Profesionalci se osredotočijo na tveganje, vedoč, da je rezultat vsakega trgovca negotov. Obstajata dve osnovni orodji za upravljanje s tveganjem na Forexu: Money management in Hedging.

Ideja money managementa je v tem, da bodo tekom časa celo najboljše strategije trgovanja pozitivne v 60–65 % trgovanj. T o p o m e n i , da bomo tekom najmanj 40 % časa grešili in pridelali izgube, vendar to ne pomeni, da moramo to tveganje nadzorovati. T o s e d o s e ž e z u p o r a b o s t o p o v i n nadzorovanjem velikosti pozicije. Enako pomembno je, da je trgovec prepričan v svoj sistem trgovanja in da ima dovolj znanja, da ve, da je možno in se mu verjetno lahko zgodi, da ima pet neuspešnih trgovanj zapored. To se imenuje drawdown. Poznavanje te možnosti pripravlja trgovca na to, da nadzoruje tveganje in ne zavrže svojega sistema trgovanja, ko se to zgodi. V nadaljevanju sledi seznam sestavin, ki jih mora vsebovati soliden money management načrt vašega trgovanja:

• vedno uporabljajte stope • definirajte logično velikost pozicije, s katero boste trgovali, v skladu z zneskom kapitala, ki ga

imate na računu • nikoli ne dovolite, da izgubite več kot 2 % kapitala pri enem trgovanju • ne tvegajte več kot 6 % svojega kapitala v enem trenutku • trgujte samo z denarjem, za katerega si lahko dovolite, da ga izgubite • nikoli ne trgujte z izposojenim denarjem

Velikost trgovanja in pravilo 2 % tveganja

Pravilo 2 % tveganja, skupaj s pravilom 6 % tveganja na skupni portfolio, bi moralo držati trgovca izven nevšečnosti (beri: izguba). Tveganje 2 % se izračunava poznavajoč entry ceno in inicialno stop loss izhodno ceno. Kadar se razlika teh dveh cen pomnoži z velikostjo pozicije, se dobi znesek osnovne valute, ki je realiziran kot izguba, če vas je stop loss vrgel iz pozicije. Znesek te izgube ne sme biti višji od 2 % sredstev, ki jih imate na računu (equity).

Naslednji primer nam bo pokazal, kako se izračunava dolarski znesek 2 % tveganja:

• stanje sredstev na računu 10.000 USD • 2 % od 10.000 USD = 200 USD • to pomeni, da niti pri enem posameznem trgovanju ne bo treba tvegati več kot 200 USD • recimo, da smo se odločili, da vstopimo v Long pozicijo pri valutnem paru USD/JPY po

tečaju 118.00 • denimo, da naša analiza kaže, da je treba Inicialni stop loss postaviti na 117.60 • razlika znaša 118.00 – 117.60 = 0.40 (oziroma 40 pipsov) • vprašanje je, kolikšna je velikost pozicije, v katero lahko vstopimo, da bi tvegali

maksimalno 2 % denarja, ki ga imamo na računu • odgovor je: 200 USD / 40 (stop loss) = 5 lotov

Če izgubim X%, koliko potrebujem, da se "vrnem"? Upravljanje z denarjem in velikostjo pozicije je stvar, glede katere se vsi strinjajo, da je nujna, a v praksi nanjo velikokrat pozabljajo in je ne uporabljajo. Kot konzumiranje zdrave hrane in redna telovadba, money menedžment lahko izgleda kot dodatna obremenitev in neprijetno delo. Trgovce primora, da nenehno nadzorujejo svoje pozicije in sprejmejo določene izgube, malo ljudi pa to rad počne. T oda , kako pomembno je nadzorovati svoje izgube, prikazuje naslednja tabela, kjer je vzporedno podan odstotek dobitka, potreben, da se določeni odstotek izgube pokrije.




l

Odstotek izgubljenega kapitala Odstotek dobička, potrebnega, da lahko povrnemo izgubljeni kapital

25 % 33 % 50 % 100 % 75 % 400 % 90 % 1000

Kako smo prišli do številk predhodne tabele? Recimo, da imate 1.000 USD. Če izgubite 25 %, to pomeni, da sta izgubili 250 USD in imate zdaj 750 USD. Da bi znova imeli 1.000 USD, moramo zaslužiti

(750+250) / 750 – 1 = 0.33 oziroma 33%

Hedging

Hedging je zelo pomembno orodje za upravljanje s tveganjem in zaradi tega ga je treba znati uporabljati. Torej, hedgirati pozicijo na Forexu pomeni istočasno držati tako dolgo kot kratko pozicijo v istem ali različnih valutnih parih. Z drugimi besedami, vsako trgovanje se lahko hedgira na dva načina:

1. z držanjem dolge in kratke pozicije v istem valutnem paru 2. z držanjem dolge pozicije v enem paru, kratke pa v drugem

Prva različica odpravi vsako tveganje ne glede na to, kaj se na trgu dogaja, saj je ena pozicija vedno na dobičku, med tem ko je druga na približno enaki izgubi. Zakaj "približno" – zaradi obstoja spreada. Namreč, če ste odprli obe (long in short) poziciji istočasno in če je ena 100 pipsov na dobičku, potem je druga 103 pipse na izgubi (pod domnevo, da je spred 3 pipse). Na ta način trgovec niti ne služi niti ne izgublja denarja (razen za višino spreada).

Pri drugi različici se uporabljata dva valutna para. P r i u p o r a b i te vrste hedgiranja moramo biti pozorni na to, da so pari z n e g a t i v n o korelacijo eden proti drugemu, pa še to s približno enakim nihanjem. Recimo, da imate račun denominiran v USD. Če imate eno pozicijo odprto na primer v valutnem paru EUR/USD (evro je osnovna valuta, dolar pa kotirana), potem je treba za hedgiranje najti takšen par, ki ima dolar za osnovno valuto, s čimer se zagotovi določena stopnja negativne korelacije s prvim parom. Ta drugi valutni par bi lahko bil USD/CHF.

Naslednja tabela prikazuje vrsto korelacije v povprečno dnevnega nihanja glavnih valutnih parov:

Valutni par

Korelacija

Povprečna dnevna fluktuacija (v

EUR/USD primerja

10 USD/JPY inverzno 1.2 GBP/USD primerja

17

USD/CHF inverzno 15 AUD/USD primerja

125

EUR/GBP primerja

62 GBP/JPY inverzno 24

4

Trgovanje sa strategijo

Trgovati uspešno na Forexu v nobenem primeru ni enostavno. To zahteva čas, poznavanje in razumevanje trga, kakor tudi visoko stopnjo samonadzora.




l

Vsak, ki trdi, da lahko dosledno služi denar na Forexu, ne govori resnice. Valutni trg je po svoji naravi, kakor tudi ostali finančni trgi, omahujoče in podlega spremembam. Trgovanje ob uporabi leveragea bistveno poveča to omahovanje. Torej, ko govorimo o Forexu, govorimo o zelo "hitrem trgu", ki je po naravi nedosleden. Glede na to lahko rečemo, da če želimo uspešno trgovati, moramo v ozir vzeti tako tehnične in temeljne parametre, kakor tudi lastno percepcijo prevladujočega razpoloženja trga in pričakovanj njegovega razvoja.

Ni treba pričakovati, da bo vsako trgovanje uspešno (dobičkonosno). Navedli bomo nekaj stvari, na katere mora biti pozoren vsak trgovec, v kolikor želi povečati svoje možnosti, da bi ustvaril dobiček:

• trguj z denarjem, ki ga lahko izgubiš; trgovanje z valutami je špekulativno in lahko rezultira z izgubo; istočasno je vodljivo in lahko prinese soliden dobiček, bolj kot skrbite za denar in izgubo, težje je sprejeti odločitev o zastrupljanju »čistega uma«; če preveč skrbite o možni izgubi, potem boste s strahom izpustili dobre priložnosti za trgovanje in v tem primeru je za vas boljše, da denar daste na varčevanje v banko; torej investirajte tisto količino denarja, za katero si lahko privoščite, da jo izgubite

• identificiraj tržno stanje; Kaj se dogaja na trgu? Ali je v rastočem, padajočem ali nevtralnem trendu? Ali je prevladujoči trend močen ali šibek? Ali je bil trend oblikovan že dolgo časa nazaj ali je šele v fazi nastajanja? Ustvarjanje jasne slike o situaciji na trgu predstavlja osnovo uspešnega trgovanja

• definiraj časovni okvir, v katerem trguješ; mnogi trgovci vstopajo na trg brez razmišljanja, kdaj bi iz njega izstopili; pred vstopom v katero koli pozicijo morate sami pri sebi definirati časovni okvir, o katerem razmišljate in v katerem želite videti določene rezultate; v tem smislu ste lahko daytrader, tj. tisti, ki vstopa in izstopa iz pozicij večkrat v teku enega (do dveh) dneva; short term trader ali trgovec, ki drži pozicije največ nekaj dni; morda vašemu značaju bolj ustreza long term trading, v katerem se pozicije gradijo na daljši rok, tj. na nekaj tednov ali mesecev; zelo pomembno je poudariti, da, daljši kot je časovni okvir, o katerem razmišljate, večji vpliv bodo imeli na vaše odločitve temeljni dejavniki, manjšega pa tehnična analiza in obratno

• poslušaj občutek trga; dojemanje večine udeležencev na trgu o tistem, kaj se dogaja ali, kaj se bo dogajalo na njem, se imenuje občutek trga; v glavnem, govora je o prevladujočem in prihodnjem trgu; znan je "TREND IS YOUR FRIEND" (Trend je tvoj prijatelj); t o v bistvu pomeni, da če ste v poziciji, ki je v skladu s smerjo prevladujočega močnega trenda, boste realizirali uspešno trgovanje;

• tržna pričakovanja; nanašajo se na to, kar večina ljudi pričakuje glede prihajajočih novic ali osnovnih podatkov; če, na primer, večina udeležencev pričakuje, da bo obrestna mera zrastla in slednja res zraste, potem takšna novica ne bo bistveno vplivala na trg, saj je skozi pričakovanja že »vgrajena« (discounted) v cene valut; če se zgodi nasprotno od tistega, kar večina pričakuje, potem prihaja do zelo hitrih in velikih sprememb na trgu; nekateri trgovci temeljijo vso svojo strategijo trgovanja na takšnih dogodkih (trading news)

• izberi pravi trenutek; lahko imate prav glede potencialnega gibanja trga, vendar prezgodaj ali prepozno vstopite v pozicijo (kot se s trgovskim jezikom reče »imate slab taiming«); recimo, da ste se na podlagi tehnične analize odločili takoj vstopiti v določeno pozicijo; toda, tekom dneva lahko pride do objave katerega izmed pomembnih osnovnih kazalcev, ki lahko bistveno vplivajo na spremembo tekočega trenda; torej, v času sprejemanja odločitve, »kdaj« vstopiti v trgovanje, je treba upoštevati vse vidike, ki lahko vplivajo na učinke te odločitve

• če dvomiš, ostani izven igre; v kolikor niste sigurni v svojo odločitev ali analizo, ne vstopajte v trgovanje; boljše je preložiti odločitev za pozneje, ko vam bodo zadeve bolj razumljive

• trguj z razumno višino transakcije; glede na to, da trgovska marža omogoča velik znesek, s katerim lahko trgujete (100- in 200-krat večji od zneska na računu), trgovanje v polnem obsegu lahko prinese velik dobiček, toda tudi veliko izgubo; razumna višina transakcije bi bila tista, ki vam omogoča, da večkrat vstopate v pozicijo z istimi/različnimi valutnimi pari, tako da, tudi če pridelate izgubo na nekaterih transakcijah, lahko le-to pokrijete z dobički na drugih,




l

na primer, za konservativen pristop se smatra, če niti v enem trenutku vse vaše odprte pozicije ne gredo čez 2 % do 5 % kapitala na računu

• uporabljaj orodja, ki jih uporabljajo drugi; v popolnem svetu bi vsak trgovec spremljal, kakšen signal mu daje RSI (ali kateri drugi kazalec) in na podlagi tega sprejemal odločitve o trgovanju; v tem primeru, vsakič ko ima RSI vrednost pod 30, bi vsi kupovali in posledično bi cena zrastla; ni treba poudarjati, da je svet daleč od popolnega in da ne uporabljajo vsi udeleženci na trgu iste kazalce, niti jih ne tolmačijo na isti način; veliko število različnih tehnik in načinov razmišljanja se prenaša na nihanje cen; toda, trgovci težijo k temu, da uporabljajo določeno število orodij tehnične analize, najpogosteje pa so uporabljeni RSI, eksponentna drseča povprečja, črte podpore in odpora, MACD; bližje, kot so tistemu, kar uporablja večina trgovcev, bolj bodo vaše projekcije natančne; razlog je enostaven: večje število kupcev kot prodajalcev pomika ceno višje in obratno.

Slogi trgovanja

Slog trgovanja je v neposredni odvisnosti od časa, ki mu ga lahko posvetite. Obstajajo kratkoročni slogi, kot sta "skalpiranje" in "daytrading", ter dolgoročni, kot sta "swing trading" in "position trading".

Skalpiranje

Značilnosti:

• transakcije se izvajajo v zelo kratkem času, od nekaj sekund do nekaj minut • skalpeli opravijo veliko število transakcij tekom dneva, tudi več stotin • ciljajo na mali dobiček, vsega 5 do 10 pipsov, celo manj; izgube so prav tako

minimalne • ta vrsta trgovanja pogosto vstopa v velike pozicije • pogosto trgujejo na podlagi trenutka, ko obstajajo ostre spremembe tečaja

Čas, potreben, da se posvetite takšni strategiji: Skalpiranje zahteva, da pred zaslonom preživite neprestano opazujoč grafikone nekaj ur dnevno. Zahteva tudi zelo dobro osredotočenost. Grafikoni, ki se uporabljajo: 1-minutni. Prednosti:

• minimalno tveganja na posamezno transakcijo • visoka natančnost sistema • ni potrebna osnovna analiza • ni tveganja dogodkov tekom noči (glede na to, da se vse pozicije zapirajo tekom dneva) • veliko možnosti za trgovanje tekom

dneva

Pomanjkljivosti: • zelo visoka raven psihološkega pritiska in čustvenega stresa • borzni posrednik mora imeti hitro izvedbo transakcij • te strategije imajo po navadi majhno stopnjo donosa • visoki transakcijski stroški; če skalpel naredi 20 transakcij dnevno in plača 3 pipse spreada,

b o t r g u j o č s celimi loti plačal 600 $ spread samo ta dan • mnogi borzni posredniki ne marajo skalpelov (včasih jih postavijo na ročno izvršitev

naloga, ko trgovec izvršuje transakcijo)

Daytrading

Značilnosti:




l

• transakcije se odpirajo in zapirajo tekom dneva in trajajo od nekaj minut do nekaj ur • ta slog trgovanja zahteva veliko mero discipline in potrpljenja čakajoč na pravi trenutek za

vstop v pozicijo • večina "dejtrejderjev" temelji svojo trgovino na tehnični analizi




l

• frekvenca trgovanja se giba od ene do nekaj transakcij dnevno • "dejtrejderji" poskušajo kapitalizirati spremembe trenda, ki se dogajajo tekom dneva

Čas, potreben, da se posvetite takšni strategiji: nujno je stalno spremljati trg, da lahko pozicije odprete in zaprete pravočasno. Ne priporoča se tistim, ki imajo kakšno drugo delo kot osnovno. Grafikoni, ki se uporabljajo: 5- do 30-minutni Prednosti:

• potencialno visok zaslužek • lahko zaslužijo na kratkoročnih trendih • ni tveganja dogajanja tekom noči (glede na to, da se vse pozicije zapirajo tekom dneva) • vedno obstaja druga možnost za pridelavo

denarja Pomanjkljivosti:

• zahteva sistematičen pristop • potrebna je visoka raven discipline, potrpljenja in pozornosti • uporabiti je treba različne strategije za različne pogoje na trgu • konstantno spremljanje novic • lahko vas "pogoltne" (narediti izgubo) zaradi znotraj-dnevnih gibanj na trgu

Swing Trading

Značilnosti: • transakcije trajajo od 2 do nekaj dni • swing trgovci poskušajo predvideti srednjeročne trende • pozicije se držijo tudi preko noči

Čas, potreben, da se posvetite takšni strategiji: potrebno vsega nekajkrat dnevno preverjati svoje pozicije. Grafikoni, ki se uporabljajo: od 1 do 4 ure Prednosti:

• potencialno visok zaslužek • glede na to, da imajo v mislih daljši časovni okvir, je manj verjetno, da bodo »ujeti« s strani

znotraj-dnevnih kratkih sprememb na trgu • nizki transakcijski stroški • raven psihološkega pritiska in čustvenega stresa je nizka

Pomanjkljivosti: • ni možno zaslužiti na kratkoročnih trendih • visoka raven discipline in pozornosti je nujna • ta tip sistema za trgovanje ima manjšo natančnost • obstaja "overnigh" tveganje – tveganje držanja odprtih pozicij tekom noči

Position trading

Značilnosti:

• transakcije trajajo od nekaj dni do nekaj mesecev • ta stil poskuša predvideti dolgoročne trende • pozicije se (seveda) držijo overnight

Čas, potreben, da se posvetite takšni strategiji: potrebno je vsega enkrat do dvakrat dnevno preveriti svoje pozicije. Grafikoni, ki se uporabljajo: 4 ure do 1 dan. Prednosti:

• potencialno visok zaslužek glede na to, da imajo v mislih daljši časovni okvir, je manj verjetno, da bodo »ujeti« s strani znotraj-dnevnih kratkih sprememb na trgu

• nizki transakcijski stroški




l

• raven psihološkega pritiska in čustvenega stresa je nizka




l

Pomanjkljivosti: • ni možno zaslužiti na kratkoročnih spremembah trenda • potrebna je visoka raven discipline in potrpljenja • ta tip sistema za trgovanje ima manjšo natančnost • obstaja "overnight" tveganje – tveganje držanja odprtih pozicij tekom noči

Kateri slog izbrati? Vsak investitor in trgovec ima različne potrebe, cilje, vire sredstev in razpoložljivi čas. T o r e j , n a j b o l j š i j e t i s t i s l o g , ki najboljše zadovolji vaše potrebe in zmožnosti.

Na primer, če ste zaposleni in tekom dneva ne morete posvetiti dovolj časa forex trgovanju, potem je swing ali position trading opcija, ki vam bo ustrezala. Če niste zaposleni in morda spremljate grafikone tekom dneva, potem lahko uporabite daytrading ali skalpiranje.

Poleg navedenega je, v kolikor želite uporabljati temeljno analizo, dolgoročni slog trgovanja boljši za vas, ker se spremembe pri ponudbi in povpraševanju počasneje odražajo pri spremembi menjalnih tečajev.




l

7. UVOD V PSIHOLOGIJO TRGOVANJA

Primer Rothschilda

Naslednja zgodba je prevzeta iz knjige Richarda Levinsona Morusa "Kako so nastala velika bogastva", objavljene že leta 1933. Slednja je lep primer tistega, kar se danes imenuje psihologija množice, kar pa je eden od glavnih dejavnikov na borzi, bodisi kot poganjač dogodkov ali odziv nanje.

Gre za dogodke na borzi v Londonu v času zaključka velike in odločujoče bitke pri Waterlooju:

"Ko se je v Belgiji zaostril vojni položaj, on (misli se na Nathana Rothschilda) v Londonu ne najde več miru. Nathan Rothschild ni kot njegov oče, umirjen človek, on je nervoznež, ki ga tepejo nori tempo in skrbi glede kopičenja denarja, pripeljajoč ga pogosto do preganjavice. Povsod sluti atentate na njegovo osebnost. Grabi ga strah ob misli na krvave vojne, ki jih je tudi sam financiral. Toda vse te ovire je treba sedaj obvladati, ko gre za biti ali ne biti. Sam bi rad prišel na celino, da bi od blizu spremljal tok dogajanja. Toda on kot moderni vojskovodja ostaja daleč za fronto v svojem glavnem štabu: na londonski borzi. Romantična zgodba o tem potovanju je znova zanikana. Namesto tega pošlje v Ostende enega agenta, ki naj bi ga po najhitrejši poti obvestil o izidu bitke. Temu prizadevnemu človeku uspe dobiti prve novice, ki so sporočale zmago Alianse. Sedaj torej ne sme izgubiti niti trenutka. Vkrcal se je na prvo ladjo, ki je plula v Anglijo, najpomembnejše je, da se vrne v London, preden se tam izve, kaj se je zgodilo pri Waterlooju.

Trik uspe: naslednji dan nihče na borzi ni vedel, kako se je končala bitka. Toda Rothschild je znova tu, Rothschild pa to mora vedeti. Oblegajo ga z vprašanji, on pa stoji sključen in bled ter samo skomiga z rameni. Blücher in Wellington sta torej potolčena? Napoleon je zmagal? Rothschild ne reče niti besede. Sedaj se točno ve: Anglija je izgubila odločilno bitko. Nastane divja jeza, tečaji padajo in med tem, ko drugi borzniki mečejo na trg vrednostne papirje za vsako ceno, Rothschild kupuje prikrito, kot vedno, z največjo natančnostjo za skoraj nič. Naslednji dan se izve, da so zavezniki zmagali, borza v zmagovalni ekstazi pa pada iz ene skrajnosti v drugo: vrednostni papirji, ki včeraj niso bili vredni nič, so danes dragi kot čisto zlato. Več kot milijon britanskih funtov, približno 20 milijonov mark, je Rothschild zaslužil ta dan. "

Ta primer je predhodnica današnjih odzivov in predsodkov v zvezi z objavo novic o temeljnih gospodarskih kazalcih. Če "množica" meni, da bo objavljena vest o tem, da bo centralna banka znižala obrestno mero, bo vnaprej začela prodajati valute, za katere se pričakuje padec obresti, zato bo tudi sama doprinesla k začasnemu padcu vrednosti te valute glede na druge.

Sprejemanje odločitev na podlagi dejstev in predsodkov

Vsak dan se srečujemo s sprejemanjem odločitev. Ko zjutraj vstanemo, se odločamo, kaj bomo naredili najprej, kaj zatem itd. Odločitve, ki jih sprejemamo, so rezultat določenega načina razmišljanja. Osnovna ideja je, da tisto, v kar verjamemo, definira tisto, kar bomo naredili. Poglejmo primer:

Dopolnite prazno polje s številko, ki mora slediti nizu...

1, 2, 3, 4,

Mnogi izmed nas bi vnesli številko 5. Toda, kaj se bo zgodilo, če je bil niz naslednji




l

1, 2, 3, 4, 5, 4, 3, 2, 1, 0, -1, -2 ...

Če bi vas nekdo vprašal, katera številka gre za številko 5, ali bi izbrali številko 6, ali mislite, da bi to morala biti številka 4?

Pri tej vaji, številka, ki ste jo izbrali, da bi zapolnili prazno mesto, odraža tisto, v kar verjamete, da je pravilno oziroma točno. V tem primeru vi verjamete, da je razpored takšen, da je, začenši od 1, vsaka številka v nizu večja za od 1 od prejšnje. Ta razpored lahko definiramo kot rastoči. Toda, v nizu številk se številka 4 pojavlja po številki 5, kar ruši pravilo rastočih številk, saj 4 ni večje od 5. Če izberete, da verjamete, da gre še naprej za rastoči razpored, čeprav se je 4 pojavila po številki 5, sami sebe pripeljete do zmote. Zavajanje je napačno verovanje, ki se ga pogosto držimo ne glede na dejstva, ki to zanikajo.

Torej, tisto, kar počnemo, temelji na tistem, v kar verjamemo, kar pomeni, če verjamemo v napačno stvar, potem tudi počnemo napačne stvari.

Tisto, kar govorimo, ne ustreza vedno tistemu, kar počnemo. To, kar govorimo, napoveduje tisto, kar bi lahko verjeli, tisto, kar počnemo, pa odraža tisto, v kar verjamemo. Skladno s tem, v kolikor imamo napačna prepričanja glede trga, potem tudi trgujemo z napačnimi prepričanji.

Ne zavajajte se s tem, da verjamete v nekaj pravilno ali točno, če dejstva kažejo, da to ni oziroma ne more biti točno. N trgu obstajajo določeni principi, ki bi se jih morali držati, če želimo biti uspešni:

1. Nihče ne more napovedati, kam gre trg (namembni kraj). 2. Če želi trg priti do svojega cilja, mora z dejstvi pokazati, da se giba v smeri tega cilja. 3. V kateri smeri se trg giba, boste vedeli, ko se bo takšen trend oblikoval. 4. Sprejeti morate izgube, da lahko pridete do dobička. Zapolniti si morate, da se dobički ne

ustvarjajo iz izgub. Dobiček je dobiček, izguba pa izguba po definiciji. Dobiček ne more biti izguba, pa tudi izguba ne more biti dobiček.

5. Ne morete vedno služiti na trgu, saj se pogoji na njem venomer menjujejo, tako da nobena strategija ne »funkcionira« vedno.

6. Zelo težko je trgovati in sprejemati izgube. Mnogi ljudje, ki so »prepričani« v svoja stališča, pozneje ugotovijo, da se je njihova »prepričanost« razpršila v napačnih prepričanostih. Zaupanje v resnico je pravilno, samoprepričanje pa postavlja lastna prepričanja na mesto resnice in nas pripelje do zmote.

Tukaj je tudi nekaj razlogov, zakaj ne more vsakdo trgovati na finančnih trgih in zakaj nekateri izberejo druge, da to počno namesto njih.

1. Trgovanje lahko zahteva precejšnjo količino časa, da se lahko naučite trgovanja in da lahko zares

trgujete. 2. Trgovanje je velik čustveni napor. Močan nadzor čustev in pravi set osnovnih prepričanj so

podlaga za uspešno trgovanje. 3. Občutljivi investitorji imajo raje nadzor nad svojimi financami, kot da trgujejo z

njimi. 4. Občutljivi investitorji želijo povečati kapital, ne želijo pa povečati svoje delovne angažiranosti.

Psihologija množice je tisto, v kar verjame veliko število ljudi. Za vsako spremembo trenda stoji psihologija množice. Gibanje trga je pod vplivom psihologije množice, vse dokler se slednja iz katerega koli razloga ne spremeni. Zato nekateri trgovci uporabljajo analizo »čustev«, ki premika aktualni trend na trgu. Eliotova teorija valov ponuja podroben prikaz obnašanja skupin ljudi.




l

Izključite čustva. Psihologi nas učijo, da se iracionalno obnašanje povečuje, kadar človek meni, da je pod pritiskom. Forex trgovci so vsekakor osebe, ki pogosto čutijo stres in pritisk. Izkušeni trgovci vam bodo povedali, da v težkih časih, ko so izgubljali denar, to ni bilo zaradi napačnih analiz ali uporabe orodij, temveč zaradi čustev. Če se čustva pojavijo – umaknite se od računalnika in platforme za trgovanje!

V nadaljevanju se nahaja besedilo iz hrvaške izdaje knjige enega izmed največjih borznih špekulantov 20. stoletja Andrea Kostolanyja "Psihologija borze". Gre za delo predavanj pod imenom:

Množice ne vedo

Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt je po zlomu borze oktobra leta 1987 rekel, da je borza prepolna psihopatov. Čeprav se ne strinjam vedno s tem, kar trdi Schmidt – sicer šolani ekonomist – moram priznati, da je njegov izrek drastičen, pa tudi precej resničen.

"Množice ne vedo," je pisal Gustave Le Bon v svoji klasični študij Psihologija množic (1895). Toda v tem leži moč njene skrivnosti – ki je veljavna tudi, kadar je množica sestavljena iz zelo pametnih ljud, ki znajo misliti. Če se na majhnem prostoru zbere 100 zelo inteligentnih ljudi, potem z množico ne upravlja duh, temveč čustva.

Borzni strokovnjak se zjutraj odloča iz tega ali onega razloga in po tehtnem premisleku se odloči prodati vse svoje vrednostne papirje. Vstopa v borzno dvorano in opaža, da prevladuje optimistično razpoloženje. V trenutku spremeni mišljenje, zamenja načrt in namesto, da vse proda, kupuje nove vrednostne papirje.

V Ameriki ima odločujočo vlogo naprava, ki samodejno beleži vse borzne transakcije. Na stotine tisoče ljudi spremlja to napravo. Če tečaji rastejo, majhni vlagatelji posegajo po papirjih, da bi hitro, brez razmišljanja vskočili na vlak, ki je že štartal. Naprava, ki samodejno beleži transakcije, kaže mišljenje množice in na ta način na posameznika vrši prepričljiv vpliv. Ta naprava je kot zastava na bojnem polju: dokler stoji visoko in vzravnano, postroj koraka naprej. Če pade, se pojavi strah, zato je korakanje ustavljeno; hrabrost izginja in postroj beži. Tako je tudi na borzi.

Torej, tisti, ki imajo interes za rast borznih cen, morajo posvetiti pozornost temu, da zastava ponosno valovi in prehiteva vse, nato pa se bodo postroji premaknili. Tisti, ki so dobro seznanjeni, to radi imenujejo 'nega tečaja'. Da bi vsaj malo ocenili odziv publike na dogodke, po mojem mnenju, je najboljši smerokaz analiza tehničnega stanja trga.

Kot sem že povedal: kratkoročno in srednjeročno je 90 odstotkov borze psihologija! Dolgoročno pa imajo večjo vlogo tudi temeljni razlogi.

Odločujoči dejavnik za kratkoročno borzno tendenco je, razen psihologije, tehnično stanje trga, to je dejstvo, ali se vrednostni papirji nahajajo v rokah vlagateljev, ki imajo močne živce in močan kapital, ali v rokah tistih, ki se jim tresejo roke.

Kratkoročno gledano, gospodarski položaj sploh nima vpliva na tečaje, na obresti in konjunkturo branže pa samo toliko, da lahko nekateri špekulanti sklepajo na določene skorajšnje termine. Zapomnite si: tečaji rastejo, kadar se kupci nahajajo pod večjim materialnim in psihološkim pritiskom kot prodajalci. N i r e s , da dogodki vplivajo na borzne tečaje, odziv publike vpliva na dogodke.

Odločujoči dejavnik za srednjeročno borzno tendenco je, razen psihologije, obrestna mera. Obresti, torej likvidnost na trgu kapitala, odločajo o tem, ali bo močnejša ponudba ali povpraševanje. Obresti imajo neposreden vpliv na trg obveznic: kadar se stopnja donosa od vloženega kapitala




l

obveznic zmanjšuje, je na borzi večji priliv tekočih sredstev. Toda ta vpliv obresti na borzo se opazi šele po določenem času: srednjeročno.

Toda za dolgoročne tendence psihologija ni več tako pomembna. IBM, Siemens ali Dai-mler-Benz nikoli ne bi postali to, kar so, če ne bi obstajali osnovni razlogi za njihov uspeh. Ni bila psihologija tista, ki je toliko povišala vrednost delnic njihovih koncernov. Kdo pa lahko danes predvidi strahove, upanja in predsodke, ki se bodo zgodili pojutrišnjem? ("Dolgoročno smo vsi mrtvi," je rekel John Maynard Keynes.) Splošna konjunktura, še zlasti konjunktura branže, odloča o kakovosti in stopnji donosa od vloženega kapitala delnic. Tisti, ki lahko predvidi razvoj branže za večletno obdobje, lahko zelo veliko profitira.

Smatram, da sta za borzno tendenco odločujoča dva temeljna dejavnika, vsi drugi dejavniki se zlivajo vanju:

1. Odnos med količino denarja in novih izdaj vrednostnih papirjev. 2. Psihološki element, optimizem ali pesimizem, oziroma ocena prihodnosti.

Končno, vsi politični, gospodarski in finančni dogodki, pomembni ali nepomembni, se zlivajo v ti dve navedeni dejstvi.

To teorijo sem že prej izrazil z matematično enačbo, ki mora biti temelj vsake borzne tendence:

T (tendenca) - N (denar) + P (psihologija) .

Pod dejavnikom 'denar' razumem denar, ki stoji na razpolago na borzi. Če se nehehno ponujajo velike izdaje obveznic (zamenljivih obveznic) po visokih obrestnih merah, če banke za fiksni denar plačajo visoke obresti, potem za nakup delnic ostane zelo malo. Na kratko, dejavnik 'denar' je odvisen od dolgoročnih obrestnih mer.

Nasproti temu, dejavnik 'psihologija' natančno opazujemo, j e produkt velikega števila različnih podrejenih dejavnikov. Denimo, da se zmanjšajo dobički in dividende družbe, da se povečajo davki itd., torej, da pride do negativnih ukrepov.

Toda, če publika optimistično ocenjuje prihodnost, se tolaži s temi negativnimi novicami, ker je prepričana, da so omenjeni negativni vplivi samo prehodno učinkoviti. Dejavnik psihologija v tem primeru ostaja pozitiven, kljub slabim osnovnim novicam.

To se je potrdilo tudi pri dramatičnih političnih dogodkih. Pogosto se dogaja, da, kljub stavki, ne pade vrednost delnic neke družbe, ravno zaradi tega, ker publika stavko ne smatra za nevarno. Dejstvo, ali gre za vojno ali mir, za borzne posrednike ne igra pomembne vloge, saj je to psihološki odziv publike na to situacijo.

Tudi ocena razmerja cen in dobičkov na delnico (v ZDA imenovano price/earnings ratio) je povsem psihološke narave. Lahko se zgodi , da trg, tj. analitiki, pri isti delnici razmerje cen in dobička za delnico 15:1 ocenijo za nizko in s tem sklenejo, da je vrednostni papir precenjen.

Želim poudariti, da analitiki v določenem trenutku nimajo prav, t o d a i z t e o c e n e se ne morejo sprejemati sklepi, povezani z nadaljnjim razvojem, saj ocena z 'precenjeno ali podcenjeno' ni aritmetični aksiom, temveč relativna ocena, ki je v veliki meri psihološko pogojena. Z a t o s e m o r a m v e d n o smejati, kadar opazujem, kako je na stotine analitikov hipnotiziranih s to relacijo cene. Tisti, ki razmerje cen in dobička za delnico smatrajo za abecedo borzne spretnosti, nikoli ne bi smeli kupiti delnice IBM-a, Daimler-Benza in mnogih drugih, ker bi glede na to vrsto izračuna vrednost teh delnic v danem trenutku vedno bila previsoka.




l

Koliko je to kruto enostransko stališče napačno, se najboljše vidi pri družbah, ki delajo z izgubo. Po mnenju analitikov sploh ne bi smeli drezati v te vrednosti, ker bi teoretično glede na model razmerja cen in dobička za delnico vedno bile v izgubi. Najbolj zanimive borzne dobičke sem ustvaril s pomočjo delnic takšnih družb, ki so se v trenutku, ko sem jih kupil, delale z izgubo. Ko so te družbe znova ustvarile dobiček (v angleščini se to imenuje situation), so tečaji začeli hitro rasti .

Tako je bilo v krizi v začetku 1980-ih let pri delnicah zelo oslabljenega ameriškega avtomobilskega koncerna Chrysler. Moja špekulacija je šla v to smer: bil sem prepričan, da ameriška vlada ne bo dovolila, da bankrotira tradicionalna znamka Chrysler. Močno sem računal s splošnim poletom konjunkture in ogromnimi potrebami po nadomestitvi pri povpraševanju po avtomobilih, i m e l p a tudi zaupanje v novo osebo na čelu podjetja – Leea Iacoccua. Vse je bilo podprto z dobrimi spomini na do takrat najbolj drzne in najuspešnejše špekulacije: L e t a 1946 s e m v Italiji kupil delnice oslabljenega avtomobilskega podjetja Isotta-Fraschini, prej veliko ime, v zelo podobni psihološki in konjunkturni situaciji – in desetkratno zaslužil na njih. Moja vizija o Chryslerju je obrodila še večje plodove: papirje, ki sem kupil za pet dolarjev, sem prodal po tečaju v vrednosti 105.

Borzna logika ni identična logiki vsakdanjika

Po mojem razumevanju matematika za borzo sploh ni relevantna. Tečaji se ne morejo meriti z nobenim merilnim instrumentom, razvoj na borzi pa se ne more predvideti z nobenimi matematičnimi izračuni. Dopuščam, da na borzi velja samo ena vrsta matematike. Za pojasnitev pa želim povedati naslednjo zgodbo.

Nekega dne me je obiskal moj stari prijatelj, ki je bil odličen špekulant, a zdelo se je, da je vidno vznemirjen. "Kako pojasnjujete ta čudni fenomen?", me je vprašal. "Zadnje čase sem pri svojih špekulacijah na delnice, obveznice in blago odkril čuden fenomen. V enem trenutku imam morda deset različnih pozicij na borzi, ki medsebojno niso nikakor povezane.

Špekuliram pri južnoafriških rudnikih na rast cen, pri francoskih državnih obveznicah na padec cen, pri ameriških avtomobilskih tovarnah na rast cen, pri angleških bankah na padec cen, pri kositru na rast cen, pri ovsu na padec cen in končno pri naftnih vrednostih na rast ter pri kakavu na padec cen. Morate priznati, da te špekulacije pogosto sploh niso povezane. Pa vendar , ali je vse ugodno za mene ali je vse proti meni. Ali vse raste, kar bi moralo padati, in vse pada, kar bi moralo rasti, ali pa se dogaja, da vse raste, kar mora rasti, in vse pada, kar mora padati. Zares bi želel vedeti, kakšna relacija obstaja med delnicami ameriških avtomobilskih tovarn in kakava, med bankami v Londonu in ovsom v Winnipegu? Da znoriš. Trenutno so vse moje pozicije obrnjene na glavo. Kakšna skrivnostna moč se skriva za tem, ki včasih namerava z menoj vse dobro, danes pa se je po celi črti zarotila proti meni?" V tej pripombi na plano prihaja vraževerje, ki je tipično za vse špekulante.

"Vendar," sem odgovoril, "obstaja ena delnica, katere tečaj je trenutno slab, na katero pa vi najbolj računate: delnica logike." – "Predvidevam, da se pri svojih špekulacijah na delnice naslanjate na bilance, izračune dobička in izgube, dividende itd., pri svojih špekulacijah pa na surovine, na statistike o žetvenih donosih in potrošnji na trgovske pogodbe, na notranjo in pred vsem zunanjo politiko. Trenutno se očitno nahajamo v obdobju, s katerim logika ne more iti v korak in zaradi tega je vse usmerjeno zoper vas. Potrpite malo. Delnica po imenu 'logika' bo spet zrastla in nato bo vse v logičnem redu. Seznanjeni ste z mojo vero: dva krat dva je pet minus ena. Nič ni enostavno, niti pri špekulaciji, niti v življenju. Celoten obstoj temelji na tej resnici. To kažejo izkušnje. Prihajamo na cilj, vendar nikoli po premici."

Tukaj moja borzna matematika' postaja skoraj metafizika; vendar tudi na drugih življenjskih področjih velja ta zakon, na primer pri religiji ali umetnosti. Še zlasti glasba temelji na odstopanju; napetost in sproščanje – to je cela skrivnost melodije.




l

"Trenutno," sem razložil naprej svojemu prijatelju, "nahajamo se celo v krivulji." – "Iz katerih razlogov logika stoji tako nizko? Na to obstaja tisoč in več odgovorov. Če je vaša logika res logika, torej pravilno strukturirana, se bo prebila. Ko, to je vprašanje obstoječih nepredvidljivih dejavnikov, ki lahko vaše razmišljanje razvlečejo ali povsem spreobrnejo. Tisto, kar je bilo včeraj solidno, je že danes lahko gnilo. Če pa elementi vaše špekulacijske zgradbe ohranijo svojo veljavnost, potem je vse samo vprašanje časa. Situacija se mora pravilno oceniti v trenutku, ko se nekaj giba v napačni smeri. N i č n i b o l j n e s r a m n o i n c e l o n e o b s t a j a n i č bolj nevarnega od dejstva, da ne poznaš razlogov, ki nasprotujejo logiki.

Sposobni morate biti spoznati simptome. Če diagnoza kaže na to, da je govora o prehodni motnji, j e treba ostati močen, močno stisniti ušesa. Č e pa nastopijo temeljite spremembe, vojna ali mir, pomembne politične, gospodarske ali finančne odločitve, če se zamenja vlada ali podobno, morate takoj sprejeti sklepe, če je potrebno, zavreči tisto, kar ti je še včeraj bilo pri srcu in vredno. V vašem primeru želim vzpostaviti naslednjo diagnozo. Že nekaj časa obstaja velika količina kapitala, tako imenovani vroči denar. Ne želi biti vložen tako, kakor bi to naredil en oče družine, temveč vedno išče velike špekulacijske dobitke. Ta začetni kapital, enako tako kot tudi vaš kapital, se uporablja za špekulacije, ki temeljijo na čisti in enostavni logiki. Vi torej niste edini. Obstaja na tisoče špekulantov, ki z ogromno količino denarja sledijo isto pot kot vi, v istih sektorjih: kupili ste isto blago in vrednosti in enako ste j ih prodali po fiksni ceni. Posledica tega je, da so trgi, na katerih špekulirate na rastoče tečaje, preveč kupljeni (overbought), trgi na katerih pa špekulirate na padajoče cene, preveč razprodani (oversold).

Rekli ste mi, da imate naftne delnice. V z a d n j e m č a s u je tudi mednarodna špekulacija prav tako podskupina naftne delnice in sedaj čaka dvig cen. V tistem trenutku, ko delnice začnejo rasti iz temeljnih razlogov, se želijo mnogi špekulanti s tem hitro okoristiti in jih prodati. Zaradi tega delnice rastejo zelo malo ali sploh ne rastejo. Drugi špekulanti postajajo nestrpni, ker ne prihaja do pričakovane rasti cen, zato jih prav tako prodajajo itd. Tako se lahko zgodi, da tehnični razlogi nevtralizirajo tiste temeljne, na katerih temeljijo špekulacije.

Nato nastanejo tiste situacije, ko špekulant ne razume, zakaj se vsi veljavni argumenti ne odražajo na tečajih. Namreč, govora je o tem, da tečaji samo v izjemnih primerih izražajo realno vrednost, oni odražajo odnos ponudbe in povpraševanja. V s e e n o , od kod prihaja ponudba, kadar prihaja, potem tečaji padajo.

Ta trditev je prav toliko logična, kot bi bilo logično, da pri eventualno rastočih dividendah zelo zrastejo. Toda v tem primeru j e logika tehničnih bila močnejša od logike temeljnih razlogov, to pa pomeni, da se nakupi in prodaje ne jemljejo samo iz temeljnih razmišljanj. Zaradi tega tečaji nihajo izključno pod pritiskom ponudbe in povpraševanja. Bilo bi zanimivo enkrat preučiti vse naloge za nakup in prodajo v enem borznem dnevu in ugotoviti, kateri razlogi so spodbudili kupce in prodajalce za dajanje njihovih nalogov.

Na primer, morda gospod Maier prodaja svoje papirje zato, ker mora naslednje dni unovčiti menico; nek drugi gospod pa zaradi tega, ker želi kupiti novo stanovanje; tretji, ker se poroči njegova hči in potrebuje denar za doto; nekdo četrti prodaja svoje papirje v upanju, da jih bo lahko spet kupil ceneje. Zakaj pa gospod Schulze istega dne kupuje papirje? Ker je pravkar prodal hišo in ima na razpolago tekoči denar ali morda zato, ker je iste papirje že prodal po višji ceni, zdaj pa j ih želi ponovno kupiti po nižji.

Ta teza lahko vodi ad absurdum. Denimo, da ta vrednost raste do ravni, na katero so vlagatelji računali. S tem pa prihaja v cono nevarnosti. Od tega trenutka, namreč, primeren tečaj ne vpliva več s privlačno močjo na špekulacijo. Obstaja zelo malo tistih, ki jih nakup zanima, in obstajajo tisti, ki papir že imajo v posesti in se ga poskušajo znebiti pri sedaj pričakovanih in nastalih visokih cenah, da bi si zagotovili svojo korist. To je situacija, ko vsi želijo stopiti skozi ena in ista vrata. Padec cen je tu, čeprav je prišlo do pričakovanih dogodkov ali morda ravno zaradi tega.




l

Isti proces traja tudi v obrnjenem smislu. Vzemimo katero koli vrednost, ki bi morala pasti iz povsem jasnih razlogov, na primer v ekstremnem primeru, ko se družba nahaja v finančnih težavah. Vrednost pada in se približuje najnižji ravni, ki bi jo logično morala doseči, pa vendar zaostaja na nekem višjem tečaju, brez nadaljnjega padca. In to celo en določen čas, kljub slabim novicam.

Z borznim jezikom se t o i m e n u j e fait accompli oziroma končno dejstvo. On nastopa, ker so mnogi že prodali papirje in se zdaj nahajajo v rokah ljudi, ki računajo na propad družbe in s tem sledijo drugim namenom. Tisti, ki so špekulirali na padec cen in že prej opravili prodajo po fiksni ceni, zdaj svoja pričakovanja vidijo kot izpolnjena in želijo zagotoviti svoj dobiček. Njihovi nakupi povzročajo rast tečajev. V mnogim primerih sem doživel isti fenomen. Obveznice, ki trpijo, delnice propadlih družb, ki so prej bile kratek čas pred stečajem ali so bile v njem, s o s e držale še dolgo na relativno visokih tečajih, preden so padle povsem nizko.

Pri gibanju tečaja ima fait accompli še poseben pomen. Zamislimo si situacijo, da obstaja vojna nevarnost. Mnogi vlagatelji prodajajo svoje vrednosti. Toda na dan objave vojne, nasproti vsem pričakovanjem, rastejo tečaji. Ko je leta 1939 prišlo do vojne, je to bilo tipično za vse borze v Ameriki, enako tudi v Evropi. Vse to pa se je dogajalo iz tukaj pojasnjenih tehničnih razlogov."

Tudi sam sem takrat bil pripravljen na veliko finančno katastrofo. Močno sem računal na to, da se bodo zaprle vse banke, torej tudi borza in terminska trgovina, pričakoval sem najstrožje predpise o valutah. Vikend je minil v nervozi in napetosti, v ponedeljek pa je to bilo že tako daleč. Začela se je vojna. Bil sem v takšni zmedi, da sem pozabil lastno telefonsko številko, ki sem jo moral povedati tekom pr ijave pogovora s tujino.

A ko sem stopil na ulico, sem videl, poln začudenja, da so banke bile odprte, kot da je to nekaj povsem normalno, tako borza kot terminska trgovina sta šli dalje, kot da se ni nič zgodilo. Največje presenečenje je bilo to, ker se je borza obrnila za 180 stopinj in rastla neprekinjeno šest mesecev. To je fait accompli. Ko vsak računa na hiter padec tečaja, se pojavi ravno nasprotno. V nekem smislu me ta svojevrsten fenomen spominja na pogreb. Takoj s pokopališča se žalostna skupina ljudi napoti v neko gostilnico na dobro hrano in tako opravi običaje. P o n e k e m č a s u i n n e k a j p i j a č a h izrazi na obrazih niso več tako žalostni, pogovori pa tudi postajajo glasnejši, bolj veseli in kmalu je vse pozabljeno.

Morda se je smrt pričakovala že nekaj časa. Ko bolnik dokončno umre po dolgem trpljenju, prihaja do določenega olajšanja in utehe. Bog je dal, Bog je vzel.

"Če pa se med vojno verjame, da bo kmalu nastopil mir," s e m n a d a l j e v a l , odgovarjajoč na vprašanje prijatelja, "in se začnejo kupovati vrednosti, potem borza raste že tekom vojne." –"Pri podpisu premirja se lahko zgodi, da ne bo prišlo do pričakovane rasti cen. Ravno nasprotno, tečaji padajo. In t a k r a t govorimo o fenomenu fait accompli.

Enako pa se lahko zgodi, da je tekom vojne nervozna publika že odvrgla velik del vrednostnih papirjev in ko se kar naenkrat vzpostavi mir, se situacija na borzi spremeni in tečaji začnejo rasti.

Na kratko, senzacionalni in pretresljivi dogodki, po moji izkušnji, pripeljejo do tega, da se situacija na borzi menja za 180 stopinj. Vrnimo se na naš primer začetka vojne leta 1939. Če bi borze mesece pred vojno rastle, bi na začetku vojne prišlo do velikega zloma. Namesto tistega, kar imenujemo fait accompli, je bilo govora o dramatični in slabi novici.

Vojna in mir sta seveda ekstremna primera. Fenomen fait accompli se vseeno lahko opazuje tudi pri drugih političnih in gospodarskih dogodkih. To opazovanje se je tako pogosto potrdilo, da sem ga skoraj povzdignil v pravilo.




l

Torej, priti želim do naslednjega sklepa: vaša logika s e naslanja samo na temelje, na statistične, gospodarske, politične ali neke druge dejavnike.

Vse to pa je nadigrano z omenjenimi tehničnimi dejavniki. Z eno besedo, vaša premišljevanja so bila preveč teoretična in zato ne ustrezajo razmeram prakse."

Odgovor, ki sem ga dal svojemu prijatelju, v povezavi z njegovimi številnimi prizadevanji in špekulacijami na dvig in padec cen vrednostnih papirjev, se lahko uporabi tudi pri splošni borzni tendenci.

Od časa do časa se človek začudeno vpraša, zakaj borza raste kljub padcu konjunkture in zakaj prihaja do njenega padca v obdobju močne konjunkture. Razlaga za to je, da se borzna tendenca in konjunkturni trend nahajata u medsebojni odvisnosti in da sta podvrženi istim zakonom, vendar ne trajata vzporedno. Že pred leti sem koval primer, ki se je med tem že veliko citiral. Zamislite s i človeka, ki se sprehaja po ulici s svojim psom. Človek koraka enakomerno naprej; to je gospodarstvo. Pes hiti naprej, skače sem in tja, vrača se k svojemu gospodarju, spet teče dalje od njega in spet se vrača. Njegova pot predstavlja gibanje vrednostnih papirjev. Oba gresta naprej, pes in njegov gospodar. K o n č n o p r i d e t a do cilja svojeg a s k u p n e g a s p r e h o d a . Med tem, ko je človek prehodil kilometer, je pes prehodil tri- ali štirikrat več. Enako je tudi z gibanji na borzi; če gre naprej in se znova vrača, jo spremlja gospodarska rast.

Dva pomembna dejavnika, na eni strani denarna in kreditna situacija, na drugi strani psihologija množic, ne delujeta istočasno s konjunkturo na borzo in gospodarstvo.

Denarni trg in gospodarsko življenje stojita v ozki zvezi. Tisto, kar pa je ugodno za poslovni svet, je pogosto neugodno za borzo.

Smatram, da so za splošno borzno tendenco, torej ne za posamezne delnice, dejavniki, kot sta domišljija in denar, mnogo bolj odločni od temeljnih dejstev. Toda tudi tu obstajajo izjeme: kakšna delnica lahko raste tudi v zelo pesimistični situaciji, če za to obstajajo tudi globoki temeljni razlogi. A to se dogaja zelo počasi, saj ona mora na nek način plavati proti toku. Velja tudi obratno: če g r e d o temeljni razlogi v prid neki delnici v optimistični tendenci, bo rastla d o s t i hitreje od ostalih delnic. A l i p a b o kakšen vrednostni papir potonil zaradi svojih temeljnih razlogov, čeprav je trg v celoti optimističen. Cela borza ima torej tendenco in vsak posamezni papir ima svojo tendenco iz temeljnih razlogov. Temelji so zelo pomembni, vendar se ne morejo popolnoma prebiti skozi močne tokove gibanja kapitala.

Zelo pogosto je gibanje kapitala ravno nasprotno temeljni tendenci. Gospodarska evforija prinaša višje obresti (kot sem že pojasnil) in slabšo likvidnost, ker podjetja potrebujejo ves denar, ki je na razpolago za neposredne investicije. Zato se pogosto dogaja, da tekom gospodarske recesije in padca obresti borza raste, čeprav temeljni dejavniki oziroma dobički in dividende ne kažejo na to. V obdobju gospodarskega razcveta, kadar se razvijata trgovina in industrija, razpoložljivi kapital pa služi za rast, oblasti (emisijska banka, vlada) posegajo po omejevalnih ukrepih, da bi se izognile pregretju gospodarstva. Diskontna stopnja se viša in uvajajo se kreditne omejitve. Omejuje se količina denarja. Banke višajo obresti na dolžniški strani, režejo ali v skrajnem primeru ukinjajo odobrene kredite in tako naprej.

Jasno je, da tečaji delnic nikoli ne ustrezajo njihovi pravi vrednosti. Vedno so višji ali nižji. A l i i m a d e l n i c a s p l o h merljivo vrednost? Če jo ima, potem bi se lahko navedla točna vrednost industrijskega podjetja, borza pa sploh ne bi obstajala.

Obstajala bi fiksna cena za delnice, ki bi se lahko izračunala z računalom, vendar to ni možno. In z a r a d i tega odpovedo vsi eksperimenti, ki želijo računalniško predvideti borzne tendence.




l

Presoje in ocene delnice so odvisne od posamezne osebe: tudi vsak posameznik ima vsak dan drugačen pogled na možnosti in prihodnost podjetja. Številni dejavniki vplivajo na sodbo. Dobro ali slabo razpoloženje kupca in osebni problemi prav tako igrajo pomembno vlogo.

Enako velja tudi, ko se želi presoditi splošna borzna tendenca. Končno, rečemo lahko, da je razpoloženje na borzi vprašanje pogajanj ali sporazuma med borznimi udeleženci. Soglasje o vprašanju, ali je večina udeležencev razpoložena optimistično ali pesimistično.

Tako imenovana borzna klima, ki izhaja iz tega, ima velik pomen na gibanje tečajev. Od nje je odvisno, ali je za lastnike delnic pomembno in potrebno prodajati vrednostne papirje ali je za lastnike denarja treba kupiti delnice.

Težko je reči, kako nastane kakšno razpoloženje, saj slednje nima nikakršne zveze s prihodnostjo, le s sedanjostjo. O optimizmu in pesimizmu odločajo različni zgodovinski, politični, gospodarski dejavniki ali na primer zaupanje ali nezaupanje v finančno politiko. Toda teh dejavnikov ni možno objektivno oceniti.

Tisto, kar imenujemo razpoloženje ali klima na borzi, ne sledi nikakršni logiki in pogosto preseneti strokovnjake. Zapolni si: borzna logika ni identična logiki vsakdanjika.


Documents

Trgovanje na svetovni borzi za začetnikeKAKO SE TRGUJE NA FOREX-u ..... 24 Označevanje valut in valutni pari ..... 24 Osnovna in nasprotna valuta ... 2. UVOD V FOREX Kaj je Forex