UMETNI ZADRŽEVALNIKI VODA NA POREČJU SAVINJE IN …mvd20.com/LETO2009/R7.pdfNa porečju Savinje in Sotle so bile v letih 1970- 1980 zgrajene štiri umetne akumulacije za zadrževanje

A. ZUPANČIČ N. KOVAČ

- 40 - STANJE, VZDRŽEVANJE INOBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2009

Alenka ZUPANČIČ * Nataša KOVAČ *

UMETNI ZADRŽEVALNIKI VODA NA POREČJU SAVINJE IN SOTLE - PROBLEMI UPRAVLJANJA IN INVESTICIJSKEGA

VZDRŽEVANJA

UVOD

Na porečju Savinje in Sotle so bile v letih 1970- 1980 zgrajene štiri umetne akumulacije za zadrževanje voda in sicer Šmartinsko jezero s pregrado Loče na Koprivnici, Žovneško jezero s pregrado Trnava na Trnavi, Slivniško jezero s pregrado Tratna na Voglajni in Sotelsko jezero s pregradama Prišlin in Vonarje na Sotli. Vsi zadrževalniki so zgrajeni kot večnamenski, pri vseh pa je prvotni namen zadrževanje visokih voda. Pregrade so uvrščene v seznam vodne infrastrukture, objavljen v Uradnem listu RS, štev. 63/2006 kot Seznam obstoječe vodne infrastrukture, ki navaja obstoječe pregrade in jezove ter objekte za varstvo pred škodljivim delovanje voda in ki so posatli vodna infrastruktura z dnem uveljavitev Zakona o vodah. V nadaljevanju bodo opisane karakteristike posameznih pregrad in akumulacij, njihova lega in posebnosti v prostoru ter problemi upravljanja in vzdrževanja glede na zakonodajo ter nujnost vpeljave avtomatizacije obratovanja in upravljanja le teh.

ZADRŽEVALNIK ŠMARTINSKO JEZERO (Pregrada Loče)

Šmartinsko jezero je umetni zadrževalnik, ki je nastal z izgradnjo pregrade na lokaciji Loče pri Celju. Pregrada Loče spada med visoke pregrade in je objekt vodne infrastrukture v lasti MOP, ARSO. Obratovanje, vzdrževanje in opazovanje pregrade izvaja koncesionar javne gospodarske službe na območju Savinje, Nivo, d.d., Celje.

Umetni zadrževalnik Šmartinsko jezero je zgrajen kot večnamenski objekt s prvenstvenim namenom zadrževanja visokih vod. Z izgraditvijo pregrade in jezera je bila omogočena izgradnja novejšega dela mesta Celja na Lavi in Ostrožnem.

Akumulacija je bila predvidena tudi za zagotavljanje potrebnih zalog tehnološke vode za takratne potrebe celjske industrije, ki pa se zaradi spremenjenih potreb ni nikoli izkoriščala. Ostale namembnosti jezera so bile še ribištvo, turizem ter šport in rekreacija.

Glavne karakteristike pregrade so:

- Gradbena višina pregrade: 18,50m - Dolžina v kroni: 205,00m - Kota krone pregrade: 276.50m - Kota maksimalne gladine: 266.50m - Kota normalne zajezitve-kota preliva: 265.40m - Kota običajne gladine oz. obratovalne gladine: 264.50m - Biološki minimum: 20 l/sec - Max. volumen akumulacije: 6,50milj.m3

- Volumen akumulacije pri norm. zajezitvi: 5,25milj.m3

Za gradnjo in obratovanje pregrade Loče je bilo izdano vodnogospodarsko soglasje, dovoljenje za graditev ter l. 1970 tudi uporabno dovoljenje. Investitor umetnega zadrževalnika Šmartinsko jezero-pregrade Loče je bila Splošna vodna skupnost Savinja Celje.

* Alenka ZUPANČIČ, univ. dipl. inž. kem., Nataša KOVAČ, univ. dipl. inž. gradb., Agencija RS za okolje




Akumulacija je prvenstveno namenjena zadrževanju visokovodnega vala in da bo tudi v bodoče potrebno vse rabe prostora podrediti temu dejstvu (nihanje gladine). Velik problem predstavlja tudi slabo kakovostno stanje jezera. Rekreativne in turistične dejavnosti povezane z rabo vode se bodo lahko izvajale le ob pogoju, da bo doseženo dobro kakovostno stanje jezera (izgradnja kanalizacije, prepoved oz. omejitev gnojenja in sanacija gnojišč …).

V zadnjem času si Mestna občina Celje prizadeva obuditi turizem v okolici Šmartinskega jezera in sicer so me drugim pristopili k izgradnji pešpoti okrog jezera in izgradnji kanalizacije.

Slika 1 : Pregrada Loče, Šmartinsko jezero, foto (arhiv NIV0)

ZADRŽEVALNIK ŽOVNEŠKO JEZERO (Pregrada Trnava)

Pregrada je objekt vodne infrastrukture v lasti MOP, ARSO. Obratovanje, vzdrževanje in opazovanje pregrade izvaja koncesionar javne gospodarske službe na območju Savinje, Nivo, d.d., Celje.

Zadrževalnik Trnava je izgrajen kot večnamenski objekt s poudarkom na zadrževanju visokih voda in dobave vode za namakanje kmetijskih zemljišč.

Glavne karakteristike pregrade so:

- Gradbena višina pregrade: 12,55 m - Višina nad terenom: 9,75 m - Dolžina v kroni: 330,00 m - Kota krone pregrade: 302,50 m - Kota maksimalne gladine: 301,00 m - Kota preliva: 300,20 m - Kota običajne gladine oz. obratovalne gladine: 300,20 m - Kota minimalne gladine: 296,60 m

- Biološki minimum: 20 l/s - Volumen akumulacije pri max. zajezitvi (301,00): 1,72 × 106 m3

- Volumen akumulacije pri norm. zajezitvi (300,20): 1,37 × 106 m3

Za gradnjo zadrževalnika Trnava je izdano vodnogospodarsko soglasje, dovoljenje za graditev ter l. 1980 tudi uporabno dovoljenje. Investitorja umetnega zadrževalnika Žovneško jezero - pregrade Trnava sta bila Območja vodna skupnost Savinja-Sotla ter Kmetijski kombinat HMEZAD.

V sedanjem času se ponovno pojavlja velik interes po koriščenju vode zadrževalnika za namakanje.




Slika 2 Pregrada Trnava, Žovneško jezero, foto (arhiv NIVO)

ZADRŽEVALNIK SLIVNIŠKO JEZERO (Pregrada Tratna)

Pregrada spada med visoke pregrade in je objekt vodne infrastrukture v lasti MOP, ARSO. Obratovanje, vzdrževanje in opazovanje pregrade izvaja koncesionar javne gospodarske službe na območju Savinje, Nivo, d.d., Celje. Umetni zadrževalnik Slivniško jezero je zgrajen kot večnamenski objekt s poudarkom na zadrževanju visokih vod in zagotavljanju potrebnih zalog tehnološke vode za bivšo železarno, oz. njene naslednike. - Glavne karakteristike zemeljske pregrade so:

- Gradbena višina pregrade: 17,20m - Višina nad terenom: 14,50m - Dolžina v kroni: 81.00m - Kota krone pregrade: 296.50m - Kota maksimalne gladine: 295.00m - Kota krožnega preliva: 293.80m - Kota običajne gladine oz. obratovalne gladine: 292.70m - Kota minimalne gladine: 285.00m - Biološki minimum: 30 l/sec - Volumen akumulacije pri max. zajezitvi (295.00): 4 x 106 m3 - Volumen akumulacije pri norm. zajezitvi (293.70): 2,5 x 106 m3

Za gradnjo in obratovanje pregrade Tratna je bilo izdano vodnogospodarsko soglasje, dovoljenje za graditev ter l. 1988 tudi uporabno dovoljenje. Investitorja umetnega zadrževalnika Slivniško jezero-pregrade Tratna sta bila Slovenske železarne-Železarna Štore ter Območja vodna skupnost Savinja-Sotla. Slivniško jezero in tudi pregrada kot vodnogospodarski objekt nimata enotne parcele. Lastnik večine parcel jezera in parcel pod pregrado je RTG Slivniško jezero, d.o.o. Parcele potoka Ločnice, ki potekajo po sredini akumulacije so v lasti države. Za rešitev te problematike bo potrebna parcelacija in odkup vsaj tistega dela zemljišča, na katerem stoji pregrada. Interesi po drugih rabah vodnega in obvodnega prostora jezera poleg zadrževanja visokih vod (ribištvo, turizem, rekreacija) so veliki. Interesi lokalne skupnosti in drugih deležnikov (ribiči, lastniki zemljišč) so neusklajeni, druge rabe pa tudi nimajo podlage v veljavnih prostorskih aktih.




Slika 3 : Pregrada Tratna , Slivniško jezero, foto (arhiv NIVO)

ZADRŽEVALNIK SOTELSKO JEZERO – (pregrada Vonarje in pregrada Prišlin)

Akumulacija Sotelsko jezero se nahaja gorvodno od izliva Mestinjščice v Sotlo, na območju dveh občin Rogaške Slatine in Podčetrtka ter na območju R Hrvaške. Njena dolžina znaša po dolini cca 6 km. Zgrajeni sta dve pregradi in sicer zgornja Prišlin ter spodnja Vonarje. Z izgradnjo pregrade v Vonarju je omogočena zajezitev cca 12,40 mio m3 vode. Poplavljena površina znaša oz. bi znašala 195 ha. V akumulaciji je zgrajena zgornja pregrada Prišlin, ki preprečuje zamočvirjenje zgornjega dela doline - tudi ob koriščenju akumulirane vode bi bil zgornji del doline stalno potopljen. - Pregrada Vonarje je zemeljska pregrada, glavne karakteristike so naslednje :

Kota krone pregrade 211,45 m n.v. Kota prelivnega objekta 207,50 m n.v. Kota max. gladine 209,35 m n.v. Varnostna višina 1,5 m Višine pregrade nad terenom 14,85 m Dolžina pregrade 102,2 m Širina krone 4,0 m Biološki minimum 120 l/s Volumen akumulacije pri koti 207,50 8,7 106 m3 Volumen akumulacije pri koti 209,35 12,4 106 m3

Umetni zadrževalnik je skupni projekt R Slovenije in R Hrvaške. Spodnja in zgornja pregrada sta bili dograjeni l. 1980 kot skupna naložba vodnega gospodarstva v dogovorjenih deležih 50:50. Objekti obeh pregrad so delno na slovenski in delno na hrvaški strani. Zadrževalnik je bil grajen kot večnamenski. Prioritetno je bil namenjen zadrževanju visokovodnih valov Sotle, prvotno pa so bile predvidene tudi raba pitne vode Posotelja in Zagorja, namakanje kmetijskih zemljišč v Posotelju ter ribištvo in turistično rekreacijska dejavnost. V letih 1977-78 sta bili izdani vodnogospodarski soglasji le za obe pregradi, ne pa tudi za celoten akumulacijski prostor. V letih 1978-79 je bilo izdano tudi uporabno dovoljenje za obe pregradi. Zaradi slabe kakovosti vode Sotle (4. kakovostni razred), je bila dovoljena raba le za zadrževanje visokih voda Sotle (suhi zadrževalnik), l. 1988 se je po večkratnih havarijah (pogini rib) v Sotli jezero dokončno popolnoma izpraznilo. Pregrada Vonarje sedaj služi kot suhi zadrževalnik poplavnega vala.




Pomembnost za zadrževanje visokih voda Sotle se je v praksi že večkrat potrdila. S stalno ojezeritvijo do kote 207.50, kot je predvidena v osnovnih načrtih, bi bil učinek zadrževanja visokih voda precej zmanjšan. Pred dokončno odločitvijo o ojezeritvi ene ali druge akumulacije ter o koti stalne gladine, je potrebno redefinirati rabo akumulacijskega prostora s poudarkom na zadrževanju visokovodnega vala Sotle ter bogatenju nizkih pretokov v sušnih obdobjih. Trenutno ni več potrebe po preskrbi s pitno vodo, prav tako po namakanju kmetijskih zemljišč. Velik interes pa se v zadnjem času izkazuje za športno - turistično in rekreativno dejavnost. Pred ponovno ojezeritvijo bi bilo nujno doseči izboljšanje kakovostnega stanja reke Sotle, ki doteka v jezero. V ta namen je potrebno dograditi kanalizacijski sistem ter ga navezati na ČN Rogaška Slatina, prav tako je potrebno primerno očistiti odpadne vode z naselja Hum na Sutli na hrvaški strani. Akumulacijski prostor je zaraščen z drevjem, grmovjem in ostalo vegetacijo, ki jo je potrebno vključno s humusno plastjo zemlje, pred pričetkom ojezeritve odstraniti. Z ojezeritvijo bodo, glede na to, da je Sotla mejna reka z R Hrvaško nastale meddržavne vode, ki zahtevajo poseben režim upravljanja. Osnovna namembnost še vedno ostaja zadrževanje visokovodnega vala Sotle in s tem povečanje poplavne varnosti nižje ležečih naselij (Podčetrtek s turističnimi objekti). Vse potencialne rabe jezera bo potrebno tako prilagoditi temu dejstvu. Podatki o kakovostnem stanju državnega monitoringa, ki ga izvaja MOP, ARSO kažejo na to, da je bila Sotla v letih 2002 in 2003 v 3.-4. kakovostnem razredu, kar pomeni, da so to vode, ki so primerne le za namakanje in druge namene le po ustrezni obdelavi. Pogoji v lokacijskem dovoljenju in vodnogospodarskem soglasju med drugim določajo, da bo zapolnitev akumulacije možna ko bo zagotovljen 2. kakovostni razred v jezeru. Pregled posestnega stanja na območju zadrževalnika - akumulacije Vonarje je pokazal razlike med podatki pridobljenimi na zemljiškem katastru in podatki, ki jih vodi zemljiška knjiga pri Okrajnem sodišču Šmarje pri Jelšah. Lastnika parcel akumulacijskega prostora in zemeljske pregrade – VG objekta na slovenski strani, sta na podlagi kupnih pogodb, soglasja in na podlagi 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti ( Ur. l. RS , št.44/97 ) postali Občina Šmarje pri Jelšah in Občina Rogaška Slatina. Potrebni ukrepi za ureditev lastninskega stanja je določitev pravnega režima vodne infrastrukture in določitev meje funkcionalnega zemljišča na katerem se nahaja zemeljska pregrada Vonarje in pregrada Prišlin, ki predstavljata vodno infrastrukturo v lasti države.

Slika 4 : Akumulacijski prostor Sotelskega jezera, foto (arhiv NIVO)




Slika 5 : Pregrada Prišlin, foto (arhiv NIVO)

VZDRŽEVANJE PREGRAD

Vse pregrade na območju oddelka Savinje sodijo po določilih Pravilnika o tehničnem opazovanju velikih jezov (Uradni list SFRJ štev. 7/66) med visoke pregrade in sicer po tehničnem kriteriju, da je gradbena višina več kot 10,00m. Gre za pregrade, katerih prioriteta je zadrževanje visokih vod in se zato vzdrževanje in spremljanje stanja zagotavlja izključno iz proračunskih sredstev, kar pomeni, da je večina teh del vezanih na enoletno obdobje. Na vseh pregradah se izvajajo vzdrževalna dela kot je košnja in spremljanje stanja ter redno vzdrževanje posameznih delov hidromehanske opreme, v skladu z Začasnim pravilnikom o obratovanju posamezne akumulacije. Velik problem pa predstavljajo stroški investicijskega vzdrževanja, ki presegajo proračunska sredstva letno namenjena za vzdrževanje in obratovanje objektov vodne infrastrukture na območju porečja. V zadnjih letih so se na pregradi Vonarje pojavile močne poškodbe na betonskih in armirano betonskih regulacijskih objektih, hidromehanska in elektro-strojna oprema pa je dotrajana. Potrebni so nujni sanacijski ukrepi in sicer : - Celovita obnova poškodovanih betonskih površin vodnega stolpa - Obnova komunikacijskega mostu - Obnova prelivnega objekta zaradi poškodovanih betonov Slabo stanje pregrad Vonarje in Prišlin je bilo večkrat obravnavano tudi na meddržavni slovensko – hrvaški komisiji za vode, ki je ustanovila tudi ekspertno skupino za ureditev stanja, vendar ta razen nekaj sestankov ni zaživela. Do dokončnega dogovora za sanacijo ni prišlo. Na vseh pregradah bi bilo potrebno vzpostaviti sistem daljinskega vodenja in upravljanja s pregradami, ki bi pomenilo izboljšanje spremljanja stanja in optimizacijo upravljanja, ki bi se lahko za vse štiri pregrade vodilo centralno. Prav tako potekajo aktivnosti za zagotavljane seizmičničnega opazovanja v skladu s Pravilnikom o opazovanju seizmičnosti na območju velike pregrade (Uradni list RS štev. 92/1999). Iz sredstev rednega programa izvajanja gospodarske javne službe na območju oddelka se je financirala izdelava dokumentacije in sicer kot idejni projekt za pregradi Tratna in Trnava ter kot PGD, PZI za pregradi




Vonarje in Loče. Tudi v tem primeru gre za precejšnja sredstva, potrebna za nakup in vgradnjo potrebne opreme, ki jih ni mogoče zagotavljati v okviru enoletnega rednega programa obveznih državnih javnih služb na področju urejanja voda na območju porečja. Ocenjujemo, da bo glede na stanje vseh pregrad in predvidena vlaganja nujno potrebno najti dodaten vir financiranja iz drugih proračunskih postavk.

VIRI IN LITERATURA

- NIVO d.d. Celje, 2004, Priprava evidenc in pregled obstoječih obratovalnih pravilnikov vodne infrastrukture (akumulacij) ter priprava programa posodobitve in uskladitve pravilnikov – Akumulacija Šmartinsko jezero, Slivniško jezero, Sotelsko jezero, Žovneško jezero

Documents

UMETNI ZADRŽEVALNIKI VODA NA POREČJU SAVINJE IN …mvd20.com/LETO2009/R7.pdfNa porečju Savinje in Sotle so bile v letih 1970- 1980 zgrajene štiri umetne akumulacije za zadrževanje