UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

VREDNOTENJE KAKOVOSTI SPLETNIH PREDSTAVITEV IZBRANIH DRŽAVNIH INSTITUCIJ

Ljubljana, september 2004 SAŠO VODOPIVEC

IZJAVA

Študent Sašo Vodopivec izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod mentorstvom mag. Jake Lindiča in dovolim objavo diplomskega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, september 2004 Podpis: ___________________________

i

KAZALO 1. Uvod .................................................................................................................................... 1 2. Izhodišča analize kakovosti spletnih predstavitev ............................................................. 1

2.1. Internet in uporabnost ............................................................................................... 2 2.2. Metode za ocenjevanje spletnih predstavitev .......................................................... 3

2.2.1. Vprašalnik ......................................................................................................... 3 2.2.2. Strokovni pregled .............................................................................................. 3 2.2.3. Testiranje uporabnosti ....................................................................................... 4 2.2.4. Merjenje učinkovitosti ...................................................................................... 5 2.2.5. Pregled konsistentnosti ...................................................................................... 5 2.2.6. Analiza uporabe prostora .................................................................................. 5 2.2.7. Preverjanje delovanja ........................................................................................ 6 2.2.8. Analiza konkurence ........................................................................................... 6 2.2.9. Skrivnostni obiskovalec .................................................................................... 6 2.2.10. Interpretacija slik in ikon .................................................................................. 6 2.2.11. Razvrščanje kart ................................................................................................ 6 2.2.12. Voden seznam ................................................................................................... 7

2.3. Model CUT za vrednotenje spletnih predstavitev .................................................. 7 3. Vrednotenje kakovosti spletnih predstavitev ..................................................................... 9

3.1. Potek analize .............................................................................................................. 9 3.2. Opis izbranih spletnih predstavitev ....................................................................... 10

3.2.1. Državni portal E-uprava ..................................................................................10 3.2.2. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije .........................12 3.2.3. Ministrstvo za šolstvo Anglije .........................................................................12

3.3. Rezultati analize vsebinske kakovosti spletnih predstavitev ............................... 12 3.4. Rezultati analize uporabnostne kakovosti spletnih predstavitev ........................ 21 3.5. Rezultati analize tehnološke kakovosti spletnih predstavitev ............................. 39

4. Končna ocena in primerjava spletnih predstavitev ......................................................... 47 4.1. Primerjava vsebinskih, uporabnostnih in tehnoloških kriterijev ....................... 47

5. Sklep .................................................................................................................................. 50 Literatura ............................................................................................................................... 53 Viri .......................................................................................................................................... 56 Priloga

ii

KAZALO TABEL Tabela 1: Odločitveno drevo modela CUT za sklop vsebina ................................................... 8 Tabela 2: Odločitveno drevo modela CUT za sklop uporabnost ............................................. 9 Tabela 3: Odločitveno drevo modela CUT za sklop tehnologija ............................................ 10 Tabela 4: Odločitveno drevo kriterijev modela CUT in izbor metod za ocenjevanje ............ 11 Tabela 5: Teorija pomembnosti in interpretacije .................................................................... 13 Tabela 6: Kriteriji za vsebino politike zasebnosti in ocene podkriterijev ............................... 20 Tabela 7: Voden seznam kriterijev za oceno oblikovanja skupnosti ...................................... 22 Tabela 8: Kriteriji za oceno grafične podobe .......................................................................... 24 Tabela 9: Kriteriji za oceno vizualne strukture ....................................................................... 27 Tabela 10: Kriteriji za oceno dostopnosti informacij (dostop na več načinov) ...................... 30 Tabela 11: Standardi oz. priporočila analize CATI ................................................................ 33 Tabela 12: Kriteriji ocenjevanja intuitivnosti postopkov ........................................................ 35 Tabela 13: Kriteriji ocenjevanja kakovosti obrazcev .............................................................. 36 Tabela 14: Kriteriji ocenjevanja odzivnosti strani .................................................................. 37 Tabela 15: Kriteriji ocenjevanja pomoči na spletni predstavitvi ............................................ 38 Tabela 16: Ocenjevanje programske neodvisnosti spletnih predstavitev ............................... 40 Tabela 17: Ocenjevanje hitrosti delovanja spletnih predstavitev ............................................ 40 Tabela 18: Ocenjevanje grafične odvisnosti spletnih predstavitev ......................................... 41 Tabela 19: Ocenjevanje uporabljenih tehnologij, ki ovirajo nemoteno uporabo ..................... 42 Tabela 20: Ocenjevanje kvalitete metapodatkov .................................................................... 44 Tabela 21: Ocenjevanje ustreznosti naslovov URL ................................................................ 45 Tabela 22: Ocenjevanje kakovosti HTML, CSS in Javascript programske kode ................... 46 Tabela 23: Ocenjevanje prisotnosti napak na spletnih straneh ............................................... 47 Tabela 24: Končna ocena posameznih spletnih predstavitev .................................................. 48 KAZALO SLIK Slika 1: Povezanost odkritih uporabnostnih težav in števila ocenjevalcev ............................... 4 Slika 2: Barvno kolo ............................................................................................................... 23 Slika 3: Analiza uporabe prostora spletnih predstavitev E-uprava, MŠZŠslo, MŠuk ............ 26 _

1

1. UVOD V začetkih razvoja in uporabe Interneta so podjetja počasi odkrivala novo možnost komunikacije s ciljnimi skupinami, ki se razlikuje od tradicionalne medijske komunikacije predvsem po dvosmernosti. V tistem času število uporabnikov Interneta, v primerjavi z danes ni bilo veliko, tako da so podjetja tekmovala za obiskanost s svojimi spletnimi mesti, ki so se razlikovala predvsem po kreativnosti oblikovanja spletnih strani (Kragelj, 2002, str. 255). Danes se pojavljajo nove smernice v spletni komunikaciji. Na prvem mestu je sedaj uporabnik oz. uporabnost spletnih mest. Pogled "sem na Internetu" ni več dovolj. Potrebno je zagotoviti enostavno in učinkovito uporabo spletnih strani. Le tako lahko podjetja najdejo koristi in prednosti pred konkurenco v spletni komunikaciji (Nielsen, 2000: Art Versus Engineering). Seveda ta načela veljajo tudi za neprofitne in vladne organizacije. Diplomsko delo je sestavljeno iz petih vsebinskih sklopov. Uvodu sledi Drugi del, kjer obravnavam izhodišča analize kakovosti spletnih predstavitev. Najprej nekaj besed namenjam Internetu in uporabnosti, potem pa sledi opis metod, ki so potrebne za izvedbo ocenjevanja spletnih mest. Nadaljujem z opisom modela CUT za vrednotenje kakovosti spletnih mest. Tretji del začnem s kratkim opisom poteka analize in predstavitvijo izbranih spletnih mest ocenjevanja. Sledi obravnava rezultatov analize po posameznih sklopih kriterijev modela CUT (vsebina, uporabnost, tehnologija). Tu sem uporabil pristop sprotne razlage rezultatov za vsa tri spletna mesta po posameznih kriterijih, saj sem se želel izogniti ponavljanju teoretičnih izhodišč pri vsakem od kriterijev. Vendar pa to ne pomeni, da so ocene dobljene s primerjavo spletnih mest. Vsako spletno mesto najprej dobi končno oceno individualno. Četrti del nadaljuje s primerjavo vsebinskih, uporabnostnih in tehnoloških kriterijev ocenjevanih spletnih mest. Sledi pa še Sklep z glavnimi ugotovitvami. Cilj diplomskega dela je ovrednotenje kakovosti spletnih predstavitev treh državnih oz. vladnih institucij po načelih uporabnostnega inženiringa. Hkrati pa je namen tudi primerjava izbranih spletnih predstavitev. Namen diplomskega dela je prikazati ključne probleme na področju vsebinske, uporabnostne in tehnološke kakovosti trenutno obstoječih oz. delujočih spletnih predstavitev ter s tem opozoriti odgovorne o potrebnosti sprememb. 2. IZHODIŠČA ANALIZE KAKOVOSTI SPLETNIH PREDSTAVITEV Sledi nekaj besed o Internetu in uporabnosti, nadaljujem pa z opisom metod za ocenjevanje spletnih mest ter opisom modela CUT za vrednotenje kakovosti spletnih mest.

2

2.1. Internet in uporabnost Začetki Interneta segajo v šestdeseta leta (1969), ko se je pod okriljem ameriškega obrambnega ministrstva in agencije ARPA (angl. Advanced Research Projects Agency) pojavila ideja o ARPANET-u1. Namen te ideje je bila nemotena povezava in komunikacija med oddaljenimi štabnimi enotami v primeru izpada glavnih povezovalnih centrov. Leta 1994 je vzdrževanje Interneta prešlo iz javnega sektorja v zasebnega. Tako je Internet rasel in presegel vse meje pričakovanj ter danes velja za globalno omrežje, ki povezuje milijone računalnikov (Webopedia: "Internet", 2003). Eden najpomembnejših delov Interneta je svetovni splet (angl. World Wide Web), katerega značilnosti so spletni protokol HTTP (angl. HyperText Transfer Protocol), jezik HTML (angl. HyperText Markup Language) ter sistem naslovov (angl. Domain Name System). Svetovni splet je sestavljen iz množice spletnih mest (angl. Web site). Ta pa so sestavljena iz več medseboj povezanih spletnih strani (angl. Web page). Spletne strani enolično razlikuje naslov URL (angl. Uniform Resource Locator). Vsaka spletna predstavitev pa ima svojo domačo stran (angl. Home page), ki predstavlja osnovno spletno stran spletne predstavitve. Ob hitrem razvoju informacijsko-komunikacijske tehnologije smo ljudje čedalje bolj odvisni od računalnikov. Razvoj programskih orodij je začel upoštevati načela uporabnosti in učinkovite interakcije med človekom in računalnikom šele v devetdesetih letih (Kragelj, 2002, str. 255). Uporabnost je "stopnja, do katere lahko v danih okoliščinah (Internet) tipičen uporabnik z zadovoljstvom uporablja proizvod (spletno stran) za učinkovito in uspešno doseganje točno določenih ciljev" (ISO, 1994, prirejeno). Na svetovnem spletu je uporabniški vmesnik spletna stran. Po načelih HCI (angl. Human-Computer Interaction) za oblikovanje uporabniških vmesnikov, morajo uporabniški vmesniki upoštevati sledeče (Battleson in drugi, 2001):

• zagotoviti podporo uporabniku (obiskovalcu spletne strani) pri izvajanju njegovih nalog

• zagotoviti enostavnost in učinkovitost uporabe s čim manj napakami • ustvariti estetsko in prijetno vizualno podobo

Sledi torej, da mora uporabniški vmesnik (spletna stran) čim bolj upoštevati zgornja navodila, da bi zagotovil čim višjo stopnjo uporabnosti. Zato moramo ugotoviti ali je podpora uporabniku na spletni strani zadostna, saj šele taka ocena pove pravo vrednost spletne strani (Kragelj, 2002, str. 256). ______________________________ 1 ARPANET je sistem, ki je omogočal povezovanje računalniških sistemov v vojaške namene. Deloval je v okviru ameriške agencije ARPA.

3

2.2. Metode za ocenjevanje spletnih predstavitev Z razvojem uporabnostnega inženiringa so se postopoma uveljavile številne metode preverjanja uporabnosti, ki so si med seboj zelo različne. Obstajajo različni načini delitve metod. Metode se razlikujejo namreč po potrebnem času za izvedbo, stroških izvedbe, kompleksnosti. Nekatere zahtevajo usposobljene, druge neusposobljene ocenjevalce. Prav tako zahtevajo različna sredstva (od svinčnika do laboratorija) in niso vse primerne v posameznih fazah življenjskega cikla spletne predstavitve (Lindič, 2003, str. 13). Kragelj (2002, str. 23-24) deli metode v pet skupin glede na način zbiranja podatkov. Te skupine so: zbiranje mnenj uporabnikov, hevristični pristop, laboratorijski eksperiment, tehnična analiza ter hibridi. Vsaka metoda ima svoje prednosti in slabosti. V tabeli (glej priloga A) prikazujem najpogosteje uporabljene metode. Ocenjevalci izberejo različne metode glede na namen oz. cilje analize. Glede na to, da ima vsaka metoda določene slabosti je smotrna uporaba kombinacije različnih metod, kar omogoča odpravo določenih pomanjkljivosti posameznih metod. V nadaljevanju opisujem metode, ki sem jih izbral in uporabil v svoji analizi. 2.2.1. Vprašalnik Vprašalniki se pogosto uporabljajo za ugotavljanje subjektivnega mnenja. Zato moramo za pridobitev objektivne ocene zajeti večji vzorec uporabnikov, ki odgovarjajo na v naprej pripravljena vprašanja. Ta so lahko odprtega ali pa zaprtega tipa. V moji analizi sem izbral zaprt tip vprašanj, saj ta omogoča natančne statistične obdelave. Pri uporabi vprašalnikov je prisotnost anketarja poljubna. V analizi sem vprašalnik uporabil za dodatno potrditev oz. kontrolo predhodno ugotovljenih dejstev metode strokovni pregled, zato sem bil pri izpolnjevanju vprašalnikov vedno prisoten. Uporabil sem tri tipe vprašanj: vprašanja z lestvico oz. skalo, ki imajo na koncu nasprotujoča si pojma (visoko – nizko), vprašanja tipa "Da/Ne" ter vprašanja, kjer uporabnik izbere enega ali več možnih odgovorov. Primer vprašalnika je naveden v prilogi (glej priloga B). 2.2.2. Strokovni pregled Strokovni pregled (angl. expert review) je metoda, kjer ekspert opravi pregled celotne spletne predstavitve ali pa samo njenih posameznih delov (Kragelj, 2002, str. 32). Kadar je potrebno oceniti več področij oz. vidikov spletne predstavitve, oceno opravi več strokovnjakov glede na svoje področje znanj. V takem primeru po koncu analize vsi strokovnjaki združijo svoje ocene v končno poročilo. Glede na to, da različni ocenjevalci lahko odkrijejo različne napake, je smotrno vključiti večje število ocenjevalcev v analizo. Vendar pa vse večje število ocenjevalcev ne pomeni vse več odkritih napak, saj ta povezava ni linearna (glej Slika 1, str. 4). Problem predstavljajo stroški

4

dodatnega ocenjevalca in kritičnost sistema. Slabost te metode je tudi nezmožnost odkriti nepredvidene napake, ki so povezane z uporabnikovimi potrebami (Lindič, 2003, str. 16). 2.2.3. Testiranje uporabnosti Testiranje uporabnosti (angl. usability testing) je metoda, ki temelji na opazovanju uporabnika pri reševanju nalog na določeni spletni strani (Maligoj in Kragelj, 2002, str. 256). V nadzorovanem okolju uporabniki rešujejo v naprej zastavljene naloge, hkrati pa opazujemo tako vedenje uporabnika kot sam postopek reševanja nalog. Končno oceno uporabnosti tako dobimo na podlagi analize uspešnosti reševanja nalog in ostalih ugotovitev med testiranjem (Dolničar, 2003, str. 7).

Slika 1: Povezanost odkritih uporabnostnih težav in števila ocenjevalcev

Vir: Nielsen in Mack, 1994, str. 27.

Testiranje opravimo v štirih fazah: priprava, uvod, testiranje in skupinska analiza. Pred testiranjem, pa je potrebno opraviti še pilotno testiranje, ki pokaže kakršnekoli napake v testnih nalogah in njihovo ustrezno težavnost (Lindič, 2003, str. 20). V prvi fazi torej pregledamo vso dokumentacijo (vprašalnike, testne naloge, itd.) in delovanje računalniške opreme, saj tovrstni zastoji lahko negativno vplivajo na uporabnike in končno oceno. V fazi uvoda uporabnike seznanimo z namenom in postopkom testa. Potem izvedemo testiranje, pri tem pa moram opozoriti, da vodja testiranja ne sme pomagati. Dovoljeno mu je odgovarjati le na vprašanja v zvezi z nalogami v primeru nejasnosti le-teh. V zadnji fazi vodja testiranja postavi še dodatna vprašanja, če želi podrobne informacije, ki jih med testom ni dobil. Smotrno je uporabnikom ponuditi še vprašalnik, v katerem lahko dajo subjektivne ocene glede občutkov med testiranjem (Lindič, 2003, str. 20). Naloge testa morajo biti rešljive, hkrati pa ne smejo biti niti pretežke niti prelahke. Skupen čas reševanja nalog naj ne bi presegel 120 minut. Priporočljivo je začeti z lažjimi nalogami, ki postopno prehajajo v težje, saj tako ohranimo samozavest testnih uporabnikov (Nielsen, 1993, str. 187). Testne naloge je potrebno pripraviti v pisni obliki. Hkrati morajo biti reprezentativne in po možnosti v obliki scenarijev. Za uspešnost testiranja je potrebno

5

upoštevati tudi psihološki vidik. Uporabnikom moramo povedati, da oni niso predmet testa, pač pa spletne predstavitve. Opozoriti jih moramo tudi, da je test anonimen. Število uporabnikov, ki sodelujejo pri testiranju naj bo od tri do pet (Nielsen, 2000b). Razlog se skriva v stroškovni učinkovitosti, saj koristi dodatnih testnih uporabnikov ne odtehtajo stroškov, ki jih povzročajo (Hartson, Andre, Williges, 2003, str. 21). Velikokrat so spletne predstavitve namenjene več tipom uporabnikov (prebivalci, pravne osebe, javni uslužbenci). V takem primeru Nielsen (2000b) predlaga do štiri uporabnike iz vsake od dveh skupin uporabnikov oz. do tri uporabnike iz vsake od treh ali več skupin uporabnikov. Pomembno je upoštevati še dejstvo, da morajo uporabniki biti reprezentativni. Najbolje je v testiranje vključiti dejanske uporabnike testiranih spletnih predstavitev, sicer pa moramo zagotoviti heterogenost uporabnikov glede na njihovo izkušenost uporabe Interneta. Pri testiranju uporabnosti potrebujemo usposobljenega vodjo, ki mora imeti določena znanja s področja informatike, računalništva, psihologije, itd. Mnogokrat je take strokovnjake težko dobiti. Testiranje je možno izvesti tudi v posebej pripravljenih okoljih, kjer uporabljajo kamere in specifično opremo za nadzor uporabnikovega razmišljanja in odzivanja (premik oči, čustva). To seveda zahteva znatno višje stroške. Metoda testiranje uporabnosti je še posebej pomembna pri ocenjevanju kriterija uporabnosti, saj omogoča ugotavljanje nepričakovanih oz. nepredvidljivih problemov uporabnosti, ki se pokažejo šele med testom, a jih prej strokovnjaki niso opazili. 2.2.4. Merjenje učinkovitosti Metoda je posebna oblika testiranja uporabnosti. Posebnost metode je, da tu iščemo kvantitativne mere uspešnosti, zato lahko merimo recimo zadrževanje na posamezni spletni strani, trajanje reševanja naloge, število narejenih napak, ipd. (Lindič, 2003, str. 22). 2.2.5. Pregled konsistentnosti Ta metoda omogoča pregled nekonsistentnosti med različnimi spletnimi stranmi spletne predstavitve in tudi znotraj posamezne spletne strani. 2.2.6. Analiza uporabe prostora Z metodo analiza uporabe prostora (angl. page layout analysis) naredimo pregled izkoriščenosti prostora. Bistvo metode je razdeliti prostor spletne strani na vsebinsko podobne sklope, ki jih izrazimo relativno glede na celoten prostor. Tako dobimo deleže za posamezne sklope kot so na primer navigacija, vsebina zanimanja, samopromocija, reklame, identiteta strani, neizpolnjen prostor (angl. white space) ter namerno neizkoriščen prostor. Nielsen (2002) trdi, da bi morali sklopi uporabnikovega zanimanja (vsebina, navigacija in identiteta strani) zavzemati vsaj 50 odstotkov prostora spletne strani, sicer pa raje 80 odstotkov.

6

2.2.7. Preverjanje delovanja Preverjanje delovanja spletne predstavitve (angl. performance test) vsebuje štiri vrste testov (Burdman, 1999, str. 144):

• test funkcij • test bremena (obnašanje spletnih strani na sistemih s slabšo zmogljivostjo) • test obremenitve, ki ugotavlja kako strani delujejo v času povečanega obiska • mejni test, ki meri občutljivost obrazcev spletnih strani (preveliko število znakov,

posebni znaki, neizpolnjenost polj, itd.) Testiranje vsebuje tudi preverjanje pravilnosti podatkovnega tipa, preverjanje smiselnosti in preverjanje veljavnosti podatkov (Lindič, 2003, str. 29). 2.2.8. Analiza konkurence Analiza konkurence (angl. benchmarking) omogoča analizo konkurenčnih spletnih predstavitev s pomočjo hevrističnega pristopa. Konkurence ne smemo jemati preozko, kar pomeni, da ne ocenjujemo zgolj spletnih predstavitev z istega področja, pač pa tudi tiste, ki so v določenem smislu (po vsebini, namenu, ipd.) sorodne. Ugotavljamo torej predvsem prednosti, slabosti, nevarnosti in priložnosti, pri tem pa primerjamo tudi konkurenčne spletne strani med seboj. 2.2.9. Skrivnostni obiskovalec Skrivnostni obiskovalec (angl. mistery shopping) se uporablja na področju trženja. Učinkovita je pri ocenjevanju odzivnosti lastnika spletne predstavitve. V vlogi tipičnega uporabnika določene spletne predstavitve postavimo njenemu lastniku primerno vprašanje ali pa zahtevo in kasneje ocenimo čas in kakovost (kvaliteta in obseg odgovora) odziva. 2.2.10. Interpretacija slik in ikon S to metodo ocenjujemo predvsem intuitivnost ikon oz. grafičnih elementov spletne predstavitve. Ocenjevanje je možno izvesti v dveh smereh. Uporabnikom kažemo slike in sprašujemo, kakšno vsebino naj bi te predstavljale. Pri drugem načinu pa sprašujemo kakšna ikona bi najbolje povezovala neko vsebino. Standardi navajajo, da mora vsaj 66 % uporabnikov pravilno razumeti uporabljene ikone (ISO 9421, 1994). V moji analizi sem uporabil prvi pristop (pokaži sliko in jo poveži z vsebino), pri tem pa sem postavil znatno višjo mejo razumevanja. 2.2.11. Razvrščanje kart Metoda razvrščanja kart (angl. card sorting) omogoča ugotoviti na kakšen način uporabniki kategorizirajo in združujejo informacije znotraj določene spletne predstavitve. Rezultati metode veliko pripomorejo pri nadaljnjem razvoju informacijske arhitekture. Postopek razvrščanja kart poteka v več fazah. Najprej na kartice zapišemo koncepte na najnižjem nivoju. Dodatno je možno na kartice napisati dopolnilni opis. Potem kartice, ki so na poljuben način pomešane med seboj, uporabniki razvrščajo po lastni presoji v skupine.

7

Slednje pa potem poimenujejo. Končno sledi še združitev dobljene organizacije v informacijsko arhitekturo. Ponavadi za to uporabimo statistično metodo razvrščanje v skupine (angl. cluster analysis). Kljub temu, da z analizo lahko dobimo dobre rezultate, pa metoda vsebuje problem, in sicer poimenovanje kategorij. Pogosto so imena nekonsistentna in premalo natančna. Metoda se večinoma izvaja s pomočjo računalnika, ki hitro opravi statistično analizo. Ta prikaže stopnjo povezanosti posameznih konceptov znotraj skupin oz. kategorij. 2.2.12. Voden seznam "Voden seznam (angl. guideline review) je metoda, pri kateri ugotavljamo skladnost uporabniškega vmesnika s celo vrsto smernic (angl. guideline)" (Nielsen, Mack, 1994, str. 5). Metoda se uporablja pri avtomatiziranem preverjanju programske opreme, na področju grafičnega oblikovanja, ipd. Sicer pa se v praksi ne uporablja pogosto, saj za sestavo takih seznamov potrebujemo strokovnjake, poleg tega pa so seznami lahko zelo obsežni (Nielsen, Mack, 1994, str. 5). Kljub zahtevnosti sestavljanja seznamov lahko metodo izvedejo tudi slabše usposobljeni ocenjevalci, še posebej, kadar so kriteriji natančno definirani. V nasprotnem primeru pa potrebujemo usposobljene ocenjevalce. Metodo je smotrno kombinirati z drugimi metodami ocenjevanja, saj ima voden seznam slabost, ki izvira iz v naprej predvidenih napak, ki jih seznam vsebuje (Kragelj, 2002, str. 34). 2.3. Model CUT za vrednotenje spletnih predstavitev Metode za ocenjevanje spletnih predstavitev same po sebi nimajo pomena, če rezultatov oz. ugotovljenih dejstev analize ne združimo v celoto. Torej, metoda je le sredstvo za pridobitev ocene določenega kriterija oz. množice kriterijev, ki dajo končno oceno. Seveda moramo upoštevati še dejstvo, da imajo lahko spletne predstavitve različne tipe uporabnikov oz. segmente uporabnikov. To pomeni, da je treba kriterije ocenjevati z metodami primerno glede na lastnosti določenega segmenta uporabnikov (majhne črke na spletni strani niso nujno slabost, če se pričakuje večinoma mlade uporabnike). Zgoraj ugotovljena dejstva kažejo na to, da za kvalitetno oceno kakovosti spletnih predstavitev potrebujemo model kriterijev, ki temeljito pokriva več področij, saj ne smemo biti pristranski pri ocenah. Spletna stran, ki je kakovostna na tehnološkem in uporabnostnem področju, nima pa vsebine (informacij), ki jih uporabnik pričakuje oz. išče, ne more dobiti visoke končne ocene. V svoji analizi sem uporabil model CUT (Contents, Usability, Technology) za vrednotenje kakovosti spletnih predstavitev. Model temelji na večkriterijskem odločitvenem sistemu in pokriva tako uporabnostni kot tudi vsebinski in tehnološki vidik. Sestavljajo ga trije sklopi kriterijev (vsebinski, uporabnostni, tehnološki), ki dajo skupaj končno oceno. Avtor modela CUT je Jaka Lindič.

8

Prvi sklop (vsebina) sestavljajo kriteriji, ki ocenjujejo informacije, ki sestavljajo spletno predstavitev in kriteriji, ki ocenjujejo komunikacijo med spletno stranjo in uporabnikom. Tako pri ocenjevanju informacij preverjamo verodostojnost, informativnost in obsežnost, pri ocenjevanju komunikacije pa zasebnost, odzivnost in oblikovanje skupnosti (glej Tab. 1, na str. 8). Drugi sklop (uporabnost) sestavljajo kriteriji, ki ocenjujejo obliko, strukturo in kakovost interakcije spletne predstavitve (glej Tab. 2, na str. 9). Tretji sklop (tehnologija) kriterijev pa ocenjuje tehnološko neodvisnost spletne predstavitve, uporabljene tehnologije in kakovost izvedbe spletne predstavitve (glej Tab. 3, na str. 10). Kriteriji na nižjih ravneh vplivajo na oceno kriterijev na višjih ravneh, kar da končno oceno. Kot je že razvidno končno oceno kakovosti sestavlja ocena vsebine, uporabnosti in tehnologije, vendar ne enakovredno. Največji pomen ima vsebina (49%), potem uporabnost (28%) in za tem še tehnologija (23%) (Lindič, 2003, str. 57). S tem je zagotovljeno, da spletna stran ne more biti kakovostna, če niso hkrati vsi trije vidiki kakovostni. Tabela 1: Odločitveno drevo modela CUT za sklop vsebina VSEBINA Primeri možnih vprašanj Vrednost informacij a. Verodostojnost informacij 1. Zaupanje Kdo je lastnik strani? Ali je vreden zaupanja? Ali je vir informacij

neodvisen? Ali so na voljo kontaktni podatki? Kakšen je odnos avtorja do spletne strani?

2. Strokovnost Ali je podan avtor vsebine? Ali so podani viri? Ali je avtor znana avtoriteta? Kakšne so reference avtorja? Prisotnost slovničnih in tipkarskih napak na strani?

b. Informativnost 1. Kakovost informacij Ali je vsebina kratka in jedrnata? Ali je vsebina razumljiva? Ali je

vsebina urejena, povezana in primerno združena? 2. Dostopnost Ali je informacijo možno dobiti kje drugje? Kakšni so relevantni

stroški pridobitve teh informacij, če jih dobimo drugje? 3. Aktualnost Ali so strani redno ažurirane? c. Obsežnost Vrednost komunikacije a. Zasebnost Ali je navedena politika varovanja zasebnih podatkov? b. Odzivnost 1. Kakovost odziva Kako obsežen in natančen je odgovor? 2. Hitrost odziva Kako hitro je odgovor posredovan glede na težo zahteve uporabnika? c. Oblikovanje skupnosti Ali so mnenja cenzurirana? Ali lahko vsi vidijo mnenja? Kakšne

prednosti oz. slabosti imajo uporabljene oblike oblikovanja skupnosti? Vir: povzeto po Lindič, 2003, str. 37-42.

Model CUT se drži načel univerzalnosti in partikularnosti, zato je tudi uporaben za ocenjevanje različnih tipov spletnih predstavitev (strani tipa spletna trgovina, e-bančništvo,

9

ipd.). Prav tako je model uporaben za različne analize kot so kaj-če analiza, časovna analiza, analiza občutljivosti, primerjava s konkurenčnimi spletnimi stranmi, agregatna analiza. Tudi hitri test je možno opraviti. (Dolničar, 2003, str. 14). 3. VREDNOTENJE KAKOVOSTI SPLETNIH PREDSTAVITEV 3.1. Potek analize V nadaljevanju bom opisal izbor metod (glej Tab. 4, na str. 11) za ocenjevanje kriterijev modela CUT ter pojasnil potek oz. vrstni red ocenjevanja kriterijev. V želji po čim večji objektivnosti ugotovitev, sem se odločil, da določene kriterije ocenim z več kot eno metodo. S tem sem preveril realnost rezultatov analize in izničil določene slabosti posameznih metod. Tabela 2: Odločitveno drevo modela CUT za sklop uporabnost UPORABNOST Primeri možnih vprašanj Oblika a. Grafična podoba Ali podpira strategijo spletne predstavitve? Ali barve in tipografija

komunicira identiteto organizacije? Ali so vrste pisav primerne? Ali je velikost pisav primerna?

b. Estetika Ali je spletna stran všečna? Ali je oblika spletne strani originalna? Struktura a. Kakovost strukture strani 1. Vsebinska struktura Ali je količina informacij na eni strani primerna? Ali je vsebina na

pričakovani poziciji na strani? Ali je vsebina primerno urejena po sklopih?

2. Vizualna struktura Ali podpira vsebinsko strukturo? Ali so barve ustrezne? Ali so kontrasti ustrezni? Ali je omejeno število različnih pisav? Ali je velikost pisav ustrezna? Ali je poravnava besedila ustrezna?

3. Konsistentnost Ali je vsebinska in vizualna struktura konsistentna? c. Informacijska arhitektura 1. Jasnost IA Ali je navigacija jasna in učinkovita? Ali so ikone jasne? 2. Dostopnost Ali je vsebina primerno kategorizirana? Ali so kategorije informacij

primerno poimenovane? Ali je možno priti do informacij na več načinov? Ali obstajajo "mrtve" povezave? Ali je na voljo pomoč pri premikanju? Ali iskalnik da kvalitetne rezultate? Kaj se zgodi, ko stran ne obstaja? Ali je možno poosebiti spletno stran?

3. Standardnost in konsistentnost Ali je uporaba grafičnih elementov konsistentna? Kakovost interakcije a. Intuitivnost postopkov b. Interaktivnost strani 1. Kakovost obrazcev Ali je gumb za potrditev na dnu strani? Ali omogočajo vnos posebnih

znakov? Ali preverjajo veljavnost vnesenih podatkov? Ali obstajajo napake? Ali je čas seje (session) ustrezen glede na zahtevnost naloge?

2. Odzivnost Ali je uporabnik obveščen o tem kaj se dogaja s spletno stranjo? 2. Pomoč Ali so navodila jedrnata? Ali so navodila blizu elementa, katerega

uporabo želimo olajšati? Ali se pomoč prilagaja dani situaciji? Vir: povzeto po Lindič, 2003, str. 42-50.

10

Sam sem mnenja, da testiranje uporabnosti ni zadostno za celovito oceno kakovosti. Kot je iz tabele razvidno, se pogosto pojavlja metoda strokovni pregled, še posebej pri sklopu kriterijev tehnologije. Teh kriterijev seveda ne moremo oceniti s pomočjo uporabnikov, saj tvegamo nestrokovno in pristransko oceno zaradi nepoznavanja vsebin kriterijev. Rezultati strokovnega pregleda so bili pogosto osnova, ki sem jo preveril z ostalimi metodami. Kjer je bilo potrebno dobiti subjektivno mnenje uporabnika, sem uporabil vprašalnik, pri analizi uporabnosti pa je bil seveda poudarek na testiranju uporabnosti. Tabela 3: Odločitveno drevo modela CUT za sklop tehnologija TEHNOLOGIJA Vprašanja Tehnološka neodvisnost a. Programska neodvisnost Ali je spletna predstavitev neodvisna od platforme, brskalnika in

dodatkov (plugin)? b. Hitrost Ali je spletna stran dostopna tudi na počasnejših telefonskih

povezavah? c. Grafična odvisnost Ali je možno spletno stran uporabljati brez opcije grafičnih elementov?

Ali je izbrana ločljivost primerna? Ali so uporabljene varne barve? Uporaba tehnologij Ali je smiselna uporaba naprednejših tehnologij?

Kakovost izvedbe a. Osnovni elementi 1. Domena Ali je domena kratka? Ali je enostavno pomnljivo? Ali je smotrno

uporabljena končnica (.si, .com, .gov, ...)? 2. Metapodatki Ali slike vsebujejo parameter ALT? Ali stran uporablja naslov strani

(TITLE)? Ali so navedene ključne besede? 3. Uporaba naslovov URL Ali je dovolj kratek? Ali je smiseln in povezan z vsebino? b. Kakovost naprednih rešitev c. Zanesljivost Ali se spletna stran v danih okoliščinah vedno obnaša na enak način? d. Prisotnost napak

Vir: povzeto po Lindič, 2003, str. 51-55. 3.2. Opis izbranih spletnih predstavitev Na spletnih mestih državnih institucij je opaziti precejšnjo nekonsistentnost tako z oblikovnega vidika kot tudi funkcionalnosti. Zato sem za svoje diplomsko delo izbral tri spletna mesta državnih institucij, in sicer državni portal E-uprava, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije ter Ministrstvo za šolstvo Anglije. 3.2.1. Državni portal E-uprava Državni portal E-uprava (http://www.e-uprava.gov.si/e-uprava) je v prvotni obliki deloval do izteka leta 2003, razvit pa je bil pod vodstvom Centra Vlade RS za informatiko. Njegova poglavitna funkcija je bila dostop do informacij o državni in javni upravi. Glede na veliko število kritik je bil čas, da portal doživi prenovo. Ena večjih prednosti novega portala E-uprava je usmerjenost k ciljnim skupinam uporabnikov. To so realizirali z razdelitvijo portala na več podportalov in sicer, podportal za prebivalce, podportal za pravne osebe in podportal za javno upravo. V pripravi pa je še angleška, madžarska in italijanska verzija portala. Za

11

prebivalce so informacije združene v življenjske dogodke, ki predstavljajo življenjske situacije, v katerih se prebivalci znajdejo in iščejo rešitev. Druga prednost portala je velika množica informacij javnega značaja (indeksi cen, brezposelnost, uporaba službenih telefonov v državni upravi, itd.) na enem mestu. Sicer portal omogoča vstop do različnih e-storitev državne uprave (e-davki, e-upravne zadeve, e-zaposlitve, e-demokracija, e-notar, ipd.). Portal je dosegljiv tudi preko portala WAP, torej na dlančnikih in mobilnih telefonih. Tabela 4: Odločitveno drevo kriterijev modela CUT in izbor metod za ocenjevanje VSEBINA Izbrane metode ocenjevanja Vrednost informacij a. Verodostojnost informacij 1. Zaupanje vprašalnik / strokovni pregled 2. Strokovnost vprašalnik / strokovni pregled b. Informativnost 1. Kakovost informacij vprašalnik / strokovni pregled / analiza konkurence 2. Dostopnost analiza konkurence 3. Aktualnost vprašalnik / analiza konkurence c. Obsežnost strokovni pregled / analiza konkurence Vrednost komunikacije a. Zasebnost vprašalnik / strokovni pregled b. Odzivnost 1. Kakovost odziva skrivnostni obiskovalec 2. Hitrost odziva skrivnostni obiskovalec c. Oblikovanje skupnosti voden seznam UPORABNOST

Oblika a. Grafična podoba vprašalnik / strokovni pregled b. Estetika vprašalnik Struktura a. Kakovost strukture strani 1. Vsebinska struktura testiranje uporabnosti / analiza uporabe prostora 2. Vizualna struktura strokovni pregled 3. Konsistentnost testiranje uporabnosti / pregled konsistentnosti b. Informacijska arhitektura 1. Jasnost IA testiranje uporabnosti / merjenje učinkovitosti / interpretacija ikon 2. Dostopnost strokovni pregled / razvrščanje kart 3. Standardnost in konsistentnost strokovni pregled Kakovost interakcije a. Intuitivnost postopkov strokovni pregled / testiranje uporabnosti b. Interaktivnost strani 1. Kakovost obrazcev pregled delovanja 2. Odzivnost strokovni pregled 2. Pomoč strokovni pregled TEHNOLOGIJA

Tehnološka neodvisnost a. Programska neodvisnost strokovni pregled b. Hitrost strokovni pregled c. Grafična odvisnost strokovni pregled

12

Uporaba tehnologij strokovni pregled Kakovost izvedbe a. Osnovni elementi 1. Domena strokovni pregled / vprašalnik 2. Metapodatki strokovni pregled 3. Uporaba naslovov URL strokovni pregled b. Kakovost naprednih rešitev strokovni pregled c. Zanesljivost strokovni pregled d. Prisotnost napak strokovni pregled

Vir: povzeto po lastni analizi. 3.2.2. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije Spletna predstavitev Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije (http://www.mszs.si/slo) (v nadaljevanju MŠZŠslo) je namenjena vsem, ki so povezani s področji šolstva, znanosti in športa. Zato je namen spletne strani predvsem seznanitev z delovanjem Ministrstva ter podajanje informacij s področja šolstva, znanosti in športa. Temu primerno je spletna predstavitev razdeljena na štiri sklope, kar je vidno že v glavni navigaciji. S področja šolstva spletna predstavitev pokriva teme od vrtcev, osnovnega šolstva do visokega šolstva. S področja znanosti pokriva teme zakonodaje, šifrantov, metodologije, ipd. Podobno na področju športa razkriva športno infrastrukturo, zakonodajo, ipd. Poleg statične vsebine najdemo tudi spreminjajočo, kot so javni razpisi, okrožnice in obvestila ter novice. 3.2.3. Ministrstvo za šolstvo Anglije Spletna predstavitev Ministrstva za šolstvo Anglije (http://www.dfes.gov.uk) (v nadaljevanju MŠuk) združuje več spletnih mest (preko 400) in vsebuje skupaj preko 10.000 spletnih strani. Njen glavni namen je otrokom zagotoviti uspešen začetek šolanja, mladim pomagati do čim višje izobrazbe in odraslim pri nadaljnjem izobraževanju. Temu primerno je spletna predstavitev razporejena na več sklopov, med katerimi je dodatno obdelana še tema izobraževanja delavcev na delovnem mestu in pomoč delodajalcem pri tem. Domača stran prostor namenja tudi novicam in različnim promocijam (govori uglednih oseb). 3.3. Rezultati analize vsebinske kakovosti spletnih predstavitev A) Zaupanje Ob naraščajoči uporabi Interneta se čedalje pogosteje pojavlja vprašanje zaupanja. Literatura (Lewis in Weigert, 1985; Ring, 1996) navaja dva vidika zaupanja. Poznavalen (angl. cognitive) vidik se nanaša na uporabnikovo predvidevanje o tem, kako se bo v našem primeru lastnik spletnega mesta obnašal v prihodnosti. Čustveni (angl. emotional) vidik pa tvori močna vez oz. naklonjenost ali vdanost uporabnika lastniku spletnega mesta. Na osnovi tega na zaupanje vplivajo sledeči elementi: pogostost stika med uporabnikom in lastnikom spletnega mesta, konsistentnost preteklega obnašanja lastnika in nazadnje še sposobnost (angl. competence) lastnika (Paul Dunn, 2000, str. 285-306).

13

V mnogih diskusijah (Elements of Online Trust Workshop, 2004) se pogosto omenja ugotovitev, da uporabnik ne pomisli na zaupanje, dokler se ne pojavi občutek ogroženosti. To tezo bom nadaljeval s Foggovo razlago teorije pomembnosti in interpretacije (angl. Prominence – Interpretation theory) (glej Tab. 5). Tabela 5: Teorija pomembnosti in interpretacije (angl. P-I Theory) Pomembnost X Interpretacija = Vpliv na kredibilnost in zaupanje element, ki ga uporabnik opazi pri ocenjevanju zaupanja

vrednost, ki jo pripiše opaženemu elementu

končni vpliv na zaupanje

Vir: Fogg , 1999, str. 85. Teorija torej razlaga, da elementi (zaupanja), ki jih uporabnik ne opazi, ne morejo biti interpretirani in zato ne more biti vpliva na končno oceno zaupanja. V primeru, da uporabnik išče kontaktne informacije na spletni strani in jih ne najde, to vpliva na zaupanje. Če pa uporabnik ne opazi manjkajoče navedbe politike zasebnosti spletne strani, ker je pač ne išče, to ne bo vplivalo na zaupanje. Sklep je torej, če uporabnik opazi samo en element od desetih, ki poskušajo dvigniti uporabnikovo zaupanje in tega interpretira negativno, bo spletna stran dobila nizko oceno zaupanja. Lastnik spletne predstavitve mora zelo dobro premisliti, kako uporabnika motivirati, da opazi te elemente zaupanja in jih tudi pozitivno interpretira. Na podlagi zgornjih ugotovitev, sem kriterij zaupanja ocenjeval z več podkriteriji in sicer: prepoznavnost in namen, varovanje podatkov, zanesljivost delovanja, integriteta in kredibilnost. Vsak podkriterij vsebuje skupino svojih podkriterijev (glej priloga C). V nadaljevanju bom za vsa tri ocenjevana spletna mesta hkrati pojasnjeval ugotovitve analize, kar seveda ne pomeni, da sproti primerjam, saj mora spletno mesto dobiti najprej samostojno oceno ne glede na ostali dve spletni mesti. V sklopu podkriterija prepoznavnost in namen sem ocenjeval obstoj in pozicijo logotipa na spletni strani, jasnost namena strani, opaznost povezav na kontaktne informacije in informacije o lastniku spletne strani (angl. About us) ter kvaliteto dizajna spletne strani. Spletna mesta E-uprava, MŠZŠslo ter MŠuk uporabljajo logotipe. Pri tem je logotip MŠuk slabo razpoznaven, kar je pokazalo tudi testiranje uporabnosti, in to negativno vpliva na oceno zaupanja. Testiranje uporabnosti je prav tako potrdilo dejstvo, da na vseh treh spletnih straneh ni takoj jasnega namena. Povezava na podrobnosti o lastniku na E-upravi je skrita spodaj na strani, na MŠuk pa je locirana ob promocijski vsebini. To povzroča frustracijo pri iskanju, kar je tudi testiranje uporabnosti potrdilo. Kontaktne informacije so na vseh spletnih straneh navedene, na E-upravi zelo očitno, na MŠZŠslo tudi, na MŠuk pa bi jih bilo potrebno bolj izluščiti na vidno mesto. Kvaliteto dizajna sem ocenil z uporabnikovimi subjektivnimi ocenami estetike in te so pokazale negativno oceno za E-upravo ter pozitivno za ostali dve spletni mesti.

14

V sklopu podkriterija varovanje podatkov sem ocenjeval obstoj politike zasebnosti na spletni strani, obstoj enkripcije podatkov ter takojšnje razkritje odnosa med uporabnikom in lastnikom spletnega mesta. Navedba politike zasebnosti je na E-upravi slaba, saj je povezava skrita spodaj med več ostalimi povezavami in napisana v prešibkem kontrastu. Spletna stran MŠZŠslo sploh politike zasebnosti ne navaja, medtem ko stran MŠuk jo. E-uprava očitno navaja uporabo enkripcije podatkov, kar pozitivno vpliva na zaupanje, četudi večine spletnih storitev sploh ne nudi E-uprava, pač pa druga spletna mesta. Stran MŠZŠslo nikjer ne povzroči občutka ogroženosti pri uporabniku, kar je potrdilo testiranje uporabnosti, zato neomenjanje kakršnekoli enkripcije podatkov ne bo vplivalo na zaupanje. MŠuk pa podobno kot MŠZŠslo. Za takojšnje razkritje odnosa med uporabnikom in lastnikom spletnega mesta na E-upravi ni dobro poskrbljeno, saj stran prepozno omenja uporabo certifikatov za E-storitve. O tem priča dejstvo, da so bili uporabniki pri testiranju uporabnosti omahljivi in neodločni ob soočenju s potrebnostjo certifikata. V sklopu podkriterija zanesljivost delovanja spletne predstavitve sem ocenjeval hitrost prenosa, hitrost in osebnost odziva na uporabnikovo zahtevo ter predvidljivost delovanja. Vse tri spletne predstavitve delujejo počasi na povezavi ISDN (64kbps), saj čas nalaganja vsebine pogosto presega deset sekund, kar je zadnji prag tolerance uporabnikov, pri počasnejših povezavah (Nielsen, 2003). Ta dejstva negativno vplivajo na zaupanje. Odzivnost na uporabnikovo zahtevo ali željo je na E-upravi slaba, saj na elektronsko pošto niso odgovorili, prav tako na strani MŠZŠslo. Oskrbniki strani MŠuk pa so odgovorili v treh dneh s kvalitetnim odgovorom. Predvidljivost delovanja je na E-upravi glede na ugotovitve testiranja uporabnosti kar zadovoljivo, na strani MŠZŠslo pa se pojavljajo povezave z istim imenom a različno podvsebino (povezava "dr. Slavko Gaber" enkrat kaže na ministrov življenjepis drugič pa na njegov naslov elektronske pošte). Prav tako najdemo veliko povezav na datoteke (npr. dokumente Word, PDF, itd.), ki na to ne opozorijo. Strani MŠuk pa brez potrebe menjajo lokacijo navigacije. To negativno vpliva na zaupanje. V sklopu podkriterija integriteta in kredibilnost sem ocenjeval navajanje razumljivih in aktualnih podatkov, obstoj relevantnih povezav na tuje ali vsaj zunanje institucije. Vsa tri spletna mesta navajajo podatke v razumljivi in dojemljivi obliki. Prav tako skrbijo za aktualnost podatkov, če aktualnost ocenimo po novosti datumov. To pozitivno vpliva na zaupanje. Dalje, vsa tri spletna mesta navajajo veliko relevantnih povezav na vsaj zunanje institucije, kar tudi pozitivno vpliva na zaupanje, saj uporabnik lahko preveri informacije tudi na drugih spletnih mestih. Pri določitvi končne ocene mora uporabnik na spletni strani vsaj 60% elementov interpretirati pozitivno za oceno srednje, oz. vsaj 85% elementov pozitivno za oceno visoko. Končna ocena kriterija zaupanje na spletni strani E-uprava je nizko, saj je samo 46% elementov, ki vplivajo na zaupanje, bilo ocenjenih pozitivno s strani uporabnika. Stran MŠZŠslo prav tako nizko, odstotek je le 54%. Stran MŠuk tudi nizko z le 50% elementov. To

15

potrjujejo tudi rezultati vprašalnika, saj ima večina uporabnikov srednje zaupanje v lastnika spletnega mesta in prav tako srednje zaupanje v neodvisnost vira informacij. B) Strokovnost Fogg in Tseng (1999) strokovnost povzameta kot zaznano znanje in sposobnost vira informacij, ki so podane na spletni predstavitvi. Zato sem tu ocenjeval navajanje avtorjev in virov pri navajanju vsebine na spletnih straneh, kjer je to bilo potrebno. Poleg tega sem preveril še navajanje referenc avtorjev in obstoj potencialnih slovničnih napak. Na vseh treh ocenjevanih spletnih predstavitvah nisem opazil slovničnih napak, kar so potrdili tudi uporabniki z vprašalniki po testiranju uporabnosti. Na E-upravi večinoma navajajo vire (povezave na zakonsko podlago) in avtorje. Na MŠZŠslo so pri objavljanju obvestil ali rezultatov navedene odgovorne osebe, pri javnih razpisih pa pravna podlaga. Prav tako navajajo avtorje in vire na MŠuk. Glede na rezultate vprašalnikov, je možno ugotoviti, da uporabnike bolj moti nenavajanje referenc kot pa njihova kvaliteta. To dejstvo je bilo aktualno predvsem na strani MŠuk, kjer ni bilo podanih nikakršnih referenc o ministru niti osebju ministrstva, kar so nekateri uporabniki zaznali kot nezadovoljivo. Na podlagi zgornjih ugotovitev, dobita spletni predstavitvi E-uprava in MŠZŠslo končno oceno za strokovnost visoko, stran MŠuk pa srednje. C) Kakovost informacij Pri tem kriteriju ocenjujemo vsebinsko bogatost, točnost in primernost oblike informacije, v kateri je prikazana (Lindič, 2003, str. 38). Z metodo strokovni pregled je bila ocenjena primernost oblike informacij, točnost in vsebinska bogatost pa z metodo analiza konkurence. Pri ocenjevanju primernosti sem se osredotočil na primernost formata podatkov (datumi, številke, ipd.), primernost oblike teksta ter posebej primernost prikaza novic. Na podlagi statističnih podatkov (RIS, 2003) ugotavljam, da več kot 82% spletnih predstavitev z vsaj 10% dosegom v Sloveniji v letu 2002 in so hkrati v slovenskem jeziku, navaja datum v obliki "12.1.2002". Možna je tudi oblika "12. januar 2002". Po ogledu nekaj angleških državnih spletnih predstavitev je opaziti prevladujoč format datuma v obliki "12 january 2002". Glede na te ugotovitve vsa tri ocenjevana spletna mesta upoštevajo te standarde. Prav tako vsa tri spletna mesta navajajo deležne podatke in spremembe poleg absolutnih vrednosti tudi v odstotkih ter skrbijo za poravnane številke z decimalkami. Spletni mesti MŠZŠslo in MŠuk ne uporabljata konsistentno ločilnih vejic za številke večje od 1000. Nielsen (2003) navaja številne standarde, ki veljajo za primernost oblike novic na spletnih straneh. Tako priporoča izredno kratke naslove, ki morajo biti podčrtani in v obliki povezav. Povzetki pod naslovi morajo biti nepodčrtani zaradi lažjega branja, poleg tega pa morajo biti kratki in ne smejo biti samo citat prvega stavka celotnega teksta novice. Sicer navaja tudi, da datum za novice novejše od enega tedna ni potreben. Naslovi na strani E-uprava so predolgi (daljši od 8 besed) in zato jih je potrebno dostikrat vertikalno "lomiti" v več vrstic, kar onemogoča prelet naslovov, saj vedno opazimo najprej samo prvo besedo naslova. Enak

16

problem najdemo na strani MŠZŠslo in MŠuk, kjer uporabljajo tudi samo velike črke v naslovih in nepotrebne "a" ter "the" v stavkih. Vse to otežuje branje. Poleg tega na strani E-prava in MŠuk naslovi niso podčrtani. Stran MŠZŠslo ima naslove v obliki povezav in podčrtane. Povzetkov na vseh treh spletnih straneh ni. Na strani E-uprava in MŠuk sicer so povzetki, vendar so samo citati prave vsebine in sploh ne povzamejo celotne vsebine. Na strani MŠZŠslo pa sploh ni povzetkov. Pri kakovosti teksta sem ocenjeval uporabljen jezik, konsistentnost uporabe malih in velikih črk, uporabljanje kratic in okrajšav, uporabo stavkov v imperativu, dolžino vrstic teksta (ki naj ne bi presegala 10 besed), navajanje povzetkov na vrhu strani in nazadnje še kakovost zunanjih povezav, ki naj bi uporabnika pripeljale do konkretne vsebine in ne samo na domačo stran drugega spletnega mesta. Uporabljen jezik naj bi bil povprečnemu oz. pričakovanemu uporabniku spletnega mesta razumljiv. Vsa tri ocenjevana spletna mesta se tega držijo, res pa je, da stran MŠuk po tem podkriteriju ne morem kakovostno oceniti, ker ne vem, ali povprečen Anglež razume vsebino te strani. S predpostavko, da je meni vsebina jasna, menim, da bi morala biti tudi Angležu. Pri uporabi velikih črk stran E-uprava nepotrebno navaja naslovne pasice na domači strani v sredini v samo velikih črkah, prav tako naslove novic in določene povezave. Podobne ugotovitve veljajo tudi za stran MŠuk, medtem ko stran MŠZŠslo ne krši teh priporočil. Tekst v samo velikih črkah je namreč izredno težko brati, saj ljudje prepoznamo besede po obliki (Lynch in Horton, 2002). Kratice na strani E-uprava in MŠZŠslo niso velikokrat uporabljene, sicer pa je vedno poleg njih razlaga. To ne drži za stran MŠuk, kjer pretiravajo z uporabo kratic. Uporaba imperativ stavkov ni moteča na vseh treh spletnih predstavitvah, čeprav so klicaji ponekod nepotrebni. Dolžina teksta v vrsticah je na strani E-uprava in MŠZŠslo prevelika, saj presega tudi deset besed. Tako besedilo je težko berljivo, kaj šele, da bi ga hitro preleteli. Stran MŠuk pa ima vsebino večinoma urejeno v stolpcih. Povzetki strani so na E-uprava navedeni, prav tako tudi na strani MŠuk. Stran MŠZŠslo pa nima povzetkov, temveč dodatne informacije, kar ni učinkovito. Zunanje povezave na strani E-uprava pošljejo uporabnika večinoma direktno do vsebine, kar pa ne velja za stran MŠZŠslo in MŠuk. Nadaljujem z oceno ostalih dveh vidikov kakovosti informacij: točnost in vsebinska bogatost. Točna informacija pomeni, da informacija kaže dejansko stanje. Glede na to, da bi preverjanje tega zahtevalo velike stroške in čas, sem se odločil, da to presega moje diplomsko delo. Zato sem sprejel pogojno predpostavko, ki pravi, da zaradi narave lastnika spletnega mesta (država), informacije na teh spletnih straneh naj ne bi bile zavajajoče. Vsebinska bogatost informacij ali tudi možnost videti ali slišati te informacije drugje, preden smo jih dobili na obiskani spletni strani, je seveda razvidna ob daljšem časovnem opazovanju. Glede na to, da je ocenjevanje trajalo več kot mesec dni, lahko ugotovim, da se je na strani E-uprava v tem času vsebina spreminjala in menjavala z aktualnimi temami, ki so se istočasno pojavljale v časopisih (Delo, Finance) ali po informativnih oddajah televizije. Na strani

17

MŠZŠslo so javni razpisi, obvestila in novice redno menjani, glede na sveže datume. Stran MŠuk, glede na sveže datume, objavlja tudi aktualne informacije, vendar to spet pogojno velja, saj ne poznam razmer v šolstvu v Angliji. Končna ocena je določena glede na dosežen pozitivno ocenjen delež podkriterijev (glej priloga D). Stran E-uprava je bila ocenjena srednje s 75%, prav tako stran MŠZŠslo s 65% ter MŠuk s 60% pozitivno ocenjenih podkriterijev. Ocene so srednje kljub temu, da je točnost in vsebinska bogatost informacij na straneh zagotovljena, ker še tako dobra informacija v neprimerni obliki ne more biti kakovostna. Poleg tega so tudi uporabniki v vprašalnikih navedli, da po njihovem mnenju ni dovolj učinkovito prilagojena vsebina njihovim potrebam in mnogokrat vsebine ni možno hitro preleteti. D) Dostopnost informacij Pri dostopnosti informacij ugotavljamo kako težko je priti do istih informacij na drugih spletnih mestih oz. drugih oblikah medijev. Teoretično bi bilo najbolje, če bi lastnik spletne predstavitve A imel monopol nad določenimi informacijami, kar bi pomenilo, da mora uporabnik nujno na spletno stran A, če želi dobiti te informacije. Seveda to v praksi skoraj ni mogoče, razen, ko gre za kakšno specifično področje. Še zlasti to ni mogoče v primeru obravnavanih strani, saj so ministrstva in javna uprava v celoti zakonsko zavezani k objavljanju informacij. Pri ocenjevanju tega kriterija torej ugotavljam ali je možno priti do istih informacij še po drugačni poti. Spletna stran E-uprava ima v lokalni navigaciji (levo na spletni strani) več kot 70% zunanjih povezav, kar pomeni, da je te informacije možno pridobiti tudi drugod. Za primer naj naštejem nekaj teh povezav: E-davki, VLOP, E-davčno poslovanje, E-letna poročila, E-notar, E-obrazci, Življenjski dogodki, E-zaposlitve. Sicer pa je informacije kot so "O Sloveniji", "Vremenska napoved", "Tečajna lista", "ISPO", ipd. možno dobiti na spletnih straneh Vlade RS, SURSa, slovenske Policije, Ministrstva za notranje zadeve, ARSO, Banke Slovenije, Svetla kariera, ipd. Spletna stran MŠZŠslo podobno vsebuje informacije, ki jih je možno dobiti tudi drugod. Naj naštejem nekaj primerov. Informacije o vrtcih dobimo na spletni strani Mojotrok.net, podelitve nagrad ministrstva kot je Zoisova, lahko najdemo na strani Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo oz. strani Pedagoške fakultete, informacije o štipendijah v šolstvu najdemo na strani Adrianet (www.adrianet.si), informacije o nostrifikaciji najdemo na strani Ljudmila (www.ljudmila.org), podatke o zakonodaji v znanosti dobimo na strani Zakonodaja (www.zakonodaja.gov.si) in končno še informacije o javnih razpisih dobimo prav tako na strani Pedagoške fakultete. Spletna stran MŠuk ima informacije, ki so visoko dosegljive drugod po spletu, saj je stran sestavljena iz veliko zunanjih povezav. Med njimi so skoraj vse povezave pod kategorijo

18

informacij o družini in otrocih, prav tako pod povezavo "LEA" (statistika) in še mnogo drugih. Končna ocena dostopnosti informacij teh treh spletnih predstavitev je visoka za stran E-uprava in MŠuk ter srednje za stran MŠZŠslo. Slednje namreč zato, ker je do informacij na strani MŠZŠslo precej težje priti kot do informacij ostalih dveh spletnih strani. Naj opozorim, da visoka ocena tu pomeni negativno oceno, saj razpršenost informacij zmanjšuje obisk uporabnikov na posamezni spletni strani. E) Aktualnost informacij Aktualnost je povezana s časom objave zadnjih obvestil oz. pogostostjo ažuriranja le teh. Pri ocenjevanju sem ugotavljal, ali so informacije na spletni strani vsaj malo povezane z aktualnimi dogodki, o katerih se govori oz. piše v drugih medijih, torej ali so sploh pomembne, seveda na področju, ki ga spletna predstavitev pokriva. Kot drugo sem ugotavljal, ali so informacije ažurirane vsaj tako pogosto kot na sorodnih spletnih predstavitvah. Na spletni strani E-uprava se informacije spreminjajo glede na aktualnost dogodkov in sicer tako v vsebinskem delu in novicah strani kot navigaciji (dodane povezave E-davki, E-upravne zadeve, ipd.). Pri ocenjevanju ažurnosti se pojavi dilema, saj je določen del informacij stalne narave in se ne spreminja. Seveda nas zanima spreminjajoči se del vsebine, ki se vsaj glede na datum dovolj pogosto ažurira (vremenska napoved je vsak dan nova, tečajna lista BS je stara en dan, e-zaposlitve objavljajo sveže ponudbe dela, novice in ankete so sveže dnevno). Spletna stran MŠZŠslo tudi skrbi za aktualno vsebino. V času ocenjevanja je bila v ospredju tema "Bolonjski proces", ki je bila tudi tema v ostalih medijih (Delo, 10.5.2004, str. 10). Javni razpisi, obvestila in novice so ažurirani dnevno, kar je zadovoljivo. Na spletni strani MŠuk spet težko ocenjujem aktualnost vsebine, saj nisem seznanjen z vsemi temami v ospredju o šolstvu v Angliji. Glede na to, da se vsebina kot so govori gostov ministrstva za šolstvo, različne promocije na spletni strani, novice spreminjajo dnevno ali vsaj nekaj dnevno, menim, da je to zadovoljivo. Statična vsebina jasno tu ni relevantna. Končna ocena aktualnosti informacij je visoko za vse tri ocenjevane spletne predstavitve. Do te odločitve sem prišel tudi na podlagi odgovorov testnih uporabnikov v vprašalnikih, ki so bili mnenja, da so informacije dovolj ažurne. F) Obsežnost informacij Obsežnost informacij pomeni kako obsežna je vsebina znotraj posamezne kategorije informacij glede na sorodne spletne predstavitve. Torej, če spletna predstavitev B z vsebino o kuhanju navaja dvajset povezav na različne vrste kuhanja (italijanska, kitajska, mehiška kuhinja, itd.), vendar obsežno razpravlja o posamezni podtemi samo v treh od dvajsetih, ostalih sedemnajst povezav pa le podaja skope informacije, taka stran ne nudi obsežnih informacij. Obiskovalec je v tem primeru zaveden in kasneje z zamudo ugotovi, da na tej spletni strani ne bo našel informacij, ki naj bi jih spletna predstavitev ponujala. To povzroča frustracijo pri uporabnikih.

19

Spletna stran E-uprava navaja različne življenjske dogodke za prebivalce in informacije v določenih situacijah, v katerih se ljudje znajdejo. Ob pregledu obsežnosti informacij posameznih dogodkov opazimo, da spletna stran ne ponudi informacij, ki jih pravzaprav iščemo. Najpogosteje so navedeni osnovni podatki o dotični temi, zraven pa najdemo še povezave na različne vire informacij na to temo. Namesto, da bi na strani E-uprava navedli povzetek nekega zakona na določeno temo življenjskega dogodka, obstaja samo povezava na spletno stran z opisom tega zakona. Povprečen človek ne razume pravnega žargona zakonov, niti nima časa za prebiranje vseh členov zakona, zato to ni učinkovit način podajanja informacij. Poleg tega se pojavi še problem delovanja takih zunanjih povezav na vire, saj nam nihče ne zagotavlja, da bodo zunanje spletne predstavitve sploh delovale konsistentno v času, saj jih upravljajo popolnoma drugi ljudje. Podoben problem najdemo še na povezavah E-davki, prodaja zemljišč, VLOP, ipd. Seveda s stroškovnega vidika ni mogoče zajeti vseh informacij o neki temi, če obstaja spletna predstavitev, ki se posveča samo tej temi. Vendar kljub temu, brskanje po omenjenih povezavah ustvarja občutek, da je potrebno za vsako informacijo še na neko drugo spletno predstavitev. Stran MŠZŠslo z vidika uporabnika daje vtis obsežnosti informacij. Redko se poslužuje zunanjih povezav, razen ko so smotrne. Sicer so informacije zelo izčrpne. Stran MŠuk prav tako obravnava teme precej podrobno, čeprav se pogosteje poslužuje zunanjih povezav na druga spletna mesta. Kljub temu menim, da so informacije na tej spletni predstavitvi dovolj obsežne. Končna ocena obsežnosti informacij za spletno predstavitev E-uprava je nizko, za ostali dve pa visoko. G) Zasebnost Zaradi narave svetovnega spleta se vse pogosteje govori o zasebnosti in kršenju te pravice. Uporabniki so na spletu prikriti, saj večinoma ne vemo, ali se v resnici pogovarjamo z žensko ali z moškim, niti ne moremo razbrati čustev v govoru, še manj pa vidimo obrazno mimiko. Prav tako se uporabniki pogosto pojavljajo pod vzdevki in ne pravimi imeni. Tako lahko pride do situacije, ko slučajno ali pa namerno določena nezaželena oseba dobi ali vidi informacije, ki ji niso namenjene (pojav forumov na spletnih straneh). Chih-Hsiung Tu (2002) meni, da bolj ko je medij javen, slabši je občutek zasebnosti. Witmer (1997) deli vplive na zasebnost na občutek zasebnosti (angl. feeling of privacy) in sistemska zasebnost (angl. system privacy). Občutek zasebnosti se nanaša na psihološko, kulturno ali pa pogojno dojemanje zasebnosti. Sistemska zasebnost pa je dejanska varnost oz. mehanizmi varnosti nekega sistema (na primer SSL enkripcija pri e-bančništvu). Pri ocenjevanju tega kriterija sem se osredotočil na navedbo politike zasebnosti (angl. privacy policy) na spletnih straneh. Za osnovo sem vzel standarde, ki jih je postavila Zveza za zasebnost na spletu (angl. Online Privacy Alliance) (PrivacyAlliance, 2004). Zvezo sestavlja

20

več kot 30 globalnih korporacij, med njimi tudi AT&T, Boeing, eBay Inc., IBM, Microsoft, Sun Microsystems, Yahoo!, Time Warner Inc. in drugi. Tabela 6: Kriteriji za vsebino politike zasebnosti in ocene podkriterijev Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk Ime ANG: privacy policy SLO: varstvo osebnih podatkov ali politika zasebnosti

DA NE DA

Hranjenje podatkov navedeno kaj se hrani DA NE DA navedeno koliko časa se hrani DA NE DA naveden namen uporabe hranjenih podatkov DA NE DA navedeno ali se podatki dajejo na vpogled drugim DA NE DA Varovanje podatkov navedeno kje se hranijo podatki DA NE DA navedeno, da javnost nima dostopa do podatkov DA NE DA navedeno, kako nadzorujejo zlorabo pristojnosti DA NE NE Možnost kontrole s strani uporabnika navedeno, da uporabnik lahko dostopa do svojih podatkov DA NE DA navedeno, da uporabnik lahko spreminja svoje podatkov DA NE NE navedeno, da se uporabnik izloči iz hranjenja podatkov DA NE NE navedeno, koga kontaktirati za spremembo podatkov DA NE DA Način hranjenja podatkov razloženi pomen Cookies in kaj počnejo NE NE OK razloženi pomen WebBugs, Bots in kaj počnejo N/A N/A N/A Pravice lastnika spletnega mesta navedene pravice spreminjanja politike zasebnosti DA NE NE Otroci mlajši od 13 let navedeno pred vsem ostalim N/A N/A N/A navedeno, da nič ni možno brez privolitve staršev N/A N/A N/A

Vir: po analizi PrivacyAlliance, 2004; Children's Online Privacy Protection Act, 2004. Standardi, ki veljajo za vsebino politike zasebnosti so zapisani v tabeli (glej Tab. 6, na str. 20), hkrati pa v tabeli že navajam ocene posameznih podkriterijev za vsa tri ocenjevana spletna mesta. Končna ocena je spet odvisna od deleža pozitivno ocenjenih podkriterijev. Ta mora za oceno srednje doseči vsaj 60% oz. za oceno visoko vsaj 85%. Spletna stran doseže 92% delež pozitivno ocenjenih podkriterijev, vendar ne omenja "piškotkov" (angl. Cookies), kar je nedopustno, saj jih uporablja. Zato kljub visokemu deležu dajem oceno srednje. Spletna stran MŠZŠslo politike zasebnosti sploh ne navaja, zato ocena nizko. Stran MŠuk pa doseže 71% pozitivno ocenjenih kriterijev, kar pomeni oceno srednje. Kot je iz tabele vidno, nisem ocenjeval kriterijev o otroški vsebini in njihovih pravicah, ker na teh spletnih predstavitvah ni pričakovati tako mladih otrok kot glavnega tipa obiskovalca.

21

Nazadnje še omenjam rezultate odgovorov testiranih uporabnikov na vprašanja v vprašalniku. Vsi razumejo jezik, v katerem je politika zasebnosti zapisana, a se ne strinjajo z nejedrnatim in nepreglednim zapisom. H) Odzivnost Pri odzivnosti ocenjujem kako hitro upravljavci oz. lastnik spletne predstavitve odgovorijo na sporočilo oz. zahtevo uporabnika. Seveda je potrebno upoštevati tu še kvaliteto odgovora glede na odzivni čas in zahtevnost uporabnikovega vprašanja. Za oceno kriterija sem uporabil metodo skrivnostni obiskovalec, ki sem jo izvedel z elektronsko pošto, v kateri sem upravljavcu spletne predstavitve zastavil vprašanje, ki se tiče njihovega področja. Pri tem pa upravljavcu spletne predstavitve ni bilo znano, da ga (oz. njegov odziv) ocenjujem. Odziva s strani E-uprava ni bilo, zato dajem končno oceno odzivnosti nizko. S strani MŠZŠ sem dobil odgovor (glej priloga E), ki je vsebinsko pokril vprašanje, vendar prepozno in sicer po dveh tednih. Zato tudi za to spletno predstavitev nizka ocena odzivnosti. S strani MŠuk pa so odgovorili (glej priloga F) v treh dneh in sicer zelo kvalitetno. Zato dobi ta stran oceno visoko. I) Oblikovanje skupnosti Spletne skupnosti so zelo pomembne za kakovost spletne predstavitve. Cilj oblikovanja takih skupnosti je obdržati obstoječe uporabnike. Ti so se namreč zaradi druženja v taki skupnosti pripravljeni odreči delu zasebnosti. Drug cilj je lahko tudi oblikovanje določenih informacij (mnenja uporabnikov), ki jih lastnik brez večjih stroškov ne bi mogel dobiti (Lindič, 2003, str. 41). Primere oblikovanja skupnosti lahko vidimo v klepetalnicah, forumih, podpori uporabnikom, ipd. Kriterij sem ocenjeval s pomočjo vodenega seznama, ki vsebuje deset različnih načinov oblikovanja skupnosti. Vsak od teh naj bi upošteval določene standarde. V nadaljevanju bom prikazal te načine oblikovanja skupnosti in podal oceno za vsa tri ocenjevana spletna mesta (glej Tab. 7, na str. 22). Pri tem opozarjam na mnenje, da če spletna predstavitev uporablja določen način oblikovanja skupnosti, naj upošteva pri tem standarde učinkovitosti ali pa se ji raje odreče. Zato skupno oceno izpeljem na podlagi deleža pozitivno ocenjenih podkriterijev vseh načinov oblikovanja skupnosti, ki jih spletna predstavitev uporablja. Končna ocena oblikovanja skupnosti za spletno stran E-uprava je srednje, saj doseže delež 80% pozitivno ocenjenih kriterijev, spletna stran MŠZŠslo delež 63% in ocena srednje, spletna stran MŠuk pa delež 61% z oceno srednje. 3.4. Rezultati analize uporabnostne kakovosti spletnih predstavitev A) Grafična podoba Grafična podoba je eden ključnih elementov motiviranja uporabnika na spletni strani. Brez vizualnih efektov z oblikami, barvami in kontrasti spletne strani veliko težje pritegnejo

22

uporabnika. Strani z močno koncentracijo teksta in manj grafike izgledajo preobremenjene in prepolne, kar demotivira uporabnika. Podoben efekt povzroči spletna stran polna grafike, brez vsebine. Potrebno je torej najti ravnotežje, ki pa ga večinoma določajo omejitve HTML tehnologije in počasnost modemskih povezav. Tabela 7: Voden seznam kriterijev za oceno oblikovanja skupnosti Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk Pogosto zastavljena vprašanja (angl. Frequently asked questions)

FAQ ne vsebuje vprašanj, ki ne sodijo sem oz. niso FAQ DA N/A DA Okrožnice (angl. Newsletter) možnost odjave (+ čas odjavljanja manj kot minuta) DA N/A DA enostavna prijava (+ čas manj kot 2 minuti) DA N/A DA opozorjeno o pogostosti pošiljanja DA N/A NE navedene ugodnosti DA N/A NE povezava "sign in" + razlog? DA N/A DA Novice (angl. News) učinkovito izbrana prva beseda, ki je najpomembnejša DA NE NE zelo kratki naslovi NE NE NE kratek povzetek (+ ne citat vsebine) NE NE NE enostaven jezik DA DA DA ne zavaja DA DA DA brez "the" in "a" oz. nepotrebnih besed v naslovih in povzetku NE NE NE Forum neregistriran uporabnik lahko bere vsebino N/A DA DA stara sporočila odstranjena N/A DA DA "vroče" teme na vrhu med prvih 5 tem foruma N/A DA DA ni dovoljeno žaljenje in nekonstruktivno blatenje ljudi N/A DA DA nekaj trenutnih tem kot naslovnice objavljenih na domači strani, ne samo povezava na forum

N/A DA NE

Anketa kratke z enim vprašanjem maksimalno DA N/A N/A ponuja nekaj v zameno (rezultate) DA N/A N/A ponuja a,b,c,d odgovore DA N/A N/A Pogovor v živo (angl. Live chat) uporabljen v namen pogovora z gostom, pomoč uporabnikom N/A N/A DA Članstvo (angl. Membership) ponuja ugodnosti N/A N/A N/A Priljubljene (angl. Favourites) niso uporabljene (uporabnik ne mara, da mu nekdo spreminja osnovne nastavitve brskalnika)

N/A N/A N/A

Knjiga gostov (angl. Guest book) ni uporabljena (nikogar to ne zanima) N/A N/A N/A

Vir: po analizi Chat vs. Discussion Groups, 1997; Loyalty on the Web, 1997; Nielsen, 2002.

Prva stvar, ki jo uporabnik zagleda na spletni strani, niso podrobnosti ampak celostna podoba strani. Najprej vidimo različne vzorce poravnave teksta in grafičnih elementov ter kontrastov.

23

Tipografija igra pomembno vlogo, saj lahko zelo poveča razumevanje delovanja spletne strani in izboljša berljivost. Govorim na primer o rabi robov (angl. margins), ki ločijo tekst od ostalega okolja na spletni strani, dalje o dolžini vrstic teksta v stolpcih, ki morajo biti kratke, saj je branje dolgih vrstic napornejše (izgubimo sled med vrsticami teksta). Prav tako moramo izbrati primeren vertikalni razmak med vrsticami, sicer bo tekst neberljiv. Izbrati moramo pisave, ki omogočajo lahko oz. enostavno branje na ekranu (sans serife pisave, kot so: Verdana, Arial, Georgia). Nenazadnje mora biti velikost pisave berljiva in uporaba poudarkov teksta preudarna (ležeče črke angl. italics, odebeljene angl. bold). Množica elementov, ki sem jih omenil tako naredi grafično podobo. Druga pomembnost so barve. Literatura navaja več teorij o barvah. Med njimi sem uporabil teorijo harmonije barv (Artsparx, 2004) in teorijo psihologije barv (Color Theory, 2004). Nekaj kar je v harmoniji, ustvari občutek urejenosti in ugodja. Sicer deluje kaotično in dolgočasno. Znano je, da človeški možgani zavrnejo, kar ne morejo razumeti oz. organizirati v nek red (Patrick Lynch, 2002). Bistvo teorije harmonije barv najdemo v tako imenovanem kolesu barv (angl. color wheel). To sestavlja 12 različnih barv in sicer, iz treh osnovnih (rumena, modra, rdeča) z mešanjem teh dobimo sekundarne in terciarne mešanice barv. Barvi, ki sta si nasproti v kolesu barv, sta si nasprotujoči in najbolj kontrastni. Bližnji barvi na kolesu pa sta si podobni in zato najslabše kontrastni (glej Slika 2).

Slika 2: Barvno kolo (angl. color wheel)

Vir: Artsparx, 2004.

Pri izbiranju barv moramo torej paziti, da izberemo take, ki sestavljajo harmonijo. V primeru, da rabimo harmonijo kontrastnih barv, postavimo enakostranični trikotnik v središče barvnega kolesa. Konice trikotnika se dotikajo treh barv, ki sestavljajo harmonično triado. Sicer pa lahko izberemo tudi podobne barve, torej zaporedne barve na kolesu, kar ustvari mehko harmonijo (glej Slika 2). Končno opozarjam še na nezaželene efekte, ki jih barve lahko povzročajo in niso zaželeni na spletnih straneh. Svetle barve izstopijo iz temnih podlag, zato veliko teksta v svetli barvi na temni podlagi ni prijetno gledati. Prav tako tople barve (rdeča, rumena) delujejo bližje kot hladne (zelena, modra). Določene barve povzročajo celo privid migetanja (modra na rdeči) ali pa na različnih barvnih podlagah delujejo kot dve različni barvi.

24

Teorijo psihologije ne bom podrobno razlagal. Gre predvsem za kulturna dojemanja in razumevanja posameznih barv. Na primer, črna izžareva moč in oblast, bela barva pomeni čistost in svežino, rdečo povezujemo s čustvi, itd. O tem več pri razlagi rezultatov analize spletnih predstavitev. V nadaljevanju prikazujem rezultate analize grafične podobe ocenjevanih spletnih mest (glej Tab. 8). Tabela 8: Kriteriji za oceno grafične podobe Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk Barve upoštevana teorija harmonije barv NE DA NE upoštevana teorija psihologije barv DA NE NE Tipografija poravnava teksta, navigacije, grafike očem prijazna DA DA NE dolžina vrstic teksta manj kot 10 besed NE NE DA berljive pisave (Verdana, Arial, Georgia, itd.) DA DA DA dovolj velike pisave DA NE NE nekričeče poudarjanje teksta (odebeljeno, poševno, barve, velikost pisav)

DA NE NE

sorodna vsebina prikazana skupaj DA DA DA upravičenost praznega prostora (white space) DA DA NE Dizajn uporabniškega vmesnika logičen in predvidljiv NE DA NE enostavno naučljiv NE DA NE Grafični elementi podpira vsebino in ni dekoracija DA DA NE ni uporabljeno “watermark” ozadje (tekst nad grafiko) DA DA NE animacije samo nujno potrebne DA DA NE dana možnost gledanja animacij po želji (izklop možen?) DA DA NE Ostalo promocijske pasice največ 3 DA DA NE reklame niso zraven kritično pomembne vsebine DA DA NE ne navajajo nagrad o kvaliteti spletne predstavitve DA DA NE ne uporablja sporočila Dobrodošli oz. "splash screens" DA DA NE

Vir: po analizi WebStyleGuide, 2004; Pshycology of Color, 2004. Spletna stran E-uprava ne upošteva teorije harmonije barv, kar povzroča nejasnost namena treh vstopnih točk na portalu (vstopna točka za prebivalce, za pravne osebe, za javno upravo). To je potrdilo tudi testiranje uporabnosti, saj uporabniki večinoma niso razumeli namena vstopnih točk in zaradi desne poravnave teksta niso bili motivirani v branje in nadaljnji vstop do vsebin. Neučinkovite barve (od močno kontrastne tople oranžne se nadaljuje rdeča in potem zelena, ki je na modri podlagi hladna in neopazna) pri tem tudi nosijo krivdo. Pri tem naj še omenim premočan kontrast naslovnih pasic v sredini spletne strani, ki močneje pritegnejo pozornost uporabnika kot omenjene tri vstopne točke na portalu. Psihologija barv je na tej spletni strani upoštevana, saj prevladujeta bela in modra barva. To izraža svežino in lojalnost, pravičnost, kar naj bi bilo skladno z vrednotami države.

25

Spletna stran MŠZŠslo upošteva teorijo harmonije barv, saj so uporabili niz podobnih barv, ki delujejo mehko in pomirjajoče. Temen tekst na svetlejši podlagi je lahko berljiv. Psihologija barv, tu ni najbolje upoštevana, saj preveč sivi odtenki delujejo nevtralno in dolgočasno. Spletna stran MŠuk ravno tako uporablja mehke kontraste podobnih barv, pri tem pa neučinkovito loči glavno navigacijo od ostale vsebine, kar je potrdilo testiranje uporabnikov. Mnogokrat močni kontrasti odtegnejo pozornost in ovirajo opravljanje nalog. Psihologija barv na tej strani ni upoštevana, saj so barve različne skoraj od strani do strani znotraj spletnega mesta. Nekonsistentnost v barvah povzroča ponovno učenje uporabe spletne strani. Dalje namenjam še nekaj besed o uporabniških vmesnikih. Stran E-uprava ne upošteva podčrtanosti povezav, kar povzroča spregled povezav med tekstom, saj modra med črno ni najbolje opazna. Poleg tega so naslovne pasice v sredini strani enkrat povezava, drugič ne. Testiranje uporabnosti je pokazalo, da je navigacija na tej strani težje naučljiva in slabo razumljiva. Podobne ugotovitve dobimo tudi za spletno stran MŠuk. Na strani MŠZŠslo pa je uporabniški vmesnik izredno logičen in takoj jasen. Splošno uporabljeni meni deluje prepoznavno. Končna ocena za spletno predstavitev E-uprava je srednje, ker doseže 79% pozitivno ocenjenih podkriterijev. Spletna predstavitev MŠZŠslo z 79% tudi oceno srednje, stran MŠuk pa s 16% doseže oceno nizko. B) Estetika Estetika je močno povezana z uporabnostjo, kar je skladno z ugotovitvami socialne psihologije, da ljudje povezujejo fizično privlačnost z drugimi osebnimi značilnostmi. Pri tej analizi ocenjujemo všečnost spletne strani pri uporabniku in originalnost oblike spletne strani. Uporabnik tudi ocenjuje ali meni, da je spletno predstavitev delal profesionalec ali amater. Ocene sem dobil z metodo vprašalnika. Vsi uporabniki so bili mnenja, da so vse tri ocenjevane spletne strani izdelali profesionalni oblikovalci. Originalnost oblike je bila večinoma ocenjena z visoko ali srednje za posamezne spletne predstavitve, všečnost pa je zelo nihala med visoko in nizko. Končna ocena estetike za spletno predstavitev E-uprava je nizka (46% pozitivno ocenjenih odgovorov), prav tako za stran MŠZŠslo (40%), stran MŠuk pa dobi oceno srednje (60%). Uporabnikovo negativno mnenje o všečnosti spletne strani E-uprava je bilo pogosto pogojeno s preobremenjenostjo domače strani z informacijami. Spletna stran MŠZŠslo pa je po uporabnikovem mnenju preveč tekstovno koncentrirana in deluje dolgočasna. C) Vsebinska struktura Pri vsebinski strukturi ugotavljamo, ali je vsebina učinkovito razdeljena in razporejena na posamezne sklope. Seveda nas zanima ali izbrana struktura vsebine podpira in omogoča opravljanje nalog, zaradi katerih uporabnik pride na spletno stran (Lindič, 2003, str. 44).

26

Ocenjujemo količino informacij na strani oz. dolžino strani, zato sem tu uporabil metodo analiza uporabe prostora. Dodatno sem preverjal še obnašanje uporabnikov pri testiranju uporabnosti. Nielsen (2003) v svoji raziskavi navaja povprečja deležev posameznih elementov prostora (vsebina, navigacija, identiteta, promocija, prazen prostor) spletne predstavitve in priporoča, da spletna stran doseže vsaj ta povprečja. Elementi zanimanja uporabnika na spletni strani so predvsem vsebina, navigacija in identiteta strani. Skupen delež prostora, ki ga ti elementi zasedejo v povprečju je 45%. Na podlagi tega, končno oceno določam kot nizko, če ta procent ni dosežen ter oceno srednje, če je procent dosežen. Ocena visoko pa v primeru preseženih 70% prostora na spletni strani. Spletna stran E-uprava (glej Slika 3) namenja 69% prostora na strani za navigacijo, vsebino in identiteto strani (logo in naslovne informacije o lastniku ter dejavnosti). Testiranje uporabnosti je pokazalo, da uporabnike moti prevelika količina informacij na eni strani. Prav tako so pri reševanju nekaterih nalog informacije pričakovali na drugih pozicijah. Zaradi teh dejstev, dajem spletni strani E-uprava končno oceno srednje. Spletna stran MŠZŠslo (glej Slika 3) namenja 49% prostora na strani za navigacijo, vsebino in identiteto strani. Testiranje uporabnosti je pokazalo, da uporabniki postanejo nervozni ob kakršnemkoli branju velikih količin teksta pri reševanju nalog. Namreč, zelo slabo je poskrbljeno za hitri prelet teksta. Končna ocena za to spletno predstavitev je srednje.

Slika 3: Analiza uporabe prostora spletnih predstavitev E-uprava, MŠZŠslo in MŠuk

53 124 8

11

39 37 9

30

3311 7 10 31

0%

20%

40%

60%

80%

100%

Vsebina Navigacija Identiteta Promocija Prazenprostor

MšukMŠZŠsloE-uprava

Vir: kategorije po analizi HomePage Real Estate Allocation, 2003.

Spletna stran MŠuk (glej Slika 3) pa namenja za iste elemente 51% prostora na spletni strani. Testiranje uporabnosti je pokazalo, da so pri določenih nalogah uporabniki iskali informacije na napačni poziciji oz. jih na obstoječi poziciji sploh ne bi iskali. To se je pokazalo skoraj pri vseh uporabnikih v testu. Končna ocena je srednje. Dejanske posnetke spletnih strani in označbe posameznih elementov prostora na njih so v prilogi (glej priloga G).

27

D) Vizualna struktura Pri vizualni strukturi ugotavljamo kako ta podpira vsebinsko strukturo. Vsebino je možno podpreti na več načinov. Lahko izkoriščamo različne barve, kontraste, debelino črk, črte ločnice, okvirje, animacije, slike, ipd. Bistvo vsega je, da mora biti vsebina učinkovito in primerno poudarjena, da uporabnika motivira k opravljanju nalog. Pri tem mora vizualna podpora vsebini zagotoviti, da uporabnik v vsakem trenutku za vsak element na strani takoj ve, kaj ta element predstavlja in zakaj je tako poudarjen (Lindič, 2003, str. 44). Primer: ljudje pričakujejo, da je naslov napisan v debelejših črkah kot tekst, obratna situacija povzroča zmedo. V nadaljevanju prikazujem podkriterije za oceno vizualne strukture (glej Tab. 9). Tabela 9: Kriteriji za oceno vizualne strukture Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk Velikost ekrana stran podpira ločljivost 800x600 DA DA DA dolžina strani največ 2 ekrana (pri 800x600) DA NE NE ni potrebno horizontalno drsanje (angl. scroll) DA DA DA Navigacija povezave (angl. link) kratke in omogočajo hitro branje NE NE NE povezave imajo nedvoumen pomen NE NE NE povezave omogočajo stanje obiskano / neobiskano NE NE NE povezave podčrtane (izjema je navigacija) NE DA NE ni povezave domov na domači strani (nepotrebna) NE NE NE povezave sorodnih tem grupirane NE NE NE povezave na isto spletno stran nepodvajane na isti strani NE DA NE povezave na datoteko označene posebej DA NE NE povezava "več o tem" v obliki "več o + vsebina" DA DA NE ni navigacije na vrhu strani nad promocijskimi pasicami DA DA DA tip navigacije (levo, zgoraj, sredina strani) DA DA NE navigacija spodaj (angl. footer) < 8 povezav in v 1 vrstici NE DA DA Tekst število na videz različnih pisav učinkovito NE DA NE velikost pisav skladna s pomembnostjo vsebine DA DA NE sorodna vsebina prikazana skupaj DA DA DA obojestranska in sredinska poravnava ni uporabljena DA DA NE dolžina vrstic (maksimalno 10 besed) NE NE DA tekst ni v celoti v velikih črkah NE DA NE poudarjanje teksta nekričeče DA NE NE uporabljene pisave, ki so berljive na spletu DA DA DA velikost pisav ni fiksna DA NE NE Barve barvna slepota upoštevana: • rdeča + črna / zelena / rumena • zelena + črna / rumena / modra

DA DA NE

kontrast barv ni kričeč DA DA NE Vir: po analizi Colorblindness and usability, 2001; Elements of Style, 2001; Nielsen, 1997.

28

Dolžina spletne strani mora biti omejena, saj pretirano drsanje (angl. scroll) s strani uporabnika ni zaželeno. Spletni strani MŠZŠslo in MŠuk tega ne upoštevata dovolj, saj so strani mnogokrat daljše od 5 dolžin ekrana pri ločljivosti 800x600 in tipičnih nastavitvah brskalnika. Povezave na vseh treh ocenjevanih spletnih straneh so pogosto predolge, kar onemogoča hitro branje. Mnogokrat so povezave sorodnih tem mešano raztresene med ostalimi povezavami navigacije na isti lokaciji spletne strani. Dalje imajo dvoumen pomen, kar je potrdilo tudi testiranje uporabnosti. Na straneh E-uprave in MŠuk so povezave pogosto nepodčrtane, kar zmede uporabnika, saj po standardih ta pričakuje povezave v podčrtani obliki (Nielsen, 2003). Vse tri spletne strani imajo povezavo domov na domači strani, kar je nepotrebno, saj uporabnik meni, da je že na domači strani in povezava ustvarja dvom in zmedo (Nielsen, 2003). Število na videz različnih povezav je na spletni strani E-uprava in MŠuk preveliko, kar potrjuje daljše reševanje nalog pri testiranju uporabnosti, saj se ustvari vizualna zmeda. Strani E-uprava in MŠuk prepogosto tekst pišeta v samo velikih črkah, kar oteži branje. Dalje, strani MŠZŠslo in MŠuk prepogosto in preveč kričeče poudarjata tekst s podčrtavanjem in odebeljevanjem. Velikost pisav je na straneh MŠZŠslo in MŠuk večinoma fiksna, kar onemogoča branje ljudem, ki slabše vidijo. Stran MŠuk prepogosto uporablja kričeče kombinacije barv in celo kombinacije, ki barvno slepim (pogojno) otežujejo vidljivost in branje. Končna ocena vizualne strukture za spletno stran E-uprava je nizko, saj doseže komaj 58% pozitivno ocenjenih podkriterijev. Spletna stran MŠZŠslo dobi oceno srednje z 62% in stran MŠuk oceno nizko s 27%. E) Konsistentnost strukture Pomembno je, da struktura ohranja izgled tako znotraj posamezne spletne strani kot tudi med njimi znotraj iste spletne predstavitve. Poleg tega mora biti ohranjena tudi funkcionalnost oz. delovanje spletnih strani. Glede na to, da preverjamo vsebinsko in vizualno strukturo, ocenjujemo konsistentnost njunih podkriterijev, ki sem jih že ocenjeval pri obeh strukturah. Informacijska arhitektura se ohranja skozi vse podstrani spletne predstavitve E-uprava. Enako velja za spletni predstavitvi MŠZŠslo in MŠuk. Prav tako so pomembnejše informacije navedene na vseh treh spletnih predstavitvah pred manj pomembnimi. Problem pa predstavlja količina informacij. Spletni strani MŠZŠslo in MŠuk pogosto prilagajata dolžino spletne strani glede na obseg vsebine. Tako so strani enkrat dolge 5 drugič 1 stran. Testiranje uporabnosti je pokazalo, da so uporabniki na vseh treh spletnih straneh pogosto pozabljali na dolžino strani in iskali informacije samo na vrhu strani, kar je najprej vidno brez pomikanja navzdol po strani. Pozicija vsebine in navigacije se ohranja na spletnih straneh E-uprava in

29

MŠZŠslo, kar pa ne velja za stran MŠuk, kjer navigacija pogosto menja svojo pozicijo. Zaradi ugotovljenih dejstev vse tri spletne predstavitve dobijo končno oceno srednje za konsistentnost vsebinske strukture. Konsistentnost vizualne strukture prav tako ni najbolje upoštevana. Dolžina povezav je zelo nihajoča na vseh treh spletnih predstavitvah. Na straneh MŠZŠslo in MŠuk je nekonsistentno navedeno ali gre za povezavo na datoteko ali ne. Na strani MŠuk se pojavljajo tudi povezave v podčrtani in nepodčrtani obliki med vsebino. Na tej strani tudi tip navigacije ni konsistenten med stranmi. Velikost teksta na strani MŠuk prepogosto ni skladna s pomembnostjo. Na straneh E-uprave in MŠZŠslo je dolžina vrstic teksta konsistentno dolga. Strani MŠZŠslo in MŠuk preveč nekonsistentno uporabljata elemente poudarjanja teksta (odebeljeno, ležeče, podčrtano, itd.). Prav tako na strani MŠuk velikost pisav včasih lahko povečamo, drugič spet ne. Stran MŠuk tudi uporablja barve zelo nekonsistentno. Končna ocena konsistentnosti vizualne strukture za spletno predstavitev E-uprava je visoko, ker doseže 85% pozitivno ocenjenih kriterijev, spletna predstavitev MŠZŠslo dobi oceno srednje z 62% in MŠuk oceno nizko z 31%. Skupna končna ocena konsistentnosti obeh struktur za spletno predstavitev E-uprava je srednje (vsebinska konsistentnost: srednje, vizualna konsistentnost: visoko), stran MŠZŠslo dobi oceno srednje (srednje, srednje) ter stran MŠuk dobi oceno nizko (srednje, nizko). F) Jasnost informacijske arhitekture S tem kriterijem ocenjujemo, ali je uporabniku v vsakem trenutku jasno, kaj je del navigacije in katere opcije ima na razpolago. V navigaciji se pogosto pojavljajo tudi različni grafični elementi (predvsem mislim na ikone). Zato sem uporabil metodo interpretacije slik in ikon, katere rezultati so pokazali učinkovitost in jasnost ikon. Uporabil sem pristop, kjer najprej pokažem sliko in uporabnik pove kakšno vsebino ikona predstavlja. ISO standard (ISO 9421, 1994) zahteva, da mora ikono pravilno interpretirati vsaj 66% vseh vprašanih (Lindič, 2003, str. 47). V svoji analizi sem postavil veliko bolj strogo merilo. Smatram, da je ikona razumljena, če vsaj 90% vprašanih razume pravi (predvideni) pomen ikone, ali pa najde vsaj soroden pomen. Končno oceno za jasnost ikon kot dela informacijske arhitekture sem dobil na podlagi že omenjene lestvice (za srednje vsaj 60% pravilno interpretiranih ikon, ocena visoko pa zahteva 85% pravilno interpretiranih ikon). Poleg tega sem jasnost informacijske arhitekture preverjal med testiranjem uporabnikov. Opazoval sem koliko nepotrebnih napak je bilo storjenih zaradi nejasnosti, kako dolgo se je uporabnik učil uporabljati spletno stran ter kako idealna je funkcionalnost sistema (količina povezav ustrezna pričakovanjem uporabnika v določenem trenutku). Rezultati testiranja uporabnosti so pokazali, da je uporabnike na spletni predstavitvi E-uprava motila neidealna funkcionalnost sistema, kar pomeni, da je bilo večinoma preveč opcij izbire oz. povezav na voljo. Prav tako se je pokazalo, da so uporabniki potrebovali preveč časa za učenje uporabe strani. Pogosto so uporabniki delali tudi nepotrebne napake zaradi nepodčrtanosti povezav. Glede na to, da so uporabniki skupno rešili 71% nalog brez

30

problemov ali pa po neoptimalni poti v predvidenem času, dajem spletni strani E-uprava oceno srednje. Spletna stran MŠZŠslo pri testiranju uporabnosti ni pokazala pomembnih slabosti pri razumevanju informacijske arhitekture, sicer pa je bilo rešenih 59% nalog brez problemov ali pa po neoptimalni poti v predvidenem času in zato dobi stran oceno visoko. Na strani MŠuk so uporabniki delali pogosto nepotrebne napake zaradi nejasnosti povezav. Sicer so rešili 33% nalog brez problemov ali po neoptimalni poti, zato ocena nizko. Scenariji z nalogami in rezultati testiranja so predstavljeni v prilogi H. Rezultati analize z interpretacijo slik in ikon so pokazali, da so uporabniki na spletni strani E-uprava ugotovili pravi pomen ikon v 71%, zato ocena srednje. Delež pravilno interpretiranih ikon na spletni strani MŠuk pa je 44%, zato ocena nizko. Spletna stran MŠZŠslo ne uporablja ikon (razen ikone "hiša" kot povezava domov), tako da tu ocenjevanje ni imelo smisla. Podrobnejši rezultati so prikazani v tabeli (glej priloga I). Končna ocena jasnosti informacijske arhitekture za spletno predstavitev E-uprava je srednje, za MŠZŠslo ocena visoko ter za stran MŠuk ocena nizko. G) Dostopnost Dostopnost ima zelo velik vpliv na uporabnikovo učinkovitost. Z njo ugotavljamo, kako enostavno je priti do določene vsebine oz. informacij na spletni strani. Oceniti moramo, kako učinkovito so oblikovalci spletne predstavitve kategorizirali sklope informacij in kako so te tudi poimenovali. Seveda to velja tudi za ostale nivoje (sekundarni, terciarni, itd.) hierarhije vsebine. To sem analiziral z metodo razvrščanja kart. Na končno oceno je najmočneje vplival test upoštevanja standardov dostopnosti, ki jih je postavil konzorcij W3C (W3C, 1999). Standardi naj bi omogočali izboljšanje dostopnosti do spletnih vsebin ljudem z različnimi omejitvami (angl. disabilities). Uporabniki namreč lahko dostopajo do vsebin preko klasičnega brskalnika (angl. desktop browser), preko brskalnika z možnostjo zvoka (angl. voice browser), mobilnega telefona, računalnika v avtomobilu, ipd. Omejitve lahko pomenijo tudi različne motnje v okolju uporabnika kot je glasno ropotanje strojev, premalo ali preveč osvetljen prostor, onemogočena uporaba rok zaradi drugega dela.

Tabela 10: Kriteriji za oceno dostopnosti informacij (dostop na več načinov) Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk pomoč pri premikanju (namigi, dodatni opisi v vsebini) DA NE NE mrtve povezave (angl. dead-end) ne obstojajo DA DA DA možnost aktivne (uporabnik preko gesla vstopi v "svoj" del spletne predstavitve) ali vsaj pasivne (velikost teksta) prilagoditve vsebine

DA NE NE

rezultati iskalnika kakovostni (konkretna rešitev ne splošna) DA DA DA učinkovito kazalo (angl. sitemap) DA NE NE učinkovite drobtinice (angl. bradcrumbs navigation) NE NE NE povezave na arhivsko in najnovejšo vsebino DA DA DA obstoj bližnjic – direkten dostop do vsebin DA DA DA

Vir: po analizi Disabled Accessibility, 1999.

31

Standardi so razporejeni v tri skupine. V prvi skupini so standardi, ki jih vsi oblikovalci morajo upoštevati. V drugi skupini so tisti, ki naj bi jih vsi upoštevali. Tretja skupina standardov pa je bolj v opomin oblikovalcem, vendar to ne pomeni, da niso pomembni. Posamezni standardi in razporeditev v skupine so predstavljeni na svetovnem spletu (W3C, 1999). Test upoštevanja zgoraj omenjenih standardov je bil opravljen preko spletne (online) avtomatske skripte1 imenovane Bobby (Bobby, 2004). Za oceno visoko mora spletna stran pozitivno opraviti test za vsaj prvi dve skupini standardov. Če opravi test pozitivno samo za standarde prve (najpomembnejše) skupine dobi oceno srednje, sicer pa oceno nizko. Poleg tega, sem preveril še ali je možno do informacij priti na več načinov. To sem ocenil z več kriteriji (glej Tab. 10, na str. 30). Spletni strani MŠZŠslo in MŠuk imata kazali slabše učinkovitosti. Stran MŠZŠslo ima nepregledno in predolgo kazalo s predolgimi povezavami, česar ne moremo hitro prebrati. Stran MŠuk pa uporablja kazalo v obliki indeksa (angl. site index), ki ne omogoča razumevanja hierarhije strani spletne predstavitve v eni potezi, kar je glavna funkcija kazala. Na vseh treh spletnih predstavitvah "drobtinice" (angl. bradcrumbs) navigacija ni učinkovita, saj stran E-uprava ne uporablja podčrtanih povezav, poleg tega so te premajhne. To je potrdilo tudi testiranje uporabnosti. Podoben problem se pojavi na straneh MŠuk, na strani MŠZŠslo ta tip navigacije sploh ne deluje. Spletna predstavitev E-uprava doseže 87% (glej Tab. 10, na str. 30) pozitivno ocenjenih kriterijev, zato ocena visoko, stran MŠZŠslo doseže 50% delež, zato ocena nizko ter enako stran MŠuk ocena nizko. Rezultati testiranja standardov W3C preko avtomatske skripte Bobby so pokazali, da nobena od treh ocenjevanih spletnih predstavitev ne upošteva niti standardov prve (najpomembnejše) skupine (glej priloga J). Zaradi tega dajem oceno dostopnosti vsem trem spletnim predstavitvam nizko. Razvrščanje kart za spletno predstavitev E-uprava je bilo opravljeno posebej za domačo stran in sklop strani življenjskih dogodkov (situacije v katerih se znajdejo prebivalci Slovenije). Povezave na domači strani so uporabniki razvrstili precej podobno kot so dejansko nanizane na spletni strani (glej priloga K). E-storitve so združevali skupaj, vsebino o NATU in EU tudi, pravne zadeve so dali v isto skupino. Seveda obstajajo določena odstopanja, ko nekatere povezave uporabniki ne bi pričakovali na določeni spletni strani, vendar v celoti povezave niso kategorizirane napačno. ______________________________ 1 Skripte so programski jeziki, ki omogočajo obdelavo podatkov in izvajanje matematičnih funkcij. Skripte se lahko izvajajo na strani uporabnika - tisti, ki uporablja brskalnik - (Javascript) ali pa na strani strežnika (ASP).

32

Povezave na straneh življenjskih dogodkov so uporabniki presenetljivo podobno razvrstili (glej priloga K), zato na podlagi rezultatov razvrščanja kart dajem spletni predstavitvi oceno visoko za dostopnost informacij. Razvrščanje kart za spletno predstavitev MŠZŠslo je prav tako pokazalo zelo podobno kategorizacijo kot dejansko obstaja na spletni predstavitvi (glej priloga L). Pojavila so se le določena odstopanja, ki pa so bolj posledica presplošno opredeljenih oz. opisanih kart, kar je otežilo iskanje podobnosti. Zato dajem oceno visoko. Tudi razvrščanje kart za spletno predstavitev MŠuk je z manjšimi odstopanji pokazalo veliko podobnost kategorizacije vsebin na sami spletni predstavitvi (glej priloga M). Zato dajem tudi tu oceno visoko. Skupna ocena dostopnosti informacij je združitev zgoraj omenjenih ocen, pri čemer je imel test z avtomatsko skripto Bobby največjo težo. Kljub temu, da je razvrščanje kart uspešno, strani ne morejo biti ocenjene visoko z vidika dostopnosti. Tako so bile vse spletne strani ocenjene z oceno srednje. H) Konsistentnost in standardnost informacijske arhitekture Pri ocenjevanju standardnosti poskušamo ugotoviti, kako spletne predstavitve upoštevajo določene standarde, ki zagotavljajo uporabniku rutino oz. nekaj kar je uporabniku že priučeno iz prejšnjih izkušenj. Ti standardi oz. uveljavljene konvencije se lahko tičejo svetovnega spleta splošno ali pa posameznih tipov spletnih predstavitev. Poleg zunanje konsistentnosti moramo zagotoviti tudi notranjo konsistentnost. Spletna predstavitev mora zagotoviti konsistentno uporabo grafičnih elementov in nomenklature. V svoji analizi sem uporabil priporočila analize spletnih strani vladnih služb in ministrstev RS, katere naročnik je bil Urad vlade za informiranje RS in Ministrstvo za informacijsko družbo, izdelalo pa jo je podjetje CATI (CATI, 2002). Kljub temu, da so priporočila navedena za praktično uporabo na slovenskih vladnih spletnih predstavitvah, sem pogojno predpostavil, da naj veljajo priporočila tudi za angleško spletno predstavitev, ki jo sam ocenjujem. To je seveda lahko šibka predpostavka. Glede na dejstvo, da standardi za angleške predstavitve niso na voljo in gre za podobno naravo strani, sem to predpostavko vseeno sprejel. Priporočila so napisana za področje uporabnosti, vsebine, grafične podobe in tehnike. V nadaljevanju v tabeli prikazujem ta priporočila in sproti navajam ocene za vse tri spletne predstavitve (glej Tab. 11, na str. 33). Dodatno pojasnilo ocene kriterija navajam, kjer je to nujno potrebno. Uporabnost: Navigacija na strani MŠuk pogosto menja tip oz. pozicijo (desno, levo, na vrhu strani). Prav tako strani predstavitve MŠuk pretiravajo s stolpčnim prikazom vsebine. Iskalnik na strani MŠZŠslo je predaleč spodaj na spletni strani in ni viden ob prvem prikazu strani v brskalniku.

33

Tabela 11: Standardi oz. priporočila analize CATI Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk Uporabnost navigacija podobna in deluje podobno na vseh vladnih straneh

DA DA NE

dovolj velik prostor glavne vsebine DA DA NE iskalniki naj vsebujejo orodja za lažje iskanje in bodo na vidnem mestu

DA NE DA

vse pomembne informacije morajo biti dosegljive v HTML DA DA DA dokumenti za print naj bodo poleg v PDF in DOC tudi v RTF formatu

NE NE NE

datoteke > 50 Kb morajo opozoriti na dolžino NE NE DA povezave jedrnate NE NE NE povezave na relevantne tuje spletne strani so obvezne NE NE DA mrtve (dead-end) links in "under construction" ni dovoljeno DA DA NE velikost teksta nefiksna DA NE NE prva stran mora imeti kontaktne informacije DA DA NE Vsebina datum zadnje spremembe je obvezen in naj bo čim bolj ažuren

NE NE NE

novice opremljene z datumom nastanka DA DA DA smiselna in enotno organizirana ter poimenovana vsebina strani

DA DA NE

hierarhično urejena vsebina, ki ustreza resnični ureditvi vlade DA DA DA razumljivost poimenovanja navadnemu državljanu DA DA ? definirana poslanstvo in vizija spletnega mesta v uporabniku razumljivi obliki

DA DA DA

vsebina strukturirana glede na sorodnost uporabniku razumljivih kategorij

DA DA DA

vsaka stran mora imeti naveden povzetek DA NE DA manj pomembne informacije naj bodo skrčene NE NE NE nomenklatura elementov konsistentna NE DA NE Grafična podoba enaki elementi prepoznavnosti (barve, topografija, ...) DA DA NE državni simboli na vseh vladnih straneh DA DA NE stran naj se razlikuje v grafični podobi samo za predstavitev funkcionalnosti vladne službe

DA NE NE

okrasna grafika naj se umakne vsebini DA DA NE Tehnika spletna stran ne večja od 50Kb NE NE NE ne uporabljat nepreizkušenih tehnologij DA DA DA tehnologij, ki onemogočajo dostop uporabnikom minimalno DA NE DA

Vir: po analizi CATI, 2002. Vsebina: Dalje organizacija vsebine na straneh MŠuk ni najbolj enotna. Ali je vsebina razumljiva navadnemu državljanu za spletno predstavitev MŠuk ne morem ugotoviti brez sodelavca v Angliji, kar presega obseg tega dela.

34

Vse tri strani pretiravajo z navajanjem čim večjega obsega informacij, kar oteži razumevanje delovanja strani. Tudi nomenklatura elementov spletnih predstavitev E-uprava in MŠuk ni dosledna, saj na E-upravi najdemo poleg ostalega na primer gumb z isto funkcijo z imenom "najdi", drugič "išči". Na strani MŠuk enak problem, poleg tega pa najdemo različno poimenovane povezave kot so "home" in "homepage", "site index" in "a-z search" itd. Grafična podoba: Spletna predstavitev MŠuk nima svojega logotipa, kot ga ima mnogo spletnih predstavitev angleških ministrstev. Tudi državnih simbolov ne najdemo na tej strani. Glede na to, da spletni predstavitvi MŠZŠslo in MŠuk spadata med ministrstva, vsaka spletna predstavitev posameznega ministrstva pa ima svojo grafično podobo, to ni standardno. Stran MŠuk pogosto uporablja grafiko za dekoracijo. Tehnologija: Vse tri spletne predstavitve oz. njihove domače strani presegajo standard velikosti strani 50Kb (Nielsen, 2003), in sicer E-uprava zasede 120Kb, stran MŠZŠslo 80Kb, stran MŠuk pa 90Kb. Spletna predstavitev MŠZŠslo uporablja skriptni jezik (JavaScript)1 za delovanje glavne navigacije. Ta ob izklopu oz. blokadi skript preneha delovati, kar onemogoči uporabo te spletne predstavitve. Končna ocena za spletno predstavitev E-uprava je srednje, ker doseže 71% pozitivno ocenjenih kriterijev. Stran MŠZŠslo je ocenjena z oceno srednje z 61% deležem in stran MŠuk z oceno nizko z 41% (11/27) deležem pozitivno ocenjenih kriterijev.

I) Intuitivnost postopkov Raskin (1994) trdi, da nekaj kar postane intuitivno tekom časa, sploh ni intuitivno. Stvar je intuitivna ali pa ni, vmesnega stanja ni. Besedo intuitivno povezuje z besedo znano (angl. familiar), torej uporabniku je nekaj intuitivno oz. znano, če je že kdaj prej to videl oz. uporabljal. V takem primeru, lahko izkušnjo uporabi in ne izgublja časa z učenjem drugačnega postopka uporabe. Nielsen (2000) meni, da spletna predstavitev, ki ima vgrajen sistem pomoči, pomeni zgrešeno rešitev. Uporabnik se po nekaj sekundah odloči ali delovanje spletne strani razume ali ne. Če ne, jo hitro zapusti. Seveda to velja pogojno, saj v primeru, da uporabnik mora nekaj narediti ali najti, ga tak problem ne bo takoj odvrnil od nadaljnjega poizkušanja rešiti nalogo. V nadaljevanju prikazujem tabelo kriterijev, s katerimi sem ocenil intuitivnost postopkov (glej Tab. 12, na str. 35). Na spletni strani MŠuk najdemo preveč (tudi po 8) promocijskih pasic ob pomembni vsebini, kar odvrača uporabnikovo pozornost. Na strani E-uprava ima uporabnik možnost odločanja v ___________________________________________________ 1 Javascript je programski (skriptni) jezik, ki omogoča izvajanje različnih funkcij na strani uporabnika (tisti, ki uporablja brskalnik). V interakciji z uporabnikom se skripta izvaja kot odgovor na uporabnikove zahteve.

35

kritičnem trenutku (ko ne ve kako naprej pri opravljanju naloge), saj stran vsebuje učinkovito kazalo, iskalnik, navigacija "drobtinice", povezava domov, ipd. To ne velja za strani MŠZŠslo in MŠuk, kjer ima uporabnik v kritičnem trenutku na voljo nepregledno kazalo oz. indeks strani, navigacija "drobtinice" na strani MŠZŠslo ne dela in tudi iskalnik na tej strani ne omogoča naprednejšega iskanja. Na strani MŠuk ponekod glavna navigacija izgine in velikosti teksta ni možno povečati v brskalniku na več kot 50% straneh te spletne predstavitve. Sicer ima stran MŠuk iskalnik z naprednim iskanjem. Tabela 12: Kriteriji ocenjevanja intuitivnosti postopkov Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk obveščenost uporabnika (*glej oceno kriterija odzivnosti) DA NE DA elementi odvračanja pozornosti niso uporabljeni DA DA NE dana možnost odločanja DA NE NE lahko naučljiva navigacija NE DA NE povezava "domov" ko je pričakovano DA DA NE napisano po pričakovanjih uporabnika ali želji lastnika NE NE NE

Testiranje uporabnosti je pokazalo, da navigacija na spletni predstavitvi E-uprava ni enostavno naučljiva, saj so uporabniki potrebovali preveč časa, da so se naučili stran uporabljati. Sicer so bili tudi sami uporabniki mnenja, da je navigacija neoptimalna in preobsežna, kar ustvarja zmedo. Na spletni predstavitvi MŠuk navigacija menja položaj, zato uporabniki pogosto podvomijo, kako naprej pri opravljanju nalog. Prav tako navigacija prepogosto spreminja velikost pisav in barve, včasih se pojavi podčrtana, drugič ne. Vse to podaljšuje čas učenja uporabe strani. Nasprotje pa je spletna predstavitev MŠZŠslo, kjer je glavni navigacijski meni popolnoma jasen in deluje vedno enako, ostale povezave pa so vedno podčrtane. Vse tri ocenjevane spletne predstavitve neučinkovito prikažejo vsebino zanimanja uporabniku z vizualnega vidika, saj je dolžina vrstic teksta pogosto predolga. Poleg tega ni možen prelet teksta, ker ne uporabljajo elementov poudarjanja (odebeljeno, barve, ipd.). Zaradi dolžine vrstic so te pogosto "lomljene" v več vrstic teksta in to tudi oteži prelet vsebin. Tak način prikaza očitno bolj ustreza lastniku spletne predstavitve kot pa uporabnikom. Končna ocena intuitivnosti postopkov za spletno predstavitev E-uprava je srednje, saj doseže 66% pozitivno ocenjenih kriterijev, stran MŠZŠslo je ocenjena z oceno nizko s 50%, stran MŠuk pa z oceno nizko s 16% pozitivno ocenjenih kriterijev. J) Kakovost obrazcev Kakovost obrazcev razumemo kot kakršnokoli obliko interakcije med spletno predstavitvijo in uporabnikom, kjer mora uporabnik vnašati v spletni obrazec (z vnosnimi polji) določene podatke. Zato ocenjujemo, kako se spletna predstavitev oz. obrazec odziva na vnos posebnih znakov, prevelikih in premajhnih vrednosti, pravilnost vnosa oblike podatka, ipd.

36

Nielsen (2002) meni, da mora biti vnosno polje pri iskalniku dolgo vsaj 25 znakov, sicer se mora uporabnik vračati na začetek polja, da preveri ali je prav napisal iskano besedo. Na vseh treh ocenjevanih spletnih predstavitvah so vnosna polja dolga največ 20 znakov ali manj. Tabela 13: Kriteriji ocenjevanja kakovosti obrazcev Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk Vnosna polja gumb išči (angl. search) desno ob vnosnem polju DA DA DA gumb pošlji (angl. submit) spodaj pod obrazcem DA DA DA belo ozadje DA DA NE dolžina minimalno 25 znakov NE NE NE ne označuj polja z oznako "search" ampak označi gumb DA DA NE ne dovoli iskanja izven svojega spletnega mesta DA DA DA preverjena pravilnost vnosa na uporabnikovi strani NE NE NE preverjena pravilnost vnosa na strani strežnika NE N/A DA Vnos podatkov sprejme v nestandardni obliki (elektronska pošta, datum) DA N/A NE vnos prevelikih / premajhnih podatkov preverjen NE NE NE negativne vrednosti podatkov preveri DA NE DA posebni znaki ne povzročajo težav DA NE DA shranitev podatkov ob napaki DA N/A DA možnost potrditve pravilnega vnosa NE N/A DA prikrit vnos gesla DA N/A DA dovoljen čas vnosa (session) ustrezen DA N/A DA

Vir: po analizi Nielsen, 2002, str. 1-50.

Obrazec "pišite nam" na spletni strani E-uprava ne preverja pravilnosti vnesenih polj, preveri le ali smo kaj vnesli ali nič. To pomeni, da lahko uporabniki namerno pošiljajo sporočila brez pravega pomena in obremenjujejo baze podatkov in strežnik. Obrazec "moja e-uprava" prav tako ne preverja dolžine vnesenega niza (več kot 8 in manj kot 12), kot to omenja v opozorilu. S podobnimi problemi se srečujemo pri obrazcih spletne predstavitve MŠuk. Iskalnik na strani MŠZŠslo ne preverja vnosa podatkov, kar povzroči zamrznitev delovanja strani ob vnosu negativnih vrednosti ali praznega niza v vnosno polje. Tudi na strani strežnika na spletni predstavitvi E-uprava ne preverjajo pravilnost vnosa podatkov. Test sem opravil z vklopom blokade pošiljanja svojega naslova elektronske pošte, kar je povzročilo, da je obrazec "moja e-uprava" ob prijavi sprejel prikrit niz znakov in sicer zvezdic. Ob kasnejšem testu prijave na stran E-uprava strežnik ni sprejel mojega pravega naslova in javljal napako. Ob drugem poizkusu brez blokade je proces uspel brez zapletov. Prav tako obrazci ne preverjajo dolžine vnesenih podatkov, saj sem v polje "naslov" v obrazcu "pišite nam" na spletni predstavitvi E-uprava lahko vnesel več kot 500 znakov in obrazec je to sprejel. Vprašanje pa je ali je tako dolg naslov tudi shranil v bazi podatkov, ali ga je skrajšal brez opozorila uporabniku. Tudi na strani MŠuk obstaja obrazec, kjer vpišemo številko v zahtevanem intervalu, pa vseeno javi, da nismo vnesli dovolj velike številke.

37

Pri vnosu posebnih znakov se pojavlja problem le na strani MŠZŠslo, kjer delovanje celotne spletne strani ohromi. Končna ocena kakovosti obrazcev na spletni predstavitvi E-uprava je srednje z doseženimi 68% pozitivno ocenjenih kriterijev, stran MŠZŠslo je ocenjena nizko s 50% (5/10) in stran MŠuk ocenjena srednje z 62% pozitivno ocenjenih kriterijev. K) Odzivnost strani Pri tem kriteriju nas zanima, kako dobro je uporabnik obveščen o tem, kaj se dogaja s spletno predstavitvijo pri daljšem čakanju na izvršitev določene funkcije. Podobno nas zanima, kako se spletna predstavitev odzove v primeru napake. Veliko spletnih predstavitev na spletu predpostavlja, da povprečen uporabnik ve koliko časa se shranjuje datoteka dolžine 344 Kb na njihov trdi disk, vendar to ni res. Na hitrost prenosa jasno vpliva tudi hitrost prenosne linije (modem 56 kbps, ISDN, ADSL). Nobena od ocenjevanih spletnih predstavitev tega ne upošteva. Ob počasnejšem prenosu uporabnik ni obveščen, da naj malo počaka. Tabela 14: Kriteriji ocenjevanja odzivnosti strani Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk Čakanje pri povezavah na dokument zapisan čas hranjena na uporabnikov računalnik

NE NE NE

pri čakanju > 8 sek (ISDN) javi prej in sproti obvešča o napredku prenosa

NE NE NE

javljena uspešnost izvršene transakcije DA NE DA Napake (404 – napaka v url naslovu) ob napaki kazalo strani na voljo DA DA DA iskalnik ali povezava nanj na voljo DA NE DA gumb nazaj (angl. back) dela DA DA DA možnost javiti lastniku spletne predstavitve, da stran ne dela DA NE DA

Vir: po analizi 404 Research Lab, 2004.

Končna ocena odzivnosti spletne predstavitve za spletno predstavitev E-uprava je srednje z 71% pozitivno ocenjenih kriterijev, stran MŠZŠslo je ocenjena nizko zaradi 28%, stran MŠuk pa je ocenjena srednje z 71%. L) Pomoč Spletna predstavitev mora nuditi pomoč uporabniku, ko ta ne zna opraviti zadane naloge na spletni predstavitvi. Ugotovljeno je, da se uporabnik ob napaki ali oviri pri reševanju naloge počuti nelagodno ali celo neumno. Pomoč mora biti uporabniku razumljiva in blizu elementa, ki potrebuje pomoč (Lindič, 2003, str. 50). V tabeli prikazujem kriterije za oceno pomoči na spletni predstavitvi (glej Tab. 15, na str. 38).

38

Spletna predstavitev MŠZŠslo ne uporablja tipa pomoči, ki se pokaže ob prehodu z računalniško miško čez povezavo (angl. rollover hint), in sicer ravno tam kjer bi bil potreben. Na primer povezava "dr. Slavko Gaber" je enkrat povezava na življenjepis, drugič pa se pod njo skriva naslov elektronske pošte. Opazno je tudi, da na tej strani ni možno kontaktirati kakršnegakoli tehničnega osebja, ki skrbi za to spletno predstavitev. Prav tako ne vemo točno na koga naj vsebinska vprašanja naslovimo. To je pokazalo tudi testiranje uporabnikov. Navigacija "drobtinice" na tej spletni predstavitvi ne deluje, pač pa samo vizualno opozarja na hierarhijo spletnih strani. Pomoč ni zapisana jedrnato. Na spletni predstavitvi E-uprava so opisi predolgi, na strani MŠZŠslo je kazalo nepregledno in preobsežno, prav tako je indeks strani nepregleden na strani MŠuk. Tabela 15: Kriteriji ocenjevanja pomoči na spletni predstavitvi Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk Tip pomoči pomoč ob prehodu miške preko elementa (angl. rollover hint) DA NE DA dodaten opis poleg povezave DA DA DA iskalnik DA DA DA kazalo strani DA DA DA telefon upravljavcev spletnega mesta DA NE NE elektronska pošta za vsebinska vprašanja DA NE DA elektronska pošta za tehnična vprašanja DA NE DA navigacija "drobtinice" (angl. bradcrumbs) DA NE DA prilagoditev vsebine (velikost pisav,...) DA NE NE Kvaliteta pomoči blizu elementa, kjer potrebujemo pomoč DA DA DA jedrnata in omogoča hitri prelet NE NE NE na voljo, ko jo potrebujemo DA NE NE nudi primer rešitve DA DA DA nudi popravke (shoping shopping) NE NE NE

Vir: po analizi Sitemap Usability, 2002.

Na spletnih predstavitvah MŠZŠslo in MŠuk pomoč ni na voljo, ko jo uporabnik potrebuje, saj je kazalo na strani MŠZŠslo zaradi nepreglednosti neuporabno, iskalnik presplošen, opisi povezav (rollover hints) niso navedeni in tudi kontaktirati ne moremo nikogar za tehnična vprašanja. Tudi na strani MŠuk je kazalo oz. indeks strani nepregleden in neuporaben, prav tako manjka pogosto opis povezav ("rollover hint"). Na spletni predstavitvi E-uprava najdemo pomoč, ki nudi primer rešitve (kako opraviti dober razgovor za delovno mesto, kako napisati dober življenjepis, ipd.). Tudi na strani MŠZŠslo najdemo primere kot so: kako se prijaviti na razpis, kako napisati vlogo, ipd. Pomoč na strani MŠuk ima tudi veliko primerov rešitev. Noben od iskalnikov na vseh treh spletnih predstavitvah ne nudi opcije popravkov vnesenih iskanih besed v vnosno polje (kot to ponuja npr. iskalnik Yahoo.com). Končna ocena pomoči za spletno predstavitev E-uprava je visoko (86%), stran MŠZŠslo dobi oceno nizko (36%) in stran MŠuk oceno srednje (64%)

39

3.5. Rezultati analize tehnološke kakovosti spletnih predstavitev A) Programska neodvisnost Pri tem kriteriju ocenjujemo odvisnost spletne predstavitve od izbrane platforme, brskalnika in dodatkov (angl. plugin). Pomembno je, da pri analizi upoštevamo ciljnega uporabnika. Glede ne statistične podatke (EWS Web Server, 2004), ki zajemajo tedenski dostop uporabnikov v mesecu maju iz 122 držav, 84% uporabnikov uporablja Windows operacijski sistem, 2,8% operacijske sisteme na računalnikih Macintosh ter 11,8% uporabnikov ostale znamke operacijskih sistemov. Od vseh skupaj, je 77,1% uporabnikov uporabilo Microsoftov brskalnik, 9% uporabnikov pa brskalnik Netscape. Od ostalih uporabljenih brskalnikov sta omembe vrednejša še Opera in Mozilla. Prevladujoča Microsoftova brskalnika sta bila Internet Explorer verzije 6 (85,9%) in 5 (13,9%). Prevladujoče verzije Netscape brskalnikov pa so bile verzija 5 (93,9%), verzija 4.5 (3%) in verzija 4 (1,9%). Na podlagi zgornjih ugotovitev, sem se odločil, da testiram delovanje spletnih predstavitev v okoljih Windows in Linux/Unix. Uporabil pa sem brskalnike Internet Explorer 6, Netscape 4 in 6, Mozilla 1.6, Opera 7.2, Konqueror ter Lynx 2.8 (tekstovna verzija). Računalnikov Macintosh nisem uspel dobiti, zato sem se odločil, da to izpustim iz analize, ker presega diplomsko nalogo. V nadaljevanju razlagam rezultate analize (glej Tab. 16, na str. 40). Windows okolje: Vse tri spletne predstavitve so po pričakovanjih delovale nesprejemljivo v brskalniku Netscape 4. Spletna predstavitev E-uprava se razvleče v širino dveh ekranov, kar povzroči prekrivanje določenih grafičnih elementov. Desna stran spletne predstavitve (ankete) izgine iz vidnega polja in ni več dosegljiva, tudi funkcionalnost je ogrožena, saj nekateri gumbi več ne delujejo. Spletna predstavitev MŠZŠslo se v tem brskalniku prikaže levo poravnano, pisave so še manjše kot že so, kar oteži branje. Navigacija pa se prekriva z grafičnimi elementi. Tudi spletna predstavitev MŠuk se prikaže z napako. Vsaka povezava v navigaciji je delno prekrita s črnim kvadratom in to onemogoča branje. V brskalnikih Netscape 6 in Mozilla 1.6 ni bilo opaženih pomembnejših anomalij. Na spletni predstavitvi MŠZŠslo v brskalniku Opera 7.2 blokira delovanje glavne navigacije, kar je nesprejemljivo. V brskalniku Lynx 2.8 (tekstovna oblika prikaza spletne predstavitve) imajo vse tri spletne predstavitve podobne probleme. Tekst postane različno poravnan (levo, desno, sredinsko). Velika količina podčrtanega teksta postane nerazločna, pojavlja se podvajanje povezav in ponekod izginejo tabele s podatki. Unix/Linux okolje: Na vseh treh spletnih predstavitvah je v brskalniku Mozilla opazna sprememba pisav, na strani MŠZŠslo pa je celotna spletna predstavitev poravnana desno in ne sredinsko kot je

40

zamišljeno. Sicer se funkcionalnost ohrani. Podobno velja tudi za vse tri spletne predstavitve v brskalniku Konqueror. Vendar moram opozoriti, da spletna predstavitev MŠZŠslo v tem brskalniku ni več funkcionalna, saj glavni navigacijski meni ohromi. Tabela 16: Ocenjevanje programske neodvisnosti spletnih predstavitev Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk Windows okolje Internet Explorer 6 * utež 70,5% Netscape 4 * utež 0,3% Netscape 6 * utež 1,4% Mozilla 1.6 * utež 7% Opera 7.2 * utež 2,2% Lynx 2.8 * utež 0,1% Unix/Linux okolje Mozilla * utež 7% Konqueror * utež 0,1%

Končna ocena programske neodvisnosti za vse tri spletne predstavitve je visoko, saj so vsi podkriteriji z znatno ali večjo težo ocenjeni pozitivno (razen delovanje strani MŠZŠslo v brskalniku Opera). Uteži podkriterijev so oblikovane glede na statistiko uporabljenih brskalnikov v avgustu 2004 (W3schools, 2004). B) Hitrost Zanima nas, kako hitro delujejo ocenjevane spletne predstavitve na počasnejših povezavah dostopa na Internet (glej Tab. 17). Nielsen (2003) trdi, da uporabniki s počasnejšim dostopom do Interneta ne čakajo na prikaz vsebine spletne strani v njihov brskalnik dlje kot 10 sekund. Pri še počasnejših povezavah se ta čas poveča do 30 sekund. Pri hitrih povezavah kot je ADSL pa uporabniki pričakujejo vsebino v 4 sekundah. Tabela 17: Ocenjevanje hitrosti delovanja spletnih predstavitev Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk Online test čas tolerance: ADSL (1,44 Mbps) (< 4 sekunde) 14.46 sek. 3.58 sek. 2.69 sek. čas tolerance: ISDN 128Kbps (< 8 sekund) 21.44 sek. 7.51 sek. 7.86 sek. čas tolerance: 56Kbps (< 10 sekund) 38.74 sek. 13.74 sek. 20.70 sek. čas tolerance: 28Kbps (< 30 sekund) 62.29 sek. 23.05 sek. 38.17 sek. Praktični preizkus na ISDN (64kbps) čas tolerance: 64Kbps (< 10 sekund)

Vir: WebPage Download Speed Analyzer, 2004; Nielsen's Law of Internet Bandwitdh, 1998. Končna ocena hitrosti za spletno predstavitev E-uprava je nizko, saj čakanje na vsebino spletne strani presega vse meje tolerance uporabnikov. Spletna predstavitev MŠZŠslo dobi

41

oceno srednje saj deluje dovolj hitro le pri hitrem dostopu do Interneta. Podobno velja za stran MŠuk, ki dobi oceno srednje. C) Grafična odvisnost Spletna predstavitev ne sme biti popolnoma odvisna od grafičnih elementov, saj uporabniki s počasnejšim dostopom do Interneta oz. z računalniki slabše zmogljivosti pogosto uporabljajo blokado prikaza slik, kar pospeši prenos. V primeru, da je navigacija v povsem grafični obliki, to lahko pomeni, da taka spletna predstavitev ne bo delovala. V nadaljevanju navajam rezultate analize kriterijev za grafično odvisnost (glej Tab. 18). Vse tri spletne predstavitve preslabo poskrbijo za lažje in hitrejše prebiranje oz. iskanje informacij med vsebino, saj zelo redko naletimo na elemente odebeljenega teksta ali pa različne barvne efekte, ki to omogočijo. Poleg tega je tekstovna vsebina večinoma preobsežna in vrstice teksta predolge. Pri ostalih kriterijih ni bilo opaziti večjih problemov. Tabela 18: Ocenjevanje grafične odvisnosti spletnih predstavitev Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk stran ohranja funkcionalnost ob prikazu vsebine v tekstovni obliki brez grafike

DA DA DA

stran upošteva uporabnike z manjšimi ekrani in zato uporablja elemente poudarjanja teksta

NE NE NE

stran ne zahteva horizontalnega drsanja (scrolling) DA DA DA 256 barv (anomalije ne ovirajo dela) DA DA DA

Vir: po analizi Improving Web Interaction on Small Displays, 2003.

Končna ocena grafične odvisnosti je glede na enak delež (75%) pozitivno ocenjenih kriterijev pri vseh treh spletnih predstavitvah srednje. D) Uporaba tehnologij Ocenjujemo kako uporabljena (napredna) tehnologija spletne predstavitve ovira uporabniku dostop oz. nemoteno uporabljanje spletne predstavitve. Pri tem gre seveda za smiselnost uporabljenih tehnologij, ki jih nekateri brskalniki ne podpirajo, ali pa uporabniki sami blokirajo njihovo uporabo iz lastnih razlogov (hitrejši prenos, občutek varnosti). Preden razložim rezultate analize naj opišem nekatere tehnologije in nekaj njihovih slabosti. Tehnologija Flash (vektorske animacije) zahteva dodatek (angl. plugin). V primeru, da ga uporabnik nima naloženega na svojem operacijskem sistemu, to lahko povzroči, da spletne strani ne bo mogel uporabljati. Podobno velja pri tehnologiji Javascript, ki se večinoma uporablja za dinamično prilagajanje vsebine ali grafičnih elementov na spletni strani. Poleg tega omogoča dinamično preverjanje (angl. validation) pri vnašanju podatkov v obrazce in tudi uporabo "piškotkov" (angl. cookies) ter izdelavo premikajočih se navigacijskih menijev. Po podatkih (TheCounter, 2003a) naj bi 13% uporabnikov v maju 2003 imelo onemogočeno izvajanje skripte JavaScript. To pomeni, da ti uporabniki niso mogli uporabljati spletnih strani, ki uporabljajo skripte JavaScript, saj le-ta ni delovala. Podobno velja za tehnologijo

42

CSS (cascading stylesheets), ki omogoča nastavitev različnih parametrov (velikost, pozicijo, ipd.) za elemente (robovi, tekst, barve, itd.) na spletnih straneh. Ob blokadi CSS lahko izgled spletne strani tako iznakažemo, da ta ni več uporabna. Tudi pri uporabi zvoka je potrebno upoštevati, da mora ta biti privzeto izklopljen. Uporabnik mora imeti možnost izbire pri uporabi zvoka. Pri vseh omenjenih in drugih tehnologijah je pomembno, da te niso uporabljene pri kritičnih elementih (navigacija) na spletni predstavitvi. V nasprotnem primeru lahko ogrozimo nemoteno delovanje spletne predstavitve in frustracijo pri uporabniku. Sicer pa lahko vedno ponudimo alternativo uporabljeni tehnologiji, tako da funkcionalnost strani ohranimo. Dalje razlagam ocenjevanje kriterijev uporabljenih tehnologij (glej Tab. 19). Na spletni predstavitvi MŠuk se občasno pojavlja uporaba Flash tehnologije, vendar ne za kritično pomembne elemente. Na spletni strani E-uprava je elektronski naslov za tehnično in vsebinsko pomoč generiran preko skripte Javascript. Ob izklopu seveda naslova izgineta. Na spletni strani MŠZŠslo pa je glavni navigacijski meni odvisen v celoti od skripte Javascript in ob blokadi stran ni več uporabna, razen, če imamo čas pregledovati nepregledno kazalo. Tabela 19: Ocenjevanje uporabljenih tehnologij, ki ovirajo nemoteno uporabo spletnih strani Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk Splošno Java N/A N/A dodatki (plugin) JavaScript CSS (cascading stylesheets) Iframes N/A N/A N/A XML N/A N/A N/A zvok (vir: Using sound in websites, 2004) N/A N/A N/A Varnost SSL (secure socket layer) N/A prijava (login) samo enkrat N/A možnost odjave (logout) obvezna N/A računalniško generirano geslo možno spremeniti in o tem smo obveščeni

N/A

navodila za registracijo takoj ob obrazcu N/A

Vir: po analizi Webmonkey, 2004; Security Standards, 2003; Effective use of CSS, 1997; Nielsen, 1995.

Izklop CSS na spletni strani E-uprava povzroči nevidnost naslovnih pasic povezav v sredini spletne strani. Tudi vrhnja (povsem na vrhu strani) navigacija postane slabo vidna saj modre povezave na črni podlagi niso primerne. Ob izklopu CSS tudi spletna stran MŠZŠslo ohromi, saj glavni navigacijski meni odpove in javlja napako. Ostale neobravnavane tehnologije oz. omejitve pri nemoteni uporabi kot so na primer: okvirji (angl. frames), tabele (angl. tables), velikost in barva pisav, animirane slike formata gif89,

43

DHTML, SHTML so slabo podprte ali pa sploh ne samo pri zelo starih verzijah brskalnikov, ki niso več v uporabi. Zato jih nisem upošteval v analizi. Končna ocena smiselnosti uporabljenih tehnologij za spletno predstavitev E-uprava je srednje (77%), za spletno predstavitev MŠZŠslo nizko (33%) ter spletno predstavitev MŠuk visoko (100%). E) Domena Domena mora bit kratka, logična in lahko pomnljiva (Lindič, 2003, str. 54). Te kriterije sem preveril pred testiranjem uporabnosti. Uporabniki so morali po lastni domišljiji v brskalnik vtipkati njim najbolj primeren oz. logičen URL naslov spletne predstavitve. Seveda so imeli na voljo več poizkusov, pri tem pa niso smeli uporabiti spletnih iskalnikov kot sta Najdi.si ali Yahoo.com. Rezultati so pokazali, da je večina uporabnikov brez problemov našlo spletno predstavitev E-uprava. Kljub temu, da domena (http://e-uprava.gov.si/e-uprava) ni enostavno pomnljiva oz. po nepotrebnem podvaja besede, zaradi avtomatske preusmeritve deluje več naslovov (http://www.euprava.si, http://www.e-uprava.si). Tudi spletno stran MŠZŠslo (http://www.mszs.si/slo) so po nekaj poizkusih uspeli najti. Spletno stran MŠuk pa večinoma ne, kljub opozorilu, da angleške spletne strani uporabljajo končnico ".uk" in ne ".si". Razlog je bil v uporabi besede "gov" v naslovu (http://www.dfes.gov.uk), ki ga uporabniki niso pričakovali. Seveda je potrebno upoštevati, da je bilo testiranje opravljeno s slovenskimi uporabniki spleta. Britanski uporabniki vedo, da imajo poddomene znotraj .uk vrhnje domene (.co.uk, .gov.uk,…). Končna ocena smiselnosti in uporabnosti domene za spletno predstavitev E-uprava je visoko. Ocena za spletno predstavitev MŠZŠslo je srednje, saj so uporabniki v povprečju potrebovali tudi do štirikrat več poizkusov kot za spletno predstavitev E-uprava. Za spletno stran MŠuk pa moram vzeti kritično distanco, saj neuspeh testiranih uporabnikov ne morem enačiti z logičnim razmišljanjem Angleža, ki pozna značilnosti uporabe spleta v svoji državi tako kot Slovenec pozna značilnosti v svoji državi. Vseeno dobi stran oceno visoko. F) Meta podatki Metapodatki so podatki o podatkih, ki se uporabljajo za opis določenih elementov na spletni strani ali pa strani kot celote (Lindič, 2003, str. 54). V primeru, da ima spletna stran kvalitetne metapodatke, je verjetnost, da uporabnik najde spletno stran preko iskalnika (Yahoo.com, Google.com) veliko večja. V tabeli prikazujem ocene kriterijev za kvaliteto metapodatkov (glej Tab. 20, na str. 44). Stavek <! doctype> brskalniku pove, v kateri različici HTML oz. XHTML jezika je spletna predstavitev napisana. Iskalniki kot je Yahoo.com pogosto najprej preverjajo navedbo tega stavka. Preverjajo tudi zapis naslova spletne strani (<title>) in navedbo ključnih besed (<meta

44

keywords>) ter opisa strani (<meta description>). Čeprav ključnih besed in opisa strani danes pogosto iskalniki več ne preverjajo zaradi zlorab teh opcij, sem to vključil v analizo, saj se mi zdi pomembno. Tabela 20: Ocenjevanje kvalitete metapodatkov Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk naveden stavek <!doctype …> DA NE DA naveden naslov spletne strani <title …> DA DA DA navedene ključne besede <meta keywords =""> DA DA DA naveden opis strani <meta description=""> DA DA DA grafični elementi imajo alternativen opis <alt=""> NE NE NE povezave imajo dodaten opis <a title=""> NE NE NE Javascript posebej v zunanji datoteki NE DA NE kazalo strani (angl. site map) DA DA DA redka uporaba vprašaja "?" v tekstu NE DA NE

Vir: po analizi Heng Christopher, 2003; How Search Engines Rank Web Pages, 2003. Alternativni opisi grafičnih elementov pridejo prav ob izklopu izrisa teh elementov. V takem primeru se pokaže alternativni opis in to ohrani delovanje oz. uporabo spletne strani. Vse tri spletne predstavitve ne uporabljajo alternativnega opisa dovolj konsistentno (ob izklopu grafike na spletni strani MŠZŠslo izginejo gumbi iskalnika "išči"). Prav tako pogosto manjka dodaten opis povezav. Iskalniki kot je Yahoo.com pogosto preverjajo alternativne opise, zato ob njihovem zapisu s tem povečamo tudi možnost najdbe spletne predstavitve s strani uporabnika. Dalje, skripte kot je Javascript, je priporočljivo zapisati v zunanjo datoteko posebej, saj iskalniki berejo spletne strani od začetka proti koncu. To pomeni, da po nepotrebnem berejo skripte pred pomembno vsebino (skripte se namreč pogosto zapiše v glavo (<head>) HTML datoteke). Spletni strani E-uprava in MŠuk se tega ne držita. Iskalniki pogosto preverjajo kompleksnost povezav na spletnih straneh iste spletne predstavitve, zato je kazalo strani s povratnimi povezavami na vse strani spletne predstavitve še kako dobrodošlo. S tem namreč povzročimo, da iskalnik bere isto vsebino ponovno in povečamo verjetnost najdbe spletne strani. Vse tri spletne predstavitve imajo kazalo oz. indeks strani. Spletni predstavitvi E-uprava in MŠuk prepogosto uporabljata znak vprašaj (?) med vsebino na spletnih straneh. Iskalniki se včasih ujamejo v neskončno zanko, ko med branjem vsebine naletijo na znak "?", saj je ta pogosto uporabljen pri navajanju parametrov. V takem primeru smo izločili spletno predstavitev iz iskalnikovega seznama najdenih spletnih predstavitev. Končna ocena kvalitete metapodatkov za spletno predstavitev E-uprava je nizko, saj doseže 55% pozitivno ocenjenih kriterijev, spletna stran MŠZŠslo je ocenjena srednje s 66% ter spletna stran MŠuk ocenjena nizko s 55% deležem. G) Uporaba URL Uporaba naslovov URL (Uniform Resource Locator) oz. njihov pomen narašča. Februarja 2003 naj bi 64,4% uporabnikov po celem svetu dostopalo do spletnih strani z neposrednim

45

vnosom spletnega naslova (StatMarket, 2003). V tabeli prikazujem rezultate analize naslovov URL (glej Tab. 21). Tabela 21: Ocenjevanje ustreznosti naslovov URL Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk URL naslov krajši od 78 znakov NE NE NE mešana uporaba velikih in malih črk ni uporabljena DA DA DA URL naslov je enostavno pomnljiv NE NE NE ustrezna končnica (.si, .com, …) DA DA DA lomljivi URL naslovi(hackable) NE NE DA URL naslov domače strani brez dodatnega teksta za končnico, ali pa obstaja preusmeritev

DA DA DA

Vir: po analizi URL as UI, 1999.

Dolžina URL naslovov mora biti kratka, saj si jih drugače ne moremo zapomniti. Naslovi na vseh treh spletnih predstavitvah pogosto presegajo dolžino 100 znakov. Tudi pomnljivost naslovov ni enostavna (http://e-uprava.gov.si/e-uprava/zivljenjskeSituacije Drevo.euprava? dogodek.id=12000", "index.cfm?i_ID=114"). Končnice URL naslovov so ustrezne in po pričakovanjih uporabnika. Spletna mesta v slovenskem internetnem prostoru imajo v URL naslovu končnico ".si", kar spletni strani E-uprava in MŠZŠslo upoštevata. Podobno spletna mesta v angleškem internetnem prostoru uporabljajo končnico ".uk", kar spletna stran MŠuk tudi upošteva. Lomljivost URL naslovov je praktičen način navigacije po spletnih straneh, če pač te naslove poznamo. Lomljenje naslovov na spletni strani E-uprava povzroči povezavo oz. preusmeritev na domačo stran. Podobno lomljeni naslovi na spletni strani MŠZŠslo ponekod ne dovolijo dostopa ("http://www.mszs.si/slo/aktualno/"). Ti problemi se ne pojavljajo na spletni strani MŠuk. Končna ocena URL naslovov za spletno predstavitev E-uprava je nizko (50%), za spletno predstavitev MŠZŠslo nizko (50%) ter spletno predstavitev MŠuk srednje (66%). H) Kakovost naprednih rešitev Pri ocenjevanju kakovosti naprednih rešitev ocenjujemo kvaliteto napisane programske kode, razmerje med kakovostjo in velikostjo avdio- in videoposnetkov. Pri tem pa se običajno opremo na znanje strokovnjaka za posamezno področje (Lindič, 2003, str. 55). Glede na to, da naprednih rešitev na ocenjevanih spletnih straneh nisem našel, sem se odločil, da ocenim kvaliteto programske kode HTML in CSS ter Javascript (glej Tab. 22, na str. 46). Za preverjanje kakovosti napisane programske kode HTML sem uporabil avtomatično (online) skripto (W3C Markup Validation Service, 2004). Ta namreč preveri ustreznost programske kode standardom in priporočilom konzorcija W3C. Test spletne predstavitve E-uprava je javil 129 napak. Kljub pregledu napak zaradi realne ocene ne morem mimo sledečih: spuščanje končnih HTML etiket (angl. tag, <table> zahteva

46

končno etiketo </table>, ipd.), manjkajoči atributi (<script> zahteva navedbo tipa skripte <script type="Javascript">), napake (<tr> zapisano kot <trr>, ipd.). Podobne vrste napak se pojavljajo v HTML kodi pri vseh treh ocenjevanih spletnih predstavitvah. Tabela 22: Ocenjevanje kakovosti HTML, CSS in Javascript programske kode Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk HTML CSS Javascript

Za preverjanje CSS programske kode sem prav tako uporabil avtomatično (online) skripto (W3C CSS Validation Service, 2004). Programska koda CSS spletnih predstavitev MŠZŠslo in MŠuk ni imela napak. Kar pa ne velja za spletno stran E-uprava. Po pravilih pisanja programske kode CSS za element povezave (angl. link) mora biti navedba parametrov v sledečem vrstnem redu, če želimo, da bo element deloval pravilno (a:link, a:visited, a:hover, a:active). Spletna stran E-uprava krši ta vrstni red (a:link, a:visited, a:active, a:hover), a uporabniku ta napaka ni očitna zaradi iste barve povezav na spletni strani. Vendar tu ocenjujem kvaliteto programske kode. Napak v skriptah Javasrcipt nisem zasledil. Končna ocena kakovosti naprednih rešitev za spletno predstavitev E-uprava je nizko (33%), za spletno predstavitev MŠZŠslo srednje (66%) ter spletno predstavitev MŠuk srednje (66%). I) Zanesljivost Zanesljivost delovanja spletne predstavitve lahko merimo na različne načine. Merimo lahko čas, ko spletna predstavitev ali posamezna stran znotraj nje ni dosegljiva. Lahko pa tudi ocenjujemo ali se spletna stran obnaša vedno enako ob danih pogojih (Lindič, 2003, str. 55). Sam sem ocenil delovanje na podlagi opažanj v obdobju celotnega ocenjevanja in analiz. Spletna stran E-uprava deluje konsistentno, res pa je, da ob različnih urah v dnevu niha odzivnost spletne strani (predvsem hitrost). Podobno velja za spletno predstavitev MŠuk. Spletne strani MŠZŠslo pa pogosto ni bilo možno doseči in sicer brez opozorila. Končna ocena zanesljivosti delovanja za spletni predstavitvi E-uprava in MŠuk je visoka, spletna stran MŠZŠslo pa dobi oceno srednje. J) Prisotnost napak Pri ocenjevanju napak je potrebno ločiti med napakami, ki samo upočasnijo delovanje spletne strani oz. uporabnikovo izvajanje nalog, in tistimi, ki popolnoma ohromijo delovanje spletne strani. V tabeli navajam rezultate analize (glej Tab. 23, str. 47). Napake na strani strežnika sem opazil le na spletnih predstavitvah E-uprave in MŠuk. Na strani E-uprava je strežnik sprejel naslov elektronske pošte v nepravilni obliki (kar sem že opisal, glej kriterij kakovost obrazcev). Prav tako na spletni strani MŠuk strežnik sprejema

47

prazne, neizpolnjene obrazce (spletna stran E-learning strategy, 2004), kljub temu, da navodila navajajo obveznost izpolnitve določenih vnosnih polj. Napake v URL naslovih se pogosto pojavljajo na spletni predstavitvi MŠuk (vsaj 15), na spletni strani MŠZŠslo sem opazil 2 napaki, spletna stran E-uprava ni imela napak v URL naslovih. Napake v obrazcih z vnosnimi polji sem odkril na spletni strani MŠZŠslo, kjer napačen vnos podatka v iskalnik ohromi delovanje celotne spletne predstavitve. Tabela 23: Ocenjevanje prisotnosti napak na spletnih straneh Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk Upočasnjujoče napake CSS napake v slovnici in jeziku Kritične napake napake v Javascript napake na strani strežnika napake v URL (rezultati: W3C Link Checker, 2004) napake v obrazcih z vnosnimi polji

Končna ocena prisotnosti napak na spletni predstavitvi E-uprava je srednje (83%), spletni strani MŠZŠslo ter MŠuk sta ocenjeni srednje (66%). 4. KONČNA OCENA IN PRIMERJAVA SPLETNIH PREDSTAVITEV 4.1. Primerjava vsebinskih, uporabnostnih in tehnoloških kriterijev Na podlagi končnih ocen kriterijev posameznih spletnih predstavitev (glej Tab. 24, na str. 48) lahko naredimo tudi primerjavo med spletnimi predstavitvami in ugotovimo, na katerih področjih so posamezne spletne predstavitve bolje oblikovane kot ostale. Vsebina: Vse tri spletne predstavitve ne skrbijo dovolj za dvig zaupanja uporabnikov. To se najbolj kaže v ne dovolj jasnem izražanju namena spletnih strani, slabi odzivnosti uporabniku, "skrivanju" podatkov o lastniku spletne strani, ponekod v nepredvidljivem ter počasnem delovanju spletnih strani (slednje pri slabšem dostopu na Internet). Nasprotno pa vse tri spletne strani ne pozabljajo na strokovnost pri navajanju vsebine. Kakovost informacij je povprečna na vseh treh spletnih straneh zaradi podobnih vzrokov. Standardi primernosti prikaza novic na spletnih straneh so izredno slabo upoštevani, poleg tega je dolžina vrstic teksta občutno predolga ali pa pretirano kratka v stolpcih. Dostopnost do informacij preko drugih virov je prav tako problem na vseh treh spletnih predstavitvah. Sicer pa vse tri spletne strani skrbijo za ažurnost vsebine. Obsežnost informacij je v primerjavi s spletnima stranema

48

obeh ministrstev za šolstvo na spletni strani E-uprave očiten problem, kar je morda razumljivo, saj spletna stran pokriva zelo široko področje vsebine. Tabela 24: Končna ocena posameznih spletnih predstavitev E-uprava MŠZŠslo MŠuk KONČNA OCENA nizka nizka nizka

VSEBINA nizka nizka nizka Vrednost informacij nizka nizka nizka a. Verodostojnost informacij povprečna povprečna nizka 1. Zaupanje nizka nizka nizka 2. Strokovnost visoka visoka povprečna b. Informativnost nizka nizka nizka 1. Kakovost informacij povprečna povprečna povprečna 2. Dostopnost visoka (-1) povprečna (-1) visoka (-1) 3. Aktualnost visoka visoka visoka c. Obsežnost nizka visoka visoka Vrednost komunikacije nizka nizka povprečna a. Zasebnost povprečna nizka povprečna b. Odzivnost nizka povprečna visoka 1. Kakovost odziva nizka visoka visoka 2. Hitrost odziva nizka nizka visoka c. Oblikovanje skupnosti povprečna povprečna povprečna UPORABNOST nizka nizka nizka Oblika nizka nizka nizka a. Grafična podoba povprečna povprečna nizka b. Estetika nizka nizka povprečna Struktura nizka nizka nizka a. Kakovost strukture strani nizka nizka nizka 1. Vsebinska struktura povprečna povprečna povprečna 2. Vizualna struktura nizka povprečna nizka 3. Konsistentnost povprečna povprečna nizka b. Informacijska arhitektura nizka nizka nizka 1. Jasnost IA povprečna visoka nizka 2. Dostopnost povprečna nizka nizka 3. Standardnost in konsistentnost povprečna povprečna nizka Kakovost interakcije nizka nizka nizka a. Intuitivnost postopkov povprečna nizka nizka b. Interaktivnost strani povprečna nizka povprečna 1. Kakovost obrazcev povprečna nizka povprečna 2. Odzivnost povprečna nizka povprečna 2. Pomoč visoka nizka povprečna TEHNOLOGIJA nizka nizka nizka Tehnološka neodvisnost povprečna povprečna povprečna a. Programska neodvisnost povprečna nizka povprečna

49

b. Hitrost nizka povprečna povprečna c. Grafična odvisnost povprečna povprečna povprečna Uporaba tehnologij povprečna nizka visoka Kakovost izvedbe nizka nizka nizka a. Osnovni elementi nizka nizka nizka 1. Domena visoka povprečna visoka 2. Metapodatki nizka povprečna nizka 3. Uporaba naslovov URL nizka nizka povprečna b. Kakovost naprednih rešitev nizka povprečna povprečna c. Zanesljivost visoka povprečna visoka d. Prisotnost napak povprečna povprečna povprečna

Vir: povzeto po lastni analizi.

Spletni strani E-uprava in MŠuk se zavedata pomena zasebnosti podatkov, kar vidimo v navedbi politike zasebnosti, vendar pa obe hkrati pozabljata, da uporabniki ne berejo teksta, ki ni prikazan v primerni obliki, torej je končni rezultat, kot da politika zasebnosti ni navedena. Slaba odzivnost uporabniku je predvsem problem spletne strani E-uprava, saj odziva na vprašanje (preko elektronske pošte) sploh ni bilo. Oblikovanje skupnosti je opazno na vseh treh spletnih straneh, vendar kot sem že omenil, so nedosledno kršeni standardi primernosti prikaza vsebine (predvsem pri novicah). Uporabnost: Grafična podoba vseh treh spletnih strani ni "najboljša", saj barve niso učinkovite pri motivaciji uporabnika kot si to želi lastnik spletnih strani. Podobno je tipografija na spletnih straneh obeh ministrstev za šolstvo slaba. Spletni strani E-uprava in MŠuk po nepotrebnem otežujeta enostavno in hitro razumevanje uporabniškega vmesnika (kako stran deluje), medtem ko spletna stran MŠuk pretirano uporablja grafične elemente v dekorativne namene in krši standarde promocije na spletnih straneh. Presenečen sem nad ocenami estetike. Spletna stran E-uprava je dobila nizko oceno verjetno zaradi prenasičenosti informacij na posamezni spletni strani, medtem ko spletna stran MŠZŠslo oceno nizko zaradi izbora barv. Struktura na vseh treh spletnih straneh ni učinkovita. Vsebinska struktura je slaba, kar se je pokazalo kot preobremenjenost spletnih strani s količino informacij in tudi njihova pozicija ni bila vedno pričakovana. Prav tako je slaba vizualna podpora vsebinski strukturi, saj so spletne strani pogosto predolge (več ekranov), standardi primerne oblike povezav so močno kršeni, prav tako pa je neučinkovit prikaz teksta oz. elementi poudarjanja niso dovolj uporabljeni. Informacijska arhitektura je najslabša na spletni strani MŠuk. Sicer pa vse tri spletne strani slabo upoštevajo standarde za oblikovanje spletnih predstavitev vladnih institucij. Intuitivnost postopkov je najslabša na spletni strani MŠuk, spletna stran MŠZŠslo pa ne upošteva želja uporabnika pri oblikovanju tekstovne vsebine na strani, saj ta ni hitro preletljiv in večinoma preobsežen. Interaktivnost strani z uporabnikom je na spletni strani MŠZŠslo izredno slaba. Predvsem mislim tu na iskalnik, ki je izredno občutljiv na napake, ki v celoti ohromijo delovanje spletne strani. Poudariti pa moram, da je na spletni strani E-uprava zelo dobro poskrbljeno za pomoč uporabniku pri opravljanju nalog na strani.

50

Tehnologija: Tehnološka neodvisnost je pri vseh treh spletnih straneh povprečna. Hitrost predstavlja oviro, saj vse tri spletne strani oz. njihove domače strani presegajo velikost 50 Kb, kar pomeni, da uporabniki s počasnejšimi povezavami ne morejo dostopiti do njih oz. ne bodo tolerirali čakanja. Tudi niso najbolj grafično neodvisne, saj zaradi dolgih tekstov in slabe uporabe elementov poudarjanja, uporabniki na manjših ekranih izgubljajo preveč časa z drsanjem (angl. scroll) po spletnih straneh. Uporabljene tehnologije, ki bi morebitno ovirale uporabnika pri uporabi spletne strani, so problem predvsem na spletni strani MŠZŠslo in tudi strani E-uprava. Govorim o uporabi skript, ki ob blokadi na strani MŠZŠslo ohromi delovanje spletne strani, na spletni strani E-uprava pa izgineta elektronska naslova za tehnično in vsebinsko pomoč. Poglejmo osnovne elemente izvedbe, kot so domena, metapodatki in naslovi URL. Spletni strani E-uprava in MŠuk imata slabe metapodatke. Spletni strani E-uprava in MŠZŠslo pa uporabljata občutno predolge naslove URL, ki so zaradi tega slabše pomnljivi. Vse tri spletne strani pešajo v kvaliteti naprednih rešitev (ocenjevano je bilo HTML, CSS, Javascript), saj programerji niso niti pregledali kode za morebitne tiskarske škrate. Zanesljivo delovanje je na vseh treh spletnih straneh dokaj zadovoljivo, najslabše na spletni strani MŠZŠslo. Končno omenjam še pojavljanje napak na vseh treh spletnih straneh, ki jih je mnogo preveč. Torej, če primerjamo bolj splošno vsebinsko kakovost, spletna stran MŠZŠslo prednjači pred ostalima dvema po vrednosti informacij, spletna stran MŠuk pa po vrednosti komunikacije. Pregled uporabnostne kakovosti pove, da je v grafični podobi malo na slabšem spletna stran MŠuk, občutno pa je ta stran slabša od ostalih dveh v kakovosti strukture informacij. Kakovost interakcije spletne strani z uporabnikom je najslabša na spletni strani MŠZŠslo. V pogledu tehnološke kakovosti, so spletne predstavitve precej izenačene, čeprav je spletna stran E-uprava malo na slabšem. 5. SKLEP Ponudba informacij na Internetu je vsak dan bolj obsežna. Podjetja morajo zato iskati nove načine, kako pridobiti konkurenčno prednost pri trženju preko svetovnega spleta. Trendi kažejo, da uporabniki zahtevajo višjo stopnjo uporabnosti spletnih predstavitev, kar se kaže tudi v zmanjšanju atraktivnega grafičnega oblikovanja. Podobno velja tudi za spletne predstavitve državnih institucij, ki nudijo državljanom informacije in različne storitve v elektronski obliki. Glede na to, da si državne institucije ne konkurirajo med seboj neposredno, je pogosto opaziti premajhno motiviranost pri oblikovanju kakovostne spletne predstavitve. Menim, da so tu potrebne spremembe. Zgornja teza je bila vodilo tudi v tem diplomskem delu, saj je bil v ospredju predvsem uporabnik in njegove potrebe oz. zahteve. Seveda moramo upoštevati ves čas tudi lastnika spletnega mesta, saj mora tudi ta izpolniti svoje cilje.

51

Kakovost spletnih predstavitev lahko vrednotimo z uporabo številnih metod. Izbrane metode ocenjevanja so se izkazale za dovolj ustrezne, pri tem pa sem poskušal vedno kombinirati rezultate analiz ostalih metod pri posameznih kriterijih. Končni rezultati ocenjenih kriterijev morda nakazujejo na precejšnjo strogost ocenjevanja, saj se večinoma pojavlja ocena srednje, vendar sem takšne ocene tudi pričakoval, saj je visoko oceno kakovosti v vseh pogledih izredno težko doseči. Naj omenim nekatere popravke za vse tri ocenjevane spletne predstavitve, ki bi skupno oceno precej popravili oz. izboljšali. Pri vsebinski kakovosti spletnih predstavitev ocenjujemo vrednost informacij in komunikacije. Slabšo oceno vrednosti informacij povzroča nizka ocena kriterija zaupanje in povprečna ocena kriterija kakovost informacij. Zaupanje bi se precej izboljšalo že z bolj jasno opredelitvijo namena spletnih predstavitev (predvsem E-uprava in MŠuk). Politika zasebnosti (angl. Privacy policy) mora biti obvezno napisana (MŠZŠslo) in bolj opazna (E-uprava) ter napisana jedrnato. Zaupanje bi povečal hitrejši prenos domačih spletnih strani (te so prevelike, preko 50Kb) in hitrejši odziv uporabniku. Kakovost informacij bi izboljšali že z upoštevanjem standardov navajanja novic na spletnih straneh. Druga največja težava pa so pogosto predolge vrstice teksta, ki se težje berejo hitro. Slabšo oceno vrednosti komunikacije pa povzroča povprečna ocena kriterija zasebnost. Vsebina po standardih politike zasebnosti ni navedena dosledno oz. je pomanjkljiva. Predvsem morata to popraviti spletni strani MŠZŠslo in MŠuk. Stran E-uprava pa mora tudi občutno izboljšati odzivnost uporabniku, ko ta išče pomoč preko elektronske pošte. Pri uporabnostni kakovosti spletnih predstavitev ocenjujemo obliko, strukturo in kakovost interakcije. Ocena oblike je slabša zaradi številnih razlogov, tako v grafični podobi kot estetiki. Predvsem je potrebno izboljšati grafično podobo, ki nosi največjo težo ocene. Barve (predvsem na E-upravi in MŠuk) niso najbolje izkoriščene v namene motivacije uporabnika, da sledi vsebini na strani. Stran E-uprava mora tri vstopne točke na vrhu narediti bolj vidne in logično uporabne (uporabnik se pogosto vpraša: ali je logično, da "kliknem" z miško na ta element in kaj bom s tem dosegel?). Tudi domača stran MŠuk ne uporablja najboljših kontrastov za ločevanje vsebine. Strani MŠZŠslo in MŠuk morata omogočiti povečavo črk oz. teksta. Na E-upravi pa je preobsežna navigacija. Uporabnik ne želi imeti vseh opcij na voljo, pač pa le tiste, ki se mu zdijo v dani situaciji logično uporabne in verjetne. Spletna stran MŠuk bi morala omejiti uporabo grafičnih elementov v dekorativne namene in izločiti promocijske vsebine iz glavne vsebine, ki ovirajo in demotivirajo uporabnika pri branju vsebine, zaradi katere je tudi prišel na spletno stran. Ocena estetike je večinoma slabša zaradi občutka prenasičenosti s tekstom na spletnih straneh. Oceno strukture delimo na vsebinsko in vizualno strukturo ter oceno informacijske arhitekture. Vse tri spletne predstavitve bi morale zmanjšati količino informacij na posamezni spletni strani, skrajšati dolžino povezav in (ponekod) odpraviti dvoumnost povezav. Hkrati opozarjam na nepodčrtanost povezav (izjema MŠZŠslo) kot velik problem uporabnosti. Potrebno je tudi bolj učinkovito grupiranje sorodnih povezav. Spletni strani MŠZŠslo in MŠuk bi lahko ponujale možnost prilagoditve vsebine

52

uporabniku, prav tako je treba povečati preglednost njunih kazal (angl. site map) spletne predstavitve ter omogočiti navigacijo "drobtinice" (angl. bradcrumbs). Ocena kakovosti interakcije je najslabša za spletno stran MŠZŠslo. Preveč kriterijev je ocenjenih z nizko. V samem delu ponudim številne rešitve, ki bi lahko ocene izboljšale. Pri tehnološki kakovosti spletnih predstavitev ocenjujemo tehnološko neodvisnost, uporabljene tehnologije in kakovost same izvedbe strani. Ocena tehnološke neodvisnosti bi se izboljšala z zmanjšanjem velikosti domačih strani (v Kb), saj bi s tem skrajšali čas dostopa do spletnih predstavitev. Ocena uporabljenih tehnologij je kritična za spletno stran MŠZŠslo, pa tudi stran E-uprava zasluži nekaj graje. Predvsem je potrebno odpraviti popolno odvisnost navigacije na strani MŠZŠslo od skript Javascript in nastavitev lastnosti elementov (CSS, cascade stylesheets). Na E-upravi se brez potrebe uporablja skripta Javascript za izpis naslovov elektronske pošte za tehnično in vsebinsko pomoč na strani. Ocena kakovosti izvedbe spletne strani je odvisna od več elementov. Vse tri spletne strani bi lahko izboljšale kakovost metapodatkov in dolžino URL naslovov skrajšale. Ugotovimo lahko, da imajo ocenjene spletne predstavitve precej pomanjkljivosti. A kljub temu, njihova odprava ne zahteva večjega napora. Predvsem to priporočam za izboljšanje uporabnosti spletnih predstavitev. Odprava pomanjkljivosti bi verjetno povečala obisk uporabnikov teh spletnih predstavitev, saj ima na primer stran E-uprava le 6% mesečni doseg (RIS, 2004). Hkrati pa bi spletne predstavitve uresničile svoj namen in poslanstvo.

53

LITERATURA [1] Battleson B., Booth A., Weintrop J.: Usability testing of an academic web site : A case

___study. Journal of Academic librarianship, New York, 5 (2001), 27, str. 84-95. [2] Bickford Peter: Human Interface Online: A Question of Trust.

[URL: http://developer.netscape.com/viewsource/bickford_trust.html], 2003.

[3] Burdman Jessica: Collaborative web development: strategies and best practices for ___web team. Boston : Addison-Wesley, 1999. 251 str.

[4] Analiza spletnih strani vladnih služb in ministrstev Republike Slovenije.

___Ljubljana. CATI, januar 2002. 52 str. [5] Children's Online Privacy Protection Act.

[URL: http://www.ftc.gov/bcp/conline/edcams/coppa/intro.htm], 2004. [6] Chih-Hsiung Tu: The Impacts of Text-based CMC on Online Social Presence. Journal

___of Interactive Online Learning, George Washington University, 2 (2002), 1, str. 45-58. [7] Dolničar Mateja: Vrednotenje kakovosti spletnih predstavitev izbranih slovenskih

___fakultet. Diplomsko delo. Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 2003. 53 str. [8] Dunn Paul: The Importance of Consistency in Establishing Cognitive-based Trust: A

___Laboratory Experiment Teaching Business Ethics, Boston, 3 (2000), 4, str. 285-306. [9] Fogg B. J., Tseng Hsiang: The Elements of Computer Credibility. Pittsburgh :

___ACM, 1999. str. 80-87. [10] Follansbee Todd: Colorblindness and Usability.

[URL: http://webword.com/moving/colorblindness.html], 10.2.2001.

[11] Hartson H., Andre S., Williges C.: Criteria for Evaluating Usability Evaluation ___Methods. [URL: http://people.cs.vt.edu/~hartson/UEM%20Evaluation%20criteria/ ___uem%20eval%20criteria.pdf], 2003.

[12] Heng Christopher: Your Website's spelling and the Search Engines.

[URL: http://www.thesitewizard.com/sitepromotion/spellingerrors.shtml], 2003. [13] Holzschlag E. Molly: Elements of Style.

[URL: http://www.webtechniques.com/archives/2001/03/desi/], 3.2001.

54

[14] Jones Matt, Marsden Gary: Improving Web Interaction on Small Displays. [URL: http://www8.org/w8-papers/1b-multimedia/improving/improving.html], 2003.

[15] Johnson David: Pshycology of Color. [URL: http://www.infoplease.com/spot/colors1.html], 7.6.2004.

[16] Kragelj Boris: Evalvacija spletnih predstavitev. Diplomsko delo. Ljubljana : Fakulteta ___za družbene vede, 2002. 80 str.

[17] Kragelj B., Maligoj T.: Uporabnost spletnih strani : Testiranje uporabnosti spletnih

___strani vlade Republike Slovenije. Zbornik posvetovanja Dnevi slovenske informatike. ___Portorož : Slovensko društvo Informatika, 2002, str. 255-261.

[18] Lindič Jaka: Model za ocenjevanje kakovosti spletnih strani. Magistrsko delo.

___Ljubljana : Ekonomska fakulteta, 2003. 84 str. [19] Lewis, David and Weigert, Andrew: Trust as a social reality. Social Forces,

___4(1985), 63, str. 967-985. [20] Lynch J. Patrick, Horton Sarah: Web Style Guide.

[URL: http://www.webstyleguide.com/type/legible.html], 2002. [21] Nielsen Jacob: Usablity Engineering. San Francisco : M. Kaufmann, 1993. 362 str. [22] Nielsen Jacob: 1994 Design of SubWeb – Sun Microsystem's Intranet.

[URL: http://www.useit.com/papers/sunweb/], 1994. [23] Nielsen Jacob: Guidelines for Multimedia on the Web.

[URL: http://www.useit.com/alertbox/9512.html], 12.1995.

[24] Nielsen Jacob: Chat vs. Discussion Groups. [URL: http://www.useit.com/alertbox/9708b.html], 15.8.1997.

[25] Nielsen Jacob: Concise, Scannable, and Objective : How to write for the Web. [URL: http://www.useit.com/papers/webwriting/writing.html], 1997.

[26] Nielsen Jacob: Effective use of CSS. [URL: http://www.useit.com/alertbox/9707a.html], 1.7.1997.

[27] Nielsen Jacob: Loyalty on the Web. [URL: http://www.useit.com/alertbox/9708a.html], 1.8.1997.

55

[28] Nielsen Jacob: Microcontent: How to write Headlines, Page Titles and Subject Lines. [URL: http://www.useit.com/alertbox/980906.html], 6.9.1998.

[29] Nielsen Jacob: Nielsen's Law of Internet Bandwitdh. [URL: http://www.useit.com/alertbox/980405.html], 5.4.1998.

[30] Nielsen Jacob: Disabled Accessibility. [URL: http://www.useit.com/alertbox/990613.html], 13.6.1999.

[31] Nielsen Jacob: Trust or Bust : Communicating Trustworthiness in Web Design.

[URL: http://www.useit.com/alertbox/990307.html], 7.3.1999.

[32] Nielsen Jacob: URL as UI. [URL: http://www.useit.com/alertbox/990321.html], 21.3.1999.

[33] Neilsen Jacob: Designing Web Usability. New Riders Publishing, 2000. 432 str. [34] Nielsen Jacob: Security & Human Factors.

[URL: http://www.useit.com/alertbox/20001126.html], 26.11.2000.

[35] Nielsen Jacob: Why you only need to test with 5 users. [URL: http://www.useit.com/alertbox/20000319.html], "Alertbox", 19.3.2000b.

[36] Nielsen Jacob: Email Newsletters Pick Up where Websites Leave Off. [URL: http://www.useit.com/alertbox/20020930.html], 30.9.2002.

[37] Nielsen Jacob, Tahir Marie: Homepage Usability, 50 Websites Deconstructed. New ___York : New Riders, 2002. 315 str.

[38] Nielsen Jacob: Site Map Usability.

[URL: http://www.useit.com/alertbox/20020106.html], 6.1.2002. [39] Nielsen Jacob: Homepage Real Estate Allocation.

[URL: http://www.useit.com/alertbox/20030210.html], 10.2.2003.

[40] Raskin J.: Intuitive Equals Familiar. [URL: http://www.asktog.com/papers/raskinintuit.html], 9.1994.

[41] Sullivan Denny: How Search Engines Rank Web Pages.

[URL: http://searchenginewatch.com/webmasters/article.php/2167961], 31.7.2003.

56

[42] Witmer Diane: Practicing safe computing : Why people engage in risky computer-___mediated communication. Journal of Computer-Mediated Communication, San ___Francisco, 2(1997), 4, str. 125-140.

[43] 404 Research Lab: Do it yourself 404.

[URL: http://www.plinko.net/404/custom.asp#good], 2004. VIRI [1] Artsparx: Color Harmony Theory.

[URL: http://www.artsparx.com/colorwheel.asp], 2004. [2] Bobby Web Site Accessibility Tester.

[URL: http://bobby.watchfire.com/bobby/html/en/index.jsp], 2004.

[3] WebStyleGuide: Characteristics of Web Graphics. [URL: http://www.webstyleguide.com/graphics/character.html], 2004.

[4] Color Theory. [URL: http://www.colormatters.com/colortheory.html], 2004.

[5] Elements of Online Trust Workshop. [URL: http://cobacourses.creighton.edu/trust/topicdes.htm], 2004.

[6] EWS Web Server. [URL: http://www.ews.uiuc.edu/bstats/latest-week.html], 6.6.2004.

[7] ISO – International Standards Organization: ISO Norm 9421 : Ergonomic

___Requirements for office work with visual display terminals, part 11 (Guidance on ___usability), 1994.

[8] PrivacyAlliance.

[URL: http://www.privacyalliance.org /resources/ppguidelines.shtml], 2004.

[9] RIS: Top 10 spletnih strani z vsaj 10% dosegom 2002. [URL: http://www.sisplet.org/ris/uploads/publikacije/2003/13 spletne_strani.zip], 2003.

[10] RIS: Top 10 spletnih strani z vsaj 10% dosegom 2003. [URL: http://www.ris.org/main/novice/readnews.php?m2w=&sid=93], 17.5.2004.

[11] Security Standards: Sensitive Web-based Applications.

[URL: http://www.cgisecurity.com/lib/wwwsec.html], 2003.

57

[12] Special Education Needs: Using sound in websites. [URL: http://www.teachernet.gov.uk/teachingandlearning/library/senwebsounds/], 2004.

[13] StatMarket: Web branding takes hold as direct navigation is most popular method for ___delivering users to web sites.

[URL: http://www.statmarket.com/cgi-bin/sm.cgi?sm&feature&stat02062003], 2.2003.

[14] TheCounter. [URL: http://www. thecounter.com], 2003a.

[15] W3C CSS Validation Service. [URL: http://jigsaw.w3.org/css-validator/validator-uri.html], 2004.

[16] W3C Markup Validation Service. [URL: http://validator.w3.org/], 2004.

[17] W3C Link Checker. [URL: http://validator.w3.org/checklink], 2004.

[18] W3C: Web Content Accessibility Guidelines 1.0. [URL: http://www.w3.org/TR/WAI-WEBCONTENT/full-checklist.html], 1999.

[19] W3Schools.com – Browser statistics. [URL: http://www.w3schools.com/browsers/browsers_stats.asp], 2004.

[20] Webmonkey: Browser Technology compatibility.

[URL: http://hotwired.lycos.com/webmonkey/reference/browser_chart/], 2004.

[21] Web Page Download Speed Analyzer. [URL: http://websiteoptimization.com/services/analyze/], 2004.

[22] Webopedia: "Internet". [URL: http://www.webopedia.com/TERM/I/Internet.html], 2003.

SLOVAR Back – Nazaj (na prejšnjo spletno stran) Bradcrumbs navigation – Navigacija "drobtinice", ki kaže hierarhijo spletnih strani Benchmarking – Analiza konkurence Bold – Odebeljeno (tekst) Card Sorting – Razvrščanje kart Cluster Analysis – Analiza z razvrščanjem v skupine Cognitive – Poznavalen Color Wheel – Barvno kolo Competence – Sposobnost, zmožnost, primernost Cookies – "Piškotki" Dead-end link – Mrtva povezava (nedelujoča oz. neobstoječa) Desktop Browser – Brskalnik na ekranu Disability – Omejenost oz. omejitev Domain Name System (DNS) – Sistem imenskega prostora Emotional - Čustven Expert Review – Strokovni pregled Familiar – Znan Favourites – Priljubene (spletne povezave) Feeling of privacy – Občutek zasebnosti Footer navigation – Navigacija na dnu spletne strani Frame – Okvir Frequently Asked Questions – Pogosto zastavljena vprašanja Guestbook – Knjiga gostov Guideline – Smernica, vodilo Guideline Review – Voden seznam Homepage – Domača (uvodna) spletna stran Human-Computer Interaction (HCI) – Komunikacija med računalnikom in človekom HyperText Markup Language (HTML) – Jezik hipertekstovnih dokumentov HyperText Transfer Protocol (HTTP) – Protokol prenosa hipertekstovnih dokumentov Italics – Ležeče Link – Povezava Livechat – Pogovor v živo preko svetovnega spleta Margin – Rob (na spletni strani ali v dokumentu) Membership – Članstvo Mistery Shopping – Skrivnostni obiskovalec (metoda) News – Novice Newsletter – Obveščanje z novicami Page Layout Analysis – Analiza uporabe prostora spletne strani Performance Test – Preverjanje delovanja funkcionalnosti in mejni test Plugin – Dodatek Privacy policy – Politika zasebnosti in varstva podatkov

Prominence-Interpretation Theory – Teorija pomembnosti in interpretacije Rollover hint – Namig oz. pomoč ob premiku miške preko določenega elementa Scroll – Drsanje (gor in dol po spletni strani, tudi levo in desno) Search – Išči Site index – Indeks spletne strani Sitemap – Kazalo spletne strani Submit – Pošlji System privacy – Sistemska zasebnost Table – Tabela Tag – Oznaka, etiketa Underlined – Podčrtano (tekst) Uniform Resource Locator (URL) – Enoličen spletni naslov Usability Testing – Testiranje uporabnosti Validation – Preverjanje (pravilnosti vnosa podatkov) Voice Browser – Brskalnik z vgrajenim sistemom interpretacije z zvokom Webpage – Spletna stran Website – Spletno mesto White space – prazen, neizrabljen prostor na spletni strani World Wide Web – Svetovni splet

1

PRILOGA [A]: Metode za ocenjevanje spletnih predstavitev

SKUPINA METODA Zbiranje mnenj uporabnikov

Opazovanje z udeležbo (Enthnographic studies, Field Observation, Contexual Inquiry), Diskusijske skupine (Focus groups, Discussions), Anketa (Questionnares, Surveys), (Poglobljeni) intervju (Interviews), On-line zbiranje mnenj uporabnikov (on-line: interviews, discussions, surveys, user feedback)

Hevristični pristop (angl. Heurustic evaluation)

Strokovni pregled (Expert review, Expert inspection), Sprehod skozi (Cognitive walkthrough, Pluralistic Walkthrough, Feature inspection), Voden seznam (Guideline review, Guideline Checklist), Analiza konkurence (Strategic analysis, Benchmarking)

Laboratorijski eksperimenti

Testiranje uporabnosti (Formal Usability Testing, Performance management, Think aloud protocol, Co-discovery method, Eye-tracking), Razvrščanje kart (Card sorting, Affinity diagrams), Slepo izbiranje (Blind voting, Greekefaing)

Tehnična analiza Testiranje delovanja (Performance test), Analiza obiskanosti (Log Analysis, Logging use), Programska analiza (HTML validation...), Slikanje ekrana (Screen snapshots)

Alternativne metode Samotestiranje (Journaled sessions, Self-reporting logs), Skrivnostni obiskovalec (Mistery shopping), Analiza izrabe prostora (Page layout analysis), Semiotična analiza (Semiotic analysis), Merjenje vplivnosti (Measuring impact factor), Testiranje prototipa (Prototyping, Scenarios)

Vir: Kragelj, 2002, str. 24, 52.

2

PRILOGA [B]: Vprašalnik

VPRAŠALNIK - Ocenjevanje spletnih mest Možen je samo 1 obkrožen odgovor znotraj posameznega vprašanja, razen, ko je izrecno

navedeno drugače ! Vsebinski kriteriji 1. Verodostojnost informacij

• Zaupanje: 1. Kolikšno zaupanje imate v lastnika spletnega mesta?

a) Visoko b) Srednje c) Nizko

2. Kolikšna je po vašem mnenju neodvisnost vira informacij? a) Visoka b) Srednja c) Nizka

• Strokovnost: 1. Ali ste opazili kakršnekoli slovnične in tipkarske napake v vsebini?

Da / Ne 2. Ali obstaja primer, ko je bilo referenc avtorja po vašem mnenju premalo oz. ste

pričakovali boljše? Da / Ne

3. Ali obstaja primer, ko so bile navedene reference avtorja, pa jim kljub temu ne zaupate? Da / Ne

2. Informativnost informacij

• Kakovost: 1. Spletno mesto obiskuje več tipov uporabnikov. Menite, da vam spletno mesto

dovolj učinkovito prilagodi vsebino (prikaže samo vsebino, ki se tiče uporabnika) zaradi večje preglednosti in hitrejšega dostopa do iskanih podatkov? Dovolj učinkovito / Premalo učinkovito

2. Ali je vsebina povsod prikazana kratko in jedrnato – je iz hitrega “preleta” teksta takoj razvidno ali bomo našli kar iščemo ali ne? Da / Ne

3. Ali je vsebina povsod prikazana urejeno in povezano – kategorije in podkategorije informacij so logično med seboj povezane in urejene? Da / Ne

• Aktualnost: 1. Menite, da so informacije na spletnem mestu dovolj ažurne?

Da / Ne

3

3. Vrednost komunikacije: • Zasebnost:

1. Ali razumete vsebino politike zasebnosti? Da / Ne / Ni politike zasebnosti

2. Ali je politika zasebnosti napisana jedrnato in smiselno? Da / Ne / Ni politike zasebnosti

Uporabnostni kriteriji 1. Oblika:

• Grafična podoba: 1. Menite, da spletna predstavitev takoj da vedeti kaj je njen namen in kaj omogoča

uporabniku? Da / Ne

2. Menite, da spletna predstavitev deluje “živo” in ne “mrtvo” (daje vtis, da se nekaj dogaja in da lastnik skrbi za spreminjanje vsebine vsaj občasno)? Da / Ne

3. Menite, da spletna predstavitev daje vtis varnosti (ste dobili občutek, da je za vašo varno uporabo te spletne predstavitve poskrbljeno)? Da / Ne

4. Menite, da prva (najprej naložena) spletna stran tega spletnega mesta daje vtis prenatrpanosti z informacijami, ali preveliko informacij ustvarja zmedo? Da / Ne

5. Menite, da je kontrast zadovoljiv (ostrost črk in slik)? Da / Ne

6. Menite, da so uporabili ustrezne barve (skladnost barv)? Da / Ne

7. Menite, da je število uporabljenih različnih pisav (ang. font) moteče? Da / Ne

8. Menite, da so uporabili berljive, dovolj velike črke? Da / Ne

9. Ali vas moti pozicija navigacijskih menijev? Da / Ne

• Estetika: 1. Ali vam je spletno mesto všeč?

Da / Ne 2. Ocenite originalnost oblike, grafike – niste še nikjer videli?

a) Visoka b) Srednja c) Nizka

3. Ali se vam zdi, da je izdelovalec spletnega mesta amater ali profesionalec? a) Amater b) Profesionalec c) Ne vem

4

PRILOGA [C]: Ocena kriterija zaupanje Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk Prepoznavnost in namen Logo DA (+) DA (+) NE (–) Namen spletne strani NE (–) NE (–) NE (–) Prioritete spletne strani NE (0) NE (0) DA (+) Obstoj povezave "O nas" (angl. About us) DA (–) DA (+) DA (–) Obstoj kontaktnih informacij ali vsaj povezave "kontakt" DA (+) DA (+) DA (–) Kvaliteten dizajn spletne strani NE (–) DA (+) DA (+) Varnost podatkov Varstvo osebnih podatkov (angl. Privacy policy) DA (–) NE (–) DA (+) Enkripcija podatkov DA (+) NE (0) NE (0) Takojšnje razkritje razmerja lastnik spletnega mesta - uporabnik

NE (–) NE (0) DA (+)

Zanesljivost delovanja sistema Hiter prenos spletnih strani NE (–) NE (–) NE (–) Hiter in oseben odgovor uporabniku NE (–) NE (–) DA (+) Predvidljivo delovanje DA (+) NE (–) NE (–) Integriteta in Kredibilnost Podatki razumljivi in aktualni DA (+) DA (+) DA (+) Povezave ven iz spletnega mesta DA (+) DA (+) DA (+)

Vir: po analizi Human Interface Online, 2003; Trust or Bust, 1999.

5

PRILOGA [D]: Ocena kakovosti informacij – primernost Podkriterij E-uprava MŠZŠslo MŠuk Format podatkov format navajanja mesecev za SLO: 12.04.2004, 12. april 2004 a ne pogosto za ANG: 13 February 2004 ali SLO verzija

DA DA DA

navajanje sprememb in deležnih podatkov v % DA DA DA poravnava številk z decimalko DA DA DA uporaba ločilne vejice za 1,000 DA NE NE Novice naslovi (angl. headlines) zelo kratki NE NE NE naslovi v obliki povezave in podčrtani NE DA NE povzetki novic + v nepodčrtani obliki NE NE NE ne datuma navajat če so vse novice mlajše od enega tedna DA DA DA Tekst slovnično korekten DA DA DA uporabniku razumljiv jezik DA DA DA nobenih "pametnih izjav" (dream&go) DA DA DA tekst ni samo v velikih črkah NE DA NE okrajšave in kratice uporabljene zmerno DA DA NE uporaba imperativ stavkov zmerna DA DA DA ni uporabljen klicaj DA DA DA dolžina vrstic teksta (< 10 besed) NE NE DA povzetek strani na vrhu strani DA NE DA povezave ven iz spletnega mesta direktno do vsebine ali samo na domačo stran?

DA NE NE

Vir: Microcontent, 1998.

6

PRILOGA [E]: Odgovor na zastavljeno vprašanje s spletne strani MŠZŠslo (odzivnost)

7

PRILOGA [F]: Odgovor na zastavljeno vprašanje s spletne strani MŠuk (odzivnost)

8

PRILOGA [G]: Posnetki spletne strani E-uprava in analiza uporabe prostora 1. del strani:

2. del strani:

3. del strani:

9

Posnetki spletne strani MŠZŠslo in analiza uporabe prostora 1. del strani:

2. del strani:

10

Posnetki spletne strani MŠuk in analiza uporabe prostora 1. del strani:

2. del strani:

11

PRILOGA [H]: Scenariji z nalogami za testiranje uporabnosti E-uprava: 1. študent: (skupina testnih uporabnikov, ki so predstavljali študente je reševala le ta del)

a) Skrbi vas zasebnost vaših podatkov. Poiščite, katere podatke o vas shranjuje spletna predstavitev.

b) Greste na počitnice v ZDA. Preverite ali lahko še potujete v ZDA brez vizuma (govorilo se je o uvedbi vizumov)

c) Iščete zaposlitev [na portalu E-UPRAVA]. Poiščite, ali trenutno kdo povprašuje po delavcu z vašo izobrazbo

d) Slišali ste za kadrovske agencije. Ker iščete zaposlitev, preverite katere agencije za zaposlovanje obstajajo, če tega ne najdete, pošljite E-upravi, zakaj to ni objavljeno

e) Poiščite anketo na domači strani. Glasujte za eno od opcij in preverite rezultate f) Poiščite katere e-storitve omogoča prenovljeno spletno mesto g) Prijavite se v portal e-uprava, kar vam bo omogočilo nastaviti prikaz podatkov na

portalu po vašem okusu 2. odrasla zaposlena oseba: (starejši testni uporabniki so reševali le ta del)

a) Poiščite, koliko % cene programa vrtca morate plačati, če ste imeli mesečni bruto dohodek v letu 2002 nad 130.000 SIT

b) Dobili ste 4. otroka, zanima vas kolikšen dodatek za veliko družino bi lahko dobili kot pomoč v letu 2003

c) Želite odpreti SP (samostojni podjetnik). Preverite ali lahko opravljate dejavnost v najetem stanovanju (ste najemnik stanovanja) v katerem živite

d) Želite izvedeti, koliko bo stala registracija vašega vozila, če tega podatka ne morete najti, pošljite sporočilo E-upravi, zakaj tega ni na voljo

e) Poiščite katere e-storitve omogoča prenovljeno spletno mesto f) Poiščite anketo na domači strani. Glasujte za eno od opcij in preverite rezultate g) Prijavite se v portal e-uprava, kar vam bo omogočilo nastaviti prikaz podatkov na

portalu po vašem okusu Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije: (ta del so reševali vsi)

a) Zanima vas mednarodna izmenjava študentov na Portugalsko, poiščite s katerimi državami ima Slovenija podpisane mednarodne sporazume o sodelovanju v kulturi, znanosti in športu

b) Slišali ste, da je Ministrstvo izdalo leta 1996 knjigo:"Zasebno šolstvo". Delate raziskavo o zasebnem šolstvu v Sloveniji, zato bi radi knjigo naročili. Najdite knjigo in shranite naročilnico na svoj računalnik

c) Poiščite dokument "izjava vlagatelja o premoženju družine", ker želite uveljaviti znižano plačilo za vrtec

d) Poiščite na kakšen način se kot odrasli (niste študent, dijak, učenec), lahko vpišete v programe za izobraževanje odraslih, s katerimi dobite javno veljavno listino o dodatni izobrazbi

12

e) Poiščite poročilo o rezultatih raziskovalnega programa za obdobje od 1999 - 2003 in ga shranite na računalnik

f) Na spletnem mestu prispevajte svoj komentar (vaše mnenje) o spletnem mestu Ministrstva

g) Skrbi vas zasebnost vaših podatkov. Poiščite, katere podatke o vas shranjuje spletna predstavitev

Ministrstvo za šolstvo Anglije: (ta del so reševali vsi)

a) Izpolnite anketo za izboljšanje uslug, ki jih nudi spletno mesto za delodajalce (EMPLOYERS), ki investirajo v znanje svojih zaposlenih

b) Poiščite podatek o tem koliko % višjo plačo imajo v povprečju ljudje z višjo izobrazbo (HIGHER EDUCATION)

c) Preverite reference (izobrazba in izkušnje) ministra za šolstvo (Charles Clarke), če jih ni pošljite vprašanje zakaj to ni navedeno

d) Poiščite podatek o izključenih učencih (% celotne šolske populacije) v šolskem letu 2001/02 v šolah mesta Liverpool (RESEARCH, STATISTICS, LIVERPOOL, EXCLUSIONS)

13

Elementi ocenjevanja pri testiranju uporabnosti:

Spletno mesto E-uprava MŠZŠslo MŠuk Naloga a b c d e f g a b c d e f g a b c d

Vsebinska struktura preveč informacij * * * * * * * premalo informacij * * * pozicija informacij * * * * * * * * *Konsistentnost napačna sklepanja * * * * * *Jasnost IA nepotrebne napake * * * * predolgo učenje uporabe strani * * * * * * * * slaba obveščenost o delovanju strani * neidealna funkcionalnost sistema * * * * * * Intuitivnost postopkov odvračanje pozornosti * * * * ni možnosti odločanja * * * Merjenje učinkovitosti čas zadrževanja na posamezni strani * skupen čas opravljanja naloge v mejah * * * * * * * * * * * * * * * * * * naloga rešena brez problemov * * * * * * * * * * * * * * * * * naloga rešena po neoptimalni poti * * * * * * * * * * * * naloga rešena z mojo pomočjo * * * * * * * * * * * * * * naloga nerešena v predvidenem času * * * * * * * *

Legenda: * = dogodek se je zgodil med testiranjem uporabnosti Opomba 1: Polja z označenimi zvezdicami izražajo presek vseh testiranih uporabnikov (15), kar je učinkovito pri vsebinski strukturi, konsistentnosti, jasnosti IA in intuitivnosti postopkov. Pri merjenju učinkovitosti pa je tak prikaz neučinkovit in ne izraža dejanskih rezultatov. Razlog je v velikem obsegu strani, ki bi jih zahtevale tabele rezultatov vseh testiranih uporabnikov. A vendar ta prikaz rezultatov vsaj pokaže, kateri dogodki se nikoli niso zgodili pri reševanju posameznih nalog.

14

PRILOGA [I]: Rezultati metode interpretacija slik in ikon E-uprava: Ikona Dejanski pomen Ocenjen pomen Skupna

ocena ikona 1 Excel datoteka Excel datoteka ikona 2 Družina in otroci voziček, otroci, družina, varuška ikona 3 Osebna stanja in dokumenti dokumenti, zapiski, tekst, / ikona 4 Šola, izobraževanje, mladi literatura, knjige, slovar, pomoč ikona 5 Delo in zaposlitev priznanja, diploma, certifikat ikona 6 Podjetništvo papir, listi, copy-paste ikona 7 Promet, vozniki, vozila avto, potovanja, turizem, o avtih ikona 8 Graditi in bivati hiša, gradnja, nakup, nepremičnine ikona 9 Nakupi in osebne finance /, denar, otroci, /, vzglavnik ikona 10 Kultura, šport, potovanja avioni, prevozi, turizem ikona 11 Zdravje, invalidi, nega, prehrana zdravstvo, stari, invalidi, Rdeči križ ikona 12 Kmetijstvo, okolje, živali klas, antena, /, klasje ikona 13 Varnost, reševanje, vojska, orožje energija, strela, "connect" ikona 14 Starejši, upokojitev, pokojnine metulj, otroci, živali ikona 15 Smrt in žalovanje grob, smrt ikona 16 Slovenija in tujina Slovenija, statistika ikona 17 Družba, država, pravo arhiv, sendvič, dokumenti, papirji ikona 18 Slabovidni starček, slepi ikona 19 Acrobat Reader datoteka Acrobat Reader datoteka, nevarnost ikona 20 Velikost teksta velikost teksta ikona 21 Word datoteka Word datoteka

Opomba 2: Skupna ocena je ugotovljena po že omenjenem postopku. Ikona je razumljena, če vsaj 90% uporabnikov pove pravi pomen ikone ali vsaj soroden pomen.

15

Ministrstvo za šolstvo Anglije: Ikona Dejanski pomen Ocenjen pomen Skupna ocena ikona 1 pogodbe za odposlati potrdi, izbor, pravilen odgovor ikona 2 pomoč pomoč, iskanje, vprašanje ikona 3 išči išči, "zoom" ikona 4 Word datoteka Word datoteka ikona 5 povezava na spletno stran Internet Explorer povezava ikona 6 dokončane pogodbe tekst, dokument, "open", "new" ikona 7 sklenjene pogodbe naprej, premik v desno, povezava ikona 8 objavljene pogodbe /, pomoč, parkirišče ikona 9 prekinjene pogodbe ura, "loading", počakaj ikona 10 preizkus znanja izbor, potrditev ikona 11 novice rola, zavitek, "print" ikona 12 pogosto zastavljena vprašanja pomoč, vprašanja in odgovori ikona 13 publikacije dve role, dvojne informacije ikona 14 trening kvalitete /, potrdi ikona 15 orodja nastavitve, servis, ključ, orodja ikona 16 regije Anglija, zemljevid ikona 17 povezave povezave, veriga ikona 18 planiranje, financiranje pomoč, grob, križ, / ikona 19 raziskave zapiski, dokumenti, podatki ikona 20 razvoj borza, graf, statistika, gibanja ikona 21 poučevanje diploma, visokošolstvo, študenti ikona 22 učenje križ, knjiga, vpis v zdravstvo ikona 23 delovno mesto podatki, računalnik, "on-line" ikona 24 naročanje, publikacije dokumenti, / ikona 25 dogodki in prireditve fakulteta, šola, hiša

Opomba 3: Skupna ocena je ugotovljena po že omenjenem postopku. Ikona je razumljena, če vsaj 90% uporabnikov pove pravi pomen ikone ali vsaj soroden pomen.

16

PRILOGA [J]: W3C Standardi dostopnosti spletne strani – rezultati Bobby testa E-uprava

MŠZŠslo

MŠuk

17

PRILOGA [K]: Rezultati analize razvrščanja kart za spletno predstavitev E-uprava

18

19

20

PRILOGA [L]: Rezultati razvrščanja kart za spletno predstavitev MŠZŠslo

21

PRILOGA [M]: Rezultati razvrščanja kart za spletno predstavitev MŠuk