UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

KATJA VAVTAR

Sevnica, Marec, 2010

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA V MARIBORU

DIPLOMSKO DELO

PRIPRAVA ZAGONA PROJEKTA ADAPTACIJE HOTELA OLINT

PREPARING IMPETUS PROJECT

ADAPTATION HOTEL OLINT

Kandidatka: Katja Vavtar Študentka rednega študija Številka indeksa: 81631939 Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Management Mentor: dr. Anton Hauc

Sevnica, Marec, 2010

2

Predgovor

Dalmacija je vzhodna regija obale Jadranskega morja. Sestavljajo jo obala, pokrajina v notranjosti in otoki. Površina znaša 11.960 km2. Razprostira se od sredine otoka Pag in reke Zrmanje, na severu do Konavala in na severozahodu do rta Oštara pri vhodu v Boko Kotarsko na jugozahodu. Dalmacija v Republiki Hrvaški zavzema 21 % površine in je bila poseljena v neolitiku. Od bakreno-bronaste dobe so v njej živeli Rimljani, ki so Dalmaciji dali tudi sedanje ime. V 5. in 4. st. pr. n. št. so Grki ustvarili trgovske naselbine Hvar, Vis, Trogir, Korčulo. Dalmatinska mesta so se morala v 3. in 4. stoletju bojevati za svobodo proti beneškim interesom. Kljub temu je Beneška republika prevzela oblast nad Zadrom in Rabom, a sta kralj in ostalo plemstvo preprečila okupacijo celotne province. Kralj Ludvik Veliki je začel vojno proti Benečanom, ki pa se je končala leta 1358 s pogodbo v Zadru, s katero je Dalmacija znova postala provinca Hrvaške. Konec osemdesetih in začetek devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bil turizem zelo razširjen, a je zaradi vojne obisk drastično padel (Dalmacija 2009). V zadnjih nekaj letih se na področju hrvaškega turizma veliko vlaga v kakovost ponudbe in razvoja. V Dalmaciji lahko danes turisti najdejo najstarejše gradove, kot je grad Pharos, ki ga lahko vidimo v Starem Gradu na Hvaru in je star več kot dva tisoč let. Ne smemo pozabiti tudi na nacionalne parke, kot je Nacionalni park Slapov Krke, in na različne otoke. Najbolj razviti so Hvar, Korčula in Brač, kjer je najlepša peščena plaža v celotnem Sredozemlju. Zelo pomembna mesta v Dalmaciji so še Split, Zadar, Šibenik in svetovno znano mesto Dubrovnik.

Cilj diplomske naloge je za podjetje Rina Commerce, d. o. o., pripraviti zagon projekta adaptacije Hotela Olint na otoku Šolta. Z analizo tržišča in podrobno analizo konkurence, ki smo ju izvedli ne samo na otoku Šolta, ampak tudi v celotni Dalmaciji, smo bili bliže zastavljenemu cilju.

V diplomski nalogi predstavljam tudi najprimernejše dobavitelje in izvajalce, ki bodo vključeni v adaptacijo hotela. S pomočjo njihovih ponudb sem lahko izdelala ekonomiko projekta, to se pravi koliko bo celotna adaptacija stala, kakšni bodo letni prihodki in odhodki in kdaj se bo celotna investicija povrnila.

Pri adaptaciji pa niso pomembni samo dobavitelji in izvajalci, pomemben poudarek sem namenila tudi pripravi ponudb in izdelavi slogana in logotipa. Spregledala nisem niti zaposlovanja – pripravila sem celoten seznam prostih delovnih mest ter zahtevana znanja in izkušnje, ki jih bo moral kandidat imeti.

S pomočjo MS projecta sem izdelala terminski plan in ugotovila, koliko časa bo potrebnega, da bo celoten projekt adaptacije Hotela Olint končan.

Z izvedbo vseh aktivnosti sem prišla skozi diplomsko nalogo do sklepa iz predpostavk, ki sem jih zastavila na začetku diplomske naloge – kot na primer, da bo analiza tržišča in konkurence zanesljiva, da bodo stroški dobaviteljev in izvajalcev ugodni, da bodo stroški celotnega projekta znašali 6.000.000,00 € in da bo Hotel Olint odprl svoja vrata leto po adaptaciji. Nekatere predpostavke so bile pravilne, druge ne.

Ob tej priložnosti bi se zahvalila gospodu profesorju dr. Antonu Haucu za strokovno pomoč, praktične nasvete in motivacijo pri izdelavi diplomske naloge.

3

Prav tako gre zahvala vsem dobaviteljem in izvajalcem, ki so si vzeli čas in pripravili vse ponudbe za adaptacijo Hotela Olint. Posebno zahvalo za pomoč pri pregledu finančnih načrtov in za nasvete namenjam gospodu Nenadu Niziču.

Pri vseh zahvalah pa ne smem izpustiti svoje družine, ki mi je omogočila celoten študij in dajala veliko podporo pri izdelavi diplomske naloge.

4

Kazalo

1 UVOD ............................................................................................................................. 6

1.1 Opredelitev problema .................................................................................................. 6

1.2 Namen in cilji dela ....................................................................................................... 6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................ 7

1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 7

2. LOKACIJA PROJEKTA ................................................................................................... 8

2.1 Opis Šolte .................................................................................................................... 8

2.2 Predstavitev lokacije Hotela Olint ............................................................................... 9

3. VHODNA STRATEGIJA PROJEKTA .......................................................................... 11

3.1 Strategija Hotela Olint ............................................................................................... 11

4. VSEBINSKA ZASNOVA PROJEKTA .......................................................................... 13

4.1 Opis Hotela Olint ....................................................................................................... 13

4.2 Analiza tržišča ........................................................................................................... 13

4.2.1 Analiza kupcev ................................................................................................... 13

4.2.1.1 Nočitev turistov glede na turistične objekte ................................................ 13

4.1.1.2 Turistični promet ......................................................................................... 14

4.2.1.3 Turisti v Republiki Hrvaški ......................................................................... 15

4.2.2.1 Analiza konkurence na otoku Šolta ............................................................. 16

4.2.2.2 Analiza konkurence v srednji Dalmaciji ..................................................... 17

4.2.2.2.1 Otok Brač .............................................................................................. 18

4.2.2.2.2 Otok Hvar ............................................................................................. 18

4.2.2.2.3 Otok Korčula ........................................................................................ 19

4.2.2.2.4 Split ....................................................................................................... 20

4.2.2.3 Analiza konkurence v Dalmaciji ................................................................. 21

4.3 Ponudba Hotela Olint ................................................................................................ 22

5. CILJI PROJEKTA AHO ................................................................................................. 24

5.1 Namenski cilji ............................................................................................................ 24

5.2 Objektni cilji .............................................................................................................. 24

6. DOBAVITELJI IN IZVAJALCI ..................................................................................... 26

6.1 Kategorizacija in zakon o hotelirstvu v Republiki Hrvaški ....................................... 26

6.2 Predstavitev arhitekturnih načrtov za Hotel Olint ..................................................... 26

6.3 Izbira in ocenjevanje dobaviteljev in izvajalcev........................................................ 26

6.4.1 Dobavitelji in izvajalci gradbenih del ................................................................. 28

6.4.2 Pohištvo in ostala oprema za hotelske sobe in ostale prostore v Hotelu Olint ... 28

5

6.4.3 Kuhinja ............................................................................................................... 29

6.5 Promocija Hotela Olint .............................................................................................. 29

6.5.2 Nastanek propagande in izdelava logotipa za Hotel Olint ................................. 30

6.6 Kadrovanje ................................................................................................................ 33

6.6.1 Vrste in modeli planiranja kadrov ...................................................................... 33

6.6.2 Potreben kader v Hotelu Olint ............................................................................ 34

6.6.3 Priprava in objava informacij ............................................................................. 35

7. TAKTIKA IZVEDBE ..................................................................................................... 37

7.1 Taktika izvedbe v Hotelu Olint ................................................................................. 37

8. PLAN PROJEKTA .......................................................................................................... 40

8.1 Faza projekta.............................................................................................................. 40

8.2 Retrogradna razčlenitev projekta ............................................................................... 40

8.3 MS project ................................................................................................................. 44

8.4 Analiza plana ............................................................................................................. 45

8.4.1 Ciljna analiza ...................................................................................................... 45

8.4.2 Analiza rizika ...................................................................................................... 45

8.4.2.1 Analiza rizika za Hotel Olint ....................................................................... 46

9. EKONOMIKA PROJEKTA ........................................................................................... 47

9.1 Pridobivanje kredita ................................................................................................... 47

9.2 Opredelitev stroškov izvedbe projekta ...................................................................... 47

9.3 Predvideni učinki v obdobju eksploatacije ................................................................ 47

9.3.1 Prihodki in odhodki v Hotelu Olint .................................................................... 48

9.4 Predvideni prihodki in odhodki v prvih letih delovanja Hotela Olint ....................... 52

9.5 Poslovni izid .................................................................................................................. 54

10 PROJEKTNA OGANIZACIJA ...................................................................................... 55

11 SKLEP ............................................................................................................................ 57

12 SEZNAM LITERATURE .............................................................................................. 60

13 SEZNAM VIROV .......................................................................................................... 61

6

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema

V diplomskem delu bomo izdelali zagonski elaborat za projekt adaptacije Hotela Olint. Imenovani hotel stoji v Dalmaciji, natančneje na otoku Šolta. Adaptacijo Hotela Olint bo izvajalo podjetje Rina Commerce, d. o. o. Hotel Olint bo hotel s petimi zvezdicami. Za podjetje Rina Commerce bomo v zagonskem elaboratu proučili analize trga konkurence, analizirali bomo tudi statistične podatke turističnih obiskov v Republiki Hrvaški. Celoten projekt bo izdelan po predpisih, ki jih določa Republika Hrvaška. Da bo adaptacija popolna, bomo poiskali potrebne izvajalce, ki bodo hotel adaptirali. Pripravili bomo finančni načrt. Izoblikovali bomo reklamni oglas in logotip hotela. Proučili bomo procese kadrovanja in predstavili načine, kako bomo izbirali in zaposlovali nov kader. S pomočjo MS projecta bomo izoblikovali časovno izvajanje projekta in tako določili datum odprtja Hotela Olint.

1.2 Namen in cilji dela

Namen diplomske naloge je, da na temelju analiz, ponudb in raziskav naredimo brezhiben zagonski elaborat projekta, kar bi pripomoglo k uspešni izvedbi projekta adaptacije Hotela Olint. S proučevanjem hrvaškega trga, natančneje ob raziskavi Šolte, bomo pridobili podrobnejše informacije o tem, kateri hoteli bodo naši konkurenti na trgu turističnih ponudb. Proučili bomo vse njihove ponudbe in s tem dosegli namen, da bodo ponudbe Hotela Olint boljše od konkurence. Na podlagi statističnih raziskav bomo ugotovili, iz katerih držav prihaja največ turistov. Turistom bomo nudili različne in zanimive ponudbe skozi celo leto. Na otok Šolto bomo privabili tudi hrvaške državljane, tako da jim bomo ponudili dodatne ugodnosti. Za projekt si bomo prizadevali dobiti čim boljše izvajalce in ugodne cene za izvedbo določenega dela, kar bo zahtevalo dobro vsebinsko in plansko pripravo njihovega vključevanja v izvajanje projekta. Osredotočili se bomo na izvajalce iz Slovenije in Hrvaške. Glede na pridobljene ponudbe bomo izbrali najboljše dobavitelje in izvajalce določenih del. Pri izbiri bomo upoštevali tudi mnenja določenih managerjev, ki vodijo svoje hotele v Dalmaciji. S tem bomo dosegli svoj namen, da bomo lahko svojim obiskovalcem ponudili kakovostno opremljene sobe, savne, jedilnice, tako da se bodo v našem hotelu počutili udobno. V okviru zagonskega elaborata bomo naredili finančni načrt, v katerem bomo zajeli vse stroške, ki jih bomo imeli pri adaptaciji hotela. Prav tako bomo predstavili tudi potek kandidiranja za pridobitev finančne pomoči Republike Hrvaške, saj država ponuja finančno pomoč podjetjem, ki odpirajo hotele na otokih. Namen denarne pomoči države je, da se turizem na otokih razvija. S finančnim načrtom bomo dosegli, da bomo v celoti lahko ocenili, koliko nas bo projekt stal. S finančno pomočjo države bomo dosegli, da bodo naši stroški manjši.

7

Temeljni cilj diplomskega dela je s svojimi analizami in raziskavami zagotoviti adaptacijo hotela. Cilji, ki smo si jih zadali v diplomski nalogi, so naslednji: • predstavitev otoka Šolta, lokacije Hotela Olint, • predstavitev vhodne strategije projekta, • predstavitev vsebinske zasnove zagonskega elaborata, • predstavitev namenskih in objektnih ciljev, • predstavitev taktike izvedbe, • predstavitev plana projekta, • predstavitev projektne organizacije, • predstavitev finančnih načrtov, • predstavitev plana kontrole.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave

Predpostavke so naslednje:

• predpostavljamo, da bodo analize trga in kupcev zanesljive, • predpostavljamo, da bodo cene izvajalcev realne in ugodne za Hotel Olint, • predpostavljamo, da bo Hotel Olint odprl svoja vrata leto po začetku izvajanja

zagonskega elaborata, • predpostavljamo, da bo podjetje v Hotel Olint vložilo približno 6.000.000 €.

Omejitve raziskave:

Vse pridobljeno teoretično znanje in vse informacije iz okolja bomo uporabili pri izvedbi poslovnega elaborata. Zavedamo se, da se omejitve pojavljajo pri vsakih raziskavah. Tako lahko omenimo nekaj omejitev, ki se lahko pojavijo pri izdelavi našega poslovnega elaborata: • aktivnosti, ki jih želimo izvajati v Hotelu Olint, ne bodo privabile turistov, • postavitev zastavljenih ciljev ne bo pravilna in realna, • cene, ki jih bodo postavili nekateri izvajalci, ne bodo realne, • pri realizaciji projekta se lahko čas izvajanja spremeni zaradi nekaterih dejavnikov, kot

so vreme, denar in težave z izvajalci.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Pri diplomski nalogi bomo uporabili sekundarne vire. To bo literatura, ki se bo navezovala na nekatere naslove v diplomski nalogi in jo bomo uporabljali za lažje razumevanje nekaterih pojmov in določenih postopkov, ki bodo potrebni za izvedbo poslovnega elaborata. Prav tako bomo v diplomski nalogi uporabljali primarne vire, kot so zbiranje podatkov, raziskava, analiza podatkov, ocenjevanje izvajalcev in izdelava načrtov.

8

2. LOKACIJA PROJEKTA

2.1 Opis Šolte

Če vzamemo zemljevid in pogled usmerimo na srednje dalmatinsko otočje, lahko zahodno od Brača najdemo majhen in lep otok Šolta. Površina otoka znaša okoli 57,886 km2, če pa upoštevamo še majhne otoke, ki jih najdemo pred uvalo Maslinica (Pelebrnjak, Saskinja, Baluk, Kamik, Šarac, Grmej in Stipanska), ta obsega 58,875 km2. S svojo površino spada otok Šolta na trinajsto mesto med srednjevelikimi dalmatinskimi otoki. Pomembni otoki, ki obdajajo Šolto, so na zahodu Drvenik, na jugu Hvar in na severu Split. Vzporedno s Šolto je otok Brač.

Vir: Otok Šolta 2008

O otoku Šolta lahko najdemo veliko zgodovinskih podatkov. Raziskave kažejo, da sta bila Šolta in Brač povezana, a so nekatera območja, ki so otoka povezovala, zaradi dvigovanja morja izginila. Otok je bil naseljen že v ilirski dobi. Prvi so ga poimenovali Grki, ki so otoku dali ime Olynthos, kar v prevodu pomeni smokva. Po prihodu Rimljanov je otok dobil ime Solenta, kar v latinščini pomeni sonce. Dandanašnje ime pa je nastalo, ko so Jadranu zavladali Benečani. Otok Šolta ima bogato in burno zgodovino, branili so ga in osvajali, prav tako pa je bil navdih velikim umetnikom. Ko govorimo o zgodovini Šolte, ne smemo pozabiti na dve pomembni osebi – to sta Marko Marulić in Peter Hektorović. Kot branitelja in osvajalca sta v zgodovino Šolte zapisala veliko spominov (Šolta 2008).

Ko proučujemo kraje, v katerih bi želeli razviti turizem, ne smemo pozabiti tudi na klimo mesta, ki ga preučujemo. Za otok Šolta je značilno, da je poletje zelo toplo in brez padavin, zime pa so hladne s padavinami, ki jih povzroči burja ali veter z juga. Povprečne letne temperature se gibljejo nad 30 oC, temperatura morja pa znaša nekje do 22 oC. Pozimi so temperature med 10 oC in 15 oC. Šolta s povprečno temperaturo 16 oC in količino padavin, ki znašajo čez leto okoli 807 mm, spada med topla in suha okolja, kar pomeni, da je območje ugodno za dobro življenje in navsezadnje zelo primerno za razcvet turizma.

Pomembna mesta na otoku Šolta so Rogač, ki je znan kot glavno pristanišče, mesti Maslinica in Stomorska sta ribiški mesti, Nečujam je poznan po turizmu. Ostala pomembna mesta na otoku so še Spodnje Selo, Zgornje Selo in Srednje Selo. Glavno mesto in tudi center na otoku je mesto Grohote. Vsak turist, ki obišče Šolto, se lahko povzpne na najvišji vrh Vela Straža, ki je visok 237 m.

Slika 1: Lega otoka Šolta Slika 2: Otok Šolta

9

Slika 3: Rogač

Slika 4: Maslenica

Slika 5: Nečujam


Slika 6: Grohote

Turistična skupnost vsako leto oceni in nagradi najlepše urejen apartma. S tem motivirajo vse domačine in ostale, ki se na otoku ukvarjajo s turizmom, da se trudijo in se do gostov vedno prijazni in ustrežljivi. Šolta se lahko pohvali tudi s tem, da je v času francoske uprave komisija, ki je ocenjevala dalmatinski med, med s Šolte ocenila za najboljšega, in to ne samo v Dalmaciji, ampak tudi v celotni Evropi. Na mednarodnih tekmovanjih (v Parizu, Bratislavi …) njihov med osvaja medalje. Najboljši je med rožmarina. Največja atrakcija na otoku pa so oslički, ki jih že od nekdaj uporabljajo za prevoz tovora. Domačini pravijo, da so to najbolj lene in trmoglave živali na svetu, a so vseeno v veliko pomoč ob prečkanju težkih stez na otoku. Z osli so že stari Rimljani na Šolti gradili ceste. Sicer pa lahko turisti na otoku vidijo še vrsto drugih različnih živali, ki so značilne za ta otok. Zaradi flore lahko naštejemo 17 vrst ptic, ki jih na primer na sosednjem otoku Brač ne poznajo. Šolta ima tudi ptico, ki je neke vrste zaščitni znak in simbol »čuvaja«. Ta ptica je podvrsta sove in se po latinsko imenuje Otus scops. Med gozdnimi živalmi je najzanimivejši gozdni zajec. Tudi morske živali so v ponos Šolte – različne ribe, raki in školjke. Turisti lahko zasledijo delfine, ki živijo le v zelo čistih vodah (To islands travel 2009).

2.2 Predstavitev lokacije Hotela Olint

Hotel Olint bo odprl svoja vrata turistom v mestu Stomorska na otoku Šolta. To mesto je najstarejše obmorsko mesto na otoku. Naseljeno je bilo že v 17. stoletju. To je mesto pomorščakov, ki so bili znani po floti jadrnic, ki so v starih časih po celotnem Jadranu prevažale vino in apno; danes te jadrnice uporabljajo samo še za turistične namene.

Stomorska je izrazito turistično mesto, kjer je veliko restavracij, barov, apartmajev. V mestu lahko turisti najdejo tudi avtokamp in mali pristan. Zaradi dobrega položaja ob

10

obronkih hribov je to mesto zelo mikavno, največja prepoznavnost pa so ribje zabave, ki se odvijajo skozi poletje, nekaj minut iz mesta pa je manjša ribogojnica. Poleg Nečujama je mesto Stomorska največji turistični potencial. Povezanost s Splitom je zelo dobra, tako v sezoni potniška ladja pluje vsak dan, katamaran pa dvakrat tedensko. V Stomorski lahko turisti najdejo tudi pošto in bankomat (Šolta home 2009).

Slika 7: Jadrnica


Slika 8: Stomorska

11

3. VHODNA STRATEGIJA PROJEKTA

Strategija je določen načrt dejanja, ki ga je treba izvesti pri reševanju problemov, da lahko dosežemo cilj, ki smo si ga zastavili. Beseda strategija izvira iz grških besed stratos, kar pomeni vojska, in ago, kar v prevodu pomeni voditi (Strategija 2008).

Da je strategija učinkovita, mora biti realna, tako da temelji na pogojih glede na okolje in koristi za družbo, ki jo primerjamo s konkurenco. Prav tako mora strategija biti uspešna. Podjetja morajo koncentrirati svoje omejene vire in zmogljivosti, kjer je največja verjetnost za uspeh. Strategija mora temeljiti na sposobnosti podjetja in zastavljenih ciljih podjetja.

Vsako podjetje je pri svojem poslovanju prisiljeno, da izbere svojo lastno strategijo, ki jo v prihodnosti želi uresničiti. Osnovni pogoj za pravilno izbiro strategije je analiza stanja. Podjetje mora preveriti zunanje in notranje dejavnike, ki bodo vplivali na izbiro strategije. V podjetjih zato pogosto uporabijo raziskave, kot so SWOT-analiza, analiza portfelja in Porterjev model. Med najpogosteje uporabljenimi strategijami je ofenzivna strategija, katere cilj je, da podjetje doseže vodilno vlogo na trgu. Da pa se ta cilj uresniči, mora podjetje potrošnikom ponuditi nekaj novega. Ob uresničitvi te strategije lahko podjetje doseže velik dobiček. Kot druga najbolj uporabljena strategija je defenzivna strategija, za katero je značilno, da je podjetje boljše od konkurence. Ta strategija podjetju ne prinaša veliko dobička. Značilnost strategije imitacije je, da podjetje želi ohraniti položaj takoj za vodilnimi podjetji na trgu in tako oponašati vodilno podjetje. Pri tradicionalni strategiji podjetje ne spreminja lastnosti izdelka, vendar pa se trudi, da dobro promovira svoje stare izdelke. Zadnja značilna strategija je oportunistična strategija. O tej strategiji lahko povemo, da podjetje išče prostor na trgu, na katerem bo predstavljalo svoj izdelek (Strategija u ekonomiji 2009).

3.1 Strategija Hotela Olint

Naročnik celotnega projekta je podjetje Rina Commerce. Gre za največje podjetje na Šolti, ukvarja pa se z oddajo luksuznih apartmajev, kavarn, picerij in restavracij. Poleg turistične ponudbe se podjetje ukvarja še s prodajo zemljišč in z gradnjo različnih vrst objektov (Rina Commerce 2008).

Naročnik in lastnik sta se odločila za defenzivno strategijo, kar pomni, da bodo poskušali biti boljši od konkurence in za tem poskušali doseči ofenzivno strategijo. Strateški cilji so naslednji:

S1: Konkurenčna prednost S2: Zagotovitev zadovoljstva strankam S3: Želja turistov po vrnitvi v Hotel Olint S4: Zagotoviti kader, ki bo sledil strategiji hotela S1: Z zanimivo in edinstveno ponudbo bomo dosegli glavno strateško usmeritev – konkurenčno prednost. S podrobno analizo konkurence bomo prišli do podatkov, kateri hoteli so naši konkurenti. Glede na njihovo ponudbo bomo izoblikovali boljšo in zanimivejšo ponudbo, ki bo v Hotel Olint privabila veliko gostov. Da pa bo naša konkurenčna prednost še večja, bomo v Hotel Olint privabili še državljane Hrvaške, in to tako, da jim bomo ponudili dodatne ugodnosti.

12

S2: Z zanimivimi in različnimi aktivnostmi, ki jih bomo izvajali skozi celo leto, bomo dosegli drugi strateški cilj – zagotovitev zadovoljstva strankam. Poleg wellnessa bomo svojih strankam ponujali najrazličnejše aktivnosti, kot so različna enodnevna potovanja po Dalmaciji, animacije za otroke. Podjetjem bomo ponujali zanimive »team buildinge« in konferenčne dvorane. Ponudbe, ki jih bomo izvajali, se bodo spreminjale glede na letni čas.

S3: Turistom bomo poleg vseh ponujenih aktivnosti ponujali tudi različne vikend pakete, kot so masažni paket, družinski paket, jesenski paket, poletni paket in drugi. Prav tako jim bomo ob odhodu ponudili kartico zaupanja, ki jim bo omogočala ob naslednjem prihodu določene ugodnosti, kot so različni popusti pri nočitvah, obrokih in pri ostalih uslugah. Popusti se bodo povečevali glede na obiske. S tem predvidevamo, da bomo dosegli tretji strateški cilj.

S4: Ker bo Hotel Olint deloval kot hotel s petimi zvezdicami, bomo morali priskrbeti tudi, da bomo zaposlili ljudi, ki bodo imeli potrebno znanje in izkušnje. Vsi zaposleni bodo imeli tudi dobo uvajanja v delo v Hotelu Olint. Zavedamo se, da bomo morali vse zaposlene tudi motivirati, da bodo sledili naši strategiji; tako jim bomo podarjali različne nagrade za dobro delo, jih pošiljali na različne seminarje, kjer se bodo lahko še dodatno izobrazili in si nabrali izkušnje, in s tem bomo v Hotelu Olint dosegli četrti strateški cilj.

13

4. VSEBINSKA ZASNOVA PROJEKTA

4.1 Opis Hotela Olint

Hotel Olint leži tik ob morju, natančneje na meji ribiškega mesta Stormoska, na zahodni strani uvale. Stari Hotel Olint ne deluje že več let in je v fazi rušenja. Za ponovno adaptacijo je že pridobljeno gradbeno dovoljenje in pripravljeni so že načrti o njegovi zunanji podobi. Arhitekturne načrte o opremi sob, recepcije, restavracije in bara bomo predstavili v nadaljevanju.

Hotel Olint bo imel dvaindvajset dvoposteljnih sob, tri juniorske apartmaje in dva master apartmaja. Spa bo opremljen s tremi savnami, sobo za terapijo in masažo, fitnesom, zunanjim in notranjim bazen. Hrana bo turistom ponujena v restavraciji in v baru poleg zunanjega bazena. Bar bo tudi na strehi hotela, manjši tudi poleg recepcije. Turistom in gostom iz Hrvaške bosta na voljo dve konferenčni sobi.

4.2 Analiza tržišča in konkurence

Raziskovanje trga je delo, ki temelji na metodah, kot so zbiranje, registriranje in analiziranje vseh problemov, ki jih podjetje želi raziskovati. Raziskava trga je najpomembnejša funkcija, ki jo mora izvesti vsako podjetje. Namen pri raziskavi trga je, da podjetje ugotovi velikost in značilnosti trga, v katerega vstopa. Prav tako vsako podjetje izvaja raziskave trga, da ugotovi, kakšne so družbene potrebe na trgu in s kakšnimi ponudbami bo podjetje zadovoljilo potrebe kupcem. Pri marsikaterem podjetju lahko opazimo, da določenih raziskav ne izvajajo. Razlog za to je predvidevanje, da ne bo na trgu nikakršnih tveganj, vendar so tveganja vedno neizbežna. Zmanjšamo jih samo s pravočasno in natančno analizo trga, konkurence in trendom razvoja (Devetak 2007, 46).

4.2.1 Analiza tržišča

4.2.1.1 Nočitev turistov glede na turistične objekte

Nočitev v nekem turističnem objektu pomeni vsako noč, ki jo turist preživi v nastanitvenem objektu ali pa je v njem samo prijavljen. Število nočitev se šteje od vpisa v turistični objekt do izpisa iz turističnega objekta (Metodološka pojasnila 2008).

Tabela 1: Nočitev turistov

NOČITVE TURISTOV GLEDE NA TURISTIČNE OBJEKTE NOČITVE INDEKS

2008 2009 2009/2008

Hoteli in aparthoteli 15.220.502 14.317.665 94,07

14

Turistična naselja 3.678.216 2.833.101 77,02

Apartmaji 1.161.139 988.333 85,12

Kampi 13.349.431 13.795.452 103,34

Hostli 367.266 379.829 103,42

Letovišča 259.703 213.481 82,20

Sobe in hiše za počitek 18.185.266 18.802.372 103,39

Navtični turizem 1.434.601 1.311.215 91,40

Nekategorizirani objekti 373.809 587.400 157,14

SKUPAJ 57.103.494 56.299.647 98,59

Vir: Ministrstvo za turizem

Glede na vse turistične objekte vidimo, da največ nočitev beležijo v oddanih prostih sobah, in to kar 18.802.372, kar je za 3,39 % več kot leta 2008. V hotelih in aparthotelih so lani zabeležili 14.317.665 nočitev, kar je v primerjavi s prejšnjim letom za 5,93 % manj kot v letu 2008. Število nočitev je padlo tudi v apartmajih, saj je bilo teh v letu 2009 kar za 17,88 % manj kot v letu 2008. Prav tako so pri statističnih raziskavah opazili padec nočitev v turističnih naseljih, in to kar za 22,98 % v primerjavi z letom 2008. Za 3,34 % pa se je leta 2009 glede na leto 2008 povečalo število nočitev v kampih.

4.1.1.2 Turistični promet

Turistični promet je promet, ki se navezuje na preživljanje počitnic in na oddih. Obsega razdaljo potovanja v turistično destinacijo in iz nje kot tudi potovanja, opravljena med preživljanjem počitnic (Turizem in promet 2007).

Tabela 2: Turistični promet

TURISTIČNI PROMET TURISTI INDEKS NOČITVE INDEKS

2008 2009 2009/2008 2008 2009 2009/2008

Hrvati 1.845.702 1.599.652 86,67 6.477.972 5.799.030 89,52

Tujci 9.415.105 9.334.822 99,15 50.625.522 50.500.617 99,75

SKUPAJ 11.260.807 10.934.474 97,10 57.103.494 56.299.647 98,59

Individualni prihodi 7.354.963 7.226.983 98,26 36.298.715 36.822.530 101,44

Organizirani prihodi 3.905.844 3.707.491 94,92 20.804.779 19.477.117 93,62

15


Iz tabele številka 2 lahko razberemo, da je bilo v letu 2009 10.934.474 turistov, od tega 7.226.983 takšnih, ki so Hrvaško obiskali v lastni organizaciji, 3.707.491 pa je bilo turistov, ki so imeli organiziran prihod. Če primerjamo skupno število turistov v letu 2009 z letom 2008, ugotovimo, da je bilo v letu 2009 za 2,9 % manj turistov kot v letu 2008. Prav tako je bilo skupnih nočitev glede na leto 2008 za 1,41 % manj.

4.2.1.3 Turisti v Republiki Hrvaški

Turist je oseba, ki potuje zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve, poslov ali drugih razlogov, zaradi katerih pa seveda ni plačan. Prenočiti mora vsaj eno noč v gostinskem ali kakšnem drugem nastanitvenem objektu, ki pa mora biti zunaj njegovega običajnega območja. Turiste ločimo na domače in tuje. Domači turist je oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Hrvaški, ki pa začasno prebiva v kakšnem drugem kraju v državi, in sicer zaradi preživljanja prostega časa, sprostitve ali kakšnih drugih razlogov. Tuji turist pa je oseba, ki prihaja v Republiko Hrvaško iz tuje države, zaradi želje po preživljanju prostega časa, sprostitve ali kakršnih koli drugih razlogov, in prenoči vsaj eno noč. Tujim turistom se določi nacionalna pripadnost glede na osebni dokument (Metodološka pojasnila, 2008).

Tabela 3: Turisti v Republiki Hrvaški

TURISTI V REPUBLIKI HRVAŠKI TURISTI INDEKS NOČITVE INDEKS

2008 2009 2009/2008 2008 2009 2009/2008

Nemčija 1.545.735 1.579.610 102,19 10.982.654 11.450.766 104,26

Slovenija 1.042.666 1.012.743 97,13 5.802.277 5.635.477 97,13

Italija 1.167.646 1.200.126 102,78 5.069.287 5.135.275 101,30

Avstrija 813.728 881.846 108,37 4.164.793 4.514.902 108,41

Češka 622.620 607.421 97,56 4.122.460 4.020.096 97,52

Poljska 417.211 454.407 108,92 2.511.568 2.737.609 109,00

Nizozemska 297.318 307.850 103,54 2.334.993 2.446.431 104,77

Slovaška 299.318 306.741 102,48 1.927.093 2.000.420 103,81

Madžarska 370.392 323.368 87,30 1.933.978 1.644.280 85,02

Francija 439.095 406.037 92,47 1.635.494 1.532.973 93,73

Ostalo 2.399.376 2.254.673 93,97 10.140.925 9.382.388 92,52

SKUPAJ 9.417.113 9.336.831 99,15 50.627.530 50.502.626 99,75


V tabeli številka 3 lahko vidimo, da je bilo leta 2009 največ turistov iz Nemčije. Tudi v primerjavi z letom 2008 jih je bilo več, in sicer za 2,19 %. Glede na leto 2008 se je povečalo tudi število turistov iz Italije, in sicer za 2,78 %, število turistov iz Poljske za 8,92 %, za 8,37 % pa je bilo več turistov iz Avstrije. V letu 2009 je Hrvaško obiskalo 1.012.743 turistov iz Slovenije, kar je v primerjavi z letom 2008 za 2,87 % manj kot v letu 2008.

16

4.2.2 Analiza konkurence

V gospodarstvu se srečujemo s konkurenco, ki si nenehno prizadeva pridobiti nove kupce in prevzeti vodilno vlogo na trgu. Zato mora podjetje že pri oblikovanju novih zamisli razvijati konkurenčno prednost. Podjetje mora poleg sposobnosti ugotavljanja potreb in plačilne zmožnosti sproti zaznavati tržne spremembe in se jim v najkrajšem možnem času prilagoditi.

Konkurente lahko razdelimo na štiri vrste:

• konkurenti želja, s poudarkom na vrsti želja, ki jo hočejo uresničiti, • generični konkurenti, • konkurenti oblik izdelkov, • konkurenti blagovne znamke. Za Hotel Olint so pomembni generični konkurenti. Generičnim konkurentom lahko drugače rečemo tudi posnemovalci. Generični konkurenti bodo hoteli v Dalmaciji, ki bodo ponujali iste ponudbe z nižjimi cenami.

V konkurenčnem boju je nujno, da se podjetje specializira na določene segmente. S specializacijo in vrhunsko kakovostjo lahko postane vodilno na trgu pred ostalo konkurenco. Analiza lahko poteka po naslednjih točkah:

• identifikacija konkurentov, njihove prednosti in slabosti, • tržni delež, ki ga pokriva konkurenca, • seznam sedanjih potrošnikov konkurence z navedbo naklonjenosti potrošnikov, • celovita analiza trženjskega spleta; to so politika ponudb, politika cen, politika

prodajnih poti, politika promocije, analiza izvajanja storitev, • organiziranost trženja in zasedenost s strokovnimi kadri, • inovacija, ustvarjalnost, nabavni vidiki, • finančno stanje konkurentov, • vključevanje konkurence na mednarodne trge, • odnos konkurence glede ekologije, kulture, izobraževanje doma in v tujini, • ocenitev doseženega imidža konkurence (Devetak 2007, 65–67).

4.2.2.1 Analiza konkurence na otoku Šolta

Ob celotni analizi konkurence smo ugotovili, da je na otoku Šolta en hotel, ki deluje s štirimi zvezdicami. Hotel se imenuje Martinis Marchi in ga najdemo v Maslenici. Turistom ponuja šest različnih tipov sob: Kavanjinova soba, Vitezova soba, soba vojvode Lorenskega, Soba von Erlacha, soba vojvode Savojskega in soba Karla VI. Vsaka soba ima svojo zgodovinsko zgodbo in vsaka je poimenovana po znanih ljudeh, ki so bili povezani z dvorcem in graditeljem Ivanom Petrom Marchijem. Turistom nudijo bazen z ogrevano vodo, savno, dvorano za sestanke, sobo za dnevni počitek, pristajalno stezo za helikopterje in park. V hotelu je tudi restavracija, ki pa svoje ponudbe ne nudi samo turistom, ki nočujejo v hotelu, ampak tudi ostalim gostom v Maslenici. Obiskovalcem nudijo najrazličnejše vrste rib, vin in sladic. Hotel Martinis Marchi deluje samo poleti (Martins Marchi 2008).

17

Slika 9: Hotel Martins Marchi

Slika 10: Restavracija

Slika 11: Heliodrom

Vir: Martins Marchi 2008

V primerjavi s Hotelom Martinis Marchi ima Hotel Olint kar nekaj prednosti. Hotel Martinis Marchi ponuja samo šest sob, v Hotelu Olint pa bomo imeli sedemindvajset sob. Hotel Olint bo svojim gostom ponujal različne ponudbe skozi celo leto, medtem ko Hotel Martinis Marchi deluje samo poleti. Če se opredelimo na ponujene aktivnosti, vidimo, da ima Hotel Martinis Marchi samo savno, bazen z ogrevano vodo in dvorano za sestanek. Drugih aktivnosti v hotelu ni. Hotel Olint pa bo turistom omogočil veliko različnih ponudb, kot so masaže, manikira, različne vrste savn, kozmetične storitve, notranji in zunanji bazen in še vrsto drugih aktivnosti, ki jih bomo predstavili v točki 4.3.

Drugih hotelov na otoku Šolta ni. Turisti, ki prihajajo na ta otok, si lahko rezervirajo razne apartmaje ali pa obiščejo Turistični center Nečujam. Ta je bil zgrajen leta 1985. Turisti lahko v njem najdejo plažo z majhnimi kamenčki, prav tako je na voljo bazen, ki deluje tako podnevi kot ponoči. Recepcija Turističnega centra Nečujam deluje 24 ur na dan, ima pa tudi menjalnico in telefonsko govorilnico. Turisti lahko izbirajo med različnimi bari, restavracijami, ki ob večerih ponujajo živo glasbo, in slaščičarnami. Tudi za najmlajše je poskrbljeno, saj Turistični center Nečujam vključuje različna igrišča, imajo pa tudi pristanišče za jadrnice in druge čolne (Nečujam 2009).

Slika 12: Turistični center Nečujam

Slika 13: Bazeni v turističnem centru

Slika14: Recepcija turističnega centra

Vir: Nečujem 2009

4.2.2.2 Analiza konkurence v srednji Dalmaciji

Analizirali bomo še druge turistične destinacije v srednji Dalmaciji, ki so blizu otoka Šolta, kjer bo stal Hotel Olint: otok Brač, otok Hvar, Split in otok Korčula.

18

4.2.2.2.1 Otok Brač

Otok Brač je največji otok srednje dalmatinske otoške skupine in tretji največji otok na hrvaški obali. Turisti si lahko na njem ogledajo muzeje, kot je Pustinja Blaca, Zmajeva votlina in Muzej o otoku Brač. Povzpnejo se lahko na Vidovo goro, s katere je prelep pogled na ostale otoke in Italijo. Vsak turist, ki obožuje zgodovino, si lahko ogleda manjšo trdnjavico, ki jo je zgradil Mihajlo Cernić, in cerkev sv. Marije, kjer je kar nekaj slik z veliko vrednostjo. Seveda pa ne smemo pozabiti na plažo Zlati rat, po kateri je otok Brač najbolj poznan (Otok Brač 2009).

Ob raziskavi Brača smo ugotovili, da je na otoku kar nekaj hotelov s tremi in štirimi zvezdicami, ni pa hotela s petimi zvezdicami. Hoteli s štirimi zvezdicami so naslednji:

• Bluesun hotels & restorants • Hotel Lipa • Hotel Amor • Hotel Pastura • Hotel Bretanide • Hotel Kaštil • Hotel Ivan (Otok Brač 2009)

Predvidevamo, da bo Hotelu Olint največji konkurent Hotel Bretanide, saj turistom ponuja usluge, kot so wellness, športne aktivnosti in izleti. Turisti lahko potujejo v Split in Dubrovnik ali pa raziskujejo in spoznavajo otok Brač. Hotel Bretanide deluje od aprila do oktobra (Adriatica.net 2009).

Kljub vsem ponudbam Hotela Bretanide menimo, da bo Hotel Olint konkurenčnejši, saj bo odprt skozi vse leto, turistom bomo poleg izletov nudili še preostale aktivnosti, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju in jih v Hotelu Bretanide in ostalih hotelih na otoku nismo zasledili.

Slika 15: Hotel Bretanide

Slika 16: Hotelska soba

Slika 17:Wellness center

Vir: Adriatica.net 2000

4.2.2.2.2 Otok Hvar

Otok Hvar je najdaljši v srednji dalmatinski otoški skupini. Turizem je najbolj razvit v mestih Hvar in Jelsa. Mesto Hvar spada med najbolj obiskana mesta v Dalmaciji. Turisti si lahko na otoku Hvar ogledajo veliko zgodovinskih znamenitosti, kot je katedrala sv. Stjepana, mestni vodnjak, frančiškanski samostan in renesančni stolp z uro. Povzpnejo se lahko tudi na obzidje, ki je bilo zgrajeno leta 1557 in je priljubljena turistična točka (Turistička zajednica grada Hvar 2003).

19

Ob raziskavi Hvara smo našli naslednje hotele, ki delujejo s štirimi zvezdicami:

• Hotel Amfora • Hotel Adriana • Hotel Riva • Hotel Palace • Hotel Dalmacija • Hotel Pharos • Hotel Park

Kot glavnega konkurenta Hotelu Olint smo označili Hotel Amfora, saj svojim gostom ponuja aerobiko, fitnes, wellness in jadranske specialitete. Hotel skrbi tudi za podjetja, saj ima na voljo konferenčne sobe in omogoča aktivnosti, kot je team building (Sunčani Hvar hotels 2007).

Hotel Olint v primerjavi s Hotelom Amforma ponuja podobne aktivnosti, a kljub temu bo ponujal še druge: izlete na različne destilacije po Dalmaciji, možnost priprave svojega dalmatinskega obroka, varstvo otrok in še druge aktivnosti, ki jih bomo predstavili v nadaljevanju.

Slika 18: Hotel Amfora


Slika 20: Restavracija hotela Amfora

Vir: Sunčani Hvar hotels 2007

4.2.2.2.3 Otok Korčula

Otok Korčula je mesto s trajektno dediščino in z ladjedelniško, pomorsko in kamnoseško tradicijo. Spada med najbolj ohranjena sredozemska srednjeveška mesta. Vsak turist, ki obišče ta prečudoviti otok, si lahko ogleda katedralo sv. Marka, škofovsko palačo iz 17. stoletja in palačo Gabrielis. Korčula slavi tudi po viteški igri Moreška, s katero predstavljajo turške napade na Korčulo (Travel tourist 2003).

Turisti lahko na otoku najdejo veliko hotelov; hoteli s tremi ali štirimi zvezdicami so:

• Hotel Adria • Hotel Borik • Hotel Marco Polo • Hotel Liburna • Hotel Lumbarda (Korčula info.com 2009)

20

Največji konkurent Hotelu Olint je Hotel Marco Polo. Obnovljen je bil leta 2006. Svojim gostom ponuja trgovino s spominki, lepotni salon, wellness, fitnes, notranji in zunanji bazen, animacije za otroke ter sobo za poslovne sestanke (Htp Korčula 2005).

Po pregledu ponudb Hotela Marco Polo lahko ugotovimo, da hotel turistom ne ponuja nikakršnih izletov, dalmatinske hrane, dalmatinskih večerov, ponudb podjetjem in ponudb v jesenskem in zimskem času. Tako lahko menimo, da bo Hotel Olint konkurenčnejši Hotelu Marco Polo.

Slika 21: Hotel Marco Polo


Slika 23: Zunanji bazeni hotela

Vir: Http Korčula 2005

4.2.2.2.4 Split

Split je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji, hkrati pa tudi glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije. Mesto Split ima tudi drugo največje pristanišče v Republiki Hrvaški. Vsak turist, ki obišče mesto Split, lahko spozna zanimivo zgodovino tega mesta in občuti pravi šarm Dalmacije. Ob obisku Splita nihče ne sme spregledati zgodovinskih znamenitosti, kot so kip Grgurja Ninskega, Dioklecijanova palača in vzpetina Marja, ki je med domačini zelo priljubljena izletniška točka. Poleg vseh znamenitosti pa mesto svojim gostom ponuja tudi Festival splitskega poletja (Adriatica.net 2000).

Po pregledu hotelov in ponudb smo našli naslednje hotele, ki poslujejo s štirimi ali petimi zvezdicami:

• Hotel Art • Hotel Atrium • Hotel Dalmina • Hotel Globo • Hotel Le Meridien lav • Hotel Marmont • Hotel President • Hotel Vestbul (Turističke informacije 2009)

Izmed vseh hotelov je Hotel Atrium najbolj konkurenčen, saj ima pet zvezdic in turistom ponuja različne aktivnosti, kot je spa, možnost zabav za skupine, sobe za poslovna srečanja, konferenčno sobo in posebne ponudbe vikend paketov. Hotel posluje skozi vse leto (Atrium Hotel 2009).

Glede na vse ponudbe menimo, da bo Hotel Olint turistom ponujal še zanimivejše aktivnosti, ki jih bomo podrobneje predstavili v točki 4.3.

21

Slika 24: Hotel Atrium


Slika 26: Notranji bazen hotela

Vir: Atrium Hotel 2009

4.2.2.3 Analiza konkurence v Dalmaciji

Konkurenčni pa niso samo hoteli v okolici Hotela Olint, ampak v celotni Dalmaciji. Ob raziskavi Dalmacije smo ugotovili, da je več hotelov, ki bodo konkurirali Hotelu Olint, največ pa jih je v svetovno znanem turističnem mestu Dubrovnik.

Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto, ki zaradi bogate ponudbe privablja veliko turistov. Dubrovnik je mesto muzejev, festivalov, zanimive zgodovine ter tradicionalnih restavracij in gostiln. Vsak turisti, ki obišče Dubrovnik, se mora sprehoditi po znamenitem obzidju, ki je v Evropi eden izmed najbolj zaščitenih zanimivosti. V poletnem času se v Lovrijencu odvijajo Dubrovniške poletne igre; Hamlet je ena izmed tradicionalno uprizorjenih predstav (Adriatica.net 2000).

V Dubrovniku je kar nekaj hotelov, ki delujejo s petimi zvezdicami:

• Admiral Grand Hotel • Hotel Ariston • Hotel Bellevue • Hotel Croatia • Hotel Dubrovnik Palace • Hotel Hilton Imperial Dubrovnik • Hotel More • Hotel Excelsior (Hotels.com 2010)

Vsi navedeni hoteli bodo veliki konkurenti Hotelu Olint, največji pa bo Hotel Croatia, ki je na Hrvaškem eden vodilnih hotelov. Turistom ponuja različne športne aktivnosti, kot so fitnes, tenis, odbojka na mivki in steze za pohod in tek. Organizirane imajo štiri različne izlete za turiste, in sicer izlet po mestih Dubrovnik, Čilipi, Trsteno in Korčuli. Turisti lahko koristijo ponudbo wellnessa in spaja, z različnimi animacijami, bazeni in igrišči pa je poskrbljeno tudi za najmlajše goste. Urejen imajo tudi konferenčni center. Kongrese in seminarje lahko organizirajo v osmih različnih konferenčnih sobah, ki sprejemajo od 30 do 850 gostov (Hotel Croatia 2006).

Kljub celotni ponudbi Hotela Croatia vidimo nekaj prednosti Hotela Olint. V Hotelu Olint bomo ponujali dalmatinske specialitete, turisti pa bodo imeli možnost priprave dalmatinske hrane. V primerjavi s Hotelom Croatia bo Hotel Olint turistom ponujal več različnih in zanimivejših destinacij, ki jih bodo lahko obiskali v Dalmaciji. Tako kot Hotel Croatia bo tudi Hotel Olint deloval skozi vse leto. Prednost Hotela Olint pa je ta, da svojih gostom ponuja tudi aktivnosti v jesenskem času.

22

Slika 27: Hotel Croatia

Slika 28: Restavracija

Slika 29: Notranji bazen

Vir: Hotel Croatia 2006

4.3 Ponudba Hotela Olint

V Hotelu Olint se bomo trudili, da bodo lahko turisti dodobra spoznali značilnosti Dalmacije, tako jih bomo že ob prihodu v hotel pogostili z dalmatinskim vinom, različnimi koktajli in sokovi, v njihovi sobi pa jih bo pričakalo manjše darilo, npr. knjižica ali video o Dalmaciji.

Stregli bomo zajtrk, kosilo in večerjo. Gostom hotela bomo servirali predvsem dalmatinsko in morsko hrano, ponujena pa bo tudi možnost, da si bodo lahko ob pomoči kuharja sami pripravili obrok.

Ker je naša strategija, da turisti ostanejo v hotelu najmanj teden dni, in ker jim želimo predstaviti Dalmacijo, bomo imeli v lasti barko, s katero bomo turiste vozili na različne destinacije, kot so Split, Brač, Dubrovnik, Kornati, Korčula, Hvar in slapovi Krke. Turistični vodnik bo predstavil pomembne značilnosti vsakega mesta. Na barki bodo tudi ribji pikniki, enkrat tedensko pa bomo organizirali nočno plovbo z zabavo.

Vsak večer bodo lahko gostje Hotela Olint uživali v dalmatinski glasbi, saj se bodo izvajale pesmi znanih dalmatinskih glasbenikov, kot so Oliver Dragojević, Gibboni, Peter Grašo, Goran Karan in drugi. K sodelovanju bomo poskusili povabiti tudi dalmatinske klape. Enkrat tedensko se bo organiziralo plesno tekmovanje in zmagovalca bomo nagradili s posebnimi nagradami.

Poleg wellnessa in spaja bo imel Hotel Olint tudi zasebno plažo, kjer se bo izvajal potapljaški tečaj, v zunanjem ali notranjem bazenu pa bodo turisti lahko uživali ob izvajanju aerobike.

Turisti bodo imeli možnost najema motorja ali kolesa. Poskrbljeno bo tudi za najmlajše, saj bo v Hotelu Olint zaposlena varuška, ki bo izvajala različne animacije.

V Hotelu Olint si bomo prizadevali zaposliti tudi zdravnika in odpreti manjšo lekarno.

Poskrbljeno bo tudi za turiste, ki bodo Hotel Olint obiskali jeseni. Udeležili se bodo lahko trgatve z različnimi degustacijami in obiranja oljk.

Podjetjem bomo poleg konferenčne sobe ponujali še različne programe team buildinga. Poskrbeli bomo za možnost uporabe interneta.

23

Turistom bomo ponujali tudi različne pakete, kot so Vikend paket, Družinski paket, Poslovni, Masažni paket in drugi.

Ob odhodu jim bomo podarili kartico zvestobe, ki jo bodo lahko koristili ob naslednjem obisku Hotela Olint. S kartico zvestobe bodo turisti z naslednjim obiskom Hotela Olint dobili določene popuste in druge ugodnosti, ki pa se bodo povečevali glede na število obiskov turista.

24

5. CILJI PROJEKTA AHO

5.1 Namenski cilji

Namenski končni cilj je tisti sklepni del, ki ga oblikuje naročnik projekta. Za naročnika to pomeni tudi končni rezultat ali učinek, ki izhaja iz strategije in še drugih postavljenih razvojnih usmeritev ter poslovnih in drugih potreb. Namen projekta je določen z namenskimi cilji, ki omogočajo določitev objektnih ciljev. Tako lahko na podlagi določenih ciljev izdelamo celoten plan projekta (Hauc 2007, 52).

NC1 – konkurenčna prednost NC2 – 90 % zasedenih kapacitet v glavni sezoni, 60 % zasedenih kapacitet v predsezoni in

po glavni sezoni in 40 % zasedenih kapacitet izven sezone NC3 – pozitivno poslovanje

NC1: S svojimi različnimi ponudbami, ki se bodo spreminjale glede na letni čas, bomo poskušali doseči konkurenčno prednost pred ostalimi hoteli v Dalmaciji. V Hotelu Olint bodo turisti imeli možnost izbire in izvajanja različnih aktivnosti, kot so wellness, izleti z ladjo, turistični ogledi različnih mest, fitnes, masaže, tematski večeri in še mnogo drugih ponudb. Poleg zanimive ponudbe bomo Hotel Olint promovirali na različne načine, kot je uporaba medijev, sodelovali bomo s turističnimi agencijami, se promovirali tudi na različnih sejmih in izoblikovali svojo spletno stran, na kateri si bodo lahko turisti ogledali naše ponudbe, cene, fotogalerijo. Prek spletne strani Hotela Olint bomo turistom omogočali možnost rezervacije.

NC2: Z vsemi aktivnostmi in ponudbami želimo doseči v glavni sezoni 90 % zasedenih kapacitet, v predsezoni in po glavni sezoni pa 60 % zasedenih kapacitet. Zavedamo se, da bo obisk po sezoni manjši, a želimo zaradi welless centra in ostalih ponudb vseeno doseči 40 % zasedenih kapacitet. NC3: Zaradi vseh ponudb skozi celo leto bomo lahko poslovali pozitivno in s tem dosegli tretji namenski cilj. Da pa se bo pozitivno poslovanje prenašalo iz leta v leto, bomo turistom ponujali različne ugodnosti, kot so kartica zaupanja, družinski paketi, wellness paketi, ugodnosti podjetjem ob uporabi konferenčnih sob ali programov team buildinga.

5.2 Objektni cilji

Objektni končni cilj pomeni vse tiste projektne rezultate ali izdelke projekta, s katerimi so izpolnjeni vsi pogoji za dosego namenskega cilja. To so torej tisti cilji, s katerimi med izvajanjem, eksploatacijo ali ob njegovem koncu dosežemo poslovne ali druge učinke. Objektni konec projekta pomeni, da so zaključeni vsi objektni cilji, ti cilji pa pogojujejo doseganje namenskih ciljev. Namenski konec projekta pomeni, da so vsi namenski cilji doseženi. Če namenske in objektne cilje pogledamo iz časovnega vidika, lahko vidimo, da so objektni cilji zaključeni pred namenskimi cilji. V času izvajanja vsakega projekta so

25

potrebne analize, ali se projekt izvaja tako, da bodo na koncu doseženi tudi namenski cilji (Hauc 2007, 52–59).

OC1 – analiza konkurence OC2 – analiza tržišča OC3 – pridobivanje kredita OC4 – zbiranje ponudb dobaviteljev in izvajalcev OC5 – izbira najboljših dobaviteljev in izvajalcev OC6 – podpis pogodb z dobavitelji in izvajalci OC7 – pregled arhitekturnih načrtov OC8 – demontaža in rušenje OC9 – gradnja OC10 – izolacijska dela OC11 – elektroinštalaterska dela OC12 – inštalacija vode in kanalizacija OC13 – ventilacija in klimatizacija OC14 – pleskarska dela OC15 – fasada OC16 – urejanje okolice OC17 – opremljanje hotelskih sob in ostalih prostorov v hotelu OC18 – opremljanje kuhinje OC19 – priprava ponudb OC20 – izoblikovanje slogana OC21 – izoblikovanje logotipa OC22 – izdelava letaka OC23 – obisk turističnih sejmov OC24 – podpis pogodb z turističnimi agencijami OC25 – razpis prostih delovnih mest OC26 – razgovori in analiza kandidatov OC27 – podpis pogodb OC28 – usposabljanje zaposlenih OC29 – stroški vode OC30 – stroški elektrike OC31 – stroški dela OC32 – stroški kredita OC33 – stroški marketinga OC34 – prihodki od najema sob OC35 – prihodki dining in bistro restavracije OC36 – prihodki bara OC37 – prihodki wellnessa in spaja OC38 – prihodki organiziranih izletov in ostalih aktivnosti OC39 – prihodki od privezov jaht OC40 – prihodki banket

26

6. DOBAVITELJI IN IZVAJALCI

6.1 Kategorizacija in zakon o hotelirstvu v Republiki Hrvaški

Kategorizacija se izvaja po pravilniku razvrščanja, kategorizacije in po posebnih standardih gostinskih objektov. Hoteli visokih kategorij morajo zadovoljiti zelo visoke standarde. Po standardih Republike Hrvaške so v nizkokategoričnih skupinah hoteli z eno, dvema ali tremi zvezdicami. Hoteli z visoko kategorijo pa so označeni s štirimi ali petimi zvezdicami. Kategorizacija se razlikuje glede na države in po večini je kategorizacija edino merilo za kakovost, ki jo gost lahko pričakuje (Kategorizacija hotela 2009).

V prilogi številka 1 predstavljamo, kakšne pogoje bo Hotel Olint moral izpolnjevati, da bo deloval kot hotel s petimi zvezdicami. Pregled, ali je hotel adaptiran po kategorizaciji, bodo izvajali inšpektorji z Ministrstva za turizem Republike Hrvaške. Ob pregledu celotnega hotela bomo pridobili certifikat oziroma potrditev, da lahko hotel Olint deluje kot hotel s peti zvezdicami; ob tem pa bomo lahko zaprosili tudi za ploščo, ki mora viseti pri vhodu v hotel.

6.2 Predstavitev arhitekturnih načrtov za Hotel Olint

V prilogi številka 2 predstavljamo arhitekturne načrte za hotelsko sobo, restavracijo, recepcijo in bar.

Arhitekturne načrte bo izvedla samostojna podjetnica Janja Vavtar, ki bo oblikovala hotelske sobe, restavracijo in bar, konferenčni sobi, wellness in spa. Cena arhitekturnih načrtov bo znašala približno 200.000,00 €.

6.3 Izbira in ocenjevanje dobaviteljev in izvajalcev

Izbira dobrega dobavitelja in izvajalca je ključnega pomena za dobro poslovanje podjetja. Pri vsakem podjetju pa se vedno postavljajo vprašanja, kateri dobavitelji in izvajalci so najboljši. To so dobavitelji in izvajalci, ki zagotavljajo kakovost svojih izdelkov, ki jih ponujajo, imajo dostopne in konkurenčne cene, ugodne dobavne pogoje in se vedno prilagajajo željam in potrebam kupcev. Izdelki dobrega dobavitelja naj bi vsebovali določene standarde. Pri vsakem transportu naj bi imeli dobro logistično podporo. Vedno pa morajo biti sposobni in zavzeti odpravljati morebitne napake (Završnik 2004, 54). Ocenjevanje dobaviteljev in izvajalcev pomeni načrtno zbiranje informacij. V velikih podjetjih še vedno dobavitelje in izvajalce ocenjujejo subjektivno. Nekatera podjetja pa so že uvedla formalne sisteme ocenjevanja izbranih meril. Pri vrednotenju dobaviteljev in izvajalcev ločimo:

• Subjektivno ali neformalno vrednotenje: vključuje neformalne ocene in subjektivna mnenja na podlagi osebnih stikov med kupcem in dobaviteljem. Vprašanja in odgovore zagotavljajo osnovne informacije o podjetju dobavitelja, dosežki iz preteklosti in plani za prihodnost.

• Objektivno ali formalno vrednotenje: je natančnejše in objektivnejše od subjektivnega vrednotenja. Pri objektivnem vrednotenju si v podjetju izdelajo razpredelnico, s katero

27

sistematično primerjajo in ocenjujejo podatke o količini, ceni, kakovosti, dobavnih rokih, plačilnih pogojih. Sodobni način ocenjevanja je računalniško podprt (Završnik 2004, 109).

V preteklosti je bilo merilo za ocenjevanje dobaviteljev in izvajalcev le cena, kasneje pa še kakovost in dobavni rok. Dandanes podjetja za ocenjevanje dobaviteljev in izvajalcev uporabljajo večje število meril, ki vplivajo na njihovo ustreznost. Uporabljajo različne metode za ocenjevanje dobaviteljev in izvajalcev in nekatere izmed teh metod so enostavne, spet druge bol zapletene. Ker je dejavnikov za ocenjevanje veliko, je pomembno, da podjetje ne pretirava z zahtevami, saj se lahko med vsemi zbranimi podatki izgubijo. Najpomembnejša merila, ki naj bi jih v podjetju uporabljali za ocenjevanje in razvrščanje dobaviteljev in izvajalcev, so:

• kakovost,

• cena,

• dobavni rok,

• način in rok plačila.

Nekatera podjetja rada dodajo še eno merilo, ki pa so ostali dejavniki, ki vplivajo na izbor. Ta dodatna merila so še popust, transport in embalaža (ibid., 110). Določanje meril, ki si jih podjetje postavi za izbiro dobaviteljev in izvajalcev, je odvisno od posameznega izdelka, ki ga podjetje želi kupiti. Tako je treba različnim vrstam izdelkov postaviti različna merila z različno vrednostjo. Ko podjetje določi merila za ocenjevanje, lahko dobavitelje in izvajalce v podjetju razvrstijo v tri skupine:

• zelo dober,

• pogosto dober,

• slab dobavitelj, izvajalec.

Zelo dobre dobavitelje podjetje razvrsti na seznam odobrenih dobaviteljev. Izdelki pogosto dobrih dobaviteljev se kupujejo glede na izdelke, ki jih dobavljajo, s slabimi dobavitelji pa podjetja ne sklenejo nobenih poslov. Izbira dobaviteljev pa naj ne bi veljala trajno. To pomeni, da podjetje naj ne bi izbralo samo enega dobavitelja in od njega vedno jemalo izdelke, saj mora podjetje stremeti za takšnimi dobavitelji, ki imajo sposobnost prilagoditi se željam kupca. Ta njihova sposobnost se odraža v zadostnih zmogljivostih, ki bodo pravočasno zadovoljile želje kupcev. Je pa res, da stalni dobavitelji poznajo želje in potrebe kupcev in tako pravočasno zadovoljijo njihove potrebe in želje. A to ne bi smel biti razlog, da podjetje na trgu ne bi iskalo še drugih dobaviteljev, če lahko za določen izdelek opazimo dobro konkurenco (ibid., 112).

Vsakega dobavitelja moramo obvestiti, da jih bomo vključili v proces ocenjevanja. Obvestiti jih je treba glede:

• namena ocenjevanja, zaradi katerega bodo ocenjeni,

• razlog, zaradi katerega bodo ocenjeni,

• naših pričakovanjih o njihovi kakovosti,

28

• našega načina razvrščanja dobaviteljev,

• časa; kdaj nameravamo narediti ocenitev in

• osebja; kdo bo naredil postopek ocenjevanja (ibid., 114).

6.4.1 Dobavitelji in izvajalci gradbenih del

Podjetje Durban, d. o. o., iz Splita bo sodelovalo pri adaptaciji Hotela Olint. Podjetje bo poskrbelo za gradbena dela, inštalacijo, kanalizacijo, klimo in ogrevanje, zgradilo bo tudi bazen in uredilo okolico hotela (Durban, d. o. o., Split 2009).

V spodnji tabeli predstavljamo cene dobave in izvajanja gradbenih del.

Tabela 4: Cenik gradbenih del

DELO CENA Demontaža in rušenje 35.890,00€

Gradbena dela 164.430,00,€ Izolacijska dela 21.600,00 €

Elektroinštalacijska dela 167.700,00 € Strelovod 62.000,00 €

Pleskarska dela 72.900,00 € Alu dela 192.200,00 €

Gips kartonska dela 76.800,00 € Inštalacija – voda in kanalizacija 71.820,00 € Ventilacija – inštalacijska dela 12.070,00 €

Satelitska tv-mreža 7.930,00 € Klimatizacija 125.840,00 €

Fasada 64.300,00 € Urejanje okolica 160.000,00 €

SKUPAJ 1.574.019,00 €

6.4.2 Pohištvo in ostala oprema za hotelske sobe in ostale prostore v Hotelu Olint

Hotel Olint bo hotel s petimi zvezdicami; zavedamo se, da moramo svojim gostom nuditi ugodje in toplino. Stilles, d. d., inženiring in notranja oprema Sevnica je podjetje, ki na trgu deluje že šestdeset let. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo stilnega pohištva, s svojimi projekti pa so že poznani v več kot tridesetih državah sveta. Zaradi prefinjenega pohištva smo se odločili, da Stilles izdeluje pohištvo za hotelske sobe in ostale prostore v hotelu (Stilles, d. d., 2008)

Zaradi znanja in izkušenj, ki jih ima podjetje Stilles s projekti adaptacije in novimi gradnjami hotelov, smo podjetje Stilles, d. d., inženiring in notranja oprema Sevnica določili za vodstveni projektni tim. V spodnji tabeli številka 5 predstavljamo cene njihovih izdelkov in del, prav tako pa so v tabeli navedeni dela in izdelki njihovih kooperantov, ki bodo sodelovali pri adaptaciji Hotela Olint.

29

Tabela 5: Cenik pohištva in montaže

POHIŠTVO, OSTALA OPREMA IN MONTAŽA CENA Pohištvo in ostala oprema za sobe, apartmaje ter montaža 440.744,40 € Pohištvo in ostala oprema za recepcijo ter montaža 18.157,00 € Pohištvo in ostala oprema za lobby in bar ter montaža 44.037,0 € Pohištvo in ostala oprema za restavracijo ter montaža 38.375,00 € Pohištvo in ostala oprema za malo in veliko konferenčno dvorano ter montaža

18.020,00 €

Pohištvo za teraso 16.725,00 € Pohištvo in ostala oprema za spa ter montaža 70.855,00 € Pohištvo za bazenski bar 42.708,00 € Pohištvo za bar na strehi 81.110,00 € Talne obloge in njihova montaža 50.650,00 € Pohištvo in ostala oprema v kopalnicah ter montaža 150.446,0 € Pohištvo in ostala oprema za javne sanitarije ter montaža 34.953,00€ Montaža stopnišča 68.30,00 € SKUPAJ 1.074.874,00 €

6.4.3 Kuhinja

Glavni izvajalec pri opremljanju kuhinje bo Jakopin, d. o. o. Podjetje se ukvarja s projektiranje interjerjev, projektiranjem tehnologije, opremljanjem interjerjev, skrbijo pa tudi za tehnološko opremo (Jakopin, d. o. o., 2007).

Celotni stroški opreme in montaže kuhinje bodo znašali 85.000,00 €.

6.5 Promocija Hotela Olint

Bistvo strategije trženja je, da bo uspelo samo tistim podjetjem na trgu, ki so konkurenčni ne samo po ceni in kakovosti, ampak da znajo obvladati tudi diferenciranje izdelkov in storitev.

Cilj trženjske strategije je kratkoročna in dolgoročna prednost pred konkurenti. Ta cilj je mogoče doseči na več načinov. Eden izmed njih je ta, da je naša ponudba konkurenčnejša, to se pravi, da je ponudba kakovostnejša, da je cena bolj ugodna glede na ceno konkurentov. Cene oziroma ugodne ponudbe pa niso edini dejavnik, zaradi katerega lahko podjetje postane konkurenčnejše. Potrebna so tudi vlaganja v promocijo, tržno komuniciranje, saj z njim informiramo odjemalca glede na naše ponudbe (Devetak 1999, 147).

O komuniciranju govorimo takrat, ko oblikujemo neko sporočilo in ko to doseže prejemnika, ki mu je bilo sporočilo namenjeno. Komuniciranje je dvosmeren proces med pošiljateljem sporočila in prejemnikom. Sporočila so lahko poslana osebno ali neposredno, tako da jih pošiljamo prejemnikom prek televizije, interneta, časopisu, radiu in drugih prenosnikih sporočil. Komuniciranje s turisti je zajeto v promocijski splet, ki ga veliko avtorjev, med njimi tudi Brezovčeva (2000, 103), razdelijo v štiri temeljne oblike tržnega komuniciranja:

30

• oglaševanje,

• pospeševanje prodaje,

• odnosi z javnostjo in

• osebna prodaja.

Da dosežemo strategijo tržnega komuniciranja, si lahko za pomoč postavimo naslednja vprašanja:

• Komu bomo sporočali?

• Zakaj bomo sporočali?

• Kaj bomo sporočali?

• Kako bomo sporočali?

• Kako pogosto bomo sporočali?

• Kje bomo poročali? (Brezovec 2000, 105) Da bomo v Hotelu Olint dosegli svojo strategijo tržnega komuniciranja, smo si odgovorili na zgoraj zastavljena vprašanja. Odgovori so naslednji:

• Sporočali bomo turistom iz tujih držav in tudi državljanom Republike Hrvaške.

• Naš glavni namen sporočanja je obvestiti turiste o Hotelu Olint, prav tako pa se bomo trudili prek naše propagande turistom predstaviti tudi Šolto.

• Turistom bomo sporočali, da je v Dalmaciji majhen, a prelep otok z imenom Šolta. Na tem otoku stoji hotel Olint, ki turistom ponuja zanimive aktivnosti, ki pa se spreminjajo glede na letni čas.

• Turistom bomo svoje oglase sporočali prek turističnih agencij, letakov, oblikovali bomo tudi internetno stran, na kateri si bodo lahko turisti ogledali naše celotne ponudbe, cene, sobe in opravili tudi rezervacijo za svojo hotelsko sobo. Hotel bomo predstavljali tudi na različnih turističnih sejmih. Svoje ponudbe v zvezi s konferenčno sobo in možnostjo team buildinga bomo pošiljali tudi podjetjem na Hrvaškem. Razmislili bomo tudi o reklamnem oglasu po televiziji.

• Oglaševanje Hotela Olint bo potekalo skozi vse leto, saj bo hotel odprt 365 dni v letu, svojim strankam pa bomo ponujali različne ponudbe glede na letni čas. V interesu nam je, da turisti vedo, kaj ponujamo za vsako letno obdobje. Menimo, da bomo v Hotel Olint veliko turistov pridobili z reklamami in ponudbami.

• Poročali bomo na svoji internetni strani, prav tako pa se bomo trudili o dogodkih, ki se bodo odvijali v hotelu, poročati v kakšnih hrvaških časopisih.

6.5.2 Nastanek propagande in izdelava logotipa za Hotel Olint

Oglaševanje je neosebna oblika komuniciranja. Orodja, ki jih uporabljamo pri oglaševanju, so oglasi v časopisu, revijah in drugih tiskanih medijih. Oglase lahko zasledimo tudi na radiu in televiziji, vse več oglasov pa lahko opazimo tudi na internetnih straneh. Veliko podjetij pa se dandanes še vedno odloča za direktno pošto, kot so katalogi, letaki in

31

prospekti. Namen oglaševanja je potrošnike informirati, opozoriti na nov izdelek ali storitev in prepričevati potrošnike, da je izdelek ali storitev določenega podjetja najboljša. Najpogosteje uporabljene sestavine v oglasnem sporočilu za turistične storitve (pri tiskanih oglasih) navaja avtorica Brezovec (2000, 108):

• naslov oziroma ime,

• slika,

• besedilo,

• logotip,

• slogan,

• cenik in kuponi.

Vsak dober turistični oglas turistom omogoča sposobnost, da si ustvarijo neko podobo hotela, ponudbe. Z vsakim oglasom se hotel zaveže, da bo svojim strankam ponujal to, kar so videle v oglasu, tako da bodo v hotelu zadovoljile svoje želje. Čim boljši je oglas, tem večja je tudi verjetnost, da bodo turisti razlikovali oglaševane storitve od konkurentov. Prav tako lahko z dobrim oglasom in izpolnjenimi obljubami pridobimo pozitiven vpliv na zaposlene, ki bodo obljube izpolnili. Če je oglas oblikovan brezhibno in če so obljube z oglasa izpolnjene, potem lahko sprožimo govorice »od ust do ust«, kar lahko vzamemo še za dodatno reklamo našim storitvam. Obstaja pa tudi nenapisano pravilo, da moramo izpolniti vse obljube, ki so navedene v oglasu, kajti če se teh obljub ne držimo, lahko pri potrošniku vzbudimo nezadovoljstvo in tako se poruši zaupanje do ponudnikov (ibid., 108).

Promocija Hotela Olint se bo začela štiri mesece pred odprtjem hotela. Že v tem času bomo turistom omogočili, da bodo naredili rezervacijo v hotelu. Hotel Olint bomo promovirali na različnih turističnih sejmih, podpisali bomo pogodbe s turističnimi agencijami, ki bodo ravno tako vršile propagando za naš hotel. Za Hotel Olint bomo izdelali tudi letake. Razmislili bomo o izdelavi propagande za televizijo. Izdelali bomo tudi internetno stran, na kateri si bodo turisti lahko ogledali vse ponudbe Hotela Olint in opravili tudi morebitno rezervacijo.

Za Hotel Olint smo izbrali naslednji slogan: »Hotel Olint pruža vam više što ste do sada doživjeli u Dalmaciji.«

Za takšen slogan smo se odločili v skladu z našimi turističnimi ponudbami: izleti po Dalmaciji, podarjena turistična knjiga ali zgoščenka o Dalmaciji ob prihodu, dalmatinska hrana in pijača, ribolov, dalmatinski večeri, obiranje oljk, trgatev in pokušina dalmatinskih vin. S temi ponudbami bodo gostje dodobra spoznali Dalmacijo in doživeli več, saj je ponudba hotela veliko večja od ponudb ostalih hotelov v Dalmaciji in zato tudi menimo, da je slogan primeren za Hotel Olint. Logotip je grafični element, ki označuje neko podjetje ali samo nek izdelek. Logotip je po navadi sestavljen iz črk. Namen vsakega logotipa je lažja prepoznavnost nekega podjetja, proizvoda ali samo produkta. Logotipi so vedno bolj pomembni, sploh v današnjih časih, ko se besede velikokrat ponavljajo. Logotip ima komunikativno in oglasno vrednost, saj si vsako podjetje prizadeva, da bo njihov logotip izoblikovan čim bolj zanimivo in bo tako

32

dosegel svoj namen – večjo prepoznavnost na trgu in ločevanje določenih izdelkov ali celotnega podjetja od drugih. V podjetjih največ uporabljajo slikovne ali kombinirane logotipe. Slikovno oblikovani logotipi temeljijo samo na izdelani sliki, ki naj bi pomagala podjetju do prepoznavnosti. Kombinirani logotip pa zajema izoblikovano sliko in besedilo. Besedilo predstavlja ime podjetja.

Za Hotel Olint smo se odločili izoblikovati slikovni logotip. Logotip Hotela Olint vsebuje sonce in valove v njem. Za takšen logotip smo se odločili, ker Šolta velja za otok sonca, saj Solenta v latinščini pomeni sonce, in ker je Šolta poznana kot najbolj klimatsko ugoden otok v Jadranu. Za valove v soncu smo se odločili, ker je morje okoli otoka najčistejše. Dokaz za to so delfini, ki jih lahko zasledimo v morju.

Slika 30: Logotip Hotela Olint

Izdelali bomo tudi letak, s katerim bomo svojim bodočim gostom predstavili lokacijo in ponudbo Hotela Olint.

Letak bo imel obliko logotipa našega hotela, saj želimo, da bo že nenavadna oblika pritegnila turiste, da si bodo letak ogledali in se pozanimali o našem hotelu. Prav tako v letak ne bomo vnašali veliko besedila, ampak čim več slik, kajti menimo, da bo letak za kupce bolj privlačen in da slika pove več kot besedilo. V letaku bomo prestavili vse aktivnosti, ki jih bomo v hotelu ponujali, kot so dalmatinski večeri, izleti po Dalmaciji, wellness, spa, konferenčne sobe in aktivnosti, ki se dogajajo jeseni in skozi zimo. Predstavili bomo tudi cene. V spodnji sliki si lahko ogledate začetno stran letaka.

33

Slika 31: Letak Hotela Olint

6.6 Kadrovanje

6.6.1 Vrste in modeli planiranja kadrov

Plani zajemajo vse dogodke v nekem časovnem obdobju. Tako tudi v podjetju izvajajo plane kadrov, jih delimo na vsebino, čas in obseg. Tako avtor Florjančič (1999, 41) navaja naslednje plane po vsebini, času in obsegu.

Delitev planov po vsebini:

• plan strukture potrebnega kadra,

• plan pridobivanja in vključevanja kadrov,

• plan izobraževanja kadrov,

• plan sprejemanja in razporejanja,

• plan napredovanja in premeščanja,

• plan štipendiranja in pripravništva,

• plan drugih ukrepov. Plane kadrov glede na čas se delijo na:

• perspektivni plani, ki zajemajo obdobje, daljše od pet let,

• srednjeročni plani, ki se v praksi izdelujejo za obdobje od enega leta do pet let,

• kratkoročne plane, ki zajemajo obdobje do enega leta. Po obsegu pa se plani kadrov delijo na: • generalni plani, ki zajemajo celotno podjetje; lahko jih imenujemo tudi skupni plani,

34

• posebni plani, ki se nanašajo na posamezne organizacijske enote; lahko jih imenujemo tudi pomožni plani.

6.6.2 Potreben kader v Hotelu Olint

Za Hotel Olint bomo razpisali 37 prostih delovnih mest. Kako smo prosta delovna mesta razporedili, si lahko ogledate v spodnji tabeli številka 6.

Tabela 6. Prosta delovna mesta

DELOVNO MESTO

ŠTEVILO POTREBNEGA KADRA

DIREKTOR Direktor Hotela Olint 1

FRONT OFFICE Recepcija 5

Recepcija zanatlije 2 Vrtnar 1

Hišna dama 1 Sobarice 5 Voznik 1

KUHINJA, RESTAVRACIJA IN BAR Senior kuhar 1 Junior kuhar 2

Kuhar zanatlija 1 Kuhinjska pomočnica 1

Natakarji 4 Zaposleni v baru 2

SPA, WELLNESS IN DRUGE AKTIVNOSTI Maser, kozmetik, frizer 4

Reševalec 1 Varuška 1

Animator in učitelj aerobike 1 ADMINISTRACIJA

Knjigovodstvo 1

Glede na iskani kader smo postavili tudi obvezno izobrazbo in pa delovne izkušnje. Izobrazba in delovne izkušnje se spreminjajo glede na delo, ki se bo izvajalo v Hotelu Olint.

Tabela 7: Potrebno znanje in izkušnje

DELO IZOBRAZBA IZKUŠNJE OSTALE OBVEZOSTI Direktor Hotela Olint

Diplomirani ekonomist

5 let

Delavec v recepciji

Višja turistična šola 1 leto Znanje vsaj štirih tujih jezikov

35

Vrtnar Srednja vrtnarska šola

6 mesecev

Hišna dama Srednješolska izobrazba

2 leti

Sobarica Osnovna ali srednja šola

/

Voznik Srednja šola / Obvezen vozniški izpit in opravljen izpit varne vožnje

Senior kuhar Gostinski tehnik 4–5 let Junior kuhar Gostinski tehnik / Kuhar pomočnik Gostinski tehnik / Glavni natakar Gostinski tehnik 1–2 leti Znanje vsaj treh tujih

jezikov, opravljeni potrebni tečaji

Natakar Gostinski tehnik / Znanje vsaj dveh tujih jezikov

Natakar v baru Gostinski tehnik / Znanje vsaj treh tujih jezikov

Maser, kozmetik, frizer

Srednja kozmetična šola, srednja frizerska šola

1 leto Znanje vsaj dveh tujih jezikov

Reševalec iz vode

Srednja šola Opravljen izpit prve pomoči

Varuška Srednja vzgojiteljska šola ali predšolska vzgoja

1 leto Znanje vsaj treh tujih jezikov

Animator in učitelj aerobike

Športna gimnazija ali fakulteta za šport

Delo z otroki, delo v fitnes centrih

Knjigovodja Diplomiran ekonomist

2 leti

6.6.3 Priprava in objava informacij

Podjetja lahko pri objavi informacij o prostih delovnih mestih uporabijo pet različnih načinov, kako zapolniti prosto delovno mesto:

• interno kadrovanje,

• objava razpisov,

• priporočila,

• uporaba lokalnih virov.

• pomoč agencij.

Pri internem kadrovanju prosto delovno mesto zapolnimo z osebo, ki je že zaposlena v podjetju. Veliko je podjetij, ki razpišejo prosto delovno mesto znotraj podjetja in šele nato iščejo kandidate zunaj njega. Prednost internega kadrovanja je lažja komunikacija, saj osebo že poznamo in vemo, kakšno je njeno znanje in kakšne sposobnosti ima. Seveda pa s

36

tem ne bodo stroški kadrovanja nič manjši, saj bo treba najti osebo, ki bo zapolnila delovno mesto.

Objava razpisov je drugi način iskanja kandidatov za novo zaposlitev. Kje se informacije objavijo, je seveda odvisno od prostega delovnega mesta; tista, ki zahtevajo strokovno znanje in veščine, se objavijo v strokovnih publikacijah, bolj splošna delovna mesta pa v dnevnem tisku. Od vsake oblike razpisa pa je odvisen tudi odziv ljudi, ki so pripravljeni kandidirati za prosto delovno mesto. Pomembno je, da delovno mesto v razpisu opišemo natančno, navesti moramo potrebno zanje, sposobnosti in izkušnje. Ne smemo pozabiti navesti roka za oddajo vloge.

Izbira kandidata na podlagi priporočil ima tako dobro kot slabo stran. Kadar izberemo kandidata prek priporočil, se zavedamo, da oseba kandidatu, ki ga je predlagala, zelo zaupa in meni, da ima določene sposobnosti. Prednost je tudi ta, da lahko oseba kandidatu predstavi delovno kulturo v organizaciji. Po drugi stani pa je zelo težko tako osebo, ki jo nekdo priporoča, zavrniti, če menimo, da kandidat nima potrebnega znanja in sposobnosti.

Vsako podjetje mora vedno preveriti, ali obstajajo v okolici kakršni koli lokalni programi, ki jih podpira vlada in so namenjeni zmanjšanju števila brezposelnih. Ti programi so povečini organizirani na regionalni ravni in tako pomagajo delodajalcu in delojemalcu.

S pomočjo agencije si podjetje zmanjša obseg dela, ki ga mora opraviti, da najde primernega kandidata za delo. Tak način iskanja kandidatov je še posebno pozitiven, če pri objavi razpisa pričakujemo veliko prijav, in z manjšim plačilom agenciji nam bo ta posredovala kratek seznam kandidatov.

Pri iskanju zaposlenih za Hotel Olint bomo izbrali drugi način, to je objava razpisov. Za tak način smo se odločili, ker bomo s tem privabili veliko različnih ljudi z različnimi sposobnostmi. Zavedamo se, da mora biti razpis napisan tako, da bomo privabili čim več kandidatov, ki bi radi delali v Hotelu Olint. Informacije o prostih delovnih mestih bomo objavili v časopisih, zavodih in nekaterih javnih ustanovah.

OBJAVA RAZPISA O PROSTEM DELOVNEM MESTU – DELAVEC V RECEPCIJI

Hotel Olint znova odpira svoja vrata in razpisuje prosto delovno mesto delavca v recepciji.

Uspešen kandidat bo v Hotelu Olint delal v recepciji, kjer bo sprejemal goste, jim predstavil hotel v najlepši luči in jim pomagal pri kakršnih koli težavah. Od kandidata pričakujemo izobrazbo turističnega tehnika, eno leto ustreznih delovnih izkušenj in znanje vsaj štirih tujih jezikov.

Zagotavljamo, da bomo vsakemu kandidatu, ki se bo prijavil na razpis, dali priložnost, da se dokaže.

Vloge in življenjepise bomo sprejemali na elektronski naslov hotel-olint@hr.

37

7. TAKTIKA IZVEDBE

Taktika je podlaga za izvedbo plana in organiziranje izvajanja želenega projekta. Vpliva lahko tudi na ekonomiko projekta, saj se v taktiki podjetje odloča, ali bo projekt izvajalo samo podjetje ali bodo uporabili zunanje izvajalce. To seveda vpliva na stroške projekta in na organizacijo poslovanja. Pri oblikovanju taktik imajo vodilno vlogo projektni managerji, ki pa sodelujejo s svojimi oblikovalci, kot so strokovni management, izvajalci ter tehnični in drugi nadzorniki (Hauc 2007, 288).

Do zdaj je podjetje Rina Commerce, d. o. o., pridobilo vsa dovoljenja za gradbena dela, izrisani so tudi načrti za zunanjo podobo Hotela Olint. Naredili so manjšo raziskavo o konkurenci na otoku Šolta. Pripravili so nekaj ponudb, ki bi jih lahko ponujali turistom, ter zapisali priložnosti in nevarnosti Hotela Olint.

7.1 Taktika izvedbe v Hotelu Olint

T1: Raziskava tržišča T2: Priprava ponudb T3: Izvajanje marketinških aktivnosti T4: Sklepanje pogodb s turističnimi agencijami T5: Pridobivanje dobaviteljev in izvajalcev T6: Tehnični nadzor T7: Pridobivanje finančnih sredstev T8: Kategorizacija T9: Zaposlovanje T10: Svečana otvoritev T11: Konec projekta

T1:

S pomočjo spletne strani Ministrstva za turizem Republike Hrvaške se izvede analiza tržišča. S to analizo se preveri, iz katerih držav prihaja največ turistov. Prav tako se ob pomoči različnih spletnih strani izvede analiza konkurence, kjer preverimo, kateri hoteli so konkurenti na otoku Šolta, v srednji Dalmaciji in po celotni Dalmaciji. Glede na pridobljene rezultate se določi aktivnosti, ki se bodo ponujale turistom v Hotelu Olint.

T2:

Glede na analizo konkurence se izoblikujejo ponudbe, ki naj bi bile zanimive in edinstvene. Ker bo hotel odprt skozi vse leto, se aktivnosti spreminjajo glede na letni čas.

T3:

Marketinške aktivnosti se začnejo izvajati štiri mesece pred svečano otvoritvijo hotela. Pošiljajo se letaki, obešajo se plakati in ponudbe se predstavijo na turističnih sejmih. Turisti si lahko ogledajo ponudbe na internetni strani Hotela Olint, prav tako lahko opravijo rezervacijo prek spletne strani. Postavi se tudi dodaten cilj − da je pred otvoritvijo zapolnjenih 15 sob.

T4:

38

Sklepanje dogovorov s turističnimi agencijami se začne takoj po adaptaciji Hotela Olint. Managerje turističnih agencij se povabi na svečano otvoritev hotela. Po otvoritvi se s turističnimi agencijami podpišejo pogodbe.

T5:

Dobavitelje in izvajalce za adaptacijo Hotela Olint se pridobi prek priporočil managerjev, ki imajo v Dalmaciji hotele. Vsi dobavitelji in izvajalci pripravijo svoje ponudbe glede na predstavljene načrte.

T6:

V času adaptacije se izvajata kontrola in tehnični nadzor, ki je po zakonu gradbenih del obvezen. Tehnični nadzor vrši podjetje, ki je pri adaptaciji Hotela Olint tudi izvajalec stilnega pohištva in ostale stilne opreme ter tudi vodstveni projektni tim.

T7:

Del finančnih sredstev se pridobi ob pomoči Republike Hrvaške, ki izvaja natečaj z imenom »Poticaj za uspeh«. Finančna pomoč Republike Hrvaške znaša 3.510.000,00 €. Ostali stroški se financirajo iz lastnih sredstev.

T8:

Po celotni adaptaciji Hotela Olint se izvede postopek kategorizacije. V tem postopku organi Ministrstva za turizem Republike Hrvaške ugotavljajo, ali je hotel zgrajen po vseh predpisih, da bo lahko deloval kot hotel s petimi zvezdicami.

T9:

Oblikuje se oglas, v katerem se objavijo prosta delovna mesta. Oblikuje se tudi shema, ki prikazuje nova prosta delovna mesta in potrebna znanja in izkušnje. Izvedejo se razgovori s kandidati in izberejo se najprimernejše osebe, ki bodo izvajale določeno delo v Hotelu Olint. Kandidati se izbirajo tudi na podlagi priporočil managerjev. Pred odprtjem hotela se novozaposleni kader izobražuje in uvaja v delo.

T10:

Na svečano otvoritev se povabi čim več medijev, ki bodo poročali o otvoritvi, prav tako se povabi župana otoka Šolte, ministra za turizem Republike Hrvaške Damira Bajsa. Povabiti je treba tudi managerje turističnih agencij, s katerimi se kasneje sklene pogodba o sodelovanju, in managerje podjetij, ki so sodelovali pri adaptaciji. Vsem pomembnim gostom se pri poslanem vabilu priloži tudi posebna kartica, s katero lahko ti koristijo brezplačno nočitev v dvoposteljni sobi, zajtrk, wellness center ali pa se odločijo za manjši izlet po Dalmaciji. Svečana otvoritev bo temeljila na čim boljši predstavitvi Hotela Olint; vsak gost bo dobil enako darilo kot turist, ki bo obiskal Hotel Olint, stregla se bo dalmatinska hrana in pijača. Za glasbo bo poskrbela dalmatinska klapa, ki bo prepevala dalmatinske pesmi, ob koncu otvoritve pa se bo vsakemu gostu podarila kartica zvestobe.

T11:

39

Projekt se bo zaključil po treh mesecih delovanja Hotela Olint. Ta čas se bodo izvajale ankete, s katerimi se bo poskušalo izvedeti, ali so ponudbe hotela zanimive za turiste, ali so zaposleni v hotelu dovolj prijazni in ustrežljivi. Prav tako se bo izvedla analiza spoznavnosti Hotela Olint. Če gostje hotela ne bodo zadovoljni s ponujenimi aktivnosti, se bodo v Hotelu Olint poskušale izoblikovati nove ponudbe. Če bodo rezultati pokazali, da veliko ljudi Hotela Olint ne pozna, se bo okrepilo marketing. Ob pozitivnih rezultatih pa se bodo vsi zaposleni še naprej trudili za popolno izvedbo ponudb.

40

8. PLAN PROJEKTA

8.1 Faza projekta

Vsak projekt ima naslednje osnovne faze:

• priprava,

• vzpostavitev,

• izvajanje,

• zaključek.

V fazi priprave izoblikujemo globalne cilje projekta. Pripraviti je treba tudi vse študije, ki pomagajo pri oblikovanju ciljev. Cilji se določijo glede na čas, sredstva, tehnične zahteve in podobno. V tej fazi se tudi ugotovi, kako se postavljeni cilji vključijo v splošno usmeritev organizacije, ki načrtuje projekt.

V fazi vzpostavitve se oblikuje projektni načrt. Na osnovi globalnih ciljev, ki se pripravijo v fazi priprave, se izdela izvedbeni ali osnovni načrt, ki ga uskladimo z vsemi možnostmi in omejitvami. Točno določena vsebina projekta je pogoj za uspešen začetek izvajanja projekta in za reševanje problemov med delom projekta in ob izročitvi naročniku.

V fazi izvajanja izvajamo načrtovane aktivnosti za dosego zastavljenih ciljev. Aktivnosti, ki jih izvajamo, se načrtujejo in pripravljajo v fazi vzpostavitve. V izvedbeno fazo spadajo spremljanje izvajanja dela, spremljanje dejanskih stroškov, primerjanje dela s stroški z načrtom, vrednotenje izvajanja, napredovanje, analiziranje in predlaganje korektivnih akcij.

Na koncu vsakega projekta sledi faza zaključka projekta, ki vsebuje naslednje elemente:

• zaključno poročilo,

• potrditev končnega poročila,

• razrešitev projektnih organov.

Projekt je tesno povezan z življenjskim ciklom projekta (Faza projekta 2009).

8.2 Retrogradna razčlenitev projekta

41

42

43

44

8.3 MS project

Slika 32: MS Project ID WBS Task Name Duration Start Finish

1 1. ANALIZA 5 days Mon 3.5.10 Fri 7.5.10

2 1.1 Analiza konkurence 5 days Mon 3.5.10 Fri 7.5.10

3 1.2 Analiza tržišča 5 days Mon 3.5.10 Fri 7.5.10

4 1.3 Pregled napoved rasti turizma v RH 3 days Mon 3.5.10 Wed 5.5.10

5 2. PRIPRAVA PONUDB HOTELA OLINT 26 days Fri 7.5.10 Fri 11.6.10

6 2.1 Priprava ponudb 15 days Fri 7.5.10 Thu 27.5.10

7 2.2 Določanje cen ponudb 11 days Fri 28.5.10 Fri 11.6.10

8 3. DOBAVITELJI IN IZVAJALCI ADAPTACIJE 45 days Mon 3.5.10 Fri 2.7.10

9 3.1 Izdaja zahtevkov 2 wks Mon 3.5.10 Fri 14.5.10

10 3.2 Zbiranje ponudb 4 wks Mon 17.5.10 Fri 11.6.10

11 3.3 Podpis pogodb z dobavitelji in izvajalci 3 wks Mon 14.6.10 Fri 2.7.10

12 3.4 Podpis pogodbe za tehnični nadzor 2 wks Mon 14.6.10 Fri 25.6.10

13 4. FINANČNA SREDSTVA 60 days Mon 3.5.10 Fri 23.7.10

14 4.1 Finančna pomoč RH "Poticaj za uspeh" 12 wks Mon 3.5.10 Fri 23.7.10

15 5. IZVAJANJE ADAPTACIJE 185 days Mon 7.6.10 Fri 18.2.11

16 5.1 Pregled arhitekturnih načrtov 4 wks Mon 7.6.10 Fri 2.7.10

17 5.2 Priprava zagona adaptacije 2 wks Mon 14.6.10 Fri 25.6.10

18 5.3 Gradbena dela 24 wks Mon 5.7.10 Fri 17.12.10

19 5.4 Inštalacijska dela 13 wks Mon 19.7.10 Fri 15.10.10

20 5.5 Montaža stilnega pohištva 13 wks Mon 4.10.10 Fri 31.12.10

21 5.6 Vgradnja kuhinje 13 wks Mon 4.10.10 Fri 31.12.10

22 5.7 Grednja in montaža wellness in spa 14 wks Mon 20.9.10 Fri 24.12.10

23 5.8 Prevzem 7 days Tue 4.1.11 Wed 12.1.11

24 5.9 Zahtevek za začasno obratovanje 7 days Mon 10.1.11 Tue 18.1.11

25 5.10 Kategorizacija 6 wks Mon 10.1.11 Fri 18.2.11

26 6. IZDELAVA PROMOCJSKEGA MATERIALA 25 days Mon 7.6.10 Fri 9.7.10

27 6.1 Izdelava logotipa 1 wk Mon 7.6.10 Fri 11.6.10

28 6.2 Izbira slogana 1 wk Mon 7.6.10 Fri 11.6.10

29 6.3 Izdelava internetne strani 4 wks Mon 14.6.10 Fri 9.7.10

30 6.4 Izdelava letakov 4 wks Mon 14.6.10 Fri 9.7.10

31 7. PROMOCIJA 60 days W ed 17.11.10 Fri 7.1.11

32 7.1 Distribucija 12 wks Wed 17.11.10 Tue 8.2.11

33 7.2 Obisk turističnih sejmov 0 days Wed 17.11.10 Wed 17.11.10

34 8 ZAPOSLOVANJE 187 days Wed 9.6.10 Fri 14.1.11

35 8.1 Razpis prostih delavnih mest - vodilni položaji 3 wks Wed 9.6.10 Tue 29.6.10

36 8.2 Razgovori - vodilni položaji 3 wks Tue 29.6.10 Mon 19.7.10

37 8.3 Podpis pogodb - vodlini položaji 1 wk Mon 19.7.10 Fri 23.7.10

38 8.4 Uvajanje 8 wks Mon 26.7.10 Fri 17.9.10

39 8.5 Razpis ostalih prostih delavnih mest 3 wks Wed 13.10.10 Tue 2.11.10

40 8.6 Razgovori za ostala prosta delavna mesta 3 wks Tue 2.11.10 Mon 22.11.10

41 8.7 Podpis pogodb-ostala delavna mesta 1 wk Mon 22.11.10 Fri 26.11.10

42 8.8 Uvajanje-ostala delavna mesta 7 wks Mon 29.11.10 Fri 14.1.11

43 9. SVEČANA OTVORITEV - PRIPRAVE 13 days Mon 6.12.10 Wed 22.12.10

44 9.1 Priprava seznama gostov 2 wks Mon 6.12.10 Fri 17.12.10

45 9.3 Razpošiljanje vabil 1 wk Mon 20.12.10 Fri 24.12.10

46 9.4 Najem dalmatinske klape 3 wks Mon 6.12.10 Fri 24.12.10

47 10. KONČNA ANALIZA 105 days Mon 3.1.11 Fri 27.5.11

48 10.1 Priprava vprašalnika 2 wks Mon 3.1.11 Fri 14.1.11

49 10.2 Anketiranje turstov 12 wks Tue 18.1.11 Mon 11.4.11

50 10.3 Pregled anket 4 wks Tue 12.4.11 Mon 9.5.11

51 10.4 Priprava poročila 3 wks Mon 9.5.11 Fri 27.5.11

17.11

May June July August September October November December January February March April May June

45

8.4 Analiza plana

8.4.1 Ciljna analiza

Tabela 8: Ciljna analiza

PROJEKT: Adaptacija Hotela Olint KRATICA: AHO

IZVEDBA

CILJI ZAČETEK KONEC

ANALIZA 3. 5. 2010 7. 5. 2010 PRIPRAVA PONUDB HOTELA

OLINT 7. 5. 2010 11. 6. 2010 DOBAVITELJI IN IZVAJALCI HOTELA OLINT 3. 5. 2010 2. 7. 2010

FINANČNA SREDSTVA 3. 5. 2010 23. 7. 2010

IZVAJANJE ADAPTACIJE 7. 6. 2010 18. 2. 2011 IZDELAVA

PROMOCIJSKEGA MATERIALA 7. 6. 2010 9. 7. 2010

PROMOCIJA 11. 7. 2010 7. 1. 2011 ZAPOSLOVANJE 9. 6. 2010 14. 1. 2011

SVEČANA OTVORITEV – PRIPRAVE 6. 12. 2010 22. 12. 2010

KONČNA ANALIZA 3. 1. 2011 27. 5. 2011

8.4.2 Analiza rizika

Analiza rizika je postopek, s katerim se zaznavajo potencialne nevarnosti ali tveganja in se ustrezno kvalificirajo možne posledice, da bi izbrali najbolj učinkovito varstvo. Prav tako se oceni upravičenost uvedbe dodatnih protiukrepov.

Poznamo dve vrsti analize rizika, to sta kvantitativna in kvalitativna analiza rizika. Za kvantitativno analizo rizika je značilno, da prikazuje tveganja pri pričakovanih denarnih stroških na letni ravni. Nekatere organizacije to metodo uporabljajo namesto analize, saj je možno načrtovanje sredstev. Kvantitativna metoda analize rizika se po navadi uporablja v finančnih institucijah, kot so banke in zavarovalnice. Za izvajanje kvalitativne analize rizika ni nujno natančno poznavanje materialne vrednosti nekaterih sredstev, vendar je za njihovo vrednotenje ključnega pomena, da vedo, za katere poslovne procese jih uporabljajo.

Načeloma je kombinacija kvalitativne in kvantitativne metode primerna za večino podjetij (Infotrend, 2009).

46

8.4.2.1 Analiza rizika za Hotel Olint

V spodnji tabeli si lahko ogledate, katere nevarnosti se lahko pojavijo pri adaptaciji Hotela Olint in po njegovem odprtju. Da pa se bomo nevarnostim čim bolje izognili, smo pripravili še predloge aktivnosti, ki naj bi jih izvajali.

Tabela 9: Analiza rizika

OPIS RIZIKA AKTIVNOSTI ZA PREPREČEVANJE

RIZIKOV ODGOVORNE

OSEBE Napake pri izdelavi arhitekturnih načrtov Večkratna kontrola načrtov

Vavtar Janja, Vavtar Franc in Nened Nizić

Zavrnitev prošnje za dodatno finančno pomoč pri adaptaciji hotela na otokih

Priprava prošnje za odobritev kredita pri banki

Rina commerce d.o.o. in Nenad Nizić

Težave pri adaptaciji Hotela Olint – gradbena dela

Vsakodnevna kontrola gradbenih del

Mateo Burazin, Nenad Nizić

Težave pri adaptaciji Hotela Olint – inštalacija

Vsakodnevna kontrola načrtov in preverjanje izvajanih del v zvezi z napeljavo elektrike, kanalizacije, telefona, televizije in klime

Mateo Burazin, vodja tehničnega nadzora

Težave pri adaptaciji Hotela Olint – pohištvo in ostala notranja oprema

Kontrola načrtov, kontrola pri izdelavi pohištva in ostale notranje opreme, kontrola pri montaži

Vavtar Franc, vodja tehničnega nadzora

Adaptacija Hotela Olint ne bo zaključena pravočasno

Vsakodnevna kontrola vseh del, ki se bodo izvajala. V primeru napak tim pripravi rešitve, kako popraviti nastalo škodo. Pri vsakem izvajanem delu adaptacije se določi datum, do kdaj se mora to delo končati. V ta datum so vključeni tudi dnevi, ki bodo izkoriščeni za popravila nastalih škod.

Mateo Burizan, Vavtar Franc, Nenad Nizič, Rina Commerce, d. o. o.

Nezanimiva ponudba Priprava novih ponudb

Rina Commerce, d. o. o., Nenad Nizić

47

9. EKONOMIKA PROJEKTA

9.1 Pridobivanje kredita

Republika Hrvaška oziroma Ministrstvo za turizem Republike Hrvaške izdaja različne natečaje za izgradnjo ali adaptacijo določenih objektov na otokih. Natečaj se imenuje »Poticaj za uspjeh«.

Določbe kredita so naslednje:

• Rok vračanja kredita je 20 let. • Začetek (prehodno obdobje) je eno leto. • Obrestna mera znaša približno 2 %.

Kredit, ki ga bomo pridobili na tem natečaju, bo znašal 3.510.000,00 €, od tega bo moral lastnik vložiti svoja lastna sredstva v znesku 810.000,00 €.

Letno bomo morali za ta kredit odšteti 135.000,00 € in obresti bodo znašale letno približno 54.000,00 €.

9.2 Opredelitev stroškov izvedbe projekta

Tabela 10: Stroški projekta

Delavni opis projekta Stroški izvedbe projekta v EUR

Arhitekturni načrti 200.000 Gradbena dela 1.574.019 Pohištvo in ostala oprema 1.074.874 Kuhinja 80.000 Trženje 100.000 Malo dvigalo 26.420 Malotovorno dvigalo 11.772 Ladja 120.000 Ključavnice 9.572 Kontrola 100.000 Vodenje projekta 200.000 Nepredvideni stroški 300.000 Drobni inventar v Hotelu Olint 300.000 Zagonski stroški 300.000 SKUPAJ 4.396.657

Investicija bo znašala 4.396.657,00 €. Kot smo že predstavili v poglavju pridobivanje kredita, bomo del investicije financirali s pomočjo natečaja »Poticaj za uspjeh«. Preostali znesek, 886.657,00 €, bodo lastna sredstva.

48

9.3 Predvideni učinki v obdobju eksploatacije

9.3.1 Prihodki in odhodki v Hotelu Olint

PRIHODKI

Najem sobe:

Kot je že razvidno iz arhitekturnih načrtov in v opisu hotela, bomo imeli v Hotelu Olint 27 sob. Glede na sezono bodo kapacitete različno polne in tudi cene sob se bodo gibale različno. V spodnji tabeli je razvidno, kakšni bodo prihodki glede na sezono, zasedenost kapacitet in trajanje sezone.

Tabela 11: Prihodki −−−− najem sob

SEZONA ŠTEVILO SOB

KAPACITETE CENA SOB

ŠTEVILO DNI

SKUPAJ

Glavna sezona

27 90 % 210 € 164 836.892,00 €

Pred/po sezona

27 60 % 160 € 76 196.992,00 €

Izven sezone 27 40 % 120 € 125 162.000,00 € SKUPAJ 1.195.884,00 €

Dining restaurant

Restavracija bo imela na voljo šestdeset prostih mest in bo odprta skozi vse leto, tako kot hotel. Predvidevamo, da bo povprečna cena na osebo 30 €; seveda pa se zavedamo, da se bodo kapacitete glede na sezono spreminjale, zato smo prihodke glede na kapaciteto, ceno in dni v sezoni razdelili v spodnjo tabelo številka 12.

Tabela 12: Prihodki – dining restaurant

SEZONA ŠTEVILO SEDEŽEV

KAPACITETE

CENA ODSTOTEK K PONUDBI

ŠTEVILO DNI

SKUPAJ

Glavna sezona

60 60 % 30 € 0,7 164 123.984,00 €

Pred sezono/po sezoni

60 40 % 30 € 0,7 76 38.304,00 €

Izven sezone

60 20 % 30 € 0,7 125 31.500,00 €

SKUPAJ 193.788,00 €

Bistro restaurant

Bistro restaurant bo gostom hotela ponujal zajtrk. Na voljo bo šestdeset sedežev. Povprečna cena na osebo bo približno 10 €, seveda se bodo prihodki spreminjali glede na

49

polne kapacitete in sezono. V spodnji tabeli prikazujemo prihodke, ki jih bo Hotel Olint pridobil z bistro restavracijo.

Tabela 13: Prihodki - bistro restaurant

SEZ

ON

A

ŠTE

VIL

O

SED

EŽ

EV

KA

PA

CIT

ET

A

CE

NA

OD

STO

TE

K

K P

ON

UD

BI

ŠTE

VIL

O

DN

I

FR

EK

-V

EN

CIJA

SKU

PA

J

Glavna sezona

60 70 % 10 € 0,7 165 7 339.570,00 €

Pred sezono/po sezoni

60 40 % 10 € 0,7 75 4 50.400,00 €

Izven sezone

60 20 % 10 € 0,7 125 2 21.000,00 €

SKUPAJ 410.970,00 €

Bar

V območje bara spada bar v spodnjem delu hotela, bar na strehi in bar ob bazenu. Povprečni prihodek v baru bo na osebo znašal 8 €. Prihodek smo izračunali in prikazali v spodnji tabeli številka 14.

Tabela 14: Prihodki −−−− bar

SEZ

ON

A

ŠTE

VIL

O

SED

EŽ

EV

KA

PA

CIT

ET

A

CE

NA

DO

DA

TE

K K

P

ON

UD

BI

ZA

ME

NJ

AV

A

GO

STO

V

ŠTE

VIL

O

DN

I

SKU

PA

J

Glavna sezona

63 50 % 8 € 0,7 5 164 144.648,00 €

Pred/po sezona

30 30% 8 € 0,7 3 76 11.491,00 €

Izven sezone

30 20% 8 € 0,7 1 125 4.200,00 €

SKUPAJ 160.339,00 €

Spa in wellness

Glede spa in wellness centra pričakujemo največji prihodek od masaž. Okvirna cena pri masaži bo znašala 50 € na osebo. Izračun za celo leto prikazujemo v tabeli številka 15.

Tabela 15: Prihodki - Spa in Wellness

SEZONA ŠTEVILO MASAŽ

CENA ŠTEVILO DNI SKUPAJ

50

Glavna sezona 20 50 € 164 164.000,00 € Pred sezono/po sezoni

20 50 € 76 76.000,00 €

Izven sezone 10 50 € 125 62.500,00 € SKUPAJ 302.500,00 €

Organizirani izleti in ostale aktivnosti

Kot je že razvidno v ponudbi, se bodo lahko gostje udeleževali različnih izletov. Prav tako bomo gostom ponujali še veliko drugih aktivnosti. Z izleti in ostalimi ponudbami postavljamo povprečno ceno 200 € na osebo. V spodnji tabeli, številka 16, se lahko vidijo izračuni prihodkov za glavno sezono, pred in po njej in pa, kakšni so prihodki izven sezone.

Tabela 16: Prihodki −−−− izleti in ostale aktivnosti

SEZONA ŠTEVILO IZLETOV

CENA ŠTEVILO DNI SKUPAJ

Glavna sezona

3 200 € 164 98.400,00 €

Pred/po sezoni

3 200 € 76 45.600,00 €

Izven sezone 1 200 € 125 25.000,00 € SKUPAJ 169.000,00 €

Vez jahte

Za Hotel Olint si bomo prizadevali pridobiti koncesijo za privez jaht. Privez bo lahko koristilo deset jaht. Cena se bo spreminjala glede na sezono. Spodnja tabela, številka 17, prikazuje ceno in prihodke, ki jih bo Hotel Olint pridobil s privezi jaht.

Tabela 17: Prihodki - Vez jaht

SEZONA ŠTEVILO DNI CENA % PRIVEZOV SKUPAJ Glavna sezona 164 10 € 80 % 1.312,00 € Pred/po sezoni 76 7 € 60 % 319,00 € Izven sezone 125 5 € 30 % 187, 00 € SKUPAJ 1.818,00 €

Banketi

Letno predvidevamo, da bomo v Hotelu Olint organizirali 20 banketov. Cena banketa bo znašala 2.000,00 €. Spodnja tabela, številka 18, prikazuje izračun, koliko bo Hotel Olint letno zaslužil z banketi.

Tabela 18: Prihodki - banketi

ŠTEVILO CENA DODATEK K SKUPAJ

51

BANKETOV PONUDBI 20 2000 0,7 28.000,00 € SKUPAJ 28.000,00 €

Skupni letni prihodki v Hotelu Olint bodo znašali 2.462.299,00 €.

ODHODKI

Mesečni odhodki bodo seveda plače za vse zaposlene v Hotelu Olint. V spodnji tabeli, številka 19, predstavljamo bruto mesečne plače.

Tabela 19: Višina bruto plač

VRSTA DELA VIŠINA BRUTO PLAČE NA OSEBO Direktor 5.000,00 € Receptor 1.000,00 € Receptor zanatlije 500,00 € Hišna gospodinja 1.000,00 € Vrtnar 1.000,00 € Sobarica 600,00 € Voznik 800,00 € Senior kuhar 4.000,00 € Junior kuhar 1.000,00 € Kuhar zanatlija 500,00 € Pomočnik kuhar 400,00 € Natakar 800,00 € Natakar v baru 800,00 € Maser 800,00 € Šport/nadzor plavanja 1.500,00 € Računovodstvo 1.000,00 € SKUPAJ 20.700,00 €

Letni strošek bruto plač bo znašal 248.400,00 €.

Voda in elektrika

Težko je napovedati, kolikšna bo poraba vode in elektrike; na to bo največ vplivala izraba kapacitet. Predvidevamo nek letni znesek, ki ga bo Hotel Olint plačal za uporabo elektrike in vode.

ELEKTRIKA: 40.000,00 €

VODA: 50.000,00 €

Denar, namenjen za popravilo sob

Zavedamo se, da bodo potrebna popravila v hotelskih sobah skozi vse leto. Za popravila predvidevamo 50.000,00 € letno.

52

Prav tako predvidevamo še dodatnih 50.000,00 € letno za ostala popravila v Hotelu Olint.

Marketing

Želimo, da bo Hotel Olint poznan v Evropi, zato se bomo trudili z dobrimi reklamami hotela in poiskali bomo turistične agencije, ki bodo svojim kupcem ponujale Hotel Olint. Letni strošek marketinga naj bi znašal 100.000,00 € letno.

Stroški interneta in telefona bodo letno znašali predvidoma 25.000,00 €

Letne obresti za kredit bodo približno znašale 54.000,00 €.

Skupni letni odhodki v Hotelu Olint tako znašajo 617.400,00 €.

9.4 Predvideni prihodki in odhodki v prvih letih delovanja Hotela Olint

V tabeli številka 20 predstavljamo predvidene prihodke in odhodke, ki naj bi nastajali v prvih letih delovanja Hotela Olint. Ti izračuni nam bodo pomagali v nadaljevanju, da bomo lahko izvedeli, v kolikih letih se nam bo investicija povrnila.

53

Tabela 20: Prihodki in odhodki skozi leta

Prihodki in odhodki v Hotelu Olint

Poslovni izidi za vsako leto 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019

Prihodki od najema sob 797.256 1.195.884 1.195.884 1.195.884 1.195.884 1.195.884 1.195.884 1.195.884 1.195.884 Prihodki od restavracije in bara 573.822 765.097 765.097 765.097 765.097 765.097 765.097 765.097 765.097 Prihodki od izletov in ostalih aktivnosti 98.583 169.000 169.000 169.000 169.000 169.000 169.000 169.000 169.000 Prihodki spa in wellness centra 125.833 302.000 302.000 302.000 302.000 302.000 302.000 302.000 302.000 Prihodki priveza jaht 1.363 1.818 1.818 1.818 1.818 1.818 1.818 1.818 1.818 Prihodki banketov 11.666 28.000 28.000 28.000 28.000 28.000 28.000 28.000 28.000 PRIHODKI SKUPAJ 1.608.523 2.461.799 2.461.799 2.461.799 2.461.799 2.461.799 2.461.799 2.461.799 2.461.799 Stroški popravil 91.667 100.000 110.000 120.000 130.000 130.000 130.000 140.000 140.000 Stroški vode 45.833 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 50.000 Stroški elektirčne energije 36.666 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 40.000 Stroški dela 227.700 248.400 260.000 260.000 260.000 260.000 270.000 270.000 270.000 Stroški kreditov (Poticaj za uspjeh) 123.750 135.000 135.000 135.000 135.000 135.000 135.000 135.000 135.000 Stroški obresti 49.500 54.000 54.000 54.000 54.000 54.000 54.000 54.000 54.000 Stroški marketinga 100.000 100.000 90.000 80.000 50.000 40.000 30.000 10.000 5.000 ODHODKI SKUPAJ 675.116 727.400 739.000 739.000 719.000 709.000 709.000 699.000 694.000 REZULTAT 933.407 1.734.399 1.722.799 1.722.799 1.742.799 1.752.799 1.752.799 1.762.799 1.767.799

54

9.5 Poslovni izid

Tabela 21: Poslovni izid

Leto Investicija Neto denarni tok Kumulativa

2011 -4.396.657 933.407 -3.463.250 2012 1.734.399 -1.728.851 2013 1.722.799 -6.052 2014 1.722.799 1.716.747 2015 1.742.799 3.459.546 2016 1.752.799 5.212.345 2017 1.752.799 6.965.144 2018 1.762.799 8.727.943 2019 1.767.799 10.495.742 IRR 41% NSV (5%) € 20.763.930

Predvidevamo, da se bo investicija povrnila v četrtem letu delovanja.

55

10 PROJEKTNA OGANIZACIJA

Projektna organizacija je organizacija kot struktura za vodenje in izvajanje projekta. Namen vsake projektne organizacije je kombinacija zmogljivosti, kot so ljudje, material, oprema in finančna sredstva, ki jih zahteva izvedba projekta, da so vsi cilji, ki so bili zastavljeni na začetku, uspešno doseženi. Projektna organizacija je oblikovana začasno in za točno določene namene. Člani, ki sestavljajo projektno organizacijo, prihajajo iz različnih funkcijskih organizacijskih enot (Hauc 2007, 327).

Organizacija projektnega managementa se mora vedno prilagajati vrstam značilnosti projekta. Pomembno vlogo ima individualna oblika, kjer nalogo projektnega manangementa izvaja direktor projekta, projektni manager ali vodja projekta. Delo se izvaja brez sodelavcev in sam je odgovoren za celoten projekt. Pri določenih projektih pa je potrebna organizacija z večjim številom sodelavcev. Vse službe skupaj skrbijo za vodenje in izvajanje projekta.

Dr. Hauc (2007, 340) navaja, da je organizacija projektnega managementa sestavljena iz naslednjih pozicij: • management projekta,

• posvetovalni ali odločitveni tim,

• direktor projekta/projektni management/ vodja projekta,

• planski tim,

• strokovni tim,

• vodstveni tim projekta

• projektna administracija ali projektna pisarna. Pri adaptaciji Hotela Olint smo se odločili za naslednjo organizacijsko strukturo. Na mesto management projekta smo se odločili za podjetje Ecco ing,. Direktor podjetja je gospod Nenad Nizić, ki bo prav tako tudi vodja projekta, saj ima sam v Splitu že dva hotela, ki delujeta kot hotela s štirimi zvezdicami; menimo, da ima veliko znanja, in to znanje nam bo pripomoglo pri adaptaciji. Vodja projekta bo v tesnem sodelovanju s podjetjem Stilles, d. d., inženiring in notranja oprema, ki bo prevzelo del vodilnega položaja pri adaptaciji. Podjetje bo k sodelovanju adaptacije povabilo vse svoje kooperante, saj podjetje sodeluje s podjetji, ki opravljajo svoje delo brezhibno in kakovostno. Pri adaptaciji Hotela Olint bodo sodelovali še drugi zunanji izvajalci, kot sta gradbeno podjetje, kjer bo vodilno vlogo prevzelo podjetje Durban, d. o. o., in turistična agencija Vestibul travel, ki bo tržila Hotel Olint.

56

NAJVIŠJI MANAGEMENT – Rina Commerce, d. o. o.

MANAGEMENT PROJEKTA – ECCO ING

VODJA PROJEKTA – NENAD NIZIĆ

ZUNANJI IZVAJALEC

VODSTVO STILLES, D. D., INŽENIRING IN

NOTRANJA OPREMA – VAVTAR FRANC

• ARHITEKTURNI NAČRTI: Arhitekturno projektiranje Janja Vavtar, s. p.

• POHIŠTVO IN OSTALA OPREMA: Stilles, d. d., inženiring in notranja oprema Sevnica

• KUHINJA: Jakopin, d. o. o.

• KLJUČAVNICE: Špica sustavi, d.o.o.

• KOPALNICE: Kolpa San

• DIVGALA: DUB – inženjerig, d. o. o.

• GRADBENIŠTVO, INŠTALACIJA, UREJANJE OKOLICE, BAZENI, FASADA

VODSTVO DURBAN, D. O. O. – MATEO

BURAZIN

ZUNANJI IZVAJALEC ZUNANJI IZVAJALEC

VODSTVO NENAD NIZIĆ

• TURISTIČNA AGENCIJA – Vestibul travel

57

11 SKLEP

Ob zaključku diplomske naloge smo prišli do sklepa, da je analiza konkurence in kupcev zanesljiva, saj smo pri analizi kupcev uporabili najnovejše podatke statističnega urada Republike Hrvaške. Pri analizi konkurence pa smo izvedli podrobno analizo tega, saj nismo raziskali samo otoka Šolte, ampak smo opravili raziskavo tudi na otokih blizu Šolte in v celotni Dalmaciji. S tem smo pridobili podrobne informacije o tem, kateri hoteli v Dalmaciji so lahko konkurenti Hotelu Olint.

Pri izbiri dobaviteljev in izvajalcev nam je pomagalo podjetje Stilles, d. d., inženiring in notranja oprema Sevnica, ki bo prav tako dobavitelj in izvajalec pri montaži stilnega pohištva. Podjetje sodeluje z različnimi podjetji iz Republike Hrvaške in Slovenije; tako so nam pomagali, da smo pridobili ponudbe dobaviteljev in izvajalcev gradbenih del, dobavitelje in izvajalce kuhinje in še druge. Seveda smo za mnenje o kakovosti in ceni dobaviteljev in izvajalcev povprašali managerje, ki so bili deležni dobave in izvedbe njihovih del. Mnenja so bila pozitivna in tako smo se odločili, da bodo adaptacijo Hotela Olint izvajala naslednja podjetja:

• Stilles, d. d., inženiring in notranja oprema Sevnica • Podjetje Durban, d. o. o., iz Splita • Jakopin, d. o. o. • Arhitekturno projektiranje Janja Vavtar, s. p. • Špica sustavi, d. o. o. • Dub – inženjiring, d. o. o. • Kolpa San

Po seštetju vseh stroškov smo prišli do zaključka, da bo adaptacija Hotela Olint stala 4.396.657,00 €, kar je manj, kot smo predvidevali na začetku diplomske naloge. S tem lahko podamo še dodaten dokaz, da so cene dobaviteljev in izvajalcev ugodne.

Zagonski elaborat naj bi se začel izvajati maja leta 2010. Po izvedbi vseh aktivnosti, ki bodo potrebne za adaptacijo, bo Hotel Olint odprl svoja vrata februarja 2011. Naša predvidevanja, da bo Hotel Olint potreboval za odprtje približno eno leto, so bila pravilna. Da pa bomo zaključili celoten projekt, bomo potrebovali več kot eno leto.

58

POVZETEK

Diplomska naloga predstavlja pripravo zagona projekta za adaptacijo Hotela Olint na otoku Šolta. Naročnik projekta je podjetje Rina Commerce, d. o. o.

V diplomski nalogi sem izdelala podrobno analizo tržišča in konkurence, s čimer sem pridobila podatke, iz katerih držav prihaja največ turistov in kateri hoteli v Dalmaciji bodo največji konkurenti Hotelu Olint.

Predstavila sem tudi različne ponudbe, ki pa se bodo spreminjale glede na letni čas. Izoblikovala sem tudi slogan, logotip in letak.

Ob pomoči podjetja Stilless, d. d., inženiring in notranja oprema Sevnica in podjetja Durban, d. o. o, iz Splita sem pridobila potrebne cene dobaviteljev in izvajalcev in tako izdelala ekonomiko projekta. Ugotovila sem, da so bila predvidevanja napačna, saj je bil končni znesek vseh stroškov manjši, kot sem predvidevala na začetku diplomske naloge.

Ob pomoči MS projecta sem prišla do ugotovitve, da bo adaptacija Hotela Olint trajala manj kot eno leto, ker pa se bodo po adaptaciji in tri mesece po odprtju izvajale analize glede zadovoljstva turistov, bo projekt trajal več kot eno leto.

Ključne besede:

• analiza tržišča, • strategija, • dobavitelji in izvajalci, • promocija projekta, • ekonomika projekta, • MS project.

ABSTRACT

This diploma present start up project of adaptation of Hotel Olint in the island called Šolta. Client of this project is Rina Commerce d.o.o..

In this diploma I make detailed analyze of market and concurrence, so I got information from witch countries the most tourist are coming and also I got information witch hotels in Dalmatia can be the bigger competition to Hotel Olint.

I make different offers and those offers are going to change depend of the time in the year. I also designed slogan, logo and flyer.

Stilless d.d. inženiring in notranja oprema Sevnica and company Durban d.o.o. from Split helped me that I got all prices of suppliers and contractors and in the end of my diploma I came to conclusion that the prediction was wrong, because the final amount of all cost was smaller than I thought in the beginning.

MS project helped me that I came to conclusion that for all adaptation is going to take near one year, but because of analyze that we are going to make after three months of opening the project will take more than a year.

Key words:

59

• Analyses of markets • Strategy • Suppliers and contractor • Promotion of project • The economics of project.

60

12 SEZNAM LITERATURE

1. Bastič, M. 2002. Odločanje, načrtovanje in nadzor projektov. Maribor: Univerza v Mariboru, EPF.

2. Brezovec, A. 2000. Marketing v turizmu. Portorož: Turistica, Visoka šola za

turizem. 3. Devetak, G. 2007. Marketing management. Koper: Fakulteta za management 4. Devetak, G. 1999. Temelji trženja in trženjska zasnova podjetja. Koper: Visoka

šola za management. 5. Florjaničič, J. Ferjan, M. Bernik, M. 1999. Planiranje in razvoj kadrov. Kranj:

Moderna organizacija. 6. Hauc. A, 2007. Projektni management. Ljubljana: GV Založba. 7. Heller, R. 2001. Veliki poslovni priročnik. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga. 8. Treven, S. 1998. Management človeških virov. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 9. Završnik, B. 2004. Izbiranje in ocenjevanje dobaviteljev. Ljubljana: GV

Izobraževanj.

61

13 SEZNAM VIROV

1. Adriatica.net. (2000) [online]. Dosegljivo na: http://www.adriatica.net/hotels/hd_slo__4ji3j3h3l3p3hh5ji3p__.htm [20. 12. 2009]

2. Adriatica.net. (2000). [online]. Dosegljivo na: http://www.adriatica.net/destinations/hrvatska/srednja-dalmacija/split_hr.htm [20. 12. 2009]

3. Adriatica.net. (2000). [online]. Dosegljivo na: http://www.adriatica.net/destinations/hrvatska/juzna-dalmacija/dubrovnik_slo.htm [20. 12. 2009]

4. Atrium Hotel. (2009). [online]. Dosegljivo na: http://www.hotel-atrium.hr/ [20. 12. 2009]

5. Dalmacija. (2008). [online]. Dosegljivo na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Dalmacija [12. 4. 2008]

6. Durban d.o.o. Split. (2009). [online]. Dosegljivo na:

http://www.durban.hr/index.HTM [20. 12. 2009]

7. Hotel Croatia. (2006). [online]. Dosegljivo na: http://www.hoteli-croatia.hr/hotel-croatia/hotel/ [20. 12. 2009]

8. Hotel Martinis Marchi. (2009). [online]. Dosegljivo na: http://www.martinis-marchi.com/hrv/index.htm [24. 5. 2009]

9. Hotels. Com. (2010). [online]. Dosegljivo na: http://hr.hotels.com/de1635425-

p2/hotels-dubrovnik-hrvatska/page-2/ [20. 12. 2009]

10. Htp Korčula d.d. (2005). [online]. Dosegljivo na: http://www.korcula-hotels.com/en/hotels/hotel-marko-polo.php [20. 12. 2009]

11. Infotrade. (2009). [online]. Dosegljivo na: http://www.trend.hr/clanak.aspx?BrojID=35&KatID=5&ClanakID=443&Stranica=3 [27. 6. 2009]

12. Jakošin d.o.o. (2007). [online]. Dosegljivo na: http://www.jakopin.si/ [20. 12.

2009]

13. Kategorizacija hotela. (2009). [online]. Dosegljivo na: http://hr.wikipedia.org/wiki/Kategorizacija_hotela [20. 12. 2009]

14. Korčula info.com. (2009) [online]. Dosegljivo na: http://www.ikorculainfo.com/si/hoteli-otok-korcula.htm [20. 12. 2009]

15. Logotip. (2009). [online]. Dosegljivo na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Logotip [24. 5. 2009]

62

16. Metodološka pojasnila. (2008). [online]. Dosegljivo na: http://www.stat.si/Letopis/2007/MP/25-07_slo.pdf [20. 12. 2009]

17. Ministrstvo za turizam.(2008). [online]. Dosegljivo na: http://www.mint.hr/UserDocsImages/090211-tpromet08.pdf [15. 3. 2009]

18. Otok Brač. (2009). [online]. Dosegljivo na: http://www.otokbrac.com/mainSLO.htm [20. 12. 2009]

19. Otok Šolta. (2008). [online]. Dosegljivo na: http://www.croatia-travel-guide.com/hr/Otok_%C5%A0olta [25. 6. 2009]

20. Rina Commerce d.o.o. (2009). [online]. Dosegljivo na: http://free-st.htnet.hr/rina-commerce/o_nama.htm [6. 2. 2009]

21. Republika Hrvatska – Državni zavod za statistiko. (2008). [online]. Dosegljivo na: http://www.dzs.hr/ [6. 2. 2009]

22. Strategija u ekonomiji.(2009). [online]. Dosegljivo na:

http://hr.wikipedia.org/wiki/Strategija_(ekonomija) [27. 2. 2009]

23. Stilles Sevnica. (2008). [online]. Dosegljivo na: http://www.stilles.si/stilno-pohistvo/ [5. 2. 2009]

24. Sunčani Hvar hotels. (2007). [online]. Dosegljivo na: http://www.suncanihvar.com/amfora/guest-rooms-and-suites [20. 12. 2009]

25. Šolta. (2008). [online]. Dosegljivo na: http://www.adria-island.org/hr/vodic/hrvatska-dalmacija-otok-solta [7. 2. 2009]

26. Šolta. (2008). [online]. Dosegljivo na: http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%A0olta [7. 2. 2009]

27. Travel tourist. (2003) [online]. Dosegljivo na: http://www.travel-tourist.com/korcula_si.htm [20. 12. 2009]

28. Turistička zajednica grada Hvar. (2009). [online]. Dosegljivo na: http://www.tzhvar.hr/hr/hvar/destinacije/hvar/ [20. 12. 2009]

29. Turističke informacije. (2009). [online]. Dosegljivo na: http://www.visitsplit.com/?show=15149 [20. 12. 2009]

30. Turistično naselje Nečujem. (2009). [online]. Dosegljivo na: http://www.soltaht.hr/hrv/sadrzaji.htm [24. 5. 2009]

31. Turizem in promet. (2007). [online]. Dosegljivo na: http://www.alpconv.org/documents/Permanent_Secretariat/web/RSAI/5_B_sl.pdf [20. 12. 2009]

63

14 SEZNAM SLIK IN TABEL

SEZNAM SLIK

Slika 1: Lega otoka Šolta ....................................................................................................... 8

Slika 2: Otok Šolta ................................................................................................................. 8

Slika 3: Rogač ........................................................................................................................ 9

Slika 4: Maslenica ................................................................................................................. 9

Slika 5: Nečujam ................................................................................................................... 9

Slika 6: Grohote ..................................................................................................................... 9

Slika 7: Jadrnica .................................................................................................................. 10

Slika 8: Stomorska ............................................................................................................... 10

Slika 9: Hotel Martins ......................................................................................................... 17

Slika 10: Restavracija .......................................................................................................... 17

Slika 11: Heliodrom ............................................................................................................ 17

Slika 12: Turistični center Nečujam .................................................................................... 17

Slika 13: Bazeni ................................................................................................................... 17

Slika14: Recepcija turističnega centra ................................................................................. 17

Slika 15: Hotel Bretanide .................................................................................................... 18

Slika 16: Hotelska soba ....................................................................................................... 18

Slika 17:Wellness center ..................................................................................................... 18

Slika 18: Hotel Amfora ....................................................................................................... 19


Slika 20: Restavracija hotela Amfora .................................................................................. 19

Slika 21: Hotel Marco Polo ................................................................................................. 20


Slika 23: Zunanji bazeni hotela ........................................................................................... 20

Slika 24: Hotel Atrium ........................................................................................................ 21


Slika 26: Notranji bazen hotela ........................................................................................... 21

Slika 27: Hotel Croatia ........................................................................................................ 22

Slika 28: Restavracija .......................................................................................................... 22

Slika 29: Notranji bazen ...................................................................................................... 22

Slika 30: Logotip Hotela Olint ............................................................................................ 32

Slika 31: Letak Hotela Olint ................................................................................................ 33

Slika 32: MS Project ............................................................................................................ 44

SEZNAM TABEL

Tabela 1: Nočitev turistov ................................................................................................... 13 Tabela 2: Turistični promet ................................................................................................. 14 Tabela 3: Turisti v Republiki Hrvaški ................................................................................. 15 Tabela 4: Cenik gradbenih del ............................................................................................. 28 Tabela 5: Cenik pohištva in montaže .................................................................................. 29 Tabela 6. Prosta delovna mesta ........................................................................................... 34 Tabela 7: Potrebno znanje in izkušnje ................................................................................. 34 Tabela 8: Ciljna analiza ....................................................................................................... 45 Tabela 9: Analiza rizika ....................................................................................................... 46 Tabela 10: Stroški projekta .................................................................................................. 47

64

Tabela 11: Prihodki – najem sob ......................................................................................... 48 Tabela 12: Prihodki – dining restaurant .............................................................................. 48 Tabela 13: Prihodki – bistro restaurant................................................................................ 49 Tabela 14: Prihodki – bar .................................................................................................... 49 Tabela 15: Prihodki – spa in wellness ................................................................................. 49 Tabela 16: Prihodki – izleti in ostale aktivnosti .................................................................. 50 Tabela 17: Prihodki – vez jaht ............................................................................................. 50 Tabela 18: Prihodki – banketi .............................................................................................. 50 Tabela 19: Višina bruto plač ................................................................................................ 51 Tabela 20: Prihodki in odhodki skozi leta ........................................................................... 53 Tabela 21: Poslovni izid ...................................................................................................... 54

65

PRILOGE

• Kategorizacija

• Arhitekturni načrti

1

KATEGORIZACIJA

1. RECEPCIJA V HOTELIH Pokrit vhod v hotel.

Zasebni prostor recepcije; vhodni prostor in pult, kjer je recepcija. Izjema je samo v hotelih s 25. sobami, kjer je lahko recepcijo postavimo v skupni prostor, ali oblikujemo kako drugače. Recepcija je odprta 24 ur dnevno. Cenik ponudb mora biti v hrvaščini in vsaj v angleščini. Urejena telefonska centrala z najmanj dvema direktnima linijama. Receptor v uniformi in potrebna ploščica z imenom zaposlenega. Stoli in mizice v recepciji, z možnostjo premikanja. Pepelnik na balkonu. 1.1 Udobnost Gretje. To seveda ne velja za hotele, ki deluje samo skozi poletje. Klima 1.3 Storitve, ki jih ponuja recepcija Možnost uporabe telefona za notranje in zunanje klice. Možnost uporabe faksa. Možnost pošiljanja e-mailov Vratar/nosač prtljage v hotelu do 25 sob (potrebna ena oseba). Vratar v hotelu kjer je več kot 25 sob. Nosač prtljage v hotelu, kjer je več kot 25 sob. Parkirišče za najmanj 20% sob v hotelu in garaža za najmanj 20% sob v hotelu. Prostor za parkiranje motornih vozil v času razlaganja in pospravljanja prtljage. Ponudba čuvanja osebne prtljage za več kot en dan. Možnost menjanja denarne valute. Izjema je le v hotelih, ki imajo manj kot 25 sob. Možnost plačila z mednarodnimi bančnimi karticami. Pranje in čiščenje oblek v hotelu. Kemično čiščenje oblek. Aparat za čiščenje čevljev. To ne velja za hotele, ki delujejo samo poleti. Receptor, ki je zaposlen v hotelu mora znati govoriti vsaj en tuj jezik. Obvezna prva pomoč v recepciji. Možnost klica reševalcem. 1.4 Sanitarije v skupnih prostorih Na vhodnih vratih mora biti nakazano ali gre za moški ali ženski wc. Tla morajo biti narejena iz materiala, ki je vodoodporen in v primeru mokrote ne drsi. Stene morajo biti narejene iz materiala, ki je vodoodporen in se lahko čisti. 1.4.1 Predprostor sanitarije za ženske in predprostor sanitarije za moške Umivalnik s toplo in mrzlo vodo. Tekoče milo. Papirnate brisače ali fen za sušenje rok. Ogledalo.

2

Koš za odpadke. Polica za odlaganje stvari ob umivalniku. 1.5 Sanitarije za ženske WC školjka. Kljuka za obešanje oblek. Možnost zaklepanja vrat. Koš za odpadke. Polica za odlaganje stvari. Koš za odpadke. Ščetka za čiščenje školjke. Držalo za wc papir. 1.6 Sanitarije za moške WC školjka. Kljuka za obešanje oblek. Možnost zaklepanja vrat. Ščetka za čiščenje školjke. Držalo za wc papir. Pisoar

2. HODNIKI, STOPNIŠČA, DVIGALA Zasebni gospodarski vhod (osebje, roba) Glavni hodnik, ki povezuje vse hodnike, mora vsebovati širino hodnika od 1,6 m. Stopnišče za zaposlene. Vsako nadstropje mora biti primerno označeno. Dvigalo za goste z dvema nadstropjema. Za več kot 50 sob je potrebno dodatno dvigalo. Dvigalo v hotelu, kjer sta tri nadstropja. Klima in gretje v vsakem nadstropju hotela.

3. OBLIKOVANJE SOB - SOBA, DRUŽINSKA SOBA, APARTMAJI 3.1 Minimalna netto površina modela SOBE(predprostor če ga soba ima, spalni del in

kopalnica).

Dvoposteljna soba Enoposteljna soba

3.2 Minimalna neto površina DRUŽINSKIH SOB (predprostor če ga soba ima, dva

prostora, ali dva prostora za spanje in kopalnica).

Soba mora biti večja za 3m² od površine dvoposteljne sobe. 3.2.1 Soba Zasebni vhod v sobo. Prostor za spanje. Kopalnica. Okno z dnevno svetlobo. 3.2.2 Postelja Postelja za eno osebno. Postelja za dve osebi.

3

Posteljnina: dve rjuhi, dve prišiti odeji, blazini. Za hotele s 4* in 5*je obvezna še dodatna odeja z prevleko in ena rjuha. Prišita odeja za vsako posteljo Blazina za vsakega gosta. Dodatna blazina na zahtevo gosta. Menjanje prevlek vsaki dan. 3.2.3 Oprema v sobi Zavese, ki popolnoma prekrijejo dnevno svetlobo. Pisalna ali toaletna miza s pisalnim ali toaletnim stolom. Nočna omarica na vsaki strani postelje. Ogledalo za celo figuro. Ogledalo. Slika ali kakšen drugi okrasni predmet.

Garderobna omara s policami ali predali in delom za obešanje oblek s petimi enakimi obešalniki za obleko po osebi. Gretje. Izjema je v hotelih, ki delujejo samo poleti. Hlajenje, z možnostjo individualne regulacije v sobi.

Tepih, ki je postavljen ob posteljo in se ne premika. Tepih se postavi samo v primeru, če na tleh ni tapisona Kot glavna razsvetljava je lahko svetilka na stropu, steni ali samostoječa svetilka. Nočna svetilka ob postelji. Možnost vžiga in gašenja glavne luči iz postelje. Ena električna vtičnica. Stol za prtljago. Lahko je tudi zložljiv. 3.4 Ostale ponudbe Možnost poslušanja radia.

TV v barvah, ki na katerem lahko najdemo programe, ki vsebujejo štiri različne jezike. Uporaba daljinskega upravljanja. Možnost izbere plačanih programov. Uporaba telefona za notranje in zunanje klice. Hišni imenik in navodila za uporabo telefona v hrvaškem in najmanj v angleškem jeziku. Cenik sobe in list ponudb s cenikom v hrvaščini in najmanj še v angleščini. Pribor za pisanje (papir, kuverta, svinčnik,…). Mapa s turističnimi obvestili. Sef. Mini bar. Usluga bujenja. Avtomatski sistem bujenja. Vrečka za umazano perilo. Likalno stojalo za hlače na zahtevo gosta. "Ne moti", ali kakšen podoben znak.

4

Plan evakuacije, ki ga gostje lahko najdejo na notranji strani vrat sobe, ali v neposredni bližini. Otroška postelja na zahtevo gosta. Polfotelj, fotelj ali stol v vseh dvoposteljnih sobah. Požarni alarm. Kontrolna lučka na stikalu.

3.3 Minimalna neto površina manjšega HOTELSKEGA APARTMAJA (predprostor,

če ga apartma ima, prostor za spanje, dnevna soba in kopalnica).

Najmanj dva manjša hotelska apartmaja. Izjema so hoteli, ki imajo do 25 sob. Če se v hotelu s 25. sobami odločijo za apartma, mora le ta izpolnjevati pogoje, ki jih prepisuje zakon. Površina. Postelja za eno osebo. Postelja za dve osebi.

Posteljnina: dve rjuhi, dve prišiti odeji, blazini. Za hotele s 4* in 5*je obvezna še dodatna odeja z prevleko in ena rjuha. Prišita odeja za vsako posteljo Blazina za vsakega gosta. Dodatna blazina na zahtevo gosta. Menjanje prevlek vsaki dan. 3.3.1 Oprema v sobi Zavese, ki popolnoma prekrijejo dnevno svetlobo. Pisalna ali toaletna miza s pisalnim ali toaletnim stolom. Nočna omarica na vsaki strani postelje. Ogledalo za celo figuro. Ogledalo. Slika ali kakšen drugi okrasni predmet. Garderobna omara s policami ali predali in delom za obešanje oblek s petimi enakimi obešalniki za obleko po osebi.

Gretje. Izjema je v hotelih, ki delujejo samo poleti. Hlajenje, z možnostjo individualne regulacije v sobi. Tepih, ki je postavljen ob posteljo in se ne premika. Tepih se postavi samo v primeru, če na tleh ni tapisona

Pohištvo za sedenje (nizko stol ali polfotelj; dvosed ali trosed); Vsa oprema je odvisna od kapacitete hotelskega apartmaja. Možnost vklopa in izkopa glavne luči iz postelje. Ena električna vtičnica. 3.3.2 Ostale ponudbe Možnost poslušanja radia.

TV v barvah, ki na katerem lahko najdemo programe, ki vsebujejo štiri različne jezike. Uporaba daljinskega upravljanja. Možnost izbere plačanih programov.

5

Uporaba telefona za notranje in zunanje klice. Hišni imenik in navodila za uporabo telefona v hrvaškem in najmanj v angleškem jeziku. Cenik sobe in list ponudb s cenikom v hrvaščini in najmanj še v angleščini. Pribor za pisanje (papir, kuverta, svinčnik,…). Mapa s turističnimi obvestili. Sef. Mini bar. Usluga bujenja. Avtomatski sistem bujenja. Vrečka za umazano perilo. Likalno stojalo za hlače na zahtevo gosta. "Ne moti", ali kakšen podoben znak.

Plan evakuacije, ki ga gostje lahko najdejo na notranji strani vrat sobe, ali v neposredni bližini. Otroška postelja na zahtevo gosta. Kontrolna lučka na stikalu.

4. KOPALNICA 4.1 Wc školjka in umivalnik WC školjka. Ščetka za čiščenje. Držalo za wc papir in rezervni papir. Umivalnik s toplo in hladno vodo. Tekoče milo. Koš za odpadke. Vrečke za higienske vložke. 4.2 Kad in tuš kabina Kad, minimalne dolžine 1,50m; s toplo in hladno vodo, z držalom. PVC zavese; dolžina najmanj do polovice kadi. Pri tuš kabini mora PVC zavesa biti v celoti.

Zidovi okoli kadi morajo biti obloženi s keramičnimi ploščicami ali kamnom ali drugimi vodotesnimi materiali do višine 1,80m do dna kadi. 4.3 Oprema in ostalo Tla kopalnice morajo biti prekrita s ploščicam, kamnom, ali drugim vodotesnim materialom. Kljuka za brisače. Tri brisače po osebi; dve majhni in ena velika. Tepih pred kadjo ali tuš kabino. Zaščita proti padcu v kadi ali tuš kabini. Police za odlaganje toaletnega pribora. Ogledalo. Razsvetljava, ki omogoča dobro vidljivost. Zračenje.

6

Menjanje brisač vsaki dan ali na zahtevo gosta. Vtičnica za brivni aparat. Kljuka za obleke po osebi. Kozarec po osebi. Sušilec za lase. Povečevalno ogledalo za britje in za nanašanje make-up. Stol iz antikorozivnega materiala. Plastika ni dovoljena. Šampon za lase. Milo za tuširanje. Kapa za tuširanje - po osebi. Kopalni plašč - po osebi. Gretje. Izjema je v hotelih, ki delujejo samo poleti.

5. KUHINJA 5.1 Oprema

Okno, ki se lahko odpira in ventilacijske odprtine, ki morajo biti zaščitene pred insekti. Če v kuhinji ni mogoče postaviti zaščitne mreže, morajo v hotelu poskrbeti za napravi, ki odkrivajo insekte (svetilke za mrčes). Tla kuhinje morajo biti prekrita z vodotesnim materialom in materialom, ki ne drsi.

Kuhinjski zid mora biti do višine 2m obložen z vodotesnim materialom, ki se lahko čisti (keramične ploščice). Najmanj en dvodelno korito s tekočo toplo in mrzlo vodo. Urejene delavne površine. Koš za odpadke zraven delavne površine. Naprava za odvod dima, pare, ki bi onemogočila širjenje emisij po hotelu. Posode z dobro kvaliteto.

Umivalniki s toplo in mrzlo vodo, za osebje v kuhinji, tekoče milo, brisače in aparati za sušenje rok. Osebje v kuhinji mora nositi uniforme in kape. Znak da je v kuhinji prepovedano konzumiranje hrane. Vodoodporna tkanina za gašenje požara. Prva pomoč.

6. ZAJTRK 6.1 Ponudba zajtrka Bife zajtrk, ali zajtrk gostom ponuja natakar. Restavracija v hotelu ponuja zajtrk štiri ure. 6.2 Ponujeni proizvodi Topla in mrzla voda. Toplo in mrzlo mleko. Kava in čaj Brezkofeinska kava. Sladkor in druga sladila. Naravni sok pomaranče. Dve dodatni vrsti soka.

7

Štiri vrste kruha in štiri vrste različnih pekarniških proizvodov. Ponudba tosta na zahtevo stranke. Štiri vrste žitaric. Maslo in margarina. Jogurt. Dve vrsti sira in drugi mlečni proizvodi. Tri vrste premaza ali marmelade, ali meda. Tri vrste salam ali slanine. Tri vrste hladnega narezka. Jajca pripravljena na tri načine (omleta, kuhana jajca, jajca na kuhana na oko). Dve vrsti toplih prilog ali drugih toplih jedi. Tri vrste svežega sadja, ali sadna solata, ali sadni kompot. 6.3 Postavitev hrane Postavitev mrzle hrane v hladilnike. Postavitev toplih jedi, kjer če je mogoče koristimo tople krožnike (grelci; do 65⁰C).

7. KOSILO, VEČERJA IN DRUGI OBROKI Ponudba hrane v jedilnici. Najmanj dva menija za vsaki obrok, z uslugami natakarja na zahtevo. Ponujati morajo najmanj deset različnih jedi z najmanj dvema toplima jedema.

Jedi po naročilu -a -la carte. Petnajst jedi, ki vključujejo predjed, glavno jed in sladica. Jedilnik mora biti v hrvaškem jeziku in najmanj v angleškem jeziku. 7.1 Čas ponudb Tri ure za zajtrk. Tri ure za večerjo. 7.2 Ostalo Hlajenje v zaprtih prostorih. Gretje. Izjema je v hotelih, ki delujejo samo poleti. 7.3 Osebje Osebje mora nositi uniforme in ploščice z napisom. 7.4 USLUGE V JEDILNICI Ponudba zajtrka.

Ponudba ostalih obrokov in pijače 24 ur dnevno. Ni potrebno nuditi toplih jedi od 23.00 do 07.00 ure. Jedilnik mora biti v hrvaškem jeziku in najmanj v angleškem jeziku.

8. PONUDBA CAFFE BARA IN TOČILNICE 8.1 Ponudbe caffe bara in točilnice Točilnica s točilnim pultom za neposredne ponudbe gostom. Ponudba toplih in mrzlih napitkov. Prigrizki in sendviči na razpolago. Proizvodi iz pekarne in ostale sladice. 8.2 Delavni čas 16 ur. 8.3 OSTALO

8

Hlajenje v zaprtih prostorih. Gretje. Izjema je v hotelih, ki delujejo samo poleti.

9. PROSTORI ZA ZAPOSLENO OSEBJE 9.1 Sanitarije Sanitarije za ženske s predprostorom v katerem je umivalnik s tekočo toplo in mrzlo vodo.

Sanitarije za moške, s predprostorom v katerem je pisoar s tekočino za izpiranje in umivalnikom s toplo in mrzlo vodo. Sanitarije z zahtevano opremo in priborom za vzdrževanje higiene. 9.2. Garderoba, jedilnica in office za sobarice. Garderoba za osebje je opremljena z omarami na ključavnico.

Jedilnica, ki mora biti dobro opremljena, v hotelu kjer je zaposlenih več kot 20 zaposlenih oseb v eni izmeni.

En office za sobarice v hotelu, ki ima do 25 sob. Za vsakih nadaljnjih 50 sob, pa je potreben dodaten office za sobarice.

10. OSTALE PONUDBE V HOTELU Trgovina s časopisi, karticami in spominki. To ne velja za hotele, ki imajo do 25 sob.

11. ZUNANJI IZGLED OBJEKTA 11.1 Zunanji podoba hotela Urejena dovozna pot. Fasada v dobrem stanju. Napis hotela mora biti vidljiv. Dobro funkcioniranje zunanjih svetilk okoli hotela. 11.2 Okolica objekta Čista in urejena okolica hotela. Dobro funkcioniranje svetilk okoli hotela.

9

ARHITEKTURNI NAČRTI

10

11

12

Documents

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA …