UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

KRITIČNA PRESOJA KONSOLIDIRANJA Z VIDIKA OBVLADUJOČE DRUŽBE V AVSTRIJI Študent: David Harc Naslov: Gradiška 202 Številka indeksa: 81547427 Redni študij Program: univerzitetni Študijska smer: Računovodstvo in revizija Mentor: dr. Majda Kokotec-Novak

Spodnja Kungota, oktober, 2005

2

Predgovor Konsolidiranje pomeni zbiranje in prečiščevanje potrebnih podatkov, za sestavo skupinskih računovodskih izkazov, ki izkazujejo položaj, v skupino povezanih podjetij (skupina = eno obvladujoče podjetje + eno ali več odvisnih podjetij), kot da bi šlo za eno samo podjetje. V pisnem delu se posvečamo prav tej problematiki - področju konsolidiranja. Mednarodno povezana podjetja so danes že stalnica v ekonomskem prostoru. Konsolidiranje je zaradi tega vidika še oteženo. Da bi se proces pravilno izvedel, je potrebno poznati nekatera področja, veljavno zakonodajo, sprejete standarde in druge veljavne določbe, ki narekujejo okvirje in vsebino ter so osnova za sestavljanje konsolidiranih računovodskih izkazov. V državah Evropske unije se srečamo z nacionalno zakonodajo, računovodskimi standardi ali načeli neke države, mednarodnimi računovodskimi standardi in smernicami Evropske zveze. Cilji, ki smo jim sledili, se kažejo v prikazovanju posameznih področij, ki so vezani in vključeni v konsolidiranje. Tako je potrebno poznati, kdaj se neko podjetje šteje oziroma obravnava kot povezano podjetje, katere teorije konsolidiranja so se razvile skozi časovno obdobje, katere metode so na voljo pri obračunavanju poslovnih združenj, katerim smerem sledijo zakonske in strokovne podlage v Republiki Sloveniji in v Republiki Avstriji. Poleg naštetih teoretičnih področij, je velikega pomena poznavanje dejanskih korakov pri rešitvi problemov, povezanih s konsolidiranjem v praksi. V raziskavo smo vključili podjetje Henkel Slovenija d.o.o. in s pomočjo le-tega prikazali nekatere potrebne procese in postopke. Diplomsko delo vsebuje spoznanja, sklepe in povzetke, do katerih smo prišli s pomočjo domače in tuje literature. Povzemali in opazovali smo stališča, mnenja, sklepe in rezultate drugih avtorjev. Pri nastanku diplomske naloge, bi se radi zahvalili mentorici dr. Majdi Kokotec-Novak, ki nas je usmerjala skozi raziskavo in nam pomagala z nasveti. Zahvala pa gre tudi ga. Silvi Pesek-Jus, vodji oddelka Financ, računovodstva in kontrolinga podjetja Henkel Slovenija, za vse informacije in razlage, ki smo jih bili deležni o omenjenem podjetju.

3

KAZALO:

1 UVOD............................................................................................................................................. 5 1.1 OPREDELITEV OZIROMA OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKOVANJA............................. 5 1.2 NAMEN, CILJI IN TRDITVE (TEZE) DIPLOMSKEGA DELA............................................................ 6 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE................................................................................ 7 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA..................................................................................... 7

2 POVEZANE DRUŽBE - SKUPINA........................................................................................... 8 2.1 VRSTE IN NAČINI POVEZAV ...................................................................................................... 8

2.1.1 Gospodarsko interesno združenje (GIZ)........................................................................... 9 2.1.2 Holding ............................................................................................................................. 9 2.1.3 Koncerni ......................................................................................................................... 10

2.2 ZAKONSKE PODLAGE ZA OPREDELITEV POVEZANIH OSEB..................................................... 11 2.2.1 Povezane družbe, kot jih opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah ........................... 12 2.2.2 Povezane osebe po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO) ................... 12

2.3 POVEZANE DRUŽBE KOT JIH OPREDELJUJEJO SRS ................................................................. 13 2.4 POVEZANE DRUŽBE KOT JIH OPREDELJUJEJO MRS IN MSRP ................................................ 14 2.5 POVEZANE DRUŽBE KOT JIH OPREDELJUJE 7. SMERNICA EVROPSKE ZVEZE .......................... 15 2.6 SKLEPNE UGOTOVITVE........................................................................................................... 15

3 TEORIJE IN METODE KOT PODLAGE ZA IZDELOVANJE KONSOLIDIRANIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV.................................................................................................. 17

3.1 TEORIJE KONSOLIDIRANJA ..................................................................................................... 17 3.1.1 Interesna teorija ............................................................................................................. 17 3.1.2 Teorija obvladujočega podjetja...................................................................................... 17 3.1.3 Teorija enotnega podjetja (trga) .................................................................................... 17

3.2 METODE OBRAČUNAVANJA POSLOVNIH ZDRUŽENJ ............................................................... 18 3.2.1 Popolna metoda.............................................................................................................. 18 3.2.2 Kapitalska metoda .......................................................................................................... 19 3.2.3 Sorazmerna metoda ........................................................................................................ 20

3.3 KONSOLIDIRANJE V VEČSTOPENJSKIH SKUPINAH .................................................................. 23 3.3.1 Metoda verižnega konsolidiranja ................................................................................... 23 3.3.2 Metoda hkratnega (simultanega) konsolidiranja ........................................................... 23

3.4 SKLEPNE UGOTOVITVE........................................................................................................... 24

4 KONSOLIDIRANI (SKUPINSKI) RAČUNOVODSKI IZKAZI V SLOVENIJI ................ 25 4.1 PODLAGE ZA SESTAVO KONSOLIDIRANIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV.................................. 25

4.1.1 Zakon o gospodarskih družbah....................................................................................... 25 4.1.2 Slovenski računovodski standardi .................................................................................. 25 4.1.4 Sedma smernica Sveta Evropske zveze ........................................................................... 27

4.2 KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI IN KONSOLIDIRANO LETNO POROČILO .................. 28 4.2.1 Opredelitev konsolidiranih računovodskih izkazov........................................................ 28 4.2.2 Opredelitev konsolidiranega letnega poročila ............................................................... 29 4.2.3 Zavezanci za sestavo KLP .............................................................................................. 31

4

4.2.4 Izločitev iz konsolidiranja............................................................................................... 32 4.3 SKLEPNE UGOTOVITVE........................................................................................................... 33

5 KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI V AVSTRIJI (NEM. KONZERNABSCLUß) IN POROČILO O STANJU SKUPINE (NEM. KONZERNLAGEBERICHT)....................................................................................................... 34

5.1 RAČUNOVODSKO POROČANJE V AVSTRIJI ............................................................................. 35 5.2 ZAKON O RAČUNOVODSTVU GOSPODARSKIH DRUŽB (RECHNUNGSLEGUNGSGESETZ – RELEG) IN TRGOVSKI ZAKONIK (HGB – HANDELSGESETZBUCH) .............................................. 36

5.2.1 Skupina – konsolidacijski krog (nem. Konsolidierungskreis)......................................... 37 5.2.2 Zavezanci za sestavljanje konsolidiranih računovodskih izkazov in poslovnih poročil . 37 5.2.3 Primeri oprostitve sestave konsolidiranih izkazov ......................................................... 38 5.2.4 Izključitev odvisnega podjetje iz konsolidiranja............................................................. 39

5.3 SKLEPNE UGOTOVITVE........................................................................................................... 39

6 RAZLIKE KONSOLIDIRANJA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV V SLOVENIJI IN AVSTRIJI ....................................................................................................................................... 41

6.1 ZAKONSKE PODLAGE.............................................................................................................. 41 6.2 STROKOVNE REŠITVE ............................................................................................................. 44 6.3 SKLEPNE UGOTOVITVE........................................................................................................... 45

7 PRIKAZ NEKATERIH PODATKOV ODVISNEGA PODJETJA V SLOVENIJI ZA VKLJUČITEV V KONSOLIDIRANE IZKAZE OBVLADUJOČEGA PODJETJA V AVSTRIJI ....................................................................................................................................... 46

7.1 PREDSTAVITEV PODJETJA HENKEL ........................................................................................ 46 7.1.1 Koncern Henkel KGaA - Henkel Group ......................................................................... 46 7.1.2 Henkel CEE - Henkel Central Eastern Europe GmbH.................................................. 46

7.2 HENKEL SLOVENIJA D.O.O. .................................................................................................... 47 7.2.1 Organizacija finančno računovodske službe .................................................................. 48 7.2.2 Letno poročilo ................................................................................................................ 49

7.3 ORGANIZACIJA IN POTEK IZDELAVE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV ZA POTREBE KONSOLIDIRANJA ......................................................................................................................... 49

7.3.1 Proces izdelave nekaterih računovodskih izkazov.......................................................... 50 7.3.2 PCA (Profit Center Accounting)..................................................................................... 51 7.3.3 Določanje nekaterih vrednosti za potrebe konsolidiranja.............................................. 52

7.4 SKLEPNE UGOTOVITVE........................................................................................................... 54

8 SKLEP.......................................................................................................................................... 55

9 POVZETEK................................................................................................................................. 57

10 LITERATURA .......................................................................................................................... 59

11 VIRI............................................................................................................................................ 61

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja Računovodsko poročanje vedno bolj dobiva na pomembnosti, saj so prav računovodske informacije podlaga za poslovno odločanje in usmeritve v podjetju. Namenjene so tako notranjim kot tudi zunanjim uporabnikom. Med poslovna poročila, ki jih podjetja sestavljajo ob koncu poslovnega obdobja, štejemo tudi konsolidirano letno poročilo (v nadaljevanju KLP), ki ga sestavljajo konsolidirani (skupinski) računovodski izkazi (v nadaljevanju KRI), vendar samo v primeru, če gre za skupino podjetij, ki so povezana v eno samo družbo kot celoto, v nasprotnem primeru sestava KRI ni potrebna. Kadar so podjetja med seboj povezana, je potrebno iz računovodskih izkazov izključiti vse pojave, ki so nastali na podlagi medsebojnih odnosov med obvladujočim (matičnim) in odvisnim(i) [hčerinskim(i)] podjetj(i)em. Skupino sestavljata obvladujoče (matično) podjetje in eno ali več odvisnih (hčerinskih) podjetij. Če eno podjetje obvladuje drugo podjetje (to je mogoče z nakupom deležev v drugem podjetju ali z ustanovitvijo novega podjetje), potem lahko, na podlagi povezave, vpliva na sredstva, obveznosti in dobičke drugega podjetja. Razkritje takšnih povezav in obravnavanje skupine kot gospodarske enote, je namen KRI. Končni rezultat nam tako prikazuje premoženjsko in finančno stanje ter poslovni izid, kot da bi šlo za eno podjetje, čeprav so posamezna podjetja pravno, davčno in organizacijsko še vedno povsem samostojne gospodarske enote. Konsolidiranje je proces združevanja posameznih računovodskih postavk, ki so sestavina posameznih računovodskih izkazov različnih podjetij, ki so vključena v skupino podjetij oziroma so povezana med seboj. Prav to je pogoj, da so vključena v KRI. Proces konsolidiranja je obširno opravilo, ki zahteva veliko potrebnega časa, dela, stroškov ter nenazadnje tudi skupino zaposlenih, ki so vešči svojega poklica. Dodatno znanje, ki je pogoj za izdelavo KRI, je potrebno, kadar se srečujemo z mednarodnimi podjetji, se pravi ko obvladujoče in odvisno podjetje nista iz istega nacionalnega prostora. V takih primerih je potrebno poznati zakonodajo in pravila, ki veljajo v državi, v kateri se odvisno podjetje nahaja. Prav tako ni mogoče zanemariti računovodskih standardov, ki veljajo v državi, kot tudi ne načine obračunavanja davkov ter načel vrednotenja in izkazovanja posameznih računovodskih postavk, ki so sestavni del določenega računovodskega izkaza, pa naj bo to bilanca stanja (BS), izkaz poslovnega izida (IPI) ali izkaz finančnega izida (IFI). Področje konsolidiranja obravnavajo in urejajo posamezni zakoni, standardi in smernice. Preden se lotimo konsolidiranja, je potrebno poznati Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD), Slovenske računovodske standarde (v nadaljevanju SRS) in od vstopa Slovenije v Evropsko unijo (EU) tudi 7. smernico Evropske zveze (v nadaljevanju 7 smernica), prav tako pa tudi Mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP1). To velja v primeru, če imamo opravka s slovenskimi podjetji. Kadar pa so v skupino vključena mednarodna podjetja, pa tudi Mednarodne računovodske standarde (v nadaljevanju MRS). Posamezne države lahko določijo oziroma uzakonijo, da je uporaba

1 leta 2000, so v EU prvič predpisali enoten okvir računovodskega poročanja, ki bi ga naj zagotavljali MSRP

6

MRS potrebna tudi takrat, kadar imamo opravka le z nacionalnimi in ne nujno tudi z internacionalnimi podjetji. V Sloveniji ZGD določa okvirje za sestavo KLP, medtem ko SRS opredeljujejo vsebino in način izvedbe konsolidiranja, se pravi da narekujejo, katerih metod in postopkov konsolidiranja se lahko podjetja poslužujejo. V Avstriji je v veljavi Zakon o računovodstvu gospodarskih družb (Rechnungslegungsgesetz – ReLeG). 1.2 Namen, cilji in trditve (teze) diplomskega dela Proces globalizacije, ki se mu ni moč izogniti, odpira in podira meje med državami, vedno več je mednarodnega sodelovanja in povezav, ki podjetjem omogočajo preživetje hudega konkurenčnega boja, ki smo mu priča tako na evropskem kot svetovnem trgu. Prikazujemo proces konsolidiranja, ko gre za mednarodno povezavo dveh podjetij in sicer med Avstrijo, kjer se nahaja obvladujoče podjetje in Slovenijo, kjer je odvisno podjetje. Pri tem želimo opozoriti na določena pravila, standarde in uredbe, ki veljajo in jim je potrebno slediti. Cilji analize so: • predstaviti, kdaj se podjetje obravnava kot povezana družba in kakšne oblike povezav

poznamo, • predstaviti kratko obravnavo teorij konsolidiranja in metod obračunavanja poslovnih

združenj, • seznaniti se z zakonskimi podlagami za izdelavo KRI v Sloveniji in Avstriji, • narediti primerjavo bistvenih razlik in podobnosti med omenjenima državama, • predstaviti organizacijo finančno-računovodskega sektorja na praktičnem primeru

podjetja Henkel Slovenije d.o.o. in • na osnovi omenjenega podjetja, prikazati tudi proces izdelave posamičnih

računovodskih izkazov, ki so potrebni obvladujočemu podjetju za vključitev v konsolidirane računovodske izkaze.

Osnovne trditve naloge: KRI dajejo sliko o poslovanju družbe, notranjim kot tudi zunanjim uporabnikom informacij, kateri se na podlagi le-teh odločajo o prihodnjih korakih in odločitvah, kot so razporeditev dobička, prihodnji razvoj družbe ter o ciljih in strategijah, ki jih želijo doseči oziroma uresničiti. Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo še bolj odprla svoje meje, tako da je pretok kapitala še večji. Posledica tega so povezovanja z ostalimi podjetji, s tistimi doma kot tudi s tistimi v tujini. Tudi s tem razlogom je potrebno poznati področje konsolidiranja, da le-to ne bi povzročalo prevelikih stroškov in nerešljivih problemov. Kadar se povezujejo podjetja izven nacionalnih meja, je potrebno poznati nacionalno zakonodajo, določila in smernice, po katerih se je potrebno ravnati pri sestavi KRI, prav tako pa tudi veljavne zakone za konsolidiranje obvladujoče družbe. Obvladujoče podjetje

7

je prisiljeno, da omenjenemu področju še bolj posveča pozornost, kajti upoštevati mora nacionalne zakone države, v kateri ima svoje podružnice. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Menimo, da zaključki, do katerih smo prišli s pisanjem diplomske naloge, še niso bili raziskani in podani, predvsem z vidika mednarodnega povezovanja dveh podjetij, od katerih je obvladujoče v Avstriji odvisno pa v Sloveniji. Omejili smo se na področje konsolidiranja, ki spada pod okrilje računovodstva. Prisotne so geografske omejitve in sicer na nacionalna področja Avstrije in Slovenije. Zato je posledično možno, da rešitve deloma ali pa v celoti ne veljajo za širši spekter držav, tako v Evropi kot v svetu. V času pisanja diplomskega dela sta potekali prenovi tako ZGD, kot tudi SRS. Sami smo v nalogi upoštevali veljavno zakonodajo do konca leta 2004, tako da tudi časovni horizont predstavlja določeno omejitev. Novo sprejeta določila, dopolnitve in predpisi, so posledica odstopanja naše raziskave od trenutne aktualnosti. Podatke, ki so nam v pomoč pri prikazu praktičnega primera, smo črpali za obdobje do zaključka leta 2004. Dobljene informacije o podjetju, v določenem pogledu omejujejo našo raziskavo. Zaradi svoje narave izkazujejo namreč pomembne finančne vrednosti, je vodstvo podjetja odločilo, da prikaz dejanskih finančnih vrednosti ni možen, zato je večji poudarek na organizaciji, sistemu in poteku dela, ki so potrebni za sestavo računovodskih izkazov. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomska naloga je poslovna raziskava, saj je osredotočena na posamezno funkcijo v podjetju, to je računovodsko funkcijo. Ker se v raziskavi ugotavlja stanje v določenem trenutku, jo opredeljujemo tudi kot statično raziskavo. V okviru naloge smo uporabili deskriptivni pristop, v njegovem okvirju pa metodo kompilacije. Omenjeni postopek je postopek povzemanja in opazovanja stališč, sklepov in rezultatov drugih avtorjev, domačih in tujih, na osnovi katerih smo prišli do samostojnih spoznanj in posplošenih sklepov. Preizkus teorije v praksi smo izvedli na osnovi podjetja Henkel Slovenija d.o.o., ki je odvisno podjetje podjetja Henkel CEE (Henkel Central Eastern Europe – Henkel za srednjo in vzhodno Evropo, v nadaljevanju HCEE), katerega sedež se nahaja v Avstriji. Podatke smo pridobivali s pomočjo intervjujev oseb, zaposlenih v računovodskem sektorju, ki so pristojni in odgovorni za obravnavano področje.

8

2 POVEZANE DRUŽBE - SKUPINA V hudem konkurenčnem boju, ki se odvija na trgu, je obstoj podjetij pod vedno večjim vprašajem. Povezave, združitve in prevzemi so postali stalnica v ekonomskem oziroma podjetniškem svetu. Nekdanji konkurenti so danes zavezniki, ki skupaj nastopajo na trgih, pod skupnim vodstvom ali pa so pogodbeno povezani. 2.1 Vrste in načini povezav2

Skupni cilj kakršnega koli povezovanja družb med seboj je doseganje večje gospodarske učinkovitosti, ki se jo lahko doseže s tem, da se na ustreznih poslovnih ravneh sprejemajo ustrezne poslovne odločitve. Pri povezovanju družb v poslovne sisteme je potrebno slediti statusnemu pravu kot tudi tržnemu pravu. Prvo ureja pravna razmerja med družbami, ki se povezujejo, spremembe v načinu upravljanja, položaj organov, varstvo delničarjev in upnikov ter morebitne pravne posledice v posameznih primerih (npr. prenehanje družb, likvidacija, stečaj ali prisilna poravnava). Tržno pravo pa varuje predvsem svobodno konkurenco ter preprečuje takšno povezovanje, katerega rezultat bi bili monopoli ali karteli, ki bi izkoriščali položaj na trgu in s tem omogočali korist le eni strani oziroma skupini udeležencev na trgu. Razvrstitev oblik povezovanja družb: • Kapitalsko obvladovanje – temelj obvladovanja odvisne družbe je vloženi kapital

oziroma večinski delež oziroma večinska last. • Pogodbeno povezovanje na temelju podjetniških pogodb. • Obvladovanje vključenih družb – vsaj 95% delnic oziroma poslovnih deležev pripada

drugi t.i. glavni družbi; takšen položaj omogoča glavni družbi »popolno oblast« v vključeni družbi, kar se nanaša na dajanje navodil organu vodenja vključene družbe in prilaščanja dobička vključene družbe.

Druga razvrstitev poslovnega povezovanja: • Gospodarsko interesno združenje (GIZ) – skrbi za pospeševanje gospodarskih učinkov

članic, je samostojna pravna oseba, v kateri ne zasledimo razmerij nadrejenosti in podrejenosti oziroma odvisnosti.

• Holding – družba, ki ima v lasti večino deležev neke samostojne družbe, ki jo upravlja in financira.

• Koncern sestavljata dve ali več pravno samostojnih družb, ki so povezane z enotnim vodstvom obvladujoče družbe.

V nadaljevanju poglavja bomo predstavili vrste družb, ki so navedene v drugi razvrstitvi poslovnih povezovanj, torej GIZ, holding in koncern.

2 povzeto po: Bohinc, Bratina in Pivka 1999.

9

2.1.1 Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Osmo poglavje ZGD opredeljuje GIZ. V 14. členih (od 496. do 509.b) so določeni cilji združenja, dejavnost, pogoji ustanovitve, pravice članov, prevzemanje odgovornosti članov, sestavine pogodbe o ustanovitvi ter še nekatere druge, prav tako pomembne določbe. GIZ lahko ustanovijo fizične ali pravne osebe, da bi izboljšale in pospeševale pridobitno dejavnost in njene rezultate. 496. člen ZGD pravi: »Cilj združenja je olajševati in pospeševati pridobitno dejavnost svojih članov, izboljševati in povečevati rezultate te dejavnosti, ne pa ustvarjati lastnega dobička.« Nastane lahko s pisno pogodbo ali s preobrazbo obstoječega združenja ali družbe. Ustanovi se lahko brez osnovnega kapitala. Ustanovitelja morata biti najmanj dva, ki sta lahko fizični ali pravni osebi. Obvezne pogodbene določbe zajemajo podatke o imenu (firmi) združenja, imenu ali firmi članov združenja, njihovo pravno obliko, prebivališča ali sedeže ter podatke o vpisu v register, trajanju (obdobje za katero se GIZ ustanavlja, razen če je ustanovljeno za nedoločen čas) ter namenu in sedežu združenja. Organizacija GIZ je odvisna od pogodbene ureditve. Ima skupščino, ki jo sestavljajo člani združenja (pogodba lahko narekuje, da imajo nekateri člani večje število glasov kot drugi, če to ni določeno, se šteje, da pripada vsakemu članu en glas). Pristojnosti skupščine so v marsičem podobne pristojnostim skupščine delniške družbe. Skupščina tako imenuje upravo, sprejema poročila o poslovanju ter letni obračun. Poleg omenjenega pa sprejema tudi sklepe o morebitnem povečanju oziroma zmanjšanju kapitala ter morebitne statusnoorganizacijske spremembe (sprejemanje novih članov, določitev novih dejavnosti). Upravo GIZ sestavlja en ali več članov, ki so lahko fizične ali pravne osebe. Za kršitve predpisov in ustanovitvene pogodbe ter za napake pri poslovanju le-ti odgovarjajo posamično ali solidarno. V Republiki Sloveniji se lahko ustanovi tudi Evropsko gospodarsko interesno združenje (v nadaljevanju EGIZ) (509.a in 509.b člen ZGD), za katerega se uporabljajo določbe, ki so navedene v poglavju Gospodarsko interesno združenje. Zanj veljajo nekatere posebne določbe, kot so: EGIZ pridobi lastnosti pravne osebe s vpisom v register v Republiki Sloveniji; član uprave EGIZ je lahko tudi pravna oseba, vendar mora imenovati za svojega stalnega predstavnika fizično osebo, ki pa odgovarja enako, kot da bi bila sama članica uprave; s stečajem ali likvidacijo EGIZ članu združenja članstvo avtomatično preneha. (Bohinc, Bratina, Pivka 1999, 221-223, Šinkovec 2001, 22-23 in ZGD). 2.1.2 Holding Po določbah ZGD je holding družba, ki ima večino deležev pravno samostojne družbe in opravlja predvsem dejavnost ustanavljanja, financiranja in upravljanja družb, v katerih je večinsko udeležena. Obvladujoča družba skupaj z družbo v večinski lasti sestavlja koncern.

10

Keller pravi, da ima lahko holding poleg upravne in finančne funkcije (holding v širšem pomenu) tudi vodilno funkcijo (holding v ožjem smislu). Da pa je to mogoče, je potrebno pridobiti zadostno število glasov na temelju danega vložka (Šinkovec 2001, 29). V 495. členu ZGD opredeljeni pojem holding ustreza nemškemu pojmovanju holding družbe, ki pravi da je holding družba podjetje, katerega prvenstvena dejavnost je upravljanje deležev, ki jih ima v drugih podjetjih in financiranje. Kadar pa prevzame tudi vodstvene funkcije, pa govorimo o holding koncernu (Bohinc, Bratina, Pivka 1999, 263). Poznamo 4 vrste holdingov: OPERATIVNI HOLDING prevzame vodečo enoto in vse njene funkcije (finančna, investicijska, organizacijska in operativna funkcija). V tem primeru se pojavi velika dominantnost krovne organizacije, kar ima za posledico tudi centralistični sistem odločanja. STRATEŠKI HOLDING z razliko od operativnega obdrži le strateške odločitve, kot so alokacija finančnih sredstev, nakup in prodajo odvisnih družb, koordinacija raziskovanja in razvoja, planiranja in razporejanja vodilnih kadrov. Vse strateške odločitve se sprejemajo pri krovni družbi. FINANČNI HOLDING je usmerjen samo in izključno v finančno funkcijo. Njegova funkcija je predvsem v dodeljevanju finančnih virov, vzpodbujanje pretoka kapitala znotraj koncerna, vplivanje na investicije ter na razvoj posameznih odvisnih družb. PODJETNIŠKI HOLDING temelji na idejah schumpeterskega podjetja, ki naj zagotovi, da bodo združena podjetja, čim bolj samostojna in neodvisna. Pri tej obliki holdinga gre za združevanje samostojnih podjetij brez pravnih predpisov in hierarhičnih pritiskov (Šinkovec 2001, 29-30). 2.1.3 Koncerni 463. člen ZGD razlikuje dve vrsti koncernov in sicer koncerne z razmerjem podrejenosti in koncerne z razmerjem enakopravnosti. KONCERNI Z RAZMERJEM PODREJENOSTI so družbe, ki so povezane pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe in so od te družbe odvisne. Ločimo:

Dejanski koncern: ena obvladujoča in ena ali več odvisnih družb so povezani pod

enotnim vodstvom obvladujoče družbe na podlagi večinske kapitalske udeležbe. Kljub enotnemu vodenju imata odvisna družba in njeno poslovodstvo precejšnjo samostojnost in možnost za samostojno odločanje.

Pogodbeni koncern sestavljajo družbe, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju. Pogodba o obvladovanju je edina podjetniška pogodba, ki je podlaga za nastanek pogodbenega koncerna in je posebna organizacijska pogodba. Na podlagi pogodbe se

11

ne poseže v strukturo organov odvisne družbe, ampak v samostojnost odločanja, s tem pa tudi v upravljanje odvisne družbe.

Vključitev je posebna vrsta koncerna, v katerega sta povezani vedno le dve delniški

družbi, ki ohranita pravno samostojnost. Z ekonomskega vidika gledano, je vključitev podobna spojitvi dveh družb.

KONCERN Z RAZMERJEM ENAKOPRAVNOSTI je tista povezana družba, v kateri so pravno samostojne družbe povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile pri tem družbe medsebojno odvisne. Nastane lahko v primeru, ko sta dve podjetji odvisni od tretjega, to pa prepusti poslovodstvoma obeh družb, da sami uredita enotno vodenje. Praviloma so ti koncerni medsebojno kapitalsko prepleteni ter imajo za podlago enotnega vodstva običajno sklenjeno posebno pogodbo, vendar ne pogodbo o obvladovanju. V teh pogodbah se udeležene strani dogovorijo, s katerimi področji bo razpolagalo enotno vodstvo ter na katera področja lahko enotno vodstvo vpliva. Omenjena oblika koncerna je sorazmerno malo raziskana. V praksi se pojavljajo različne oblike. Najbolj so razširjene interesne skupine, ki nastanejo na podlagi pogodbenih sporazumov več družb. Poslovno odločanje tako pridobi tista družba, ki ima vodilno vlogo. Koncerna z razmerjem enakopravnosti ni dopustno oblikovati, če večina družbenikov ne da soglasja. Skupni organ (enotno vodstvo) ne more dajati direktiv družbi, če pred tem ni bila sklenjena pogodba. V Nemčiji je večinsko mnenje na strani, ki pravi, da je izdelava KRI obvezna v koncernih z razmerjem enakopravnosti (Šinkovec 2001, 37-81). 2.2 Zakonske podlage za opredelitev povezanih oseb3 Državni zakoni, ki urejajo gospodarsko delovanje, težijo k urejenemu in preglednemu poslovanju. Določeno področje lahko ureja več zakonov, ki se med seboj dopolnjujejo. Prav v takšnih primerih lahko zasledimo različno pojmovanje oziroma definiranje nekaterih stvari, ki pa v osnovi pomenijo enako. Skupino podjetij tako različno opisujejo ZGD, SRS, MSR, MSRP in 7. smernica.

PRAVNA PODLAGA SESTAVA SKUPINE ZGD Nadrejena družba

Obvladujoča družba Podrejena družba Odvisna družba

SRS

Obvladujoče podjetje

Odvisno podjetje Pridruženo podjetje

Skupaj obvladovano podjetjeMRS Obvladujoče podjetje Odvisno podjetje

7. smernica Matično podjetje

Podjetje mati Hčerinsko podjetje

Podjetje hčer MSRP Obvladujoče podjetje Odvisno podjetje

3 povzeto po: Šešok 2001.

12

2.2.1 Povezane družbe, kot jih opredeljuje Zakon o gospodarskih družbah Povezane osebe so po ZGD pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju zaradi uresničevanja določenih skupnih ciljev. Podlaga za nastanek takšnega medsebojnega razmerja je lahko kapitalska udeležba ene družbe v drugi družbi, pogodba, ki med pogodbenima strankama ustvarja povezanost, ali druge dejanske okoliščine, ki prav tako med gospodarskima družbama ustvarjajo povezanost. Za povezane družbe se štejejo pravno samostojne družbe, ki so v medsebojnem razmerju tako:

da ima ena družba v drugi večinski delež (družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem);

da je ena družba odvisna od druge (odvisna in obvladujoča družba); da so koncernske družbe; da sta dve družbi vzajemno kapitalsko udeleženi; da so povezane s podjetniškimi pogodbami (ZGD, 460. člen).

Po ZGD je družba nadrejena drugi družbi (podrejeni družbi):

če ima v drugi družbi večino glasovalnih pravic ali če ima pravico imenovati oziroma odpoklicati večino članov uprave ali nadzornega

sveta druge družbe ali če izvršuje prevladujoč vpliv nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe

oziroma na podlagi drugega pravnega temelja ali če ima v drugi družbi najmanj 20% glasovalnih pravic in je bila večina članov uprave

ali nadzornega sveta te družbe, ki so opravljali to funkcijo v preteklem poslovnem letu in jo še opravljajo takrat, ko je treba izdelati skupinska poročila, imenovana izključno zaradi izvrševanja glasovalnih pravic nadrejene družbe ali

če je delničar oziroma družbenik v drugi družbi in če na podlagi dogovora z drugim delničarjem oziroma družbenikom te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi ali

če je udeležba v kapitalu druge družbe z najmanj 20% in

bodisi dejansko izvršuje prevladujoč vpliv v tej družbi bodisi sta obe s to družbo podrejeni enotnemu vodenju druge nadrejene družbe

(Vrankar 2004a, 147). Z vidika ZGD je zelo pomembno, da sta povezani osebi dve gospodarski družbi, med katerima ima ena v drugi večino poslovnih deležev ali delnic. Možnost vpliva na sprejemanje odločitev je po ZGD pogoj le pri koncernsko povezanih osebah in pri družbah, ki so povezane s podjetniškimi pogodbami. 2.2.2 Povezane osebe po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO) Za povezane osebe se po ZDDPO (12. člen) štejeta osebi zavezanec rezident in pravna oseba ali oseba brez pravne osebnosti (fizična oseba), ki ni rezident (nerezident).

13

Upoštevajo se tri možnosti in sicer: • rezident je neposredno ali posredno udeležen v upravljanju, nadzoru ali kapitalu

nerezidenta, • nerezident je neposredno ali posredno udeležen v upravljanju, nadzoru ali kapitalu

rezidenta in • ista oseba je neposredno ali posredno udeležena v upravljanju, nadzoru ali kapitalu

rezidenta in nerezidenta ali dveh rezidentov. Zgoraj našteti primeri veljajo če: • ima zavezanec rezident neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali

števila delnic ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic nerezidenta ali • ima nerezident neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic

ali deležev v kapitalu ali glasovalnih pravic rezidenta ali • ima ista pravna oseba hkrati neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali

števila delnic ali deležev ali glasovalnih pravic rezidenta in nerezidenta ali dveh rezidentih in ali

• imajo iste fizične osebe ali njihovi družinski člani neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev ali glasovalnih pravic ali so udeleženi v nadzoru ali upravljanju rezidenta in nerezidenta ali dveh rezidentih.

Po ZDDPO (64. člen) skupino sestavljata dva zavezanca, ki sta oba rezidenta Republike Slovenije ob pogoju, da enemu (glavni zavezanec) pripadajo neposredno vsi deleži v kapitalu drugega zavezanca (podrejeni zavezanec). Člani skupine pa ne morejo biti zavodi, društva, verske skupnosti, politične stranke, zbornice in reprezentativni sindikati. 2.3 Povezane družbe kot jih opredeljujejo SRS SRS opredeljujejo skupino podjetij kot gospodarsko, ne pa tudi kot pravno enoto. Poudarek dajejo tudi na njeno nesamostojnost, glede pravic in dolžnosti. V skupinskih računovodskih izkazih je skupina predstavljena, kot da bi šlo za eno samo podjetje. Skupino sestavljajo: • obvladujoče podjetje; • podjetja, odvisna od njega zaradi deleža v kapitalu; • podjetja, odvisna od njega zaradi prevladujočega vpliva iz drugih razlogov; • pridružena podjetja, v katerih ima obvladujoče podjetje pomemben, ne pa tudi

prevladujoč vpliv; • podjetja, obvladovana skupaj z drugimi lastniki. Šteje se, da ima obvladujoče podjetje v pridruženem podjetju pomemben vpliv, če je udeleženo v njegovem kapitalu z najmanj 20% (SRS 2001, 12). O merilih Vrankar (2004a, 148) pravi: ''Prenovljeni SRS opredeljujejo merila za vključitev v skupino bolj ohlapno kot ZGD. Temeljijo predvsem na strokovnih računovodskih

14

izhodiščih, v skladu s katerimi se podjetja vključujejo v konsolidiranje glede na vpliv, ki ga ima obvladujoče podjetje v drugem podjetju. 2.4 Povezane družbe kot jih opredeljujejo MRS in MSRP MRS opredeljujejo povezane družbe in razmerja med njimi v treh standardih. MRS 24 Razkrivanje povezanih strank, je namenjen uporabi, ko želimo spoznati razmerja med povezanimi strankami in posle, ki so se izvršili med podjetjem, ki poroča oziroma sestavlja RI in s povezanimi poslovnimi partnerji. MRS 27 Skupinski in posamični računovodski izkazi se uporablja pri pripravljanju in predstavljanju KRI oziroma skupinskih računovodskih izkazih kot jih imenujejo v MSR. Obračunavanje finančnih naložb v pridružena podjetja 28. standard, ki pa se uporablja, pri naložbenikovem obračunavanju finančnih naložb v pridružena podjetja. Pri preučevanju pojma povezane družbe oziroma skupina podjetij, se je zato potrebno seznaniti z vsemi tremi, kajti le tako je mogoče dobiti jasno sliko. Dve podjetji sta med seboj povezani, ko ima ena možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati na drugo pri odločanju o financiranju in poslovanju. O skupini (MSR 27) govorimo, ko imamo na eni strani obvladujoče podjetje in eno ali več odvisnih. Skupino tako sestavljajo obvladujoče podjetje in vsa njegova odvisna podjetje Eno podjetje ima možnost usmerjati drugo na podlagi lastništva v kapitalu drugega podjetja, neposredno ali posredno, s tem ko pridobi več kot polovico glasov v odvisnem podjetju. To lahko doseže tudi z velikim deležem glasov in možnostjo usmerjanja na zakonski podlagi ali pa usmerja poslovanje in financiranje v odvisnem podjetju na podlagi sporazuma. Bistven vpliv po MRS 24 ne pomeni usmerjanja, pomeni pa pomembno vlogo v delovanju podjetja, ki se kaže pri odločanju o finančnih in poslovnih usmeritvah na kateremkoli področju. Lahko je rezultat lastništva delnic, zakona, sporazuma ali pogodbe, ki ima odločilen vpliv na poslovanje podjetja. Pridruženo podjetje je podjetje, v katerem ima vlagatelj pomemben vpliv in ni odvisno podjetje. Pomemben vpliv pri tem pomeni možnost sodelovati pri odločanju o politiki financiranja in poslovanja podjetja, ne pa usmerjati njene politike. Po MRS 28 ima podjetje pomemben vpliv, če ima neposredno ali posredno 20 ali več odstotkov glasovalne moči, razen če je mogoče dokazati drugače. Če znašajo glasovalne pravice manj kot 20%, potem podjetje nima pomembnega vpliva, razen če je tak vpliv mogoče brez dvoma dokazati. Večinski ali pomemben delež pa še ne pomeni, da je drugi stranki oziroma drugemu naložbeniku, onemogočeno imeti pomemben vpliv (Horvat 2001, 62 in MRS 2001, 572-614). Spremenjeni in novi MSRP uporabljajo izraza obvladujoče in odvisno podjetje. Skupino torej sestavljajo eno obvladujoče in eno ali več odvisnih podjetij. Obvladovanje obstaja, če velja, da ima obvladujoče podjetje, neposredno ali posredno prek odvisnih podjetij, več kot polovico glasov v podjetju. Obvladovanje obstaja tudi, čeprav ima obvladujoče podjetje manj kot polovico glasov odvisnega podjetja, če:

15

obvladuje več kot polovico glasov na podlagi dogovora z drugimi finančnimi vlagatelji;

ima moč voditi politiko financiranja in poslovanja v podjetju po zakonu ali na podlagi pogodbe;

ima moč imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega odbora ali ustreznega odločevalnega organa ali

ima večino glasov na sejah upravnega odbora ali ustreznega odločevalnega organa. MSRP ne ločijo odvisnosti podjetij po razlogih. Pomembno je le, ali ima eno podjetje nad drugim prevladujoč vpliv, kar pa ni nujno povezano z udeležbo v kapitalu v tem drugem podjetju. Za pomemben vpliv se v MSRP šteje, če ima eno podjetje v drugem podjetju med 20 in 50 odstotki glasovalnih pravic. Pri določanju ali ima podjetje pomemben vpliv na drugo podjetje, je bistvena zmožnost izvajati pomemben vpliv, ni pa pomembno ali se le-ta dejansko izvaja ali ne (Vezjak 2004b, 36-38 in Vrankar 2004b, 23). 2.5 Povezane družbe kot jih opredeljuje 7. smernica Evropske zveze Sedma smernica določa, da povezano podjetje (skupino) sestavljata matično podjetje in eno ali več hčerinskih podjetij. Matično podjetje je definirano v 1. členu smernice. Vsako podjetje, ne glede na pravno obliko, s sedežem v kateri od držav EU, ki izpolnjuje katero od vnaprej določenih predpostavk, se šteje za matično podjetje. Najpomembnejše predpostavke so:

matičnemu podjetju mora pripadati večina glasovalnih pravic hčerinskega podjetja, mati ima pravico do imenovanja večine članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega

organa hčere in je hkrati družbenik hčere, matično podjetje ima obvladujoči vpliv na hči na podlagi pogodbe ali statuta, vendar

mora biti pri tem mati družbenik v hčeri. Poleg zgoraj naštetih predpostavk sta dodani še dve in sicer:

matično podjetje mora imeti resnično prevladujoč vpliv na podjetje hčer in matično podjetje in podjetje hči sta lahko pod enotnim vodstvom matičnega podjetja

(Brus 1998, 583 in Sedma smernica 1991, 6-7). 2.6 Sklepne ugotovitve Za natančno poznavanje povezanih družb oziroma skupine je pomembno, da se preučijo različni viri, ki opredeljujejo in definirajo v skupino povezana podjetja. Poznavanje gospodarskega področja v Sloveniji je pogojeno z ZGD, kajti le-ta je osnova pri vsaki opravljeni analizi, katere namen je rešiti določeno gospodarsko vprašanje v Sloveniji. Tudi naš primer ni izjema. ZGD obravnava vrste povezanih družb. V njem je govora o

16

koncernu, holdingu, GIZ in tudi EGIZ. Naštete oblike se medseboj razlikujejo po organizaciji, ciljih in namenih s katerimi so bili ustanovljeni. Koncern sestavljata dve ali več pravno samostojnih družb, ki so povezane pod enotnim vodstvom obvladujoče družbe. Holding je družba, ki opravlja predvsem dejavnost ustanavljanja, financiranja in upravljanja družb, v katerih je večinsko udeležena. GIZ pa je ustanovljen z namenom izboljšanja in pospeševanja pridobitne dejavnosti in njenih rezultatov, ne pa ustvarjanje lastnega dobička, kakor je to v prvih dveh primerih. ZDDPO, SRS, MRS, MSRP in 7. smernica ne podajajo vrst povezanih družb oziroma skupine, kot je to v primeru ZGD, temveč ločijo obvladujoč(o)e (matično, nadrejeno) in odvisno (hčerinsko, podrejeno) podjetje (družbo). ZDDPO pa celo govori, da skupino sestavljata glavni in podrejeni zavezanec. Vsem zakonom in standardom pa je skupno to, da narekujejo, da skupina sestoji iz ene obvladujoče ter ene ali več odvisnih družb.

17

3 TEORIJE IN METODE KOT PODLAGE ZA IZDELOVANJE KONSOLIDIRANIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV

3.1 Teorije konsolidiranja Razlikujejo se po tem, katere informacijske potrebe uporabnikov postavljajo v ospredje, kako obračunavajo poštene vrednosti premoženja, kako izkazujejo manjšinske deleže, in kako obračunavajo poslovne dogodke znotraj skupine. Posledica omenjenega vidika so tri razvite teorije konsolidiranja, in sicer:

interesna teorija (ang. proprietory theory), teorija obvladujočega podjetja (ang. parent company theory) in teorija enotnega podjetja (trga) (ang. entity theory).

3.1.1 Interesna teorija Interesna teorija postavlja v ospredje interes lastnika z večinskim vplivom, torej obvladujoče podjetje. Izhodišče je, da so vsa sredstva in obveznosti zajeta v konsolidiranih računovodskih izkazih, last obvladujočega podjetja. Pri tem ne gre za popolno, temveč sorazmerno konsolidacijo, ki se najpogosteje uporablja za skupine podjetij, saj je na podlagi ustreznega deleža obvladujočega podjetja v kapitalu odvisnega podjetja, tako zajet le sorazmerni del sredstev in obveznosti odvisnega podjetja. Manjšinski deleži se ne izkazujejo, dobički in izgube iz medsebojnih poslovnih dogodkov pa se izločijo samo do višine deleža obvladujočega podjetja. O metodah konsolidiranja in s tem tudi o sorazmerni metodi, je več govora v nadaljevanju. 3.1.2 Teorija obvladujočega podjetja Teorija obvladujočega podjetja je razširjena interesna teorija, katere izhodišče je, da so KRI podaljšani, razširjeni RI obvladujočega podjetja. Vsa sredstva in obveznosti odvisnega podjetja so zajeta vanj, medtem ko se pripadajoči deleži manjšinskih lastnikov izkazujejo v posebni postavki med obveznostmi. Dobički in izgube, iz medsebojnih poslovnih dogodkov v skupini, se v višini manjšinskih deležev obravnavajo kot poslovni dogodki s tujimi osebami, deli, ki pa se nanašajo na obvladujoče podjetje, pa se izločijo iz vsote vseh dobičkov in izgub. Ta teorija je vsesplošno razširjena in uporabljena v Združenih državah Amerike (ZDA). 3.1.3 Teorija enotnega podjetja (trga) Teorija enotnega podjetja temelji na prepričanju, da hočejo vsi lastniki podjetij spoznati vrednosti svojih deležev ob upoštevanju povezav v skupini. Vsi lastniki se obravnavajo enako in vsa sredstva in obveznosti vseh podjetij v skupini pripadajo skupini. V KRI se dodeli tako na večinske kot manjšinske lastnike sorazmerni del sredstev in obveznosti ter skritih rezerv in bremen, manjšinski deleži pa so izkazani kot del kapitala skupine.

18

Dobiček ali izguba skupine se sorazmerno razdeli med večinske in manjšinske lastnike. Dobički in izgube iz medsebojnih poslovnih dogodkov se v celoti izločijo in se sorazmerno odštejejo od večinskih in manjšinskih deležev v dobičku ali izgubi (Vrankar 1995, 17-18). 3.2 Metode obračunavanja poslovnih združenj4

Metode obračunavanja poslovnih združitev podjetij so odvisne od vpliva, ki ga ima obvladujoče podjetje na odvisno podjetje. Konsolidacija je lahko popolna, sorazmerna ali izdelana po kapitalski metodi. 3.2.1 Popolna metoda Popolna konsolidacija (ang. full consolidation method) se izvaja takrat, ko ima obvladujoče podjetje večinski vpliv na drugo, odvisno podjetje. V tem primeru se v KRI združujejo RI obvladujočega in odvisnih podjetij. Vse sorodne postavke, ki kažejo vsebino izkazov, se seštevajo. Rezultat tega so združene postavke sredstev, dolgov, kapitala, prihodkov in odhodkov. Obvladujoče in odvisna podjetja nastopajo kot eno podjetje, zato je pri KRI potrebno:

izločiti finančne naložbe obvladujočega podjetja v kapital oziroma dolgove odvisnih podjetij in deleže obvladujočega podjetja v kapitalu oziroma dolgovih odvisnih podjetij pa tudi druge medsebojne finančne naložbe in deleže v kapitalu oziroma dolgovih drugih podjetij v skupini ter v tej zvezi obračunati razlike,

izločiti medsebojne poslovne terjatve in poslovne dolgove izločiti medsebojne prihodke in odhodke; izločiti neiztržene čiste dobičke in čiste izgube, ki so posledica notranjih poslov znotraj

skupine ponovno obračunati davke in jih časovno razmejiti ter posebej izkazati manjšinske deleže v kapitalu in v čistem dobičku.

Pri popolnem konsolidiranju ločimo dve metodi: Nakupna metoda (ang. purchase method) se uporabi, ko obvladujoče podjetje kupi delež v odvisnem podjetju in prodajalcu plača kupnino – neko podjetje (prevzemno podjetje) prevzame drugo (prevzeto) podjetje. Prevzemno podjetje beleži pridobljeno premoženje in domnevne obveznosti kot stroške prevzema. Razlika med stroški prevzetega podjetja in seštevkom poštenih vrednosti pridobljenih nematerialnih in ugotovljenih materialnih naložb, od katerega odštejemo domnevne obveznosti, je prikazana kot dobro ime (goodwill). Prihodek prevzemnega podjetja vključuje posledično poslovanje prevzetega podjetja. Spajalna metoda5 (ang. pooling of interest method) se uporabi, ko obvladujoče podjetje v zameno za delež v kapitalu odvisnega podjetja, da prodajalcu svoje delnice. Uporablja se predvsem v Veliki Britaniji in ZDA ob združevanju gospodarskih družb z zamenjavo 4 povzeto po: SRS 2001. 5 povzeto po: Kovačič 2002.

19

lastniških vrednostnih papirjev oziroma tako, da je bil delež v odvisni družbi pridobljen z zamenjavo delnic obvladujoče družbe za deleže odvisne družbe. V praksi spajalne metode ne srečamo pogosto, saj je njena uporaba vezana na izpolnjevanje točno določenih pogojev. Kovačič navaja tri skupine pogojev po Larsenu: 1. opredelitev podjetij, ki se združujejo (podjetja, ki se združujejo, so samostojna in v

zadnjih dveh letih niso bila odvisna ali del drugega podjetja; podjetja, ki se združujejo, med seboj ne smejo imeti več kot 10-odstotni lastniški delež);

2. opredelitev združevanja interesov (združevanje je posledica enkratne transakcije ali je

v skladu z načrtom, ki ni starejši od enega leta; v toku transakcije prevzemna družba za pridobitev vsaj 90% glasovalnih pravic ciljnega podjetja izda navadne delnice z enakimi glasovalnimi pravicami, kot jih imajo preostale delnice; na osnovi kapitala imajo vsi delničarji enake pravice);

3. planirane transakcije (prevzemno podjetje ne namerava prodati pomembnega dela

premoženja ciljnega podjetja v obdobju dveh let od dneva združitve; ne obstajajo dogovori v korist delničarjev prevzemne družbe po dnevu združitve).

Dovoljenje za uporabo nakupne metode imajo podjetja v vseh evropskih državah, medtem ko je spajalna metoda dovoljena le pod določenim pogoji, v Avstriji, na Češkem in Madžarskem pa je celo prepovedana. Raziskava, ki jo je opravila Zveza evropskih računovodskih strokovnjakov prikazuje pogostost uporabe nakupne metode (75 primerov) in dokaj številno uporabo spajalne metode (21 primerov) po posameznih državah kot tudi po posameznih podjetjih. V raziskavo so bila vključena največja podjetja 15-ih evropskih držav, ki so izdelovala KRI v letih 1999 in 2000 (Kovačič 2002, 56-57). Razlika med spajalno in nakupno metodo je samo v načinu konsolidiranja kapitala. Ostali postopki konsolidiranja:

uporaba enotnih računovodskih načel pri obračunavanju sredstev in premoženja, izločitev medsebojnih terjatev in obveznosti, izločitev medsebojnih prihodkov in odhodkov, izločitev vmesnih dobičkov in izgub ter razmejitev davkov,

so tako pri obeh metodah enaki (Vrankar 1995, 20). 3.2.2 Kapitalska metoda Kapitalska metoda konsolidacije (ang. equity method oziroma one-line consolidation) se izvaja v povezanih podjetjih, v katerih ima obvladujoče podjetje zgolj pomemben vpliv, ne pa tudi prevladujočega. Kadar pa gre za finančno naložbo, ki jo sestavljalec skupinskih računovodskih izkazov kot naložbenik pridobi in ohranja z namenom, da jo bo v bližnji prihodnosti odtujil, potem omenjena metoda ni več ustrezna. Uporablja se lahko za vrednotenje naložb v pridružena podjetja ali pa tudi za vrednotenje naložb v skupaj obvladovana podjetja, če se ta ne konsolidirajo po sorazmerni metodi.

20

V KRI se naložbe v odvisna podjetja izločijo ter s popolnim konsolidiranjem nadomestijo s posameznimi sredstvi in obveznostmi odvisnih podjetij. Naložbe v pridružena podjetja ostanejo tudi v KRI ovrednotene po kapitalski metodi, po kateri jih je v svojih posamičnih RI ovrednotilo že podjetje v skupini, ki ima v njih naložbo (Vrankar 2004a, 151). Uporaba kapitalske metode ni več:

mogoča od dne, ko naložbenik nima več pomembnega vpliva na pridruženo podjetje, obdrži pa bodisi svojo finančno naložbo bodisi njen del, oziroma

ustrezna, ker pridruženo podjetje posluje znotraj strogih omejitev, ki pomembno zmanjšujejo njegovo zmožnost prenesti sredstva na naložbenika.

»Kapitalska metoda ni posebna metoda uskupinjevanja, temveč le posebna metoda vrednotenja in izkazovanja razmerij do pridruženih podjetij v skupinskih računovodskih izkazih.« (SRS 2001, 15). 3.2.3 Sorazmerna metoda Sorazmerna oziroma proporcionalna metoda konsolidacije (ang. proportional method) se izvaja, ko obvladujoče podjetje skupaj z drugimi vloži kapital v povezano podjetje, gre za “joint ventures” podjetja oziroma skupna podjetja. Obvladujoče podjetje ima pomemben vpliv, ne pa prevladujočega. Postopki sorazmerne metode se od popolne metode razlikujejo v tem, da se vsa sredstva in dolgovi ter prihodki in odhodki zajemajo samo do velikosti sorazmernega deleža, ki pripada vlagatelju. Zajemajo se torej posamezna sredstva in obveznosti ter prihodki in odhodki v deležu, ki je enak deležu obvladujočega podjetja v kapitalu skupaj obvladovanega podjetja. Podjetje preneha uporabljati sorazmerno metodo, če preneha soobvladovati podjetja. V 7. smernici sveta Evropske skupnosti je zapisano, da je uporaba sorazmernega konsolidiranja skupine možna takrat, kadar obvladujoče podjetje upravlja odvisno podjetje skupaj z enim ali več drugimi podjetji, ki niso v skupini. Državam članicam je tako prepuščeno ali bodo to metodo vključile v svoje predpise ali ne (Vrankar 1995, 20 in Vrankar 2004b, 29). V spodnji tabeli (TABELA 1) prikazujemo dobljene vrednosti pri uporabi različnih metod konsolidiranja. Primer je zelo poenostavljen, tako da si bralec lahko ustvari dejansko sliko o posamezno uporabljenih metodah.

21

TABELA 1: IZRAČUN VREDNOSTI PO RAZLIČNIH METODAH KONSOLIDIRANJA

v mio €

315(250+65)

80(160*50%)

65(50+15)

SKUPAJ 375 160 460 380 380

SKUPAJ 375 160 460 380 380

60(50+10)

30(25+5)

POSLOVNI IZID

5(10*50%)

POSL. IZID SKUPINE 25 10 35 30 30

30

30/5 /

25

/

30 30

/

/25 10

/

/

/

10

50

351025 25

MANJŠINJSKI DELEŽ

50 20 70

//

35

80 /

30

380

/

375 160 380 380

25 10 30 30

ČISTI POSLOVNI IZID

DELNIŠKI KAPITAL

PRENESENI ČISTI POSLOVNI IZID

KAPITAL

MANJŠINSKI DELEŽ

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA NA DAN 31. 12. XXXX

PRIHODKI

ODHODKI

POSL. IZID ODVISNEGA PODJETJA

25

BILANCA STANJA NA DAN 31. 12. XXXX

350 150 350 350 350

80

250

50

/

SORAZMERNA METODA

KAPITALSKA METODA

OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA

GIBLJIVA SREDSTVA

250 130

75

50

/

30

FINANČNA NALOŽBA V ODVISNO PODJETJE

/

OBVLADUJOČE PODJETJE

ODVISNO PODJETJE

POPOLNA METODA

380

Vir: Prirejeno po Radebaughju in Grayu (1997, 253). Zaradi lažjega razumevanja vrednosti posameznih postavk v Tabeli 1, ki so rezultat uporabe različnih metod konsolidiranja, bomo le-te obrazložili v nadaljevanju. POPOLNA METODA: Popolna metoda konsolidiranja zahteva seštevanje sorodnih postavk sredstev, dolgov, kapitala, prihodkov in odhodkov obvladujočega in njegovega odvisnega podjetja. opredmetena osnovna sredstva obvladujočega podjetja 250 + opredmetena osnovna sredstva odvisnega podjetja 130 + gibljiva sredstva obvladujočega podjetja 50 + gibljiva sredstva odvisnega podjetja 30

22

= VREDNOST AKTIVE 460 Finančna naložba v odvisno podjetje, ki je izkazana med sredstvi v RI obvladujočega podjetja, se ne upošteva pri procesu konsolidiranja in se tako ne izkazuje v KRI, ker je rezultat notranjega financiranja, se pravi znotraj skupine. delniški kapital obvladujočega podjetja 350 + preneseni čisti poslovni izid obvladujočega podjetja* 25 + preneseni čisti poslovni izid odvisnega podjetja* 10 - manjšinski delež* - 5 = kapital 380 + manjšinski delež** 80 = VREDNOST PASIVE 460 *Vrednost prenesenega čistega poslovnega izida skupine je enaka 30, ker je potrebno od poslovnega izida skupine, ki znaša 35 (25+10) odšteti še delež, ki je last manjšinskih lastnikov, v našem primeru je znesek enak 5. **Manjšinski delež je enak razliki med vrednostjo pasive in kapitalom (460-380=80). Manjšinski delež v čistem dobičku uskupinjenih podjetij se ugotovijo in predstavijo v konsolidirani BS ločeno od dolgov in deležev lastnikov kapitala v obvladujočem podjetju; manjšinski deleži v čistem premoženju so znesek na dan prvotne združitve in povečan ali zmanjšan za spremembe manjšinskega deleža v kapitalu od dneva združitve (Vrankar 2004b, 26). SORAZMERNA METODA (sorazmerni delež obvladujočega podjetja v odvisnem podjetju je enak 50%) Vsi postopki sorazmernega konsolidiranja so vsebinsko enaki postopkom popolnega konsolidiranja, le da se v KRI zajemajo samo vrednosti posameznih postavk sredstev in obveznosti ter prihodkov in odhodkov, do velikosti sorazmernega deleža, ki pripada obvladujočemu podjetju. opredmetena osnovna sredstva obvladujočega podjetja 250 + opredmetena osnovna sredstva odvisnega podjetja * 50% 65 (130*50%) + gibljiva sredstva obvladujočega podjetja 50 + gibljiva sredstva odvisnega podjetja * 50% 15 (30*50%) =VREDNOST AKTIVE 380 delniški kapital obvladujočega podjetja 350 + preneseni čisti poslovni izid obvladujočega podjetja 25 + preneseni čisti poslovni izid odvisnega podjetja * 50% 5 (10*50%) = kapital 380 =VREDNOST PASIVE 380

23

KAPITALSKA METODA (obvladujoče podjetje je udeleženo v kapitalu odvisnega podjetja v višini 50%) Po kapitalski metodi se finančna naložba najprej evidentira po nabavni vrednosti, knjigovodska vrednost pa se poveča ali zmanjša, tako da se pripozna naložbenikov delež v dobičku ali izgubi podjetja. Naložbenikov delež v dobičku ali izgubi se pripozna v njegovem IPI. Znesek, dobljen iz čistega dobička podjetja zmanjša knjigovodsko vrednost finančne naložbe (Vrankar 2004b, 26-27). opredmetena osnovna sredstva obvladujočega podjetja 250 + finančna naložba v odvisno podjetja (kapital odvisnega podjetja * 50%) 80 (160*50%) + gibljiva sredstva obvladujočega podjetja 50 = VREDNOST AKTIVE 380 delniški kapital obvladujočega podjetja 350 + preneseni čisti poslovni izid obvladujočega podjetja 25 + preneseni čisti poslovni izid odvisnega podjetja * 50% 5 (10*50%) = kapital 380 =VREDNOST PASIVE 380 3.3 Konsolidiranje v večstopenjskih skupinah V praksi se pojavljajo tudi primeri, ko skupina podjetij ni sestavljena le iz obvladujočega podjetja in podrejenih podjetij, ampak ta podrejena podjetja sama obvladujejo druga podjetja. Ker so možnosti povezav velike in zapletene, se zaplete, ko je potrebno povezana podjetja vključiti v skupino. Omenjeni problem se rešuje po dveh različnih metodah, ki sta predstavljeni v nadaljevanju. 3.3.1 Metoda verižnega konsolidiranja Praksa kaže, da se omenjena metoda, pri bolj zapletenih razmerjih znotraj skupine podjetij, ne uporablja pogosto, saj je zamudna, poleg tega pa zahteva še veliko dela. Pri tej metodi se za posamezno raven oziroma podskupino sestavijo KRI. Le-te v nadaljevanju konsolidacije vključijo na naslednji stopnji, novo dobljene rezultate dopolnijo na naslednji ravni in stvar se ponovi, dokler se ne opravi s podjetji, ki so na prvi stopnji pod obvladujočim podjetjem na najvišji stopnji. 3.3.2 Metoda hkratnega (simultanega) konsolidiranja Pri tej metodi se v enem koraku konsolidirajo vsa podjetja v skupini. Bistveni pri tej metodi so neposredni kot tudi posredni deleži, v kapitalu drugih podjetij, ki jih je potrebno predhodno izračunati. V pomoč so matrike, kjer vsaka vrstica pomeni delež enega podjetja v kapitalu drugih podjetij skupine. Če izračunamo inverzno matriko, dobimo natančne končne deleže obvladujočega podjetja v kapitalu posameznih podjetij v skupini (Vrankar 2004a, 155).

24

3.4 Sklepne ugotovitve Informacije v sodobnem svetu predstavljajo neprecenljivo vrednost. Tako kot so različne informacije, so različni tudi uporabniki le-teh. Tri razvite teorije konsolidiranja, ki jih poznamo danes, so rezultat omenjenega pojava. Medseboj se razlikujejo pri določanju lastništva sredstev in obveznosti odvisnega podjetja, ki je zajeto v KRI. Če so vsa sredstva in obveznosti, ki so izkazana v KRI, last obvladujočega podjetja, potem govorimo o interesni teoriji. Pri teoriji obvladujočega trga so prav tako vsa, v KRI, izkazana sredstva in obveznosti last obvladujočega podjetja. Vendar pa je potrebno v posebni postavki med obveznostmi izkazati še pripadajoče deleže manjšinskih lastnikov. Tretja teorija, teorija enotnega podjetja oziroma trga pa predvideva, da vsa sredstva in obveznosti, vseh podjetij v skupini, ki so zajeta v KRI, pripadajo skupini kot celoti in ne samo obvladujočemu podjetju. Metode obračunavanja poslovnih združenj so v pomoč pri izračunih vrednosti posameznih postavk, izkazanih v KRI. Pri izračunu je potrebno poznati vpliv, ki ga ima obvladujoče podjetje na odvisno podjetje. V uporabi so štiri metode in sicer popolna metoda, pri kateri ločimo nakupno in spajalno metodo, kapitalska metoda in sorazmerna metoda. Popolna konsolidacija se izvaja, ko ima obvladujoče podjetje večinski vpliv na odvisno podjetje. Razlika med nakupno in spajalno metodo je samo v načinu konsolidiranja kapitala, medtem ko so ostali postopki pri obeh enaki. Kapitalska metoda je uporabna, ko ima obvladujoče podjetje zgolj pomemben vpliv do odvisnega podjetja, ne pa tudi prevladujočega. Sorazmerna metoda pa se izvaja v primeru, ko obvladujoče podjetje skupaj s poslovnimi partnerji vloži kapital v povezano podjetje in ga soobvladuje ter ima samo pomemben, ne pa prevladujoč vpliv. Poleg omenjenih načinov konsolidiranja pa sta v praksi uporabljeni tudi metodi verižnega in hkratnega (simultanega) konsolidiranja, ki prideta v poštev, ko povezav med podjetji znotraj skupine ni mogoče zelo natančno opredeliti.

25

4 KONSOLIDIRANI (SKUPINSKI) RAČUNOVODSKI IZKAZI V SLOVENIJI S sprejetjem ZGD in SRS leta 1993, se je uvedla obveznost sestave KRI v Sloveniji. S 1.1. 2002 so začeli veljati novi SRS, ki vsebujejo nekaj novosti in sprememb v primerjavi s starejšo različico. Prav tako novela H ZGD, prinaša nekatere spremembe in dopolnitve. V nadaljevanju bomo prikazali podlage za sestavo KRI in KLP, opredelili in pojasnili omenjena pojma ter zavezance za sestavo. 4.1 Podlage za sestavo konsolidiranih računovodskih izkazov Ker je konsolidiranje zahtevno opravilo, mu je potrebno nameniti določeno mero pozornosti. Pred začetkom se je potrebno seznaniti z zakoni, predpisi in določili, ki veljajo za omenjeno področje. V nadaljevanju bomo predstavili, kaj o konsolidiranju predpisujejo ZGD, SRS, MRS, MSRP in 7. smernica Evropske zveze. 4.1.1 Zakon o gospodarskih družbah ZGD je prva, vendar ne edina podlaga za konsolidiranje v Sloveniji. Vrankar (2004, 146) pravi: »ZGD je osnovni okvir za konsolidiranje.« Od sprejetja leta 1993, pa do danes je zakon doživel nekaj sprememb in dopolnitev, ki so zapisane v posameznih novelah (leta 2004 je bila sprejeta zadnja - novela H). 53. člen, z naslovom Konsolidirano letno poročilo, določa:

zavezance za sestavo KLP (več o tem v poglavju 4.2.3), sodila za določanje nadrejenih in podrejenih družb (glej poglavje 2.2.1), cilje, ki jih s KLP želimo doseči (izkazovati resničen in pošten prikaz finančnega

položaja in poslovnega izida vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo, kot celote), vsebino KLP (prikazano v poglavju 4.2.2), družbe, ki jih ni potrebno vključiti v konsolidiranje (poglavje 4.2.4) in vprašanja, ki naj jih podrobneje uredijo SRS (glej 4.2.3).

4.1.2 Slovenski računovodski standardi SRS so obvezna pravila o strokovnem ravnanju na področju računovodenja, ki jih oblikuje Slovenski inštitut za revizijo (SIR). Spremenjeni, dopolnjeni in sprejeti leta 2001, temeljijo na ZGD. Določajo strokovna pravila računovodenja ter dopolnjujejo in podrobneje opredeljujejo zakonske določbe in opredelitve. Združujejo domačo, slovensko računovodsko teorijo z mednarodnimi zahtevami, zlasti MRS in smernicami Evropske zveze. Z razliko od MRS niso usmerjeni zgolj v zunanje računovodsko poročanje, ampak obravnavajo računovodenje za notranje kot tudi za zunanje potrebe podjetij.

26

O področju konsolidiranja6 (uskupinjevanja) je v SRS govora v uvodu, v točki 9 z naslovom Uskupinjevanje (konsolidiranje) računovodskih podatkov v računovodskih izkazih. Prav tukaj se je mogoče seznaniti z nekaterimi pomembnimi podatki, kot so:

kdo sestavlja skupino podjetij (glej poglavje 2.3), katera podjetja so izključena iz konsolidiranja (glej poglavje 4.2.4), kdaj obvladujočemu podjetju ni potrebno sestaviti KRI (glej poglavje 4.2.3), metode konsolidiranja (več o tem v poglavju 3.2) in vsebina razkritij v KRI (več o tem v poglavju 4.2.2).

V posameznih standardih (točka d poglavja B) pa so podrobno določene posebnosti vrednotenja posameznih gospodarskih kategorij, ki jih vključimo v konsolidacijo (SRS 2001). 4.1.3 Mednarodni računovodski standardi in Mednarodni standardi računovodskega poročanja Za MRS se štejejo tisti, ki jih razvija Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS; IASB – International Accounting Standards Board). Gre za zbirko MSRP. MSRP so pravila računovodenja za velike družbe, ki praviloma izdelujejo tudi KRI. Za srednje in male družbe so omenjeni standardi preobsežni in prezahtevni za uporabo. Zbirka MSRP vključuje: • mednarodne računovodske standarde MRS • pojasnila SOP, • mednarodne standarde računovodskega poročanja MSRP in • pojasnila IFRIC. Z MRS želi UOMRS uvesti usklajeno računovodsko poročanje. Od leta 2005 morajo vse gospodarske družbe, ki se nahajajo znotraj EU in katerih delnice kotirajo na borzi vrednostih papirjev, poročati na podlagi MRS in MSRP. Države članice EU lahko določijo tudi, da organizacije, ki niso sprejete na borzo in zasebna podjetja, prav tako sledijo zahtevi komisije EU. Ker je Slovenija polnopravna članica EU morajo družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev, svoje KRI sestavljati v skladu z MSRP. Nekatere druge družbe, pa bodo še naprej uporabljale SRS. UOMRS je želel olajšati prehod na MRS in MSRP, tako da je sprejel MSRP 1 – Prvo sprejetje MSRP, ki nalaga podjetjem, da ravnajo v skladu z vsakim MRS in razlago, ki je v veljavi v času prve uporabe. Cilji omenjene zahteve so, da bi prvi RI družb, ki so sestavljeni v skladu z MSRP zagotavljali visoko kakovostne informacije, ki: • so za uporabnike pregledne in primerljive med obdobji, • zagotavljajo ustrezno osnovo za računovodenje v skladu z MSRP in • ne povzročajo stroškov, ki bi bili večji od koristi, ki so jo deležni uporabniki omenjenih

izkazov (Odar 2004, 5-11 in Vrankar 2004b, 21-22). 6 SRS uporabljajo izraz uskupinjevanje

27

Pri sestavi KRI so nujno potrebni naslednji standardi in pojasnila: o MRS 27 Skupinski in posamični računovodski izkazi in SOP-12 Uskupinjevanje –

enote za posebne namene, o MRS 28 Naložbe v pridružena podjetja, o MRS 31 Naložbe v skupne podvige o MSRP 3 Poslovne združitve. S pomočjo MRS in MSRP lahko natančno določimo:

opredelitev povezanih strank – skupine, kdaj govorimo o obvladovanju podjetij in o pomembnem vplivu na podjetje ter o

odvisnih in pridruženih podjetij, kdo sestavlja skupino, kaj so skupinski računovodski izkazi, kako jih je potrebno sestaviti, katera podjetja so

vključena vanje in katera ne, kdaj jih je potrebno sestaviti in kdaj njihova sestava ni potrebna in

uporabo metod (kapitalska in naložbena) pri obračunavanju finančnih naložb (MRS 2001 in Vrankar 2004b, 21-30).

4.1.4 Sedma smernica Sveta Evropske zveze Želja Evropske gospodarske skupnosti je bila harmonizacija gospodarskega prava ter primerljivost računovodskih izkazov gospodarskih družb. Sprejete so bile smernice, ki posegajo na področje računovodstva. Najpomembnejše med njimi so prva, četrta, sedma in osma. Leta 2000 je Evropski svet v Lizboni postavil zahtevo, ki je predvidevala izboljšanje primerljivosti RI, ki jih pripravljajo javne družbe. Javne družbe morajo tako, da bi izboljšali delovanje notranjega trga, pri sestavljanju KRI uporabljati enotne visoko kakovostne računovodske standarde. Posledica tega so bile prenove oziroma posodobitve četrte smernice (Letni računovodski izkazi posameznih vrst družb), sedme smernice (Konsolidirani računovodski izkazi) ter smernice o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (Odar 2004, 7-9 in Koletnik 2000, 14). Nas zanima predvsem sedma smernica (t. i. Konzernbilanzrichtlinie). Sprejeta je bila 13. junija leta 1983 in obravnava izdelovanje konsolidiranih bilanc kapitalskih družb. Njen namen je usklajevanje konsolidiranih letnih obračunov - KLO (izraz, ki se uporablja v sedmi smernici in ga lahko primerjamo z izrazom KLP) in varovanje delniških družb, komanditno-delniških družb ter družb z omejeno odgovornostjo (Koletnik 2003, 43-45 in Sedma smernica 1991, 6-27). V besedilu sedme smernice zasledimo:

katera podjetja so zavezana sestavi KLO, kdaj sestava KLO ni potrebna, katera podjetja se izvzamejo iz konsolidacije,

28

vsebino KLO (konsolidirana bilanca stanja, konsolidirani izkaz poslovnega izida in dodatek-aneks),

v katerih primerih države članice upoštevajo lastne zakone in s tem izničijo obveznosti, ki jih narekujejo določbe v smernici.

Pomembnejše spremembe in dopolnitve obstoječe direktive so:

letno poročilo mora vsebovati najmanj pošten prikaz razvoja ter predstavitev poslovanja družbe in njenega finančnega položaja z opisom bistvenih tveganj in negotovosti, ki so jim izpostavljena; ta prikaz naj bi bil uravnotežena analiza razvoja ter predstavitve poslovanja družbe in njenega finančnega položaja, odvisno od velikosti in zapletenosti poslov,

pojasnila k računovodskim izkazom morajo vsebovati nekatere informacije o finančnih instrumentih v bilanci stanja, ki so bili ocenjeni po pošteni vrednosti,

letna poročila morajo navesti cilje družbe pri obvladovanju tveganj in njene usmeritve glede uporabe finančnih instrumentov,

razkritje ciljev in usmeritve podjetij pri obvladovanju finančnih tveganj, vključno z njihovimi usmeritvami zaščite in kritja za vse glavne vrste predvidenih transakcij,

razkritje izpostavljenosti cenovnemu tveganju, kreditnemu tveganju, likvidnostnemu tveganju in tveganju denarnih tokov,

države članice predložijo Komisiji temeljne predpise nacionalne zakonodaje, sprejete na področju, ki ga ureja ta direktiva (Odar 2004, 8-9 in EUR-Lex 2001).

4.2 Konsolidirani računovodski izkazi in konsolidirano letno poročilo Največjo vrednost, različnih dejavnikov v ekonomskem svetu, ima informacija. Na podlagi le-teh se odloča o prihodnjih korakih in odločitvah, ki bi naj pripeljali do zastavljenih ciljev. Pomembne informacije so na voljo RI ter v letnih poslovnih poročilih, kjer so zbrane z namenom zadovoljiti potrebam po njih. Med seboj se razlikujejo po tem ali so namenjene notranjim ali zunanjim uporabnikom. 4.2.1 Opredelitev konsolidiranih računovodskih izkazov O KRI govorimo, kadar skupek RI posameznih podjetij, ki so med seboj povezana, prikazuje premoženjsko in finančno stanje ter poslovni izid, kot da bi šlo za eno podjetje, čeprav so pravno, davčno in organizacijsko še vedno povsem samostojne gospodarske enote. KRI morajo tako prikazovati, kako je skupina podjetij kot celota poslovala z zunanjim svetom. Transakcije, ki so nastale na podlagi poslovanja znotraj skupine, ne predstavljajo dejanske slike. Pomembna so tista razmerja nastala na podlagi sodelovanja s tretjimi osebami oziroma podjetji izven skupine. Pri združevanju posameznih izkazov podjetij, ki sestavljajo skupino, se vrednosti nastale iz razmerij med podjetji v skupini izločijo oziroma se ne upoštevajo. Dobljeni rezultati posameznih postavk v KRI so različni, odvisno od uporabe konsolidacijskih metod (predstavljene v poglavju 3.2), ki predvidevajo načine, kako združiti in popraviti vsote določenih postavk v RI vseh podjetij v skupini.

29

V KRI se ne vnašajo: ⇒ terjatve in obveznosti med podjetji, ki so vključena v konsolidacijo, ⇒ stroški in prihodki iz poslovnih razmerij med podjetji, ki so vključena v konsolidacijo, ⇒ dobički in izgube iz poslovnih razmerij med podjetji, ki so vključena v konsolidacijo in

vstopajo v knjigovodsko vrednost aktive. Države članice lahko dovolijo, da se nevključene postavke prikažejo v višini deležev udeležbe v kapitalu posameznih odvisnih podjetij, ki so vključena v konsolidacijo in odpadejo na obvladujoče podjetje (Sedma smernica 1991, 14-15).

SLIKA 1: KONSOLIDACIJA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV SKUPINE

vrednosti iz razmerja zobvladujočim podjetjem

ostale vrednosti

zaključni računodvisnega podjetja

vrednosti iz medsebojnega poslovanja med obvladujočim in

odvisnim podjetjem se izločijo

KRI skupine

zaključni računobvladujočega podjetja

vrednosti iz poslovanjaz odvisnim podjetjem

ostale vrednosti

Vir: Prirejeno po Woodu in Sangsteru (1999, 295) 4.2.2 Opredelitev konsolidiranega letnega poročila 53. člen ZGD narekuje, da mora družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je nadrejena družba, eni ali več družbam s sedežem v Republiki Sloveniji ali izven nje (podrejene družbe), izdelati KLP, če so bodisi nadrejena družba bodisi ena ali več podrejenih družb organizirane kot kapitalske družbe oziroma v drugi istovrstni pravnoorganizacijski obliki po pravu države sedeža družbe. O nadrejenih in podrejenih družbah, kot jih opredeljuje ZGD, smo pisali v poglavju 2.2.1. KLP mora izkazovati resničen in pošten prikaz finančnega položaja in poslovnega izida vseh družb, ki so vključene v konsolidacijo kot celoto. KLP po 53. členu ZGD obsega:

30

• konsolidirano bilanco stanja, • konsolidirani izkaz poslovnega izida, • konsolidirani izkaz finančnega izida, • konsolidirani izkaz gibanja kapitala, • poslovno poročilo družb, ki so vključene v konsolidiranje ter • priloge s pojasnili h konsolidiranim izkazom (Horvat 2004, 108). Ti sestavni deli tvorijo celoto. V KLP ni treba vključiti podrejene družbe, če to ni pomembno za resničen in pošten prikaz finančnega položaja in poslovnega izida. Priloge h KRI obsegajo:

priloge, ki jih opredeljuje 65. člen ZGD,

razkritja po SRS (v točki d poglavja B standardov od 1 do 20 in 23 so določbe o konsolidiranju posameznih kategorij od opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih dolgoročnih sredstev, dolgoročnih finančnih naložb, zalog, terjatev, kratkoročnih finančnih naložb, denarnih sredstev, kapitala, dolgoročnih dolgov, dolgoročnih rezervacij, kratkoročnih dolgov, kratkoročnih časovnih razmejitev, stroškov amortizacije, stroškov materiala in poslovnih storitev, stroškov dela in drugih povračil zaposlencem, stroškov po vrstah, mestih in nosilcih, odhodkov, prihodkov, do posameznih vrst poslovnega in finančnega izida, računovodskega predračunavanja in računovodskih predračunov ter računovodskega obračunavanja in računovodskih obračunov. Standardi 24, 25, 26 in 27 pa vsebujejo določbe o konsolidiranju posameznih računovodskih izkazov – BS, IPI, IFI ter izkaza gibanja kapitala) in

opisane metode, ki so bile uporabljene pri sestavi KRI (Horvat 2004, 108).

Po MRS 27 je potrebno razkriti tudi: seznam pomembnih odvisnih podjetij (ime podjetja, državo v kateri se nahaja in je

registrirano), razloge, ki kažejo zakaj posamezno podjetje ni konsolidirano, razmerje med obvladujočim in odvisnim podjetjem, v katerem obvladujoče podjetje

nima neposredno ali posredno več kot polovico glasov in ime podjetja v katerem ima neposredno ali posredno več kot polovico glasov, ki pa ni

odvisno podjetje, saj ga obvladujoče podjetje ne obvladuje (odsotnost obvladovanja) (MSR 2001, 604).

KLP mora predstavljati najmanj pošten prikaz razvoja poslovanja in položaja skupine. Prav tako morajo biti prikazani (66. člen ZGD – Poslovno poročilo):

pomembni poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta, pričakovani razvoj družb v skupini, aktivnosti družb na področju raziskav in razvoja, podružnice družb v skupini ter aktivnosti podružnic družb v tujini.

31

4.2.3 Zavezanci za sestavo KLP Zavezance za sestavo KLP določa ZGD, ki pravi, da KLP sestavi družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je nadrejena eni ali več družbam s sedeži v Republiki Sloveniji ali zunaj nje (podrejenim družbam), če so organizirane kot kapitalske družbe oziroma imajo drugo istovrstno pravnoorganizacijsko obliko po pravu države, v kateri je sedež družbe. V vseh primerih pa sestava KLP ni potrebna. Zakon tako nalaga SRS, da določijo v katerih primerih nadrejena družba ni dolžna sestaviti KLP. Opredeljena sta dva primera: 1. Obvladujočemu podjetju, ki je samo odvisno podjetje, ni treba sestavljati KRI, če

pridobi privolitev manjšinskih lastnikov kapitala, mora pa pojasniti razloge, zaradi katerih jih ni sestavilo. Tako obvladujoče podjetje mora razkriti razloge, zaradi katerih ni sestavilo KRI, poleg tega pa mora predstaviti še podlage, na katerih je zasnovano obračunavanje odvisnih podjetij v njegovih ločenih RI. MSR 27 opisuje identičen primer.

2. Obvladujočemu podjetju, ki skupaj z odvisnimi podjetji, ki sestavljajo celoto, v

vrednostnem seštevku ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za razvrstitev med srednja podjetja, ni treba sestavljati KRI. Mora pa razkriti zakonsko določene informacije in podatke o podjetjih v skupini (Vrankar 2004a, 147). Povedano drugače, če skupina podjetij ne zadostuje kriterijem7, ki veljajo za srednja podjetja, potem sestava KRI ni potrebna.

Sedma smernica v 5. členu podaja primere, v katerih sestava KRI ni potrebna. Obvladujočemu podjetju se predpisuje, kdaj sestava KRI ni potrebna. Le-to je oproščeno obveznosti sestave KRI če: 7 Kriteriji za razvrščanje družb (52. člen ZGD): Družbe se razvrščajo na majhne, srednje in velike, in sicer na podlagi upoštevanja naslednjih meril:

povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu, čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu, vrednost aktive ob koncu poslovnega leta.

Za MAJHNO DRUŽBO velja tista, ki izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:

povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 50, čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu so manjši od 1.700.000.000 tolarjev, vrednost aktive ob koncu poslovnega leta ne presega 850.000.000 tolarjev.

Za SREDNJO DRUŽBO velja tista, ki je ni mogoče uvrstiti med male, izpolnjuje pa najmanj dve od naslednjih meril:

povprečno število zaposlenih v zadnjem poslovnem letu ne presega 250, čisti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu so manjši od 6.800.000.000 tolarjev, vrednost aktive ob koncu poslovnega leta ne presega 3.400.000.000 tolarjev.

(4) Za veliko se šteje družba, ki presega najmanj dve merili iz prejšnjega odstavka; v vsakem primeru pa se za velike družbe štejejo:

banke; zavarovalne organizacije in povezane družbe družbe, ki so po 53. členu tega zakona dolžne izdelati konsolidirano letno poročilo.

32

o med poslovnim letom ni bilo posredno ali neposredno vključeno v upravljanje odvisnega podjetja,

o med tekočim poslovnim letom in v preteklih petih poslovnih letih ni izkoristilo glasovalnih pravic, ki dajejo možnost udeležbe pri imenovanju članov uprave, poslovodnega in nadzornega organa odvisnega podjetja. Sestava tudi ni potrebna, če družbenik ali delničar, ki ima večino glasov in sodeluje v obvladujočem podjetju ni bil v upravnem, poslovodnem ali nadzornem organu odvisnega podjetja.

o je odobravalo posojila samo tistim podjetjem, v katerih je udeleženo. o je organ oblasti (država, v kateri se obvladujoče podjetje nahaja) odobril oprostitev. Države članice lahko odobrijo, da sestava KRI ni potrebna, če podjetje nima pravne oblike, ki so navedene v 4. členu (družba mora biti organizirana tako, da jo uvrščamo med kapitalske družbe). Za Nemčijo na primer velja, da če pravna oblika podjetja ne ustreza delniški družbi (Aktiengesellschaft), komanditno-delniški družbi (Kommanditgesellschaft auf Aktien) ali družbi z omejeno odgovornostjo (Gesellschaft mit beschränkter Haftung) konsolidacija ni potrebna (Sedma smernica 1991, 8). Kadar je obvladujoče podjetje hkrati tudi podrejeno in zanj velja pravo druge države članice, potem ga lahko država, v kateri se obvladujoče podjetje nahaja, oprosti obveznosti konsolidiranja, če: ♦ je lastnik vseh delnic oproščenega podjetja (ne upoštevajo se delnice ali deleži tega

podjetja, ki se hranijo glede na zakonske ali statutarne obveznosti članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa) ali

♦ je lastnik 90 ali več odstotkov delnic oziroma deležev oproščenega podjetja. Drugi delničarji se morajo z oprostitvijo strinjati (Sedma smernica 1991, 9-10).

4.2.4 Izločitev iz konsolidiranja Pri izločitvi iz konsolidiranja, se pravi, ko podrejene družbe oziroma odvisnega podjetja ni potrebno ali ni dopustno vključiti v konsolidiranje, se ZGD in SRS nekoliko razlikujeta. Zakon tako dopušča možnost, da se v konsolidacijo ne vključi ena ali več podrejenih družb, če to ne vpliva na resničen in pošten prikaz finančnega položaja in poslovnega izida skupine podjetij (Vrankar 2004a, 148). SRS te možnosti ne omenjajo, ampak določajo katera odvisna podjetja se ne vključijo v konsolidacijo. V MRS 27 sta navedena enaka primera, o katerih govorijo SRS. Prvi primer izključitve iz konsolidacije obravnava odvisna podjetja, ki jih namerava obvladujoče podjetje usmerjati le začasno, ker jih ima v lasti zgolj z namenom, da jih bo v bližnji prihodnosti odtujilo. Drugi primer podjetij, ki jih ne vključimo v KRI, pa so odvisna podjetja, poslujoča v okviru strogih dolgoročnih omejitev, ki pomembno zmanjšujejo njihovo zmožnost, da bi svoja sredstva prenesla na obvladujoče podjetje. Zaradi nezmožnosti prenosa sredstev na

33

obvladujočo družbo le-ta ne more dosegati zastavljenih ciljev, ki se nanašajo na odvisno družbo (SRS 2001, 12). Iz konsolidiranja se včasih izključijo tudi odvisna podjetja, ki opravljajo povsem različno dejavnost kot ostala podjetja v skupini. Informacije, ki jih dobimo v tem primeru, ko takšna podjetja niso vključena, so nekvalitetne, saj bi v nasprotnem primeru, se pravi ob vključitvi takšnih podjetij v konsolidacijo in ob razkritju dodatnih informacij o delovanju le-teh, lahko zagotovili boljše informacije (MRS 2001, 600). Sedma smernica narekuje, da se v konsolidacijo ne more vključiti podjetja, ki ne izkazuje resničnega stanje premoženjsko-finančnega položaja ter poslovne uspešnosti podjetja. Prav tako so iz konsolidacije izvzeta podjetja, pri katerih: ♣ obvladujoče podjetje ne more izkoriščati pravic povezanih z odločitvami o premoženju

ali poslovodstvu, ker so v pogodbi navedene omejitve, ki tega ne dopuščajo, ♣ se podatki, potrebni za izdelavo KRI, ne morejo priskrbeti brez velikih stroškov in

zamud, ♣ so deleži ali delnice tega podjetja namenjeni izključno njihovi nadaljnji odtujitvi. 14. člen sedme smernice določa, da če eno ali več podjetij opravlja toliko različnih dejavnosti, da bi njihova vključitev v konsolidacijo, povzročila nekompatibilnost oziroma nezdružljivost s cilji, ki jih želimo s KRI doseči (prikaz resničnega premoženjsko-finančnega položaja ter poslovne uspešnosti), potem taka podjetja ne vključimo v KRI. Če ima obvladujoče podjetje, ki ne opravlja industrijske dejavnosti in se ne ukvarja s trgovino, na podlagi sporazuma z enim ali več podjetji, ki niso vključena v konsolidacijo, pri sebi delnice odvisnega podjetja, lahko države članice dovolijo, da se tako obvladujoče podjetje ne vključi v konsolidacijo (Sedma smernica 1991, 6-14). 4.3 Sklepne ugotovitve Podjetja, ki v Sloveniji sestavljajo KRI, se morajo najprej seznaniti z ZGD, ki je temelj za naslednje stopnje, ki si sledijo v procesu konsolidiranja. Drugi nepogrešljivi in nujni vir so SRS, ki skupaj z ZGD predstavljajo zakonsko podlago pri sestavi tako posamičnih kot tudi KRI. Zakon in standardi se še naprej spreminjajo, dopolnjujejo in popravljajo, kajti usklajenost z MRS, MSRP in smernicami Evropske zveze so nujni in od vstopa Slovenije v Evropsko unijo tudi obvezni. Na področju konsolidiranja so omenjeni zakon, standardi in smernice že v veliki meri usklajeni, tako da ni več tako velikih razlik med njimi, kot je bilo to v preteklosti, ko še to področje ni bilo tako raziskano in razširjeno, vsaj v Sloveniji ne. V vseh pravnih aktih, določilih in pravilih, o katerih je bilo govora, zasledimo pojasnila o sestavi skupine oziroma o med seboj povezanih osebah, o namenih, s katerimi se KRI sploh sestavljajo, o zavezancih, ki so obvezani sestavljati KRI, o uporabljenih metodah, ki se jih sestavljavci lahko poslužujejo in o vplivu, ki ga lahko ima obvladujoče podjetje na svoja odvisna in pridružena podjetja. Naše mnenje je, da morajo podjetja tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah, neprestano slediti spremembam, se izobraževati in na tak način ohranjati aktualnost, saj se novosti dogajajo iz leta v leto. Za preživetje na trgu oziroma za zakonito poslovanje pa je to nujno potrebno.

34

5 KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI V AVSTRIJI (nem. KONZERNABSCLUß) IN POROČILO O STANJU SKUPINE (nem. KONZERNLAGEBERICHT)

KRI so združeni posamezni RI, ki pa niso zgolj sešteti med seboj. Razmerja in posle, nastale znotraj skupine, npr. dobava surovin, materialov in proizvodov ter tudi opravljene storitve, je potrebno pri sestavi KRI izločiti oziroma izvzeti. Izdelava in objava KRI se razlikuje od države do države, odvisno od nacionalnega prava neke države. Pomembni v celotni sliki pa so tudi splošno sprejeti standardi, kot so US-GAAP (Generally Accepted Accounting Principles; v nadaljevanju US-GAAP načela) ali MRS (IAS – International Accounting Standards). Poleg že naštetega pa so pomembni še borzni zakoni, ki narekujejo uporabo ustreznih standardov (Volkart 2001, 51-53). Obvladujoče podjetje v Avstriji ob koncu poslovnega leta poleg KRI [nem. Konzernabschluß) sestavi še Poročilo o stanju skupine (nem. Konzernlagebericht)]. Skupaj tako prikazujeta stanje skupine podjetij, ki so zajeta vanjo. KRI sestavljajo: ⇒ konsolidirana bilanca stanja koncerna (nem. Konzernbilanz), ⇒ konsolidirana bilanca poslovnega in finančnega izida (nem. Konzern-Gewinn und

Verlustrechnung), ⇒ konsolidiran izkaz gibanja kapitala (nem. Konzernkapitalflussrechnung), ⇒ prikaz sestave lastnega kapitala (nem. Darstellung der Komponenten des Eigenkapitals)

ter ⇒ dodatek – priloge s pojasnili (nem. Konzernanhang)(ReLeG §250). Poročilo o stanju skupine se sestavlja z namenom, da se predstavi potek in razvoj poslovnega leta. Uporabnike informacij je potrebno seznaniti z dejansko sliko premoženja in finančnim položajem. Uporabnike prav tako zanimajo tveganja in negotovosti, katerim je bilo podjetje izpostavljeno ter kako jih je prebrodilo, nevtraliziralo oziroma minimaliziralo. Omenjeno poročilo vsebuje analizo preteklega poslovnega obdobja, zato ne manjka finančnih in drugih kazalnikov, informacij o naravnem okolju, v katerem podjetje deluje ter tudi vpliva podjetja na družbeno okolje. Poročilo daje tudi naslednje informacije o: ⇒ posebnih prihodnjih postopkih in procesih, ki so v skladu z poslovanjem skupine, ⇒ prihodnjem razvoju skupine, ⇒ znanstveno raziskovalni dejavnosti, ki jo izvajajo in ji sledijo v podjetjih, ⇒ uporabi finančnih instrumentov, ki omogočajo realno presojo premoženjsko-finančnega

položaja – to so metode in cilji, ki zagotavljajo varovanje načrtovanih transakcij ter zmanjšujejo tveganja, ki so povezana s spremembami cen, likvidnostjo in denarnim tokom (ReLeG §267).

35

5.1 Računovodsko poročanje v Avstriji Računovodstvo je strokovna disciplina, ki jo uvrščamo med ekonomskih vede. Služi zajemanju, nadzoru in vrednotenju celotnega dogajanja v podjetju. Naloge, ki jih računovodstvo opravlja lahko delimo na:

DOKUMENTIRANJE – knjiženje poslovnih dogodkov, INFORMIRANJE notranjih in zunanjih uporabnikov informacij za določeno obdobje

(računovodski izkazi), NADZOR - KONTROLA – produktivnosti, ekonomičnosti, učinkovitosti podjetja kot

celote in njegovih delov ter ZBIRANJE – priprava vrednostnih dokumentov, ki so podlaga za odločanje o

prihodnjih investicijah, vstopih na nove trge, lansiranju novih proizvodov ipd. (Zingel 2001-2005).

Na računovodstvo v Avstriji sta imela velik vpliv trgovskopravni del (Bilanzrecht) in sodišča, ki so se pri odgovorih davčnih vprašanj pogosto opirala na trgovskobilanče rešitve. Računovodska načela v Avstriji bazirajo na računovodskih zakonih in na temeljnih načelih knjigovodenja ter bilanciranja (nem. Grundsätze ordnungsgemäßiger Buchführung und Bilanzierung – GoB). Poleg tega obstajajo še številni ustavni ukrepi in razlage sodišč kot tudi priporočila zbornice javnih računovodij (nem. Kammer der Wirtschaftstreuhänder, angl. Chamber of Public Accountants). Računovodski zakoni se nanašajo na vsa registrirana podjetja, še posebno na korporacije in povezave med njimi. Zakon nalaga, da morata knjigovodstvo in računovodsko poročanje ustrezati splošno sprejetim avstrijskim načelom (Austrian Generally Accepted Accounting Principles – avstrijska GAAP načela). Za nekatere družbe kot so banke, zavarovalnice in investicijski skladi pa veljajo posebna pravila (MSI 2005). Za sestavo računovodskih predpisov so v državi zadolženi pravniki in ne računovodski strokovnjaki (nem. Rechnungslegungsexperten, angl. Accountants). Pričakovati je, da bi se v proces sestavljanja, spreminjanja in dopolnjevanja računovodskih predpisov, v večji meri vključevali tudi visoko kvalificirani in izobraženi strokovni delavci, kot tudi praktiki in drugi udeleženci (zbornice in računovodski inštituti). Zakonodajalec je omogočil podjetjem, ne samo tistim ki kotirajo na borzi, ampak tudi tistim, ki so obvezana za sestavo KRI in KLP, da le-te sestavljajo v skladu z MRS ali US-GAAP načeli. To so jim omogočili z ukinitvijo Zakona o letnem poročilu koncernov (Konzernabschlußgesetz – KonzaG), kar se je zgodilo marca 1999. Pritiska na zakonodajalca v državi po ukinitvi zakona, kot se je to zgodilo v Nemčijo, ni bilo mogoče zaslediti. Zakonodajalec se je kljub temu hitro odzval na reakcije in šel »korak s časom« ter avstrijskim podjetjem omogočil izbiro pri sestavi zaključnih računov. KRI, ki je sestavljen po internacionalno sprejetih in priznanih računovodskih načelih in principih, je oproščen sestave po avstrijskih GAAP načelih. Trgovski zakonik8, (nem. Handelsgesetzbuch – v nadaljevanju HGB) tudi nalaga, da morajo biti KRI in druga

8 Trgovski zakonik (HGB) je del Zakona o računovodstvu gospodarskih družb, o katerem več v poglavju 5.2 Zakon o računovodstvu gospodarskih družb (Rechnungslegungsgesetz – ReLeG) in Trgovski zakonik (HGB – Handelsgesetzbuch).

36

poročila, ki sodijo zraven, v skladu s 7. smernico Evropske zveze. Na ta način zakon formalno ustreza 4. in 7. smernici. Odstopanja od evropskih smernic so možna, kajti MRS in US-GAAP načela niso do podrobnosti enaka in dopuščajo različne možnosti in predlagajo rešitve, ki niso identične med seboj. Da bi rešili omenjeni problem, so sprejeli kompromis, ki omogoča, da se odstopanja od smernic obrazložijo v dodatnih navedbah. Povedano drugače, odstopanja, ki se pojavijo v procesu bilanciranja in pri metodah vrednotenja v posameznih primerih so dovoljena, če se ob tem priložijo tudi navedbe, ki kažejo na morebitne razlike. Borza na Dunaju (nem. Wiener Börse AG, angl. Vienna Stock Exchange) se je prav tako zavzemala za spremembe na področju sestave KRI. Zato od leta 2001 velja, da morajo podjetja registrirana doma ali v tujini, ki so uvrščena na A-Market ali Austrian Growth Market (AGM), sestavljati svoje KRI bodisi po MRS ali po US-GAAP načelih. Podjetja, ki niso uvrščena na A-Market ali AGM, pa niso obvezana k uporabi omenjenih standardov in načel, saj imajo svobodo izbire. Če pa se odločijo za omenjeni korak, potem izbirajo med MSR, US-GAAP načeli ali avstrijskimi GAAP načeli. Odločitev je njihova. Za leto 2000 velja, da je okoli 50% podjetij, ki so udeležena in uvrščena na A-Marketu, sestavljalo svoje KRI po MRS (Gray, Salter in Radebaugh 2001, 131). Kot že rečeno, lahko podjetja v Avstriji, od leta 1999 KRI sestavljajo v skladu z mednarodnimi načeli, ki pa v nekaterih točkah odstopajo od smernic Evropske zveze. Ob tem se zastavlja vprašanje ali naj smernice sovpadajo z MRS in US-GAAP načeli, tako da bi se v zahodnem svetu poenotile predpostavke za sestavo KRI. Za avstrijska kot tudi za ostala evropska podjetja je vstop na nekatere zmogljive, svetovne kapitalske trge zelo zanimiv in stimulativen. Dejstvo je namreč, da je med vsemi svetovnimi trgi ameriški najbolj likviden. Poleg tega pa avstrijski trg zaradi svoje majhnosti in s tem pomanjkanja likvidnosti ni več zanimiv za podjetja, zato se ozirajo po mednarodnih trgih in dajejo prednost slednjim. Takšen način poslovanja zahteva, da se poslužujejo metod bilanciranja in sledijo sestavi RI, ki jih zahtevajo MRS ali pa US GAAP načela. Podjetja OMV, EVN, Leykam, Austria Tabak, VA Stahl so le primeri takšnih podjetij (Eberhartinger 2000, 1-125). 5.2 Zakon o računovodstvu gospodarskih družb (Rechnungslegungsgesetz – ReLeG)

in Trgovski zakonik (HGB – Handelsgesetzbuch)9

Avstrijski računovodski zakoni niso izdani s strani strokovnega telesa, temveč so zakonsko osnovani v spremenjenem zveznem Zakonu o računovodstvu gospodarskih družb, ki je bil sprejet 28. junija 1990 leta, do danes pa je doživel že nekaj dopolnitev in sprememb. ReLeG združuje spremembe različnih zakonov, ki so v preteklosti posegali na gospodarsko področje [Trgovski zakonik (nem. Handelgesetzbuch, ang. Commercial Code), Zakon o delniških družbah (nem. Aktiengesetz), Zakon o družbah z omejeno odgovornostjo (nem. Gesetz über gesellschaften mit beschränkter Haftung), Zakon o popravku kapitala (nem. Kapitalberichtigungsgesetz) in nekateri drugi].

9 povzeto po: Kapl 1992, Mohr 1990 in Zakon o računovodstvu gospodarskih družb .

37

HGB in 1. člen ReLeG vsebuje predpostavke in določila, ki posegajo na področje računovodstva. HGB tako pravi, da je namen KRI prikazati kar se da pošteno in točno sliko tako premoženja, financ in donosa vseh podjetij, ki so povezana med seboj, v smislu kot da bi šlo za eno samo podjetje. 5.2.1 Skupina – konsolidacijski krog (nem. Konsolidierungskreis) Skupino sestavljajo obvladujoče podjetje (nem. Mutterunternehmen) in eno ali več odvisnih podjetij (nem. Tochterunternehmen). Odvisna podjetja so vključena v skupino in tudi v KRI, ne glede na njihov sedež. Sedež, naj bo v Avstriji ali v drugi državi, tako ni pogoj ali ovira pri vključitvi v KRI. Skupina podjetij se lahko v času spreminja. Če se takšen primer, ki kaže na to, da se je sestava povezanih podjetij, v obdobju poslovnega leta bistveno spremenila, pojavi v praksi, potem so potrebne obrazložitve. Slednje opisujejo in pojasnjujejo spremembe ter na ta način omogočajo primerjavo KRI s predhodnimi poslovnimi leti. Pojasnila so navedena v dodatku, ki je ena od sestavin KRI. Odvisna podjetja morajo obvladujočemu podjetju v roku, ki je določen, predložiti svoje zaključne RI in druga dodatna poslovna poročila, kot so npr. medletni izkazi in poročila, če jih je odvisno podjetje sestavilo. Obvladujoče podjetje ima pravico zahtevati od vsakega odvisnega podjetja, da predloži vsa pojasnila in dokaze o sestavi svojih RI. S tem se želijo izogniti morebitnim odstopanjem, ki bi nastala na podlagi različno uporabljenih metod vrednotenja. RI odvisnih podjetij morajo biti revidirani, še preden se jih predloži nadzornemu svetu obvladujočega podjetja. Tudi revizijsko poročilo se priloži zaključnim RI, ki jih prejme obvladujoče podjetje. 5.2.2 Zavezanci za sestavljanje konsolidiranih računovodskih izkazov in poslovnih poročil Kapitalsko podjetje s sedežem v državi, kateremu pripada določen delež (25% nominalnega kapitala) drugega, odvisnega podjetje, je zavezano za sestavo KRI, če omenjeni podjetji poslujeta pod okriljem enotnega vodstva. Obvladujoče podjetje je obvezano za sestavo KRI tudi, ko je udeleženo v enem ali večih odvisnih podjetjih in mu pripada tudi večina glasov teh družb. Imeti večino glasov pomeni, imeti pravico imenovanja ali odpoklica članov uprave, vodstva ali organov nadzornega sveta. Pravico odločanja o imenovanju ali odpoklicu članov uprave ali organov nadzornega sveta, lahko pridobi tudi na podlagi sklenjene pogodbe, ki jo podpiše z enim ali večimi podjetji. Da bi lahko omenjeno pravico tudi izkoristil, mora pridobiti zadostno število glasov, ki omogočajo večino pri sprejetju novosti oziroma sprememb. Povezana podjetja, ki so uvrščena med kapitalske družbe (AG – Aktien Gesellschaft –delniška družba; GmbH – Gesellschaft mir besckränkter Haftung – družba z omejeno odgovornostjo) ali nosijo eno od omenjenih oznak skupaj z oznako & CO, ob tem pa presegajo določene vrednosti kazalnikov za razvrščanje podjetij po velikosti, so obvezana za sestavo KRI.

38

Kriteriji za razvrščanje podjetij po velikosti v Avstriji so enaki tistim v Sloveniji, razlikujejo se samo v vrednosti aktive ob koncu leta in v vrednosti čistih prihodkov od prodaje v zadnjem poslovnem letu. Pri razvrščanje podjetij, glede na število zaposlenih oseb v podjetju, pa med državama ni razlik.

KRITERIJ/VELIKOST PODJETJA SREDNJE VELIKO VELIKO vrednost aktive ob koncu poslovnega leta

> 3,125 mio €

> 12,5 mio €

čisti prihodki od prodaje v poslovnem letu > 6,25 mio € > 25 mio € povprečno število zaposlenih > 50 > 250 Vir: MSI 2005 Enako kot v Sloveniji, je tudi v Avstriji, kjer mora podjetje ustrezati dvema od treh naštetih pogojev, da bi ga lahko razvrstili po velikosti. 5.2.3 Primeri oprostitve sestave konsolidiranih izkazov Zvezni minister za sodstvo je v državi med drugim pristojen tudi za presojanje primernosti mednarodno uporabljenih predpostavk pri sestavljanju KRI. To pomeni, da so KRI, sestavljeni na podlagi mednarodnih načel in standardov, primerljivi s tistimi, ki so sestavljeni po načelih domače zakonodaje. Poleg KRI je tako potrebno sestaviti in predložiti še dodatna pojasnila, ki dokazujejo potrebno ustreznost. Če je tem pogojem, ki jih določi zvezni minister, zadoščeno, potem so KRI veljavni in jih ni potrebno sestavljati po domačih načelih in predpisih. Nadzorni svet ali manjšina delničarjev, ki dosega 10% nominalnega kapitala, lahko od odvisnega podjetja s sedežem v Avstriji, ki je udeleženo v konsolidaciji, zahteva sestavo KRI. Odvisno podjetje je obvezano, da izkaže vrednosti, vendar samo do višine, ki je sorazmerna deležu, ki ga podjetje v celotni skupini dosega. KRI so lahko sestavljeni po avstrijskih ali enakovrednih mednarodnih predpisih. Obvladujočemu podjetju ni potrebno sestaviti KRI, če ustrezajo dvema od treh naštetih pogojev, ki so:

bilančna vsota obvladujočega in odvisnega podjetja, ki je uvrščeno v KRI, ne presega 17,52 mio €,

doseženi promet skupine v poslovnem letu je manjši od 35,04 mio €, povprečno število zaposlenih v skupini ne presega 500 ljudi.

Podobno kot v prejšnjem določilu velja tudi za naslednjega. Obvladujoče podjetje je v celoti oproščeno sestave KRI, vendar mora ustrezati dvema od treh naštetih pogojev, ki so podani spodaj in sicer: ⇒ bilančna vsota obvladujočega podjetja ni višja od 14,6 mio €,

39

⇒ letni promet, ki ga obvladujoče podjetje doseže v poslovnem letu ni večji kot 29,2 mio €,

⇒ povprečno število ljudi, zaposlenih tako v obvladujočem kot v odvisnih podjetjih, ne sme presegati številke 500 (ReLeG §246).

Do roka in na dan roka za izdajo oziroma predstavitev KRI, vrednostni papirji, ki jih izda obvladujoče podjetje ali od njega odvisno podjetje, ne smejo biti vključeni v borzno kotacijo na avstrijski borzi ali v prosti promet. Če se pojavi takšna situacija, potem omenjeni primer ne velja in je sestava KRI obvezna. 5.2.4 Izključitev odvisnega podjetje iz konsolidiranja Tudi v avstrijski zakonodaji zasledimo primere, ko odvisno podjetje ni vključeno v konsolidacijo in s tem posledično tudi v KRI. ReLeG navaja enake primere kot MRS in 7. smernica, ko RI odvisnega podjetja ni potrebno vključiti v proces konsolidiranja. Odvisnega podjetja ni potrebno vključiti če: obvladujočemu podjetju ni dana možnosti koriščenja pravic o razpolaganju s

premoženjem odvisnega podjetja in o odločanju ter posledično s tem tudi vodenju odvisnega podjetja. Omejitve tako škodujejo in ovirajo poslovanje ter ne prispevajo k uspehu skupine.

proces zbiranja za sestavo potrebnih podatkov povzroča zakasnitve ali nepričakovano visoke stroške, ki posledično ne dajo pričakovanih koristi. Stroški, ki nastanejo pri sestavi KRI, morajo biti v skladu z velikostjo podjetja, saj lahko drugače ohromijo in ogrozijo položaj podjetja in s tem posledično tudi skupine, ki ji odvisno podjetje pripada.

Odvisnega podjetja tudi v primeru, ko škoduje dejanski finančno-premoženjski sliki, ni potrebno vključiti v KRI. Če tej predpostavki ustreza več odvisnih podjetij, ki nimajo pravega pomena za skupino, potem so izključeni iz konsolidacije. Kadar se obvladujoče podjetje srečuje in poslužuje zgoraj omenjenih primerov, je le-te potrebno vključiti in objasniti v dodatku, ki je sestavni del letnega poročila (nem. Jahresabschluß) obvladujočega podjetja. 5.3 Sklepne ugotovitve Za Avstrijo velja, da je osnova računovodstva Zakon o računovodenju gospodarskih družb (Rechnungslegungsgesetz), ki zajema področja v okviru računovodstva (knjigovodenje, bilanciranje, obračun davkov, analiziranje, sestava računovodskih izkazov ter tudi konsolidiranje), s katerimi se srečujejo podjetja pri opravljanju svojih dejavnosti. Z namenom, da bi bila domača podjetja konkurenčna ostalim zahodno evropskim in svetovnim podjetjem, je država oziroma vladujoči organ v državi poskrbel z nekaterimi ukrepi, ki omogočajo realno primerjavo med domačimi in tujimi podjetji. Mislimo

40

predvsem na ukrepe kot so sprejetje enotnih računovodskih avstrijskih GAAP načel ali možnosti svobodne izbire med avstrijskimi GAAP načeli, US-GAAP načeli in MRS ter združenje nekaterih posamičnih zakonov v enotni zakon Zakon o računovodenju gospodarskih družb. Podobno kot v Sloveniji, se je tudi v Avstriji z vstopom v EU področje računovodstva prilagodilo evropski zakonodaji, smernicam in pravilom. Preden podjetje začne s procesom konsolidiranja mora poznati konsolidacijski krog, to je skupino podjetij, ki so vključena v konsolidirane izkaze, rešiti mora vprašanje ali je sploh zavezano za sestavo KRI ali ne ter katera odvisna podjetja mora vključiti v konsolidacijo in katerih mu ni potrebno vključiti, ker so zaradi različnih razlogov izključena iz procesa konsolidacije. KRI v Republiki Avstriji sestojijo iz konsolidirane BS, konsolidiranega IPI in IFI, izkaza gibanja kapitala, izkaza sestave lastnega kapitala ter dodatka, ki je priloga s pojasnili o nekaterih uporabljenih metodah in rešitvah pri procesu konsolidiranja.

41

6 RAZLIKE KONSOLIDIRANJA RAČUNOVODSKIH IZKAZOV V SLOVENIJI

IN AVSTRIJI V tem poglavju bomo strnili informacije, ki so bile podane v 4. in 5. poglavju. Želimo namreč ugotoviti podobnosti in razlike, ki se pojavljajo v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji na področju konsolidiranja in sestave KRI. 6.1 Zakonske podlage ZAKON O GOSPODARSKIH DRUŽBAH ZGD posega na področje organizacije in delovanja podjetij v Sloveniji. Zakon je doživel že nekaj sprememb, potrebno je namreč uskladiti slovensko pravo z evropskim pravom družb. ZGD med drugim predpisuje tudi sestavo poslovnih poročil, kamor spadajo KRI. Določa namreč okvirje za sestavo. To pomeni, da opredeljuje KRI, ki skupaj sestavljajo KLP. KLP tako sestoji iz konsolidirane bilance stanja, konsolidiranega izkaza poslovnega izida, konsolidiranega izkaza finančnega izida, konsolidiranega izkaz gibanja kapitala, poslovnega poročila družb, ki so vključene v konsolidiranje ter prilog s pojasnili h konsolidiranim izkazom. KLP mora predstavljati najmanj pošten prikaz razvoja poslovanja in položaja skupine. Prikazani morajo biti pomembni poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega leta, pričakovani razvoj družb v skupini, aktivnosti družb na področju raziskav in razvoja, podružnice družb v skupini ter aktivnosti podružnic družb v tujini. SLOVENSKI RAČUNOVODSKI STANDARDI V Sloveniji so v veljavi in uporabi SRS. Oblikuje jih SIR. Standardi so skupek pravil o ravnanju na področju računovodstva. Leta 2001 prenovljeni standardi temeljijo na ZGD in zajemajo 40 standardov. Združujejo domačo računovodsko teorijo z mednarodno (predvsem z MRS) in s smernicami Evropske zveze. Za razliko od MRS niso usmerjeni samo na področje zunanjega poročanja, temveč so celota notranjega kot tudi zunanjega računovodskega poročanja. SRS podrobneje obdelujejo računovodska načela glede metod zajemanja in obdelovanja računovodskih podatkov, oblikovanja računovodskih informacij ter predstavljanja in hrambe računovodskih podatkov in informacij. Uporaba SRS je zelo široka, saj jih uporabljajo gospodarske družbe, prav tako pa tudi druga podjetja, zavodi in celo državne organizacije, če je to v državi kakorkoli določeno. ZAKON O RAČUNOVODSTVU GOSPODARSKIH DRUŽB – RECHNUNGSLEGUNGSGESETZ Za Avstrijo velja, da je osnova računovodskega področja Trgovski zakonik (HGB). HGB je osnova za računovodske standarde in načela v Avstriji. Z leti so ga spreminjali in dopolnjevali ter vključili v Zakon o računovodstvu gospodarskih družb (ReLeG), kjer ga najdemo kot prvi člen. Za KRI v Avstriji velja, da jih sestavljajo konsolidirana bilanca stanja, konsolidirana bilanca poslovnega in finančnega izida, konsolidiran izkaz gibanja kapitala, prikaz sestave lastnega kapitala ter dodatek – priloge s pojasnili. Prav tako pa se

42

poleg KRI sestavi še Poročilo o stanju skupine, ki informira uporabnike o posebnih prihodnjih postopkih in procesih, ki so v skladu s poslovanjem skupine, o bodočem razvoju skupine, o znanstveno raziskovalni dejavnosti in o uporabi finančnih instrumentov, ki omogočajo realno presojo premoženjsko-finančnega položaja. ZGD kot ReLeG se bistveno ne razlikujeta na področju, ki ureja pravila konsolidiranja. Pri branju obeh tako zasledimo opredelitev skupine, zavezance, ki so obvezani sestavi KRI, primere, ko obvladujočemu podjetju ni potrebno sestavljati KRI ter primere, ki določajo kdaj in katera podjetja ni potrebno upoštevati in vključiti v proces konsolidiranja.

ZGD in SRS ReLeG SKUPINO

SESTAVLJAJO: nadrejena (obvladujoča) družba in ena ali več podrejenih (odvisnih) družb

obvladujoče podjetje in eno ali več odvisnih podjetij

Pri opredelitvi skupine se zakona med seboj razlikujeta samo v uporabi različnih pojmov, ki se nanašajo na obvladujoče oziroma nadrejeno podjetje ter odvisno oziroma podrejeno podjetje10. ZGD loči povezane osebe po različnih kriteriji. V SRS, ki so dopolnilo ZGD in so tudi objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije, pa se od leta 2001, ko veljajo novi prenovljeni standardi, uporabljata besedi obvladujoča in odvisna družba. ReLeG v izvirniku uporablja besedi Mutterunternehmen in Tochterunternehmen, ki ju dobesedno prevedemo kot podjetje mati in podjetje hči oziroma hčerinsko podjetje.

KRI IN KLP SESTAVI:

družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je nadrejena eni ali več družbam s sedeži v Republiki Sloveniji ali zunaj nje (podrejenim družbam), če so organizirane kot kapitalske družbe

kapitalsko podjetje s sedežem v državi, kateremu pripada določen delež (25% nominalnega kapitala) drugega, odvisnega podjetje, če omenjeni podjetji poslujeta pod okriljem enotnega vodstva; obvladujoče podjetje, ko je udeleženo v enem ali večih odvisnih podjetjih in mu pripada tudi večina glasov teh podjetij

ZGD obvezuje vse družbe k sestavi KRI, ki so nadrejena drugi družbi. Za nadrejeno družbo pa velja, da ima v drugi družbi večino glasovalnih pravic ali pravico imenovati oziroma odpoklicati večino članov uprave ali nadzornega sveta druge družbe ali če izvršuje prevladujoč vpliv nad drugo družbo na podlagi podjetniške pogodbe ali je udeležena v kapitalu druge družbe z najmanj 20%. Kot vidimo so podobnosti med zakonoma spet

10 Za področje v Sloveniji uporabljamo pojem DRUŽBA, saj ga uporablja tudi ZGD, ki je osnova slovenskega ekonomskega področja. Prevod nemške besede das UNTERNEHMEN v slovenski jezik je PODJETJE, zato v besedilu poglavja 6.1, ki obravnava avstrijsko področje, uporabljamo le-tega.

43

velike, saj tudi ReLeG upošteva določen delež v nominalnem kapitalu ali večino glasovalnih pravic. KRI NI POTREBNO

SESTAVITI: obvladujoči družbi, ki je sama odvisna družba, če pridobi privolitev manjšinskih lastnikov kapitala; obvladujoči družbi, ki skupaj z odvisnimi družbami ne izpolnjuje zakonsko določenih pogojev za razvrstitev med srednje družbe

obvladujočemu podjetju, ki ustreza 2. od 3. pogojev (1. bilančna vsota skupine ne presega 17,52 mio €, 2. doseženi promet skupine v poslovnem letu je nižji od 35,04 mio €, 3. povprečno število zaposlenih v skupini ne presega 500 ljudi); obvladujočemu podjetju, ki ustreza 2. od 3. pogojev (1. bilančna vsota obvladujočega podjetja ni višja od 14,6 mio €, 2. letni promet, ki ga obvladujoče podjetje doseže ni večji kot 29,2 mio €, 3. povprečno število ljudi, zaposlenih v skupini ne presega številke 500

Navedena primera, ki veljata za Slovenijo najdemo v SRS, saj ZGD dovoljuje, da le-ti določijo primere, ko KRI ni potrebno sestaviti. SRS se ozirajo med drugim tudi na MRS, kjer smo zasledili podobne primere. Kriteriji, ki so podani v obeh državah in v katerih je opredeljeno, da ni potrebe po KRI, se med seboj razlikujejo predvsem zaradi velikosti gospodarskih trgov. V osnovi so si zelo podobni, če ne celo identični, edina razlika je v vrednostih (bilančna vsota, letni promet, ki je dosežen v poslovnem letu in število zaposlenih).

IZKLJUČITEV ODVISNE(GA)

DRUŽBE (PODJETJA) ČE:

to ne vpliva na resničen in pošten prikaz finančnega položaja in poslovnega izida skupine družb; jih namerava obvladujoča družba usmerjati le začasno (primer iz SRS); se pojavijo dolgoročne omejitve prenosa sredstev odvisne družbe na obvladujočo družbo (primer iz SRS)

obvladujoče podjetje nima pravice razpolagati s premoženjem odvisnega podjetja in ne more odločati ter voditi odvisnega podjetja; proces zbiranja potrebnih podatkov povzroča zakasnitve ali nepričakovano visoke stroške; njegova vključitev v KRI škoduje finančno-premoženjski sliki

44

Pri izključitvi iz konsolidacije se prav tako kažejo velike podobnosti, kar je po našem mnenju posledica uskladitve nacionalne zakonodaje z evropsko. Tudi računovodske rešitve niso izvzete, saj se strokovnjaki trudijo, da bi čim bolj poenotili računovodska pravila, načela in rešitve, ki bi omogočali kvalitetnejšo medpodjetniško primerjavo. 7. SMERNICA EVROPSKE ZVEZE 7. smernica je usmerjena v varovanje koristi kapitalskih družb. Vsebuje 51 členov, ki so namenjeni konsolidiranju. Način izdelave KRI je bilo potrebno poenotiti, da bi delničarji in drugi udeleženci, dobili informacije o finančnem stanju povezanih družb. Poenotenje in uskladitev državnih predpisov o KRI je tako bistvenega in odločilnega pomena, da bi se zadostilo postavljeni zahtevi, to je dobiti informacije z enako informacijsko vrednostjo. Z vstopom obeh držav v EU, se je pojavila obveznost uskladitve nacionalne zakonodaje z evropsko. Zakoni so napisani na način, ki ustreza evropskim zahtevam. V posameznih primerih je državam dopuščeno, da same odločijo ali je uporaba nekega člena oziroma odstavka smernice smiselna ali ne – velja torej določena mera svobode pri uporabi. Nekaj let nazaj je bilo mogoče zaslediti tudi določene kritike na račun členov 7. smernice, kajti le-ti naj ne bi bili več »v koraku s časom«. V primerjavi z mednarodno sprejetimi načeli in standardi (MRS in US-GAAP), naj bi prihajalo do razlik. Posledica tega so bile nerealne primerjave nekaterih finančnih poročil med podjetji iz Evrope in tistimi z zahodnih tržišč. Internacionalizacija računovodstva je zmanjšala ali celo odpravila pomembnejše razlike ter tako pripomogla k rešitvi omenjenega problema. Evropski svet je namreč 23. in 24. marca 2000 na zasedanju v Lizboni poudaril potrebo po hitrejšemu oblikovanju notranjega trga finančnih storitev. S sprejetjem Direktive 2001/65/EC 27. septembra 2001 so bile dopolnjene četrta direktiva (78/660/EEC), sedma direktiva (83/349/EEC) in direktiva 86/635/EEC (direktiva o računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij). O pomembnejših spremembah in dopolnitvah sedme smernice smo pisali v poglavju 4.1.4 Sedma smernica Sveta Evropske zveze (Odar 2004, 6-7). 6.2 Strokovne rešitve MEDNARODNI RAČUNOVODSKI STANDARDI in MEDNARODNI STANDARDI RAČUNOVODSKEGA POROČANJA Primerljivost RI med podjetji iz različnih svetovnih držav je vzrok za nastanek MRS. MRS upoštevajo sedaj veljavno prakso v svetu, smer razvoja računovodskih standardov in zakonov v posameznih državah ter splošna računovodska načela. Skupaj s standardi posamezne države tvorijo podlage za pripravo računovodskih poročil. Obravnavajo področja, ki zadevajo računovodske izkaze namenjene lastnikom, delničarjem, posojilodajalcem, državi in tudi zaposlenim. Podjetja, ki delujejo na mednarodnih trgih kapitala, zaradi medsebojne primerljivosti uporabljajo MRS. V državah EU pa od leta 2005 naprej poleg MRS tudi MSRP. MSRP so pravila računovodenja za velike družbe, ki praviloma izdelujejo tudi KRI. MSRP so zbirka posameznih standardov in pojasnil, ki vsebujejo:

45

• mednarodne računovodske standarde MRS • pojasnila SOP, • mednarodne standarde računovodskega poročanja MSRP in • pojasnila IFRIC. Tudi V Sloveniji in Avstriji se je pojavila obveznost za uporabo MSR in MSRP in sicer z vstopom v EU. Kdaj se ravnati in uporabiti MRS in MSRP v praksi, je prostovoljna odločitev tistega podjetja, ki še ne kotira na borzi., medtem ko podjetja, katerih delnice kotirajo na borzi, nimajo veliko svobode, saj so obvezani k uporabi. Zakone v obeh državah je potrebno tako še prilagoditi evropskim predpisom, da bi se zagotovila kar največja učinkovitost sprejetih standardov. Potreba po poznavanju nacionalnih, kot tudi evropskih zakonov je zato še toliko večja in neizogibna (Kavčič 1999, 111-115, MRS 2001, Odar 2004, 10-11 in Vezjak 2004a, 5-10). 6.3 Sklepne ugotovitve Medtem, ko v Avstriji velja, da je Zakon o računovodstvu gospodarskih družb podlaga računovodstvu, sta v Sloveniji to ZGD in SRS. Pri preučevanju področja konsolidiranja je v obeh državah mogoče zaslediti veliko podobnosti predvsem pri štirih kriterijih, ki smo jih izpostavili sami. V mislih imamo sestavo skupine, zavezance za sestavo (kdo sestavlja KRI), katero obvladujoče podjetja je oproščeno sestave KRI ter kdaj in katero odvisno podjetje ni zajeto v konsolidacijo in s tem v KRI. Obe državi sta se z vstopom v EU zavezali za harmonizacijo domače nacionalne zakonodaje z evropsko. 7. smernica, ki je plod evropske zakonodaje, je tako upoštevana v obeh državah. Nacionalne računovodske rešitve v državah so bile sprejete s strani vodilnih računovodskih strokovnjakov. V Sloveniji se SRS enačijo z zakonom, saj so bili objavljeni tudi v Uradnem listu Republike Slovenije. V Avstriji pa so sprejeli lastna računovodska načela – avstrijska GAAP načela. MRS in MSRP so od leta 2005 naprej (velja za poslovno leto, ki se začne s 1.1 2005) obvezni vir iz katerega se črpajo navodila in pravila za proces konsolidiranja in sestavo KRI.

46

7 PRIKAZ NEKATERIH PODATKOV ODVISNEGA PODJETJA V SLOVENIJI

ZA VKLJUČITEV V KONSOLIDIRANE IZKAZE OBVLADUJOČEGA PODJETJA V AVSTRIJI

V nadaljevanju poglavja bomo predstavili podjetje Henkel Slovenija d.o.o., njegovo uvrstitev v skupino Henkel CEE ter organizacijo in sistem računovodskega sektorja omenjenega podjetja. Računovodska služba je namreč odgovorna za sestavo RI in prilagajanje RI, sestavljenih po SRS, na način, ki ustreza naslednjim korakom. Koncern, namreč postavlja zahteve, ki omogočajo vključitev RI odvisnega podjetja v vključitev KRI skupine. 7.1 Predstavitev podjetja Henkel11 7.1.1 Koncern Henkel KGaA - Henkel Group 26. septembra 1876 je Fritz Henkel skupaj z dvema partnerjema, v Aachenu ustanovil podjetje Henkel & Cie. Prvi proizvod, ki je ugledal luč sveta, je bilo univerzalno pralno sredstvo (nem. Universalwaschmittel) na osnovi silikata oziroma soli. V 128. letni zgodovini je lastnikom in drugim zaposlenim v podjetju, uspelo doseči svetovne razsežnosti. Danes najdemo podjetja, ki spadajo pod okrilje Henkel Group na vseh celinah sveta, od Evrope, Afrike, Azije, Avstralije ter Severne in Južne Amerike. Skupina Henkel, s sedežem v Düsseldorfu, zaposluje okoli 50.000 ljudi po vsem svetu, od tega jih je kar 77% zaposlenih v podjetjih izven Nemčije. Prisotni so v 125 državah sveta. Skupina deluje na treh strateških področjih, ki jih delijo na Skrb za dom, Osebna nega in Lepila, tesnila ter sredstva za površine. Omenjena strateška področja so organizirana v štiri operativne sektorje Perilo in domača oskrba, Kozmetika in osebna nega, Lepila za potrošništvo in obrt ter Henkel tehnika. 7.1.2 Henkel CEE - Henkel Central Eastern Europe GmbH HCEE, s središčem na Dunaju v Avstriji, je eno od vodilnih proizvajalcev, proizvodov z blagovno znamko, na področju srednje in vzhodne Evrope. Leta 1984 ustanovljena skupina HCEE, danes povezuje podjetja iz 29 držav (Avstrija, Albanija, Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Estonija, Gruzija, Hrvaška, Kazahstan, Kirgizistan, Latvija, Litva, Madžarska, Makedonija, Moldavija, Mongolija, Poljska, Romunija, Rusija, Srbija in Črna gora, Slovaška, Slovenija, Tadžikistan, Turkmenistan, Ukrajina in Uzbekistan). Skupina pokriva tržišče s 420 milijoni prebivalcev, zaposluje pa 7.688 ljudi, kar pomeni okoli 15% vseh zaposlenih v Henkel Group. Vodilno vlogo na trgu mu zagotavljajo proizvodi za nego las, lepila ter pralna sredstva oziroma sredstva za gospodinjstvo. V že prej omenjenih 29-ih državah ima skupina

11 povzeto po: www.henkel.com.

47

vodilno vlogo in je leta 2004 doseglo za 1.144 milijard € letnih prihodkov. 85% vseh prihodkov HCEE dosega v srednji in vzhodni Evropi. Poljska, Rusija, Avstrija in Madžarska predstavljajo največje tržišče z vidika doseganja prihodkov skupine. SLIKA 2: DELEŽ PRIHODKOV (V %) PO REGIJAH ZA LETO 2004

Vir: www.henkel.com 7.2 Henkel Slovenija d.o.o.12

Henkel Slovenija se nahaja v Mariboru, kjer sta locirana uprava in proizvodnja, medtem ko se služba za trženje nahaja Ljubljani. Je del svetovnega koncerna Henkel in je povezano podjetje HCEE (Henkel Srednja in Vzhodna Evropa). Je ena pomembnejših slovenskih industrijskih družb za proizvodnjo in trženje kozmetike ter trženje pralnih in čistilnih sredstev, lepil in kemičnih izdelkov ter je podjetje za opravljanje trgovinske dejavnosti. Je edini proizvajalec kozmetičnih proizvodov v HCEE in Henklov tretji največji proizvodni kraj za kozmetiko v Evropi. Podjetje je v letu 2004 zaposlovalo 563 ljudi. TABELA 2: ŠTEVILO ZAPOSLENIH V LETU 2003 IN 2004 PODROČJE DELA / OBDOBJE 2004 2003

Tehnika 458 476Marketing 64 85Uprava 41 45SKUPAJ 563 606Vir: Letno poročilo 2004 – Henkel Slovenija d.o.o. Glavne dejavnosti družbe so: ⇒ proizvodnja kozmetike, ⇒ proizvodnja embalaže iz plastičnih mas in ⇒ trgovina na debelo in drobno. 12 povzeto po: www.henkel.si in Letno poročilo 2004.

48

7.2.1 Organizacija finančno računovodske službe Finančno računovodski sektor sestavljajo finance, računovodstvo in kontroling – kratica FRK (v nadaljevanju FRK), zaposluje pa 16 ljudi. V okviru financ (F) se opravljajo naloge povezane s plačilnim prometom doma in v tujini. Plačilni promet pomeni prenos denarnih sredstev med podjetji, ki se nahajajo v Republiki Sloveniji. Plačilni promet s tujino pa je pretok finančnih sredstev med državami in je posledica pretoka blaga in storitev v državo in iz države. S plačilnim prometom s tujino se ukvarja devizna služba, ki prav tako sodi pod okrilje financ . Računovodstvo (R) je dejavnost spremljanja in proučevanja v denarni merski enoti izraženih pojavov, ki so povezani s poslovanjem kakega poslovnega sistema. Poslovanje pomeni nakupovanje prvin, proizvajanje in prodajanje proizvodov, nakupovanje in prodajanje blaga ter opravljanje storitev. Računovodstvo sestavljajo likvidatura, knjigovodstvo osnovnih sredstev, saldakonti kupcev in dobaviteljev ter glavna knjiga. Podjetje uporablja pri knjiženju poslovnih dogodkov dvojni kontni načrt nemški in slovenski. Takšnemu načinu sledijo vsa odvisna podjetja skupine HCEE, z edino razliko, da uporabljajo poleg nemškega kontnega načrta še kontni načrt države, v kateri se podjetje nahaja. Dvojna uporaba je potrebna zaradi sestave različnih računovodskih poročil in izkazov. Vodstvo koncerna namreč zahteva sestavo RI po nemškem kontnem načrtu, medtem ko slovenska računovodska zakonodaja določa uporabo slovenskih kontov. Med slovenskim in nemškim kontnim planom obstajajo razlike predvsem v različnih razredih. Nekaj najbolj zanimivih razlik lahko vidimo v naslednji tabeli. TABELA 3: PRIMERJAVA MED SLOVENSKIMI IN NEMŠKIMI RAZREDI Razred v slov.

kontnem načrtu Razred v nem. kontnem načrtu

Kratkoročne obveznosti 2 1 Prenos stroškov v zaloge 4 8 Zaloga nedokončane proizvodnje 6 7 Zaloge blaga 6 3 Poslovni odhodki in prihodki 7 8 Prevrednotovalni poslovni odhodki 7 4 Finančni odhodki in prihodki 7 9 Izredni odhodki 7 4 Izredni prihodki 7 9 Poslovni izid 8 9 Osnovni kapital 9 0 Rezerve iz dobička 9 0 Dolgoročne poslovne obveznosti 9 1 Najeta, izposojena in zakupljena sredstva 9 2 Menice in drugi VP prejeti za zavarovanje plačil 9 1 Kontroling (K) pa je osnova za planiranje letnih podatkov, omogoča celovito podporo za pripravo različnih informacij, poročil in nudi stalen nadzor in usmerjanje nad poslovanjem podjetja ter je podpora vsem področjem (marketing, nabava, logistika in drugim). Centralni

49

kontroling v koncernu nadzoruje in usmerja poslovanje v vseh sestrskih kontrolingih koncerna Henkel. Centralnemu kontrolingu se tudi posredujejo tedenska, mesečna ali letna poročila, ki jih koncern potrebuje za nadzor poslovanja celotne družbe. Celotno podjetje, vključno sedež na Dunaju, je med seboj povezano s računalniškim sistemom SAP, ki podpira vse ravni v podjetju (nabava, finance, računovodstvo, kontroling, logistika, marketing, prodaja, proizvodnja) in tako omogoča stalen nadzor nad poslovanjem. S tem se kakršnakoli sprememba vnesena v sistem v "trenutku" odrazi na vseh področjih, ki so posledično povezana s spremembo. Vsako postavko je tako mogoče slediti do njenega izvora. 7.2.2 Letno poročilo Družba je po ZGD zavezana k obvezni reviziji. Revizija se opravlja v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja, ki jih je izdalo Mednarodno združenje računovodskih strokovnjakov in drugimi pravili revizijske stroke, ki jih sprejema SIR. Podjetje RI sestavlja na osnovi SRS 2002, ki jih je izdal SIR. Pri tem upoštevajo temeljne računovodske predpostavke: upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov, časovna neomejenost delovanja ter upoštevanje resnične in poštene predstavitve v razmerah spreminjanj vrednosti evra in posamičnih cen. Razumljivost, ustreznost, zanesljivost in primerljivost so značilnosti, ki jim podjetje, pri sestavi RI in delovanju celotnega računovodenja, sledi. Računovodske podatke družba izkazuje po odsekih, ki zajemajo:

PODROČNE ODSEKE prodaja detergentov in čistil, prodaja kozmetike, prodaja lepil in prodaja T: prodaja industriji

OBMOČNE ODSEKE (PROGRAMI)

prodaja v Sloveniji, prodaja v izvoz – povezana podjetja, prodaja v izvoz – drugi.

7.3 Organizacija in potek izdelave računovodskih izkazov za potrebe konsolidiranja Posamezne poslovne odločitve podjetij, kot tudi načini in rešitve, ki se jih poslužujejo pri odpravljanju problemov, so strogo varovana skrivnost in lahko predstavljajo določeno konkurenčno prednost posameznega podjetja v primerjavi z drugimi. Že v uvodu je bilo omenjeno, da je podjetje Henkel Slovenija odvisno podjetje koncerna HCEE in se tudi ne ukvarjajo s sestavo KRI, ampak samo pripravlja izkaze, ki so v naslednjih korakih vključeni v konsolidacijo. Pri prikazu informacij o podjetju Henkel Slovenija smo se tako usmerili predvsem v organizacijo in potek dela v finančno računovodskem sektorju, pri sestavi posameznih RI. Navodila s strani vodstva so nam tudi narekovala, da vrednosti ni možno prikazati.

50

7.3.1 Proces izdelave nekaterih računovodskih izkazov Za končno izdelavo RI sta v podjetju zadolženi dve osebi in sicer glavni računovodja in vodja kontrolinga, ki je hkrati tudi vodja sektorja FRK. Med letom sestavljajo t.i. kvartalne (trimesečne) izkaze (BS, IPI, IFI). Od januarja do marca (z oznako 1-3), od januarja do junija (1-6) in od januarja do septembra (1-9). Vsak je osnova za sestavljanje naslednjega. Kvartalni izkazi morajo biti sestavljeni do 8. dne v mesecu, ki sledi. Do 10. decembra poslovnega leta, sestavijo t.i. »hard close« izkaze, to so izkazi, ki veljajo od 1.1 do 30.11. nekega poslovnega leta. »Hard close« zajema vso dogajanje do 30. dne v mesecu novembru. Poudariti je potrebno tudi, da so omenjeni izkazi revidirani s strani slovenskih revizijskih strokovnjakov, saj so izkazi sestavljeni na osnovi SRS. Politika podjetja gre v smer, ki omogoča sestavo »hard close« že v začetku decembra, saj so dogovori s poslovnimi partnerji pripeljali do tega, da kakšne radikalne spremembe v zadnjem mesecu poslovnega leta niso več možne. Vse velike investicije in dobave s strani poslovnih partnerjev se zaključijo 30. novembra, zato je v decembru vpliv na postavke v računovodskih izkazih podjetja bistveno manjši. Spremembe so posledica samo še tekočega, normalnega poslovanja. »Hard close« izkazi so osnova za sestavo »fast close« izkazov. To so letni izkazi (z oznako 1-12), ki jih sestavlja glavni računovodja. Vanje se vnesejo samo še spremembe nastale na osnovi poslovnih dogodkov v mesecu decembru. Vsi izkazi se sestavljajo v xls datotekah oziroma s pomočjo programa Excel. Prenos datoteke iz Excela v SAP, ki sledi, pomeni, da so izkazi na voljo zaposlenim, ki so odgovorni in pristojni za nadaljnji potek obdelave koncernskih izkazov v obvladujočem podjetju. Razčlenitve po posameznih postavkah so različne, kajti zahteve s strani obvladujočega podjetja so takšne, da je rezultate moč videti in analizirati iz več vidikov hkrati. Izkazi 1-12 se izdelujejo v 2 oblikah in sicer po SRS in po MRS. Tisti, ki so sestavljeni po slovenski zakonodaji, morajo biti dokončani do 6. januarja naslednjega leta, saj na njihovi osnovi sestavijo tiste po MRS, sestavi jih vodja FRK. Obe obliki »fast close« po SRS in po MRS sta tudi revidirani pred oddajo. Končne koncernske izkaze13, revizor, ki prihaja iz nemško govorečega prostora, revidira. Le-te prenesejo v sistem SAP in se pred očmi revizorja tudi »zaklenejo«, tako da dobljenih vrednosti ni več možno popravljati ali kako drugače spreminjati. Sestavljeni morajo biti do 10. dne v mesecu januarju naslednjega leta, ko se tudi oddajo obvladujočemu podjetju na Dunaju. Vodstvo koncerna je sprejelo enotne smernice, ki veljajo za skupino Henkel Group. Zajete so v 429-ih straneh priročnika »Closing Manual«, ki velja, tako za vsa obvladujoča, kot tudi za vsa odvisna podjetja. V njem so, za vsako postavko, ki se vključi v koncernske izkaze, določeno katere konte je potrebno vključiti pri preračunavanju in določanju vrednosti ter na kakšen način se obračunavajo vrednosti. Namen priročnika je dobiti enotne izkaze, ki so pripravljeni za vključitev v konsolidirane izkaze obvladujočega podjetja. Priročnik je rezultat dobre prakse koncerna, ki vsebuje lastno znanje in izkušnje, hkrati pa je tudi poslovna skrivnosti in konkurenčna prednost podjetja. Prav zaradi omenjenih razlogov njegova objava v naši nalogi ni mogoča. V prilogah (PRILOGA 2) sicer

13 za računovodske izkaze, sestavljene na podlagi MRS, bomo uporabljali izraz koncernski izkazi.

51

objavljamo majhen del, ki se nanaša na termine, ki veljajo pri oddaji posameznih poročil, tako notranjih kot tudi zunanjih. Razlike med »fast close« izkazi so predvsem v razčlenjenosti posameznih postavk. Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju Ajpes), namreč ne zahteva tako nadrobno razdeljenih vrednosti, kot je to v primeru koncernskih zahtev. Izkazane vrednosti v vseh oblikah RI so izražene v tolarjih (SIT). Odvisno podjetje ne preračunava posameznih vrednosti v evre, ampak to opravijo v obvladujočem podjetju in tudi po tečajih, ki odvisnemu podjetju niso znana. Kot že prej omenjeno, ob koncu poslovnega leta sestavijo dve vrsti izkazov (BS, IPI, IFI). Prvi so sestavljeni po veljavnih zakonih in standardih v Sloveniji, torej po SRS, drugi pa po MRS. Politika koncerna je namreč takšna, da zahteva sestavo RI po standardih, ki veljajo in so sprejeti v velikem številu držav po svetu. Razlog temu so vsekakor številna podjetja po svetu, ki so del skupine Henkel KGaA. Primerjava in različne analize med podjetji so zato enostavnejše. BS po SRS se nekoliko razlikuje od BS po MRS. To je mogoče zaslediti predvsem pri oblikah rezervacij kot npr. morebitni stroški plačil odkupnin in dopustov, morebitne odškodnine v tožbah ter nepredvideni stroški reklam. Zaradi dvojne sestave izkazov, poteka tudi dvojno knjiženje oziroma knjiženje na dvojne konte, nemške in slovenske hkrati (sistem SAP omogoča takšen potek dela; razlika med slovenskim in nemškim kontnim planom je predstavljena v poglavju 7.2.1 Organizacija finančno računovodske službe). Izkazi, sestavljeni po SRS, predstavljajo osnovo za sestavo koncernskih izkazov, katere pa je potrebno ustrezno prilagoditi, saj jih podjetje, v našem primeru podjetje Henkel Slovenija, preda svojemu obvladujočemu podjetju, to je HCEE. Drugih posebnih navodil, razen uporabe enotnega kontnega načrta, ki omogoča lažje delovanje v naslednjih procesih sestave KRI, ni. Za uskladitev in primerjavo slovenskega in nemškega kontnega plana, se dosegajo sporazumi, tako da se lahko prilagajajo eden drugemu (odprtje novih nemških kontov, ki ustreza slovenskemu; vsak slovenski konto ima namreč nemškega dvojnika in obratno). 7.3.2 PCA (Profit Center Accounting) V letu 2002 so vodilni zaposlenci sprejeli odločitev, da je potrebno uskladiti eksterno in interno poročanje v koncernu Henkel KGaA, kajti to sta bili dve ločeni poročili. Mesečno oziroma vsaj trimesečno ju je bilo potrebno usklajevati ter analizirati odstopanja dejanskega stanja v eksternih računovodskih poročilih od predvidenega v internih poročilih. Interna poročila so težila k čimprejšnji, vendar ne povsem natančni informaciji o poslovanju. To pa včasih ni prikazovalo dejanskega stanja, saj za interno poročanje ni bilo dovolj informacij o predvidenih stroških, predvsem, če so bili ti zunaj planiranih okvirjev. Zato so bile včasih informacije dokaj nenatančne in zavajajoče. Sektor računovodstva tako od leta 2002 prikazuje eksterni rezultat poslovanja na ravni celotne družbe za potrebe zunanjih uporabnikov in v skladu z zakonodajo ter standardi. PCA pa prikazuje interni rezultat, ki je enak računovodskim, vendar je pripravljen za posamezne profitne centre. Do 2002. leta so bila interna poročila o poslovanja v okviru COPA-e, to je program, ki je ponazarjal uspešnost področij. PCA, pa ne nadomešča

52

COPA-e, ampak jo le še dopolnjuje. Obe poročili, PCA in COPA, tako prikazujeta enake podatke. PCA pomeni spremljanje vseh poslovnih dogodkov po profitnih centrih, tudi v računovodstvu, na osnovi dejanskih stroškov v nekem obdobju. V internih poročilih želijo posredovati natančne podatke za pretekli mesec že drugi delovni dan v mesecu, zato je potrebno do takrat vse poslovne dogodke tudi poknjižiti v računovodstvu. Način izvedbe dela v računovodstvu je zato zahteval velike spremembe, saj se mora knjiženje zaključiti že zadnji dan v mesecu. Vsi med mesecem prejeti računi so poslani v likvidiranje odgovornim osebam v podjetju, ti pa jih čimprej podpišejo in vrnejo v računovodstvo. Projekt je bil dokončno izpeljan do konca leta 2002, ko so vsa podjetja v okviru Henkel CEE prešla na ta način poročanja (Pesek-Jus 2003, 8). 7.3.3 Določanje nekaterih vrednosti za potrebe konsolidiranja14 FORMIRANJE CEN MED POVEZANIMI OSEBAMI Prodajna cena vsebuje t.i. »mark up« delež. To je delež oziroma dodatek v ceni, ki na eni strani predstavlja dobiček za prodajalca, na drugi strani pa strošek za kupca. Pri izračunih prihodkov od prodaje je tako potrebno te vrednosti poravnati, da se dobi realna slika in da se zadosti zahtevam konsolidiranja. Podjetje, ki prodaja, lahko pregleda omenjene vrednosti tudi na osnovi primerjave s kupcem, kajti vrednosti na kontih se morata ujemati. Preden odvisno podjetje odda svoje izkaze obvladujočemu podjetju, mora takšne vrednosti prečistiti in zmanjšati za »mark up« vrednost. KAPITAL in FINANČNE NALOŽBE Celotni kapital sestavljajo vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve iz dobička, preneseni čisti dobiček ali prenesena čista izguba iz prejšnjih let, prevrednotovalni popravek kapitala in predhodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še ne poravnana čista izguba poslovnega leta. Vrednost osnovnega kapitala se izkazuje v domači valuti. Dolgoročne finančne naložbe v kapital, lastniške vrednostne papirje drugih podjetij ali dolžniške vrednostne papirje drugih podjetij ali države, podjetje ob njihovem nastanku, ovrednoti po nabavni vrednosti, ki je enaka plačanemu znesku denarja ali drugim plačilnim sredstvom. Dolgoročne finančne naložbe v kapital odvisnih ali pridruženih podjetjih, ki so zajete v KRI, se v posamičnih RI vrednotijo po kapitalski metodi (o tem več v poglavju 3.2.2 Kapitalska metoda), tako da se letno povečujejo za tisti del čistega dobička odvisnih podjetij, ki pripada obvladujočemu podjetju. Dolgoročne finančne naložbe v podjetja, ki niso zajeta v skupinske RI, se v posamičnih RI vrednotijo po naložbeni metodi in se letno ne povečuje za tisti del čistega dobička, ki jim pripada. Nakazani deleži v dobičku se obravnavajo zunaj skupinskih RI in povečujejo finančne prihodke.

14 povzeto po: Letno poročilo 2004.

53

Kratkoročne finančne naložbe v lastniške vrednostne papirje drugih podjetij in dolžniške vrednostne papirje podjetij ali države, podjetje ob začetnem merjenju vrednoti po nabavni vrednosti. Namen konsolidiranja kapitala je obračunati delež obvladujoče družbe s sorazmernim deležem kapitala odvisne družbe, ki je last obvladujoče družbe. Pri konsolidiranju se sešteje kapital vseh podjetij v skupini, nato pa se izločijo deleži kapitala, ki se nanašajo na medsebojna razmerja med podjetji v skupini. S postopkom kapitala izločimo oziroma pobotamo dolgoročne finančne naložbe obvladujočega podjetja s kapitalom odvisnega podjetja, katerega lastnik je obvladujoče podjetje. Pri konsolidiranju izločimo sorazmerni del osnovnega kapitala (delniški kapital, kapital z deleži, kapitalska vloga) vplačani presežek kapitala, kapitalskih rezerv, prenesenega čistega dobička ali izgube preteklih let, nerazdeljenega čistega dobička ali izgube poslovnega leta in prevrednotenega popravka kapitala. V konsolidirani BS se dodatno, v enotnem znesku, zajame le preostali del vseh sestavin kapitala odvisnih družb, ki pripada drugim lastnikom in je označen v posebni postavki kot manjšinski kapital odvisnih družb (Cvelbar 2002, 36-37). TERJATVE in OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV - DOLGOVI Terjatve vseh vrst podjetje, ob njihovem nastanku, izkazuje v zneskih, ki so nastali na podlagi ustreznih listin in izhajajo iz njih. Dane predujme, ki jih podjetje daje svojim poslovnim partnerjem se v BS izkazujejo v zvezi s stvarmi, na katere se nanašajo. Tako so dani predujmi za opredmetena osnovna sredstva v isti skupini kot opredmetena osnovna sredstva, dani predujmi za neopredmetena osnovna sredstva so izkazana skupaj z vrednostmi neopredmetenih osnovnih sredstev, dani predujmi za zaloge pa so sestavni del zalog. Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v rednem roku oziroma v celotnem znesku, se štejejo kot dvomljive. Če pa se je zaradi neplačanih terjatev začel tudi sodni postopek, pa jih podjetje uvršča med sporne terjatve. Henkel Slovenija za oblikovanje popravkov vrednosti terjatev uporablja smernice koncerna. Smernice, v primerih plačilne nediscipline, zahtevajo da se vrednost terjatev, katerih zapadlost se giblje med 90 do 180 dni, popravi za 50%. Medtem ko pri zapadlosti nad 180-timi dnevi, velja 100% popravek. Obveznosti podjetje deli na finančne in poslovne ter na kratko- in dolgoročne. Vsi dolgovi se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin, ki izkazujejo njihov nastanek, to pomeni prejem denarnih sredstev ali poplačilo kakega poslovnega dolga. Dolgoročni dolgovi se povečujejo za pripisane obresti ali zmanjšujejo za odplačane zneske in druge poravnave nastalih obveznosti. Knjigovodska vrednost dolgoročnih obveznosti je enaka njihovi izvirni vrednosti, zmanjšani za odplačila glavnice in prenose med kratkoročne obveznosti, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju.

54

Knjigovodska vrednost kratkoročnih obveznosti do virov sredstev je enaka njihovi izvirni vrednosti, popravljeni za njihova povečanja ali zmanjšanja. Med kratkoročne dolgove podjetje sešteva zneske, ki morajo biti poplačani v manj kot letu dni. V KRI ne morejo biti izkazane terjatve in obveznosti med podjetji v skupini, kajti imajo značaj notranjih obračunskih razmerij. V KRI so lahko izkazane samo terjatve in obveznosti do tretjih, od skupine neodvisnih subjektov (SRS 9). Pri izločitvi terjatev in obveznosti, moramo imeti v mislih njihov najširši pojem, to pomeni, da zraven terjatev in obveznosti iz dobav blaga in storitev, mislimo tudi na terjatve za še ne vplačani kapital, dane/prejete predujme, dana/prejeta posojila, druge terjatve, druge vrednostne papirje, aktivne časovne razmejitve, rezervacije, obveznice, druge obveznosti, pasivne časovne razmejitve ter vse druge terjatve in obveznosti do družb v skupini (Vrankar 2002, 5). 7.4 Sklepne ugotovitve Koncern Henkel je svetovno podjetje in eden izmed vodilnih na področju kozmetike, lepil ter pralnih sredstev. Henkel Slovenija d.o.o. spada v skupino Henkel CEE, skupina Henkel CEE pa v skupino Henkel Group oziroma Henkel KGaA. Za koncern velja, da vodi politiko, ki mu zagotavlja konkurenčni položaj na trgu. Organizacijske rešitve, ki se jih poslužujejo, imajo predvsem namen lažje in hitrejše izvedbe, tako da bi bili doseženi učinki toliko boljši. Podobno je tudi na področju računovodstva v podjetju. Da bi delovali v okvirjih zakonov, morajo najti rešitve, ki ustrezajo tako nacionalni zakonodaji po kateri se zgleduje obvladujoče podjetje, kot tudi zakonom v državi, kjer ima svoja odvisna podjetja. Vsako takšno veliko podjetje vzpostavi lastno politiko in pravila, ki jim sledi. Trudijo se, da bi rešitve bile čim boljše ter da bi na ta način zagotovili zahtevano učinkovitost in uspešnost. Na področju računovodstva sta enotni kontni načrt in enotne smernice zbrane v priročniku »Closing Manual« primera, ki kažeta na omenjeno smer politike v podjetju. Za odvisno podjetje se pri takšnem načinu dela pokažejo problemi predvsem pri novostih, ko pa se le-te vpeljejo v vsakdanja opravila, izvedba ne predstavlja več velikega problema.

55

8 SKLEP Vedno bolj kritiziran proces globalizacije se odraža tudi na področju gospodarstva in ekonomije. Podjetja se povečujejo in združujejo, posledično nastajajo sistemi, ki so vedno bolj kompleksni in nepregledni. Za ustrezno uspešnost in učinkovitost takšnih podjetij so potrebne informacije, ki dajejo dejansko sliko o položaju tako posamičnih podjetij, predvsem pa skupine kot celote. Za vodenje takšnih sistemov so namreč potrebne podrobne in celovite informacije, ki pa jih posamični računovodski izkazi, ki so jih podjetja sestavljala do sedaj, ne zagotavljajo več. Konsolidirani računovodski izkazi predstavljajo rešitev za pridobivanje potrebnih podatkov in informacij o skupini, kot da gre za eno samo podjetje. Osnovni cilj izkazov je zagotoviti, delničarjem in drugim udeležencem, informacije o poslovnem rezultatu in finančnem položaju povezanih podjetij. S konsolidacijo se odstrani dvojno izkazovanje določenih postavk tako, da dajejo omenjeni izkazi osnovo, ki je boljše vodilo za poslovne odločitve. V nekaterih državah je proces konsolidacije še v povojih, medtem ko se je v tistih bolj gospodarsko razvitih že pošteno uveljavil in je nepogrešljiv pri zagotavljanju potrebnih informacij. Kljub temu pa se med državami še vedno pojavljajo razlike, tako pri izbiri metod konsolidiranja, kot tudi pri vrednotenju posameznih postavk znotraj konsolidiranih računovodskih izkazov. Potreba po poenotenju je še toliko večja, saj podjetja nastopajo na svetovnih trgih, kjer pa je primerjava zaradi omenjenih razlik nekoliko otežena ali celo nemogoča. Uporabniki informacij zaradi tega ne dobijo želene slike o podjetju, ki jo iščejo. Poenotenje konsolidiranja je možno samo s sprejetjem ustrezne zakonodaje, ki predvideva uporabo enotnih predpisov, se pravi enotnih standardov, načel, smernic ter drugih strokovnih rešitev. Leta 2001 spremenjeni SRS so v Slovenji vpeljali nekaj novosti glede konsolidiranih računovodskih izkazov oziroma glede celotnega procesa konsolidiranja. Skupaj z ZGD predstavljajo podlage za konsolidiranje v Sloveniji. ZGD je uvedel skupinske računovodske izkaze že leta 1993, vendar pa so šele spremembe in dopolnitve skupaj s SRS, pripeljale do natančnejših opredelitev, glede obveznih vrst konsolidiranih računovodskih izkazov, kot tudi glede razkrivanja podatkov v konsolidiranih izkazih. EU se trudi, da bi s sprejeto zakonodajo dosegli raven, ki bi evropskim podjetjem omogočala realno primerjavo s svetovnimi podjetji. Omenjena primerjava bi olajšala delo zunanjim uporabnikom informacij, ki bi se na podlagi sestavljenih posamičnih kot tudi konsolidiranih računovodskih izkazov lahko lažje odločili za investicije v določeno podjetje. S spremembami smernic EU leta 2001, je proces prenove zaživel. Od leta 2005 za podjetja v EU velja, da je uporaba MRS in MSRP obvezna. Nekateri MRS so bili deležni prenove 2001, medtem ko so MSRP izdali aprila 2002. leta. MSRP so zbirka, ki jih je izdal Odbor za mednarodne računovodske standarde, vsebujejo pa MRS, pojasnila SOC, MSRP in pojasnila FRIC. Proces konsolidiranja je zahteven, tako z vidika stroškov, kot tudi s časovnega vidika in vidika potrebnega znanja. Poleg teoretičnega znanja je potrebno poznati še veljavno zakonodajo v državi. Dodaten problem se pojavi, ko imamo opravka z internacionalno

56

skupino, ki povezuje podjetja iz različnih držav. Obvladujoče podjetje mora tako slediti domači, kot tudi tuji zakonodaji, odvisno od tega, kje ima svoja odvisna podjetja. Za odvisno podjetje kot je Henkel Slovenija je značilno, da v konsolidiranju sodeluje samo v takšni meri, kot ji to dopušča obvladujoče podjetje. S tem mislimo predvsem na enotne smernice in navodila, ki veljajo za celotni koncern, kjer so naloge in obveznosti tudi do potankosti določene in definirane. Oblike in vrste računovodskih izkazov, njihova razčlenjenost ter termini za sestavo in oddajo so natančno določeni, tako da odvisno podjetje nima vpliva na tem področju, prej obratno, saj mora skrbno slediti navodilom obvladujoče družbe. Nekoliko večji problemi se pojavijo predvsem, ko je potrebno osvojiti in vpeljati novosti, ki bistveno posegajo v že ustaljeni načina dela. Takšna praksa je zelo pogosta in je rezultat izboljšav, ki jim sledi koncern ali pa je posledica morebitnih zakonskih sprememb in pravil. Enako je sedaj, ko smo priča prehodu na MRS oziroma na MSRP. Podjetja, ki ustrezajo določenim kriterijem, morajo namreč za poslovno leto 2005 sestavljati svoje RI po MRS oziroma po MSRP. Kljub temu pa ni vse tako črno kot se zdi na prvi pogled, kajti tudi odvisno podjetje lahko predlaga morebitne spremembe in rešitve, ki bi olajšale ali kako drugače racionalizirale proces konsolidiranja in računovodenja nasploh. Prepričani smo, da se proces konsolidacije ne bo ustavil na tej stopnji, ki jo poznamo danes, ampak da bo tako kot številna druga področja, doživel spremembe, dopolnitve in nove rešitve, ki bodo zagotavljale še kvalitetnejšo sliko o podjetjih v skupini in skupini kot celoti.

57

9 POVZETEK Konsolidiranje je proces združevanja posameznih računovodskih postavk, ki so sestavina posameznih računovodskih izkazov različnih podjetij, ki so vključena v skupino podjetij oziroma so povezana med seboj in so zato vključena v KRI. Področje konsolidiranja obravnavajo in urejajo posamezni zakoni, standardi in smernice. V nalogi zato prikazujemo področja, ki jih obravnavajo in določajo Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), Slovenski računovodske standarde (SRS) in od vstopa Slovenije v Evropsko unijo (EU) tudi 7. smernico Evropske zveze. Poleg naštetega pa zraven sodijo še Mednarodni računovodski standardi (MRS) in Mednarodni standardi računovodskega poročanja (MSRP). Proces konsolidiranja zahteva podrobno znanje o podjetjih v skupini, kdaj sestavljati konsolidirane izkaze in kdaj ne, katera poročila so poleg konsolidiranje bilance stanja, konsolidiranje izkaza finančnega in poslovnega izida, še potrebna, katere metode vrednotenja se obvladujoče podjetje lahko poslužuje ter kdaj vključiti odvisno podjetje v konsolidirane računovodske izkaze in kdaj ne. Za vsa vprašanja, ki se ob tem pojavljajo, najdemo odgovore v zakonskih in strokovnih podlagah, ki veljajo v neki države. Vsako podjetje ima svoje načine in rešitve, kako doseči cilj, to je sestaviti konsolidirane računovodske izkaze. Henkel Slovenija je odvisno podjetje skupine Henkel CEE in je zato vključeno v skupinske izkaze. S tem razlogom pripravlja izkaze, ki so v nadaljevanju sestave vključeni v konsolidirane izkaze. Na oblike in vrste računovodskih izkazov, njihovo razčlenjenost ter termine za sestavo in oddajo, ki so natančno določeni, odvisno podjetje nima velikega vpliva. Skrbno mora slediti navodilom obvladujočega podjetja. Drugi problem se pojavi, ko je potrebno osvojiti in vpeljati novosti, ki bistveno posegajo na že ustaljeni načina dela in je prilagoditev lahko zelo težavna. KLJUČNE BESEDE: konsolidacija, skupina, obvladujoče podjetje, odvisno podjetje, metode, teorije, Zakon o gospodarskih družbah, Slovenski računovodski standardi, Mednarodni računovodski standardi, 7. smernica Evropske zveze, Evropska unija, Henkel Slovenija, Henkel CEE.

58

Unter dem Begriff konsolidieren versteht man ein Prozess, wo man die Bilanzposten verschiedener Unternehmen die in Konsolidierungskreis gehören, zusammenfasst. Verschiedene Gesetze, Standarden, Normen und Richtlinien ordnen die Konsolidation. In unserem Diplom haben wir Zakon o gospodarskih družbah (ZGD), Slovenske računovodske standarde (SRS), Mednarodne računovodske standarde (MRS), Mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP) und die 7. Richtlinie beachten. Bei der Konsolidierung muß man wiessen, welche Unternehmen gehören zum Konsolidierungskreis, wann ist ein Mutterunternehmen verpflichtet einen Konzerabschluß aufszustellen, was muß ein Mutterunternehmen in einem Konzernabhang alles erklären und welche Tochterunternehmen sind in die Konsolidation beteiligt. Im Konzern findet man verschiedene Arten und Lösungen wie die Konsolidation durhgeführt wird. Henkel Slovenija ist ein Tochterunternehmen in der Henkel CEE Gruppe. Auf die Form und die Art der Konzernbilanz und der Konzern-Gewinn und Verlustrechnung kann man deswegen wenig beeinflussen. Das Mutterunternehmen gibt die Anweisungen aus die die Tochterunternehmen folgen. Verschiedene Neuigkeiten in die Organisation des Rechnungswesens eines Unternehmens können auch ein Problem für Tochterunternehmen verursachen. SCHLÜSSELWÖRTE: die Konsolidation, der Konsolidierungskreis, das Mutterunternehmen, das Tochterunternehmen, die Methode, die Theorie, ZGD, SRS, MRS, MSRP, 7. Richtlinie, die Europäische Union, Henkel Slovenija, Henkel CEE.

59

10 LITERATURA 1. Bohinc, Rado, Borut Bratina in Hilda Marija Pivka. 1999. Pravo gospodarskih družb

Gospodarsko pravo 2. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

2. Brus, Marko. 1998. 4. in 7. smernica: bilančna smernica (1978) in smernica o konsolidiranem zaključku (1983). Podjetje in delo 5, 583.

3. Cvelbar, Uroš. 2002. Uskupinjevanje računovodskih izkazov mednarodne skupine in

primer skupine Kolektor. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

4. Eberhartinger, Eva. 2000. Ertragsteuerliche Konsequenzen der Internationalisierung der Rechnungslegung. Wien: Verlag Orac.

5. Gray, Sidney J., Stephen B. Salter in Lee H. Radebaugh. 2001. Global Accounting and

Control: A Managerial Emphasis. ZDA: John Wiley & Sons.

6. Horvat, Tatjana. 2001. Konsolidirani letni računovodski izkazi. Svetovalec iz Gospodarskega vestnika 12, 62.

7. Horvat, Tatjana. 2004. Celovit prikaz razkritij v letnem poročilu za leto 2004. Revija IKS 31 (11), 105-120.

8. Kapl, Helmut, Karin Bückle, Wolfgang Fugger in Wolfgang Stegmann. 1992. Konsolidierungsleitfaden: Handbuch für die Erstellung und Prüfung von Konzernabschlüsse. Wien: Ueberreuter.

9. Kavčič Slavka. 1999. Prenova izkaza stanja in izkaza ter uvedba izkaza gibanja

kapitala po MRS 1, 14, 33 in 34. Zbornik 31. simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Portorož: Zveza ekonomistov Slovenije in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

10. Koletnik, Franc. 2000. Harmonizacija računovodstva v Evropski zvezi. O računovodstvu, davščinah in financah 15. posvetovanje, 5-26.

11. Koletnik, Franc. 2003. Mednarodno računovodstvo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

12. Kovačič, Cirila. 2002. Računovodski vidik poslovnih združevanj. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

13. Mohr, Franz. 1990. Rechnungslegungsgesetz mit Erläuterungen. Wien: Verlag Orac. 14. Odar, Marjan. 2004. Uveljavljanje mednarodnih standardov ob vstopu Slovenije v EU.

Zbornik referatov 19. posvetovanja Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Maribor. Maribor: Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Maribor.

60

15. Pesek-Jus, Silva. 2003. Projekt PCA (Profit Center Accounting). Henkel-life. Časopis sodelavcev Henkel Slovenija d.o.o. 3, 8.

16. Radebaugh, Lee H. in Sidney J. Gray. 1997. International Accounting and

Multinational Enterprises. 4th Edition. New York: John Wiley & Sons, Inc.

17. Sedma smernica. 1991. Revija o reviziji Revizor 2, 5-27.

18. Šešok, Klemen. 2001. Povezane osebe in problem transfernih cen. Svetovalec iz Gospodarskega vestnika 9, 70.

19. Šinkovec, Janez. 2001. Koncernsko pravo: povezana podjetja. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije.

20. Vezjak, Blanka. 2004a. Uporaba mednarodnih standardov računovodskega poročanja v

Sloveniji. 10. šola računovodstva v Evropski uniji. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

21. Vezjak, Blanka. 2004b. Primerjava SRS 2001 in MSRP 2004. Uvod v SRS in oblike

računovodskih izkazov. Revija o reviziji Revizor 12, 28-46.

22. Volkart, Rudolf. 2001. Rechnungswesen und Informationspolitik. Zürich: Versus Verlag.

23. Vrankar, Mateja. 1995. Izdelovanje konsolidiranih računovodskih izkazov – postopki in zgledi. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

24. Vrankar, Mateja. 2002. 7. računovodska šola konsolidiranja (uskupinjevanja).

Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

25. Vrankar, Mateja. 2004a. Konsolidirani (skupinski) računovodski izkazi. Revija IKS 31 (1-2), 146-183.

26. Vrankar, Mateja. 2004b. Konsolidiranje v razmerah uveljavljanja mednarodnih

standardov. Zbornik referatov 19. posvetovanja Društva računovodij, finančnikov in revizorjev Maribor. Maribor: Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Maribor.

27. Wood, Frank in Alan Sangster. 1999. Business Accounting 2. 8th Edition. Great

Britain: Financial Times Prentice Hall. 28. Zingle, Harry. (2001-2005). Grundlagen der kaufmännischen Rechnungslegung. Kleine

inführung in die wichtigsten Vorschriften [online]. Dostopno na: http://www.zingel.de/index0.htm [08.08.2005].

61

11 VIRI 1. EUR-Lex. 2001. Direktiva 2001/65/ES evropskega parlamenta in sveta. URL:

http://europa.eu.int/eur-lex/lex/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32001L0065:SL:HTML [22.07.2005].

2. IAS Plus - Country Updates - Austria URL:

http://www.iasplus.com/country/austria.htm [05.04. 2005]. 3. Letno poročilo 2004 – Henkel Slovenija d.o.o., Maribor. 4. Mednarodni računovodski standardi. 2001. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov

in revizorjev Slovenije. 5. MSI. Austria - Accounting & auditing requirements. URL: http://www.msi-

network.com/content/doing_business_in_austria_accounting_requirements.asp [13. 04. 2005].

6. Slovenski računovodski standardi. 2001. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in

revizorjev Slovenije. 7. URL: www.henkel.com. 8. URL: www.henkel.si. 9. Zakon o gospodarskih družbah. URL: http://www.dz-

rs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_zakoni.html. 10. Zakon o gospodarskih družbah. URL: http://www.publikum.si/slo/zakonodaja/zgd/. 11. Zakon o računovodstvu gospodarskih družb. URL:

http://www.parlinkom.gv.at/pls/portal/docs/page/PG/DE/XXII/BNR/BNR_00315/FNAMEORIG_032509.HTML].

1

PRILOGA 1: SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC Ajpes Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve BS bilanca stanja EGIZ Evropsko gospodarsko interesno združenje EU Evropska unija GIZ Gospodarsko interesno združenje HGB Handelsgesetzbuch IFI izkaz finančnega izida IPI izkaz poslovnega izida KLO konsolidiranih letnih obračunov KLP konsolidirano letno poročilo KRI konsolidirani računovodski izkazi MSR Mednarodni računovodski standardi MSRP Mednarodni standardi računovodskega poročanja ReLG Rechnungslegungsgesetz RI računovodski izkazi SIR Slovenski inštitut za revizijo SRS Slovenski računovodski standardi US-GAAP Generally Accepted Accounting Principles ZDDPO Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ZGD Zakon o gospodarskih družbah