UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN ...pridelavo rastlin. Reakcija tal se lahko spreminja zaradi razlinih dejavnikov, med katerimi je zelo pomembno tudi gnojenje. Pri previsokih

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Lilijana VERHOVNIK

VPLIV ŽIVINSKIH GNOJIL NA REAKCIJO TAL

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2010

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Univerzitetni študijski program Kmetijstvo

Lilijana VERHOVNIK

VPLIV ŽIVINSKIH GNOJIL NA REAKCIJO TAL

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2010

Verhovnik L. Vpliv živinskih gnojil na reakcijo tal.

Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 II

POPRAVKI:


Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 III

Diplomsko delo je zaklju�ek univerzitetnega študijskega programa Kmetijstvo. Opravljeno je

bilo pod mentorstvom red. prof. dr. Branka KRAMBERGERJA in somentorstvom doc. dr.

Janje KRISTL.

Komisijo za zagovor in oceno diplomskega dela sestavljajo:

Predsednik: izr. prof. dr. Jože NEMEC

Mentor: red. prof. dr. Branko KRAMBERGER

Somentor: doc. dr. Janja KRISTL

Datum zagovora: 1. oktober 2010

Lektor: mag. Ksenija Škorjanc, prof. slov.j.

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Lilijana VERHOVNIK


Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 IV

Vpliv živinskih gnojil na reakcijo tal

UDK: 631.4:631.862(043.2)=863

V letih 2007 in 2008 smo na kmetiji Vrecl v Zgornjih Ho�ah (325 m n.v., 46o 29' 31'' s.g.š., 15o 37' 13'' v.g.d.), na

travinju združbe Lolietum, ugotavljali spremembo pH vrednosti tal v odvisnosti od gnojenja z živinskimi gnojili.

V poskusih (naklju�ni bloki v štirih ponovitvah) smo uporabili dve razli�ni koli�ini gnojevke (obravnavanje 1=

gnojevka velike koli�ine (2,5 GVŽ ha-1) in 48 kg P2O5 (gnojilo hiperkorn), obravnavanje 2 =gnojevka manjše

koli�ine (1,9 GVŽ/ha) in 41 kg P2O5 (gnojilo hiperkorn)) in za primerjavo NPK (obravnavanje 3 =170 kg ha-1 N,

120 kg ha-1 P2O5, 240 kg ha-1 K2O). Ob za�etku izvajanja poskusov je bil pH tal (v 0,1 M KCl) 6,15. Po dveh

letih izvajanja poskusov ni bilo statisti�no zna�ilnih razlik v reakciji tal med obravnavanji. Glede na rezultate

drugih avtorjev lahko pri�akujemo, da bo gnojevka izrazito spremenila reakcijo v smeri nevtralizacije na zelo

kislih ali alkalnih tleh.

Klju�ne besede: pH tal / živinska gnojila / gnojevka


Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 V

Impact of animal manure on the soil pH

In the Vrecl farm at Zgornje Ho�e (325 m a.s.l., 46° 29’ 31” N, 15° 37’ 13” L), in the years of 2007 and 2008 we

studied the impact of animal manuring on the soil pH of grassland of Lolietum multiflorae community The

experiment was designed as randomized blocks with four replications: treatment 1- fertilization with slurry (2.5

AU and 48 kg P2O5 ha-1(fertilizer hypercorn)); treatment 2- fertilization with slurry (1.9 AU and 41 kg P2O5 ha-1

(fertilizer hypercorn)); treatment 3 – NPK mineral fertilizer (170 kg ha-1 N, 120 kg ha-1 P2O5, 240 kg ha-1 K2O).

At the beginning of the experiment the soil pH amounted to 6.15. At the end of experiment no statistically

significant differences in pH values were observed. Considering the results found in literature it can be expected

that fertilization with slurry may have a bigger impact on the neutralization of soil acidity on the very acid or

alkaline soils.

Key words: soil pH/ organic fertilizers/ slurry


Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 VI

KAZALO VSEBINE

1 UVOD.................................................................................................................................1�

1.1� OPREDELITEV PROBLEMA ......................................................................................1�

1.2� DELOVNA HIPOTEZA...............................................................................................2�

2 PREGLED OBJAV ...........................................................................................................3�

2.1 ŽIVINSKA GNOJILA .......................................................................................................3�

2.1.1 Gnojevka................................................................................................................5�

2.1.2 Hlevski gnoj...........................................................................................................7�

2.1.3 Gnojnica ................................................................................................................8�

2.2 REAKCIJA (PH) TAL ................................................................................................9�

2.2.1 Definicija reakcije tal .............................................................................................9�

2.2.2� Vzroki znižanja pH tal.........................................................................................9�

2.2.3 Razvrstitev tal glede na pH vrednosti ...................................................................10�

2.2.4 Reakcija tal in absorpcijski kompleks...................................................................11�

2.2.5 Reakcija tal in dostopnost hranil...........................................................................12�

2.2.6 Indikatorske rastline .............................................................................................12�

2.2.7 Vrste kislosti ........................................................................................................14�

2.2.8 Kalcifikacija (apnenje) tal ....................................................................................15�

2.3 VPLIV ŽIVINSKIH GNOJIL NA REAKCIJO TAL ..............................................16�

3 MATERIAL IN METODE DELA..................................................................................20�

3.1 TLA.............................................................................................................................20�

3.2 METODE DELA ............................................................................................................20�

3.2.1 Zasnova poskusa ..................................................................................................20�

3.2.2 Gnojenje ..............................................................................................................21�

3.2.3 UGOTAVLJANJE REAKCIJE TAL................................................................................22�

3.2.4 METEOROLOŠKI PODATKI .......................................................................................22�

3.2.4.1 Vremenske razmere v letu 2007 ........................................................................22�

3.2.4.2 Vremenske razmere v letu 2008 ........................................................................24�

3.2.5 METODE STATISTI�NE ANALIZE ..............................................................................25�


Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 VII

4 REZULTATI IN RAZPRAVA .......................................................................................26�

4.1 REAKCIJA TAL (PH VREDNOST) ..................................................................................26�

5 SKLEP .............................................................................................................................29�

6 VIRI .................................................................................................................................30�


Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 VIII

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Vsebnost rastlinskih hranil v živinskih gnojilih (v kg t-1oz. kg m-3 pri teko�ih

gnojilih)* (Verbi� in sod. 2006).....................................................................4�

Preglednica 2: � Sestava goveje gnojevke v odvisnosti od intenzivnosti reje (Babnik 2005) ....6�

Preglednica 3: � Razredi reakcij tal glede na obmo�je pH vrednosti (Scheffer in

Schachtschabel 1982) ..................................................................................11�

Preglednica 4: Prevladujo�i kationi in pH obmo�je v razli�nih tleh (Juma 1951 po Muršec

2006)...........................................................................................................12�

Preglednica 5: Indikatorske rastline (Tajnšek 2005) ............................................................13�

Preglednica 6: � Reakcija tal (pH vrednosti) vzor�enih parcelic v poskusu leta 2000 (Maryniuk

2002)...........................................................................................................16�

Preglednica 7: � Okvirne koli�ine hranil (v kg ha-1) v obravnavanjih, ki so bila vklju�ena v

poskus .........................................................................................................21�

Preglednica 8: � Dolgoletno povpre�je temperatur (ºC ) in koli�ine padavin (mm) od leta 1981

do 2000 za meteorološko postajo Maribor. Vir: Statisti�ni urad Republike

Slovenije .....................................................................................................22�

Preglednica 9:�� Povpre�ne mese�ne temperature zraka v ºC in koli�ine padavin v mm za

vremensko postajo Maribor. Vir: ARSO (Mese�ni bilten 2007) ...................23�

Preglednica 10: Povpre�ne mese�ne temperature zraka v ºC in koli�ine padavin v mm za

vremensko postajo Maribor. Vir: ARSO (Mese�ni bilten 2008) ...................24�

Preglednica 11:�Reakcija tal (pH vrednost) v KCl (0,1 mol l-1) v letih 2008 in

2009…………………………………………...............................................26�

Preglednica 12:�Reakcija tal (pH vrednost) v raztopini Ca- acetata (0,5 mol l-1) v letih 2008 in

2009 ............................................................................................................27�


Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 IX

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Vpliv aplikacije perutninskega gnoja na pH, merjen v 1M KCl in v talni

raztopini po 108 dneh. LSD (p� 0,05) (Haynes in Judge 2008) ....................18�

Grafikon 2: Srednje mese�ne temperature in mese�na koli�ina padavin za

meteorološko postajo Maribor po modificiranem Walterjevem in

Gaussenovem klimadiagramu za leto 2007 v razmerju 1 : 4 (Državna

meteorološka služba RS). ............................................................................23�

Grafikon 3: Srednje mese�ne temperature in mese�na koli�ina padavin za

meteorološko postajo Maribor po modificiranem Walterjevem in

Gaussenovem klimadiagramu za leto 2008 v razmerju 1 : 4 (Državna

meteorološka služba RS). ............................................................................25�

Grafikon 4: Vpliv razli�nih živinskih gnojil na pH vrednost po rezultatih drugih

avtorjev .......................................................................................................27�


Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 X

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI

GVŽ glava velike živine

OS organska snov

SS suha snov

sod. sodelavci

N dušik

m2 kvadratni meter

P2O5 fosforjev (V) oksid

K2O kalijev oksid

N-NH4+ dušik v amonijski obliki

ºC stopinj celzija

kg ha-1 kilogram na hektar

GERK grafi�na enota rabe zemljiš�a kmetijskega gospodarstva

KOP kmetijsko okoljska pla�ila za ukrepe osi 2 PRP 2007-2013


Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010 1

1 UVOD

Tla so eden od temeljev življenja. Dajejo hrano in oporo rastlinam, so pogoj za njihovo rast in

razvoj. Rastline pa omogo�ajo preživetje živalim in �loveku.

Tla so površinski del zemeljske skorje, ki pod vplivom litosfere, atmosfere in hidrosfere

dobila novo kvalitativno lastnost- rodovitnost, to je sposobnost, da oskrbujejo rastlino z vodo,

mineralnimi hranili in kisikom ter jim obenem nudijo oporo za rast in razvoj (Prus in sod.

2004).

Ohranjanje humusa v tleh je eden najpomembnejših kazalnikov trajnostne rabe zemljiš�.

Njegovo zmanjšanje namre� negativno vpliva na ve�ino kemi�nih in fizikalnih lastnosti tal.

Med zelo pomembnimi kazalniki rodovitnosti tal je tudi pH vrednost, ki pomembno vpliva na

pridelavo rastlin. Reakcija tal se lahko spreminja zaradi razli�nih dejavnikov, med katerimi je

zelo pomembno tudi gnojenje. Pri previsokih ali prenizkih pH vrednosti je lahko otežen

sprejem dolo�enih hranil v rastlinah, ker ta rastlinska hranila nastopajo v tleh v razli�nih

kemijskih oblikah, ki so odvisne tudi od pH tal.

1.1 Opredelitev problema

Kmetijstvo naj bi ohranjalo rodovitno zemljo in ne povzro�alo škode okolju. Na kmetijah, ki

gospodarijo s travinjem, so obi�ajno na voljo živinska gnojila, ki jih lahko izkoristimo za

gnojenje. Med temi gnojili v praksi na travinju veliko uporabljamo gnojevko, lahko pa tudi

gnojnico ali hlevski gnoj. V slovenski strokovni literaturi je zelo malo napisanega o vplivih

doma�ih živinskih gnojil na reakcijo tal, zato smo želeli ugotoviti, kako vpliva uporaba teh

gnojil, predvsem gnojevke, na spremembe v pH vrednosti tal.



1.2 Delovna hipoteza

Domnevali smo, da uporaba organskih gnojil spreminja pH vrednost tal.



2 PREGLED OBJAV

2.1 Živinska gnojila

Rodovitna (živa, zdrava, vitalna) tla so temelj vsake trajnostno naravnane kmetijske pridelave,

še toliko bolj pa ekološke. Rodovitnost tal je odvisna zlasti od vsebnosti organske snovi

(humusa) v tleh in biološke aktivnosti tal ter primernih postopkov obdelave, kar lahko

dosežemo z vnosom organski gnojil (živinska gnojila, kompost, ostanki predelave pridelkov

na kmetiji kot npr. bu�ne poga�e,…) (Bavec 2009).

Organsko gnojenje oziroma organska snov v tleh je neposredna hrana in vir življenja za

drobnoživi svet v tleh in izboljšuje strukturo tal, s �imer pospešuje nastajanje humusa in

ohranja živico. Organska gnojila v tleh opravljajo tudi dolo�eno zdravilno vlogo: uni�ujejo in

raztapljajo dolo�ene škodljive ali strupene snovi. Pove�ujejo poroznost tal, stabilnost

strukturnih agregatov, odpornost proti vetrni in vodni eroziji in predvsem koristno poljsko

kapaciteto. Hkrati pa zaradi ve�je poroznosti tal, izboljšujejo ostale lastnosti tal in

gospodarjenje z vodo ter olajšajo obdelavo tal.

Tla z ve� organske snovi so rahlejša, lažja za obdelavo in korenine lažje prodirajo po profilu,

manj so izpostavljena eroziji. Organska snov je vir ogljika in energije za talne organizme, ki

sproš�ajo rastlinska hranila in tudi zmanjšujejo prisotnost talnih bolezni, saj koristni

mikroorganizmi prevladajo nad patogenimi. Organska snov zmanjša tudi negativne vplive

okolja na rastline (težke kovine in druge škodljive snovi) (Bavec 2009).

Med organska gnojila prištevamo poleg gnojil živalskega izvora (hlevski gnoj, gnojnica,

gnojevka), še rastlinske ostanke (žetveni in koreninski ostanki, podorine, kompost itd.).

Približno 70-90 % rastlinskih ostankov razkrojijo talne drobnoživke v procesu mineralizacije

do preprostih kemi�nih spojin (nitrati, fosfati, sulfati,…). Ta hranila so enaka tistim iz

mineralnih gnojil. 10-30 % organskih rastlinskih ostankov ne razpade povsem, ampak se po

delnem razkroju spremenijo v humus. Stopnja mineralizacije in humifikacije je odvisna

predvsem od klimatskih razmer, zemljiš�a in razmerja med ogljikom in dušikom (C:N

razmerje). �im ožje je razmerje, tem ve�ja je mineralizacija. Mineralizacijo pospešuje tudi



obdelava tal. K zalogi humusa najve� prispevajo kompost, uležan hlevski gnoj ter žetveni

ostanki, manj pa gnojevka ter podorine. Poraba humusa je tem ve�ja, �im ve�ji je delež

okopavin v kolobarju (Tajnšek 2005).

Pred gnojenjem travne ruše moramo vedeti, kakšna je založenost tal s hranili. Zato je

potrebno vsakih nekaj let opraviti kemi�no analizo tal in sproti voditi zapiske o gnojenju in

pridelkih. Na ta na�in bomo lahko brez težav na�rtovali gnojenje tudi v letih, ko analize o

založenosti s hranili nismo opravili (Leskošek 1993).

Ene izmed temeljnih zahtev kmetijsko okoljskih pla�il (KOP programa) so, da je vsakih pet

let potrebno opraviti kemi�no analizo tal in vsako leto imeti za vsak travnik oziroma vsako

grafi�no enoto rabe zemljiš�a kmetijskega gospodarstva (GERK), izdelan primeren gnojilni

na�rt. Kmetije, ki ne uporabljajo mineralnih gnojil (ekološke kmetije) v letu 2010, tega ne

potrebujejo.

Preglednica 1: Vsebnost rastlinskih hranil v živinskih gnojilih (v kg t-1oz. kg m-3 pri teko�ih gnojilih)* (Verbi� in sod. 2006)

Živinsko gnojilo N P2O5 K2O

Goveji gnoj 3,0 2,9 5,0

Goveja gnojnica 2,0** 0,3 3,3

Goveja gnojevka 4,4 1,6 4,0

Praši�ja gnojevka 5,0 2,7 2,7

Ov�ji gnoj 5,0 3,0 7,0

Konjski gnoj 4,3 3,0 6,0

Kokošji gnoj (suhi kurjeki) 18,0 24 14

* Navedene vsebnosti hranil v živinskih gnojilih predstavljajo koli�ine hranil, ki že vklju�ujejo izgube hranil (N)

med skladiš�enjem.

** Podatek o vsebnosti dušika v goveji gnojnici (2,0 kg m-3) je pridobljen na podlagi rezultatov analiz vzorcev

goveje gnojevke v letu 2005 in se bistveno razlikuje od podatka (7,0 kg m-3), navedenega v Uredbi o mejnih

vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Uradni list RS, 84/2005).

Osnovne vrste organskih gnojil so hlevski gnoj, gnojevka, gnojnica in kompost. Mednje

štejemo tudi podorine, slamo, koreninske in žetvene ostanke ter dolo�ena organska trgovska

gnojila, ki jih delimo na organska gnojila, izdelana iz živinskih gnojil in tista, ki so izdelana iz



drugih organskih materialov in dodatkov.

Gnojenje na ve�ini ekoloških kmetij v Sloveniji temelji na uporabi živinskih gnojil, zato je v

okviru zahtev navskrižne skladnosti, potrebno posebno pozornost posvetiti Standardu za

nitrate. Uredba, ki je pri�ela veljati z letom 2010, je objavljena v Uradnem listu št.7/ 2010.

Upoštevati je potrebno naslednje zahteve in nacionalne predpise, ki se v okviru kontrole

navskrižne skladnosti preverjajo:

• Gnojnice ali gnojevke ni dovoljeno uporabljati na kmetijskih zemljiš�ih brez zelene

odeje od 15. novembra do 15. februarja.

• Gnojenje z gnojevko ali gnojnico na velikih strminah mora biti izvedeno na na�in, da

ne odteka po površini. Kjer pa lahko zaradi neustreznega na�ina nanosa pride do

odtekanja gnojevke ali gnojnice po površinah, tak na�in raznosa ni dovoljen.

• Gnojnica ali gnojevka se ne smeta uporabljati na kmetijskih zemljiš�ih, kjer so tla

nasi�ena z vodo ali poplavljena, zamrznjena ali prekrita z ve� kot 10 cm debelo snežno

odejo in na najožjih vodovarstvenih obmo�jih.

• Na vodovarstvenih obmo�jih se gnojila, glede na vrsto gnojila in zemljiš�a,

uporabljajo le v dolo�enih obdobjih leta.

• Uporaba živinskih gnojil na vodovarstvenih obmo�jih ne presega majhnih koli�in,

dolo�enih v predpisih.

• Letni vnos dušika pri gnojenju z živinskimi gnojili ne sme presegati 170 kg ha-1

kmetijskih zemljiš� v uporabi (Bavec in sod. 2009).

2.1.1 Gnojevka

Gnojevka je mešanica živalskih izlo�kov- blata in se�a. Od 500 kg težke krave dobimo na leto

približno 15 m3 nerazred�ene gnojevke (torej takšne, ki ji nismo dodali vode) (Leskošek

1993).

Nerazred�ena gnojevka vsebuje 90 % vode in 10 % sušine, upoštevati pa moramo tudi

dodatno vodo, ki pride v vsako gnojevko iz razli�nih virov (�iš�enje hleva,…).



�e gnojevka že v gnojni jami ni razred�ena z vodo, moramo to storiti pred razvažanjem. To

pravilo velja posebno za gnojenje travinja z gnojevko. Z red�enjem dosežemo predvsem:

− boljše izkoriš�anje N iz gnojevke,

− zmanjša se nevarnost, da se gnojevka zaskorji na površini in tako deloma zaduši

travno rušo,

− boljše siliranje krme,

− ni nevarnosti, da bi zažgali rušo (Leskošek 1993).

Na travinju je optimalen �as za uporabo gnojevke marca (tik pred za�etkom rasti in tik po

njem). Med rastno dobo pa po vsaki drugi košnji ali paši in sicer med petim in desetim dnem

po rabi. Uporaba gnojevke tik pred pašo ni priporo�ljiva. �e je potrebno, se lahko manjša

koli�ina gnojevke, uporabi tudi po koncu rastnega obdobja.

Dušik iz gnojevke je rastlinam razmeroma hitro dostopen. Kljub temu, da je dovoljeno gnojiti

travnike z gnojevko tudi pozimi (�e tla niso zasnežena ali zamrznjena), priporo�amo zgodnje

spomladansko gnojenje. S tem se približamo �asu, ko rastline potrebujejo dušik, hkrati pa se

izognemo onesnaženju krme (Verbi� in sod. 2006).

Preglednica 2: Sestava goveje gnojevke v odvisnosti od intenzivnosti reje (Babnik 2005)

Zelo intenzivna reja1) Zmerno intenzivna reja2) Ekstenzivna reja3)

SS % 8,5 8,3 8,0

OS % 6,9 6,6 6,2

MgO kg/ m3 1,0 0,9 0,9

P2O5 kg/ m3 1,8 1,5 1,4

K2O kg/ m3 3,9 4,1 4,0

NH4-N kg/ m3 1,9 1,6 1,4

N kg/ m3 3,9 3,5 3,2

Cu g/ m3 5,3 3,2 2,7

Zn g/ m3 24,6 16,3 11,2 Legenda: 1) Zelo intenzivna reja- mle�nost krav v standardni laktaciji nad 7000 kg, intenzivno gnojenje z

mineralnimi gnojili

2) Zmerno intenzivna reja- mle�nost krav v standardni laktaciji med 4500 in 7000 kg, gnojenje z min. gnojili

3) Ekstenzivna reja- mle�nost krav v standardni laktaciji pod 4500 kg, gnojenje z min. gnojili le v majhnih

koli�inah, reja krav dojilj, ekološka reja



Natan�no doziranje hranil z gnojevko je mnogo težje kot z mineralnimi gnojili ali s hlevskim

gnojem, saj v gnojevko pride voda še dodatno iz razli�nih virov in tako ne moremo vedeti,

koliko je razred�ena in s tem, koliko hranil vsebuje. Gnojevko je potrebno pred uporabo

dobro premešati, saj se v gnojni jami razsloji: zgoraj nastane skorja, vmes je redka gnojevka,

spodaj pa usedlina.

2.1.2 Hlevski gnoj

Hlevski gnoj je sestavljen iz živalskega blata, se�a in nastilja (slama, listje itd.). Ena tona

hlevskega gnoja vsebuje približno 75 % vode, 5 kg N, 2,5 kg P2O5, 6 kg K2O, 5 kg CaO, 2 kg

MgO (Leskošek in Miheli� 1998).

V primerjavi z mineralnimi gnojili, hlevski gnoj vsebuje tudi mikroelemente kot so mangan,

baker, bor, molibden in cink, ki so prav tako pomembna hrana za rastline. Koli�ina hranil v

hlevskem gnoju je odvisna predvsem od deleža blata in se�a, pravilnega skladiš�enja, �asa

razvoza in vrste hlevskega gnoja. Ob dobri negi so izgube hlevskega gnoja okrog 20 %, pri

slabi pa okrog 60 %. Fosfor in kalij se iz hlevskega gnoja izkoristita tako dobro kot iz

mineralnih gnojil, dušik pa le 50- 75 %.

Gnojenje s hlevskim gnojem je odvisno od koli�ine, ki ga imamo na razpolago in koli�ine, ki

se na leto mineralizira. Omejena koli�ina dušika, ki jo tlom damo v obliki organskih gnojil je,

170 kg ha-1 N. �as gnojenja s hlevskim gnojem je odvisen predvsem od vrste tal in poljš�ine.

Težjim tlem ga dajemo jeseni, lažjim pa spomladi.

Hlevski gnoj izboljšuje zra�nost težkih in mrzlih tal. V lahkih tleh ima hlevski gnoj

pravzaprav ravno nasprotno vlogo. V njih gnoj veže vodo in rastlinska hranila ter jih s tem

napravi manj »lahka«, torej manj izpostavljena suši in spiranju tal (Leskošek 1993).



2.1.3 Gnojnica

Gnojnica je se� živali in je pogosto pomešana z vodo, ki odteka iz hleva. Gnojnica je

predvsem dušikovo in kalijevo gnojilo, saj fosforja skoraj ne vsebuje.

Dušik je v se�u v kemi�ni spojini, ki ji pravimo se�nina ali urea, v isti obliki torej kot v

rudninskem gnojilu urei. �e je se� na zraku, posebno na toplem, se se�nina kmalu spremeni v

amoniak, ki izhlapeva v zrak. Zato je treba gnojnico �im prej spraviti iz hleva v gnojni�no

jamo, ki pa naj bo �imbolj nepredušno zaprta. Koristno je red�enje gnojnice z vodo; kolikor

ve� je vode v gnojnici, ve� amoniaka lahko gnojnica veže (Leskošek 1993).

Pod gnojiš�e hlevskega gnoja se izteka odcedna gnojnica ali gnojni sok. Takšna gnojnica je

sestavljena iz se�a, pronicajo�ih padavin in teko�ine, ki se sproš�a pri zorenju gnoja. Odcedna

gnojnica vsebuje ve� fosforja in kalija kot gnojnica. Vsa hranila iz gnojnice hitro delujejo. Na

travinju jo uporabljamo razred�eno z vodo, v obla�nem, ne vetrovnem vremenu.



2.2 REAKCIJA (pH) TAL

Reakcija tal, ki jo izražamo s pH vrednostjo, je ena izmed bistvenih lastnosti tal, ki vpliva na

fizikalne, kemi�ne in biološke procese v tleh ter na fiziološke procese v rastlinah. Iz

agronomskega vidika ima reakcija tal pomemben vpliv na prehrano rastlin, saj vpliva na

dostopnost hranil ter na potek mineralizacije organske snovi. Reakcija tal je posledica

številnih dejavnikov in procesov, ki se odvijajo v tleh (Muršec 2006).

2.2.1 Definicija reakcije tal

Reakcijo tal dolo�a koncentracija disociiranih vodikovih ionov in jo izražamo s pH

vrednostjo.

Izraz pH izhaja iz francoskih besed pouvoir hydrogene (mo� vodika). Definicija pH vrednosti

tal je negativni dekadi�ni logaritem koncentracije vodikovih ionov: pH= - log[H+] (Sparks

1996)

2.2.2 Vzroki znižanja pH tal

Na koncentracijo H+ ionov in s tem na reakcijo tal vpliva ve� dejavnikov. Med

najpomembnejše dejavnike spada mati�na podlaga. Na kislih oziroma silikatnih kamninah

nastanejo t.i. kisla tla, na bazi�nih in karbonatnih kamninah pa nevtralna do bazi�na tla.

Proces pedogeneze prav tako vpliva k znižanju pH tal, saj so starejša in sprana tla ponavadi

bolj kisla.

Pomemben vzrok talne kislosti je tudi izpiranje baz kot posledica humidne klime. To velja za

Ca2+ in Mg2+. Letne izgube znašajo 200 kg ha-1 CaO v severovzhodni Sloveniji in do 800 kg

ha-1 CaO v zahodni Sloveniji (Leskošek 1993).

Reakcija tal naraš�a z globino, saj so baze izprane v globlje horizonte, kar pomeni da je pH

vrednost v zgornjem horizontu najnižja. Tudi relief lahko s pomo�jo erozije vpliva na



izpiranje bazi�nih kationov.

S pridelkom odnašamo tudi kalcij in magnezij iz tal. Izguba Ca2+ in Mg2+ še pospešuje

zakisanje tal, kar se kaže pri intenzivni rastlinski pridelavi, �e izgube ne nadomestimo z

gnojenjem (Šifrer 2007).

Organske in anorganske kisline (oksalna, mle�na, fulvinske kisline, ogljikova kislina,…), ki

nastanejo pri mineralizaciji in humifikaciji prispevajo k ve�ji koncentraciji H+ ionov. Kislost

tal pove�uje tudi CO2 v tleh, ki nastaja z dihanjem talnih organizmov. Z vodo tvori CO2

ogljikovo kislino, ki pri disociaciji odda H+ ione. Delež CO2 je v talni atmosferi mnogo ve�ji

kot v ozra�ju. Na kislost tal vplivajo tudi �lovekovi posegi v tla, kot sta gnojenje in obdelava

tal. Reakcija tal se spreminja tudi, �e gnojimo s fiziološko kislimi gnojili, kot npr. z

amonijevim fosfatom in superfosfatom. Onesnaževanje oziroma kisli dež prav tako vpliva na

koncentracijo vodikovih ionov in to zaradi reakcij NOx in SO2, ki so posledica uporabe

fosilnih goriv, prometa, industrije,… (Muršec 2006).

Reakcija tal se spreminja tudi z letnim �asom. Pri ve�ji temperaturi so tla biološko aktivnejša,

kar ima za posledico ve�jo koncentracijo vodikovih ionov. Reakcija tal oz. pH vrednost je

najvišja spomladi, pred za�etkom rastne dobe, nato pa pada do jeseni in se spet dviga do

spomladi.

2.2.3 Razvrstitev tal glede na pH vrednosti

Glede na reakcijo razdelimo tla v ve� razredov. Najve�krat se uporablja razdelitev po Scheffer

in Schachtschabel, ki je podana v preglednici 3.



Preglednica 3: Razredi reakcij tal glede na obmo�je pH vrednosti (Scheffer in Schachtschabel 1982)

Reakcija tal Obmo�je pH vrednosti Reakcija tal Obmo�je pH vrednosti

Nevtralna 7,0

Rahlo kisla 6,0-6,9 Rahlo bazi�na 7,1-8,0

Kisla 5,0-5,9 Bazi�na 8,1-9,0

Mo�no kisla 4,0-4,9 Mo�no bazi�na 9,1-10,0

Zelo mo�no kisla 3,0-3,9 Zelo mo�no bazi�na 10,1-11,0

Ekstremno kisla <3,0 Ekstremno bazi�na >11,0

Vrednosti pH v Sloveniji se gibljejo od 3 do 8 (ekstremi), najve� pa od 5 do 7,5 (merjeno v

KCl). V praksi štejemo k nevtralnim tlem vsa tla s pH vrednostjo v obmo�ju od 6,5 do 7,5. V

Sloveniji v splošnem prevladuje kisla reakcija tal, tako pogosto uporabljamo kar izraz kislost

tal.

2.2.4 Reakcija tal in absorpcijski kompleks

Adsorpcijski kompleks je skupek vseh organskih in anorganskih talnih koloidov, ki lahko

zaradi naboja na svoji površini za�asno vežejo nasprotno nabite ione iz talne raztopine in je v

tesni povezavi z reakcijo talne raztopine. V tleh se nahajajo koloidi z negativnim površinskim

nabojem (glineni minerali). Njihov naboj se kompenzira z vezavo kationov iz talne raztopine

(H+, K+, Na+, Ca2+, Mg2+). Koncentracija ionov v talni raztopini in ionov, vezanih na

sorptivnem delu tal, je med seboj v dinami�nem ravnotežju. �e se v talni raztopini pove�a

koncentracija dolo�enega kationa, le ta izrine druge katione iz adsorpcijskega kompleksa, ki

se vrnejo v talno raztopino.

Tla, ki imajo adsorpcijski kompleks 100% zaseden z bazami in od tega Na predstavlja ve� kot

15%, imenujemo slana tla. Karbonatna tla imajo vsa izmenljiva mesta na sorptivnem delu tal

zasedena z bazami, v tleh pa se nahajajo tudi prosti karbonati (CaCO3), ki so nastali s

preperevanjem mati�ne kamnine (npr. apnenca) (Muršec 2006).



Preglednica 4: Prevladujo�i kationi in pH obmo�je v razli�nih tleh (Juma 1951 po Muršec 2006)

TLA pH obmo�je Prevladujo�i kationi

Slana tla 8,5-10,5 Na+

Karbonatna tla 7,0-8,5 K+, Na+, Ca2+, Mg2+

Kmetijska tla (humidna klima) 5-7 H+, K+, Ca2+, Mg2+, Al(OH)x

Gozdna tla 3,5-5,8 H+,Al3+, Al(OH)x

2.2.5 Reakcija tal in dostopnost hranil

Reakcija tal ima velik vpliv na dostopnost hranil; glede na pH talne raztopine nastopajo

rastlinska hranila oz. elementi v razli�nih oblikah. Rastline sprejemajo hranila samo v

dolo�enih oblikah oz. sprejemajo nekatere oblike hranil lažje kot druge. V splošnem velja, da

so vsa glavna hranila v humidni klimi (npr. v Sloveniji) rastlinam najbolj dostopna v rahlo

kislem do nevtralnem pH obmo�ju (pH od 5-7). Elementi v sledovih (ve�ina mikrohranil) pa

so bolj dostopni v kislem obmo�ju. V kislih tleh lahko prebitek H+in Al3+ ionov v talni

raztopini izpodrine adsorpcijsko vezane katione Ca2+,Mg2+, K+, Na+ in druge v talno

raztopino, od koder se lahko izperejo (Šifrer 2007).

2.2.6 Indikatorske rastline

Na reakcijo tal lahko sklepamo že po združbi rastlin, ki uspevajo na nekem rastiš�u. Vsaka

rastlinska vrsta najbolje uspeva v dolo�enem pH obmo�ju. Nekatere rastline in rastlinske

združbe najdemo le na kislih tleh (acidofilne rastline), druge le na bazi�nih tleh (bazifilne

rastline). Za številne rastlinske vrste je najugodnejša pH vrednost 6,0-7,0.



Preglednica 5: Indikatorske rastline (Tajnšek 2005)

Acidofilne rastline Bazifilne rastline

Opozarjajo na pomanjkanje apna v tleh:

Rumex acetosella L. - mala kislica

Spergula arvensis L.- njivski osat

Viola tricolor L.- divja vijolica

Trifolium arvense L.- njivska detelja

Napovedovalci apna:

Skupina ostrožnika

Dephinium consolida L.- ostrožnica

Melandrium noctiflora Roehl. - mo�ni slizek

Galium tricornutum L. - trirogljata lakota

Skupina kolenke

Sherardia arvensis L.- njivska rde�ina

Avena fatua L. - gluhi oves

Medicago lupulina L. - hmeljna meteljka

Lathyrus tuberosus L. - gomoljasti grahor

Pleveli, ki najbolje uspevajo na kislih tleh:

Združba kamilice

Matricaria chamomilla L. - prava kamilica

Združba redkve

Raphanus raphanistrum L. - njivska redkev

Pleveli, ki najbolje uspevajo na apnenih tleh:

Skupina njivske gorjušice

Sinapis arvensis L.- njivska gorjušica

Papaver rhoeas L. - poljski mak

Veronica persica L. - perzijski jeti�nik

Lamium purpureum L.- škrlatno rde�a mrtva kopriva

Lamuim namplexicule L.- njivska mrtva kopriva

Skupina škrbinke ali mle�a

Sonchus arvensis L.- njivska škrbinka

Ranunculus arvensis L. - njivka zlatica

Atriplex patula L. - navadna loboda

Pleveli napovedovalci kislih tal:

Skupina mešica:

Scleranthus annuus L.- enoletni meši�

Spergula arvensis L.- njivski oklast

Rumex acetostella L. - mala kislica

Skupina zebrata

Galeopsis tetrahit L. - navadni zebrat

Stachys arvensis L.- njivski �išljak

Lycopsis arvensis L. - njivska zavratnica



2.2.7 Vrste kislosti

Glede na to, kje se nahajajo H+ioni, ki dolo�ajo reakcijo tal, lo�imo ve� vrst kislosti tal.

2.2.7.1 Aktivna kislost

Aktivna kislost zajema koncentracijo vodikovih ionov samo v talni raztopini in ne upošteva

adsorpcijsko vezanih vodikovih ionov. V laboratoriju jo dolo�ijo v vodni suspenziji tal

(razmerje tla: deionizirana voda= 1:2,5) (Sparks 1996).

2.2.7.2 Potencialna kislost

Potencialna kislost zajema poleg vodikovih ionov v talni raztopini, še adsorptivno vezane H+

ione na sorptivnem kompleksu tal in je lahko za celo pH enoto nižja od aktivne.

Najve�krat jo dolo�imo z uporabo KCl raztopine (lahko tudi CaCl2 in NaCl). K+ioni

izpodrinejo H+ ione iz adsorpcijskega kompleksa v talno raztopino, kjer jih lahko pomerimo.

V zelo kislih tleh (pH< 5,0) k potencialni kislosti prispevajo tudi Al3+ ioni. V kislih pogojih so

namre� glineni minerali neobstojni in razpadajo. Pri tem se iz kristalne rešetke sproš�ajo Al3+

ioni, ki se lahko adsorpcijsko vežejo na talne koloide oz. se kasneje ponovno sprostijo v talno

raztopino, kjer povzro�ajo disociacijo H+ ionov (Sparks 1996).

2.1.7.3 Hidrolitska kislost

Hidrolitska kislost je potencialna kislost, ki predstavlja izmenljive kisle katione (H+ in Al3+)

na sorptivnem delu tal. Dolo�amo jo s pomo�jo hidrolitsko alkalnih soli (Ca(CHCOO3)2) in jo

izražamo v cmol(+) kg-1tal (v�asih so uporabljali enoto mekv/100 g tal). S pomo�jo

hidrolitske kislosti dolo�amo potrebo po apnenju (Sparks 1996).



2.2.8 Kalcifikacija (apnenje) tal

Kalcij je rastlinsko hranilo in pomemben dejavnik zvišanja pH tal in izboljšanja rodovitnosti

tal. V tleh nevtralizira kisline in pospešuje sprejemanje hranilnih snovi za rastline. Iz tal se

izgublja kot posledica izpiranja v podtalje, del pa tudi s samim pridelkom. Zaradi tega je

potrebno tla kalcificirati (Bavec 2003).

Z apnenjem izboljšamo mikrobiološko aktivnost v tleh in strukturo tal, vplivamo na boljšo

preskrbo tal s Ca, Mg in Mo, zmanjšamo toksi�ne u�inke Al, Mn in Fe, dosežemo boljšo

dostopnost fosforja in ve�jo u�inkovitost kalija pri prehrani rastlin. Pred apnenjem moramo

predhodno izmeriti pH vrednost tal, s tem se prepri�amo ali je apnenje res potrebno. Za

dolo�evanje potreb po apnenju moramo poleg pH vrednosti, poznati tudi teksturo in kationsko

izmenjalno kapaciteto (CEC) tal, hkrati pa moramo upoštevati vrsto sredstva za apnenje. Za

kalcifikacijo tal uporabljamo drobno mlete apnence in dolomite, laporje in saturacijski mulj,

pepel razli�nih vrst lesa, kostno moko, mleti surovi fosfat, Thomasovo žlindro, cestno blato z

apnen�astih cest, apneni dušik. Za hitro zvišanje pH vrednosti pa uporabljamo žgano ali

hidratizirano apno, vendar pri uporabi teh, uni�imo mikro floro in favno v tleh. �e želimo pH

vrednost v tleh le malo povišati reakcijo tal lahko uporabimo Dandanes se v tujih strokovnih

literaturah sre�amo z razli�nimi študijami, ki so dokazale, da uporaba organskih oz. živinskih

gnojil prav tako izboljša kemijske lastnosti tal in korekcijo prenizke ali previsoke pH

vrednosti tal.

U�inek apnenja se pokaže šele �ez nekaj mesecev, zato naj bi z izvajanjem apnenja pri�eli

prav toliko �asa pred setvijo oz. sajenjem. Ker se Ca težko premeš�a po talnem profilu, je

zaradi hitrejšega u�inka, Ca-surovino dobro zadelati v tla. Pri u�inku uporabe omenjenih

sredstev za apnenje, je potrebna tudi granulacija (bolj kot je Ca-surovina fino mleta, hitreje bo

delovala), s katero se prilagajamo teksturi tal. Upoštevati je treba tudi termin gnojenja z

organskimi in mineralnimi gnojili, saj naj bi zaradi pravilnega u�inka gnojil, apnili vsaj 2-3

tedne pred njihovo aplikacijo. V primeru humidne klime moramo zaradi izpiranja Ca

postopek apnenja ponoviti na 3-5 let (Muršec 2006).



2.3 VPLIV ŽIVINSKIH GNOJIL NA REAKCIJO TAL

Živinska gnojila, ki vsebujejo veliko organske snovi dolgoro�no ve�inoma tla nevtralizirajo in

delujejo kot pufer proti spremembam reakcije tal, medtem ko lahko tista gnojila z zelo malo

organske snovi in veliko amoniaka, dolgoro�no zaradi nitrifikacije dušika tla tudi zakisujejo

(Schoenau 2004).

Martyniuk in sod. (2002) v mikro poskusih na Poljskem poro�ajo o bistvenem izboljšanju

mikrobnih, biokemijskih in kemi�nih lastnostih tal pri dolgoro�nem gnojenju z gnojevko v

primerjavi z uporabo NPK gnojil. Jeseni 1972 je bila pH vrednost parcelic ilovnato-peš�enih

tal 6,1. Od pomladi 1973 do pomladi 1989 so bile parcelice enkrat letno gnojene z 4

razli�nimi koli�inami gnojevke in sicer: S1= 25 m3, S2= 50 m3, S3= 100 m3 in S4= 200 m3

(glej preglednico 6). Za primerjavo so drugo skupino parcelic gnojili tudi z 4 razli�nimi

koli�inami NPK in sicer: MF1= 100 kg N, 50 kg P2O5, 100 kg K2O, MF2= 2x MF1, MF3=

3xMF1 in MF4= 4xMF1. Leta 1990 so prenehali z gnojenjem z gnojevko in vse parcelice

naprej gnojili z NPK. Spomladi 2000 (10 let zatem) so odvzeli vzorce iz parcelic gnojenih z

S2, S3, S4, MF2 in MF3, ki so pokazali razlike v pH vrednosti (preglednica 6):

Preglednica 6: Reakcija tal (pH vrednosti) vzor�enih parcelic v poskusu leta 2000 (Maryniuk, 2002)

Na�in gnojenja pH vrednost

S2 (50 m3) 6,5

S3 (100 m3) 6,2

S4 (200 m3) 6,4

MF2(200 kg N, 100 kg P2O5, 200 kg K2O ) 6,0

MF3(300 kg N, 150 kg P2O5, 300 kg K2O ) 6,0

Legenda: S= gnojevka, MF= mineralno gnojilo

V teh poskusih so prišli do sklepov, da dolgoro�no gnojenje z gnojevko, bistveno pove�a pH

vrednost v smeri nevtralnosti. V primerjavi z gnojevko, pa gnojenje z mineralnimi gnojili,

celo malenkost zmanjša pH vrednost oz. zakisuje tla.



V laboratorijski študiji Dendoowen in sod. (1998) poro�ajo o takojšnjem povišanju pH

vrednosti po aplikaciji praši�je gnojevke iz 6,2 na 7,2. Po 3 dneh je narasla na 8,3 in po 28

dnevih se je znižala na 7,4.

Whalen (2000) navaja, da tla ponavadi razkisujemo z apnenjem, vendar lahko tudi hlevski

gnoj poviša pH vrednost tal.

Whalen in sod. (2000) v 8- tedenski študiji v Kanadi poro�ajo o takojšnjem pove�anju pH

vrednosti po gnojenju s svežim hlevskim gnojem. U�inek gnojenja s svežim hlevskim gnojem

na kislost tal in dostopnost hranil je bil opravljen na dveh kislih tleh in sicer Beaverlodge in

Fort Vermillion v Alberti, Kanada. Po najvišji aplikaciji (40g hlevskega gnoja na kg zemlje)

hlevskega gnoja je bila pH vrednost takoj bistveno višja in sicer pH vrednost kislih tal iz

Beaverlodge se je zvišala iz 4,8 na 6, medtem ko se je iz Fort Vermilliona zvišala iz 5,5 na

6,3. V tej študiji so dokazali, da hlevski gnoj kratkoro�no pove�a pH vrednost, �e se uporablja

na kislih tleh.

Podobne študije pa so izvajali tudi na alkalnih tleh, Chang in sod. (1991) poro�ajo o padcu pH

vrednosti za 0,3 do 0,7 na alkalnih tleh (pH 7,8) po 11 letih gnojenja s hlevskim gnojem.

Appireddy in sod. (2008) so ugotavljali vpliv hlevskega gnoja na spremembo pH vrednosti v

Almori, Indija. Poskus so izvajali na kmetiji na nadmorski višini 1250 m od 2005-2006, pH

vrednost tal poskusne parcelice je bila na za�etku 7,2. Po 2 letih gnojenja s hlevskim gnojem

pa se je znižala na 6,85 in tako so prišli do zaklju�ka, da živinska gnojila izboljšajo pH tal.

Eneji in sod. (2003) so izvedli poskuse na razli�nih kislih tleh, katerim so dodajali hlevski

gnoj. V dveh tipih tal ni bilo bistvenih razlik, pH vrednost pa se je bistveno zvišala po

aplikaciji s hlevskim gnojem v drugih dveh tipih tal.

Haynes in Judge (2008) sta izvajala poskuse na predpostavki, da se lahko z aplikacijo

živinskega gnoja zmanjša kislost tal. Uporabljeni so bili vzorci kisle zemlje (pH 4,2) iz Južne

Afrike z mesta, kjer se do poskusov ni gnojilo, ne apnilo. Eksperiment je trajal 108 dni.



Grafikon 1: Vpliv aplikacije perutninskega gnoja na pH, merjen v 1M KCl in v talni

raztopini po 108 dneh. LSD (p� 0,05) (Haynes in Judge 2008)

Po aplikaciji perutninskega gnoja se je pH vrednost izmerjena v raztopini KCl bistveno

zvišala v 0-5 cm plasti zemlje. Statisti�no zna�ilna razlika v povišanju pH vrednosti je bila

tudi v 5-15 cm plasti zemlje, v globljih plasteh zemlje pa ni bilo statisti�no zna�ilnih razlik.

Dolgoro�ni vpliv hlevskega gnoja na pH vrednost tal je odvisen od vrste uporabljenega gnoja

in zna�ilnosti tal (Whalen 2002).

King in sod. (1990) poro�ajo, da je sprememba pH vrednosti tal, ki je bila pred gnojenjem 5,4

odvisna od koli�ine uporabljenega gnoja. Pri uporabljeni mali in srednji koli�ini se je pH

vrednost zvišala za 0,4 do 0,5. Pri uporabljeni veliki koli�ini, pa se je pH vrednost znižala za

0,3.

O pove�anju pH vrednosti kislih tal po aplikaciji svežega ali kompostiranega hlevskega gnoja

poro�ajo še ostale študije - Warren in Fonteno 1993; Iyamuremye in sod. 1996; Cooper in

Wasrman 1997; O,Hallorans in sod. 1997; Whalen in sod. 2000 (Whalen 2002).



Nekatere študije so primerjale u�inke hlevskega gnoja, NPK in kombinacije hlevski gnoj-

NPK na kemijske lastnosti kislih tal. Okwuagwu in sod. (2003) so dokazali, da uporaba

organskih gnojil izboljša kemijske lastnosti kislih tal (pH 5,38), vendar bolje izboljša gnojenje

s kombinacijo hlevski gnoj- NPK, kot pa gnojenje s hlevskim gnojem ali NPK samim. Vpliv

gnojenja z organskimi gnojili na spremembo kislosti tal so ugotavljali tudi v Sloveniji. Šifrer

(2007) je v diplomski nalogi v poskusih IOSDV Raki�an in Jable domneval, da bo v sistemih

gospodarjenja s hlevskim gnojem kislost tal ve�ja, kot v sistemih gospodarjenja s slamo kot

podorino. Domneve ni potrdil.



3 MATERIAL IN METODE DELA

Na kmetiji Vrecl v Zgornjih Ho�ah (325 m n.v., 46o 29' 31'' s.g.š., 15o 37' 13'' v.g.d.) smo

spomladi 2007 zasnovali travniške mikroposkuse in jih izvajali do jeseni 2008. Poskusi so bili

izvedeni na travinju z dolgoletno intenzivno pašno kosno rabo izkoriš�anem travinju, združbe

Lolietum.

3.1 Tla

Tla so distri�na rjava (podtip »na deluviju« in varieteta »oglajena«- oznaka PKE na pedološki

karti 759). Za ta tip je zna�ilno, da nastanejo na nekarbonatni podlagi pod vplivom

padavinske vode, ki prosto odte�e skozi talni profil. Po teksturi so srednje težka, peš�eno

ilovnata tla, v sušnih razmerah pa nudijo rastlinam ve� dostopne vode (Stepan�i� in sod.

1998).

Tla so ob nastavitvi poskusa, po opravljeni AL kemijski analizi, vsebovala 11,98 mg P2O5 100

g-1 tal in 12,7 mg K2O 100 g-1 tal. Za�etna pH vrednost tal izmerjena v raztopini KCl (0,1 mol

l-1) je bila 6,15 in v raztopini Ca-acetata (0,5 mol l-1) 6,71. Povpre�na vsebnost organske snovi

je bila 6,10 %.

3.2 Metode dela

3.2.1 Zasnova poskusa

V poskusih so sicer bila prou�evana gnojenja pri razli�nih na�inih rabe ruše (pašna, pašno

kosna, 3- kosna, 4- kosna), ker pa na�ini rabe niso vplivali na pH tal, so podatki združeni in

obdelani kot poskus, z razli�nimi na�ini gnojenja v 16 ponovitvah (naklju�ni bloki). Velikost

posamezne parcelice je bila 25 m2 (5 m x 5 m).



3.2.2 Gnojenje

Prou�evana obravnavanja so bila naslednja:

1- gnojevka velike koli�ine (2,5 GVŽ ha-1) + 150 kg hiperkorna (26% P2O5) ha-1

2- gnojevka manjše koli�ine (1,9 GVŽ ha-1) + 120 kg hiperkorna (26% P2O5) ha-1

3- NPK (170 kg ha-1 N, 120 kg ha-1 P2O5, 240 kg ha-1 K2O)

Gnojili smo na tri na�ine (razli�na obravnavanja), kot je predstavljeno v preglednici 7. Prvi

na�in gnojenja je bil maksimalno dovoljena koli�ina živinskih gnojil (glede na skupno

koli�ino dušika oziroma obremenitev površine s številom 2,5 GVŽ ha-1 ) in z v ekološki

pridelavi dovoljenimi rudninskimi hranili. Drugi na�in gnojenja je bila gnojevka manjše

koli�ine (20 % nižji odmerki hranil), kar je maksimalno dovoljeno gnojenje v ekološki

pridelavi, kjer uporabljajo samo živinska gnojila iz doma�e kmetije (obremenitev površin s

številom živali 1,9 GVŽ ha-1 ) in prav tako z v ekološki pridelavi dovoljenimi rudninskimi

hranili. Tretji na�in gnojenja pa so bila mineralna gnojila.

Gnojevka je vsebovala 5,22 kg N (od tega je ½ N-NH4), 1,96 kg P2O5 in 8,2 kg K2O v m3 z

10 % sušine. Glede na pri�akovane izgube N pri aplikaciji gnojevke (15 %),so v preglednici 7

prikazane okvirne koli�ine hranil, dodanih pri gnojenju.

Preglednica 7: Okvirne koli�ine hranil (v kg ha-1) v obravnavanjih, ki so bila vklju�ena v poskus

gnojevka je ob aplikaciji vsebovala do 5% sušine (*)

Gnojevka* Mineralna gnojila

Obravnavanje 1

167 N

72 P2O5

312 K2O

48 P2O5

Obravnavanje 2

136 N

59 P2O5

254 K2O

41 P2O5

Obravnavanje 3 /

170 N

120 P2O5

240 K2O



3.2.3 Ugotavljanje reakcije tal

Vzorec tal, ki smo ga predhodno odvzeli na poskusnih parcelicah, posušimo, zmeljemo in

presejemo skozi 2 mm sito. Stehtamo 10 g vzorca tal in dodamo 25 mL reagenta (deionizirana

voda za aktivno kislost; KCl za potencialno kislost; Ca-acetat za hidrolitsko kislost) in

pustimo stati preko no�i. Naslednji dan ponovno premešamo in pH vrednost izmerimo na pH

metru, ki ga predhodno umerimo s kalibracijskima pufroma 4.0 in 7.0 (Sparks 1996).

Vzorce zemlje poskusnih parcelic smo odvzeli v za�etku poskusa, torej spomladi 2007,

novembra 2008 in julija 2009.

3.2.4 Meteorološki podatki

3.2.4.1 Vremenske razmere v letu 2007

Dolgoletna povpre�na letna temperatura za Maribor znaša 10,6 ºC. Najhladneje je meseca

januarja, kjer se dolgoletne mese�ne temperature gibljejo okoli – 0,25 ºC, najtopleje pa v

mesecu juliju (20,5 ºC) (preglednica 8). Najve� padavin pade v mesecu avgustu (120,5 mm),

najmanj pa v januarju (38,5 mm).

Preglednica 8: Dolgoletno povpre�je temperatur (ºC ) in koli�ine padavin (mm) od leta 1981

do 2000 za meteorološko postajo Maribor. Vir: Statisti�ni urad Republike

Slovenije

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december

Povp temp. v ºC (1981- 2000) -0,25 4,4 5,8 10,6 15,5 18,4 20,5 20,1 15,8 10,6 4,5 0,8

padavine v mm (1981-2000) 38,5 46,5 66 69 100 126 109,5 120,5 104 104 90 76



Leto 2007 je bilo nadpovpre�no toplo, koli�ina padavin pa je bila neenakomerno razdeljena.

Najve�ji delež le-teh je padel v obdobju od maja do septembra. Kot je razvidno iz preglednice

9, je v letu 2007 v Mariboru padlo skupno 956 mm padavin, najve� jih je padlo meseca

septembra (173 mm), najmanj pa v aprilu (10 mm).


vremensko postajo Maribor. Vir: ARSO (Mese�ni bilten 2007)


temp. (ºC) 4,6 5,8 8 13,7 17,2 21,2 22,4 20,2 13,9 9,5 4,6 -0,5

padavine (mm) 42 39 113 10 143 60 113 129 173 71 26 46

05

101520253035404550

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

povp

re�

ne te

mpe

ratu

re

020406080100120140160180200

koli�

ina

pada

vin

povpre�ne temperature vsota padavin

Grafikon 2: Srednje mese�ne temperature in mese�na koli�ina padavin za meteorološko

postajo Maribor po modificiranem Walterjevem in Gaussenovem

klimadiagramu za leto 2007 v razmerju 1 : 4 (Državna meteorološka služba

RS).



Iz grafikona 2 je razvidno, da sta se v letu 2007 pojavili dve sušni obdobji. Prvo se je pojavilo

v za�etku aprila in je trajalo do konca maja, drugo pa se je za�elo v sredini julija ter trajalo do

konca tega meseca.

3.2.4.2 Vremenske razmere v letu 2008

Glede na dolgoletno povpre�je se je leto 2008 za�elo z neobi�ajno milima januarjem in

februarjem, poletje so zaznamovala številna mo�na neurja. V primerjavi s prejšnjim letom, je

leta 2008 padlo 61 mm padavin manj. Oktobra in ve�ino novembra je primanjkovalo padavin,

obilne pa so bile spet ob koncu novembra in za�etku decembra. Temperature so se povzpele

najvišje avgusta (20,7 ºC), najnižje pa decembra (1,9 ºC).


vremensko postajo Maribor. Vir: ARSO (Mese�ni bilten 2008)


temp. (ºC) 2,8 4,5 6,1 11,0 16,9 20,2 21,3 20,7 14,9 11,6 6,2 1,9

padavine (mm) 2 15 95 39 73 135 149 134 61 44 46 102



05

101520253035404550

jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec

povp

re�

ne te

mpe

ratu

re

020406080100120140160180200

koli�

ina

pada

vin

povpre�ne temperature padavine

Grafikon 3: Srednje mese�ne temperature in mese�na koli�ina padavin za meteorološko

postajo Maribor po modificiranem Walterjevem in Gaussenovem

klimadiagramu za leto 2008 v razmerju 1 : 4 (Državna meteorološka služba

RS).

Kot je razvidno iz grafikona 3, v letu 2008 ni bilo sušnega obdobja, padavine so bile obilne v

obdobju od maja so septembra.

3.2.5 Metode statisti�ne analize

Podatki so bili obdelani s programom Microsoft Excel 2003. Statisti�no obdelavo podatkov

smo izvedli s programom SPSS (Ver. 14.0). Razlike med aritmeti�nimi sredinami smo po

izvedeni analizi variance, testirali s testom mnogoterih primerjav (LSD test, p� 0,05).



4 REZULTATI IN RAZPRAVA

4.1 Reakcija tal (pH vrednost)

V preglednici 11 je prikazana pH vrednost izmerjena v raztopini KCl (0,1 mol l-1) v letu 2008

in 2009. Upoštevajo� 5 % tveganje ni bilo statisti�no signifikantnih razlik v pH vrednosti med

gnojenjem z gnojevko velike koli�ine, gnojevko manjše koli�ine in NPK v obeh letih

poskusa. Poudarimo pa lahko, da so vsa tri obravnavanja nekoliko pove�ala pH vrednost tal

glede na za�etno stanje (6,15).

Preglednica 11: Reakcija tal (pH vrednost) v KCl (0,1 mol l-1) v letih 2008 in 2009

pH v KCl

Obravnavanje leto 2008 leto 2009

1 6,43a 6,34a

2 6,37a 6,29a

3 6,41a 6,28a

Legenda: 1= gnojevka velike koli�ine (2,5 GVŽ/ha) + 48 kg hiperkorna (26% P2O5) ha-1, 2= gnojevka manjše

koli�ine (1,9 GVŽ/ha) + 41 kg hiperkorna (26% P2O5) ha-1, 3= NPK (170 kg ha-1 N, 120 kg ha-1 P2O5, 240 kg ha-

1 K2O). Vrednosti, ozna�ene z isto �rko v istem stolpcu, se med seboj statisti�no signifikantno ne razlikujejo

(LSD test; P�0,05)

Reakcija tal (pH vrednost), izmerjena v raztopini Ca-acetata v obeh letih poskusa, je

prikazana v preglednici 12. V pH vrednosti med gnojenjem z gnojevko velike koli�ine,

gnojevko manjše koli�ine in NPK, pri upoštevanem 5 % tveganju, ni bilo statisti�no

signifikantnih razlik v letu 2008 in letu 2009. Tudi pH izmerjen v Ca- acetatu je bil glede na

za�etno stanje (6,71) nekoliko višji pri vseh obravnavanjih.



4,24,44,64,8

55,25,45,65,8

66,26,46,66,8

77,27,47,67,8

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11

Preglednica 12: Reakcija tal (pH vrednost) v raztopini Ca- acetata (0,5 mol l-1) v letih 2008 in 2009

pH v Ca- acetatu

Obravnavanje leto 2008 leto 2009

1 6,84a 6,80a

2 6,80a 6,79a

3 6,82a 6,80a

Legenda: 1= gnojevka velike koli�ine (2,5 GVŽ/ha) + 48 kg hiperkorna (26% P2O5) ha-1, 2= gnojevka manjše

koli�ine (1,9 GVŽ/ha) + 41 kg hiperkorna (26% P2O5) ha-1, 3= NPK (170 kg ha-1 N, 120 kg ha-1 P2O5, 240 kg ha-

1 K2O). Vrednosti, ozna�ene z isto �rko v istem stolpcu, se med seboj statisti�no signifikantno ne razlikujejo

(LSD test; P�0,05)

Grafikon 4: Vpliv razli�nih živinskih gnojil na pH

vrednost tal po rezultatih drugih raziskovalcev

AVTOR Trajanje poskusa

1 Martyniuk (2002) 27 let

2 Whalen (2000) 8 tednov

3 Whalen (2000) 8 tednov

4 Chang (1991) 11 let

5 Dendoowen (1998) 28 dni

6 Appireddy (2008) 2 leti

7 King (1990) 11 let

8 Haynes & Judge (2008) 108 dni



Hlevski gnoj

Gnojevka

Nevtralen pH

� Za�etni pH

� Kon�ni pH



Analiza rezultatov (grafikon 4) drugih raziskovalcev, ki so izvajali poskuse gnojenja z

razli�nimi vrstami živinskih gnojil (v ve�ini poskusov so uporabljali hlevski gnoj,

kombinacije hlevskega gnoja in mineralnih gnojil, manj pa najdemo poskusov uporabe

gnojevke ali gnojnice) kaže, da uporaba hlevskega gnoja in gnojevke vodi k nevtraliziranju

pH vrednosti tal. Sicer je potrebno pripomniti, da je ve�ji del analiziranih poskusov

opravljenih na kislih tleh, ki pa je tudi v Sloveniji pogostejši tip tal glede na pH vrednost.

Razloge, zakaj v našem poskusu gnojevka glede na NPK gnojilo ni statisti�no zna�ilno

spremenila pH vrednosti tal, lahko iš�emo predvsem v dejstvu, da smo poskus izvajali na le

rahlo kislih tleh, kjer je kmet že vsa leta pred za�etkom izvajanja poskusov intenzivno

uporabljal gnojevko za gnojenje travinja. Rezultate drugih raziskovalcev pa potrjujejo

rezultati, da je gnojevka tudi v našem poskusu nekoliko zvišala za�etno pH vrednost tal, ki

smo jo izmerili pred izvajanjem poskusa.



5 SKLEP

V uvodu predstavljeno hipotezo, da živinska gnojila spreminjajo pH vrednost tal, lahko

potrdimo tako na osnovi raziskav drugih avtorjev, kot tudi rezultatov našega poskusa. Vendar

v našem poskusu nismo mogli dokazati razlik v delovanju gnojevke glede na uporabo NPK

gnojila. To razliko bi bilo mogo�e pri�akovati v poskusih na izrazito kislih ali bazi�nih tleh,

ob daljšem obdobju izvajanja poskusov.



6 VIRI

1. Appireddy GK, Saha S, Mina BL, Kundu S, Selvakumar G, Gupta HS. 2008. Effect of

organic manures and integrated nutrient management on yield potential of bell pepper

(Capsicum annum) varieties and on soil properties. Archives of Agronomy and Soil

Science, 2: 127-137.

2. Babnik D. in sod. 2005. Sestava živinskih gnojil v Sloveniji (elektronski vir)

www.kgzs-ms.si/users_slike/metkab/ZED06/27Babnik.pdf (6 maj 2010)

3. Bavec M. in sod. 2009. Sredstva in smernice za ekološko kmetijstvo. Maribor,

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Inštitut za ekološko kmetijstvo: 32-42

str.

4. Dendoowen L, Bonhomme R, Merckx R, Vlassak K. 1998. N dynamics and sources of

NO production following pig slurry aplication to a loamy soil. Biol. Fertil. Soils, 26:

224-228

5. Državna meteorološka služba RS.

http://www.meteo.si (10 maj 2010)

6. Effects of manure on soil and crops (elektronski vir)

http://www.prairieswine.com/porkinsight/environmental_issues/pdf/Soils-

June%202004.pdf (3 maj 2010)

7. Haynes RJ, Judge A. 2008. Influence of surface-applied poultry manure on topsoil and

subsoil acidity and salinity. J. Plant Nutr. Soil Sci. 171: 370-377.

http://water.unl.edu/mnvalue (25 februar 2010)

8. King LD, Burns JC, Westman PR. 1990. Long-term swine lagoon effluent aplications

of coastal bermudagrass II. Effect on nutrient accumulation on soil. J. Environ. Qual.,

19: 756-760



9. Leskošek M. 1993. Gnojenje. Knjižica za pospeševanje kmetijstva. Ljubljana, Kme�ki

glas: 43 str.

10. Leskošek M., Miheli� R. 1998. Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje. 1. del,

poljedelstvo in travništvo. Ljubljana, Kme�ki glas: 51 str.

11. Martyniuk S, Stachyra A, Gajda A. 2002. Long-lasting beneficial effects of slurry

application on some microbial and biochemical characteristics of soil. Pol. J. Environ.

Stud., 6: 727-730.

12. Mese�ni bilten 2007. 2007. Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje, 14, 12:

1-66

13. Mese�ni bilten 2008. 2008. Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje, 15, 12:

1-66

14. Muršec M. 2006. Reakcija in apnenje tal. Maribor, Mariborski Agronom, 3: 30-33

15. Okwuagwu MI, Alleh ME, Osemwota IO.2003. The effects of organic and inorganic

manure on soil properties and yield of okra in Nigeria. African Crop Science Society,

6: 390-393.

16. Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju. Ur.l.RS št. 130-5427/04: 1-

2

17. Prus T., Zupan M., Rupreht J., Suhadolc M. 2004. Priro�nik za vaje iz pedologije.

Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 39 str.

18. Schoenau JJ et al., Manure management to improve soil quality (elektronski vir)

http://www.ssca.ca/conference/conference2004/schoenau.pdf (3 maj 2010)

19. Schoenau JJ. Benefits of long-term application of manure (elektronski vir)

http://www.banffpork.ca/proc/2006pdf/153%20-%20Schoenau.pdf (3 maj 2010)



20. Sparks DL.1996. Methods of soil analysis. Part 3- Chemical methods. Soil science of

America 16: 475-490

21. Stepan�i� D, Sušin J, Knapi� M in Prus T. 1998. Pedološka karta Slovenije 1:25000.

PK3141, Metlika, Biotehniška fakulteta, Agronomija, Center za pedologijo in varstvo

okolja, Ljubljana

22. Sušin J. 2004a. Nitratna direktiva (1) Kme�ki glas, 61, 42:10

23. Šifrer M. 2007. Vpliv gnojenja poljš�in z organskimi gnojili in mineralnim dušikom v

poskusih IOSDV Raki�an in Jable na spremembo kislosti tal. (elektronski vir)

www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_sifrer_matej.pdf (25 februar 2010)

24. Tajnšek A. 2005. Splošno poljedelstvo. Slikovno gradivo za slušatelje 1. letnika.

Ljubljana, Biotehni�na fakulteta, Oddelek za agronomijo: 272 str. (interno gradivo)

25. Tajnšek A. 2005. Splošno poljedelstvo. Slikovno gradivo za slušatelje 1. letnika.

Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 272 str. (interno gradivo)

26. Verbi� J., Sušin J., Simon�i� A., �ergan Z., Babnik D., Jej�i� V., Polje T., Knapi� M.,

Dolni�ar P., Majer D., Ugrinovi� K., Janža R., Maljevic J., Stopar M., Zemlji� A.

2006. Svetovalni kodeks dobre kmetijske prakse, varovanje voda, tal, zraka in

ohranjanje biotske raznovrstnosti. Kmetijski inštitut Slovenije.

http://www.kis.si/datoteke/File/kis/SLO/Publikacije/Drudo/Kodeks_DKP.pdf (6 maj

2010)

27. Whalen JK, Chang C, Clayton GW. 2000. Cattle manure amendments can increase the

pH of acid soils. Soil Sci. Soc. Am. J., 64: 962-966.

28. Whalen JK, Chang C, Clayton GW. 2002. Cattle manure and lime amendments to

improve crop production of acidic soils in nothern Alberta. Can. J. Soil Sci. 82,: 227-

238


Dipl. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2010

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju red. prof. dr. Branku Krambergerju, somentorici doc. dr. Janji Kristl

in asistentoma mag. Anastaziji Gselman in mag. Miranu Podvršniku za vso pomo�, strokovne

nasvete in vedno prisotno prijaznost ter dobro voljo v �asu nastajanja tega diplomskega dela.

Še posebej bi se zahvalila staršema in sestrama Danijeli in Ivani za podporo pri študiju in za

potrpežljivost pri izdelavi diplomske naloge.

Documents

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN ...pridelavo rastlin. Reakcija tal se lahko spreminja zaradi razlinih dejavnikov, med katerimi je zelo pomembno tudi gnojenje. Pri previsokih