Vpliv novih bolezni in škodljivcev rastlin na pridelavo in naravo

Ljubljana, 5. 4. 2011

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANOFitosanitarna uprava Republike Slovenije

www.furs.si, e: [email protected] 6, 1000 Ljubljanat: 059 152 930, f: 059 152 959

Vpliv novih rastlinskih bolezni in škodljivcev na pridelavo ter

naravo v Sloveniji V. Knapič, E. Orešek, P. Pajk, S. Mavsar, M. Celar

MKGP FURS Sektor za zdravstveno varstvo rastlin

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANOFitosanitarna uprava Republike Slovenije

www.furs.si, e: [email protected] 6, 1000 Ljubljanat: 059 152 930, f: 059 152 959

Fitosanitarna uprava Republike Slovenije

Uvod

Zdravje rastlin je javna dobrina.Ureditev sistema, ki omogoča:

– Preventivo– Nadzor in obvladovanje tveganj– Hiter odziv služb za varstvo rastlin na

izbruhe

Mednarodna konvencija o varstvu rastlin ureja globalni sistem


Organizacijska shema


Mednarodni fitosanitarni predpisi

Fitosanitarno področje je izrazito mednarodno umeščeno

Zdravstveno varstvo rastlin = zdravje rastlin (Plant Health)

Organizacija, postopki, izrazi itd. morajo biti prilagojeni mednarodni ravni (mednarodni zakoni):– Sporazum WTO-SPS, – Konvencija IPPC, standardi ISPM – Konvencija CBD


Varstvo rastlin - fitosanitarno področje

1. zdravstveno varstvo rastlin:– ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja ter – zatiranje rastlinskih škodljivih organizmov

2. fitofarmacevtska sredstva:– registracija, promet, uporaba in nadzor FFS ter– ostanki teh sredstev v rastlinah

3. področje semenskega materiala:– kakovost in sortnost pri pridelavi in prometu s

semenskim materialomFitosanitarna služba zagotavlja pridelavo zdravih rastlin in trgovanje z njimi ob

hkratnem varovanju okolja in potrošnikov.


Skupni režim zdravja rastlin v EUNamen skupnostnega režima je varstvo

ozemlja EU pred škodo, ki nastane z vnosom in širjenjem rastlinskih škodljivih organizmov.

Glavni cilji: Z varstvom zdravja rastlin prispevati k

trajnostni pridelavi. Zagotavljanje konkurenčnosti proizvajalcev Prispevati k varstvu narave (gozdovi,

pokrajina, javni in zasebni parki). Zagotavljanje prehranske varnosti.


Zakaj rastlinske vrste izumrejo?

1. Naravna katastrofa (komet pred 65 mio let)

2. Najpogostejši vzroki iztrebljenja: Prehrana ali druga človekova raba Uničenje habitatov Rastlinske bolezni Škodljivci Medsebojna tekmovalnost vrst


Kam investiramo?

7,3 milijard USD za zdravje ljudi5,8 milijard USD za izobraževanje3,2 milijard USD za vojaške zadeve x za varstvo zdravja rastlin ? y za obstoj rastlin ?

http://www.worldometers.info/

Borova ogorčica v EU Stroški ukrepov 1999-2008 so 40 milijonov €

Potencialna škoda v gozdovih 5 milijard € / leto

By EU-FCEC


Uradni nadzor v EU

24 DČ porabi ~ 208 mio € za:Nujne ukrepe 148.799.204 € /letoUradni nadzor (uvoz, RPL, posebni

nadzor) 59.218.314 € / leto

Podatki za 18 DČ:

V eradikacijo ŠO vloženo 132.139.696 € (1993-2008) povp. 8,8 mio € letno

Vir: EU-FCEC


Delujmo lokalno !Zaključki konzorcija EU za oceno režima varstva rastlin od

1993 – 2010: Fitosanitarni ukrepi na nacionalnem nivoju pomembno

prispevajo– K preprečitvi vnosa ŠO– Upočasnitvi širjenja ŠO

To se v analizi stroškov in koristi jasno odrazi: proračun, namenjen za varstvo rastlin je majhen, a koristi prepoznavne

KŠO: Anoplophora, Ceratocystis, Erwinia amylovora, Grapevine flavescence dorée in Phytophthora ramorum Priporočila za izboljšanje sistema večja učinkovitost

večja uspešnost ukrepov.Vir: EU-FCEC


Bilanca uradnega nadzora

Skupen strošek uradnega nadzora v Sloveniji v 2008 je bil 1.287.108 €,

od tega so 1.065.140 € pokrili uporabniki storitev– uvozniki, izvozniki, pridelovalci

primanjkljaj fitosanitarnega nadzora je znašal ~ 222.000 €

+ stroški uprave + odškodnine


Ekvivalenti fitos. inšpektorjev in fitos. preglednikov (2008)

4,87

6,14

10,66

5,92

1,19

2,69

FSI uvoz

FSI izvoz

FSI ostalo

Posebni nadzornegozd

Posebni nadzorgozd

Pooblaščeni RPL

1 FT = 1700 ur

Σ 31,5 FT


Fitosanitarnipregledi Stroški lab.

analiz

PN nujni ukrepi EU

PN krompir

PN nacionalni ukrepi7.493

63.771

-

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000 Posebni nadzori

2008

EUR

Stroški ukrepov v Sloveniji


Izplačana odškodnina za uničene rastline

234.465 €

26.462 € 36.217 €

216.462 €

152.593 €

38.332 € 32.100 €

165.647 €

2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Odškodnina 112.786 € / leto

Hrušev ožig P. ramorumHmeljeva

uvelost

Vir: FURS

Hrušev ožig


Izbruhi v SlovenijiNADZOR

OD

2006

2005

2005

2002

2006

1999

1999

2004

2003359.535 €

155.176 €

154.048 €

82.952 €

49.793 €

20.909 €

61.388 €

9.633 €

7.717 €

1.139 €

Hrušev ožig

P_ramorum

Verticilij_hmelj

Šarka, ESFY

Xanthomonas arboricola

Pear decline

Flavescence doree

Dryocosmus

PSTVd

Razno

Izplačana odškodnina 2003 - 2010

Vir: FURS


Hrušev ožig

še ni ustaljen v območju glavne pridelave v Sloveniji

5-8 let do polne napadenosti v SLO, če ne bi izvajali zakonodaje

20% škoda na jablanah in hruškah 7.168.699 € letno

PN 68.230 € letno (1,3 %)

Foto: FSI


Zlata trsna rumenica

Grapevine flavescence dorée

prva najdba FD leta 2005 5 let do polne napadenosti

v SLO, če ne bi izvajali zakonodaje

20% škoda na vinski trti 12.460.215 € letno

PN 62.295 € letno (0,4 %)

Foto: G. Seljak


Koruzni hrošč Diabrotica virgifera

virgifera prva najdba leta 2003;

glavni cilj je obdržati majhno populacijo pod pragom škodljivosti

5-6 let do škode, če ne bi izvajali zakonodaje

20% škoda na koruzi 15.618.774 € letno

PN 41.913 € letno (0,3 %)

Foto: Š. Modic


Vretenatost krompirja SI - najdbe PSTVd na krompirju

ali paradižniku do sedaj še ni bilo;

2006 na okrasnih rastlinah Brugmansia in Solanum jasminoides

10 let do polne napadenosti v SLO, če ne bi izvajali zakonodaje

20% škoda na krompirju 2.925.600 € letno

PN 34.994 € letno (1,2 %)


Fitoftorna sušica vejic

Phytophthora ramorum v SLO še ni bila najdena v gozdu

2003 na rastlinah Rhododendron in Viburnum,

2006 v parkuObstaja stalna nevarnost za nove

izbruhe in nove grožnje križanja z drugimi sevi/vrstami Phytophthora spp.


Prof. Clive Brasier, Forest research UK


Prof. Clive Brasier, Forest research UK


Phytophthora ramorum

20% škoda na gozdu € 230.586.075 PN 34.994 € letno (0,007 %)


Borova ogorčica

20% škoda na gozdu € 591.123.825 PN 48.813 € letno (0,008 %)


Kostanjeva šiškarica

Dryocosmus kuriphilus

20% škoda vrednosti kostanja

218.250.000 €Tolerantne sorteBiotično varstvo

- Torymus sinensis

MAR SEP

MAY AUG

JUN JUL

DEC

Latent new infestation

LARVAE

PUPAE

IMAGO EGGS


Kostanjeva šiškarica

Leto Stroški PN (EUR) EU solidarity sistem

2005 2,365 0

2006 35,020 0

2007 41,308 50%

2008 86,625 45%

2009 78,832 45%

2010 80,000 (0,04 %) 0


Koristi sistema varstva rastlinKmetijstvo Prepreči/zmanjša izgube v pridelavi (manjši pridelki)

Konkurenčnost Primerjalne prednosti lahko izvirajo iz zagotovljenega proizvoda brez tveganja (za ŠO)

Ekosistemi Prepreči/zmanjša škodo v ekosistemih zaradi aplikacije FFS

Biotska razno-vrstnost

Prepreči/zmanjša negativni vpliv na biotsko raznovrstnost zaradi kvarjenja habitatov in iztrebljenje vrst

Podeželje Prepreči/zmanjša propadanje podeželskih skupnosti zaradi zmanjšanja zaslužkov ali opuščanja kmetovanja

Naravna dediščina

Prepreči/zmanjša izgube nacionalne naravne dediščine

Rekreacija Prepreči/zmanjša uničenje vrtnih rastlin

Vizualni užitki Prepreči/zmanjša spremembe v naravni krajini ali v urbanih zasaditvah/zelenih površinah Vir: EU-FCEC


Rjavenje pušpana povzroča tujerodna gliva

Cylindrocladium buxicola Foto: M. Žerjav, KIS


Globalna trgovina

strmo narašča

WTO-SPS


Smo v EU res razsvetljeni ?

Documents

Vpliv novih bolezni in škodljivcev rastlin na pridelavo in naravo