Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in ... · dvoživkami in ribami. Plen pogoltne v celoti. Kosti, dlaka in zobje ostanejo nerazgrajeni, saj je vrednost pH želodčnega

Univerza v Mariboru

Fakulteta za naravoslovje in matematiko

Oddelek za biologijo

Janja NOVAK

PRISPEVEK K POZNAVANJU PREHRANE PEGASTE, TYTO ALBA, IN

LESNE SOVE, STRIX ALUCO, NA DRAVSKEM POLJU

DIPLOMSKO DELO

CONTRIBUTION TO THE DIET COMPOSITION OF THE BARN OWL,

TYTO ALBA, AND TAWNY OWL, STRIX ALUCO, ON THE DRAVSKO

POLJE

Mentor: prof. dr. Franc Janžekovič

Maribor, 2016

NOVAK, J.: Prispevek k poznavanju prehrane pegaste in lesne sove na Dravskem polju. Diplomsko delo,

Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.

2

Univerza v Mariboru

Fakulteta za naravoslovje in matematiko

IZJAVA

Spodaj podpisana Janja Novak, rojena 25. 10. 1985, študentka Fakultete za naravoslovje in

matematiko Univerze v Mariboru, smer biologija in sociologija, izjavljam, da je diplomsko

delo z naslovom Prispevek k poznavanju prehrane pegaste, Tyto alba, in lesne sove, Strix

aluco, na Dravskem polju, pri mentorju prof. dr. Francu Janžekoviču avtorsko delo. V

diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez

navedbe avtorjev.

_______________________

(podpis študentke)

Maribor, september 2016



3

NOVAK, J.: PRISPEVEK K POZNAVANJU PREHRANE PEGASTE, TYTO ALBA, IN

LESNE SOVE, STRIX ALUCO, NA DRAVSKEM POLJU. DIPLOMSKO DELO,

UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO,

ODDELEK ZA BIOLOGIJO, 2016.

IZVLEČEK

V diplomski nalogi sem z metodo analize izbljuvkov analizirala prehrano pegaste in lesne

sove na Dravskem polju. Ugotovila sem, da je pegasta sova uplenila 13 različnih vrst malih

sesalcev in ptice. Najpogosteje je pegasta sova plenila poljsko voluharico, sledi ji hišna miš.

Plenila je še navadno belonogo miš, vrtno rovko, poljsko rovko, ptiče, dimasto miš,

rumenogrlo miš, travniško voluharico, gozdno rovko, povodno rovko, črno podgano, velikega

voluharja in vrtno voluharico. Medtem, ko je lesna sova na področju Štatenberga uplenila 6

različnih vrst malih sesalcev, ptiče, rake, žabe in hrošče. Lesna sova na področju Drevenika

pa 8 različnih vrst sesalcev, ptiče, hrošče, rake in žabe. Pri lesnih sovah je bil najpogosteje

uplenjen mali sesalec belonoga miš. Na podlagi najdenih čeljusti v izbljuvkih sem ugotovila

razširjenost malih sesalcev na raziskovalnem področju.

KLJUČNE BESEDE: pegasta sova, lesna sova, sovji izbljuvki, Dravsko polje, prehrana



4

NOVAK, J.: CONTRIBUTION TO THE DIET COMPOSITION OF THE BARN

OWL, TYTO ALBA, AND TAWNY OWL, STRIX ALUCO, ON THE DRAVSKO

POLJE. GRADUATION THESIS, UNIVERSITY OF MARIBOR, FACULTY OF

NATURAL SCIENCES AND MATHEMATICS, DEPARTMENT OF BIOLOGY, 2016.

ABSTRACT

In my graduation thesis I have analysed a diet of barn owl and tawny owl on Dravsko polje. I

realized that the barn owl fed 13 different kinds of small mamals and birds also. A barn owl

was looting a bicolored shrew (Crocidura leucodon) and a mouse (Mus musculus domesticus)

most often. A tamny owl was looting mood mouse (Apodemus sylvaticus) and yellow –

necked mouse (Apodemus flavicollis) most often. I also found birds, crustaceans, frogs and

beetles. On the basic of the founden jaws of small mammals I realized how extended are small

mammals on Dravsko polje.

KEY WORDS: barn owl, tawny owl, owl pellets, Dravsko polje, diet.



5

KAZALO

1 UVOD ..................................................................................................................................... 9

1. 1 PEGASTA SOVA ......................................................................................................... 11

1. 1. 1 OPIS ....................................................................................................................... 12

1. 1. 2 ŽIVLJENJSKI PROSTOR ..................................................................................... 12

1. 1. 3 PREHRANA .......................................................................................................... 12

1. 1. 4 RAZŠIRJENOST ................................................................................................... 12

1. 1. 7 GNEZDENJE ......................................................................................................... 13

1. 1. 8 OGROŽENOST ..................................................................................................... 13

1. 2 LESNA SOVA .............................................................................................................. 14

1. 2. 1 OPIS ....................................................................................................................... 14

1. 2. 2 ŽIVLJENJSKI PROSTOR ..................................................................................... 15

1. 2. 3 PREHRANA .......................................................................................................... 15

1. 2. 4 RAZŠIRJENOST ................................................................................................... 15

1. 2. 5 OGLAŠANJE ........................................................................................................ 16

1. 2. 6 LETENJE ............................................................................................................... 16

1. 2. 7 GNEZDENJE ......................................................................................................... 16

1. 3 IZBLJUVKI PEGASTE IN LESNE SOVE .................................................................. 17

1. 4 RAZISKAVE O PREHRANI PEGASTE SOVE V SLOVENIJI ................................. 18

1. 5 RAZISKAVE O PREHRANI PEGASTE SOVE NA DRAVSKEM POLJU .............. 18

1. 6 RAZISKAVE O PREHRANI LESNE SOVE V SLOVENIJI ...................................... 18

1.7 NAMEN .......................................................................................................................... 19

1.8 HIPOTEZE ..................................................................................................................... 19

2 METODE DELA ................................................................................................................... 20

2. 1 ANALIZA IZBLJUVKOV ............................................................................................ 20

2.1.1 MERJENJE IZBLJUVKOV .................................................................................... 20

2.1.2 LOČEVANJE IN PREISKAVA IZBLJUVKOV .................................................... 20

2.1.3 KOLIČINA PLENA V IZBLJUVKU...................................................................... 21



6

2.1.4 DOLOČEVANJE SESTAVE PLENA .................................................................... 21

2.1.5 SHRANJEVANJE MATERIALA ........................................................................... 21

2.2 KVANTITATIVNA IN KVALITATIVNA ANALIZA PODATKOV ......................... 23

2.2.1 INDEKS OVALNOSTI ........................................................................................... 23

2.2.2 MINIMALNA, MAKSIMALNA IN POVPREČNA VREDNOST IZBLJUVKA . 23

2.2.3 STANDARDNA DEVIACIJA ................................................................................ 23

2.2.4 ŠTEVILO PLENA (N) ............................................................................................ 24

2.2.5 POVPREČNO ŠTEVILO PLENA V IZBLJUVKU ( ) ...................................... 24

2.2.6 DELEŽ PLENA ( N %) ........................................................................................... 24

2.2.7 BIOMASA PLENA (B) V IZBLJUVKU ................................................................ 25

2.2.8 DELEŽ BIOMASE (B%) ........................................................................................ 26

2.3 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI DRAVSKEGA POLJA ............................................ 26

3 REZULTATI ......................................................................................................................... 28

3.1 Analiza izbljuvkov pegaste sove .................................................................................... 28

3.2 Analiza prehrane pegaste sove ....................................................................................... 29

3.3 Analiza izbljuvkov lesne sove iz Štatenberga ................................................................ 31

3.4 Analiza prehrane lesne sove iz Štatenberga ................................................................... 32

3.5 Analiza izbljuvka lesne sove iz Drevenika ..................................................................... 35

3.6 Analiza prehrane lesne sove iz Drevenika ...................................................................... 36

4 DISKUSIJA ........................................................................................................................... 39

4.1 PREHRANA PEGASTE SOVE ..................................................................................... 39

4. 2 PREHRANA LESNE SOVE ......................................................................................... 40

5 ZAKLJUČEK ........................................................................................................................ 41

6 ZAHVALA ............................................................................................................................ 42

7 VIRI ....................................................................................................................................... 43



7

Kazalo slik

Slika 1: Pegasta sova………………………………………………………………………….11

Slika 2: Razširjenost pegaste sove po svetu…………………………………………………..13

Slika 3: Lesna sova…………………………………………………………………………...14

Slika 4: Razširjenost lesne sove po svetu……………………………………………………..15

Slika 5: Izbljuvki in sestava izbljuvka sove…………………………………………………..17

Slika 6: Številčni delež plena pegaste sove…………………………………………………...30

Slika 7: Biomasa vzorca pegaste sove………………………………………………………..30

Slika 8: Številčni delež plena lesne sove iz Štatenberga……………………………………...34

Slika 9: Biomasa vzorca lesne sove iz Štatenberga…………………………………………..34

Slika 10: Številčni delež plena lesne sove iz Drevenika……………………………………...38

Slika 11: Biomasa vzorca lesne sove iz Drevenika…………………………………………...38



8

Kazalo tabel

Tabela 1: Opisna statistika o dolžini, višini, širini, indeksa ovalnosti, število uplenjenih živali

vrste i v celotnem vzorcu in vsota plena na izbljuvek pegaste sove………………………….28

Tabela 2: Številčnost plena pegaste sove……………………………………………………..29


vrste i v celotnem vzorcu, število plena na izbljuvek za lesno sovo iz Štatenberga………….31

Tabela 4: Številčnost plena lesne sove Štatenberg……………………………………………33


vrste i v celotnem vzorcu in število plena na izbljuvek za lesno sovo iz Drevenika…………35

Tabela 6: Številčnost plena lesne sove iz Drevenika…………………………………………37



9

1 UVOD

Izmed 10 vrst sov, ki gnezdijo v Sloveniji se lesna sova Strix aluco in pegasta sova Tyto alba,

redno pojavljata v bližini človeških naselij. Pegasta sova si za počivališče in gnezdišče

največkrat izbere senike, gospodarska poslopja, zapuščene hiše, cerkvene stolpe in gradove

(Basle in sod., 2003).

Prehranjuje se predvsem z majhnimi sesalci, kot so rovke, miši, voluharji, krti, podgane, manj

pa z žuželkami. Ob pomanjkanju hrane se prehranjuje tudi s ptiči, netopirji, plazilci,

dvoživkami in ribami. Plen pogoltne v celoti. Kosti, dlaka in zobje ostanejo nerazgrajeni, saj

je vrednost pH želodčnega soka med 1 in 3. Neprebavljene snovi sova izloči kot izbljuvek, ki

je okrogel ali valjast in obdan s sivo skorjo. Seveda je ohranjenost izbljuvkov odvisna od

vremenskih vplivov, ki vplivajo nanje (Sedlašek, 2010).

Lesna sova z razliko od pegaste sove naseljuje mešane in listnate gozdove in gnezdi v

drevesnih duplih ali gnezdilnicah in tudi v stavbah (Basle in sod., 2003).

Izbljuvki lesne sove so zaradi njenega načina življenja bolj izpostavljeni vremenskim vplivom

in zato manj ohranjeni v primerjavi s pegasto sovo.

Je nočna plenilka, prilagojena življenju in prehranjevanju v gozdu. Najpogosteje se

prehranjuje z gozdnimi vrstami malih sesalcev, predvsem z mišmi in voluharicami (Kuhar in

sod., 2006).

Kljub temu, da je pegasta sova kozmopolitska vrsta, ima v Sloveniji status redko razširjene

gnezdilke, ocenjene med 50 in 150 parov. Ogroža jo moderno kmetijstvo, saj posegi, ki

temeljijo na mehaničnem varstvu kmetijskih površin negativno vplivajo na populacijo malih

sesalcev, s katerimi se sova prehranjuje. Naslednji vzrok so pesticidi, ki vplivajo na

razmnoževanje, saj povzročajo stanjšanje jajčne lupine. Tudi vpliv cestnega prometa bi lahko

rešili z zaščitnimi ograjami, ki bi preprečile nizke prelete ptic nad voziščem. Nenazadnje pa je

težava tudi v zapiranju gnezdilnih prostorov, zaradi gostote golobov (Bombek, 2001).

S pomočjo preučevanja prehrane sov dobimo dva osnovna tipa podatkov. Kot prvo so to

podatki o sestavi prehrane preučevane vrste sov, kot druga pa lahko iz ostankov plena v

izbljuvkih sklepamo o lokalni favni malih sesalcev (Mikuska in sod., 1977, Kryštufek, 1980).



10

Moje diplomsko delo bo prispevek k poznavanju prehrane pegaste in lesne sove na področju

Dravskega polja s pomočjo analize izbljuvkov pegaste in lesne sove. Izbljuvki so bili nabrani

na področju Dravskega polja, v okviru raziskovalnega tabora študentov biologije leta 2013,

natančneje v Šikolah, Štatenbergu in Dreveniku.

Vsebino izbljuvkov bom kvalitativno in kvantitativno prikazala in s pomočjo teh rezultatov

sklepala o razširjenosti določenih vrst malih sesalcev in drugih živali na tem področju ter

prehrani sov. Dobljene rezultate bom ustrezno primerjala z ugotovitvami drugih avtorjev

raziskav.



11

1. 1 PEGASTA SOVA

Razred: Ptiči, Aves

Red: Sove, Strigiformes

Družina: Pegaste sove, Tytonidae

Rod: Pegaste sove, Tyto

Obstajata 2 podvrsti:

Svetla podvrsta T. a. alba je videti povsem bela,

T. a. guttata pa je bela le pod perutmi (Geister, 1998).

Slika 1: Pegasta sova (Owl pages, 2016).



12

1. 1. 1 OPIS

Pegasta sova je velika dobrih 30 centimetrov in ima okoli 300 g. Je visoke in vitke postave z

razločnim srčastim, svetlim, skoraj belim pajčolanom. Zgornja stran je svetlo rumeno rjava z

redkimi temnimi progami(slika 1). Spodnja stran je svetlo rjasto rumena, sivo do rdečkasta z

majhnimi redkimi lisami. Ima temnorjave do črne oči. Kremplji so dolgi, zgolj sprednji je

spodaj nazobčan (Gregori in Krečič, 1979).

Oglaša se hreščavo in sikajoče kot muziciranje na glavnik skozi papir (Geister, 1998).

Ima široke in zaokrožene peruti s pomočjo katerih lahko leti počasi ob majhnem naporu.

Njena letalna peresa so puhasta, zato je njen let skoraj neslišen (Burton, 2005).

Ker je aktivna izključno ponoči jo je težje videti (Božič, 1997).

1. 1. 2 ŽIVLJENJSKI PROSTOR

Prebiva v suburbanih okoljih, v zvonikih, stolpih, ruševinah, po vaseh in manjših naseljih, v

bližini polj, travnikov in sadovnjakov (Božič, 1997).

Takšno okolje je zanjo bistvenega pomena, saj se tja pozimi zatečejo glodalci s polj, ki so za

preživetje pegaste sove izrednega pomena (Geister, 1998).

1. 1. 3 PREHRANA

Hrani se z majhnimi glodalci, ptiči in tudi z žuželkami. Kadar je brez hrane se loti ptičev okoli

sebe. Pozimi, ko je hrane malo lahko utrpi precejšnje izgube, zato je pomembno, da ne

zapiramo skednjev, podstrešij, zvonikov,… (Božič, 1997).

1. 1. 4 RAZŠIRJENOST

Pegasta sova je kozmopolit (slika 2), populacija v Evropi je upadajoča z najmanj 100.000

pari, v Sloveniji pa močno ogrožena vrsta. Naseljuje nižinske predele po vsem svetu.

Najpogostejša je v JZ Evropi, kjer živi polovica celinske populacije. V Španiji gnezdi najmanj

50.000 parov. V Sloveniji je razširjena v JZ in SV Sloveniji ter na dolenskem (Geister, 1998).



13

Slika 2: Razširjenost pegaste sove po svetu (Owl pages, 2016).

1. 1. 7 GNEZDENJE

Samica pegaste sove ne gradi gnezda. Gnezdi na podstrehah cerkva, stanovanjskih hiš in

senikih (Geister, 1998). Za podlago pri gnezdenju uporabi ostanke izbljuvkov.

Znese 4 do 6 jajc na tleh. Velika so 39 x 31 mm in bleščeča, apneno bela. Vali enkrat na leto,

če pa je na voljo dovolj hrane pa tudi dva do tri krat (Gregori in Krečič, 1979).

Samica vali 30 dni, hrano pa prinašata tako samica kot samec (Gutjahr, 2014).

1. 1. 8 OGROŽENOST

Zaradi krčenja živih mej, hortikulturnega vzdrževanja nasipov ob jarkih, črtanja ozar pri

zaokroževanju, zložbi zemljišč in opuščanja kolobarjenja so prizadete prehranjevalne

možnosti pegaste sove.

Ogrožena je tudi zaradi povečanja hitrosti motornih vozil, saj se povečuje število povoženih

pegastih sov na cesti.

Ne nazadnje pa nanjo vpliva tudi zastrupljanje glodavcev, ki so njena najpogostejša hrana

(Geister, 1998).



14

1. 2 LESNA SOVA

Razred: Ptiči, Aves

Red: Sove, Strigiformes

Družina: Prave sove, Strigidae

Rod: Lesne sove, Strix

Vrsta: Lesna sova, Strix aluco

1. 2. 1 OPIS

Velika je 38 do 41 centimetrov in teže približno 500 g. Ima debelo in veliko glavo ter kratke

perutnice in kratek rep (slika 3). Je siva ali rjasto rjavkasta z belimi lisami v obliki kapljic na

ramenu. Pajčolan ima sivkasto temen rob. Spodnja stran pajčolana ima belkasto podlago s

podolžnimi temnimi in nepravilnimi prečnimi lisami. Njene oči so temne (Gregori in Krečič,

1979). Med spoloma razlik v barvi ni, samica pa je od samca večja in močnejša (Božič, 1997).

Slika 3: Lesna sova (Owl pages, 2016).



15

1. 2. 2 ŽIVLJENJSKI PROSTOR

Lesna sova prebiva v starih iglastih, kakor tudi mešanih gozdovih, v drevoredih, parkih,

nasadih, vrtovih,… Pogosto pa jo najdemo tudi v naseljih. Podnevi se skriva v duplih ali med

gostim listjem (Gregori in Krečič, 1979).

1. 2. 3 PREHRANA

V glavnem se hrani z majhnimi sesalci kot so na primer voluharice, s ptiči, ribami,

dvoživkami, plazilci, deževniki, hrošči in veščami. Na vrtovih se lesne sove hranijo predvsem

z mišmi in voluharicami, medtem, ko v mestih lovijo ptiče do golobove velikosti.

Vrtne ptiče uplenijo, ko spijo. Najprej napadejo gnezdo, da prepodijo v njem sedečega ptiča in

odnesejo vsebino. Preden ptiča požrejo mu populijo perje (Gutjahr, 2014).

1. 2. 4 RAZŠIRJENOST

Območje, ki ga naseljuje lesna sova je vsa Evropa, prek Sibirije do Koreje in S Kitajske.

Njeno območje sega tudi v S Afriko (Gutjahr, 2014) (slika 4).

V Sloveniji gnezdi v nižini in predgorju do gozdne meje (Gregori in Krečič, 1979).

Slika 4: Razširjenost lesne sove (Owl pages, 2016).



16

1. 2. 5 OGLAŠANJE

Lesno sovo slišimo od zgodnje pomladi do jeseni. Samec in samica se oglašata različno.

Samec se oglaša vriskajoče »huu-hu-huu«, samica pa »kuvitt kuvitt«. Če je samec vznemirjen

se v bližini dupla oglaša polglasno, hitro ponavljajoče »hu-hu-hu-hu-hu-hu« (Geister, 1998).

1. 2. 6 LETENJE

Lesna sova je izreden lovec. Razpon njenih peruti je od 94 do 104 centimetrov. Območje na

katerem letijo je veliko od 25 do 30 ha. Na tem ozemlju so vse življenje, zato dobro spoznajo

posebnosti zemljišča in spreletavajo tudi ponoči (Burton, 2005).

1. 2. 7 GNEZDENJE

Samec in samica, živita na skupnem lovnem območju, ki ga poznata zelo dobro. Samec s

hukanjem pritegne pozornost samice (Burton, 2005).

Gnezdo lesne sove ima malo ali pa nič podlage (Gregori in Krečič, 1979).

Jajca zleže v votlem drevesu, v luknji v stavbi, v zapuščenem veveričjem ali sračjem gnezdu

(Burton, 2005). Če pa je umetna valilnica dovolj velika bo zasedla le to (Božič, 1997).

Znese od 2 do 5 jajc, velikih 48 x 39 mm, ki so rahlo bleščeča (Gregori in Krečič, 1979).

Marca in aprila samica izleže jajca iz katerih se čez dober mesec izležejo mladiči (Gutjahr,

2014). Mladiči imajo grahasto, puhasto perje, po postavi so že podobni odraslim. Pri lesni

sovi samec lovi hrano za vso družino, medtem, ko samica ostane prvih 15 dni po izvalitvi pri

mladičih. Po treh mesecih morajo mladiči oditi na svoje in si poiskati svoje lastno lovno

območje (Burton, 2005).



17

1. 3 IZBLJUVKI PEGASTE IN LESNE SOVE

Izbljuvki različnih sov (slika 5) se med seboj razlikujejo po velikosti, obliki in sestavi. V

načelu imajo večje sove tudi večje izbljuvke, ki pa se lahko spreminjajo tudi sezonsko (Šorgo,

1993).

Sove, tako kot tudi druge ptice hrane ne morajo žvečiti, zato jo pogoltnejo celo ali pa jo

natrgajo na manjše kose in nato zaužijejo. Hrana pri sovi potuje direktno v želodec, saj nima

golše, zato hrane ne skladišči v golši, kot druge ptice. Nekaj uro po zaužiti hrani se

neprebavljeni deli, kot so dlaka, perje, zobje in kosti, stisnejo v izbljuvek, ki ima enako obliko

kot želodec sove. Da sova izbljuvek izloči lahko traja tudi do 10 ur. Dokler sova le tega ne

izloči pa ne more zaužiti nove hrane. V kolikor sova naenkrat zaužije več različnih živali, se

ostanki le teh združijo v en izbljuvek (Owl pages, 2016).

Ko sova ostanke plena izbljuva zapre oči, obraz se zoži in nerade letijo. Nato iztegne vrat,

odpre kljun in izbljuvek izpade. Izbljuvki sov se od ostalih ptic ujed razlikujejo v tem, da

vsebujejo večji delež ostankov hrane, saj so prebavni sokovi v prebavilih sove manj kisli, kot

pri drugih pticah roparicah (Owl pages, 2016).

V svetu je preučevanje prehrane sov z analizo vsebine njihovih izbljuvkov zelo znana in

priznana metoda dela. V ornitološko razvitejših državah so opravili raziskave, v katerih so

analizirali tudi po nekaj deset tisoč ostankov plena in izbljuvkov sov (Mikkola, 1983).

Slika 5: Izbljuvki in sestava izbljuvka sove (Owl pages, 2016).



18

1. 4 RAZISKAVE O PREHRANI PEGASTE SOVE V SLOVENIJI

Leta 1992 je Janžekovič raziskoval prehrano pegaste sove na Murskem polju. V najdenih

izbljuvkih so prevladovali mali sesalci z 91,5 %, našel pa je še ptiče in sesalce. Med sesalci

prevladujejo gozdna rovka 36,2 %, poljska rovka 16,0 %, poljska voluharica 9,9 % in vrtna

voluharica 5,3 %.

Tome (1991) je preučeval prehrano pegaste sove na Ljubljanskem barju. Ugotovil je, da se je

sova na Ljubljanskem barju prehranjevala praktično samo z malimi sesalci, saj so 99 %

prehrane predstavljali le ti. Delež ptic in žuželk skupaj pa je predstavljal komaj 1 %

uplenjenih živali. Med sesalci je prevladovala močvirska rovka (20,9%), sledi ji poljska rovka

(14,3 %) in gozdna rovka (14,1 %). Plenila je tudi pritlikave miši (6,2 %) in poljske

voluharice (7,7 %).

Prehrano pegaste sove na Goričkem je leta 1999 raziskala Fickova ob pomoči Janžekoviča. V

izbljuvkih so prevladovali sesalci z 99,7 %, med 697 enotami plena sta bili samo dve ptici, kar

je zanemarljivo malo. Najraje je pegasta sova plenila poljsko voluharico (39 %), sledi ji

poljska rovka z 24 %. Med najdenimi so bile še gozdna rovka (9,3 %), vrtna rovka (5,95 %),

navadna belonoga miš (5,1 % ), rumenogrla miš, travniška voluharica in pritlikava rovka.

1. 5 RAZISKAVE O PREHRANI PEGASTE SOVE NA DRAVSKEM

POLJU

Šorgo (1992) je preučeval prehrano pegaste sove na Dravskem polju. Prevladovali so mali

sesalci, kar 96,5 % sledijo jim ptiči in žuželke. Med malimi sesalci so prevladovale rovke, ki

jim je pripadalo 43,7 % živali, 33,1 % voluharic in 19,5 % miši. Najmanj je bilo krtov.

Najpogosteje plenjena je bila poljska rovka.

1. 6 RAZISKAVE O PREHRANI LESNE SOVE V SLOVENIJI

Na območju Kozjanskega so od jeseni 2002 do pomladi 2005 na 13 lokalitetah nabrali 600

izbljuvkov. Janžekovič, Kalan in Kuharjeva so ugotovili, da je lesna sova plenila 50,4 %

malih sesalcev, 38,2 % velikih žuželk, 7,1 % ptičev in 3,7 % dvoživk. Od malih sesalcev so



19

bile v izbljuvkih najpogostejše rumenogrle miši (17,2 %), navadna belonoga miš (6,6 %).

Med žuželkami so prevladovale kobilice in hrošči.

Lipej in Gjerkeš (1996) sta preučevala prehrano lesne sove v kraškem predelu, blizu

Škocjanskih jam. Preiskava je pokazala, daje najpomembnejša vrsta plena. Njegov delež

tekom preučevanja prehrane lesne sove je sestavljal 37,7 % celotnega plena.

1.7 NAMEN

Namen diplomske naloge je prispevek k poznavanju prehrane pegaste in lesne sove na

področju Dravskega polja s pomočjo analize njunih izbljuvkov. Vsebino bom kvalitativno in

kvantitativno prikazala in s pomočjo rezultatov sklepala o razširjenosti določenih vrst malih

sesalcev in drugih živali na tem področju ter prehrani sov. Dobljene rezultate bom ustrezno

primerjala z ugotovitvami drugih avtorjev.

1.8 HIPOTEZE

Delovne hipoteze:

Pričakujem, da bo prehrana sov na področju Dravskega polja podobna prehrani kot so

jo opisali drugi avtorji,

pričakujem, da bodo vrste in število malih sesalcev v izbljuvkih ustrezale področju na

katerem se zadržujejo sove,

v prehrani pričakujem različne živali, zraven malih sesalcev tudi ptiče in žuželke.



20

2 METODE DELA

Metode, ki se jih bom posluževala:

deskriptivna metoda s študijem domače in tuje literature,

meritve in pregledovanje sovjih izbljuvkov, ki so jih nabrali Aleš Tomažič, Primož

Presetnik v okviru raziskovalnega tabora študentov biologije (RTŠB) 2013 in Simon

Zidar, Tina Mihelič in Nina Erbida v okviru raziskovalnega tabora študentov biologije

2013,

določanje vrst po ključu in analiza podatkov,

uporaba aparatur: lupa, klunasto merilo, pinceta, ščetka, petrijevke in banjica.

2. 1 ANALIZA IZBLJUVKOV

Na samem začetku sem vse nabrane izbljuvke ločila na cele izbljuvke in na razpadle

izbljuvke. Nato sem očistila kosti, čeljusti, lobanje in hitinske dele iz razpadlega materiala.

Cele izbljuvke sem najprej izmerila in jih šele nato razdrla in očistila.

2.1.1 MERJENJE IZBLJUVKOV

Vsakemu posameznemu celemu izbljuvku, ki sem ga merila s kljunastim merilom sem

izmerila dolžino, širino in višino. Dolžina je največja razdalja, ki jo lahko izmerimo, širina je

pravokotnica na dolžino, merjena na najširšem mestu in višina je pravokotnica na širino,

merjena na najvišjem mestu (Šorgo, 1993). Podatke sem zaokrožila na milimeter natančno.

Nekateri avtorji merijo na desetinko milimetra natančno, kar pa ni upravičeno, saj sta dlaka in

perje v izbljuvkih bolj ali manj sprijeta, tudi odvisno od vremena in časa, ki je minil od

trenutka, ko ga je sova izbljuvala (Šorgo, 1993).

2.1.2 LOČEVANJE IN PREISKAVA IZBLJUVKOV

Po tem, ko sem uspešno ločila vse cele izbljuvke od raztresenega materiala in jih izmerila,

sem začela z ločevanjem in preiskavo izbljuvkov. Vsak izbljuvek posebej sem previdno



21

razdrla s prsti in si pomagala s pinceto in ščetko. Ločila sem kosti, kljune, hitinske ostanke od

neuporabnega dela kot so dlake, perje, blato,… Nato sem uporabne dele hranila v petrijevke

za kasnejše določevanje vrst živali. Dlako, perje, blato in ves ostal neuporaben material sem

zavrgla.

2.1.3 KOLIČINA PLENA V IZBLJUVKU

Sova uplenjeno žival požre celo in ne le njenih posameznih delov, zato za določanje števila

malih sesalcev preštejemo v izbljuvku število lobanj ter spodnjih čeljustnic ter nato kot

končno število vzamemo število tistih kosti, ki jih je bilo največ (Lipej, 1988). Število ptičev

določimo po število kljunov, število žuželk in ostalih členonožcev pa po hitinskih ostankih.

Kadar je v izbljuvku dosti malih kosti, ne najdemo pa lobanj, lahko predvidevamo, da je sova

v tem primeru tvorila dva izbljuvka, tako da je v enem prisoten večji delež lobanjskih kosti, v

drugem pa so ostale kosti. Takšne izbljuvke upoštevamo pri računanju povprečnih vrednosti

(Šorgo, 1992).

Število živali, ki so bile v izbljuvku sem določila tako, da sem preštela število lobanj, preštela

število kljunov, v kolikor v izbljuvku ni bilo lobanj ptičev in nenazadnje sem spodnje in

zgornje čeljustnice zložila v pare iz predvidevala o številu osebkov, ki so bili v izbljuvku.

2.1.4 DOLOČEVANJE SESTAVE PLENA

Za določevanje vrst osebkov v izbljuvku sem si pomagala s stereolupo. Določala sem s

pomočjo ključa za določevanje malih sesalcev, avtorja Borisa Kryštufka iz leta 1985. Večino

živali sem določila do vrste, nekatere pa zaradi poškodovanega materiala ali pa manjkajočih

zob samo do rodu. Ptic, žuželk, rakov in dvoživk zaradi težavnosti določevanja nisem

določala.

2.1.5 SHRANJEVANJE MATERIALA

Ves najdeni material sem shranila v papirnate vrečke, ki sem jih označila z naslednjimi

podatki:

Lokaliteta nabranih izbljuvkov,



22

datum,

nabiral/ -ec, -ci izbljuvkov,

prostor, kjer so bili nabrani,

vrsta in število plena.

Pri raztresenem materialu sem skupaj shranila vse čeljustnice malih sesalcev v eno papirnato

vrečko, lobanje v drugo,… Pri celih izbljuvkih pa sem vsak izbljuvek hranila v svojo vrečko

in jo označila s pripadajočimi podatki.



23

2.2 KVANTITATIVNA IN KVALITATIVNA ANALIZA PODATKOV

2.2.1 INDEKS OVALNOSTI

Tome (1992) je uvedel indeks ovalnosti (IO), s katerim lahko numerično prikažemo ovalnost

izbljuvkov. Indeks ima teoretično interval med vrednostjo 1, kar pomeni popolnoma okrogel

izbljuvek, in vrednostjo 0,33, kar pomeni popolnoma ovalen izbljuvek. Indeks ovalnosti

izračunamo po formuli:

D označuje dolžino, Š širino in V višino (Šorgo, 1993).

2.2.2 MINIMALNA, MAKSIMALNA IN POVPREČNA VREDNOST

IZBLJUVKA

S pomočjo predhodno izmerjenih izbljuvkov lahko določimo minimalno, maksimalno in

povprečno vrednost izbljuvka.

Minimalna vrednost je najmanjša izmerjena vrednost (širine, dolžine in višine v mojem

primeru) izbljuvka v seriji. Maksimalna vrednost je največja izmerjena vrednost izbljuvka v

seriji in še povprečna vrednost, ki jo uporabimo za določanje aritmetične sredine (Šorgo,

1993).

Aritmetično sredino izračunamo tako, da seštejemo vrednosti spremenljivke vseh enot,

dobljeno vsoto pa delimo s številom enot (Sitar, 2007).

je aritmetična sredina vzorcev X, X je vsota vseh vzorcev X, ki jih vključimo v izračun, Y

pa je skupno število vseh vzorcev X, ki jih vključimo v izračun.

2.2.3 STANDARDNA DEVIACIJA

Standardna deviacija nam pokaže porazdelitev rezultatov v vzorcu (Šorgo, 1993). Izračunamo

jo s pomočjo naslednje enačbe:



24

2.2.4 ŠTEVILO PLENA (N)

Kot že predhodno v diplomski nalogi omenjeno, sova požre uplenjeno žival v celoti in ne

njenih posameznih delov. Zato za določanje števila malih sesalcev preštejemo v izbljuvku

število lobanj ter spodnjih čeljustnic ter nato kot končno število vzamemo število tistih kosti,

ki jih je bilo največ (Lipej, 1988).

Število malih sesalcev v izbljuvkih sem določila s pomočjo lobanje in spodnje čeljustnice in

na koncu upoštevala tisto število kosti, ki jih je bilo največ. Za določanje števila ptic sem štela

kljune in pri žuželkah in ostalih členonožcih hitinske ostanke.

Za določitev skupnega števila uplenjenih živali (N) sem seštela ves plen v izbljuvkih in

razsutem materialu.

2.2.5 POVPREČNO ŠTEVILO PLENA V IZBLJUVKU ( )

N predstavlja celotno število plena v izbljuvkih, brez upoštevanja plena v razsutem materialu,

P je število vseh celih izbljuvkov in še , ki je povprečno število plena na izbljuvek.

2.2.6 DELEŽ PLENA ( N %)

Številčni delež posamezne vrste ali ustrezne sistematske kategorije npr. rod, družina je delež

plena (Šorgo, 1993). Vedno ga izražamo v odstotkih in ga izračunamo s pomočjo naslednje

formule:

Pri tej formuli N predstavlja število vseh živali v vzorcu, Ni pa število uplenjenih živali vrste i

v celotnem vzorcu.



25

2.2.7 BIOMASA PLENA (B) V IZBLJUVKU

Biomasa plena je vsota mas uplenjenih živali. Pri tem nas lahko zanima biomasa plena v

posameznem izbljuvku in v celotnem vzorcu (Šorgo, 1993).

Pri prehrani sov so nam na voljo zgolj ostanki živali, ki jih je le ta pojedla, zato je mogoče

težo uplenjenih živali določiti le iz ostankov. Po kosteh malih sesalcev je težo vsake uplenjene

živali mogoče določiti iz korelacijskih diagramov, če le ti obstajajo. Napravljeni so po

principu, da imajo težje živali daljše kosti. Na osnovi dolžine spodnje čeljustnice sklepamo o

teži živali. Pri izbljuvkih, kjer so prisotne predvsem drobne živali so odkloni zelo majhni, zato

biomaso računamo, kakor da so vse živali enako težke. Seveda, lahko v primeru, ko

uporabimo za osnovo izračuna citirano težo neke vrste iz literature, ki pripada mnogo večji ali

manjši podvrsti, kot tista, ki živi na preučevanjem teritoriju, pride do napak. Zgodi se, da

precenimo ali podcenimo delež neke vrste v prehrani sove (Šorgo, 1993).

V kolikor se sova prehranjuje s težjimi živalmi ( podgane, ježi, zajci, polhi in veverice, pride

do večjih odklonov (Lipej, 1988).

Biomaso plena sem sama povzela po različnih avtorjih. Vrednosti za žabe, rake in hrošče pa

sem določila ob pomoči prof. dr. Janžekoviča.

Biomasa posameznega taksona se izračuna z naslednjo enačbo:

,

Kjer je B celotna masa (biomasa) plena, je povprečna masa osebka v gramih in N je število

vseh osebkov istega taksona v vzorcu.

Povprečna biomasa izbljuvka je celotna biomasa vzorca (plena v vseh izbljuvkih), deljena s

številom izbljuvkov (Šorgo, 1993).

Vse enačbe so v gramih. M predstavlja maso plena vrste (i) iz literature, ki sem jo tudi sama

povzela po različnih avtorjih, Bi je biomasa plena vrste (i) in je vsa masa plena (i) v vzorcu, B

predstavlja vsoto vse mas uplenjenih živali v celotnem vzorcu in Ni je celotno število plena

(i).



26

2.2.8 DELEŽ BIOMASE (B%)

Delež biomase posamezne vrste (družine, redu) plena (B%) izražamo v odstotkih in

uporabimo naslednjo formulo:

B je celotna biomasa vzorca in Bi je biomasa posamezne kategorije i v vzorcu (Šorgo, 1993).

2.3 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI DRAVSKEGA POLJA

Razteza se med Mariborom, Ptujem in Pragerskim na desnem bregu reke Drave. Povprečna

nadmorska višina je 250 m. Na zahodu ga obdaja Pohorje, na severu Slovenske gorice, na

jugu Haloze in Dravinjske gorice in na vzhodu se proti Ormožu nadaljuje kot Ptujsko polje.

Vzporedno z reko Dravo po polju teče se kanal Hidroelektrarne Zlatoličje, sicer pa večina

vodotokov, Dravinja, Polskava, Reka, Trojšnica, Devina, Kamenišnica in nekaj manjših

studencev, prihaja iz zahodnih oziroma južnih obrobij Dravskega polja in so desni pritoki

Drave. Pri Ptuju je Drava umetno razširjena v Ptujsko jezero, ki svojo pot nadaljuje preko

kanala Hidroelektrarne Formin. Na zahodnem delu polja je še nekaj manjših jezer oziroma

ribnikov. Zaradi močvirne zemlje je bil v preteklosti južni in zahodni del polja bolj primeren

za živinorejo, severni in zahodni, prodnati del, pa za poljedelstvo (Wikipedia, 2016).

To območje je najpomembnejše prezimovališče in preletna postaja vodnih ptic v Sloveniji. Je

edino območje v Sloveniji, kjer redno prezimuje nad 20.000 vodnih ptic. Za Dravsko polje,

kjer je gozdnatost mala, prevladuje intenzivna kmetijska raba. Zanj so značilni gozdovi

rdečega bora (Zavod za gozdove Slovenije, 2016).

Za Dravsko polje je značilno pravo subpanonsko podnebje s toplimi poletji in hladnimi

zimami. Srednja letna temperatura znaša 9,6 C, najtoplejši mesec je julij, najhladnejši pa

januar. Količina padavin se znižuje od severozahoda proti jugovzhodu. Višek padavin poleti

je v juliju in avgustu in sicer iz konvektivnih oblakov. Kljub veliki količini padavin zaradi

prodnatih tal voda hitro ponikne in se v poletnih mesecih pojavijo suše.



27

Prvotno je Dravsko polje preraščal mešan gozd hrasta, belega gabra in smreke. Čeprav je bil

gozd v veliki meri izkrčen, pa so ga za potrebe kmetijstva na robovih, na opustelih njivah in

travnikih ponovno zasadili. V manjšem delu gozdov najdemo smreko, dob, graden, brezo in

trepetliko (Občina Miklavž na Dravskem polju, 2016).



28

3 REZULTATI

Rezultate sem razdelila na dve glavni poglavji, glede na vrsto sove. Najdeni so bili izbljuvki

pegaste in lesne sove. Za obe vrsti bom podala podatke o analizi izbljuvkov in analizi

prehrane sove. Nadalje pa bom pri lesni sovi rezultate razdelila še naprej glede na mesto

najdbe izbljuvka.

3.1 Analiza izbljuvkov pegaste sove

Na območju Šikol je Aleš Tomažič nabral 50 celih izbljuvkov pegaste sove in precej

raztresenega materiala, v nenaseljeni zasebni hiši, dne 20. 7. 2013. Skupno število vsega plena

najdenega v izbljuvkih in raztresenem materialu skupaj je bilo 316 osebkov (Tabela 2).

Posamezni izbljuvek je meril v povprečju 40 x 20 x 25mm in je vseboval povprečno 3 osebke

plena na izbljuvek (Tabela 1).


vrste v celotnem vzorcu in vsota plena na izbljuvek pegaste sove.

PEGASTA

SOVA

Povprečna

vrednost Mediana

Standardni

odklon

Minimalna

vrednost

Maksimalna

vrednost

D (mm) 40 39,5 8,6 22 61

V(mm) 19,5 20 2,7 12 26

Š (mm) 25,3 25,5 3 18 32

IO 0,72 0,71 0,06 0,57 1,00

N(i) 1,66 2 0,63 1 3

Vsota

plena na

izbljuvek

3,12 3 1,35 1 7



29

3.2 Analiza prehrane pegaste sove

Pegasta sova velja za oportunistično plenilko malih sesalcev. V skladu s to trditvijo so tudi

moji rezultati, kjer sem ugotovila, da je plenila 13 vrst malih sesalcev, poleg pa sem odkrila še

ptiče. Število vseh uplenjenih živali je bilo 307. V prehrani dominira s 66,8 % poljska

voluharica (Microtus arvalis). Sledi ji hišna miš (Mus musculus) s 17,9 %. Pojavnost ostalih

malih sesalcev v prehrani pegaste sove je nižja od 5 %. V nabranem materialu sem našla še

kljune 7 ptičev, ki pa jih nisem določala do vrste zaradi zahtevnosti. Ptiči predstavljajo 2 %

uplenjenih živali (tabela 2).

Pri raztresenem materialu ni bilo vseh vrst malih sesalcev, ki sem jih našla tudi kasneje v

posameznih izbljuvkih pegaste sove. V izbljuvkih sem najdeni plen upoštevala le, če sem

našla tudi kosti lobanje oziroma čeljustnice malih sesalcev. V kolikor so bile v izbljuvku

najdene samo ostale kosti, brez lobanj in čeljustnic, le tega nisem upoštevala, saj sem

predvidevala, da je bila lobanja in čeljustnice malih sesalcev najdena v drugem izbljuvku ali v

raztresenem materialu, ki pa sem ga pri štetju morda že upoštevala.

Tabela 2: Številčnost plena pegaste sove

Slovensko ime Vrsta Masa

(g)

N

(število) n%

Biomasa

(g) B%

Povodna rovka Neomys fodiens 13 2 0,6 26 0,4

Gozdna rovka Sorex araneus 10 3 0,9 30 0,4

Vrtna rovka Crocidura

suaveolens 5 10 3,2 50 0,7

Poljska rovka Crocidura

leucodon 11 7 2,2 77 1,1

Travniška

voluharica Microtus agrestis 35 3 0,9 105 1,4

Poljska

voluharica Microtus arvalis 25 205 64,9 5125 69,9

Vrtna voluharica Microtus

sebterraneus 19 1 0,3 19 0,3

Veliki voluhar Arvicola terrestris 98 2 0,6 196 2,7

Navadna

belonoga miš

Apodemus

sylvaticus 19 13 4,1 247 3,4

Dimasta miš Apodemus

agrarius 20,5 3 0,9 61,5 0,8

Rumenogrla miš Apodemus

flavicollis 20 3 0,9 60 0,8

Hišna miš Mus musculus 20 55 17,4 1100 15,0

Črna podgana Rattus rattus 63 2 0,6 126 1,7

Ptiči Passeriformes 15 7 2,2 105 1,4

SKUPAJ

316 100,0 7327,5 100,0



30

Poljska voluharica (Microtus arvalis) in hišna miš (Mus musculus), kot najbolj pojavni vrsti v

prehrani pegaste sove predstavljata kar 84,7 % od vsega uplenjenega materiala pegaste sove

(slika 6).

Slika 6: Številčni delež posameznega plena v prehrani pegaste sove.

Slika 7: Delež biomasa posameznega plena v prehrani pegaste sove.

3,3 2,3 1,0

66,8

0,3 1,0 4,2 1,0

17,9

2,3

0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

80,0

n%

n%

0,68 1,05 1,43

69,94

0,26 0,82 3,37 0,84

15,01

1,43 0,00

10,00

20,00

30,00

40,00

50,00

60,00

70,00

80,00

B%

B%



31

3.3 Analiza izbljuvkov lesne sove iz Štatenberga

Izbljuvki lesne sove iz Štatenberga so bili nabrani v cerkvi Sv. Treh kraljev 25. 7. 2013.

Nabral jih je Primož Presetnik v okviru raziskovalnega tabora študentov biologije (RTŠB)

2013. Naštela sem 21 celih izbljuvkov lesne sove. Med materialom, ki je bil nabran, je bilo

kar nekaj iztrebkov kune, ki so po izgledu spominjali na izbljuvek lesne sove. Iz najdenega

sem sklepala, da se na najdišču izbljuvkov prehranjujejo in živijo tudi kune. Skupno število

vsega najdenega plena je bilo 98 osebkov (Tabela 4). Kot že pri pegasti sovi sem tudi pri lesni

sovi s kljunastim merilom izmerila dolžino, širino in višino ter izračunala indeks ovalnosti.

Posamezni izbljuvek lesne sove iz Štatenberga je v povprečju meril 40 x 17 x 22 mm in je

vseboval povprečno 2 osebka plena (Tabela 3).


vrste i v celotnem vzorcu, število plena na izbljuvek za lesno sovo iz Štatenberga.

LESNA

SOVA

Štatenberg

Povprečna

vrednost Mediana

Standardni

odklon

Minimalna

vrednost

Maksimalna

vrednost

D (mm) 40 39 6,7 29 53

V (mm) 16,6 16 2,9 12 23

Š (mm) 22 22 2,4 17 28

IO 0,66 0,66 0,06 0,59 0,89

N(i) 1,48 1 0,6 1 3

Vsota

plena na

izbljuvek

1,95

2

0,92

1

3



32

3.4 Analiza prehrane lesne sove iz Štatenberga

Z izbljuvki lesne sove sem ugotovila, da je uplenila manjše število vrst kot pegasta sova, ki je

znana kot oportunistična lovka. Lesna sova je na področju Štatenberga uplenila 6 različnih

vrst malih sesalcev, ptiče, rake, žabe in hrošče. Posebej sem štela lobanje ali pa čeljustnice

malih sesalcev, ki jih ni bilo mogoče natančno določiti, saj je bila prisotna samo čeljustnica ali

pa samo lobanja po kateri je ni bilo mogoče žival uvrstit na vrsto natančno. S tem namenom

sem ustvarila skupino belonogih miši, kamor sem vključila rumenogrlo miš in navadno

belonogo miš in voluharic, kamor sem vključila gozdno, poljsko in vrtno voluharico.

Lesna sova je uplenila 131 živali, kar predstavlja 100 %. Od tega je bilo največ belonogih

miši (Apodemus species) z 17, 6 %, sledijo jim poljske voluharice (Microtus arvalis) z 13 %,

skupina voluharic (Microtus species) predstavlja 10 %. Nad 5 % so še gozdna voluharica

(Clethrionomys glareolus) z 8,4 %, hrošči z 6,1 % in navadni polh (Glis glis) ter rumenogrla

miš (Apodemus flavicollis), ki procentualno predstavljata 5,3 %. Ostale ulovljene vrste

predstavljajo manj kot 5 %. V materialu sem našla tudi hitinske ostanke ovoja potočnega

raka. Kot povprečno vrednost mase raka sem stehtala nekaj predstavnikov vrste in izračunala

povprečno maso. Pri hroščih sem zaradi težavnosti tehtanja težo ocenila.

Pri raztresenem materialu lesne sove iz Štatenberga je bilo številčno največ belonogih miši-

23 osebkov. Pod to skupino sem uvrstila naslednje vrste: rumenogrlo miš (Apodemus

flavicollis) in navadno belonogo miš (Apodemus sylvaticus). To sem storila zato, ker so bile

prisotne samo čeljustnice in ne lobanj, da bi lahko določila do vrste natančno. Enako sem

naredila tudi z voluharicami in ustvarila skupino voluharice v katero sem uvrstila gozdno

voluharico (Clethrionomys glareolus), poljsko voluharico (Microtus arvalis) in vrtno

voluharico (Microtus sebterraneus). Ta skupina šteje 13 osebkov. Največ posamičnih

osebkov v materialu zavzema poljska voluharica (Microtus arvalis) z 9 osebki, sledita pa ji

navadni polh (Glis glis) s 7 osebki in gozdna voluharica (Clethrionomys glareolus), prav tako

s 7 osebki. Kot zanimivost naj povem, da sem v raztresenem materialu lesne sove iz

Štatenberga našla tudi raka in žabo.



33

Tabela 4: Številčnost plena lesne sove - Štatenberg.

Slovensko ime Vrsta masa

(g)

N

(število) n%

Biomasa

(g) B%

Voluharice Microtus species 21 13 13,3 273 10,3

Gozdna

voluharica

Clethrionomys

glareolus 20 11 11,2 220 8,3

Poljska

voluharica Microtus arvalis 25 17 17,3 425 16,1

Vrtna voluharica Microtus

sebterraneus 19 6 6,1 114 4,3

Rumenogrla miš Apodemus flavicollis 20 7 7,1 140 5,3

Navadna

belonoga miš Apodemus sylvaticus 19 2 2,0 38 1,4

Belonoge miši Apodemus species 20 23 23,5 460 17,4

Navadni polh Glis glis 125 7 7,1 875 33,1


Raki Crustea species 22 1 1,0 22 0,8

Žabe Anura species 25 1 1,0 25 0,9

Hrošči Coleoptera species 3 8 8,2 24 0,9

SKUPAJ

98 100 2646 100,0



34

Pri lesni sovi iz Štatenberga je plen procentualno bolj raznolik kot pri pegasti sovi, kjer dve

vrsti prestavljata skoraj 85 % vse prehrane pegaste sove. Pri lesni sovi iz Štatenberga je plen

bolj porazdeljen. Imamo namreč kar 8 vrst plena, ki presegajo 5 %. Po deležu biomase izstopa

navadni polh (Glis glis) s 33 %.

Slika 8: Številčni delež plena lesne sove iz Štatenberga.

Slika 9: Delež biomasa posameznega plena lesne sove iz Štatenberga.

7,14

11,22

17,35

6,12 7,14

2,04 2,04 1,02 1,02

8,16

23,47

13,27

0,00

5,00

10,00

15,00

20,00

25,00

n%

n%

33,07

8,31

16,06

4,31 5,29

1,44 1,13 0,83 0,94 0,91

17,38

10,32

0,00

5,00

10,00

15,00

20,00

25,00

30,00

35,00

B%

B%



35

3.5 Analiza izbljuvka lesne sove iz Drevenika

Izbljuvke lesne sove iz Drevenika so nabrali Simon Zidar, Tina Mihelič in Nina Erbida v

okviru raziskovalnega tabora študentov biologije 2013, dne 25. 7. 2013. Najdišče je bila

cerkev Sv. Lenarta v Dreveniku. Najdenih je bilo 9 celih izbljuvkov, katere sem izmerila s

kljunastim merilom v dolžino, širino in dolžino ter izračunala indeks ovalnosti. Število

osebkov v vseh devetih izbljuvkih je bilo 14. Vsota plena na izbljuvek ne presega dveh

osebkov. V enem izmed izbljuvkov sem našla tudi cel list bukve, ki ga je lesna sova zaužila.

Listje namreč izboljša njeno prebavo.


vrste i v celotnem vzorcu in število plena na izbljuvek za lesno sovo iz Drevenika.

LESNA

SOVA

Drevenik

Povprečna

vrednost Median

Standardni

odklon

Minimalna

vrednost

Maksimalna

vrednost

D(mm) 36,6 31 15,2 22 66

V(mm) 18,7 19 3,3 14 23

Š(mm) 21 22 5,2 14 29

IO 0,72 0,76 0,09 0,58 0,81

N(i) 1,44 1 0,53 1 2

Vsota

plena na

izbljuvek

1,56

2

0,53

1 2



36

3.6 Analiza prehrane lesne sove iz Drevenika

Lesna sova iz Drevenika je uplenila 8 različnih vrst malih sesalcev. Poleg tega je plenila še

ptiče, hrošče, rake in žabe. V uplenjenem materialu lesne sove iz Drevenika je bilo 45

osebkov, kar predstavlja 100 % vseh uplenjenih živali. Največ je bilo belonogih miši

(Apodemus species) s 37,8 %, sledijo jim hišne miši (Mus musculus) z 13,3 %, navadni polh

(Glis glis) z 11,1 % in hrošči (Coleoptera species)11,1 %, rumenogrle miši (Apodemus

flavicollis) ter ptiči (Passeriformes) z 6,7 %. Ostale živali so zastopane v manj kot 5 %.

V raztresenem materialu lesne sove iz Drevenika je največ 17 predstavnikov skupine

belonogih miši (Apodemus species). Sledijo jim hišne miši (Mus musculus) s 6 osebki in

navadni polh (Glis glis) s tremi osebki. Ostale vrste živali so bile zgolj po en predstavnik

vrste.

NOVAK, J.: Prispevek k poznavanju prehrane pegaste in lesne sove na Dravskem polju. Diplomsko delo, Univerza v

Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2016.

37

Tabela 6: Številčnost plena lesne sove iz Drevenika

Pri lesni sovi iz Drevenika 6 vrst predstavlja 86,7 % vsega plena lesne sove. Ostale vrste živali se

samo pojavljajo v vzorcih pri prehrani lesne sove. Glavno prehrano lesne sove predstavljajo miši

iz skupine belonogih miši s 37,8 %. Glede na biomaso pa je najpomembnejša vrsta prehrane

lesne sove navadni polh z 43,1 % in skupina belonogih miši z 23,5 %.

Slovensko ime Vrsta Masa (g) N

(število) n%

Biomasa

(g) B%

Poljska rovka Crocidura leucodon 11 1 2,22 11 0,76

Poljska voluharica Microtus arvalis 25 1 2,22 25 1,73

Veliki voluhar Arvicola terrestris 98 1 2,22 98 6,76

Rumenogrla miš Apodemus flavicollis 20 3 6,67 60 4,14

Belonoge miši Apodemus species 20 17 37,78 45 3,11

Črna podgana Rattus rattus 63 1 2,22 63 4,35

Hišna miš Mus musculus 20 6 13,33 120 8,28

Navadni polh Glis glis 125 5 11,11 15 1,04


Raki Crustea species 22 1 2,22 25 1,73

Žabe Anura species 25 1 2,22 625 43,13

Hrošči Coleoptera species 3 5 11,11 340 23,46

SKUPAJ

45 100,00 1449 100,00



38

Slika 10: Številčni delež plena lesne sove iz Drevenika.

Slika 11: Delež biomase posameznega plena lesne sove iz Drevenika.

2,2 2,2 2,2 2,2 6,7

13,3

6,7 11,1

2,2

37,8

2,2

11,1

0,0 5,0

10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0

n%

n%

4,3 6,8 0,8 1,7 4,1

8,3 3,1 1,0 1,5

23,5

1,7

43,1

0,0 5,0

10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 45,0 50,0

B%

B%



39

4 DISKUSIJA

4.1 PREHRANA PEGASTE SOVE

Leta 1992 je Janžekovič raziskoval prehrano pegaste sove na Murskem polju. V najdenih

izbljuvkih so prevladovali mali sesalci z 91,5 %, našel pa je še ptiče in sesalce. Med sesalci

prevladujejo gozdna rovka 36,2 %, poljska rovka 16,0 %, poljska voluharica 9,9 % in vrtna

voluharica 5,3 %.

Tome (1991) je preučeval prehrano pegaste sove na Ljubljanskem barju. Ugotovil je, da se je

sova na Ljubljanskem barju prehranjevala praktično samo z malimi sesalci, saj so 99 % prehrane

predstavljali le ti. Delež ptic in žuželk skupaj pa je predstavljal komaj 1 % uplenjenih živali. Med

sesalci je prevladovala močvirska rovka (20,9%), sledi ji poljska rovka (14,3 %) in gozdna rovka

(14,1 %). Plenila je tudi pritlikave miši (6,2 %) in poljske voluharice (7,7 %).

Prehrano pegaste sove na Goričkem je leta 1999 raziskala Fickova ob pomoči Janžekoviča. V

izbljuvkih so prevladovali sesalci z 99,7 %, med 697 enotami plena sta bili samo dve ptici, kar je

zanemarljivo malo. Najraje je pegasta sova plenila poljsko voluharico (39 %), sledi ji poljska

rovka z 24 %. Med najdenimi so bile še gozdna rovka (9,3 %), vrtna rovka (5,95 %), navadna

belonoga miš (5,1 % ), rumenogrla miš, travniška voluharica in pritlikava rovka.

Šorgo (1992) je preučeval prehrano pegaste sove na Dravskem polju. Prevladovali so mali

sesalci, kar 96,5 % sledijo jim ptiči in žuželke. Med malimi sesalci so prevladovale rovke, ki jim

je pripadalo 43,7 % živali, 33,1 % voluharic in 19,5 % miši. Najmanj je bilo krtov. Najpogosteje

plenjena je bila poljska rovka.

Tudi v prehrani pegaste sove iz Dravskega polja dominira s 66,8 % poljska voluharica (Microtus

arvalis). Sledi ji hišna miš (Mus musculus) s 17,9 %. Pojavnost ostalih malih sesalcev v prehrani

pegaste sove je nižja od 5 %. V nabranem materialu sem našla še kljune 7 ptičev, ki predstavljajo

2 % uplenjenih živali. Poljska voluharica (Microtus arvalis) in hišna miš (Mus musculus), kot

najbolj pojavni vrsti v prehrani pegaste sove predstavljata kar 84,7 % od vsega uplenjenega

materiala pegaste sove.

Pri prehrani pegaste sove iz Dravskega polja so prevladovali mali sesalci z 97,8%, ostala 2,2 %

so predstavljali priči. Prehrana pegaste sove na Dravskem polju se torej ujema z raziskavami

drugih avtorjev, kjer prav tako v prehrani prevladujejo mali sesalci. Dominira sicer poljska



40

voluharica s 66,7 % kakor je bilo v raziskavah Fickove na Goričkem in v raziskavah Šorga.

Medtem, ko Šorgo pri prehrani pegaste sove na Dravskem polju najde tudi žuželke.

4. 2 PREHRANA LESNE SOVE

Na območju Kozjanskega so od jeseni 2002 do pomladi 2005 na 13 lokalitetah nabrali 600

izbljuvkov. Janžekovič, Kalan in Kuharjeva so ugotovili, da je lesna sova plenila 50,4 % malih

sesalcev, 38,2 % velikih žuželk, 7,1 % ptičev in 3,7 % dvoživk. Od malih sesalcev so bile v

izbljuvkih najpogostejše rumenogrle miši (17,2 %), navadna belonoga miš (6,6 %). Med

žuželkami so prevladovale kobilice in hrošči.

Lipej in Gjerkeš (1996) sta preučevala prehrano lesne sove v kraškem predelu, blizu Škocjanskih

jam. Preiskava je pokazala, daje najpomembnejša vrsta plena. Njegov delež tekom preučevanja

prehrane lesne sove je sestavljal 37,7 % celotnega plena.

Pri lesni sovi v okolici Štatenberga je bilo največ najdenih belonogih miši (Apodemus species) z

17, 6 %, sledijo jim poljske voluharice (Microtus arvalis) z 13 %, skupina voluharic (Microtus

species) predstavlja 10 %. Nad 5 % so še gozdna voluharica (Clethrionomys glareolus) z 8,4 %,

hrošči z 6,1 % in navadni polh (Glis glis) ter rumenogrla miš (Apodemus flavicollis), ki

procentualno predstavljata 5,3 %. Ostale ulovljene vrste predstavljajo manj kot 5 %. V materialu

sem našla tudi hitinske ostanke ovoja potočnega raka in žabo.

V uplenjenem materialu lesne sove iz Drevenika je bilo 45 osebkov. Največ je bilo belonogih

miši (Apodemus species) s 37,8 %, sledijo jim hišne miši (Mus musculus) z 13,3 %, navadni polh

(Glis glis) z 11,1 % in hrošči (Coleoptera species)11,1 %, rumenogrle miši (Apodemus flavicollis)

ter ptiči (Passeriformes) z 6,7 %. Ostale živali so zastopane v manj kot 5 %.

Pri prehrani lesne sove na področju Drevenika prevladujejo prav tako mali sesalci s 68,9 %. Na

področju v okolici Štatenberga pa je bilo 87,8 % malih sesalcev. Raziskave se ujemajo s

prejšnjimi avtorji, ki prav tako ugotavljajo, da je prehrana lesne sove bolj raznolika kot prehrana

pegaste sove, ki v veliki meri lovi samo male sesalce.



41

5 ZAKLJUČEK

Ugotovila sem, da se pegasta sova v večini prehranjuje z malimi sesalci, zanemarljiv del

predstavljajo ptiči. Največkrat je v okolici Drevenika plenila poljsko voluharico, sledi ji hišna miš

in ostali mali sesalci, ki so manj pojavni. Lesna sova pa pleni več različnih vrst živali. Delež

ulovljenih malih sesalcev je manjši. Izmed malih sesalcev je največkrat plenila belonoge miši,

sledijo jim hišne miši, navadni polh, hrošči, rumenogrle miši ter ptiči. Ostale živali so pojavne v

manj kot 5%. V okolici Štatenberga pa je največkrat plenila belonoge miši, poljske voluharice,

Nad 5 % so še gozdna voluharica (Clethrionomys glareolus) z 8,4 %, hrošči z 6,1 % in navadni

polh (Glis glis) ter rumenogrla miš (Apodemus flavicollis), ki procentualno predstavljata 5,3 %.

Ostale ulovljene vrste predstavljajo manj kot 5 %.



42

6 ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Francu Janžekoviču za izjemno potrpežljivost in spodbudo pri

nastajanju diplomskega dela, za vse strokovne nasvete in pomoč pri obdelavi podatkov.

Iskrena hvala mami Duški, očetu Miranu in Tadeju za vso moralno podporo in finančno pomoč

pri študiju.



43

7 VIRI

Basle, T., Koce, U., Premzl, M., Rozman, R., Šalamun, G. (2003). Pegasta sova Tyto alba

in lesna sova Strix aluco v gradovih in nekaterih drugih objektih SV Slovenije.

Acrocephalus. 24(118), 103-107.

Bombek, D. (2001). Zakaj je pegasta sova ogrožena. Svet ptic, revija Društva za

opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS, 7(3), 15-16.

Božič, I. (1997). Poskrbimo za ptice. Ljubljana: ČZD Kmečki glas.

Božič, J. (1983). Ptiči Slovenije in Evrope. Ljubljana: Lovska zveza Slovenije.

Burton, R. (2005). Življenje s ptiči. Kranj: Narava.

Dravsko polje. (2016). Wikipedija, Prosta enciklopedija. Pridobljeno 12. 6. 2016 iz

https://sl.wikipedia.org/wiki/Dravsko_polje

Ficko, A. (2003). Prehrana pegaste sove (Tyto alba (Scopoli, 1769)) in lesne sove (Strix

aluco (Linnaeus, 1758)) na Goričkem. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Pedagoška

fakulteta, Oddelek za biologijo, Maribor.

Geister, I. (1995). Ornitološki atlas Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Geister, I. (1998). Ali ptice res izginjajo?. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

Gooders, J. (1998). Ptiči Slovenije in Evrope. Ljubljana: Založba mladinska knjiga.

Gregori, J., Krečič, I. (1979). Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Gutjahr, A. ( 2014). Ptice naših vrtov, sadovnjakov, polj in gozdov. Ljubljana: Mladinska

knjiga.



44

Janžekovič, F., Kryštufek, B. (1999). Ključ za določanje vretenčarjev Slovenije.

Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Janžekovič, F. (1992). Prehrana pegaste sove Tyto alba na Murskem polju. Acrocephalus.

54, 137-138.

Kryštufek, B. (1980). Nekaj o prehrani sov na Ljubljanskem barju. Acrocephalus. 6, 91-

92.

Kryštufek, B. (1985). Naša rodna zemlja: Mali sesalci 4. Ljubljana: Prirodoslovno društvo

Slovenije.

Kryštufek, B. (1991). Sesalci Slovenije. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije.

Krečič, J., Šušteršič, F. (1963). Ptice Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije.

Kuhar, B., Kalan, G., Janžekovič, F. (2006). Prehrana lesne sove Strix aluco na

Kozjanskem. Acrocephalus. 27, 147-154

Mikkola, H. (1992). Owls of Europe. London: T.&A.D. Poyser.

Mikuska, J., Tvrtković, N., Džukič, G. (1977). Sakupljanje i analiza gvalica ptica kao

jedna od važnih metoda upoznavanja faune naših sisara. Arhiv bioloških nauka. 29, 157-

160.

Občina Miklavž na Dravskem polju. Naravnogeografske značilnosti. Pridobljeno 16. 6.

2016 iz http://www.miklavz.si/obcinskevsebine/888.

Owl pages. Common Barn Owl. Pridobljeno 22. 6. 2016 iz

http://www.owlpages.com/owls/species.php?s=10.



45

Owl pages. Eurasian Tawny Owl (Strix aluco). Pridobljeno 22. 6. 2016 iz

http://www.owlpages.com/owls/species.php?i=409.

Owl pages. Distribution of Tawny Owls. Pridobljeno 22. 6. 2016 iz

http://www.owlpages.com/owls/species.php?s=1580.

Sedlašek, M. (2010). Prehrana pegaste sove, Tyto alba (Scopoli, 1769), na otoku Korčula.

Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek

za biologijo, Maribor.

Sitar, A. (2007). Prehrana pegaste sove, Tyto alba, v jugovzhodni Sloveniji. Diplomsko

delo, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za biologijo, Maribor.

Šorgo, A. (1993). Preučevanje prehrane sov s pomočjo analize njihovih izbljuvkov.

Biologija v šoli. 2, 19-25.

Šorgo, A. (1992). Prehrana pegaste sove Tyto alba na Dravskem polju. Acrocephalus. 13,

55, 166-173.

Šorgo, A. (1991). Pegasta sova Tyto alba in lesna sova Strix aluco v gradovih

severovzhodne Slovenije. Acrocephalus. 12, 49, 139-140.

Tome, D. (1992). Prehrana pegaste sove Tyto alba na Ljubljanskem barju. Acrocephalus.

51, 33-38.

Taylor, I. (1994). Barn owls: predator-prey relationships and conservation. Cambridge:

Cambridge University press.

Vrazec, A. (1994). Zanimivosti iz življenja lesne sove Strix aluco. Acrocephalus. 65-66,

136-139.



46

Zavod za gozdove Slovenije. Krajinske posebnosti območja. Pridobljeno 21. 6. 2016 iz

http://www.zgs.si/slo/obmocne_enote/maribor/posebnosti_obmocja/index.html.

Documents

Univerza v Mariboru Fakulteta za naravoslovje in ... · dvoživkami in ribami. Plen pogoltne v celoti. Kosti, dlaka in zobje ostanejo nerazgrajeni, saj je vrednost pH želodčnega