Ustvarja, kar ji narekuje srce Poskočnih

www.impol.si6 11

25 LET TWIRLING KLUBA SAŠO SLOVENSKA BISTRICA

Kopica vrhunskih rezultatov, tako na domačem kot na mednarodnem prizorišču. Pogovarjali smo se s Sašom Koprivnikom.

SPOMLADANSKA POZEBA NA BISTRIŠKEM

Pozeba na našem območju je povzročila 80 do 100-odstotno škodo

oglas_stajerski_84 x 20

www.stajerskival.si

leto XXXII • številka 15 (1489) • cena 2,20 EUR • Slovenska Bistrica, 15. aprila 2021 • poštnina plačana pri pošti 2310 Slovenska Bistrica

INTERVJU TEDNA: Martin Juhart, glasbenik z veliko začetnico: Glasbeniki smo se morali znajti vsak po svoje

NAJVEC

NOVICLOKALNIH • • REKLAMNE , OBVESTILNE, REKLAMNE , OBVESTILNE,

SVETLOBNE TABLESVETLOBNE TABLE• • CERADNA PLATNACERADNA PLATNA, ,

ROLL-UP STOJALAROLL-UP STOJALA• • XXL PLAKATI , NALEPKEXXL PLAKATI , NALEPKE

• • VINSKE ETIKETEVINSKE ETIKETE NALEPKE, NALEPKE, VIZITKE, VIZITKE, PRIZNANJA, LETAKI, PRIZNANJA, LETAKI, KOLEDARJI, BROŠURE, KOLEDARJI, BROŠURE, KNJIGE, VREČKE, MAPE ... KNJIGE, VREČKE, MAPE ...

OD IDEJE DO IZVEDBEOD IDEJE DO IZVEDBE

⏩ ⏯⏯

OBLIKUJEMO IN TISKAMO VSEOBLIKUJEMO IN TISKAMO VSE

[email protected]@tednikpanorama.si041 688 476041 688 476

(Fot

o: o

s. a

rhiv

)

AvtoMobilno zavarovanje

Več kot avtomobilsko zavarovanje.

tiskan_oglas_AvtoMobilno_85x43.indd 1tiskan_oglas_AvtoMobilno_85x43.indd 1 05/02/2021 12:2205/02/2021 12:22

Ustvarja, kar ji narekuje srceUstvarja, kar ji narekuje srce Dejan - novi član Poskočnih

Bralci opozarjajo na nevarne točke v mestu

2 • 15. april 2021 www.tednikpanorama.si

UVODNIK

MED NAMI

»Svoboda pomeni

odgovornost. Zato se je

večina ljudi boji.«

George Bernard Shaw

ISKRICA

PANORAMINI OBRAZI (761)

V začetku leta se je slovenjebistriška glasbena zasedba Poskočni razšla z njihovim dolgoletnim pevcem in klarinetistom Dejanom Krajncem. Fantje so pred mesecem dni šli v akcijo iskanja nove moči, glavnega pevca, in ga tudi našli. Od minule nedelje naprej je tudi uradno novi pevec in klarinetist Poskočnih Dejan Golob iz Koroške.

Poskočni z novim članom Dejanom Golobom

Dobili so točno to, kar so iskali

Poskočni o svojem novem članu govorijo s sa-mimi superlativi: »Dobili smo točno to, kar smo iskali. Iskali smo kvaliteto, umir-jenost in predanost našemu imenu. V prvi vrsti gre za človeka z jasno vizijo, ki ve, katere so pomembne vred-note v življenju. V glasbi mu je pomembna zgolj kvaliteta dela in energija na odru. Z Dejanom smo zagotovo do-bili enega najboljših pevcev na slovenski glasbeni sceni, hkrati pa odličnega klarine-tista, kar veliko pomeni tako nam kot publiki. Komaj ča-kamo, da vam lahko vse to pokažemo.«

Potem, ko so Poskoč-ni javnosti preko socialnih omrežij prvič pokazali, kdo je

njihov novi član, je prišlo na njihove kontakte veliko po-zitivnih sporočil ter dobrih želja. Te bodo samo utrdile skupno energijo, ki je še zda-leč ne manjka in je močnejša kot kadarkoli prej.

Vso širšo javnost vabijo, da spremljate njihova druž-bena omrežja, kjer bodo o novem članu mnogo več razkrili v prihodnjih dneh in naznanili, kakšne projekte pripravljajo v bodoče. Zače-njajo novo poskočno poglav-je, kjer jih zanima zgolj izva-janje najkvalitetnejše glasbe, tako da bodo z glasbo vam in vsem, ki jih spremljajo,na-dalje odkrivali njihovo pos-lanstvo.

Niko Turk

Zima, mraz v aprilu

Pa tako si želimo pomla-di, sonca, vedrega razpolože-nja. Korona epidemija traja že več kot leto dni in ko smo se lani v teh aprilskih dneh morali odpovedovati dru-ženju in se začeli zapirati v svoje »mehurčke«, se nam ni niti sanjalo, da bo to trajalo več kot leto dni in da konca ni videti. Ob tem nas je pre-senetila še prava zima, sneg in neobičajno nizke tempe-rature, ki so kar naenkrat ob-rale marelice, breskve, češnje, borovnice in še kaj, kar nas razveseljuje v junijskih dneh. Čudna so ta pota »gospodo-va«, kot je v tokratnem inter-vjuju povedal Martin Juhart, Poskočni muzikant in multi-glasbenik od glave do peta. Z veseljem ga »gostimo« v na-šem tedniku, Poskočnim mu-zikantom pa z novim članom želimo čim hitrejši povratek na glasbene odre, tudi v Slo-venski Bistrici.

Pišemo tudi o uporabi oblačil »iz druge roke« ozi-roma nakupih trajnostno na-ravnanih oblačil, ki jih bomo lahko v nekaj letih ponosili do konca in jih zavrgli kot neuporabne. Tega naša ge-neracija, kaj šele mladi, ne poznamo več. Moda se tako hitro spreminja, kupujemo poceni modne artikle, ki jih vsako sezono zamenjamo ... Narava pa se duši v odpadkih, ki jih ne moremo reciklirati in ponovno uporabiti. Ribe in ostali živalski svet so se že navadili jesti plastiko, njiho-vo meso pojemo mi ... in tako se sklene krog onesnaževanja in brezumnega ravnanja člo-veštva. Res se velja zamisliti in ukrepati. Preklop v naših glavah je nujno potreben tudi na tem področju.

Sporočili so nam, da so zadnje Izsvedranke o bojazni, da bo ponovno odprta rana zaradi vnovičnega izkorišča-nja gramoza v kamnolomu na Brinjevi gori obrodile sad in pomagale civilni iniciativi, da je bila močnejša. Veseli smo tega, saj je vsako obvarovanje narave pomembno in vredno, da se izpostavimo. Štela bodo samo konkretna dejanja in več, kot jih bo v korist našega planeta, več možnosti bodo imeli naši vnuki in pravnuki, da bodo še lahko dihali sveži zrak in pili čisto vodo.

UJETO V OBJEKTIV (Fotografija: Marija Peršuh)

Pomladni cvetoviNives Flis iz Slovenske Bistrice

Rada imam pravo, kuhinjo, potovanja, živali

Pravo ni samo poklic, je orodje, s pomočjo katerega lah-ko delam v korist družbi, v kateri živimo. Ni samo kup brezdušnih zakonov, predstavlja naše pravi-ce in dolžnosti, pravičnost med ljudmi in razumevanje človeške-ga vedenja in družbe. Študij pra-va mi daje spretnosti in znanje, pa tudi pogum in podporo, da se zavzemam za svoje pravice in pravice drugih.«

S twirlingom do konca

osnovne šole …»Udeležila sem se več dr-

žavnih prvenstev pa tudi evrop-skega klubskega prvenstva E.F.B.T, kjer sva v kategoriji parov z Ivo Justinek osvojili tretje mesto.

Zelo uživam v pohodništvu, višje gremo, boljše je, ha ha. Sreča, da je družina zelo ak-tivna, saj so skupni pohodi po-gosti. Občutek ravno pravšnje utrujenosti, ko prideš do vrha,

Po 2. osnovni šoli v Slovenski Bistrici je Nives Flis na II. Gimnaziji Maribor preži-vela izjemna štiri leta. In zdaj študij. »Svojo kariero želim začeti na področju prava, saj verjamem, da je temelj našega življenja in svobode. Odvetniška kariera je inte-lektualno zahtevna, vendar zame osebno izpolnjujoča.

navdušenje in ponos, ki sledita, vse to me motivira, da osvojim nove vrhove. Ljudje v hribih so precej bolj nasmejani in odprti, kot v mestu, ha ha.«

Beseda o kuhinji …»Kuham skoraj vsak dan,

bi rekla, da kar dobro. Sem ve-ganka, tako je v moji kuhinji vedno veliko sveže zelenjave in sadja. Najraje imam sveže, rahlo pekoče okuse. Azijska kuhinja mi je posebej pri srcu. Okus ingverja in česna s tofu-jem in sojino omako naravnost obožujem. To, s svežim sadjem je vse, kar potrebujem, ha ha.«

Domače živali in otroške želje …

»Imamo psičko Loti in muca Mikija. Sta kot naša mala otroka. Mami pravi, da ju bolj razcartat skoraj ne morem. To pove vse o mojem odnosu z ži-valmi.

Kot majhne punčke smo prijateljice želele biti vzgoji-teljice, to je bila naša »modna muha«. Od nekdaj sem rada potovala in o tem pisala. Najra-je v daljno deželo tretjega sveta in odkrivala popolnoma nez-nane skrivnosti tuje kulture in okolice. Upam, da bo kmalu to spet mogoče. (Prostovoljstvo in šolske izmenjave so jo peljale v Srbijo, Ugando in še kam). Dol-go sem želela biti novinarka, mogoče malce nepričakovano, želela sem poročati iz vojnih območij na Bližnjem vzhodu. Novinarstvo je še vedno nekaj, v čemer bi se v prihodnosti rada preizkusila.«

Drago Jovič

K R T gradbeništvod.o.o.

nizke in visoke gradnje, asfaltiranje

Zgornja Bistrica 75, Zgornja Bistrica 75, Slovenska BistricaSlovenska Bistrica

www.krtgradbenistvo.siwww.krtgradbenistvo.siTel.: + 386 591 22 750Tel.: + 386 591 22 750Mob: + 386 41 683 631Mob: + 386 41 683 631

[email protected]@krtgradbenistvo.si

OBLIKUJEMO OBLIKUJEMO IN TISKAMOIN TISKAMO

041 688 476041 688 476vinske etikete, nalepke, vizitke, vinske etikete, nalepke, vizitke,

priznanja, letake, brošure, knjige, priznanja, letake, brošure, knjige, reklamne-obvestilne-svetlobne table,reklamne-obvestilne-svetlobne table,

ceradna platna, roll-up stojalaceradna platna, roll-up stojalaveliki plakati , avto grafike, eko vrečke veliki plakati , avto grafike, eko vrečke

15. april 2021 • 3www.tednikpanorama.si INTERVJU TEDNA

Kolodvorska 37a, 2310 Slovenska BistricaT: +386 2 80 50 500 / www.emmi.si / [email protected]

Aluminiju dajemo sijaj

Martin JuhartRojen: 19.9.1991Izobrazba: Diplomirani glasbenik, tubistPoklic: GlasbenikZaposlitev: Glasbena šola Slovenj Gradec, Poskočni muzi-kanti, samostojni podjetnik, glasbeni urednik oddaje V petek zvečer, Skupina DiamantiHobiji: Geocaching, zborovodja cerkvenega pevskega zbora sv. Jernej

* Kam segajo spomini, kdaj ste se prvič srečali z glasbo in vas je le-ta prev-zela do te mere, da brez nje vam živeti ni?

»Glasba me ni prevzela kar naenkrat, začenjalo se je počasi. Začetki segajo do-mov, v Kovačo vas, kjer sem odraščal. Pri nas doma se je veliko pelo ob kmečkih opra-vilih (ličkanja, trgatve), ko se je takrat še zbralo veliko ljudi z vasi. Spomnim se prvega šolskega dne, ko me je mama vpisala v glasbeno šolo v Slo-venski Bistrici. Verjetno se takrat nisem zavedal, da bo pred menoj glasbena pot, kaj šele, kakšna bo. Glasba me je dokončno prevzela šele nekje v srednji šoli, ko smo s sošol-ci ure in ure preigravali, od klasike do narodno zabavne glasbe. Pa ne samo v srednji šoli. Takrat sem ob zelo natr-panem urniku pel pri MePZ KUD Črešnjevec in Oktetu

Planika, igral sem pri gasilski pihalni godbi Spodnja Pol-skava, pa tudi ansambelskega igranja že takrat ni manjkalo. Skratka, vse skupaj je pri-vedlo do tega, da sem zaradi vaj včasih »šprical« športno vzgojo ali kak drug neljubi predmet. Tudi do te mere, da sem se moral zagovarja-ti pred celotnim učiteljskim zborom. Vem, da ni bilo prav, ampak še danes bi jim odgo-voril isto: »Ja kaj pa naj, če pa to rad delam.«

* Kaj vam predstavlja glasba?

»Razlika je, kaj glasba pomeni glasbeniku ali pa nekomu, ki si po napornem dnevu v pisarni zavrti svojo najljubšo skupino ali skla-datelja. Zase bi dejal, da se mi pomen glasbe spreminja skozi obdobja. Kot otroku, se spominjam, mi je glas-ba predstavljala razvedrilo. Pustila je tudi veliko sled na

Martin Juhart, glasbenik z veliko začetnico

Glasbeniki smo se morali znajti vsak po svojeČasi, v katerih živimo, niso najbolj naklonjeni kultur-nikom, med katere spadajo tudi glasbeniki. Morali so se znajti in prilagoditi razmeram. Martin Juhart, ki je nedvomno glasbenik z veliko začetnico, se je trenutnim razmeram dobro prilagodil in jih izkoristil za poslovno priložnost. Poznan Bistričan, ki si ga zadnja leta »las-tijo« tudi Oplotničani, je z veseljem delil z nami svoje misli o dosedanjem delu in planih za prihodnost.

moji samozavesti, saj sem z njo imel v žepu močne-ga aduta. V študijskih letih sem na glasbo gledal kot na raziskovalno nalogo. Ob od-krivanju zgodovine glasbe in njenega razvoja sem doživel veliko prijetnih občutkov. Ko se poglobiš v dela genijev in njihove zgodbe, ti gredo ve-likokrat kocine pokonci. V tem obdobju so nastajala tudi prva avtorska dela in aranž-maji. Začel sem se zavedati, kakšno moč ima glasba, ko lahko nekoga spraviš v dobro voljo in smeh ali pa v temne spomine in jok. Trenutno na glasbo gledam bolj poslov-no, kar, priznam, me malce jezi, saj pogrešam tisto otro-ško razigranost in energijo, s katero sem se takrat polnil. Čeprav, da ne bo napačno ra-zumljeno, v delu zelo uživam, je pa res, da ga je veliko in te to včasih kar zamaši. Skle-pam pa, da je v drugih pokli-cih podobna zgodba.«

* Kakšna je vaša dose-danja zapuščina avtorske in prirejene glasbe?

»Če bi pogledal seznam prijavljenih del na SAZASU, bi bilo zabeleženih okrog 80 avtorskih skladb in 30 aranž-majev. Moje avtorske skladbe so predvsem narodno zabav-ne, aranžersko pa je zadeva malce bolj pestra. Spisal sem veliko priredb za pevske zbo-re, manjše vokalne zasedbe, trobilne zasedbe, pihalne or-kestre, godalne orkestre. No, lahko se pohvalim, da sem sodeloval tudi z imenitnimi imeni kot so Slovenski oktet, Policijski orkester, Modrija-ni, Jan Plestenjak, … V sed-mih letih snemanja oddaje Slovenski pozdrav je nastalo preko 300 narodno-zabavnih aranžmajev in z njimi tudi sodelovanje z večino sloven-skih glasbenikov in skupin. V zadnjem obdobju pa za dušo pišem tudi sakralno glasbo.«

* Glasba je živa stvar in se neprestano spreminja. Kje črpate navdih za ustvarjanje?

»Če imam pred seboj be-sedilo pesmi, se poskušam z njim poistovetiti. Občutke, ki jih doživim, poskušam zapa-kirati v melodijo. Včasih gre, včasih tudi ne, odvisno od besedila in dneva. To je ena bolj intimnih stvari, zato sem takrat, ko ustvarjam, najraje sam. Včasih pa za ustvarjanje melodije ne potrebuješ bese-dila. Zgodbe ljudi te ponese-jo v neki film, v katerem se ti odvija čisto novi svet. Takrat nastajajo najbolj izvirne stvari. Podobno, kot bi pisal knjigo.«

* Kljub temu, da v tem času glasbeniki nimate nastopov v živo, ostaja-te aktiven član Poskočnih. Kakšno je delo glasbenika v skupini in izven nje?

»Lahko rečem, da smo s Poskočnimi zelo povezani, smo kot družina. Poznamo se kot bratje. Težko je bilo, ko smo čez noč ostali brez dela, pa ne toliko zaradi financ, temveč zaradi same psiholo-ške moči. Predstavljajte si, da v vašo družino pride tujek, ki vam obrne na glavo vso rutino, skrha odnose in proti temu ne morete storiti popolnoma nič. S Poskočnimi se trudimo, imamo vizijo za naprej, ven-dar je zelo težko predvideti, kdaj bomo lahko stopili pred množico. Trenutno smo se glasbeniki morali znajti. Sam osebno sem zadovoljen, saj sem se med korono lotil pro-jektov, za katere prej ni bilo časa. Vem pa, da je marsikateri glasbenik moral poiskati delo v čisto tretji panogi.«

* Pri Poskočnih so se vi-dno menjale karte. Povejte nam kaj več ?

»Res je. S to nedeljo se je k Poskočnim tudi uradno prid-ružil Dejan Golob iz Koro-ške, ki je izvrsten pevec in klarinetist. Prejšnji mesec smo Poskočni objavili avdicijo, na katero se je prijavilo več kot 100 kandidatov. Ko smo ob poslušanju prišli na Dejanov posnetek, smo vsi privzdignili obrvi. V dobrem pomenu se-veda. Po tem, ko smo se sre-čali v živo, ni bilo več nobenih dvomov, da ga ne bi povabili medse. Poleg tega, da vrhun-sko poje, igra tudi klarinet, ima ogromno izkušenj z na-stopanjem, predvsem pa, kot bi rekli na Koroškem, je »zelo fajn pob«, kar je pa zelo, če ne najbolj pomembno. Poskočni smo res veseli in komaj čaka-mo, da se vam predstavimo v novi zasedbi.«

* Omenili ste, da ste imeli čas za projekte.

»Ko se je za nas glasbenike ustavil svet, sem potegnil na plano idejo, ki sem jo imel v predalu vsaj dve leti.

Pred leti, ko smo s Poskoč-nimi igrali na veselicah, so do nas prihajali mladi harmo-nikarji z željo, da bi zaigrali z nami. Vsem je bilo težko ustreči. Prišel sem na idejo, da ustvarim spletno stran, kjer lahko harmonikarji dobijo občutek igranja z ansamblom. Tako je nastala spletna stran mojansambel.si, na kateri so objavljeni posnetki različnih pesmi, v katerih manjka har-monika. Ko si harmonikar za-vrti posnetek in začne igrati, z njim zaigrata še kitarist in bas kitarist, zato je občutek zelo podoben, kot bi igral v ansamblu. Vsaka pesem je po-sneta v več tonalitetah, kar je praktično za različne uglasitve diatoničnih harmonik. Prav vsak uporabnik si lahko vsak mesec izbere svojo glasbeno željo. S tem skupaj širimo re-

pertoar najbolj priljubljenih pesmi.«

* V marcu se je na RTV Slovenija začela nova za-bavna oddaja V petek zvečer, kjer poleg Blaža Švaba in ostalih soustvarjate program kot glasbeni urednik. Kaj je vaša naloga?

»Na naši nacionalni tele-viziji trenutno snemamo eno težjih oddaj v zadnjem času. Vse glasbene točke se izva-jajo v živo, kar pomeni, da je potrebno vse pesmi prirediti za naš hišni band. Ampak najprej se začne z idejo ozi-roma vprašanjem: katero pe-sem, katerega izvajalca dati v oddajo, da bo zanimivo za gledalce in poslušalce. Letos, ko praznujemo trideset let Slovenije, smo temu zastavi-li tudi glasbeni izbor. Večino pesmi izbiramo od leta 91 do danes. Vse izvajalce moramo poklicati in jim našo idejo predstaviti. Ko dobimo nji-hovo zeleno luč, gredo pesmi v aranžiranje in jih priredimo samo za našo oddajo. Zabav-ne pesmi aranžira izvrstni Miha Gorše, narodno-za-bavne pa ostajajo v mojih rokah. Nato je tu še zadnji del – snemanje oddaje. Imam to čast, da igram v čudovitem hišnem bandu Diamanti, ki vsak petek zvečer razveseljuje ljudi pred malimi ekrani.«

* Kaj še počnete v tem

času, ko ni nastopov?»Oddaja V petek zvečer

mi trenutno zaseda precej-šen del urnika. S ponosom povem, da sem z novim šol-skim letom zaposlen kot učitelj diatonične harmonike na Glasbeni šoli v Slovenj Gradcu. Nekaj ur pouka sem že imel, navezal sem prvi stik z učenci, ki so su-per. Zanimivo je to, da so me za službo klicali en dan po tem, ko smo se s Poskočnimi odločili, da v svojo postavo vzamemo Korošca. Prijatelj mi je dejal: »Skrivnostna so pota Gospodova«. Sicer pa sem se lani navdušil nad igro, imenovano »geocaching«, kjer preko GPS sistema iščeš zaklade. Vendar v teh zakla-dih ni zlata, le beležka, kamor vpišeš svoje ime. »Zaklad« je navadno v poti do zaklada in razgledu, v katerem ne bi nikoli užival ali pa v kakšni znamenitosti kraja, za katero prej nisi vedel. Namen igre je, da raziskuješ svet in nje-gove lepote. Sicer pa za le-tošnje poletje planiram dolg dopust, da odklopim in si »izpraznim« glavo ter nabe-rem energijo za novo šolsko leto, snemanje novih oddaj, ustvarjanje novih aranžmajev in upam tudi na kakšen na-stop s Poskočnimi.«

Niko Turk

4 • 15. april 2021 www.tednikpanorama.siTURIZEM / KULTURA

OBČINA POLJČANEŽ u p a n

Bistriška cesta 65, 2319 Poljčanetelefon: 02 8029 220, fax: 02 8029 226, e-mail: [email protected]

Javni razpis za dodeljevanje finančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva

v občini Poljčane za leto 2021Občina Poljčane obvešča občane, samostojne podjetnike, obrtnike in gospodarske družbe v zasebni lasti, da je na spletni strani občine Poljčane www.poljcane.si objavljen javni razpis za dodeljevanje fi-nančnih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Poljčane za leto 2021. Sredstva se bodo dodeljevala za sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij (UKREP 2) ter sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest (UKREP 4).

Za dodelitev nepovratnih sredstev je potrebno oddati izpolnjeno vlogo, ki je dostopna v sprejemni pisarni občine Poljčane in na spletni strani občine. Rok za oddajo vlog je najkasneje do vključno 6. 9. 2021 do 12. ure v sprejemni pisarni Občine Poljčane, Bistriška cesta 65, 2319 Poljčane.

Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti pri Nataši Dvoršak, tel. 02 / 80 29 227 ali na elektronskem naslovu [email protected].

Župan Občine PoljčaneStanislav Kovačič

OBVESTILO

Javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Poljčane v letu 2021

Občina Poljčane obvešča, da je na spletni strani občine Poljčane www.poljcane.si objavljen javni razpis za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Poljčane v letu 2021. Za dodelitev sredstev je potrebno oddati izpolnjeno vlogo, ki je dostopna v sprejemni pisarni občine Poljčane in na spletni strani občine. Rok za oddajo vlog je najkasneje do vključno 10. 11. 2021 do 12.00 ure oz. do porabe sredstev.

Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom je mogoče dobiti pri Nataši Dvoršak, tel. 02 / 80 29 227 ali na elektronskem naslovu [email protected].

»Namen tega javnega razpisa je spodbuditi prav-ne in fizične osebe, društva in druge subjekte javnega in zasebnega prava, ki delu-jejo na področju turizma in gostinske ponudbe, k uva-janju ekološkega oziroma trajnostnega managementa in ekoloških ali trajnostnih standardov v turističnih nastanitvenih objektih in gostinskih obratih ter jih tako spodbuditi k pridobitvi mednarodno uveljavljenega okoljskega ali trajnostnega znaka,« so sporočili iz Mini-strstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer želijo z javnim razpisom spodbuditi pridobitve okoljskih in traj-nostnih znakov za turistične nastanitve in gostinske po-nudnike.

Na razpis lahko prijavi-jo pravne in fizične osebe, društva in drugi subjekti, ki

delujejo na področju turiz-ma in ki doslej sredstev za uvedbo znaka trajnostnega turizma še niso prejeli.

V okviru razpisa bo dr-žava sofinancirala stroške pridobitve mednarodno uveljavljenega okoljskega ali trajnostnega znaka za turi-stične nastanitve in gostin-ske ponudnike ter stroškov, povezanih s promocijo kon-kurenčne prednosti, ki jo je ponudnik pridobil z uvedbo znaka.

Za izvedbo razpisa so namenili 150.000 evrov. Vi-šina sofinanciranja upraviče-nih stroškov uvajanja trajno-stnega znaka lahko dosega največ 5000 evrov za posa-mezen objekt in znak.

Turizem je v mnogih kra-jih glavni vir dohodka, ima pa tudi negativno plat. Za masami ljudi ostajajo smeti in uničene poti. Na globalni

ravni se že zadnjih nekaj let poudarja pomembnost ra-zvoja trajnostnega turizma.Trajnostni turizem v Slovenski Bistrici

V tednu od 5. do 11. aprila je v okviru Facebo-ok skupine Trajnostni turi-zem Slovenije potekala tudi predstavitev Slovenske Bi-strice. V objavah na social-nih omrežjih so s Turistično informacijskega centra Slo-venska Bistrica predstavili naravne in kulturne zname-nitosti našega območja. Med drugimi tudi Grad Sloven-ska Bistrica.

»Bistriški grad se v pi-snih virih prvič omenja leta 1313. Sprva je bil v deželok-nežji lasti, leta 1578 pa je z nakupom prešel v zasebno last. Kupila ga je plemiška družina Vetter von der Lilie. Pred iztekom 17. stoletja je

Trajnostni turizem

Sofinanciranje uvajanja trajnostnih znakov za turistične ponudnikeNa Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so objavili javni razpis za spodbujanje uvajanja okolijskih in trajnostnih znakov za turistične nastanitve in gostinske ponudnike. V okviru razpisa delavcem na področju turiz-ma ponujajo sofinanciranje stroškov pridobitve trajnostnega znaka za turistične nastanitve v višini 5000 evrov.

Po poteh naravne in kulturne dediščine Slovenske Bistrice

Obnova dvorca Zgornja Polskava

V dvorcu bo tudi oddelek knjižniceObčina Slovenska Bistrica je na svoji spletni strani objavila javni razpis za obnovo dvorca na Zgornji Polskavi. Ponudbe za izvedbo celotnega javnega naročila je pot-rebno oddati do 20. aprila 2021. Z deli bodo predvidoma začeli 1. junija 2021. Rok izvedbe razpisanih del je 240 dni od podpisa pogodbe.

prešel v roke Wildensteinov, leta 1717 pa so ga kupili grofje Attems.

V njihovi lasti je ostal do leta 1945. Grad od leta 1985 dalje skrbno obnavljajo. Umetnostno-zgodovinska posebnost gradu Slovenska Bistrica so freske, ki jih je poslikal Franz Ignaty Flurer med letoma 1717 in 1721. Najbolj znana je freska v viteški dvorani, ki pred-stavlja Herkulov sprejem med olimpijske bogove,« so osrednji mestni in občinski kulturni center predstavi-li na Facebook profilu TIC Slovenska Bistrica, kjer je mogoče najti tudi namige za raznovrstne aktivnosti na območju med Pohorjem in Bočem.

(Foto: Milan Sternad)Ines Kresnik

Občina Slovenska Bistrica graščino na Zgornji Polskavi sistematično ob-navlja že več let. Dvorec iz 12. stoletja so v 16. stoletju požgali Turki. Seda-nja baročna zgradba iz prve polovice 18. stoletja je v slabem gradbenem stanju in jo od leta 2019 postopno obnavljajo. Z obnovo dvorca bodo ponovno začeli tudi v letošnjem letu, ko načrtujejo obnovi-tev ostrešja in mansarde. Prizidek dvorca bodo porušil in zgradili nadomestnega, kamor bo umeščeno dvigalo in sanitarni prostori.

V spodnjem delu obnovljenega dvorca bodo predvidoma uredili pro-store krajevne skupnosti in vinoteko, v zgornjem delu pa prostor za muzej. V prvem nadstropju bo zgornjepolskavski oddelek Knjižnice Josipa Vošnjaka, kjer bo mogoče izvajati tudi različne obknji-žnične dejavnosti in prireditve.

»Splošna Knjižnica Josipa Vošnja-ka je ena od 58 knjižnic po Sloveniji. Knjižnične storitve izvajamo za dobrih 36.000 prebivalcev štirih občin Sloven-ske Bistrice, Poljčan, Oplotnice in Makol. Poleg osrednje knjižnice področje pokrivamo še s še-stimi krajevnimi knjižnicami. Knjižnica ima svoje prednosti in svoje pomanjkljivosti. Opozorila bi na pomanjkanje prireditvenega prostora ter pomanjkanje skladiščnega prostora v osrednji knji-žnici, na neprimeren prostor in lokacijo knjižnice Oplotnica, na že premajhen prostor knjižnice Poljčane in težko pričakovano ureditev krajevne knjižnice na Zgornji Polskavi, ki jo pričakujemo v prvem nadstropju graščine, in, ki se je v Knjižnici Josipa Vošnjaka zelo veselimo,« je strateški načrt za obdobje do leta 2025 predstavila direktorica Knjižnice Josipa Vošnjaka, Patricija Breznikar.

Ines Kresnik

15. april 2021 • 5www.tednikpanorama.si AKTUALNO / GRAJSKI STOLPEC

UREJA: SILVO HUSU

1231

ENO ZAVAROVANJEZA VSE VAŠE MIKRO POTI

Število rojenih, pa tudi število umrlih sta bili nižji kot v februarju 2020, vendar je bil februar v 2021 za en dan kraj-ši od februarja 2020, ki je bilo prestopno leto. V letošnjem februarju se je v Sloveniji ro-dilo povprečno 46 otrok, kar je enako kot povprečno na dan v februarju 2020. Povprečno sta bila na posamezen dan rojena 2 otroka manj kot letos v janu-arju.

V letošnjem februarju je umrlo 1848 prebivalcev, kar je 41 manj kot v februarju 2020. V februarju 2021 je dnevno umr-lo povprečno 66 prebivalcev, v januarju 2021 pa povprečno 84

ljudi, v nobenem dnevu pa šte-vilo umrlih ni bilo višje od 100.

Med prebivalci Sloveni-je, umrlimi v februarju 2021, je bilo po začasnih podatkih 1283 ali 69,4 odstotka starih 75 ali več let. V primerjavi s povprečnim številom prebival-cev, umrlih pri isti starosti v le-tih 2015–2019 je bilo to število za 0,8 odstotka višje. V Sloveniji leta 2019 največ rojstev v mesecu juliju

ko je bilo rojenih 1788 ot-rok, v letu 2020 pa v avgustu, ko je bilo rojenih 1717 otrok. Največ umrlih v letu 2019 je bilo januarja, 2140. V letu 2020 je umrlo največ ljudi v decem-

bru, kar 3221. Sicer pa so lanski meseci oktober (2073 umrlih), november (3059 umrlih) in de-cember (3221) izstopali, saj je v preostalih mesecih umrlo pod 2000 ljudi mesečno. V maju je umrlo 1593 ljudi. In kakšni so podatki za prve tri tedne marca 2021?

Po prvih ocenah je v času od 1. do 21. marca 2021 umr-lo 1305 prebivalcev Slovenije, v enakem obdobju leta 2020 pa 1291 ljudi. V januarju je bilo rojenih 1498 otrok, februarja pa 1297. Začasni podatki za marec 2021 bodo objavljeni 7. maja letos.

Franci Klemenčič

V Sloveniji je bilo v februarju rojenih 1297 otrok, umrlo pa je 1848 ljudi

Število umrlih in rojenih nižje kot februarja 2020Statistični urad Republike Slovenije je objavil podatke o rojenih in umrlih v Sloveniji v februarju. V Sloveniji je bilo rojenih 1297 otrok, umrlo pa je 1848 ljudi.

V marcu upadlo število nezaposlenih za 135

Padec nezaposelnosti na Bistriškem Statistični urad RS je 6. aprila objavil podatke o nezaposlenosti ob koncu letošnjega marca. V Sloveniji išče delo 82.638 ljudi, kar je 5413 manj kot prvi dan letošnjega marca.

Na območju občin Makole, Oplotnica, Poljčane in Slovenska Bistrica je trenutno 1209 iskal-cev dela. Med temi jih je 206 z najmanj šesto ali višjo stopnjo izobrazbe. V minulem marcu se je bistriškem območju znižalo število iskalcev dela za 135 oseb. Nezaposlenih s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe se je na bistriškem območju v marcu znižalo za 23.

V Podravju je trenutno 14.633 iskalcev dela. 2380 jih ima najmanj šesto ali višjo stopnjo izo-brazbe. V letošnjem marcu je v Podravju upadlo število iskalcev dela za 956, med njimi je 132 s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe.

Kakšna bo nezaposlenost ob koncu meseca aprila, je v veliki meri odvisna od ukrepov, po-vezanih s koronavirusom.

Lani ob koncu aprila je bilo na Bistriškem 1380 iskalcev dela, med temi 215 s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe. Ob koncu aprila 2016 je bilo na bistriškem območju 1708 iskalcev dela, med katerimi so bili 302 iskalci s šesto ali višjo stopnjo izobrazbe.

Franci Klemenčič

Visole – Veliko TinjeV okviru modernizacije

lokalnih cest je predvidena ob-nova 1060 m dolgega odseka na relaciji Visole – Veliko Tinje. Vozišče na tem odseku je bilo nazadnje urejeno pred približ-no 15 leti. Zaradi dotrajanosti voziščne konstrukcije je cestišče neravno. Na določenih mestih so opazni posedki, kolesnice ter zmrzlinske poškodbe v obliki mrežastih razpok, odkruškov as-falta in luščenja asfaltnih zmesi. Vzdrževanje ceste za zagota-vljanje prometne varnosti ni več mogoče, zato je sanacija nujno potrebna. Vrednost investicije je ocenjena na 222.092,07 evrov z DDV. Občina Slovenska Bistri-ca bo sredstva za izvedbo inve-sticije zagotovila iz občinskega proračuna. Ogljenšak - Kalše

Zaradi zagotavljanja prome-tne varnosti vseh udeležencev v prometu, izboljšanja prometnih povezav in enakomernejšega razvoja pohorskega naselja na Občini Slovenska Bistrica na-

črtujejo tudi modernizacijo lo-kalne ceste Ogljenšak - Kalše, na odseku od Šmartnega na Pohorju do Gabrnika in Kalš. Za obnovo 1695 m dolgega od-seka je predvidenih 210.925,71 evrov občinskih sredstev. Slovenska Bistrica – Pečke

Lokalna cesta Slovenska Bistrica-Pečke predstavlja po-membno prometnico, ki mesto in občino Slovenska Bistrica povezuje z občino Makole ter s širšim haloško-dravinjskim po-dročjem, s katerega se na delo vsakodnevno vozi večje število ljudi. Cesta, ki je bila zgrajena pred več kot 15 leti, potrebam sedanjega prometa ne zadošča več. Zaradi povečane rabe pa je odsek tudi dotrajan. Na cesti so se pojavile poškodbe, nastale zaradi preobremenjenosti, ki jih ni mogoče popraviti z rednimi vzdrževalnimi deli, temveč je potrebno vključiti večji obseg sanacijskih in obnovitvenih del. Na določenih območjih je cesta slabo prevozna, kar

Rekonstrukcija dotrajanih cest v občini Slovenska Bistrica

Za obnovo cest namenili dobrih milijon evrovZaradi večje varnosti udeležencev v prometu, izboljšanja dostopnosti krajev na ob-robju občine, enakomernejšega razvoja naselij in posledično izboljšanja kakovosti življenja prebivalcev so se na Občini Slovenska Bistrica odločili za modernizacijo lokalnih cest Visole-Veliko Tinje, Ogljenšak – Kalše, Slovenska Bistrica – Pečke in Gladomes – Podgrad.

povzroča škodo na vozilih lju-di, ki jo uporabljajo. Projekt rekonstrukcije lokalne ceste predvideva obnovo na odseku Kočno ob Ložnici do Ložnice v dolžini 1355 m in širini 5,20 m. Na obstoječem asfaltnem vozišču se pojavljajo neravnine in posedki, vidne so mrežne razpoke, kar kaže na neodpor-nost voziščne konstrukcije na zmrzovanje. Robovi vozišča so polomljeni. Odvodnjavanje pa-davinske vode je urejeno z ze-meljskimi odvodnimi jarki, ki so vezani na prečne prepuste in potok Ložnica. Vrednost inve-sticije v višini 402.981,56 evrov bo iz lastnih sredstev pokrila Občina Slovenska Bistrica. Gladomes – Podgrad

V letošnjem letu na Obči-ni Slovenska Bistrica načrtuje-jo tudi modernizacijo lokalne ceste Gladomes – Podgrad. V okviru rekonstrukcije odseka od Radkovca do Modriča v dolžini 1.385 m bodo zamenjali vozišč-no konstrukcijo z vezanimi in nevezanimi sloji, ojačali vozišč-no konstrukcijo z nosilnimi slo-ji, izravnali posedke z asfaltno maso, asfaltirali vozišče ter ure-dili odvodnjavanje, bankine in brežine. Občina Slovenska Bi-strica bo za izvedbo investicije namenila 167.856,16 evrov.

Investicije v rekonstrukcijo lokalnih cest so občinski svetni-ki potrdili na zadnji seji občin-skega sveta Občine Slovenska Bistrica. Občinski svetnik Ma-tej Španinger pa je predlagal, da se drobljenec ustroja cestišč od-loži na deponijah in se kasneje porabi za vzdrževanje gozdnih cest po Pohorju.

Ines KresnikMrežne razpoke na cestišču kažejo na neodpornost ceste na zmrzal

6 • 15. april 2021 www.tednikpanorama.siOKOLJE

Vsakodnevni sprehodi po mestu Slovenska Bistrica so v teh časih, ko moramo biti bolj doma, bolj po-gosti kot običajno. Za pasje iztrebke je v mestu lepo poskrbljeno, za varno pešačenje z otroci in psi pa ne. Določene ograje v mestu so zelo slabo vzdrže-vane, dotrajane in nevarne.

Veseli smo, da svoja opažanja sporočate tudi preko na-šega tednika in vas spodbujamo, da hodite naokrog z od-prtimi očmi. Lahko seveda tudi pohvalite, kar je vredno pohvale in grajate to, kar vas s svojo neurejenostjo zbode.

(ur)

Občani nas opozarjajo

Nevarne točke v mestu

Za Elektrom pri Tovarni olja v Slovenski Bistrici

Pred mostom proti Komunali v Slovenski Bistrici

Nevarna odprtina pred mostom ob pločniku proti vrtcu v Zidanškovi ulici

* V zadnjih dneh nas je sredi pomladi presenetila zima. Prve ocene škode na sa-dovnjakih so že znane. Kako je pozeba prizadela naše ob-močje v občinah Slovenska Bistrica, Makole, Poljčane, Oplotnica?

»Naše območje je močno prizadeto, kar se kaže v prvih ocenah, ki se gibljejo med 80 in 100 odstotkih izgube pri-delka. Predvsem zgodnejše sadne vrste kot so marelice, breskve, češnje in hruške so bolj kot ne popolnoma pomr-znile. Ker gre pri teh sadnih vrstah tudi za pridelavo na ob-hišnih sadnih vrtovih in nekaj manjših nasadih, le-ta pomeni škodo za lastno pridelavo in lokalno oskrbo. Naša najbolj razširjena sadjarska sadna vrsta je jablana. Nasadi jablan so bili v preteklem tednu v razvojni fazi pred ali okoli rdečega ba-lona, morda nekatere najbolj

zgodnje cvetoče sorte jabolk so že bile v začetku cvetenja. To pa je razvojna faza, ki je zelo občutljiva na nizke temperatu-re, ki so bile v kritičnih nočeh srede in četrtka preteklega te-dna globoko v minusu, seveda odvisno od lege in višine na-sada, a vendarle nekje med -3 do -60C, kar pa je za takšno razvojno fazo seveda bistveno prenizka temperatura in po-sledice so zelo velike, kar kata-strofalne, saj je cvetni nastavek izjemno močno poškodovan (80 do 100 odstotkov). To po-meni, da kaj veliko jabolk iz naših domačih sadovnjakov ne bo.«

*Kaj vpliva na izpostavlje-nost sadovnjakov pozebi?

»Pri napravi nasada je iz-bira lege sadovnjaka zelo po-membna. Je pa res, da opti-malne lege za nasad ni, se pa z izborom površine poskušamo čim bolj približati temu idealu.

Pri pozebi so površine, ki niso v optimalnem položaju, vedno bolj izpostavljene ekstremnim temperaturam kot pa tiste na optimalnejših legah. Odvisno je tudi od tipa mraza in tega, kako se ohladi ozračje. Pozna-mo pozebe, ko se hladni zrak steče v doline na okoliških gri-čih, ob obronkih doline pa so temperature nad ničlo. Drugi tip pozebe pa je posledica pri-toka zelo mrzlega zraka s seve-ra in so posledično nizke tem-perature tako na dvignjenih pobočjih kakor tudi v dolinah. Nekaj podobnega se je zgodilo pretekli teden v naših krajih.«

* Do določene mere je pozebo mogoče preprečiti z oroševanjem. Se kmetje na našem območju odločajo za tovrstne investicije?

»Vsekakor je oroševanje eden od načinov zaščite pred pozebo, ki je najučinkovitejša in skozi desetletja dokazano

Spomladanska pozeba na Bistriškem

Pozeba na našem območju je povzročila 80 do 100 odstotno škodoTople zime nemalokrat napovedujejo nepričakovane ohladitve spomladi. Posledice spreminjajoče se klime v tem obdobju leta občutijo predvsem sadjarji. Mraz, ki nasto-pi v fazi brstenja, cvetenja in oplodnje pomeni veliko škodo, saj sadna drevesa cvetijo le enkrat na leto. Letošnje nizke temperature so uničile predvsem pridelek zgodnjih sort sadja. O pozebi v našem okolju smo se pogovarjali s terenskim kmetijskim sveto-valcem Srečkom Rajhom iz bistriške enote Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj.

Počrnel cvetni pestič pomeni, da je pozeba uničila plod

Pomoč kmetomSkladno z Zakonom o pogojih se lahko kmetom, ki utrpijo elementarne nesreče, prispevki zmanjšajo ali odpišejo, če škodo oceni občinska komisija. Pri tem se upošteva škoda, ki je nastala na pridelkih, živini, gospodarskih in stanovanjskih poslopjih.

»Kmečki zavarovanci, kmetje, ki so pokojninsko in inva-lidsko zavarovani na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti in so utrpeli škodo zaradi zadnje pozebe, lahko uveljavljajo zmanjšanje oziroma odpis prispevkov,« je sporočila Urška Ahlin Ganziti s pravnega sektorja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

V primeru, ko izguba znaša med 30 in 80 odstotki letne-ga katastrskega dohodka, se prispevki zmanjšajo za enak od-stotek, kot je ocenjen odstotek izgube katastrskega dohodka. V kolikor je zmanjšanje donosa ocenjeno višje od 80 odstot-kov, se prispevki odpišejo.

Za priznanje zmanjšanja oziroma odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je na pristojni finanč-ni urad v roku 15 dni od nastanka škode potrebno vložiti zahtevek za zmanjšanje oziroma odpis prispevkov. Zahtevek je mogoče vložiti elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki kot lastni dokument, osebno ali po pošti na finančni urad, kjer je davčni zavezanec vpisan v davčni register.

uspešna metoda zaščite trajnih nasadov pred pozebo. Sistem oroševanja je najbolj dodelan na Južnem Tirolskem v Italiji, kjer tako pred pozebo varuje-jo na tisoče hektarov nasadov jablan. Seveda tudi oroševanje ni 100-odstotno uspešna me-toda zaščite pred slano, je pa res, da so takšni pogoji redko pojavljajo (nizka temperatu-ra in dovolj močan veter). V naših krajih je zaščita z oro-ševanjem v povojih in prav letos so prve hektarje nasadov jablan oroševali. Prvi rezultati so spodbudni. Kmetje pa se za tovrstne investicije ne od-ločajo pogosto, saj je potrebno veliko volje in potrpljenja, da pridobijo ustrezna soglasja in dovoljenja za izgradnjo takega načina varovanja pred pozebo. Na odločitev o taki naložbi vplivajo tudi drugi dejavniki kot so možnost izgradnje do-volj velikega vodnega zajetja, bližina površin za oroševanje do vodnega zajetja, velik fi-nančni vložek in tako naprej. Res pa je, da država podpira-la tovrstne naložbe in sicer ob izgradnji primarne infrastruk-ture (vodno zajetje, črpališče, razvodi), kakor tudi ob napravi sekundarnega omrežja do raz-pršilnikov. Da si lažje pred-stavljamo je za eno noč pro-tislanske zaščite potrebno po hektarju razpršiti od 300 do 500 m3 vode, kar predstavlja 30 do 50 mm padavin po m2. To pa je količina padavin, ki pade ob močnejšem deževju.«

* Zadnjih 5, 6 let je spo-mladanska pozeba že skoraj pravilo. Kakšne so možnosti zavarovanja pred pozebo? Se kmetje odločajo za zavarova-nje svojih pridelkov?

»Res je, da se tovrstne pozebe v preteklih letih vrsti-jo ena za drugo, v večjem ali manjšem obsegu. Možnost zavarovanja pozebe seveda obstaja in zavarovanje pod-pira tudi država. Res pa je, da ta zavarovanja predstavljajo Posledice pozebe so najhujše v fazi brstenja, cvetenja in oplodnje

velik strošek za kmeta (okrog 1500 evrov na hektar) in se zato redkeje odločajo za skle-nitev takšnega zavarovanja. Ker je večina nasadov prek-rita s protitočnimi mrežami, se kmetje posledično manj odločajo za zavarovanje proti pozebi, saj so ob razdrobljeni posesti nasadi v različnih le-gah in posledično običajno ne utrpijo vsi nasadi enake ško-de. Seveda ob tako imenovani »totalni« pozebi vse navedeno pade v vodo in so za sadjar-

sko kmetijo posledice zares katastrofalne. Točnejša ocena pozebe bo vidna v mesecu maju po končanem cvetenju in ko bo opravljena oplodnja cvetov. Po tem se bodo poze-bli plodiči osipali in škoda do dobro vidna. Vsekakor pa lah-ko računamo, da bo količina sadja iz naših nasadov bistveno manjša in bo v jeseni domača jabolka težko kupiti.«

Tekst in foto: Ines Kresnik

15. april 2021 • 7www.tednikpanorama.si FILM

* Povej nam kaj več o krat-kem filmu Minus 1.

»Pred nekaj leti me je gr-ški pisec in urednik Vassilis Danellis povabil, da prispevam kratko zgodbo za antologijo BalkaNoir, ki je izšla pri grški založbi Kastaniotis Editions, v njej pa so zbrane zgodbe piscev iz Bolgarije, Turčije, Albanije in iz republik nekdanje Jugo-slavije. Slovenijo sem tako po-leg Avgusta Demšarja in Zo-rana Benčiča zastopal s kratko zgodbo Minus 1.

Napisal sem jo brez kakršnihkoli opisov, zgolj kot dialog med Jožetom in Nado, tako da je že v osnovi ime-la nekakšno formo scenarija. Dodal sem opise dogajanja in besedilo prevedel v format sce-narija.

To je precej temna zgodba o liku, ki dela v kriznem klic-nem centru za pomoč ljudem v stiski, vendar si to pomoč raz-laga malo po svoje.«

* In posnet je bil v enem prostoru, v eni noči in v enem samem kadru?

»Tako je. Z Igorjem Ko-rošcem, ki živi in dela v Hol-lywoodu, sva se pred tem samo enkrat v življenju srečala v živo in takrat sva sklenila, da bova ob prvi priložnosti nekaj na-redila skupaj. Poslal sem mu scenarij, bil mu je všeč in po-tem sva se dogovorila, da mi bo sporočil, ko bo v Sloveniji.

Na voljo nam je potem de-jansko bil zgolj eno noč, tako da smo morali zvoziti v enem dihu, ker možnosti za poprav-ke ni bilo.

Bistriški RIC nam je pri-jazno odstopil eno od pisarn, zbral sem ekipo in lotili smo se dela.

Nekih vaj pred snemanjem ni bilo, ker jih nismo mogli iz-

Renato Bratkovič, pisec, režiser in organizator Mednarodnega krimi&noir književnega festivala Alibi

Kratki film Minus 1 — plus en festivalski uspehV tokratni Panorami se nam je pridružil pisec in organizator Mednarodnega kri-mi&noir književnega festivala Alibi, Renato Bratkovič. Razlog za to je nedavni fe-stivalski uspeh kratkega filma Minus 1, ki ga je spisal in zrežiral, posnet pa je bil v Slovenski Bistrici. Novico smo zasledili na kulturnem portalu Slovenske tiskovne agencije STA in na multimedijskem portalu RTV Slovenija.

vesti fizično, zato sta z Jano Jeg-lič, ki je s svojim glasom upodo-bila Nado, besedilo le nekajkrat skupaj prebrala, medtem ko je tehnična ekipa postavljala opremo.

Njun dialog po telefonu traja okoli sedem minut, kar pomeni, da se kamera vključi in šele po sedmih minutah izklju-či, vmes pa se počasi in vztrajno približuje Igorjevemu obrazu.

To smo posneli šestnajst-krat in potem izbrali najboljšo različico, ki je šla v montažo in barvanje.

Film je koprodukcija ogla-ševalske agencije Artizan iz Slovenske Bistrice, produkcij-ske hiše Final Focus iz Mari-bora in KUD foto video kluba Slovenska Bistrica. Poleg Igorja in Jane pa so sodelovali še Mar-ko Šalamun (direktor fotogra-fije), Tim Žibrat (oblikovalec zvoka), Marko Ornik (avtor glasbe) in Jurij Moličnik (pro-ducent).«

* Film je bil premierno predstavljen v Kinu Sloven-ska Bistrica, je tako?

»Res je. Posneli smo ga ju-lija 2017, konec septembra pa smo ga predvajali v okviru spre-mljevalnega programa festivala Alibi v Kinu Slovenska Bistrica, ki je našim gostujočim piscem in širšemu občinstvu vsako leto omogočil ogled filma.

Tisto leto smo gostili Nočno življenje, enega mojih najljubših slovenskih filmskih režiserjev Damjana Kozoleta, in Minus 1 smo zavrteli kot predfilm. Dogodka se je udele-žil tudi Damjan Kozole.«

* Kasneje pa je, kot smo lahko spremljali, zakrožil po filmskih festivalih in dosegel kar nekaj uspehov.

»Poslali smo ga na kar ne-kaj različnih festivalov, neka-

teri se dogajajo (oziroma so se dogajali) na fizičnih prizori-ščih, v kinematografih, nekate-ri pa so že takrat svoj program predstavljali preko spleta. Tudi prijava filmov poteka preko spletne platforme FilmFre-eway in potem, ko se na nekaj festivalov prijaviš, začneš dobi-vati vabila organizatorjev, zato sem film na nekaj festivalov poslal še konec lanskega leta.

Na devetih festivalih smo se doslej dobro odrezali. Na newyorškem spletnem festi-valu $2 Film Festival, losange-leškem JellyFESTU in festiva-lu Madras Independent Film Festival v Chennaiu smo prišli do polfinala. Kanadski Redli-ne International Film Festival je Minus 1 izbral za najboljši kratki triler, spletni Global Monthly Online Film Com-petition pa nas je nagradil v ka-tegorijah najboljši kratki film, najboljši režiser in najboljši igralec, v tekmovalni program pa nas je uvrstil tudi domači Mednarodni filmski festival v Kranjski Gori (KGIFF). Trije festivali so nas uvrstili v ura-dni izbor in sicer Europa Film Festival, Bridge Fest in Kesari Movie Awards, trenutno pa smo finalist na spletnem fe-stivalu OTB | Only The Best Film Awards iz Miamija. Na nekaj festivalih na razglasitev rezultatov še čakamo.«

* Držimo torej pesti. In kje lahko naši bralci zvedo več in si film ogledajo?

»Minus 1 ima svojo Fa-cebook stran, kjer objavljamo kolikor toliko aktualne novice (www.facebook.com/MinusE-na), film pa si lahko ogledate preko moje avtorske strani (www.temnesnovi.eu/film/).«

(ur)

Filmska ekipa po koncu snemanja

Na podlagi mednarodne iniciative Tourism From Zero je od marca 2020 v Sloveniji nastala vrsta navdihujočih projektov, kot sta rezervacijska platfor-ma za avtentična doživetja lokalnih ponudnikov Locals From Zero in spletna podporna skupnost Ideas From Zero, namenjena vsem deležnikom slovenske-ga turizma.

Omenjene projekte povezujeta skupna končnica »From Zero« (»iz nič«) in enotni kon-cept, ki poudarja razvoj novih idej, ponovni zagon turizma, ponudbo produktov in doži-vetij lokalnega okolja in razmišljanje, kako bi stvari počeli, če bi jih lahko začeli znova, brez predhodnih omejitev, predpostavk, navad in razvad. Gre za povezovanje tradicij z inovacijami ter za vzdrževanje obstoječih in iskanje novih načinov sodelovanja celotnega turističnega sistema pri skrbi za vsakega gosta in vsakega ponudnika.

Turizem naj bi se po pandemiji vsaj za nekaj časa temeljito spremenil ter postal veli-ko bolj individualen in nišen. Ali bo turistična prihodnost zares bolj butična in tudi bolj odgovorna, bo pokazal čas. Izjemni inovacijski potenciali kulturnih in kreativnih industrij v turizmu lahko onkraj množičnega turizma zagotovijo nove produkte, usmerjene v kre-ativnost, lokalno kulturo, tradicije in posebna doživetja. Na platformi #LocalsFromZero lahko rezervirate tudi kreativno izkustveno doživetje z glino v CDUO Slovenska Bistrica!

Z razvojem industrije so cene tekstila drastično padle, njegova potrošnja pa skoko-vito narastla. Nakupovanje je za mnoge oblika terapije. Z novimi stvarmi se počutimo bolje, za kratek čas, ko dober občutek izzveni, pa se vrnemo v trgovine. Za nekaj centov kupujemo vedno več oblačil, ki si jih nadenemo zgolj nekaj-krat, potem pa jih brez slabe vesti odvržemo. Saj nas konec koncev niso stala ničesar.

S cenami pada tudi ka-kovost oblačil, ki so postala izdelek za enkratno uporabo. Posledično proizvajamo vedno več tekstilnih odpadkov. Pov-prečna slovenska družina za-vrže 14 kilogramov oblačil na leto. Nizkokakovostna in niz-kocenovna oblačila, narejena iz sintetičnih vlaken, pa so eko-loški problem, ker jih je zaradi vsebnosti plastike tudi težko reciklirati. Poliester, umetni material, ki ni biorazgradljiv, za razgradnjo potrebuje 200 let.

Modna industrija je tako

eden od največjih globalnih onesnaževalcev, zato si v svetu z različnimi načini že priza-devajo obrniti kolesje modne-ga potrošništva v trajnostno modo.

»Najboljši je tisti odpadek, ki sploh ne nastane! Pri obla-čilih, ki jih na globalni ravni recikliramo le 1 odstotek, to še posebej velja. Zato smo se partnerji, ki vlečemo niti pro-jekta Obleka naredi človeka, odločili, da s prvim slovenskim Dnevom v rabljenih oblačilih, ki ga bomo obeležili 23. aprila, spodbudimo ponovno upora-bo oblačil, kjer imamo po po-datkih naše raziskave Slovenke in Slovenci še kar precej rezer-ve,« je sporočila Katja Sreš.

Dan Zemlje obeležuje-mo 22. aprila, 24. aprila pa se spominjamo žrtev zrušenja stavbe tekstilne tovarne Rana Plaza, zato so organizatorji za dan trajnostne mode simbolič-no določili 23. april.

»S ponovno uporabo obla-čil prispevamo tako k ohranja-nju planeta, z izbiro oblačil iz

pravične trgovine pa k dostoj-nim delovnim pogojem za vse. Volk sit in koza cela, za name-ček pa med 19. in 25. aprilom obeležujemo še teden modne revolucije oziroma Fashion Revolution Week,« je pojasni-la Katja Sreš.

Za sodelovanje v akci-ji je potrebno zgolj pobrskati po omarah, si nadeti oblačila iz druge roke in fotografira-ti svojo opravo. Fotografije z oznakama #DanVRabljeni-hOblačilih in @oblekanaredi-cloveka pa objaviti na družbe-nih omrežjih.

Organizatorji projekta so prepričani, da le množica ozaveščenih posameznikov lahko ustvari uspešen pritisk in vpliva na spremembe. Zato vse zainteresirane vabijo, da se trajnostnega izziva udeležijo v čim večjem številu in zanj nav-dušijo tudi svoje bližnje.

»In zakaj se ne bi en dan preslikal tudi na preostalih 364, iz izziva pa rodila nova najljubša navada?«

Ines Kresnik

Dan v rabljenih oblačilih

Recikliramo le en odstotek odvrženih oblačilHitra moda z masovno proizvodnjo cenenih trendovskih oblačil je vedno večji eko-loški problem. Nizkocenovna oblačila se po enkratni uporabi kopičijo v enormnih kupih na odlagališčih smeti. Rešitev pereče problematike sodobne modne industrije je trajnostna moda. K brskanju po lastni omari namesto v trgovinah spodbujajo tudi organizatorji projekta Obleka naredi človeka.

8 • 15. april 2021 www.tednikpanorama.siPORTRET / ANKETA

PANORAMINA ANKETA - KAJ PA VI MENITE?

O dilemi med gospodarskim napredkom in varovanjem okolja?Pred kratkim so veliko prahu v državi dvignile spremembe zakona o vodah. Gospodarski interesi v Sloveniji pogosto pridejo navzkriž z okoljevarstvenimi. O tem, kako doje-majo klasično dilemo med gospodarskim napredkom in varovanjem okolja, smo povprašali tudi naše anketirance.

Klavdija Majer iz Poljčan »Neokrnjena narava, pri tem

pa lepo in čisto okolje je zame ne-kaj, kar ima prednost pred težko industrijo, ki sodi v industrijske cone oziroma tja, kjer so pose-gi v okolje manjši. Kapitalistični razvoj in napredek je pustil ne-gativne posledice na okolje, mo-ramo pa vedeti, da je naš planet omejen v prostorskem smislu, v razpoložljivosti naravnih virov in zmogljivosti biosfere, da sprejme in nevtralizira onesnaženje. Res pa je tudi, če hočemo zmanjšati revščino in izboljšati življenjski

standard povprečnega človeka, mora gospodarska ekonomska rast ostati in to tudi mora biti cilj vlade. Težnja k ekonomski rasti brez sočasne skrbi za okolje ne more trajati v nedogled in ne vodi nikamor, zato je nujno potrebno upoštevati smernice za varstvo in ohranjaje narave in skrbeti za eko-loško ozaveščenost.«

Tina Trefalt iz Makol »Glede na vprašanje, ki ste mi ga postavili tokrat, bi naj besedno jadrala nekje med politiko, vodo in okoljevarstvom, pa se mi zdi, da bi jaz osebno raje razglablja-

la o vodi na drugačen, bolj ži-vljenjski način. Voda je dobrina, izjemno pomembna, enako kot zrak, ki ga dihamo. Sporno mi je, da se moramo pogovarjati in zbirati glasove v peticijah o zaš-čiti vodnih virov, sporno je, da se politika ubada s tem ali bo dala zeleno luč ohranjanju pitne vode, ali bo dovolila graditi objekte na zaščitenih vodovarstvenih obmo-čjih. Kako se sploh lahko dovoli, da se moramo o tem, kaj storiti z vodo, pregovarjati, ko bi pa ven-dar vsem nam moralo biti jasno, tako posameznikom kot družbi, da je voda naše bogastvo. Da pre-večkrat delamo z njo kot svinja z mehom, da je nekaj, brez česar človek in narava ne preživita in si tako vprašanj, ali bomo primer-no zaščitili vodne vire, sploh ne bi smeli nikoli zares postavljati. Ampak bi jih, v kolikor še niso, zaščitili nemudoma. Ne smemo dovoliti, da voda postane niko-garšnja lastnina. Voda je naša, ne more biti v lasti posameznikov, ne bi smela biti predmet zasluž-ka. Voda je zate, zame, za vse nas,

ohranimo jo tako.«

Ludvik Repolusk iz Slo-

venske Bistrice »Osebno sem za napredek gospo-darstva, vendar pa le-ta ne sme in ne more biti v škodo okolja za vsako ceno. V ustavo zapisan 70. a člen določa, da ima vsakdo pravi-co do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da prednostno in trajnostno služijo oskrbi prebivalstva in go-spodinjstev s pitno vodo ter v tem delu niso tržno blago. Preseneča in žalosti me sprejetje novele za-

kona o vodah sedanje koalicije, ki je glasovala »ZA« sprejetje tudi 37. člena. Ta omogoča določene posege na vodnih in priobalnih zemljiščih, ne oziraje se na mne-nje dela stroke in civilne družbe. Nerazumno je bilo tudi glaso-vanje skupine državnih svetni-kov, ki so glasovali »proti vetu«. Upravičeno se sprašujem ali so poslanci koalicije v državnem zboru in državni svetniki, ki so odločali o noveli zakona o vodah in dikcijo 37.člena, glasovali po »svoji vesti«, v dobro vseh nas ali pa politično (beri zaukazano) za določene interesne skupine?«

Janko Predan iz Slovenske Bistrice

»Vsi politiki, pa ne samo oni, imajo polna usta zelenega. Neka-teri nosijo celo zelena očala. Ko dobri posegi za okolje trčijo ob kapital, zelena barva izgine, osta-ne le neoliberalna pot k dobičku. Dokaz za to je na slabše napisan zakon o vodi, ki je sedaj v parla-mentarni obravnavi. Še sreča, da je večina ljudi ekološko ozavešče-nih. Če bo razpisan referendum

o tem zakonu (blokirala ga bo verjetno koalicija z blagoslovom SDS), vas pozivam, udeležite se referenduma in dokažite, da spoštujete USTAVO REPUBLI-KE SLOVENIJE, kajti nekate-ra vnesena določila v zakon so PROTIUSTAVNA.

Pravica do čiste zdrave vode je človekova pravica in tudi ustavna kategorija. S sprememba-mi zakona o vodah (37., 69. člen) bo preskrba s pitno vodo trajno ogrožena.«

Ines Kresnik

Njegovo življenje je v ce-loti posvečeno prostovoljstvu in pomoči potrebnim. Že zelo zgodaj se je pridružil enoti civilne zaščite (CZ). Po od-služeni vojski leta 2000 je bil prerazporejen v oddelek zaščite in reševanja na Ptuju. Skupaj z drugimi je opravil osemdeseturno izobraževanje za bolničarja. Tisti, ki so po-kazali znanje in interes, so bili prerazporejeni v ekipo CZ mestne občine Ptuj. Po treh letih je ekipa zaradi obvezno-sti članov pričela razpadati in Miran je sestavil svojo ekipo in deloval naprej. Zaradi zna-nja in požrtvovalnosti je bil imenovan za vodjo te ekipe.Ekipe zaradi različnih obveznosti članov tudi razpadejo

Kot se je zgodilo s prejšnjo ekipo so se tudi tokrat fantje razšli. Le Miran je vztrajal in se pridružil starejši ekipi, ki ga je z največjim veseljem in spoštovanjem sprejela. Od-govorno so pristopili k delu in začeli nizati rezultate. Bili so kar devetkratni državni prvaki, štirikrat so sodelova-li na evropskem tekmovanju - na Češkem, v Salzburgu, v Londonu – Liverpoolu, kjer so zasedli 13. mesto in v Italiji 6. mesto. V temeljnih postop-kih oživljanja so bili zmago-valci, ki so za nagrado prejeli defibrilator, ki je nameščen na občini Ptuj.

Iz Ptuja v OplotnicoLeta 2010 se je Miran

preselil v Oplotnico. Komu-nikativnega in vselej priprav-ljenega pomagati so Oplotni-čani že dobro poznali in ga kmalu povabili v ekipo. Vse je steklo protokolarno. Potreben je bil prepis iz CZ Ptuj v OZ RK Slovenska Bistrica, da je lahko pričel v oplotniški ekipi CZ. Po letu dni je prevzel vo-denje ekipe. Miran Arnuš je z vsem srcem in odgovornostjo opravljal to funkcijo in leta 2018 so bili na tekmovanju prvi. Ta rezultat so potem še nekajkrat ponovili. Spremeni-ti je moral miselnost, kajti na Ptuju so bila na tekmovanjih za ekipo pomembna mesta - kdo je prvi, drugi, tretji. Oplo-tničani pa so delali za rezulta-te, za pridobljena nova znanja, od katerih bodo ljudje imeli koristi. Zavedali so se, da če ne bodo enotni znotraj eki-pe, tudi rezultatov ni mogoče pričakovati. Veliko pomoči in nasvetov so bili deležni s stra-ni prejšnje sekretarke OZRK Slovenska Bistrica Marije Bračič in sedanje sekretarke Petre Hojnik, za kar se obema iskreno zahvaljujejo.Na katerih področjih pomagate ljudem?

»Povsod, kjer je pomoč potrebna. Imam srečo, da sem vedno blizu, ko nekdo potre-buje pomoč. Leta 2008 sem na starem mostu uspešno oži-

vljal gospoda, na smučišču v Italiji ponesrečenca, veliko je delovnih nesreč, saj je Pohorje veliko in precej je starejše po-pulacije. Tudi pri športu pride do zastoja srca in odločilne so prve štiri minute, ko lahko re-šimo življenje. Zaposlen sem na Elektro Slovenska Bistri-ca kot prevzemnik merilnih mest in sem ves čas na tere-nu in tudi med delovnim ča-som lahko pomagam, če kdo potrebuje pomoč. Odkar sem dobil torbo za prvo pomoč, je ta vedno z menoj, nikoli je ne dam iz avtomobila.«Prvi posredovalec tudi pri PGD Oplotnica?

Čeprav ni bil nikoli gasi-lec, so Mirana gasilci prep-ričali, da ga potrebujejo kot bolničarja. Seveda, ko gre za pomoč, ni mogel reči ne. Postal je gasilec – reševalec in tako je naslednje leto opravil izobraževanje za operativnega gasilca, še kasneje za »dihal-ca« - za prvega posredovalca, ko gre za temeljne postopke oživljanja. Pred kratkim je opravil še priprave za notra-nje požare in zdaj upa, da je s tem njegovo izobraževanje pri gasilcih zaključeno. Če ne bi bil takšen kot je, bi mu vse te obveznosti predstavljale oviro ali težavo. Pa mu je nikakor ne. Vse te obveznosti ima rad, v ospredju pa je vedno človek in njegovo življenje. Nikoli ne gleda na čas, skozi življe-nje hodi z odprtimi očmi, saj

Miran Arnuš iz Oplotnice, dobitnik srebrnega znaka Civilne zaščite

Niso pomembna tekmovalna mesta, ampak rezultati, ko rešujemo ... je povedal Miran Arnuš iz Oplotnice. Rodil se je v Krčevini pri Vurbergu v občini Ptuj. V Oplotnico ga je pripe-ljala ljubezen leta 2010. Z Valentino Nerat sta si ustvarila družino, rodil se jima je sin Eric Mai.

vedno kdo potrebuje njegovo pomoč in vesel je, da je to na-čin njegovega življenja.Aktivnosti v času korone

Z ekipo se niso še nič sestali. Načrtujejo, da bi se srečali takoj, ko bo mogoče, da pregledajo torbe PP in da osvežijo temeljne postopke oživljanja. Za zdaj še ne vedo ali bodo kakšna preverjanja znanja ali ne? Bodo videli.

V času korone je Miran prostovoljno pomagal na co-vid oddelku v mariborskem UKC, v lanskem letu pa je bila njegova ekipa za teden dni prerazporejena na mejni prehod Šentilj.Priznanje CZ za posebne zasluge in izjemen prispevek

Konec marca je oplotniški župan Matjaž Orter pode-lil najzaslužnejšim priznanje CZ – srebrni znak, ki ga je prejel Miran Arnuš. Zelo si je želel, da bi bila prisotna vsa ekipa, saj meni, da so to pri-znanje dosegli vsi s timskim in požrtvovalnim delom, ven-dar zaradi trenutnega stanja v državi to ni bilo mogoče. Vesel je, da občani opazijo njihovo delo in da vedo, da so vedno pripravljeni pomagati.Za sprostitev pa motorji in morje

»Res je. Motorji so moja strast in veselje, poleg morja, seveda. Prej, ko še nisem imel

družine, sem dirkal po cesti, ko se mi je rodil sin, sem se s ceste umaknil na dirkališča. Malo sem tudi tekmoval. Ne za rezultate ampak za dušo. Zdaj imam motor KTM, ki mi za vožnjo po brezpotjih povsem zadošča. Drugo vese-lje in sprostitev pa je za naju z ženo in sinčkom morje. Na

morju imamo prikolico in ko-maj čakamo, kdaj bomo lahko šli na dopust. Morje imam tako zelo rad, da si želim, da bi na stara leta živel ob morju. Mogoče se mi sanje celo ures-ničijo?!

Zdenka Detiček Opič

Miran Arnuš iz Oplotnice

15. april 2021 • 9www.tednikpanorama.si MLADI USTVARJALCI

www.impol.si

FOLIJE

PALI

CE

CEVI

VALJ

AN

I IZD

ELK

I

PROFILI

RONDELICE

panorama_175_136.indd 1 28. 09. 18 09:42

Ustvarja, ker ji to narekuje srce. Speci-alizirala se je za izdelke iz penaste gume. Iz Maribora jo je v Makole pripeljala ljubezen. Bojan Žerak je njena sorodna duša in sku-paj preživljata ustvarjalne dni. Ona je šivilja, on avtoklepar in ustvarjata vsak na svojem področju. Obema sta mami v zibko položili ustvarjalnost in kri ni voda.

Že kot otrok je Klaudija ustvarjala različne kreacije za svoje punčke in tudi kot šivilja je vedno iskala svoj stil, ki pa ni bil odločilen, da bi opravljala delo šivilje. Kot mlado dekle ni imela šivalnega stroja, vsa oblačila je zašila na roke zelo natančno in z občutkom, s po-sebnimi detajli, ki so nakazovali, da Klaudi-ja ustvarja nekaj posebnega. Zaposlila se je v tiskarni, kjer pa njena ustvarjalnost ni prišla do izraza. Vse je potisnila v podzavest. Hiter tempo življenja, služba, gospodinjska dela in ponovno služba. Življenje je dobilo nov po-men, ko se je preselila v Makole. Več let se ni dotaknila ustvarjalnega materiala. Pred prib-

ližno dvanajstimi leti pa je po spletu okoliščin in zaradi želje, ki je tlela v njej, odkrila svet ustvarjalnih blogov in forumov, tudi pinte-resta, ki so ji dali nov zagon. Začela je z izde-lovanjem štorkelj, ki so jih potrošniki iskali ob rojstvu otroka ter številnih drugih figur, ki so si jih zaželeli ob številnih posebnih priložno-stih – obhajilu, veliki noči, diplomi, rojstnih dnevih, obletnicah. Našla je nekaj, kar lahko stisneš k sebi, s čimer se lahko poigraš ali po-crkljaš, jih postaviš na mizo in imaš ob priha-jajočih praznikih ob sebi. Ne uporablja šablon, vsak izdelek je unikaten. Rada ustvarja persio-nalizirane osebe, ki jih izdela po fotografiji. O osebi želi vedeti čim več, da jo lahko prenese v želeni stil. Končna podoba figure je ume-tniška upodobitev osebe. Osebna nota ustvari kvalitetne izdelke, saj jih s skrbno izbranimi detajli naredi unikatne.

Spominja se dni, ko ji je mama kazala svoje izdelke, ki jih je kot tehnična risarka izdelala ter kako je opazovala dedkove izdel-ke, ki jih je ustvarjal iz različnih materialov,

Klaudija Ornik iz Ložnice pri Makolah

Ustvarja, ker ji to narekuje srce Le malo ljudi svojim ustvarjalnim izdelkom vdihne tudi svojo dušo. To zmorejo tisti ustvarjalci, ki delajo s srcem in imajo v sebi umetniški duh. Zagotovo je to tudi Klaudija Ornik, ki ne ustvarja zgolj za prodajo.

predvsem iz lesa. Klaudija meni, da je od svojih star-šev podedovala umetniški čut. Tudi sestra nosi v sebi ustvarjalnost, vendar še čaka čas, da bo to izrazila. Veli-kokrat ustvarjalnost zamenja pridnost ali tendenca, da raje sledimo zapovedani struktu-ri. Tudi to ima svoje prednos-ti, a se lahko zgodi, da smo manj svobodni. Ustvarjalnost pri Klaudiji pa je brez meja in ustvarja brez omejitev in predsodkov in je sama sebi največji ocenjevalec. Rada odkriva kaj novega na spletu in družabnih omrežjih, nato pa svoje izdelke napolni s trenutnim navdihom in jim s tem daje unikatni pridih.

Klaudija penasto gumo kupuje v tujini in tudi svoje izdelke prodaja doma in v tujini. Njene personalizirane figure merijo tudi do pol me-tra, štorklje pa izdeluje v treh velikostih – od pol do ene-ga metra. Ne dela na zalogo temveč le po naročilu. Pišete ji lahko na socialno omrežje fb ali po e-pošti:[email protected] in zagoto-vo boste zadovoljni.

V tako mali občini kot so Makole imamo toliko ustvarjalnih ljudi. Lahko smo ponosni nanje. Prišel bo tudi čas, ko bodo makolski ume-tniki postavili svoje izdelke na ogled. Vendar do takrat, ko bo spet dovoljeno druže-nje, bo minilo še nekaj časa, ustvarjalci pa bodo naredili še več stvaritev. Tako je vse sla-bo za nekaj tudi dobro.

(foto: osebni arhiv)Marjeta Klajnšek

Naravni smrekovi gozdovi

Biseri PohorjaOgromne strnjene površine smrekovih gozdov, ki se danes razprostirajo na Pohorju, niso naravnega nastanka. Nastali so v preteklosti pod vplivom nem-ške šole gospodarjenja z gozdovi na rastiščih visoko-gorskega bukovega gozda.

Ti bolj ali manj enolični gozdovi so v bistvu drugotni goz-dovi. Vendar se Pohorje odlikuje tudi po naravnih smrekovih gozdovih, ki poseljujejo na njegovem površju tudi precejšnje strnjene površine. Ena izmed združb, ki predstavlja narav-ne smrekove gozdove, je združba šotnega mahu in smreke (lat. Sphagno-Piceetum). Novejše fitocenološke raziskave so pokazale, da to združbo v Alpskem svetu in na Pohorju predstavlja smrekov gozd z girgesohnovim šotnim mahom, geografsko varianto z migaličnim šašem.

Zgradba ome-njene gozdne združbe je bistve-no drugačna kot drugotnih smre-kovih gozdov. Od bolj ali manj enomerne eno-slojne zgradbe sle-dnjih ima združba šotnega mahu in smreke izrazito vertikalno zgradbo, kar pomeni, da se drevesa pojavljajo v vseh sestojnih položajih. Sklep je običajno vrzelast do pretrgan. Za-radi pretrganosti le-tega in velike količine svetlobe, ki prodre do goz-dnih tal, je zeliščni sloj bujno razvit na celotni njihovi površini. Gradijo ga v celoti vrste, ki so se pri-lagodile na hladna kisla ombrogena šotna tla. To so različne vrste iz rodu mahov, šašev, trav in vakcinij. V njem se pojavlja tudi jajčastolistni muhovnik (Listeraovata), ki spada v dru-žino orhidej in je zavarovana rastlinska vrsta. Grmovni sloj združbe pa je slabo razvit. Grajen je iz smreke, redko sta v njem zastopani še dlakava mahovnica (Oxycoccuspalustris) in jerebika (Sorbusaucuparia).

V primerjavi z drugotnimi smrekovimi gozdovi dosega-jo gozdovi šotnega mahu in smreke v poprečju le 10 do 15 m višine. Lesno proizvodna funkcija obravnavane gozdne združbe je majhna, vendar so neprimerno pomembnejše nje-ne ekološke in socialne funkcije. Zlasti izstopajo hidrološka, biotopska in krajinsko-estetka funkcija.

Naravni smrekovi gozdovi so zelo pomembni v ekolo-škem, habitatnem in fitocenološkem pogledu in imajo velik naravovarstveni pomen. Izžarevajo pa tudi lepoto v vseh let-nih časih, zato privabljajo vsako leto veliko obiskovalcev in jih upravičeno lahko imenujemo biseri Pohorja.

mag. Drago Nemec

Klaudija Ornik

10 • 15. april 2021 www.tednikpanorama.siPOTOPIS

Piše: Anuša Vogelnik Holzner

Bogata zgodovina Toskane

Gričevnata pokrajina, posejana s cipresami, pinija-mi, mandljevci, polji sončnic, zlatimi žitnimi polji, polnimi rdečega maka, vinogradov in predvsem z bogato zgodo-vino. K Toskani spada tudi toskansko otočje med Li-gurskim in Tiranskim mor-jem. Med otoki je najbolj poznan otok Elba, na kate-rem živi 32.000 prebivalcev, poznan pa je kot kratko do-movanje – zapor Napoleona. Obala Ligurskega morja ima toplo klimo, neposredna bli-žina višjih hribov pa poskrbi tudi za ne prevroča poletja in tudi temperatura morja je bolj osvežilna, kot bi jo v Italiji pričakovali. Poletne tempe-rature okrog 40 stopinj C pa prav tako niso redkost.

Bogata zgodovina priča o prvih naseljencih že v drugem tisočletju pred našim štetjem. Med 12 in 10 stoletjem pred našim štetjem je na tem obmo-čju bivala Villanovska kultura, to je obdobje najzgodnejše železnodobne kulture. Njeni pripadniki so bili predhodniki Etruščanov, nekoč glavni tek-meci Rimljanov za oblast na tem območju. Rimljani so jih poimenovali Etrusci ali Tusci. Grški zgodovinar in popotnik Herodot je bil mnenja, da so kot pomorščaki prišli iz malo-azijske Lidije v današnji Tur-čiji. Novejše raziskave so po-trdile njegove trditve o izvoru Etruščananov na podlagi dnk analiz prebivalcev. Leta 396 pred našim štetjem pa so tudi uradno pripadli k rimskem cesarstvu. Po padcu le - tega pridejo pod Ostrogote, sta-roveško vzhodno-germansko ljudstvo, na katero spominja mavzolej Teoderika Velikega v Raveni. Od leta 569 spadajo k Langobardom, germanske-mu ljudstvu iz severa Evrope, ki je od leta 569 do 774 vlada-lo večjemu delu Apeninskega polotoka. Na severu današnje Italije je prvi germanski kralj Odoaker ustanovil italsko

kraljestvo, ki leta 774 postane frankovska nasledniška drža-va. Franki so bili germansko ljudstvo, ki je živelo predvsem na območju današnje Franci-je. Najpomembnejši vladar je bil Karel Veliki, ki je dosegel izjemne vojaške uspehe. To je bil tudi čas pričetka fev-dalizma. Po smrti za tiste čase najuglednejše fevdalke Matilde iz Kanose leta 1115 so se toskanska mesta začela spreminjati v komune, prvo med njimi je bilo mesto Luc-ca. Nastalo je mnogo mestnih držav, najhitreje sta se razvili Firence in Siena. V 15. sto-letju pridejo na oblast Medi-čejci, ki so dobili ime po dav-nem predniku iz 11. Stoletja, zdravniku Medicio di Pol-trone. Bili so meščani Firenc, v 13. stoletju pa so pokupili vsa posestva v bližini Mugella, ki je postal njihova rezidenca. Bili so cenjeni meščani, moč-no prisotni v gospodarstvu, bančništvu in na visokih po-litičnih položajih, poskrbeli so za razcvet Firenc.

Več o Medičejcih izveste na našem skupnem potova-nju po Toskani. Gien Gaston Medičejski, ki je živel med 1671 in 1737 letom je bil zadnji vladar. Trudil se je re-formirati kraljestvo, ukinil je davke za revne, razveljavil ka-zenski zakonik in ukinil javne usmrtitve. Ker ni imel nasle-dnikov, se z njegovo smrtjo konča 300 - letno vladanje Medičejcev. Njegova sestra je z Lotarinškimi Habsbur-žani, ki so zavladali Toskani, sklenila pogodbo, po kateri je morala vsa kulturna dediščina Medičejcev ostati v Firencah. Leta 1737 oblast prevzame mož Marije Terezije, Franc Štefan Lotarinški, ki postane toskanski vojvoda in kasneje rimsko - nemški cesar. Bil je zelo dober finančnik na dvoru Marije Terezije, vladanje ga ni dosti zanimalo. Njegov nasle-dnik sin Peter Leopold je de-želo zelo lepo upravljal, ostal pa zvest dunajskim smerni-cam. Ko so leta 1859 po več poskusih Toskanci spet zah-

Biseri Toskane

Najdražji sladoled, slaščičar je bil svetovni prvak v izdelavi sladoledaToskana je dežela, ki bi jo vedno znova lahko obiskal in vedno znova kaj novega odkril. Naše današnje popotovanje bo v bližini naše domovini-ce dostopno skoraj vsakomur. Že davni Etruščani so jo poimenovali Etrurija, Tuscia, Tuscania, Toscana. Je ena od 20 dežel Italije in zavzema 22.985 kvadratnih kilometrov, je skoraj tako velika kot Slovenija, po številu prebivalcev 3.8 milijonov pa večja od naše domovine.

tevali odcepitev od Avstrije, se je umaknil na Dunaj in jim priznal vse pravice. Toskana se je priključila kraljevini Sardi-niji, ki je leta 1861 z ostalimi pokrajinami postala kraljevina Italija. Le - ta je bila na refe-rendumu leta 1946 ukinjena in nastala je republika Italija z 20 pokrajinami, med njimi tudi SZ ležeča Toskana.

Najpomembnejša gospo-darska panoga Toskane je turizem. Mi bomo na našem popotovanju obiskali le nekaj biserov te pokrajine. Lahko bi jo poimenovali tudi zibelka umetnosti, saj so v njej delo-vali slikarji Cimabue, Giotto, Andrea Pissano, obnovitelji kiparstva in arhitekture Do-natello, Masaccio, Luca dela Robbia in med njimi tudi univerzalna genija Leonardo da Vinci in Michelangelo. Številne galerije, muzeji, stol-nice, čuvajo najdragocenejše umetnine tistega časa, kar je neprecenljiva umetnost. Bazilika svetega Antona Padovanskega

Popotovanje proti Toskani začnemo že kmalu po prečka-nju meje v enem najstarejših italijanskih mest v Padovi. Univerzitetno mesto je polno starih palač, galerij, muzejev, cerkva. Najznamenitejša je bazilika sv. Antona Pado-vanskega. Mestece, v katerem se okrepčamo s pravo pizzo in kozarčkom piva. Tukaj je študiral v Pisi leta 1546 rojen fizik, matematik, astronom in filozof Galileo Galilei. Eno najlepših mest Toskane je Lucca. Mesto je obdano s srednjeveškim obzidjem, ki so ga začeli graditi že leta 1504. Mesto je prepleteno s čudovitimi ozkimi ulicami, v katerih se bohotijo srednjeve-ške zgradbe. V eni od glavnih ulic našo pozornost pritegne visok urni stolp, ki že od leta 1390 meščanom kaže čas. Trije glavni trgi, vsak s svojo katedralo, so nekaj posebne-ga, najstarejša je katedrala sv. Martina. V mesto se je že leta 218 pred Kristusom zatekel rimski cesar Sempravius pred

slovitim Hanibalom. Tukaj so se rodili trije znameniti kom-ponisti Guiseppe Pucini, G. Verdi in Rossini. Kdo še ni slišal za poševni stolp v Pisi?

Na svetem polju ali Cam-po Santo stoji skupaj s kate-dralo Santa Maria Asunta, ki so jo začeli graditi že davnega 1063 leta skupaj s krstilnico. Stolp se vsako leto nagne za 1 mm. Ko zapustimo mesto, se že veselimo ogleda nasled-njega največjega bisera Toska-ne, Firenc. Čez most Ponte Vecchio, ki prečka reko Arno, se podamo v stari del mesta, kjer nas kmalu osupnejo na glavnem trgu Neptunov vod-njak iz leta 1563, galerija Uf-fizi z znamenito Meduzo, kip golega Davida, izklesanega iz marmorja, ki je ena največjih mojstrovin iz leta 1504, delo znamenitega Michelangela. Katedrala Santa Maria Del Fiore

Oglede nadaljujemo s katedralo Santa Maria Del Fiore, krstilnico s čudovitim vhodom, zvonikom in le stre-ljaj naprej baziliko sv. Lovren-ca z grobnicami Medičejcev. Firence so danes nosilec sve-tovne mode, pa tudi za manj globok žep se najde kaj pred-vsem na znameniti srednje-veški tržnici v mestu. Siena, ki leži na gričku, je lepo sre-dnjeveško mestece. Centralni del mesta leži na nekdanjem rimskem forumu, vsako leto se tukaj odvijajo znamenite konjske dirke pod imenom Palio. Ogledamo si še zname-nito stolnico Duomo di Siena, ki sodi med najlepše gotske zgradbe v Evropi. Notranjost stolnice je polna dragocenosti, kot so Michelangelovi, Dona-telovi, Pisanovi kipi, na pro-čelju pa slika kronanja Marije.Mestece San Gemignano

Čudovito srednjeveško mestece San Gemignano nas s svojimi stolpi že od daleč vabi k obisku. Na griču, kjer stoji mesto, je stalo nekoč 150

stolpov, v katere so se prebi-valci z vsem premoženjem zatekli v slučaju nevarnosti.

Vsaka družina je imela svoj stolp, višji je bil, bogatejša je bila družina. Najvišji stolp, vi-sok 54 m, je že iz leta 1311. Poskusimo še posebno vino iz grozdja vernaccio, vernaccio di San Geminano. Za ljubi-telje sladoleda pa še kepica najdražjega sladoleda, saj je bil slaščičar svetovni prvak v izdelavi sladoleda, temu pri-merna je tudi cena. Po pok-rajini Chianti, ki je poznana po istoimenskem vinu, nas spremljajo ogromni vinogradi z alejami pinij. Obisk Voltere, katere zgodovina sega že v 8 stol. pred našim štetjem in je bila tudi sedež Medičejcev,

je zanimiv, ker je v nekdanji palači Medičejcev zapor. Ob visokih pečinah Ligurskega morja se dviguje 5 vasic s ču-dovito obarvanimi hiškami, to so Cinque Terre. Prva vasica je bila omenjena že 1056. leta. Za zaščito pred Turki so jih obdali z obzidjem.

Skupaj smo obiskali le čisto majhen delček čudovite Toskane. Skoraj vsaka vasi-ca, skrita med drevesi pinij, je zanimiva po svoje s svojo zgodbo. S Turistično agencijo Vard in mojim vodenjem pa vabljeni na skupno raziskova-nje Toskane.

Na svidenje ToskanaArrivederc i bella Toskana

Pisa Cinque Terre Katedrala Santa Maria Del Fiore

Siena

Toskanska pokrajina

15. april 2021 • 11www.tednikpanorama.si JUBILEJ / SOSED, ZNANEC

Ivan se je rodil v številni družini Korošec pri Sveti Ani. Ker je bilo pri hiši devet otrok, si je že kot osnovnošolec iz-kusil kako se služi kruh. Bil je pastir v Mihovcih, Zgornjih Jablanih in tudi v Cirkovcah. Kadar je pasel, je izostal od pouka in mu je bilo takrat op-roščeno. Po osnovni šoli se je zaposlil v rudniku Šega, kjer je 900 m pod zemljo kopal pre-mog. To je bilo zelo težko in nevarno delo. Ko se je pone-srečil njegov sodelavec in na kraju nesreče umrl, ga je tako pretreslo, da je dal odpoved. Zaposlil se je v lesni industri-ji v Mariboru, kjer je ostal do služenja vojaškega roka. Bil je poslan v Beograd, kjer je stra-žil Titovo rezidenco, na kar ga vežejo lepi spomini. Nikoli ne bo pozabil srečanja z Josipom Brozom Titom, nekdanjim predsednikom bivše Jugoslavi-je, ko se je pripeljal pred svojo

rezidenco in Ivanu ukazal, naj odpre vrata. Ivan pa ni odprl vrat temveč ga je vprašal, kdo je. Tito mu je odgovoril, da je njegov oče in ga pohvalil za previdnost. Bil je počaščen, ko ga je Tito potrepljal po rami in odobraval njegovo ravnanje. Po odsluženju vojaškega roka se je zaposlil na Kmetijski zadrugi. S konjsko vprego je prevažal poljske pridelke in spravljal iz gozda plohe, nato pa dolga leta z motorno žago podiral dreve-sa. Postal je pravi mojster po-diranja z motorko. Rad je imel svoje delo, čeprav je bilo težko in nevarno. Kot gozdni delavec se je tudi upokojil.

Njegova žena Tilčka je bila iz Stanovskega, kjer je bilo v družini sedem otrok. Ker so bili v družini revni, jo je mama pri treh letih dala služiti. Bila je pri družini, kjer svojih otrok niso imeli, zato je mogla še čisto mala opravljati različna

dela. Danes si tega sploh ne moremo predstavljati, takrat je bilo drugače. Nikoli ne bo pozabila gospodarjeve jeze, če je kaj naredila narobe. Ko trpljenja v družini, kjer je bila, ni mogla več prenašati, je pri osemnajstih letih pobegnila k sestri v Ljubljano. Kasneje se je zaposlila v Kmetijski zadrugi, kjer je spoznala svojega Ivana. Zaživela sta skupno življenje v Makolah, v stanovanju, kjer je sedaj tovarna Iskra. Kasneje sta dobila stanovanje v bloku ob Dravinji in tukaj živita že štirideset let. Ob skrbi za svo-jo družino je poskrbela tudi za varstvo otrok nekaterih družin, ki so bili še premajhni, da bi jih lahko dali v vrtec. Pred več kot dvajsetimi leti so namreč v Makolah v vrtcu sprejemali otroke od tretjega leta naprej. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, ki sta poročena in ima-ta svoji družini.

Ivan je veseljak, ki kljub utrujenosti od težkega dela vzame v roke harmoniko in za-poje na balkonu. Moški, ki se ob praznikih spomnil tudi na trgovke v trgovini in jim poda-ri čokolado. Vedno nasmejan, s humorjem spravi v dobro voljo še tako zagrenjenega človeka. Žena Tilčka z izjemnim ču-tom za urejenost vrta pridela vse vrtnine sama, ki jih rada podeli tudi tistim, ki jih potre-bujejo. Brez plačila ureja okoli-co bloka že celih štirideset let, odkar stanujeta v bloku, kjer stanuje tudi sin Ivi z družino. Imata pa tudi petinpetdeset let zakonske zveze.

Medsebojno zaupanje in spoštovanje drug drugega ju združuje. Petinpetdeset let skupnega življenja je v dana-šnjem času redkost. Prav go-tovo je tudi v njunem zakonu bilo kdaj hudo, vendar sta znala drug z drugim potrpeti.

Zakonca Korošec iz Makol

Osemdeset let in smaragdna porokaPraznično okrašen blok v Makolah 3, kjer se je vedno znova prikazovalo število osemdeset, je naznanjalo visok jubilej zakoncev Ivana in Tilčke Korošec. Oba sta priljubljenega občana Makol, ki ju zaznamuje delavnost in skrb za družino.

Vzponi in padci so v vsaki zve-zi nekaj običajnega in zakonca Korošec sta kljub bolezenskim težavam kljubovala vsem tego-bam.

Čas epidemije ne dopušča praznovanj in Ivan in Tilčka Korošec sta praznovala svojih osemdeset let v krogu svoje družine, kjer sta najraje. Za okrasitev in presenečenje je poskrbel najstarejši sin Ivi z

družino. Vnuk Denis jima je ob polnoči zaigral na harmo-niko in solze sreče ob čestitkah so bile dovolj zgovorne. Oba se zavedata, da nista sama in nanje ni pozabila niti KO RK Makole. Prostovoljka Marica Doberšek se je veselila skupaj z njima in jima izročila skro-mno darilo.

(foto: Denis Korošec)Marjeta Klajnšek

* Kakšni so bili začetki, kako se je porodila ideja za ustanovitev kluba?

»Začeli smo kot majhna plesno mažoretna skupina desetih članov, ki so nastopili na mnogih tekmovanjih kot predstavitvena točka in poskr-beli za popestritev različnim športom med odmori tekmo-vanj. Nato smo pričeli z osno-vami twirlinga in nastopili na prvem državnem prvenstvu v Radečah leta 1997, kjer smo zmagali v konkurenci desetih skupin. Kljub temu, da začetki niso bili lahki, saj smo trenira-li po kulturnih domovih, šol-

skih avlah in učilnicah, smo vztrajali in napredovali iz leta v leto.«

* Na katere dosežke ste posebej ponosni?

»Državna prvenstva so za klub postala rutinsko tekmo-vanje, s številnimi vsakoletni-mi državnimi naslovi, zato se je pojavila ambicija po ude-ležbi na mednarodnih tek-movanjih. Ponosni smo na vse rezultate. Želel bi izpostaviti naslov ekipnega klubskega prvaka EFBT 2019 na Irskem in Twirlmanio v ZDA 2020, od koder smo se vrnili s tre-mi zlatimi, dvema srebrnima

in eno bronasto medaljo. Ob rezultatih sem izjemno zado-voljen tudi s samim načinom dela, saj si je klub v vseh teh letih izoblikoval svoj sistem dela, strokovno ekipo in vse, kar sodi k vodenju športnega kluba na takem nivoju. Še po-sebej lepo je videti generacije otrok in mladostnikov, ki so bile vzgojene v twirlingu de-set in več let nazaj, danes pa se z veseljem vračajo v našo sredino kot trenerke, sodnice ali strokovne sodelavke.«

* Pandemija Covida-19 je športu prizadejala hud udarec. Kakšne so razmere

25 let Twirling kluba Sašo Slovenska Bistrica

Omejitev športnih aktivnosti je bila preveč ostra in prevečkrat nesmiselnaTwirling klub Sašo iz Slovenske Bistrice letos praznuje 25. obletnico delovanja. V tem času so dosegli kopico vrhunskih rezultatov, tako na domačem kot na mednaro-dnem prizorišču. Ob jubileju smo se pogovarjali s trenerjem in ustanoviteljem kluba Sašom Koprivnikom.

v vašem klubu in kaj sedanji ukrepi pomenijo za nadalj-nje delovanje, kakšne bodo dolgoročne posledice?

»Pandemija je prišla »iz-nenada«. Dejansko le dva tedna po povratku iz tekmo-vanja v ZDA, ko so potekale priprave na prvi veliki polfi-nale v mesecu marcu smo za-čeli z zapiranjem dvorane in odpovedovanjem treningov. V upanju, da izpeljemo načrto-vani finale v aprilu prav v Slo-venski Bistrici, smo hitro uvi-deli, da je situacija takšna, da še pred koncem sezone ne bo mogoče izpeljati tekmovanj. Kmalu za tem je prišla tudi uradna odpoved evropskega prvenstva, ki bi moralo biti v Španiji. Sledile so številne odpovedi tudi iz drugih držav,

kamor bi ob vseh tekmova-njih doma morali odpotovati. Nekaj upanja se je pokazalo med poletnimi meseci in v začetku šolske sezone, am-pak le za kratek čas. Znova je prišlo vnovično zapiranje, tokrat precej daljše od prvega. Minilo je že več kot leto dni od zadnjega tekmovanja na-šega kluba. V preteklih nekaj tednih, ko smo znova lahko izvajali treninge, smo sicer z veseljem spremljali navduše-nje naših članov, s strokov-nega vidika pa lahko zagoto-vo povemo, da so posledice pandemije izjemno vidne, še posebej pri tekmovalnem delu članov kluba. S psihološkega vidika bo potrebno precej na-pora in časa vzpostaviti nazaj tako psihološko kot fizično

Sašo Koprivnik, trener in ustanovitelj kluba pripravljenost, predvsem tek-movalnega kadra.«

* Kakšne pa so po vašem mnenju možne rešitve?

»Posledice so velike že zdaj. Omejitev športnih ak-tivnosti s samimi odloki je bila preveč ostra in prevečkrat nesmiselna. Rešitev zagotovo je, večkrat smo športne orga-nizacije tudi same predlagale, na kakšen način omogočiti športne dejavnosti, ki ne bi bile ogrožajoče za zdravje ljudi. Praktično noben pred-log na nacionalni ravni ni bil uslišan in potrjen. Zagotovo je prvi korak k izboljšanju si-tuacije v športu vrnitev v dvo-rane in na igrišča. V primeru kakršnihkoli vnovičnih ukre-pov ali zapiranja si pa želimo, da bi nam bolj prisluhnili tisti, ki pišejo vse te ukrepe, ki ve-ljajo za šport.«

Tomaž Ajd

12 • 15. april 2021 www.tednikpanorama.siPRIZNANJA / NARAVA

Planinska zveza Slovenije

Marjan Mally prejemnik spominske plakete 19. marca 2021 je bila na sedežu Planinske zveze Slo-venije v Ljubljani svečana podelitev najvišjih priznanj Planinske zveze Slovenije za leto 2020. Svečanost bi morala potekati v začetku decembra 2020, vendar zaradi epidemioloških razmer v državi to ni bilo mogoče.

Spominsko plaketo PZS je ob njegovem življenjskem jubi-leju prejel tudi Marjan Mally, naš vodnik, markacist in pisec prispevkov v Panorami, s katero smo se mu v matičnem dru-štvu zahvalili za 40 let aktivnega dela na področju planinskega vodništva, za delo markacista in popularizacijo planinstva v me-dijih. Predlog za priznanje je podalo Planinsko društvo Poljčane ob podpori Odbora veteranov pri MDO PD Podravja, kjer je Marjan tudi med najbolj aktivnimi.

PD Poljčane

V podjetju Komunala so nam sporočili, da se pod okriljem krajevnih skupnosti organizira čistilna akcija. Ka-kor kaže, se številne krajevne skupnosti niso odločile za so-delovanje. Od predsednika KS Impol smo kot društvo prejeli odpadne vreče in rokavice ter očistili naselje Tirgot. Iz društva Vintgar se je odzvalo 15 članov, bili so tudi štirje otroci, katerim smo svečano

predali članske izkaznice in postali so kandidati za člane. Prejeli so tudi majhno darilo.

Ob organizaciji čistilne akcije smo že drugič opo-zorili Impol d.d., da morajo skrbeti za koše na parkiriščih, ker je tam smeti toliko, da jih ne zmoremo pobrati sami. Pripravljeni smo jim finanč-no pomagati, da postavimo informacijske table za njiho-ve delavce. Razumemo, da se ljudje v teh časih na prostem kdaj srečujejo ob avtomobi-lih in kaj popijejo ob koncu delavnega dne. Embalažo je treba v tem primeru odpelja-ti domov v primerne zaboje! Drugače pristanejo v naravi, v našem potoku Bistrica, ki kmalu ne bo več bister.

Vse Bistričane pozivamo, da odpadke ločujejo, da ne kupujejo plastične embalaže, da hodijo s »cekri« ali zabo-ji po nakupih, da maske ne odvržejo kar tako v naravo. Pandemija nam ne prine-se le smrti, bolečine, žalosti, omejitev na tak ali drugačen način. Starejši pogrešamo ob-

Društvo Vintgar Slovenska Bistrica

Ne odlagajmo smeti v naravo!Čas pred veliko nočjo družine običajno koristijo za či-ščenje svojih stanovanj, hiš, lop in parcel. V tem letu so pa ta dela postorili že veliko prej. Škoda je, da smo na internetni strani Komunale le slučajno zasledili čistilno akcijo.

jem vnukov in svojcev. Veliko ljudje je zgubilo službo, v fi-nančni stiski so. Nekateri ne znajo pomagati otrokom pri izpopolnjevanju šolskih ob-veznostih ali nimajo pogojev za to. Mlajše družine so zdaj primorane h kuhanju kosila in večerje, kar posledično pripo-more tudi k večjim količinam plastične embalaže. Živila so pakirana v plastiki, ki pogosto pristane v okolju. Veliko pla-stičnih odpadkov je sedaj tudi v zdravstvu, kar je razumljivo.

Mi pa zelo upamo, da bodo

občinski uslužbenci v bodoče bolj udarno organizirali čis-tilne akcije, da bodo nagradili tiste občane, ki skrbijo za čis-to okolje in kaznovali tiste, ki naravi škodijo. Mislite na to, da se z nami, z našim ravna-njem začnejo spremembe v dobrobit narave!

Obiskujete nas na Face-book strani Društvo Vintgar in naši spletni strani www.vintgar.org

Predsednica Društva Vintgar Sonja Jelen

Na tej poti lahko srečate velike in male zajčke, zajčka, ki vozi vlak, piščančke, ki še domujejo v jajcih, dva metra visokega noja, ki se sklanja proti tlom in veliko srce, ob katerem se lahko tudi fotografirate. Da je naš kraj urejen, so naše sanje in te sanje želimo deliti z drugimi krajani in sokrajani, saj samo takrat postanejo resnične. Vabimo vas v naš kraj Sele pri Polskavi, kjer si naše dekoracije lahko ogledate vsak dan v tednu.

Milena Selinšek

Turistično društvo »Košuta« Pokoše

Očistili smo krajČlani TD »Košuta« Pokoše smo v soboto, 27. marca 2021 z lepo udeležbo izvedli čistil-no akcijo. Zaradi epi-demije covid-19 smo se razdelili v tri skupine.

Dve sta pobirali smeti in sicer v gozdu Velenik in gozdu Javernik, ki je vsako leto poln raznih odpadkov, tretja je ostala v centru vasi. Moški so podrli drevo, ki je ogrožalo žičnato ograjo, drugo drevo so obrezali, ženske so spletle dva ven-ca za križ, posadile rože pri križu in v betonska korita, pobrale vse odpadke in pograbile zelene površi-ne okrog križa. Nabranih in odpeljanih smeti je bila polna prikolica avtomobila Komunale Slovenska Bi-strica. Vsem članicam in članom hvala za udeležbo.

E.J.

Velika noč na Selah pri Polskavi

Urejenost kraja želijo deliti tudi z drugimi

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik. V ta namen smo članice TD KLAS ob sprehajalni poti iz Zgornje Polskave v smeri Sel (družina Keršič) za sprehajalce naredile presenečenje z našimi kreacijami iz naravnih materialov.

15. april 2021 • 13www.tednikpanorama.si ŠPORT

Poletna atletska sezona

Bistriške atletinje na pripravahZ začetkom aprila so se v Medulinu začele priprave na poletno sezono 2021.

Priprav so se udeležile tudi atletinje in trenerja ADSB Slovenska Bistrica. Vreme je bilo lepo, nekoliko hladneje, kot so ga na pripravah atletinje vajene, a kljub temu so bili pogoji za izvedbo kvalitetnih treningov dobri.

Želimo jim še naprej uspešne priprave in dober začetek poletne sezone.Trenerji ADSB

Šele 17-letni napadalno usmerjen vezist ima po be-sedah bivšega trenerja Saše Gajserja izredno dinamiko v igri, velik potencial in je mo-deren tip igralca, za katerega bomo v ekipi petnajst-kratnih državnih prvakov gotovo še slišali.

* Začetki vaše kariere se-gajo v Slovenske Konjice.

»Začetek moje kariere je vezan za NK Dravinjo, kjer sem se o nogometni igri og-romno naučil. Po zaslugi dela z odličnimi trenerji in odlič-nimi soigralci sem zelo napre-doval in v Slovenskih Konji-cah igral vse do U-15. Nato sem prestopil v NK Maribor, kjer so me lepo sprejeli. Do-bil sem dodaten zagon in z veliko trde volje sem še bolj napredoval. Menim, da ne bi bil v položaju v kakršnem sem sedaj, če ne bi šel po poti, po kateri sem šel.«

* Najbrž imaš tudi ka-kšnega vzornika?

»Moj tip igralca je Lionel Messi. Ima odlično tehniko ter dober strel in je hiter na žogi.«

* Član NK Maribor si od poletja 2017, premiero v članski ekipi pa si doživel pred mesecem dni na sreča-nju proti Kopru. Kakšni so bili tvoji občutki pred vsto-pom v igro?

»Debi za nekoga v mojih letih je za vsakega igralca ne-kaj novega, zato sem bil pred vstopom v igro rahlo nervo-zen. Občutki so bili neopislji-vi, še posebej, ko sem stopil v igro. Kljub temu, da smo igrali brez gledalcev, sem dal vse od sebe in mislim, da mi je debi uspel. Veliko sem pretekel, prav tako pa so bili z igro za-dovoljni tudi trenerji.«

* Kdo izmed soigralcev v članski ekipi te je najbolj navdušil?

»V ekipi kot je NK Mari-bor je veliko kvalitetnih igral-cev. Najbolj mi je pomagal Blaž Vrhovec, ki se je pokazal kot igralec z vrhunskim ka-rakterjem ter bil vedno prip-ravljen priskočiti na pomoč. Po znanju pa so v ospredju Repas, Mlakar, Kotnik, če omenim samo nekatere, jih je pa seveda še več.«

* Ko smo že pri Repasu, Mlakarju, vam pa bi lahko dejali, da gre za mladost, ki klubu prinaša novo, še tako potrebno energijo?

»To je dobro za priho-dnost kluba. Ne le z ome-njenimi igralci, zadaj prihaja še veliko mladih igralcev, ki bodo hitrejši ritem le še stop-njevali. Kaže, da smo na pravi poti.«

* Obrisi nove podobe Maribora s prihodom nove-

Gal Gorenak iz Oplotnice, eden najmlajših članov nogometne ekipe NK Maribor

Z novim trenerjem nas bo težko premagatiMedtem ko je slovenska nogometna reprezentanca od-igrala ciklus srečanj v kvalifikacijah za SP 2022 v Ka-tarju, smo krajši premor izkoristili za pogovor z enim najmlajših članov članske ekipe NK Maribor, Galom Gorenakom. Skromen in izredno lepo vzgojen fant iz Oplotnice je opozoril nase s svojimi predstavami v mla-dinskih vrstah Maribora, posledica pa je bila premiera v prvoligaškem srečanju s Koprom v Ljudskem vrtu.

ga trenerja Simona Rožma-na?

»V tem času se je pokaza-lo, da smo dobili kvalitetnega trenerja, ki bo v klubu veliko naredil. Vnesel je veliko nove energije, vsi igralci na trenin-gih dajemo vse od sebe in me-nim, da bomo to pokazali že na tekmi z Aluminijem.

* Kot mladinec si postal del članske ekipe. Se ti zdi, da igralec ob treniranju s čla-ni hitreje napreduje?

»Vsekakor. Članska ekipa ima večji ritem treningov, vse poteka hitreje in na vso moč. Pri delu s člani prejmeš tudi več kritik, ki pozitivno vpliva-jo na tvoje delo in ti pri tem lahko le pomagajo. Ne gre pozabiti tudi na fizioterapije, delo v fitnesu, možnost in-dividualnih treningov. Vse skupaj pripomore k bistveno boljši pripravljenosti.«

* Kako ste izkoristili re-prezentančni premor?

»Med reprezentančnim premorom smo bili na pripra-vah v Čatežu. Trenirali smo vsak dan in mislim, da bomo dobro pripravljeni za nadalje-vanje prvenstva.«

* Seveda ne moreva mimo trenutnega stanja na prvenstveni lestvici, kjer s tekmo več za točko zaos-tajate za večnim rivalom iz prestolnice? Kakšen razplet v nadaljevanju prvenstva na-povedujete?

»Po mojem mnenju bomo vsekakor prvaki, kar je bil naš osnovni cilj. Kaže nam dobro. S prihodom novega trenerja, z odličnimi treningi ter novo energijo imam občutek, da nas bo v nadaljevanju prven-

stva težko poraziti.«* Ko sva se dogovarjala za

intervju, ste dejali, da ne ves-te, ob kateri uri boste končali šolo. Kako pa sicer uspevate usklajevati šolske ter nogo-metne obveznosti?

»Obiskujem srednjo eko-nomsko šolo v Slovenski Bistrici. Imam zelo dobrega razrednika ter profesorje, ki mi gredo na roko, za kar sem jim zelo hvaležen ter se jim zahvaljujem. Treninge imamo tudi dopoldanskem času in je potrebno veliko usklajevanja, saj v šoli pogosto manjkam in po navadi le pridobivam oce-ne. Zaenkrat vse deluje in pri tem nimam večjih težav.«

* Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

»Prvotni cilj je seveda, da zaigram za prvo enajsterico, da zberem čim več nastopov. Nato, čez nekaj let, pa morda tudi tujina.«

Damjan DrameGal Gorenak, NK Maribor

Priprave na začetek svetovnega prvenstva

Gajser dvakrat zmagalSlovenska motokrosista sta zelo dobro nastopila na prvi dirki italijanskega prvenstva, ki je bila na stezi Maggiora Park v bližini Borgomanera.

Tim Gajser in Jan Pancar se pripravljata na začetek svetovnega prvenstva v motokrosu, ki bo šele junija. Z licenco AMZS sta formo preverjala na prvi dirki italijanskega prvenstva, ki je bila na slikoviti in zahtevni progi Maggiora Park. Ak-tualni svetovni prvak v razredu MX Open Tim Gajser je očitno zelo dobro pripravljen in lačen dirkanja. V razredu MX1 je namreč dobil obe vožnji in premočno zmagal ter tekmecem verje-tno tudi pošteno nagnal strah v kosti. V prvi vo-žnji je drugouvrščenega Jeremyja van Horebeeka pustil za seboj za več kot 47 sekund, v drugo pa je drugouvrščeni Alessandro Lupino za slovenskim šampionom zaostal malce manj kot pol minute.Gajser je bil na dirki na progi Maggiore nepremagljiv v razredu MX1.

Zelo dobro se je odrezal tudi Jan Pancar, ki je tekmoval v razredu MX2. V prvi vožnji se je še nekoliko spoznaval s stezo in njenimi pastmi ter tudi tekmeci. V cilj je pripeljal na 10. mestu. V drugo pa mu je šlo bistveno bolje. Ciljno črto je prečkal na 5. mestu, kar mu je v skupnem seštevku dirke prineslo končno 6. mesto. Brez dvoma je to potrditev trdega in načrtnega dela na treningih do sedaj ter lep obet in hkrati vzpodbuda tudi za nadaljevanje.Pancar si je na prvi dirki privozil skupno 6. mesto.

Italijansko prvenstvo Motocross Prestige 2021 letos obsega šest dirk. Naslednja bo 25. aprila na progi v Mantovi, nato pa si sledijo še dirke 9. maja v Montevarchiju, 6. junija v Cavallari di Mondavio, 27. junija v Castellaranu in 5. septembra v Fermu.

AMZS

Steza Maggiora Park v bližini Borgomanera

Tim Gajser in Jan Pancar

14 • 15. april 2021 www.tednikpanorama.siNASVETI / POLICIJSKA KRONIKA

Pri opravljanju del in nalog od 5. do 12. aprila 2021 smo policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica obravna-vali naslednje dogodke in pojave:

METKIN KOTIČEK ZA ZDRAVJE IZ NARAVE

POLICIJSKA KRONIKA

Iz garaže odtujili več koles

Peteršilj (Petroselinum sativum)

KAZNIVA DEJANJA: Obravnavano je bilo 11 kaznivih dejanj, od tega kaznivo dejanje goljufije, 2 kaznivi dejanji velike tatvine, 3 kazniva dejanja tatvi-ne in 5 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari. 6. 4. , Zgornja Polskava Neznani storilec je v času od 5. do 6. 4. 2021 neovirano pristopil do garažnih vrat in jih je odprl s silo telesa. Iz garaže je odtu-jil več koles ter na tak način oškodoval lastnika za okrog 7000 evrov. 7. 4. , Slovenska Bistrica Neznani storilec je tega dne na parkirnem prostoru neovirano pristopil do parkiranega osebnega avtomobila, s katerega je od-tujil obe registrski tablici. S tem dejanjem je neznani storilec oškodoval lastnika za 50 evrov.8. 4. , Slovenska BistricaNeznani storilec je v času od 24. 3. do 8. 4. 2021 pristopil do gradbenega zemljišča v Slovenski Bistrici, kjer je na več mestih prerezal zaščitno PVC ograjo, s katero je bilo gradbišče ogra-jeno. S tem dejanjem je neznani storilec oškodoval podjetje za okrog 350 evrov. 13. 3. , Markečica Neznani storilec je v času od dne 5. 4. 2021 do dne 10. 4. 2021

pristopil do nenaseljene stanovanjske hiše in s silo telesa vlomil skozi vrata. V notranjosti je preiskal prostore, vendar ni ničesar odtujil. S tem dejanjem je neznani storilec oškodoval lastnika za 400 evrov.PROMETNA VARNOST:Obveščeni smo bili o 9 prometnih nesrečah. V 5 primerih smo odstopili od ogleda kraja prometne nesreče in udeležencem iz-dali pisna obvestila, v 4 primerih pa smo udeležencem prome-tne nesreče zaradi povzročitve prometne nesreče izdali plačilni nalog. Zaradi vožnje voznika pod vplivom alkohola smo enemu vozni-ku izdali plačilni nalog in začasno prepovedali nadaljnjo vožnjo.Zaradi kršitev cestno prometnih predpisov smo izdali 48 plačil-nih nalogov in izrekli 58 opozoril.JAVNI RED IN MIR:Zaradi suma kršitev javnega reda in miru smo posredovali v 3 primerih. Od tega smo 3-krat posredovali na zasebnem pro-storu. V enem primeru smo kršitelju izdali plačilni nalog, v 2 primerih pa smo zadevo zaključili z uradnim zaznamkom, saj ob interveniranju nismo ugotovili elementov prekrška. V navedenem obdobju smo obravnavali tudi 4 požare na stano-vanjskih hišah.

Prijeten, uspešen in varen prihodnji teden vam želimo policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica.

Boris Korošec, dežurni PP komandir

Zgoreli so tudi prihranki Dom na Osankarici, ki leži na nadmorski višini 1193 me-

trov, je šele lani dobil novega najemnika s smelimi načrti, zdaj pa je uničen. Aleš Patekar, samostojni podjetnik, doma iz Vratjega vrha v občini Apače, je z lastnikom doma Zvonkom Krošlom sklenil dolgoročno pogodbo.

Najemnik je nemo zrl v pogorišče, dejal je le, da si želi spanja. »Da gori, sem izvedel na Treh kraljih. Predvidevam, da je zagorelo zaradi dimnika, s katerim smo imeli težave že pred tem. Dimnik ni bil pregledan s termo kamero, zato je možno, da je bil počen,« je o morebitnem vzroku požara razmišljal Aleš Patekar, ko so se gasilci še borili s požarom.

»Izgubil sem vse, kar sem imel. Veste, da sem vse vložil v Dom na Osankarici. V ta namen sem prodal hišo in parcelo. Ravno v teh dneh sem očistil okolico doma, pripravljal sem vse potrebno, da bi znova zaživeli,« obupano razlaga najemnik.

In kako naprej? »Res ne vem, še prihranki, ki sem jih imel, so zgoreli. Samo to, kar imam oblečeno in kar imam pri sebi, mi je ostalo. Ne vem.« odgovarja Aleš Patekar.

Pogorišče si ogledal tudi lastnik doma. »Res je, da sem imel dom zavarovan. Kljub temu pa se počutim, kot bi se del mojega življenja sesul v pepel,“ je vidno pretresen dejal Zvonko Krošel. »To je katastrofa«

Najemniku je pomoč obljubil tudi dr. Ivan Žagar, župan Ob-čine Slovenska Bistrica, ki je v petek obiskal prizorišče požara. »To je v vsakem primeru katastrofa. Najprej je to seveda katastrofa za najemnika doma, ki se je trudil, da bi dom znova zaživel. Poleg tega je to tudi katastrofa za ta del Pohorja. Vemo, da je tukaj kar

Zahvala gasilcemZdruženje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega

boja Slovenska Bistrica se iskreno zahvaljuje operativnim ga-silcem iz Prostovoljnih gasilskih društev Kebelj, Tinje, Zgor-nje Bistrice, Šmartna na Pohorju in Slovenske Bistrice, za na-por in požrtvovalnost pri gašenje doma na Osankarici. Uspeli ste obraniti del zgradbe, kjer je muzejsko gradivo, ki prikazu-je upor zavednih Slovenk in Slovencev med leti 1941–1945 v tem delu Štajerske. Zahvala gre tudi gasilcem iz Poljčan in Oplotnice, ki so vam prišli na pomoč naslednji dan.

Borut Kruder, predsednik

Požar je uničil Dom na Osankarici

Najemnik ostal brez vsega Na prizorišču katastrofalnega požara na Osankarici je minuli petek še vedno tlelo. Požar je dom skoraj v celoti uničil, po požaru se je del objekta tudi porušil. Kriminalisti so skupaj s strokovnjaki nacionalnega fo-renzičnega laboratorija pričeli z ogledom in ugotavlja-njem vzroka požara ter vseh okoliščin dogodka. Kot so sporočili s Policijske uprave Maribor, v požaru večje-ga obsega ni bil nihče poškodovan, nastala pa je večja premoženjska škoda.

nekaj naravnih danosti, v središču dogajanja je bil ravno Dom na Osankarici. Občina je lastnica muzeja, ki je povezan s padcem Po-horskega bataljona. Najprej je treba ugotoviti, kakšna je dejanska škoda in poskrbeti, da škoda ne bo še večja. Potem pa se moramo odločiti, kako to lokacijo znova oživiti,« pravi slovenjebistriški žu-pan. Gasilo 120 gasilcev

Gasilci s Keblja, Šmartnega na Pohorju, Tinja, Oplotnice, Zgornje Bistrice in iz Slovenske Bistrice so si več ur prizadeva-li požar pogasiti, a je dom skoraj v celoti pogorel, uspelo pa jim obvarovati del stavbe, v kateri je muzej. O tem, kako obsežen je bil požar, priča podatek, da so gasilci pri gašenju porabili več kot 50.000 litrov vode. »Gasilska enota Kebelj je bila o dogodku obveščena ob 20.04 uri. Pri gašenju je sodelovalo šest enot s 120 gasilci in 17 vozili. Zagorel tudi gozd v neposredni bližini, a ga je gasilcem uspelo lokalizirati in se ni širil naprej. Preprečili so tudi, da bi zgorel muzej,« je pojasnil vodja gasilske intervencije Uroš Kovač. Zaradi pojava manjših žarišč so na požarišču čez noč ostali gasilci PGD Kebelj na požarni straži.

(foto: Janko Mlakar)Tomaž Ajd

Peteršilj ne dela naših jedi le slastnejših in prijetnih, temveč je tudi odlično zdravilo. Priporočljivo je, da ga čim več posejemo v naše vrtove in lončke, saj je pravi blagoslov za dobro počutje in zdravje našega telesa. Mnenja so, da je peteršilj ena izmed najvaž-nejših zdravilnih začimb. Za vse nas je dandanes dobro in prav, da čim bolje spoznamo posamezne zeliščne pomočnike, cenimo nji-hovo zdravilno vrednost in jih redno uporabljamo v kuhi ali čaju.

Peteršilj je dvoletna aromatična rastlina, ki izvira iz dežel ob vzhodnem delu Sredozemskega morja, od tam pa se je razširila po vseh deželah južne Evrope.

Karel Veliki, ki je vladal konec I. stoletja p.n.š., je zaukazal gojenje mnogih rastlin, med katerim je bil tudi peteršilj.

Ta kodrasta lepotica je zelo hitro postala pogosta in dobro-dejna sestavina številnih ljudi. Pri peteršilju se neodvisno od vrste uporablja cela rastlina – korenina, listi in seme, tako v sveži, kot tudi v posušeni obliki. Peteršilj značilno prijetno diši, korenina je prijetnega vonja in okusa, plodovi pa so ostro dišavni. Uporabnost

To odlično začimbno v kulinariki vse več uporabljajo za ok-rasitev jedi. Drobno nasekljan peteršilj prijetno obogati različ-ne juhe, solate, omake, sire, solate, krompir, fižol in druge jedi. Najnovejše raziskave so pokazale, da je v peteršilju izmed vseh rastlin največ vitamina C, zato deluje poživljajoče, med drugim tudi vitamin A in nekaj vitamina B12, ki odlično sodeluje pri nastajanju rdečih krvničk.Zdravilnost

Poleg kumine in janeža se tudi peteršilj uvršča med zdravilne rastline, ki odganja vetrove, pomirja krče in preprečuje vrenje v črevesju.

Že majhne količine peteršilja spodbudijo prebavne procese, odvajajo nakopičeno vodo v nogah, osrčniku in prsni oziroma trebušni votlini ter ugodno pospeševalno vpliva tudi na mesečno perilo.

Pri zelo oslabelih in občutljivih osebah zadošča, če skuhamo v juhi nekaj rezin peteršiljevih rezin korenine, da dosežemo ta zdravilni učinek. Peteršiljeva korenina se uporablja kot diuretik in kot začimba. Peteršilj priporočajo pri rumenici, vseh jetrnih obolenjih, celulitisu, protinu in revmatizmu. Peteršiljevo listje dajemo na boleča mesta kot sredstvo proti bolečinam in vnetjem. Zelo priporočljiv je pri vnetju očesne veznice in drugih očesnih vnetjih. Voda, v kateri se je kuhal peteršilj, je odlična očesna ko-pel, ker razkužuje in olajša pekočino.Uporabni nasveti

Po obilnem kosilu si je priporočljivo skuhati peteršiljev čaj, ki poskrbi za odlično prebavo. Če peteršiljev preliv zjutraj in zvečer nanesete s koščkom vate na obraz, boste takoj čutili, kako se koža sprosti. Peteršilj stimulira tudi rast las, saj je bogat z mineralnimi snovmi in železom.

Šopek peteršilja je šopek zdravja, saj šopek peteršilja vsebuje več C vitamina kot pol kilograma pomaranč. Študije danes po-trjujejo, da so zlasti starejši ljudje s pomočjo peteršilja vitalnejši, sicer pa pomaga vsem, ki jim primanjkuje energije in življenjske moči.

15. april 2021 • 15www.tednikpanorama.si ZANIMIVOSTI / SPOROČILA

TEDNIK PANORAMA – izhaja ob četrtkih, neodvisni časopis za občane občin Slovenska Bistrica, Oplotnica, Poljčane in Makole. Prva številka izšla 8. decembra 1990. Maloprodajna cena: 2,20 EUR, v ceno je vštet 5 % DDV. Časopis je vpisan pod zaporedno številko 269 v razvidu medijev Ministrstva RS za kulturo in 880 v evidenci javnih glasil. Izdajatelj: PANORAMA SB d.o.o., Partizanska ulica 24, 2310 Slovenska Bistrica, tel.: 02/805 00 74, e-mail: [email protected], davčna številka izdajatelja: 28614682; poslovna sekretarka Sonja Sedenik. Naročnina se poravnava mesečno ali po dogovoru na transakcijski račun PANORAMA SB, d.o.o.: SI56 0443 0000 3566 998, Nova KBM, podružnica Slovenska Bistrica. Odpoved naročnine upoštevamo ob koncu obračunskega obdobja, s pisno odpovedjo. Nenaročenih prispevkov in fotografij ne honoriramo. Odgovorna urednica: Jelka Sinič, uredniški odbor: Tomaž Ajd, Niko Turk, Zdenka Detiček Opič, Marjan Mally, grafično oblikovanje: Jurij Moličnik (041 688 476), marketing 02/805 00 74, [email protected], križanke: Peter Skrbiš. Tisk: Evrografis d.o.o., Maribor.

PRAVNI NASVETI

ALI STE VEDELI?PANORAMIN HOROSKOPOVEN (21. 3. - 20. 4.)

Razmišljate o določeni osebi, ki bi ji radi priskočili na pomoč. Vse-kakor bi bil to pravi korak, kajti nekdo močno potrebuje pomoč in podporo. Pazite le, da ne boste pretiravali. Pomagati nekomu še ne pomeni, da boste vi postorili vse namesto njega. BIK (21. 4. - 21. 5.)

Kot že tolikokrat poprej boste zno-va razpeti med kariero in družino. Tokrat boste res posvečali veliko pozornosti poslom, vendar pa bo družina zadovoljna z vami. Nekaj novega in dobrega boste vnesli v vaš dom, svežo, pozitivno atmos-fero, ki bo vsem vašim prinesla veliko zaupanja. DVOJČKA (22. 5. - 22. 6.)

Čas bo pravi za to, da namere tudi uresničite, da ne bodo ostale le v mislih. Postali boste bolj natančni, bolj delovni in več pozornosti bos-te posvečali zdravju in gibanju. Zvečer si privoščite ogled dobrega filma ali poslušajte glasbo.RAK (22. 6. - 22. 7.)

Energija v vas narašča, vendar vseeno pazite na svoje reakcije. Najbolj se boste sprostili pri delu in ravno tam se bo lahko spletlo tudi novo prijateljstvo. Malce preveč boste zamišljeni, preveč se boste ukvarjali s problemi.

LEV (23. 7. - 23. 8.)

Tisti, ki želite karkoli postoriti v svojem domu, se boste danes tega lahko tudi lotili. Znali se boste dogovoriti z mojstri, denar se bo tudi od nekod pojavil, tako da bodite pogumni. Ves čas boste v akciji in nadvse zagnani. a pazi-te na svoje reakcije in besede.DEVICA (24. 7. - 22. 9.)

Ste v obdobju, ki vam bo prines-lo novo znanje. Čas bo še pose-bej ugoden za to, da se vpišete v jezikovni ali drugi tečaj. Lahko pa tudi sami širite svoje znanje, saj vam komunikacija ne bo povzročala težav.TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.)

Čutili boste, da morate dokon-čati dogovore, ki so v zadnjem času ostali nekje v globinah vaše podzavesti. Zdaj se bodo stvari razjasnile in zato boste lažje zadihali. To vam bo prineslo več optimizma, odprtosti, načrtov za prihodnost in tudi več ljubez-ni. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.)

Veliko boste razmišljali o druži-ni in prednikih. Odpustite in po-zabite na vse zamere, saj boste s tem dosegli notranji mir. Ne bo vam veliko do dela, služba se vam bo zdela kot prisila. Raje boste sanjarili.

STRELEC (23. 11. - 21. 12.)

Kar zaživeli boste, saj se vam bo zdelo, kot da je po dolgem času znova posijalo sonce v vaše živ-ljenje. Izjemno svobodni boste pri izražanju, imeli boste potre-bo po neodvisnosti in vaš nemir-ni duh vas bo vodil po poteh, kjer boste uživali v presenečenjih. KOZOROG (22. 12. - 20. 1.)

Polni boste idej in načrtov, kaj vse bi še radi naredili. Počutili se boste zelo dobro in se umirili po napornem obdobju. Fizično moč, ki jo boste čutili, poskusite usmeriti v pravo smer. Nekateri med vami boste imeli kar na-enkrat veliko želja.VODNAR (21. 1. - 18. 2.)

Preganjale vas bodo skrbi, pove-zane z vašo družino in domom. Če nameravate prenavljati sta-novanje, boste morda preveč varčni in boste vsak nakup neš-tetokrat preverili. Pokazale se bodo določene rešitve. RIBI (19. 2. - 20. 3.)

Na obzorju so izjemne prilož-nosti za nove stike, učenje in pri-dobivanje novih izkušenj preko različnih kanalov. Vse oblike ko-munikacije bodo danes izjemno produktivne, ne glede na to, ali boste komu pisali ali pa ga boste poklicali.

75 ogroženih rastlinskih vrst* Da je v Pivoli pri Hočah botanični vrt Univerze Maribor. V tukajšnjem vrtu je 75 ogroženih

rastlinskih vrst. Kot posebnost velja omeniti dve orjaški sekvoji in ogromen klek. Poleg naravnih, okrasnih in uporabnih rastlin je posebej zanimiv južni del botaničnega vrta, kjer je gomilno grobišče iz starejše železne dobe.

Jugoslovanska nogometna zveza* Da je bila 14. aprila 1919 na pobudo zagrebških športnih funkcionarjev ustanovljena jugoslo-

vanska nogometna zveza. Ta je kmalu postala članica jugoslovanskega in mednarodnega olimpij-skega komiteja.

Ob koncu lanskega leta zredili 229.483 prašičev* Da smo v Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije ob koncu lanskega leta

zredili 229.483 prašičev. To je najnižje število gojenih prašičev od osamosvojitve Slovenije. Največ prašičev v samostojni Sloveniji je bilo zrejenih v letu 2002, kar 655.665.

Izvozili za 1,4 milijonov evrov jajc* Da je Slovenija v lanskem letu izvozila za 4,3 milijonov evrov jajc. Kar 85 odstotkov izvoza jajc

je bilo na Hrvaško. Slovenija pa je lani uvozila tudi za 1,4 milijona evrov jajc, kar 26 odstotkov iz Slovaške. Največji uvoz jajc je bil podobno kot leta nazaj v mesecih marec in april.

Zadnji rok za prijavo je 7. junij 2021* Da je nedavno tega Slovenska turistična organizacija objavila javni razpis za sofinanciranje

promocije slovenske turistične ponudbe v letu 2021. Projektom je na razpolago 1,2 milijona evrov, predvsem vodilnim turističnim destinacijam na območju Slovenije. Posamezni prosilci morajo pred-hodno pridobiti soglasje občine, kjer se bodo projekti izvajali. Zadnji rok za prijavo je 7. junij 2021.

Posajenih preko 1,9 milijona gozdnik sadik* Da je bilo lani v Sloveniji posajenih preko 1,9 milijona gozdnik sadik. Posajenih je bilo kar 30

različnih vrst sadik. Obseg obnove gozdov s sajenjem sadik je bil kljub temu, da bilo posajenih naj-več sadik v zadnjih 20 letih, izveden le v polovici od načrtovanega.

Pridelava hrena v Sloveniji* Da se v Sloveniji ukvarja s tržno pridelavo hrena le 73 kmetijskih gospodarstev. Hren gojijo

kmetje v Sloveniji na okrog 70 ha njivskih površinah. Hren, ki je tradicionalna velikonočna jed, uva-žamo. Lani je bilo uvoženih preko 13 ton hrena, kar 85 odstotkov iz Avstrije.

Franci Klemenčič

Izločitev nepremičnineOd stečajnega dolžnika sem pred stečajem kupil nepremičnino brez vpisa v zemljiško knjigo. Sedaj se v stečajnem postopku nepremičnina prodaja. Kakšne so moje mož-nosti?

Lastnik nepremičnine, katera se v stečajnem postopku upošteva kot del stečajne mase, lahko oz. mora svojo lastninsko pravico v stečajnem postopku prijaviti kot izločitveno pravico. Po-sledično se takšna nepremičnina kljub zemljiškoknjižnemu vpisu v lasti stečajnega dolžnika iz stečajne mase izloči, na podlagi česar se lahko stečajni dolžnik vpiše v zemljiško knjigo. Ob tem se izpostavlja, da je takšno pravico-prijavo izločitvene pravice potrebno pravočasno uveljaviti, načeloma v treh mesecih od začetega stečaja oz. najkasneje do t.i. objave načrta prve splošne razdelitve stečajne mase. V slednjem primeru dejanskemu lastniku nepremičnine pripada zgolj pravica do izplačila denarnega zneska, doseženega s prodajo predmetne nepremičnine, vendar zmanjšanega za stroške v zvezi s prodajo.

Jaka SVATINA LORENCIOdvetnik v odvetniški pisarni

BERKOVIČ-LORENCI

Pred letošnjimi velikonočnimi prazniki je hren izkopal na svoji njivi ljubiteljski kmetovalec iz okolice Gornje Radgone. Tehtal je kar 2,75 kg.

16 • 15. april 2021 www.tednikpanorama.siMALI OGLASI / SPOROČILA

Živali:

Delo:

Razno:

JARKICE - mlade kokoši nesnice. Trenutno so na vo-ljo rjave pred nesnostjo ali v začetku nesnosti. Za kasneje spomladi je že možna rezer-vacija različnih pasem. Vse pri nas vzrejene jarkice so zdrave in zaščitene proti osmim bo-leznim. V času zaprtja občin vam živali tudi pripeljemo v Slov. Bistrico, Oplotnico, Makole. Pokličite in zapisa-li bomo naročilo za dostavo. Kmetija Šraj, Čadramska vas 19, Poljčane. Tel. 031 751 675. (0)

SPOMIN, ZAHVALAMALI OGLASI - TEL.: 02 80 50 074

Odlične cene bele tehnike in elektromaterialaOdlične cene bele tehnike in elektromaterialaTRGOVINA I:TRGOVINA I: BELA TEHNIKA TEL:02/843-20-20

TRGOVINA II:TRGOVINA II: ELEKTROMATERIAL TEL:02/843-20-19, 11

TRGOVINA III:TRGOVINA III: nova prodajalna v Mariboru na Lackovi cesti 47. Tel: 059 023 703, 059 023 704.

Naročila malih oglasov za objavo v Panorami za naslednjo šte-vilko sprejemamo do TORKA do 9. ure na telefonski številki (02) 80 50 074 oziroma v uredništvu (Partizanska ulica 24, Slovenska Bistrica), naročniki jih lahko oddajo tudi prek sple-ta (www.tednikpanorama.si). Za naročnike so objave malih oglasov brezplačne (pogoj: poravnana naročnina).

Spomine in zahvale za objavo v Panorami sprejemamo najpozneje do TORKA do 9. ure v uredništvu tednika Panorama. Cene so odvisne od velikosti, naročniki imajo 20 % popusta. Fotografije vračamo po objavi. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št.: (02) 80 50 074.

S. Gaber s.p. Mlače 7, 3215 Loče

BARVANJE FASAD IN NAPUŠČEV.

Barvanje fasad in napuščev - od 5 evrov dalje. / Kitanje in

beljenje 2 x na belo – 5 evrov. / Polaganje knaufa.

Tel.: 031-588-097

Prodam bukova in mešana drva. Dostava na dom, možna tudi razrez in spravilo. Informacije: 040 736 184. (0)

Prodam, kupim: Ugodno prodam odlično

ohranjene letne pnevmatike, dimenizije 205/60/R16, profila 7 – 8 mm. Tel.: 041 200 150. (2)

Prodam ročno spleteno žensko jopico iz ovčje volne, črne barve, številka 40 – 42. Cena po dogovoru. Tel.: 031 297 198. (2)

Oddam samohodno kosil-nico, potrebna manjšega po-pravila. Tel.: 051 216 499. Tel.: 051 216 499. (2)

BUKOVA DRVA PRO-DAM. Možen razrez in dosta-va. Drva so zložena na paleto ali v rifuzi. Informacije na tel. št.: 041 504 987. (12)

Prodam domače belo bilo ali menjam za drve. Tel.: 031 892 921. (1)

Prodam domači vinski kis. Tel.: 031 892 921. (1)

Prodam štirikolesni skuter za gibalno ovirane osebe znam-ke Orion. Pogon z elektromo-torjem, zelo dobro ohranjen, vključno s polnilcem. Informa-cije na tel.: 040 680 216. (1)

Prodam OPEL REKORD, letnik 1982, starodobnik v vo-znem stanju, registriran do 30.6.2021, limuzina, pet pre-stav, moč motorja 74. Cena po dogovoru. Tel.: 041 221 196. (1)

Ugodno prodam belo vino laški rizling in rdeče modro frankinjo. Tel.: 041 539 573. (11)

Prodam moped Tori, star šest mesecev. Cena 800 evrov. Tel.: 051 216 499. (1)

Kupim mulčer za Tomo Vinkoviča. Cena po dogovoru. Tel.: 041 527 013. (1)

Nepremičnine:

POGREBNO PODJETJE

24 UR 041/353 160, 041/722 655OSMRTNICE - na spletni strani www.panek.si

Ko ugasne luč svetlobe niste sami, ampak smo mi z vami!

Obiščite nas v poslovalnici na Ljubljanski cesti 12, zraven Centra za Socialno delo v Slovenski Bistrici.

Prodam dve kovinski cis-terni 1000 litrov. Cena po do-govoru. Tel.: 041 527 013. (1)

Prodam plastično cister-no za kurilno olje 1000 litrov. Cena po dogovoru. Tel.: 041 527 013. (1)

Prodam dve plastični cis-terni za vodo. Cena po dogo-voru. Tel.: 041 527 013. (1)

Prodam peč Wesiman z go-rilnikom. Cena po dogovoru. Tel.: 041 527 013. (1)

Prodam kombi Renault Master letnik 2012 in Vol-kswagen Caddy letnik 2013. Tel.: 041 565 005. (1)

Prodam trosilec SIP štiri valji, sadilec koruze OLT in pluge IMT. Tel.: 031 839 678. (1)

Prodam bukova drva, žaga-na na 25 cm. Tel.: 031 509 309. (1)

Po ugodni ceni prodam vi-nogradniške stebre. Tel.: 041 488 877. (1)

Prodam rotacijsko kosil-nico 165 SIP in štirivretenski obračanik, širine cca. 3,7 m. Tel.: 031 207 280. (1)

Prodam obračalni plug Re-gent in električno invalidsko posteljo. Tel.: 041 818 398. (1)

Prodam suho domačo lušče-no koruzo. Tel.: 041 666 742. (1)

Prodam lepo ohranjen osebni avto VW Passat, modre barve. Motor 130 konjev, 6 sto-penjski menjalnik, registriran do julija. Ostalo po dogovoru. Tel.: 031 207 280. (1)

Bukova suha metrska drva prodam v kraju Poljčane, mo-žen ogled in odvoz z avtopriko-lico tel.: 031 651 716. (1)

Prodam razne elektromo-torje z reduktorji ali brez. Tel.: 041 565 005. (0)

Nesnice, mlade jarkice, rjave HITEX, v začetku nesnosti, opravljena vsa potrebna cepljenja. Proda-ja vsak dan od 8.30 do 17. ure. Kmetija Soršak Jožica, Podlože 1, Ptujska gora. Tel.: 041 694 124. (0)

Prodamo bukova in mešana drva, možnost pre-voza in razreza. Tel.: 031 520 300. (0)

PRAŠIČE za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 27 do 140 kg, prodam. Kočno pri Polskavi. Tel. 02/803-66-68. (0)

Kupim gradbeno parcelo v okolici Slovenske Bistrice. Tel. : 041 490 485. (2)

Kupim manjšo hišo v Slo-venski Bistrici ali okolici. Tel.: 041 490 485. (2)

Kupim stavbno parcelo v Slovenski Bistrici. Kličite po 13. uri. Tel.: 02 620 19 14. (13)

V centru Laporja prodam gradbeno parcelo v velikosti cca. 900 m2. Tel.: 041 204 193. (1)

V centru Laporja prodam starejšo hišo cca. 800 m2 z ze-mljiščem. Tel.: 041 204 193. (1)

Prodam parcelo v Peroju pri Puli, blizu obale. Tel.: 070 797 752. (4)

V centru Slovenske Bistrice Kolodvorska ulica 31 b, Slovenska Bistrica

Tel.: 02 80 50 410e-pošta: [email protected]

www.megatekstil.si

Delovni čas trgovine:vsak delovnik od 8. do 17. ure,

ob sobotah od 8. do 12. ure

MESO IZDELKI FINGUŠT JOŽE s.p.02/80-39-150

www.fingust.siKupujte dobro in poceni, kupujte mesnine FINGUŠT.

Mizarstvo OgrizekLeskovec 37, 2331 Pragersko

041 790 988• IZDELAVA NOTRANJE OPREME

PO NAROČILU (kuhinje, spalnice, predsobe, vrata, stopnice …),

vhodna vrata;• FURNIRANJE IN BRUŠENJE

PLOŠČ

Nepremičninska družba ZORO d.o.o., Trg svobode 25, Slovenska Bistrica, www.zoro.si, Tel.: 02 8183 053 Mob.: 041 543 478

ŽELITE HITRO PRODATI HIŠO, STANOVANJE ALI ZEMLJIŠČE?

Nudimo ODKUP ali POSREDOVANJE pri prodaji. Z vami že od leta 2006!

ŽE OD LETA 2006

Podjetje Mojstrovina, d.o.o. iz Slovenske Bistrice zaposli LIČARJA STROJ-NIH DELOV/ AVTOLI-ČARJA. Nudijo zaposlitev TAKOJ, za nedoločen čas v eni izmeni (6. -14.uro). Iz-kušnje zaželene. Redno in stimulativno plačilo! Infor-macije: [email protected] ali GSM: 051 383 464.(1)

Izvajam vsa zemeljska dela z mini bagrom, manjši izkopi, polaganje odtokov, tlakovcev, plošč, prevozi oseb, posoja raznih strojev (vibro plošč, žabe, vibro igla, stroj za rezanje tlakovcev,…), posoja kombija, za prevoz oseb. Rezanjebetona,

armiranega betona in asfalta. Prevoz manjših količin razsutega tovora (kiper), do 2,5 ton. Izdelava raznih konstrukcij, nadstreškov, jeklenih ali lesenih. Za zabave vam ozvočim prireditev z vso opremo in poskrbim za glasbo. Informacije: Branko – 041 488 012

Brezplačni ogledi – svetovanje.e-mail: [email protected] / www.agenti-nep.si

PRODAMOODDAMO

040 818 849

Agenti nepremičnine in okoljski programhiše, stanovanja, posesti, poslovni prostori

Prodam dve burski kozi, stari 1,5 leti. Cena po dogovoru. Tel.: 070 724 767. (2)

Ugodno prodam peteline AUROKANA. Tel.: 031 892 921. (1)

Podarim leto dni starega petelina. Tel.: 041 488 877. (1)

Prodam čebele – mlade družine (Štatenberg). Tel.: 040 796 313. (1)

Prodam telico, črno belo, in Angus za zakol. Zamenjam tudi za drugo govedo, tudi z do-plačilom. Tel.: 041 512 475. (1)

Prodam telico RJ, težko 350 kg ali menjam za kravo. Tel.: 041 876 001. (1)

Prodam naravni jabolčni sok, brez sladil iz domačih me-šanih vrst sadja starih sort (ne-škopljena) in domači jabolčni kis. Tel.: 064 125 821. (1)

Odkupujemo vse vrste hlo-dovine, lahko tudi na panju (hrast, bukev, smreka, jesen itd.) Takojšnje plačilo. Tel.: 041 857 098. (1)

Prodam suha metrska hrastova drva. Cena 45 evrov / m3. Tel.: 041 522 487. (1)

Naprodaj so kvalitetni eko-loški pridelki, krompir, kore-nje in rdeča pesa. Tel.: 031 572 795. (1)

Prodam bukova in meša-na drva. Izvajamo tudi posek in spravilo lesa. Tel.: 040 958 477. (0)

Prodam bukova in me-šana cepana drva, bukova: 60 €/m, mešana: 45 €/m. Količin-ski popust. Prodam tudi hlode, možna dostava. Tel.: 040 243 648. (0)

oddamo dvosobno stanovaje v izmeri 60 m2 z zagotovljenim parkirnim prostorom. Tel.: 041 600 198. (1)

V Hrastovcu pod Bočem prodam zidanico s 1040 m2 zemljišča (vinograd, sadovnjak, vrt), skupaj z vso opremo. Tel.: 070 833 021. (0)

Njihove izdelke lahko kupite naNjihove izdelke lahko kupite na kmetiji Vidnar kmetiji Vidnar v Novakahv Novakah ali naali na TRŽNICITRŽNICI v Slovenski Bistrici v Slovenski Bistrici

VSAKO SOBOTO OD 8. DO 11. URE!VSAKO SOBOTO OD 8. DO 11. URE!

Z vami na potiZ vami na potido zdravjado zdravja

www.lekarna-slb.siwww.lekarna-slb.si

CVETLIČARNA CVETLIČARNA ROŽICAROŽICA

Žolgarjeva ulica 8, Slovenska BistricaT: 059 979 755, M: 041/951 846M: 041/951 846* Aranžiranje * Darila * Šopki * Izdelava

vencev in aranžmajev * Poroke * Prodaja cipres in drevnin * Svetovanje

in zasaditev okolice

ZAHVALAOb boleči izgubi nam dragega

VLADIMIRJA BRGLEZA1953-2021

s Podgrada na Pohorjuse iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose-dom in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovane sveče, cvetje ter vse tolažilne besede v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala PGD Kebelj, Klavdiji Fridrih, dr. Joviču in

reševalcem ZD Slov. Bistrica. Hvala gospodu Davorinu Vreči za lepo opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, gospe Ivici za poslovilne besede in pogrebni službi Negra za opra-

vljene pogrebne storitve.Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.

Žalujoči; žena Marija, sinova Boštjan in Dušan, hči Dušanka in sestra Marta z družinami

Lep pomladni dan z žalostjo je bil zaznamovan.Utihnil je tvoj glas, za vedno si odšel od nas.Ostajata praznina in večna bolečina.

Nudim pomoč pri učenju angleščine za osnovne in sre-dnje šole. Tel.: 040 452 342 (2)

15. april 2021 • 17www.tednikpanorama.si

1489 SOVJET.

ATLETINJA (TAMARA)

KRAJ PRI MOSTU NA

SOČI

PAS ZEMLJE OB

MORJU

VNETJE KOŽE,

ERIZIPEL JEZIKOVNI

DLAKO- CEPEC

NOGOMET. KLUB V

BERGAMU CD ALI LP

26 11

IGRALEC MITCHUM

17 IRSKA

GROFIJA

MAJHNA POLJSKA

KURA EDVARD ŽITNIK

SIVČEK, RIGAČ

13 OLGA LUNCER

GR. JUNAK, AJANT

DIRIGENT MIRSKI

PANO- RAMA

SB

DRUGO IME ZA

RASTLINO ČRNI TRN

DALMA- TINSKA VIŠNJA

BLAGO ZA KAVBOJKE 9 NIŽJE

RAZVITA VODNA

RASTLINA 24

NEODLO- ČEN IZID

SISTEM VODOV ZA

PRENOS EL. ENERGIJE

10 16 LEP MLADENIČ V GRŠKI MITOLOGIJI, AFRODITIN

LJUBIMEC

REKA V J. FRANCIJI

SONOŽNI SESKOK

IT. OPERNI SKLAD.

TURŠKI PLEMIČ 4

SL. PIS. (BRINA)

6

POTOMCI KELTOV IME GOTOVČEV

JUNAK 3 7 25 ZVONE

AGREŽ

ORG. KEM. SPOJINA

AVTOR: PETER SKRBIŠ

DRŽAVA V BRAZILIJI

14

22 NEM. IGR.

(PETER)

8

IGRALKA

RINA SL.

UGANKAR. REVIJA BODLJAJ AVS. TISK.

AGENCIJA

ŠKOTSKI PESNIK

(ROBERT)

23

ODBOJ- KARICA MLAKAR

19

NOČNI VETER

18 15

CHUCK NORRIS

ZOB OČNJAK

1 NAŠ DIRIGENT

HRV. RODU (JAKOV)

12

KRAJ PRI

OTOČCU 21

DNJAČA, VDOLBINA

5 PREDUJEM

20 MUSLI- MANSKI

BOG 2

FORMA VIVA 2021 / NAGRADNA KRIŽANKA

IZŽREBANEC NAGRADNE KRIŽANKE (1487):

JAŠ LEVART, TOMŠIČEVA 2, SLOVENSKA BISTRICA

1489. KUPON Rešitev gesla:

Čestitamo! Izžrebanec prejme obvestilo o načinu prevzema nagrade po pošti!

Rešitev nagradne križanke št. 1487:Vodoravno: mikrob, Oreade, Uroš Vrb(ek), ris, Age, drsaj, znak, Golden gate, Avi, Gea, rtina, Štefka Žnidarič, A.W., Tati, Ne, V.O., Pamir, Lan-za, hiba, edicija, karbonil, Parkman, Eritreja.

Nagradno geslo: NAPIHLJIVA IGRALA ZA PRAZNOVANJA

NAGRADNI RAZPISNagrajenec križanke št. 1489 bo prejel

nagrado pokrovitelja križanke!REŠITEV pošljite na dopisnicah

do 14. 4. 2021 na naslov: PANORAMA SB d.o.o., Partizanska 24, Slovenska Bistrica.

1 2 3 4 5 6

7 8 9 10 11 12

13 14 15 16 17 18

19 20 21 22 23 24

25 26

Dogodki v okviru tega umetniškega druženja bodo potekali tudi v Mariboru, kjer bo medgeneracijsko srečanje slikarjev v SENE CURA v Domu starejših občanov Mari-bor ter v Rogaški Slatini, kjer bo uradna otvoritev 19. tradici-onalnega kiparsko - slikarskega druženja Forma viva Mako-le-Dežno 2021 z otvoritvijo kiparske razstave kiparja Ma-rijana Crniča, slikarja Branka Gajšta in filatelista Branka Pe-tana z zanimivo razstavo, ki bo prikazovala pot od prve motor-ne kočije do prvega avtomobi-la. Vse bo spremljal tudi bogat kulturni program. Najvažnejši umetniško ustvarjalni del le-tošnje kulturne prireditve bo v Makolah na Dežnem, v soboto, 4. septembra od 8. do 19. ure, ko se bodo umetniki, kipar-ji in slikarji pokazali v svojem ustvarjalnem delu. Poleg po-delitve priznanj in kristalne plakete trem najboljšim smo za ta dan pripravili tudi bogat kulturni program.

Organizator KUD For-ma viva Makole je za letošnjo 19.tradicionalno makolsko kulturno - umetniško priredi-tev pripravil vse potrebno in želeti si je, da bo kljub vztra-janju pošastnega virusa uspelo prireditev dostojno izvesti, kot je to kljub virusu uspelo tudi v preteklem letu.

KUD Forma Viva

Seznam kiparjev1 Andrej Pinterič Siporex2 Andrej, Brin, Gaber Naterer Kovano železo3 Roman Blatnik Železo 4 Marjan Crnic Kamen 5 Rudi Stopar Železo 6 Rudolf Novak Les 7 Franci Černelč Kamen

Seznam slikarjev1. Bojan Bohak Zgornja Ložnica 2. Bernardina-Neda Paj Makole 3. Silvija Verovnik Maribor4. Ivan Skledar Slovenska Bistrica5. Ervin Dvoršak Makole6. Dragica Petek Maribor7. Alojzija Jus Makole8. Frančiška Pevec Šentjur9. Marija Krošel Makole10. Mizyal Karabiber Nacaroglu Turčija - Gaziantep11. Alojz Kreuh Prevalje12. Edita Mulej Leskovec - Pragersko13. Živka Vihtelič Vodlan Celje14. Roman Blatnik Krško15. Milojka Vihtelič Maribor16. Vlado Geršak Celje17. Franc Krajnčič Slovenska Bistrica18. Branko Gajšt Sestrže19. Marjan Gregorc Prevalje20. Zoran Rožič Ravne na Koroškem21. Cvetko Ničič Oplotnica22. Ida Šprah Škofja vas

Slikarje bo vodila in zastopala slikarka Silvija Verovnik. Manjšo skupino mlajših slikarjev, ki se bo pridružila ume-tnikom - slikarjem bo vodil Ervin Dvoršak.

2021

FORM

A VI

VA

MAKO

LE

Forma viva 2021

Med umetniki je bilo letos veliko zanimanjaPrijavilo se je več umetnikov, kot je bilo razpisanih mest. Organizator se opravičuje vsem, ki letos niso mogli biti uvrščeni med izbrane udeležence. Pripravljen je že tudi program prireditev letošnjega 19. kiparsko - slikarskega druženja FORMA VIVA MAKOLE - DEŽNO 2021, ki bo potekalo od 2. do 5. septembra 2021.

12. april – SVETOVNI DAN LIONIZMA

Melvin Jones, zavaroval-ničar z globokim čutom za humanitarnost, je leta 1917 v Chicagu motiviral poslovne ljudi in krepil duha razumeva-nja po vsem svetu, da bi ljudje sodelovali pri dobrodelnosti.

Njegova ideja se je kmalu razširila po svetu in da-nes ima organizacija Lion skoraj milijon in pol članov, ki so združeni v več kot 46 000 klubih v 208 državah sveta. Prvi Lions klub v Sloveniji je bil ustanovljen leta 1990 v Ljubljani. Leta 2009 je bil klub ustanovljen tudi v Slovenski Bistri-ci in eden prvih predsednikov je bil tudi Bojan Sinič. Bistriški lioni vsako leto izvedejo številne dobrodelne akcije zbiranja denarja preko orga-niziranja dobrodelnih koncertov, dramskih del in drugih kulturnih dogodkov, miklavževanj, palačinkijad, pohodov, športnih dogodkov in po-dobnih prireditev, katerih izkupiček namenijo za otroke in odrasle v stiski. Ustanovili so tudi Leo klub mladih, ki je izjemnega pomena za razvoj in navdih mladih za dobrodelnost.15. april – SVETOVNI DAN MLADIH PROSTOVOLJCEV

Ta dan se obeležuje že od leta 1988, ko milijoni mladih vsak dan s prosto-voljnim delom izboljšajo življenja drugih v njihovih skupnostih. Praznovanja tega dne potekajo v sto

državah po vsem svetu. Ključna naloga mladin-ske politike med državami članicami EU je za-gotoviti enake možnosti za vse mlade, ki aktivno participirajo v družbenem in civilnem življenju. Bistveno je spodbujanje vključevanja mladih v solidarnostne in prostovoljske dejavnosti. Letos poteka že 25 let od obstoja evropske prostovolj-ne službe, ki je del programa Erasmus, ki mladim omogoča prostovoljne aktivnosti po vsej Evropi in širše. Pri nas deluje še Urad RS za mladino, Mladinski svet Slovenije (MSS), ki ceni medna-rodno prostovoljstvo. Mladinska mreža MaMa je krovna organizacija s 45 mladinskimi centri po Sloveniji, kjer pridobivajo izkušnje za življenje in delo. Deluje tudi Zavod Voluntariat, ki omo-goča mladim bogate izkušnje in Sindikat Mladi plus, kjer krepijo solidarnost družbe od lokalne do mednarodne ravni, saj je pomen prostovoljstva izjemen za družbo kot celoto.

17. april – SVETOVNI DAN HEMOFILIJE

Leta 1989 je svetovna Zveza za hemofilijo razgla-sila 17. april za svetovni dan hemofilije v čast ustanovite-lja Franka Schnabla. Hemo-filija – motnja strjevanja krvi je dedna genska bolezen, s katero se ljudje rodijo. Razlog je pomanjkanje enega od faktorjev strjevanja krvi, zaradi česar so nagnjeni h krvavitvam. Bolezen se načeloma pojavlja pri moških, ženska je le prena-šalka, saj se hemofilnigen prenaša preko kromoso-ma X. Največje tveganje pri tej bolezni so notranje krvavitve. Večina krvavitev pri osebah s hemofi-lijo se pojavi v sklepih in mišicah (koleno, gleženj, komolec). Redke so krvavitve centralnega živčnega sistema (možgani ali hrbtenica), te so resne in lahko ogrožajo življenje. Na svetu živi več kot 400 tisoč ljudi s to boleznijo. V zadnjih desetletjih je zdravlje-nje hemofilije zelo napredovalo. Na voljo imajo tudi aplikacijo, ki omogoča spremljanje ravni faktorja v krvi, kar omogoča varno življenje in tudi športne dejavnosti, čeprav še kar 75 odstotkov hemofilikov po svetu nima ustrezne zdravstvene oskrbe.18. april – SVETOVNI DAN RADIOAMATERJEV

Radioamaterstvo je zelo ši-rok pojem, saj se radioamaterji vključujejo v številne aktivnosti, ki so vezane na ta pojem. Radio-amater je oseba, ki navezuje dvo-smerne radijske stike z drugimi radioamaterji po svetu. Ukvar-jajo se z radijsko tehniko, za katero so morali op-raviti predpisan izpit in si pridobiti CEPT licenco. Danes radioamaterji delujejo tudi v okviru civilne zaščite, če se zgodijo elementarne ali druge nesre-če, v slučaju da odpovedo komunikacijska omrežja. Radioamaterji se ljubiteljsko ukvarjajo z radijem in radijsko tehniko po vsem svetu, ne glede na spol. Raziskujejo, kako potekajo radijski valovi, telefonija, kako potuje zvok. Radioamaterstvo se je pojavilo z razvojem baterijskih členov, žarnic, telegrafov, radia in radijskih zvez. Prva radioamaterska organizaci-ja je bila ustanovljena 1914 v ZDA, kjer so nastale radijske postaje, kot jih imamo še danes. Leta 1961 je začel delovati prvi radioamaterski telekomunika-cijski satelit OSCAR. Telegrafsko zvezo vzpostavijo s pomočjo Morsejeve abecede, najbolj znan je SOS - klic na pomoč, pri telefoniji pa uporabljajo govor in črkovanje.

Zdenka DETIČEK OPIČ

SVETOVNI DNEVI V APRILU (2)

18 • 15. april 2021 www.tednikpanorama.si

1208. PABERKI1408. PLANINSKA PANORAMA Ureja: Marjan MALLYUreja: Marjan MALLY

Modre misli

Če je tvoja sreča odvisna od dejanj drugih, potem res ne moreš biti srečen.

Richard Bach

Iz ljudske zakladnice

Letos se je uresničil pregovor o zelenem božiču in veliki noči za pečjo. Sla-bo vreme v aprilu nas naj ne skrbi, kajti: Če je mali tra-ven preveč gorak, se veliki traven obrne naopak. Pa naj bo maj toplejši.

Ali ste vedeli?

Predor Križni Vrh je bil star 120 let, ko so ga leta 1974 razstrelili. Miniralo ga je celjsko gradbeno podjetje Ingrad, pri tem je porabilo eno tono razstreliva. Danes se predora spomnijo le še najstarejši krajani.

Znanci iz naših krajev

PLANINSTVO / PABERKI

Ime in priimek: ....................................................

Naslov: .................................................................

Pošta: ...................................................................

Tel.: ..................................

NAROČILNICA na

Naročilnico pošljite na naslov PANORAMA SB d.o.o., Partizanska 24, 2310 Slovenska Bistrica

Naročite se lahko tudi na tel.: 02 805 00 74 ali na spletni strani

www.tednikpanorama.si

Matej Horvat s Črešnjevca

Tako kot njegov oče tudi on namenja svoj prosti čas planinstvu. Kot planinski vodnik uspešno vodi bistri-ške planince po naših gorah. Mateja poznamo tudi kot odličnega pevca.

Srece, zaselek na Savin-skem pri Mostečnem v ma-kolski občini, bi bil še danes nepomemben in nepoznan, da se ni tukaj zgodila na Saga-dinovi domačiji ob koncu voj-ne, 12. aprila 1945, tragedija, ko so Nemci požgali hišo, v kateri je bila partizanska bol-nišnica. V bunkerju pod hišo je umrlo sedem partizanov. Danes je hiša skromno ure-jena kot muzej, ob njej pa je spomenik, kjer so pokopane žrtve.

Kraj pa ni zanimiv samo iz zgodovine temveč tudi po ču-doviti naravi grebena Savin-sko, ki se razprostira med reko Polskavo na severu in Dra-vinjo na jugu vse do Ptujske gore. Grebenska pot je bila dolgo poznana le domačinom, pozneje smo jo večkrat preho-dili tudi planinci. Danes vodi po grebenu znamenita Mar-tinova pot, ki je označena vse od Majšperka do Slovenske Bistrice. Del te poti iz Srec je tudi planinska pot, ki je bila označena že mnogo prej. Prav to pot vam želimo predstaviti in vas vzpodbuditi, da krenete kdaj na to pot - deloma ali v celoti.

Mnogo let po vojni, leta 1959, so v Srecah zgradili novo Sagadinovo hišo v prvot-ni podobi in obnovili bunker v kletnih prostorih. Na veliko slovesnost smo se pripeljali kar s tovornjaki, saj še ni bilo na razpolago avtobusov, pa tudi cesta je bila na novo zgrajena in posipana z gramozom. Na tej svečanosti sem sodeloval kot otrok v spremstvu staršev. Poleg proslave v Ribnici na Pohorju je bila to edina sve-čanost in priložnost, da sem se udeležil takšne prireditve v mladosti. Za otroka drugega razreda osnovne šole je bilo to nekaj nepozabnega.

V tistih časih so množično obujali spomine na vojne do-godke. Mnoge šole so obisko-vale to domačijo kar peš, ker ni bilo prevoznih sredstev. Sicer je bilo za otroke to spodbud-no, saj so se gibali v naravi in poleg zgodovinskih dogodkov spoznavali tudi širšo okolico. Med vsakoletnimi obiskoval-ci so bili učenci OŠ Makole in Črešnjevec. Pozneje je vnet bistriški planinec, domačin s Črešnjevca in oče Mateja Horvata, označil pot od čreš-njevskega lovskega doma do

Bistriški planinci ohranili spomin na SreceZaradi prepovedi skupinskega druženja smo tudi planinci primorani hoditi le na posamične planinske izlete, naj-več v družinskem krogu. Pa tudi ta zdravstvena zapreka bo enkrat minila in bomo lahko nadaljevali z množičnimi društvenimi pohodi, med katere sodi tudi pohod v Srece.

Na Sagadinovi domačiji

Spominski posnetek

Pohod 2009 vodi Matej (levo)

Sagadinove domačije. Sčaso-ma je šla pot v pozabo in ostale so le še posamezne zbledele markacije.

Na začetku osemdesetih let sva s pokojnim Edijem Kolarjem iz Mostečnega to pot prehodila in spoznala eno najlažjih pohodniških poti na našem območju. Pot, ki vodi večidel po gozdu in po vrhu grebena, sva prehodila do lo-vskega doma in nazaj. Bila sva navdušena nad potjo v jesenski idili. Sklenila sva, da jo ponov-no označiva in predstaviva še ostalim planincem. Kar nekaj časa je minilo, da sva se z barvo in čopiči odpravila na pot in jo označila. Nekoliko pozneje v letu 2003 smo s poljčanskim planinskim društvom, kate-rega člani so bili takrat tudi Makolčani, pripravili pod vodstvom Edija in Jožice Ko-lar prvi planinski pohod, ime-novan Panoramin pohod od Jožefa do Srec.

Ob koncu zime, 22. fe-bruarja, je od Jožefa nad Slo-vensko Bistrico krenilo kar 27 planincev. Že na začetku poti nas je pri bifeju Avguštin čaka-lo presenečenje s pogostitvijo. Pot smo nadaljevali čez nad-voz avtoceste v Brinje in Spo-dnjo Novo vas, kjer smo zavili po cesti levo mimo Jerovškove domačije, dalje po asfaltni ces-

ti naravnost skozi gozd in del poti po makadamski cesti do Črešnjevca. Potem naravnost mimo osnovne šole po cesti proti Vrhlogi do gozda, kjer nas markacija usmeri v gozd. Lahko pa zavijemo že malo prej do lovskega doma.

Lovski dom črešnjevskih lovcev je bil tudi pozneje kraj prvega počitka in pogostitve bistriških planincev. Tudi na prvem pohodu so se nam tu pridružili pohodniki. Od lo-vskega doma smo krenili proti vzhodu do gozdne ceste, kjer je nato označena pot skozi gozd. Od tu se začne pravi planinski užitek v naravi.

zapustimo gozd, pridemo do križišča v kraju Pretrež. Za-vijemo levo do gozda in zapus-timo asfaltno cesto, ki vodi na Vrhlogo. Krenemo desno po poti do gozda in potem skozi gozd po dobro označeni poti. Pot se rahlo dvigne in na naj-višji točki smo na Kunšperku, najvišji točki Savinskega (307 m). Potem se rahlo spuščamo in z leve se pod nami poja-vi jasa, pod njo pa kraj Brez-je. Kar še nekaj časa nas vodi markacija po gozdu, ko pa izstopimo, srečamo prve hiše v kraju Mostečno. Še vedno po grebenu stopimo na asfalt, ki nas privede do križišča. Tu prečkamo cesto naravnost in v nekaj minutah smo na cilju. Od Jožefa boste hodili dobre tri ure.

Naš prvi pohod se je kon-čal nato v Pšeničnikovi gorci, kjer so nas pogostili. Tudi nas-lednji dve leti sta bila Pano-ramina pohoda. Leta 2006 je prevzel pohod Matej Horvat, bistriški planinci pa so pot ure-dili. Udeležba na Matejevem prvem pohodu je bila rekor-dna, saj se ga je udeležilo kar 40 pohodnikov, ki so prehodili celotno pot. Matej je nadalje-val s pohodi vse do leta 2019 in obdržal planinsko tradicijo svojega očeta. Na Sagadinovi domačiji nas je vselej pričakal predsednik ZB in obudil tam-kakšnje vojne dogodke.

Moč narave

Takšna je današnja po-doba gozda na Boču po lan-ski naravni ujmi. Vse kaže, da se nam narava upira, česar pa se vse premalo za-vedamo.

Kaj je ironija

• da živiš v ulici Niko-le Tesle, pa zmanjka elektrike,

• da si Črnogorec, ime pa ti je Radiša,

• da si žalosten, pa ti je ime Srečko,

• da si žejen, v kolenu pa imaš vodo.

Sneg 6. aprila 2021

Toplo vreme je pospešilo cvetenje dreves. Bujno cvetoče češnje so dobile belo preobleko in nato še kruto pozebo.

15. april 2021 • 19www.tednikpanorama.si KNJIŽNICA / SPOROČILA

417. VOŠNJAKOV KOTIČEK Ureja: Tanja Jakolič, višja knjižničarka

Če imaš vrt in knjižnico, imaš vse, kar potrebuješ.

(Cicero)

Kuku ...MILANOVE FOTOGRAFIJE (Fotografije: Milan Sternad)

Spletna knjižna priporočila

Vabljeni med virtualne knjižne police,

kjer si lahko izposodite elektronsko ali zvočno knjigo.

Noč knjige 2021Noč knjige je projekt, ki poteka preko celotne Slovenije in njena obmejna ozemlja in se odvija na dan, ko obele-žujemo Svetovni dan knjige, 23. aprila.

Namen projekta je preko najrazličnejših kulturnih dogodkov promovirati branje in knjigo v vseh plasteh družbe. Povezuje lo-kalne prireditelje, ki samostojno izbirajo in izvajajo kulturne vsebine. Cilj je pove-zati vse generacije, od najmlajših bralcev do starejših v domovih za ostarele, pa vse tiste vmes.

Tudi letošnja Noč knjige bo prilagojena razmeram. Glede na vse, se iz najrazličnej-ših javnih prostorov selimo v domove vseh nas, soustvarjalcev Noči knjige, v naravo ter v virtualni prostor interneta in družab-nih omrežij. Noč knjige tudi letos poteka pod častnim pokrovi-teljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO.

Vabilo na natečaj Sanjam svetLetos sanjamo svet, kot ga še ni. V kakšen svet se želimo

prebuditi, ko v jutru odgrnemo zaveso sanj? Osrednja misel le-tošnjega praznika knjige črpa iz neizmernega vrelca Kosovelove vizije.

Natečaj je namenjen vsem generacijam, saj je razdeljen na otroško in odraslo kategorijo. Morda vas nagovorimo k sode-lovanju. Lahko napišete, posnamete, narišete svojo vizijo sveta. Sprejemajo prispevke v pisni, slikovni, video, avdio, vonjski in tipni obliki, lahko pa tudi še kakšni po vaši domišljiji. Svoje pri-spevke lahko pošljete na e-naslov [email protected] do 19. aprila 2021.

Na Svetovni dan knjige in Noč knjige lahko spremljate od-dajanje v živo z gosti, med javljanji iz osrednjega studia pa bodo objavljali vaše najlepše prispevke. Posebej izvirna sanjanja sveta bodo nagrajena. Več si lahko preberete na https://2021.nocknji-ge.si/.

Tanja Jakolič

Kolektiv knjižnice leta 1985, od leve: Slavica Kolar, Marija Lešnik, ravnateljica Kristina Šega, upokojeni ravnatelj Miljutin Arko, Malka Veler, Metka Pristovnik, Nevenka Sedlar.

Miljutin Arko (1910 – 1991)

Ravnatelj matične knjižniceMiljutin Arko je bil 29. junija 1964 imenovan za vršil-ca dolžnosti Matične knjižnice občine Slovenska Bi-strica. Tako je zaključil ravnateljevanje na osnovni šoli Spodnja Polskava in 1. septembra 1967 postal poklicni ravnatelj knjižnice. Z odločbo o ustanovitvi Matične knjižnice občine Slovenska Bistrica so bili na seji ob-činskega zbora in zbora delovnih skupnosti Skupščine občine Slovenska Bistrica postavljeni temelji sodobni knjižnici in poklicnemu knjižničarstvu.

Matična knjižnica občine Slovenska Bistrica je svoje prostore dobila na Trgu svo-bode 16, kjer je še danes. Ob ravnatelju Miljutinu Arku je poslanstvo knjižničarke opra-vljala Laura Lešnik. Matična knjižnica je svojo dejavnost širila na teren v okviru potu-joče knjižnice in s posojanjem izbranih kompletov knjig (kolekcij). Sicer pa je v občini delovalo tudi 9 knjižnic v lasti prosvetnih društev.

Knjižnica je postajala z literarnimi in družabnimi pri-reditvami pomemben prostor srečevanj. Znani so številni li-terarni večeri domačih litera-tov in razstave slikarjev. Arko je začel s prireditvijo, ki je pre-rasla v tradicionalno – sreča-nje bork in aktivistk NOB. Z

velikim čutom za dediščino je začel ustanavljati etnografski muzej. Njegova zbirka starih predmetov je na ogled v slo-venjebistriškem gradu. Zbirka je razstavljena v dveh temat-sko različnih sklopih. Prvi del zbirke je v prenovljeni podobi na ogled v prostoru trgovine s spominki. Predmeti skupaj z opremo trgovine tvorijo sim-biozo doživetja vsakdanjega in prazničnega načina življe-nja ljudi. Drugi del, keramični predmeti, je razstavljen v vi-noteki.

Knjižničnim prostorom – knjižnici, čitalnici in štu-dijski sobi – se je 8. februarja 1975, ob 10-letnici matične knjižnice, pridružila pionir-ska knjižnica. Knjižnico je strokovno uredila in ji posta-vila temelje Kristina Šega, ki se je dvočlanskemu kolektivu pridružila leta 1974. Mladim bralcem so bile ob števil-nih knjigah na voljo knjižne uganke, ure pravljic in sreča-nja z ustvarjalci. Konec leta 1976 se je Miljutin Arko upo-kojil in s 1. januarjem 1977 je mesto ravnateljice prevzela Kristina Šega.

Natalija Stegne

20 • 15. april 2021 www.tednikpanorama.siZADNJA STRAN

KARIKATURA: UROŠ ČOŽ

677. IZSVEDRANKA

Prispevek odraža stališče avtorja in ne odraža nujno tudi stališča uredništva!

AvtoMobilno zavarovanje

Več kot avtomobilsko zavarovanje.

Piše, rovari in spletkari: Drago ČOŽOblikuje: Jurij Moličnik 5959

Zaposlen sem kot pomožni skladiščni delavec. Že nekaj časa opažam, da vodja skladišča na debelo krade in odnaša skladiščeni material. Naj ga prijavim ali naj še naprej zati-skam oči?1. Jaz sem svojega tatinskega šefa

prijavil. Sedaj sem prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. (odpu-ščen po lastni krivdi)

2. Če krade, to skoraj zanesljivo počne z blagoslovom njegovih nadrejenih (mafija na kvadrat)

3. Verjetno gre za odpisan mate-rial, ki ga odnaša na ustrezno odlagališče. (inventura)

4. Moral se boš odločiti med od-piranjem oči in stiskanjem zob. (polovička)

5. Preden ga prijaviš preveri, ka-tero strankarsko izkaznico ima. (ziher je ziher)

VI SPRAŠUJETE, MI ODGOVARJAMO!

Kako da ne?! Na Krku sem uspešno cepil marelico

na oljko.Pa imate vi sploh kakšne izkušnje s cepljenjem ?

DIRIGENT

Jelko zdaj orkester vodi,je cepilni dirigent,

strokovnjak, ki pač presodi,in določa kontingent.

Zdi se, da je rahla zmeda,kdo se cepi naj in kdaj,kdo se torej spreneveda, in prihaja na skrivaj?

KAKO DALEČ JE OD GUMIJASTIH DO SVINČENIH NABOJEV? SAMO VPRAŠAM.

Halo, halo, gospod Serpentinšek…Serpentinšek na aparatu. Prosim?Kako ste kaj, gospod Serpentinšek?Ena sama katastrofa, vam rečem.Kako pa to?Ja, a ne vidite, da ni nobenih priredi-tev. In če ni prireditev, ni nastopov, mater.Saj res, ja. Vi se s tem preživljate …Seveda. Z imitiranjem politikov. Prek-leti lockdown. Kdo si ga je izmislil…Kaj moremo, žal smo že sredi tretjega vala …Ja, pa še trgovine s športnimi rekviziti so nam zaprli, da je ne morem kupiti.Česa?Ja, deske, ne.Kakšne deske?Za surfanje, haha.To je pa črni humor.V tej državi je iz dneva v dan bolj črno, pa naj bo črn še humor.Aha, če vas prav razumemo, niste najbolj zadovoljni z upravljanjem države …Dajte, no. Še jaz bi jo bolje vodil. Janšo odlično imitiram. Pravijo, da sem pre-cej boljši od originala. Takoj je treba na volitve.Mislite predčasne?Jasno. Janša nam je ugrabil državo.Vidite rešitelja na obzorju?Absolutno. Marjan Šarec je naše edino upanje.Ampak možakar je lani snel puško z rame in jo zabrisal v koruzo …Seveda, ker mu je Luka Mesec podtak-nil municijo.Kakšno municijo?Manevrsko.Gospod Serpentinšek, kaj če bi pa kar vi kandidirali za predsednika vlade…Zakaj pa jaz?Baje tudi Šarca odlično imitirate. Menda ste prav tako precej boljši od originala…

MINI MOBITEL INTERVJU

Ja, tudi iz jeze in negodovanja razočarane množice nad zaleta-vostjo in aroganco nekaterih in-stitucij in veljakov, ki si domišljajo, da lahko v imenu ljudstva počnejo karkoli se jim zahoče, občasno nastane kaj dobrega in pozitivne-ga. Da imam prav, dokazuje tudi odločitev novega lastnika že dol-gih 18 let opuščenega kamnoloma dolomita na Brinjevi gori, da se odpove nadaljnji širitvi kamnolo-ma na gori, ki v svoji nedrjih in na njenih pobočjih skriva premnoge dragocenosti, ki jih ne more od-tehtati noben denar na tem svetu. In komu gre zasluga za to, za la-stnika in bodočega koncesionarja zagotovo nadvse težko odločitev? Le katerima drugima kot dvema najbolj dragocenima dobrinama na tem svetu, za kateri sem se že bal, da sta v teh časih, ko se ljudje ubadajo predvsem s svojimi križi in težavami, povsem zamrli – solidar-nost in skrb za ohranitev naravnih lepot, namreč! Ti dve lastnosti sta najbolj zaslužni, da je civilna inici-ativa v samo nekaj dneh po tistem nesrečnem trenutku, ko je v javnost pricurljala novica o nameri, ob kateri so se mnogim, vsaj nekoli-ko razgledanim občanom dvignili lasje pokonci, uspela zbrati dovolj podpisov za zaustavitev tega spor-nega projekta.

Ne samo uspela – sodeč po številu zbranih podpisov v pičlih nekaj dnevih je, kolikor sem uspel izvedeti iz preverjenih virov, celo

presegla vsa njihova pričakovanja. Precej zaslug za uspeh ima, sodeč po izjavah enega od pobudnikov, tudi solidarna podpora občank in občanov občine Zreče na čelu z njihovim županom, ki je brez vsakega ovinkarjenja javno izjavil, da striktno nasprotuje ponovne-mu odprtju in širitvi omenjenega kamnoloma. Kakšno je mišljenje oplotniškega župana in občinski svetnikov o tem problemu, ki zna prerasti v državljansko nepokoršči-no, vam pri milem bogu ne morem posredovati, ker se o njem vse do današnjega dne nihče od njih ni javno izjasnil. Iz skope izjave žu-pana, ki je skoraj na las podobna izjavi lastnika kamnoloma pa na žalost nisem mogel razbrati niče-sar, kar bi nakazovalo na to, kakšna bo nadaljnja usoda obstoječega kamnoloma.

Kot da bi morebitno ponovno odprtje kamnoloma v dosedanjem obsegu ne pomenilo nadaljnje ši-ritve že tako velike in grde rane na obličju nekdanje lepotice! Bolj ko jo bodo odpirali in širili, dražja in težja, morda celo nemogoča bo njena zacelitev oziroma sanacija. Kako zavarovati pred plazenjem nekaj deset metrov visoko prepa-dno steno, ki že sedaj grozi, da se bo vsak čas splazila in zgrmela v njegovo podnožje, je namreč pro-blem, ki bi se ga ustrašil prav vsak, še tako denarja poln investitor. Mar z betonsko škarpo? Ta bi le še dodatno skazila že tako okrnje-

Tudi iz jeze in razočaranja občasno nastane kaj pozitivnega

no naravo! Edina rešitev problema je po mnenju podpisnikov in tudi mene osebno popolno zaprtje kamnoloma. Kar se tiče sanacije pa – prepustimo jo ustvarjalnosti narave. V desetletjih, mogoče celo stoletjih bo brez vmešavanja člo-veka naredila takšen čudež, da naši zanamci ob pogledu na Brinjevo goro ne bodo našli niti sledu o kakršnemkoli bivšem kamnolomu.

Za konec še nekaj, kar mi gre precej lažje z jezika, kot vse osta-lo tam zgoraj: moja dva članka o dogajanju okrog Brinjeve gore sta kot vse kaže naletela na izjemno ugoden odziv občanov. Sem jim že razložil, da udarnost mojega pisanja ni le moja zasluga, temveč predvsem zasluga uredniške ekipe na čelu z urednico Panorame, ki si brez vsakih posegov v njeno vsebi-no upa objaviti še tako »nevarno« resnico.

Sveder

NOVI MODELI 2021 ŽE NA ZALOGI!

Trgovina: Trg svobode 18, Slovenska Bistrica

Gorsko električno kolo DRAGO 29’’DRAGO 29’’

2.429,00 €

040 351 283 www.e-bicikl.si

BATERIJA KOLESA: 17,5 Ah / 630 WhMOTOR: DAPU, 36 V, 250 W/750 W, v sredini, 95 Nm navorPRESTAVNI SISTEM: Shimano Deore ZAVORE: Shimano SLX, hidravlični diski, 180 mm

Doživljenjska garancija okvirja

2 leti garancije na električne komponente

Documents

Ustvarja, kar ji narekuje srce Poskočnih