Utrip - Krošnjar avgust 2011

1krošnjar avgust mmxi

Uspehimladih:

ŠpelaKolarič

anžePavlin

Chadandoljšek

brezplačni časopis občinRibnica, Sodražica, Loški potok& Velike Lašče | 5.400 izvodovavgust, MMXI

2 3www.e-utrip.si krošnjar avgust mmxi

kočevje open 2011 ivan gabrič

Septembra bomo s pomočjo Teniškega kluba Kočevje in Gregorjem Memedovičem

organizirali že 2. teniški turnir z najvišjim denarnim skladom v Sloveniji - Kočevje open 2011. Gre za najboljši teniški turnir na sončni strani Alp, saj smo že ob izvedbi prvega 4-dnevnega tur-nirja, katerega zmago si je pri-igral 25-letni Rok Jarc TK Tri-glav iz Kranja, poželi pohvale,

tako s strani igralcev kot sodni-kov. Odlično medijsko podprt turnir z vrhunsko pozornostjo do igralcev in kulturno-glasbe-nimi prireditvami bomo letos ponovili in poskrbeli, da bo z leti postal tradicionalen. Najve-čja zahvala za teniški dogodek leta pa gre seveda sponzorjem, brez katerih ne bi bilo mogoče izvesti najboljši teniški turnir v Sloveniji. Se vidimo v Gaju!

uvOdNiK

Želite sodelovati z nami?

Imate konstruktivno kritiko?

Imate dobre ideje?

Bi nas radi obvestili o nekem dogodku?

Pišite nam na: [email protected]

IZDAJA stuDio utrip D.o.o. trata xiv/6, 1330 kočevje

VPISANI V RAZVID MEDIJEV: 1542

UREDNIK ivan gabrič

OBLIKOVANJE IN PRELOM gašper premoŽe

AVtOR fOtOgRAfIJE NA NASLOVNIcI eraZem DoLŽan

OgLASNO tRŽENJE ana šabič

KOORDINAtORKA PROJEKtOV katarina turkovič

SOUStVARJALcI UtRIPA Darja vaLenčič irena CigLič matej memeDovič mateja torbar miHa koLarič nina štauDoHar petra šoLar rok bosina sara vajDič sergej ambroŽič tina ZajC

tISK kvm graFika, ribniCa

NAKLADA ČASOPISA KOČEVAR UtRIP OBČIN KOČEVJE & KOStEL 6.300 iZvoDov

NAKLADA ČASOPISA KROŠNJAR UtRIP OBČIN RIBNIcA, SODRAŽIcA, LOŠKI POtOK & VELIKE LAŠČE 5.400 iZvoDov

ZA OgLAŠEVANJE V UtRIPU POKLIČItE: 070 899 998 - ana šabič ALI PIŠItE NA E-MAIL: [email protected]

vse praviCe ZaDrŽane. ponatis CeLote aLi posameZniH DeLov je DovoLjen Le s privoLjenjem iZDajateLja.

Za morebiten obisk tiskarskega škrata se vam gLoboko opravičujemo

poštnina pLačana pri pošti 1330 kočevje

Letna naročnina Za Dostavo nasLovLjenega časopisa je 12,00€ Z DDv

breZpLačna objava vseH DogoDkov iZ naše regije

pošiLjajte nam svoje ZgoDbe Za objavo

dNevNO Sveže lOKAlNe iNfORMAciJe

OGleJTe Si RepORTAže špORTNih dOGOdKOv

www.e-utrip.si

Za oglaševanje v časopisih Kočevar in Krošnjarpokličite: 070 899 998pišite: [email protected] Šabič

KOČEVJEOPEN 2011TENIŠKI TURNIRZ NAJVIŠJIM DENARNIMSKLADOM V SLOVENIJI

NA TENIŠKIHIGRIŠČIHV GAJUOD 9. DO 11.SEPTEMBRA2011

ne spreglejte

4 Za trajnejšo oskrbo s pitno vodo6 evropski prvak najboljši tudi pri urški10 Najbolj uspešna sezona ribniških plavalcev doslej12 urška z Mirno spi nocoj do drugega mesta na feNS u19 špela Kolarič članska državna prvakinja20 internetni bonton ali »netiquette«22 Nik cimprič, nogometaš26 Tu malajne ni vse proč palu 30 usklajenost z naravo bivanja32 Kolesarsko romanje po poljski34 Sodražani osvojili triglav


kmečki praznik na velikih poljanah i.L.

po uspešno izvedeni etnolo-ški prireditvi večer na vasi ob koncu julija, je športno

društvo velike poljane, ki letos praznuje desetletnico od ustano-vitve, dva tedna po tem na plani pod Gasilskim domom pripravilo

že sedme Kmečke igre. Začelo se je s spretnostnim jaha-njem, nadaljevalo z galopskimi dirkami, za vrhunec pa so poskr-beli možje jeklenih mišic, pred-vsem pa orjaki po teži. pet ekip je namreč merilo moči v tekmi

za državni pokal v vlečenju vrvi, svoje železo so imeli v ognju tudi domačini. v spretnostnem jahanju se je pomerilo 22 jahačev. prvo me-sto je na konju Miško zasedel Nejc Zakrajšek iz cerkelj, drugi je bil Matej Rupar na konju lisa z Roba, tretji pa Gašper Zgonc prav tako iz Roba na konju dako-ta. proga za galopske dirke je bila dolga 600 metrov. v dveh skupi-nah je nastopilo deset konjeni-kov. v skupini A, športni konji, je prvo mesto zasedla Sara Mišmaš na konju dreamer iz Krke, drugo mesto je pripadlo Janezu Zajcu iz Maršičev na konju dama, tretji je bil Simon padovac iz Kočevja na konju Athock. Tekmovanje v vlečenju vrvi je potekalo na as-faltnem igrišču ob Gasilskem domu. Med petimi ekipami so prvo mesto osvojile vodovodne inštalacije pesan, drugi so bili prekmurski štrki, tretji veliki Grizli iz Ribnice, četrti Gamsi peta pa dobrna.

iZ NAših ObčiN

Za trajnejšo oskrbo s pitno vodosergej ambroŽič

Občine Kočevje, Ribnica in šentjernej bodo izvedle skupni projekt »Odvaja-

nje in čiščenje odpadne vode v porečju Krke - 2. faza«.izvedba projekta bo zaščitila razpoložlji-ve vodne vire, predvsem reke in podtalnice na omenjenih podro-čjih. Z investicijo in njenim pro-jektom bo v Občini Kočevje po-skrbljeno za odvajanje in čiščenje odpadne vode za dodatnih 1.845 prebivalcev.poraba vode se zelo hitro pove-čuje, čiste in dostopne vode pa je in bo vse manj. Največ k temu pripomore onesnaženje voda, ter kmetijstvo, ki porabi okoli 80 odstotkov vode primerne za pi-tje. To je še posebej na udaru na našem preluknjanem kraškem svetu, ker se oskrbujemo in pi-jemo pač to, kar vanj prileze. S tem lahko sklepamo, da se bo odvisnost iz tega vira naše oskr-be z vodo še povečevala. Temu tako je nadvse pomembno to, da se zagotovi dolgoročna rešitev za našo oskrbo s kakovostno in čisto vodo tudi v bodoče. Temu ni odveč dodati naključje, da je OZN, desetletje 2005-2015, raz-glasilo za desetletje varovanja voda. eu temu posredno in ne-posredno sledi ter spodbuja z direkcijami in finančno - preko kohezijskih skladov, da se aglo-meracije (povezovanja periferij mesta s njegovim središčem) ko-

munalno in drugače uredijo.Občina Kočevje je za slovenske razmere sicer dobro pokrita s kanalizacijskim in vodnim sis-temom. v mestu Kočevje je več kot 90 odstotkov prebivalcev priključenih na kanalski sistem. velika večina prebivalstva je pri-ključena tudi na obstoječo čistil-no napravo, ki, kot pove župan je njena izkoriščenost na slabih 50 odstotkih. Skupna dolžina kana-lizacijskih vodov je okrog 50 kilo-metrov, na njo pa je priključenih približno 1.500 gospodinjstev (85 odstotkov). Kanalski sistem od-

vaja vodo iz delov naselij Stara cerkev, Slovenska vas, breg, Ma-hovnik, šalka vas in iz Kočevja. Ostala naselja in deli njih v Ob-čini Kočevje pa so brez urejene-ga odvajanja in čiščenja odpadne vode, kar bi dolgoročno znal biti problem za naše okolje in oporeč-nost vode, ki jo pijemo.da do tega ne bi prišlo, sta v sre-do, 17.8.2011, župan občine dr. vladimir prebilič in predsednik uprave izvajalske družbe cGp d.d. Novo mesto, Marjan pezdirc, podpisala pogodbo o dograditvi kanalizacijskega sistema v Obči-

ni Kočevje. poleg tega je dr. vla-dimir prebilič podpisal pogodbo tudi s prokuristom družbe hi-droinžiniring d.o.o., g. željkom Rečnikom, katerega družba bo izvajala nadzor nad omenjenim projektom.Kot pove g. Marjan pezdirc, predvideva projekt načrt izgra-dnjo kanalizacijskega sistema za naselja šalka vas, delno željne, Kočevje, breg in v podgorski uli-ci. Obsega gradnjo kanalizacije v skupni dolžini 9,8 km in gradnjo petih črpališč za prečrpavanje odpadnih voda. dela so oddana po »rumeni knjigi«, kar pomeni po principu ključ v roke (izva-jalec bo izdelal projektno do-kumentacijo, pridobil gradbena dovoljenja in seveda samo izved-bo). pričetek del se načrtuje za sredino septembra 2011, zaklju-ček gradbenih del leta 2013, leto 2014 pa je predviden zaključek projekta. celotna vrednost inve-sticije je ocenjena na 2,9 milijona €, od tega bo eu preko Kohezij-skega sklada prispevala 59,3%, država 10,5% in občina 30,2% in-vesticije.učinki projekta? Sama izvedba projekta bo potekala po uteče-nih in s tem zakonsko določenih normativih za tovrstne projek-te (hrup, zavarovanje prometa, nadzor ipd.). Nekaj malega stro-škov bodo nosili tudi sami obča-ni na omenjenih trasah projekta,

vendar donosnost investicije in njena obligacijska narava naj bi vsekakor upravičevala smotr-nost za projekt. S tem je načrto-vana za občane povrnitev inve-sticije v nekaj letih, za občino pa nekje v 16 letih. pri tem kajpak ne gre pozabiti tudi na številne posredne sinergijske učinke in-vesticije (od čistejšega okolja, zdravja, do gospodarstva). S pro-jektom bo Kočevje s pripadajo-čimi aglomeracijami povezalo 98 odstotkov gospodinjstev v komunalno mrežo, kar je tudi za eu nadpovprečno.

Od leve proti desni - Željko Rečnik (Hidroinžiniring d.o.o.),dr. Vladimir Prebelič,Marjan Pezdirc ( CGP d.d. Novo Mesto).

Pričetek del se načrtuje za sredino septembra 2011,

zaključek gradbenih del leta 2013, leto 2014 pa je

predviden zaključek projekta.

Dva velika glasbena izziva za Leo LikarFoto: Žiga četrtič

Kočevska pevka lea likar je širšo javnost prvič opo-zorila nase leta 2009 na

etno festivalu etnokostel 2009 v Kostelu. S pesmijo »Moj dom je tam« je prepričala strokovno komisijo, ki ji je dodelila prvo na-grado. prav tako so jo za najboljšo določili ostali nastopajoči. istega

leta se je ustanovila vokalna za-sedba vocabella. hkrati je lea za-čela peti spremljevalne vokale pri Jadranki Juras, kasneje pri bilbi, sodelovala pa je tudi s skupino šukar, Omarjem Nabrom in big foot Mamo. v začetku leta 2010 je s skupino Zadnji taxi stala na odru eMe, uspelo pa se ji je uvr-

stiti tudi na festival Slovenska popevka 2010. Zapela je pesem »Mavrica do sanj« avtorjev Mihe Goršeta in Jureta Golobiča in se kot debitantka v hudi konkuren-ci prekaljenih glasbenih mačkov uvrstila na odlično 5. mesto.letos sta pred leo dva velika glasbena izziva, saj se bo lahko predstavila na obeh največjih slo-venskih festivalih. prvi je festival narečnih popevk 2011, ki bo pote-kal 11. septembra v veliki dvora-ni SNG v Mariboru. Skladbo »Kje si moja vas« so spisali domačini Roman Zupančič, Miha Gorše in uroš planinc, lea pa jo bo zapela v dolenjskem narečju. Teden dni kasneje, v nedeljo 18. septembra 2011 se bo v Studiu 1 RTv Sloveni-ja izbirala že 49. slovenska popev-ka. Tudi tu se bo lea predstavila s skladbo domačega avtorja žige bižala. pesem nosi naslov »Ne sa-njaj kril«. Oba festivala bo neposredno pre-našala nacionalna televizija SlO 1 in Radio Slovenija, prvi program. vabimo vas k spremljanju festi-vala. Z vašo podporo lahko lei in njeni glasbeni ekipi pomagate do čim boljše uvrstitve.


kazal tudi sam predsednik države dr. danilo Turk, ki je med drugim poudaril pomen medsebojnega sodelovanja in kolegijalnosti, ki je v gasilskih vrstah ne manjka. Sledila je zaprisega slovenskih tekmovalcev in dvig zastave, nato pa najbolj svečan del prireditve - prižig olimpijske plamenice. čast je pripadla našima - lokalnima mladincema Gašperju bizjaku in darji Kordiš. po uspešnem prižigu je sledil spust balonov in nato po-časen premik do velikega šotora, ob športni dvorani. S spustom ba-lonov se je svečani del tudi končal.v šotoru so se predstavljali vsi udeleženi narodi. predstavljali so se preko biltenov, najrazličnejših spominkov in prigrizkov ter pi-jače, ki so za posamezno državo značilni. čeprav je bilo v šotoru kar vroče, pa to vseeno ni zmoti-lo ljudi, da ne bi, če nič drugega, vstopili vsaj malo »pofirbcat«. šo-tor je bil tako skoraj nabito poln, kar je tudi prav in dokaz, da je s tem Olimpijsko Kočevje prevzelo tudi olimpijski slogan po sode-lovanju. bil je to zares enkraten in velik dogodek za nas občane in mesto Kočevje, ki smo ga z aplavdiranjem in množično ude-ležbo, tako na ploščadi kot pod šotorom, izjemno lepo sprejeli in počastili, kot se za tak dogodek spodobi.

v Kočevju, na mestni plo-ščadi, se že dolgo ni zbralo toliko ljudi, kot jih je pri-

čakalo slavnostno otvoritev 18. mladinske gasilske olimpijade. To je za naše mesto dobrodošlo in spodbudno, saj smo konec kon-cev pričakovali in se pripravljali na ta dogodek kar lep čas. in se-daj ga resnično imamo, s tem pa je Kočevje postalo tudi uradno prvo olimpijsko mesto v Sloveniji!pred uradnim začetkom slavno-stne otvoritve so z glasbenim vlož-kom poskrbela dekleta iz vokalne skupine vocabella in policijski orkester. Ob 19. uri -po programu- pa se je začelo zares. 18. mladin-sko gasilsko olimpijado je odprl predsednik mednarodne gasilske organizacije Walter egger. S krat-kimi govori so mu sledili še ostali prominentni gostje, Joss Tholl, predsednik mednarodne komisi-je mladih gasilcev pri cTif, An-ton Koren, predsednik Gasilske zveze Slovenije ter župan občine Kočevje, dr. vladimir prebilič. Sli-šati je bilo moč glede namena in pomena prostovoljnega gasilstva in olimpijade, o našem ponosnem in prijaznem mestu ter predvsem posvetitvi dogodka in olimpijade Mladim. Ti so in bojo, za čas traja-nja olimpijade, nedvoumno glavni akterji. Svojo čast dogodku je med govori in preko velikega platna iz-

ne trikrat - štirikrat Hura Za naše! sergej ambroŽič

že od zgodnjega jutra je v Ko-čevju mrgolelo. Gasilci, na-vijači, obiskovalci in orga-

nizatorji so mrzlično pričakovali začetek glavnega tekmovalnega dne 18. mladinske gasilske olim-pijade. Najštevilčnejša podpora slovenskim ekipam je seveda pri-šla z Zbilj in pameč, ob njih pa so bili glasni tudi hrvati, francozi, čehi in Angleži. Točno ob osmih je iz zvočnikov na nabito polnem kočevskem stadionu zadonela na-java 18. mladinske gasilske olim-pijade in tekmovanje se je začelo.ekipe so po vnaprej določenem

vrstnem redu prihajale na tek-movalno površino. Ob žvižgu sodnika je z lahkoto bilo moč opaziti popolno angažiranost in predanost vsakega tekmovalca, da iztisne iz sebe svoj maksimum. pomembno je bilo vaji (vaja z ovi-rami, štafeta na 400 m) opraviti hitro in brez napak, saj so bili v tem primeru kazenski pribitki. vsi so bili resnično dobri, vendar vseeno- toliko veselja in fanta-stičnih obetov, kolikor jih je pri-nesel zadnji slovenski nastop,pa že dolgo ne. Tekmovalke pGd

Zbilje in z njimi njihovi navija-či so ob tem dobesedno eksplo-dirali. in kar je bilo za nekatere popolno, je bilo za druge malo manj. Tako je bilo na eni strani in ob naših solzah sreče moč videti na drugih straneh tudi marsika-tero solzo žalosti in razočaranja. A tako pač je. po koncu uradne-ga tekmovanja ob 13. uri, pa so se ob 16. uri na pomožnem stadionu pričele tudi najrazličnejše zabav-ne igre mladih tekmovalcev. uradnih rezultatov isti dan ni bilo. Temu smo v petkovem jutru skoraj z nestrpnostjo pričakova-

li uradne rezultate 18. mladin-ske gasilske olimpijade. in ti so še kako potrdili sanjski razplet, saj smo pri mladinkah prvič v zgodovini mladinskih gasilskih olimpijad slavili kar dvojno zma-go! Olimpijske prvakinje so posta-le mladinke PgD Pameče-troblje, drugo mesto pa so osvojile mladin-ke PgD Zbilje. Za popoln uspeh pa so poskrbeli še mladinci PgD Pa-meče-troblje, ki so z zaostankom pičlih 9 stotink točke osvojili drugo mesto. čestitamo vsem in še pose-bej seveda našim!

mladinke: država točke1. PGD Pameče-Troblje (Slovenija) 1064,562. PGD Zbilje (Slovenija) 1062,953. DVD Josipdol (Hrvaška) 1060,114. SDH Piskova Lhota (Češka Republika) 1055,805. ZŠ Šunava (Slovaška) 1050,27mladinci:1. SDH Chlumec nad Cidlinou (Češka Rep.) 1076,162. PGD Pameče-Troblje (Slovenija) 1076,073. FF Winden-Windegg (Avstrija) 1072,794. FF Tragwein (Avstrija) 1072,515. ZS Spiška Nova Ves (Slovaška) 1070,75

Končni vrstni red najboljših:

evropski prvak najboLjši tuDi pri urškii.L.

Klub harmonikarjev urška iz Zamostca pri Sodražici je v soboto, 7. avgusta, že

19-ič pripravil srečanje harmoni-karjev, ki prste vlečejo po tipkah diatonične harmonike.»uspelo nam je, tudi vreme je zdržalo. Seveda je izstopala ka-kovost nastopajočih, strokovna komisija pa je izbrala naj harmo-nikarja po svojem okusu. Glede na odziv obiskovalcev, je ravnala prav. blaž brudar je mlad harmo-nikar, ki je pred kratkim zmagal na evropskem prvenstvu, svoj talent pa je zavzeto potrdil tudi pri nas,» ni mogel skriti zado-voljstva nad prireditvijo franc lesar, predsednik Kluba harmo-nikarjev urška. Strokovna žirija v sestavi drago pelikan, Janez Kordiš, vili Ma-rinček, Marjan Skubic in Grega čepon je pri vsakem nastopajo-čem ocenjevala umetniški vtis, tehnično izvedbo ter ritem ozi-

roma melodičnost. v skupini harmonikarjev do 12 let je prvo mesto dodelila Mateju Markljecu iz Mokronoga, drugi je bil Grega Skubic iz plešivice, tretji pa Kevin poredoš iz Novega mesta. številč-

na in kakovostna je bila tudi sku-pina med 13. in 18. letom starosti. blaž brudar, sicer evropski prvak v diatonični harmoniki iz vinje vasi pri Novem mestu z dvema skladbama ni prepričal le občin-stvo, ampak tudi strokovno žiri-jo. Na drugo mesto se je uvrstil Mitja bukovec iz Rake, na tretje pa Matija Markljec iz Mokronoga. v skupini med 18. in 50. letom je zmagal ervin šavorn iz Grdinov, drugi je bil Grega Kuzma iz štal-cerjev, boštjan šporar iz dolenjih lazov je bil tretji. Grče med har-monikarji so prav tako navdušile. Zmagal je Tone Klun (prigorica), pred ivanom šporčičem (cerklje ob Krki) in vinkom višenični-kom (Kranj).»Sklenil sem, da se bom udeleže-val vseh tekmovanj na katerih me doslej ni bilo. Ta zmaga pomeni potrditev mojega trdega dela, ki se ga bom še naprej trdo držal. Tukaj sem zaigral skladbe, ki so

postale evropske zmagovalke, to-rej čardaš in venček uspešnic, ki so bile prirejene za harmoniko,» je sijal od zadovoljstva 17-letni Novomeščan blaž brudar. brez Golice ni veselice

Blaž Brudar, ... z dvema skladbama ni prepričal le

občinstvo, ampak tudi strokovno žirijo.

sLavnostna otvoritev 18. mLa--Dinske gasiLske oLimpijaDe sergej ambroŽič

pOšlJiTe NAM OpiS

ZANiMivOSTi iZ vAšeGA KRAJA

www.e-utrip.si

pOšilJAJTe NAM SvOJe ZGOdbe

ZA ObJAvO NA pORTAlu

www.e-utrip.si

pReveRiTe vAbilA

NA dOGOdKe

www.e-utrip.si

iZ NAših ObčiN


UnileverSlovenija d.o.o.nagrajUje!

Hladilno torbo Algida s skodelicama za sladoled in loparjema za igranje na plaži, prejmejo:

1. alojZija leSar

2. BoriS ČoP

3. BrigiTa PeTKoviČ

4. david KUraj

5. dragana ŠTiMaC

6. draŽan SaFTiČ

7. goranKa janeŠ

8. eriKa PerHaj

9. MaTej glavan

10. MilKa gorniK

11. irena KUZMa

12. irena oŠljaK

13. janja Žlindra

14. MaTeja ŠaFar

15. MilenKa novaK

16.naTaŠa nUZdorFer

17. TaTjana KoŠir

18. TaTjana PajniČ

19. PeTer MUHiČ

20. rUdolF ZajC

Andrej Šilc s.p.gsm: 041 694 871Zamostec 311317 Sodražica

Prodajamo in montiramo lesena notranja vrata vseh vrst, tako masivna stilna do modernih in atraktivnih oblik slovenskih, avstrijskih in italijanskih proizvajalcev. Izmere, svetovanje in dostava za naročnike brezplačno.

Vas je strah menjave starih vrat?Posvetujte se z nami, da strahu ne bo več!

NOVOST NA TRGU.

KOMBINIRANI GORILNIK NALESNE SEKANCE IN NA PELETE.SAMO KLIK NA GUMB IN ŽE LAHKO KURITENA ENO ALI DRUGO KURIVO.BISTVENE PREDNOSTI BIOMASA GORILCEV:

• VELIK IZKORISTEK• ENOSTAVNA MONTAŽA• DOLGA ŽIVLJENJSKA DOBA• MONTAŽA MOGOČA TUDI NA OBSTOJEČE KOTLE (OLJNI KOTLI)• POPOLNO AVTOMATSKO DELOVANJE (KOT OLJNI GORILCI)• MOŽNOST VKLOPA MODULACIJE, ...

TRŽAŠKA C. 133, LJUBLJANA041 532 657 | 070 625 457 | [email protected]

na grajskih večerih v ribnici več kot dve uri smeha in zabave i.L.

predzadnji Grajski večeri v Ribnici v tej sezoni so znova postregli z velikim obiskom

in programom, ki je bil najdaljši doslej. dve urni časovni okvir je prebila Ribničanka lucija Ćirović,

ki je kot zadnja med štirimi stand up komiki na odru ostala več kot pol ure, saj si je tako želela publika. Komičarka se je namreč lepo vži-vela v vlogo in vzpostavila neposre-den stik z občinstvom, ki ji ni dalo, da bi se od njih hitro poslovila. lu-cija je tudi povezovala program v katerem se je prvi predstavil s 40 kilogramov manj v zadnjih nekoli-ko let, a še vedno krepak možakar, boštjan Gorenc-pižama. Za njim je mikrofon prevzela Martina ipša, ki je večer obarvala z drznim in iz-virnim humorjem, še bolj pa ga je začinil hrvat ivan šarić. Ta petek se bodo odvrteli zadnji letošnji Grajski večeri v Rib nici. Ti bodo narodno zabavno obar-vani z nastopom ansambla bratov Zakrajšek z gosti, med katerimi bo tudi ansambel franca Miheli-ča. pa še nekaj. Turističnemu dru-štvu Ribnica, ki je nosilec projekta Grajskih večerov v imenu števil-nih obiskovalcev pa priporočilo, da pravočasno primerno uredi okolico prireditvenega prostora in predvsem zagotovi zadostno število sedežev za spremljanje prireditve.

umetniki za marijin jubilej pri novi štifti i.L.

Romarska cerkev Mari-jinega vnebovzetja pri Novi štifti je bila se-

zidana pred 370 leti, od leta 1914 zanjo v tamkajšnjem sa-mostanu skrbijo frančiškani. prav zaradi visoke in častitljive obletnice so se slednji odločili, da ta jubilej zaznamujejo z do-brodelno noto. v začetku leta

so objavili poziv vsem umetni-kom in ljudem dobre volje, da upodobijo in izdelajo sliko Ma-rije vnebovzete pri Novi štifti in le to brezplačno podarijo samostanu. Razstavo je pred velikim številom ljubiteljev umetnosti in romarjev Mariji-ne cerkve odprl sodraški župan blaž Milavec. Za uvod je zbrane z venčkom ljudskih na violin-skih citrah popestrila veroni-ka Zajec z vidma, z besedilom o Razkošju narave in cerkva pa Marija ilc. Svoje stvaritve je prispevalo 24 slikarjev, in sicer Rudi Košmrlj, pavla Osvald, Jelka pakiž, ivan Geder, breda Novak, Marjan Križ, vladimira Klun žerjav, Marija Ahac, Nevenka Križ, franc Zbašnik, Tomo homan, Marjeta blagojevič, Natalija Gorza, Marjan peteh, helena cimprič, Marta Tekavec, ber-narda Arko, željko vertelj, Ana petek, Milan petek, Martina

Starc, frančiška Kaplan in Kri-stina Rožman. dela so bila na ogled v frančiškanskem samo-stanu Nova štifta do 21. avgu-sta, ko so jih na javni dražbi tudi prodali. ves izkupiček bo namenjen za obnovo kapele sv. Jožefa, ki se nahaja pod cerkvi-jo Marije vnebovzete. Kapela je v notranjosti v načetem stanju,

zato so se odločili za letošnji projekt. poleg bogoslužja jo bodo uporabili tudi kot prostor za občasne razstave različnih umetnikov in posameznikov.»Tako množičen odziv ume-tnikov nas je presenetil, hkrati pa smo počaščeni, da so nam prisluhnili,» je dejal brat Mar-jan cvitak, ki je bil skupaj z domačinom petrom lesarjem gonila moč pri organizaciji do-godkov pri praznovanju jubi-leja štiftarske cerkve. lesar je pod arkadami cerkve na ogled postavil razstavo Nova štifta skozi čas. v sliki in besedi ter drugimi dokumenti prikazu-je obdobje, ki je zaznamovalo to eno najlepših baročnih cer-kva pri nas. Na veliki šmaren je slavnostno bogoslužje vodil ljubljanski nadškof in metro-polit dr. Anton Stres, nekaj dni prej pa je z obiskom Nove štifte jubilej in dogodke počastil tudi kardinal dr. franc Rode.

iZ NAših ObčiN


najbolj uspešna sezona ribniških plavalcev doslej i.L.

po zaključenih treh dr-žavnih prvenstvih z izkupičkom 10

zlatih, 6 srebrnih in 7 bronastih odličij v kategorijah mlajših deč-kov in mlajših deklic na Ravnah na Koroškem, dečkov in deklic v Novi Gorici in kadetov, kadetinj, mla-dincev, mladink, članov, članic v Radovljici so se ribniški plavalci odpra-vili na počitnice. Za njimi je najuspešnej-ša sezona so sedaj. prvi so sezono zaključili najmlajši tekmovalci na Ravnah na Koroškem. Tako kot pozimi je bilo prvo ime Rib-ničanov Robert lovšin, najvišja

uvrstitev je bila 5. mesto na 50 m delfin. izkazala sta se tudi Tim vesel z odličnimi nastopi v prsni tehniki, kjer je na 50 m zasedel 15. mesto, Gašper hlebec je hrb-tno na 10 m zasedel 21. mesto. uspešno je nastopila tudi moška štafeta v 4x50 m mešano v posta-vi Gašper hlebec, Tim vesel Tim, Robert lovšin in Jan Arko, ki je osvojila 9. mesto. Točke so za eki-po prispevali še blaž Schonlieb,

Matej biro, Tinkar padar, Kaja štimec in Sabina belaj. Ribničani so med 22. klubi zasedli 12. mesto in ponovili rezultat iz zimskega državnega prvenstva.Sezono so uspešno zaključili tudi

dečki in deklice v Novi Gorici. prvo mesto so osvojili v štafeti 4x100 m mešano v postavi Tim Zobec, Jošt pavlin, Nik Obranovič in chad Andoljšek. štafeti 4x 20

m prosto (Zobec, padar, poje, An-doljšek) in 4x10 m prosto (pavlin, Zobec,padar, Andoljšek) pa sta si že prejšnje dni priplavali 2. me-sto. prvo ime fantovskega plava-nja v tej kategoriji je bil tako kot že pozimi chad Andoljšek, ki je slavil na 50 m in 10 m prosto, 50 m in 100 m hrbtno, ter bil drugi na 50 m delfin in 200 m hrbtno. Na stopničke sta se povzpela še Tim Zobec s tretjim mestom na

50 m in 100 m hrbtno ter Jošt pavlin s 3. mestom na 200 m pr-sno. Matej padar je na 50 metrov delfin zasedel peto mesto, Nik Obranovič je na 100 metrov del-fin deveto, Ožbe poje je bil 15 na

na 100 m delfin in 200 m prosto.Zadnji so plavalno se-zono končali najstarejši v Radovljici. Najboljši ribniški plavalec v mla-dinski konkurenci je bil Anže pavlin, ki je bil s

tremi zmagami na 50 m in 100 m hrbtno, 200 m mešano, ter 2. me-stom na 50 m delfin in 3. mestom na 100 m delfin v mladinski kon-kurenci eden najuspešnejših po-

sameznikov prvenstva. Zmage se je prav tako veselila lucija Kous na 50 m in 100 m hrbtno. Na sto-pničkah smo videli tudi Jana Zaj-ca s 3. mestom na 100 m in 200 m hrbtno. uspešno je nastopila tudi moška mladinska štafeta 4x200 m prosto, ki je zasedla 2. mesto, ter 4x100 m mešano, ki je zasedla 3. mesto. Obe štafeti sta nastopili v postavi Jan Zajc, Jan Mate, Tilen Kočevar ter Anže pavlin.

Anže PavlinChad Andoljšek

špORT

Časopis Krošnjar čestita plavalcem za dosežke!

zdravje

kako se izogniti kardiovaskularnim obolenjem?sara vajDič, univ.DipL.inŽ.Živ.teHnoL.

umrljivost za boleznimi srca in ožilja je zelo velika, dosega približno 50% vseh

drugih bolezni v civilizacijskih deželah. Mnoge epidemiološke študije so pokazale, da je od 70 do 90% dejavnikov, ki povzročajo ali pospešujejo bolezni, v našem neposrednem okolju. prehrana ima pri tem eno izmed najpo-membnejših vlog. vpliv dednosti pri nastanku kroničnih bolezni je bistveno manjši od vplivov oko-lja. bolniki nad 45. letom staro-sti zbolevajo zlasti za boleznimi, katerih vzrok sta ateroskleroza in hipertenzija, mlajši odrasli za vnetnim spremembami na srcu in kardiomiopatijami, pri otrocih pa so na prvem mestu prirojene srčne hibe. Med bolezni srca in ožilja sodijo: ateroskleroza, hi-pertenzija, krčne žile, možganska kap, anevrizme,…že s pravilnim načinom prehra-njevanja in fizično aktivnostjo lahko zmanjšamo tveganje pred temi boleznimi. človeški orga-nizem nima potreb po določenih živilih, temveč ima le potrebe po kemični energiji hrane in po esencialnih hranilnih snoveh. To pomeni, da je mogoče potrebe vsakega človeka po hrani zadosti-ti z neštetimi možnimi kombina-cijami živil in da je živila mogoče tudi dopolnjevati s potrebnimi organskimi in anorganskimi hra-nilnimi snovmi. bolezni srca in ožilja ne moremo zdraviti s spre-menjeno prehrano, lahko pa s hrano preprečimo nastanek teh bolezni in nekoliko ublažimo nekatere simptome. Obolelost za boleznijo srca in ožilja je v Slove-niji največ v prekmurju. umrlji-vost zaradi bolezni povezanih z visokim krvnim tlakom in zaradi srčnega popuščanja je najvišja v regijah Nova Gorica, Murska So-bota, celje in Novo mesto. Rizični dejavniki, na katere lahko vplivamo so: kajenje, visok krvni tlak, maščobe v krvi in holeste-rol. Kajenje povečuje verjetnosti, da bomo oboleli ne samo za srč-no koronarno boleznijo, ampak tudi za boleznimi perifernega

ožilja ter boleznimi pljuč. več kot polovica smrti pri kadilcih je po-sledica srčnih in žilnih bolezni. Krvni tlak je sila, s katero kri de-luje na stene krvnih žil. ustvarja ga srce, ki povprečno utripne se-demdeset krat na minuto. Ko se srce skrči in požene kri v glavno arterijo krvni tlak za hip naraste, imenujemo ga zgornji krvni tlak. po vsakem iztisu pa se srce znova razširi, da se napolni z novo krv-jo, takrat tlak v žilah za trenutek pade in imenujemo ga spodnji tlak. vzroka za trajno zvišan krv-ni tlak v veliki večini primerov (95%) ne poznamo, takrat govori-mo o primarni arterijski hiper-tenziji. poleg zvečanega ho-lesterola v krvi je zvišan tlak gotovo najnevarnejši pospe-ševalec procesa mašenja žil. Najpomembnejše maščo-be v krvi predstavljajo holesterol in triglice-ridi. Na raven vplivajo tako nepravilna pre-hrana kot tudi tvor-ba lastnih maščob, poleg tega pa je nivo maščob v krvi odvisen še od sposobnosti ledvic, da se znebijo odveč- n i h maščob. določena ko-ličina maščob v obliki esencialnih maščobnih kislin je nujno potrebna za vzdrževanje organiz-ma, za tvorbo določenih hormonov in encimov ter za toploto in energi-jo. Kadar uživamo ma-ščobo v preveliki količi-ni, se ta odlaga v stenah arterij kot del ateriosklerotične-ga procesa ter tako zožuje krvne žile. Kardiovaskularne težave nastopijo zaradi visoke vsebnosti holesterola ldl, ki se nakopiči v arterijskih stenah in začenja pro-ces, ki ga imenujemo aterioskle-roza.število obolelih z boleznimi srca in ožilja, je pri vegetarijancih nižja, kot pri mesojedcih. vzrok je najverjetneje njihova stroga

dieta, ki vsebuje malo nasičenih maščobnih kislin in holestero-la, ter veliko polinenasičenih maščobnih kislin in balasta, kar ugodno vpliva na preprečevanje teh bolezni. poleg tega pa vege-tarijanci zaužijejo z rastlinsko prehrano veliko kalija in magne-zija, malo pa natrija, ki ser nahaja predvsem v živilih živalskega ra-zvoja. določeni posamezniki me-nijo, da je prav to razmerje med elementi vzrok za manj obolelih v tej skupini. če obolevamo za katero koli bo-leznijo srca in ožilja, moramo biti še posebej pozorni, da se iz-

ogibamo soljenju hrane in su-homesnatim izdelkom. če je telesna teža povečana, jo je potrebno na zdrav način zni-žati. priporočljiva je hrana

z višjo vsebnostjo vita-mina b1, kot npr. ribe, jetra, črni kruh. Zaže-leno je tudi uživanje vitamina c, ter lizina in prolina, ki se pri-trdita na škodljive maščobne delce v krvi in povečuje-ta njihovo glad-kost ter s tem preprečujeta,

da bi se delci nalaga-li na stene. pomemben faktor boljšega počutja pa so omega 3 večkrat nenasičene maščobne kisline, ki imajo nena-vaden učinek pri pre-prečevanju bolezni srca in ožilja, saj zmanjšujejo trigliceride in holesterol zelo nizke gostote. pri-

poročljivo je, da uživamo dnevno več surovega sadja in ze-lenjave, da pripravljamo hrano s čim manj maščobe, dnevna meja soli naj bi bila 6g, ter da upora-bljamo začimbe in dišavnice na-ravnega izvora. izogibamo se tudi gotovim jedem, na katerih piše, hitro pripravljeno. Najboljša kombinacija pa je seveda šport, ki daje s pomočjo upoštevanja načel zdrave prehrane odlične rezultate.


ROČNA AVTOPRALNICA

ADNAN SALIHOVIĆ S.P.SLOVENSKA VAS 181332 STARA CERKEV

- PRANJE- POLIRANJE- KEMIČNO ČIŠČENJE- IZPIRANJE- PRANJE MOTORJA - NOTRANJE ČIŠČENJE- PRIPRAVA VOZILA

ZA POROKE IN PRODAJO

PE HROVAČA 13B1310 RIBNICAPRI TRGOVINI SPARGSM 040 570 611

elektromehanika

David Novak s.p.Reška c. 13, 1330 Kočevjetel/fax 01 895 1816gsm 041 426 [email protected]

NOVAKPrevijanje vseh vrst motorjevrotorjev, transformatorjev, agregatovpopravila, električnega orodjaizvajanje elektroinštalacijpopravila industrijskih strojevvzdrževanje elektro naprav

Novi el. motorji zamline in cirkularje

na zalogi. Previjanjeel. motorjev že od 69,00 eur naprej.

[email protected] 070 899 998

GRAFIČNOoblikovanje:logotip,vizitka,CELOSTNAGRAFiČiNAPODOBA,oglas,SPLETNAstran,letak,plakat,KATALOG,KNJIGa,REVIJa, ...

IZDELAVASPLETNIH STRANI:oblikovanje,PROGRAMIRANJE,OPTIMIZACIJA, ...

pORTReT

urška z mirno spi nocoj do drugega mesta na Fensu Darja vaLenčič

Sedemnajstletno domačo vo-kalistko urško bakovič je moč opisati s številnimi po-

zitivnimi pridevniki. Je mlada, je simpatična pa tudi energična in nežna hkrati, vendar med vsemi vsekakor najbolj izstopa dejstvo, da ima izjemen glasbeni talent. O njej smo na naših straneh že pisa-li in zagotovo še velikokrat bomo. Tokrat si je naslednje vrstice prislužila z uvrstitvijo na drugo mesto na koprskem festivalu novih skladb (feNS), kjer je znova dokazala, da je eden največjih mladih upov na kočevski glasbeni sceni.večina kočevskega ob-činstva je urško prvič spoznala na spletnem delu tekmovanja Slo-venija ima talent. Ta-krat so jo prvič slišali tudi nekateri domači glasbeniki in s poseb-no barvo glasu je k sodelovanju privabila tako Romana Zupan-čiča kot uroša planin-ca in Antona Zidarja. prvi je za pesem Mir-no spi nocoj, s katero se je predstavila na feNSu, prispeval be-sedilo in glasbo, med-tem ko sta ostala dva glasbenika poskrbela za aranžma. »Z njimi sodelujem že eno leto in zdi se mi zelo po-membno, da začneš temelje graditi doma, ker je domače občin-stvo najbolj kritično,« pravi bakovičeva in dodaja, da si želi sodelovanja s to trojico tudi v prihodnje.

vsak nastop prinese nov Zagonvendar to ni njena prva pesem, temveč ima v zbirki že tri. prvi dve sta ji še posebej ljubi, saj je besedilo napisala sama, ob po-

moči Mitje letiga pa je nastala tudi glasba. A zadnja Mirno spi nocoj je za urško vseeno najbolj posebna, saj je ob njenem na-stajanju bolje spoznala delo in način petja v studiu. Kljub skro-mnim tehničnim in finančnim možnostim ji je nato ta klasična skladba, posneta v živo in brez računalniških posegov, prinesla

drugo mestu v najstniški katego-riji na precej uveljavljenem festi-valu. Takoj za zmagovalko so jo postavili strokovna žirija iz zna-nih glasbenikov in žirija poslu-šalcev radijskih postaj iz Slove-nije in zamejstva, med njimi tudi našega Radia univox. Nagrade in uvrstitve med dve odlični pevki, ki pojeta pod okriljem priznane

pevke Alenke Gotar, je bila de-bitantka zelo vesela, zatrjuje pa tudi, da je to priznanje vsekakor motivacija za vnaprej. Glasba ima tako v urškinem ži-vljenju posebno mesto in v njej neizmerno uživa. poleg tega, da je zelo uspešno zaključila dru-gi letnik kočevske gimnazije, je končala tudi nižjo glasbeno šolo,

dodatno pa svoje pevsko znanje pili pri učiteljici solo petja Nataši Nah-tigal. da pridobi čim več izkušenj, se mlada pevka rada udeleži najrazlič-nejših prireditev, za nabiranje kilo-metrine in spozna-vanje novih ljudi iz glasbenega podro-čja pa se bo z vese-ljem še naprej pri-javljala na različne festivale, ki dajejo možnost še neuve-ljavljenim glasbeni-kom. Kmalu bomo tako lahko zanjo držali pesti na fe-stivalu Glas mladih, vsekakor pa jo moč slišati tudi v doma-čem okolju – solo ali v zboru deori-na. »če primerjam letošnje in lansko leto menim, da sem pridobila veliko izkušenj, okrepila svojo tehniko petja, nastop na odru in voljo, da s petjem nadaljujem, dokler me bo osrečevalo,«

pravi samozavestno, a priznava, da kljub številnim nastopom tre-ma ostaja, čeprav mogoče zara-di nje deluje še bolje kot sicer. v prihodnosti ostaja njena najve-čja želja in izziv, da sama napiše in uglasbi pesem, namerava pa tudi obnoviti svoje znanje o igra-nju kitare in se naučiti igranja in petja obenem.


PREVZEM STARIHIZRABLJENIH VOZILIZDAJA POTRDIL ZA

ODJAVO IZ PROMETA

[email protected]: 041 652 793gsm: 041 822-941

Avtoodpad Tanja Zupanc s.p.Mahovnik 34, 1330 Kočevje

Tudi v letošnjem letu Karateklub Kočevje sprejema v svoje vrstenove člane in članice vseh starosti.Vpis poteka v mesecu septembru:ob torkih od 18h do 19h v telovadniciOŠ Zbora odposlancev in ob četrtkihod 18.30 do 19.30h v telovadnici OŠ Ob Rinži.Godatne informacje: gsm 040 608 626 Vljudno vabljeni vsi, ki bi radi trenirali z nami!

SANKUKAI KARATEKLUB KOČEVJE

v telovadniciob četrtkih

v telovadnici OŠ Ob Rinži.Godatne informacje: gsm 040 608 626 Vljudno vabljeni vsi, ki bi radi trenirali z nami!

TINE & CO. D.O.O. RADENCI

catheringšotorišcesobepaintballlokostrelstvo

colnarjenje -

raftingpo kolpi

kopanjeodbojka na mivkinogometpokriti piknikprostor tik ob kolpi

Srednji Radenci 2, 8342 Stari trg ob Kolpigsm: 041 518 536 | gsm: 051 205 [email protected] www.kolpa-adventures.com

GEODETSKO PODJETJEZ DOLGOLETNIMIIZKUŠNJAMI

- urejanje meje- parcelacija- izdelava geodetskih

in etažnih načrtov

M: 031 295 631M: 041 533 156E: [email protected]

RSB meritve Roman Novaković s.p.Roška cesta 8, Kočevje

G.T.S.P. ANDREJ ERJAVEC S.P.KOČEVSKA CESTA 39(DOLGA VAS), KOČEVJETEL: 041-919-223

KOLESARSKISERVIS

MOŽNOST NAKUPA: - STARO ZA NOVO- STARO ZA STARO- KOMISIJSKA PRODAJA

VSI REZERVNI DELI ZA KOLESA: PLAŠČI, ZRAČNICE, PLETENICE, ZAVORNE GUMICE

v požaru v slatniku izgorel ličen skedenji.L.

Ognjeni zublji so v petek oko-li poldneva pogoltnili ličen leseni skedenj, velikosti

10x15 metrov, zagotovo najlepšo podeželsko stavbno mojstrovino v vasi Slatnik, v ribniški dolini. daleč naokoli je izstopal tudi po gabaritih in rezbarskimi motivi na pročelju ter prostorih za shrambo. leta 1958 so ga postavili na rahli vzpetini, dvesto metrov lučaj od ceste, ki pelje skozi Sušje tod iz žlebiča proti Sodražici. Mogočni videz mu je v tej smeri nekoliko zakril raznolik sadni nasad, z leve se je dotikal travnika, z dveh stra-ni pa je bil obdan s hišami.domači gasilci(pGd Sušje), ki so zadolženi, da narodovo imetje in dobrine varujejo pred rdečim pe-telinom v štirih sosednjih vaseh, in sicer Gorenji lazi, žlebič, Slatnik in Sušje, so vso noč bdeli nad po-goriščem, drugi dan pa pomagali pri njegovi sanaciji. vonj zoglenele pločevine, sena in drv ter tudi ož-ganega sadnega drevja je še bolj zaudarjal ob vodnih curkih iz ga-silskih cevi. A vsega vajeni prosto-voljci so se prebijali skozi dimno zaveso in hiteli, da bi čim prej spra-li črni madež slatniškega petka.

»Klic za požar sem prejel na hrva-ški obali. Tam sem bil na dopustu, zvečer sem se vrnil. fantje, ki so ostali doma, so kmalu pridrve-li, hkrati so se jim pridružili tudi kolegi iz osmih društev Gasilske zveze Ribnica (Sušje, Ribnica, Sveti Gregor, Sodražica, Jurjevica, dolenja vas in velike poljane) vseh skupaj je bilo več kot 80. Ognje-ne zublje so krotili z vso razpolo-žljivo tehniko, odločno, kot znajo. Rok šilc iz našega društva (pGd Sušje) je usklajeno vodil akcijo pri omejitvi požara, da se ne bi širil na stanovanjske objekte, za skedenj, ki ga je z vsem kar je bilo v njem, ogenj goltal, pa ni bilo več reši-tve,« opiše Alojz lovšin, poveljnik pGd Sušje. Ta požar je bil največji v zadnjih desetih letih v deželi suhe robe, v domačem gasilskem društvu pa ga starejši primerjajo z onim po vojni, ko so nekaj dni, druga za drugo, gorele hiše in ime-tje v Gorenjih lazih. Silvo Klun se je usodnega dne s traktorjem odpeljal proti bli-žnjem travniku, kjer naj bi obra-čal travo, povedo sosedje. Ta-krat naj bi v skednju zagorelo. v njem je imel lastnik kombi, dva traktorja, več različnih kosilnic, druge kmečke stroje ter različno orodje, tudi nekaj sena je bilo pod streho. Kriminalisti ugotavljajo okoliščine požara, domnevno pa, naj bi iskro zanetila napaka na traktorju. škode po požaru je več deset tisoč evrov.

Dvorana v sodražici februarja prihodnje leto i.L.

Gradbišče ob Osnovni šoli dr. ivana prijate-lja v Sodražici, kjer

trideset delavcev podjetja Grafit od maja, potem ko je prejšnji izvajalec Grad-beno podjetje Grosuplje marca šlo v stečaj, nadalju-je z izgradnjo športne dvo-rane in prizidka vrtca ter ostalih prostorov, je ta čas največje na območju Zaho-dne dolenjske. igralna po-vršina dvorane bo merila 1.200 m2, 200 m2 bodo ve-like spremljajoče površine v njej. vrtec bo pridobil 500 m2 novih prostorov, jedilni-ca, učilnice in hodnik bodo skupaj merili 400 m2. Obči-na se bo prijavila na razpis Ministrstva za šolstvo in šport in od tam skušala pri-dobiti sredstva za opremo v novih prostorih. dela naj bi bila končana februarja, po besedah župana blaža Mi-lavca, pa naj bi bila polno zasedena.

janja bučar in tone Habjan zmagovalca v Dolenji vasi i.L.

v organizaciji športnega društva lončar iz do-lenje vasi je v tem kraju

pri Ribnici potekal že 10. tradici-onalni in jubilejni tek po lonča-riji, ki šteje za pokal dolenjske. po izjemnih vremenskih razme-rah in nižinski progi, ki je bila dolga 9,4 kilometra, se je tokrat v boj za najvišja mesta podalo več kot 200 tekmovalcev, med katerimi je bila deseterica tudi s hrvaške. pri članih je v absolu-tni konkurenci zmagal 33-letni Tone habjan iz višnje Gore, s časom 0,31,05, med članicami je z veliko prednostjo prva ciljno črto prečkala odlična atletinja iz šentjerneja, sicer članica fit kluba Novo mesto, 24-letna Ja-nja bučar. Njen čas je bil 0,37,51. Na drugo mesto se je med člani uvrstil Robert Zupet (TK Ribni-ca), s časom 0,31,36, tretji je bil Jože bučar (šentjernej) - 0,31,38. Med članicami je drugo mesto, tako kot lani, osvojila hedžet (Semiški brkači) - 0,39,48, tre-tja je bila urška bajec (Trebnje) - 0,41,00.

dOGOdKi


ampak po drugi strani je bilo prav to zatiranje žensk tisto, kar je ta partnerstva držalo skupaj. Sedaj pa se v zgodovini žensk, pa tudi v življenju moških in žensk, pričenja novo obdobje. šele sedaj se prične dogajati, da se v trenutku ljubezni združita človeka, ki oba živita vsak svojo, samostojno, »lastnoročno izdelano« biografijo, podrejeno specifičnim možnostim in prisi-lam. v sodobnem zakonu se torej partnerska skupnost ustvari na osnovi ljubezni in čustev. v skla-du s tem se vzpostavi novo pravi-lo odločanja, ki se glasi: tam kjer umrejo čustva, naj se konča tudi zakon. Tako se zakonska zveza spreminja »iz zveze, ki naj bi sa-moumevno trajala vse življenje, v zvezo, ki se ohranja samo pod do-

ločenimi pogoji«. Morda bi lahko trend, ki se tu-kaj nakazuje, povezali v naslednji trditvi: v prete-klosti so morale ženske, ki so bile nad zakonom razočarane, svoja upanja pokopati. dandanes pa se, nasprotno, odločajo za to, da raje pokopljejo svoj zakon.prejšnje generacije so menile in upale, da mo-rajo doseči samo ena-kost moških in žensk, in ljubezen se bo lahko svobodno razcvetela v vsej svoji bleščeči veliči-ni, otožnosti in ugodju. Kajti ljubezen in nee-nakost se izključujeta kot voda in ogenj. Mi, ki prvič razpolagamo vsaj s

kančkom enakosti in svobode, si zastavljamo nasprotno vprašanje: kako naj dva človeka, ki sta si ena-ka, in ki sta oba svobodna, najdeta in ohranjata ljubezen? Na razva-linah preživelih življenjskih slo-gov pomeni svoboda odhajanje, ustvarjanje novega, sledenje la-stnim melodijam, ki vodijo iz ko-lektivnih koračnic. Morda se dve vzporednici srečata v neskončno-sti. Morda pa tudi ne.

veronika Seles psihoterapevtski inštitut pti d.o.o.Kersnikova 5, 3000 celjegsm: 041 769 777www.pti.si

12 13KOČEVAR AVGUST MMXIWWW.E-UTRIP.SI ŠPORTŠPORT

1 2-3, 2 2-3, 3 2-3, 4 2-3, ... JASMINA ARKO

Naprej vstran skupaj in na-zaj vstran skupaj. Ste že ugotovili, za kateri ples

gre? Pozdravljeni, moje ime je Ja-smina in, kot se spodobi na začet-ku novega šolskega leta, vam bom v imenu celotnega Plesnega kluba Jasmin predstavila nekaj naših načrtov za prihodnje obdobje. Kot nekateri že veste, naš Plesni klub Jasmin stopa že v svoje dru-go leto. Lahko se že pohvalimo s stotimi člani vseh generacij; vse od vrtčevskih triletnih malčkov pa do še vedno mladih šestdeset letnikov. Učimo jih trije profesio-nalni in vrhunski domači plesni uči-telji, ki še vedno tudi sami tekmu-jemo v svojih ple-snih zvrsteh. Ple-sni klub Jasmin je član Plesne zveze Slovenije, imamo pa tudi svojo ple-sno šolo, ki skrbi za kontinuiran, kvaliteten razvoj plesa na koče-vskem in ribni-škem področju.Povedati vam moram, da smo poleti naporno trenirali z našo športno skupino, ki šteje sedem ple-snih parov. Konec avgusta sva s tre-nerjem Aleksejem organizirala enotedenske plesne priprave, saj se že v septembru začnejo prvi slovenski turnirji, v oktobru pa se bodo nekateri pari udeležili državnega prvenstva v desetih plesih, ki ga razpisuje Plesna zveza Slovenije. Športno plesno skupino, kjer treniramo in tekmujemo v latinskoameriških in standardnih plesih, namerava-mo še povečati.V septembru bomo plesali Latino aerobiko in Zumbo, ki je zasvojila že cel plesni svet. Pa saj res, kate-ra je še boljša rekreacija, kot ta, ki te z udarnimi latino in afriški-mi ritmi, z enostavnimi koraki v eni uri dobro razgiba in hkrati

napolni z dobrim razpoloženjem? Težko jo najdemo. Ja, zumba je kot po meri za tiste, ki se želijo sprostiti in svoje telo pomladiti oziroma okrepiti.Trenerska ekipa si želi v Plesni klub Jasmin včlaniti rekreacijske plesne pare, ki bodo v dobri družbi in plesni glasbi vsak teden prežive-li en prijeten plesni večer. Poseb-ne pozornosti bodo deležni pari v tretjem življenjskem obdobju.Za bodoče mladoporočence ima-mo poseben učni tečaj, saj se na poroki spodobi, da ženin in ne-vesta znata zaplesati in ostale

počastiti s samo njunim poročnim plesom.Naši najmlajši se bodo lahko skozi igro naučili poslu-šati razne ritme ter začetne plesne motorike.Seveda pa bomo tudi letos »brej-kali in hiphopa-li« z enim izmed najboljših sloven-skih trenerjev An-drejem Skuljem. Ulični plesi Break dance in Hip hop, ki jih je razvila mladina in ameri-ška glasba vedno bolj navdušujejo tudi evropske dr-žave, zato želimo ustvariti plesno

tekmovalno skupino, ki nas bo predstavljala na odprtih prven-stvih tako doma, kot tudi v tuji-ni. Lotili se bomo tudi kulturne-ga projekta »Zgodovina plesa«. Za vse, ki bi se radi naučili ali pa ponovno spomnili četvorke, bomo imeli učenje grajskih ple-sov, ki ga bomo zaključili s pri-reditvenim plesom in si z njim ustvarili vzdušje, kot so ga imeli na gradovih.Ko enkrat začne plesalec pisati o plesu, se težko ustavi, vendar sem za zdaj napisala dovolj.Lep plesni pozdrav od vseh Ja-sminčkov – učiteljev, in plesalcev Plesnega kluba Jasmin!

DANCEWITH ME!Prepustite se najboljšim plesnim strokovnjakom in svoje življenje popestrite z odlično glasbo, rekreacĳ o in druženjem.

V Plesnem klubu Jasmin po-teka vpis v plesne sekcĳ e:

– plesni vrtec (otroci stariod 3-6 let)

– latino skupina (fantje in dekleta, starost nad 7 let)

– hip hop (starost nad 7 let) – break dance (starostnad 7 let)

– športni ples (za vse, ki se želĳ o s plesom preizkusiti na tekmovalnem parketu, starostne omejitve ni)

– tečaj družabnih plesov za začetnike, plesna rekreacĳ a za vse ki že poznajo osnove družabnih plesov (starost nad 18 let)

– tečaj salse (starost nad 15 let)

– tečaj za bodoče mladoporočence

– latinoaerobika in zumba (starost nad 15 let)

– individualno učenje plesa – plesna rekreacĳ a za ljudi v tretjem življenjskem obdobju

– priprava na valeto in maturantski ples(zaključni razrediosnovnih in srednjih šol)

Naredite prvi korak, ki bo z našo pomocjo postal plesZa prĳ ave in info. pišite na:[email protected] pokličite na:041 507 850

SVETA HELENA,RIMSKA CESARICAVabljeni napredstavitevknjige avtoriceHelene Štefanič

Predstavitev bo v sredo, 14. 9. 2011, ob 20. uri v večnamenski dvorani v II. nadstropju Name. Izdajo knjige je podprla Občina Kočevje. Naslovnico zanjo je narisal Stane Jarm. Predstavitev bo popestrila Vokalna skupina Cantate Domino.

Prvi del knjige govori o življenju sv. Helene (250 – 329), ki je po izročilu v začetku 4. stol. našla v Jeruzalemu Kristusov križ in s pomočjo svojega sina rimskega cesarja Konstantina Velikega dala postaviti prve bazilike na mestu Kristusovega rojstva in smrti ter številne druge cerkve v Sveti deželi in Rimu. V drugem delu je predstavljenih 17 cerkva v Slovenĳ i (6 župnĳ skih in 11 podružničnih), posvečenih sv. Heleni, v zadnjem delu pa so številne upodobitve svetnice po drugih cerkvah na Slovenskem.

SI KDAJ SANJALA, DA BOŠ KRALJICA?Naj se sanje uresničĳ o, postani Kraljica suhe robe!Javni zavod Rokodelski center Ribnica bo 4. septembra (na dan Ribniškega semnja) ob 15. uri pred Rokodelskim centrom priredil tekmovanje za naziv Kraljica suhe robe.Tekmovanje bo potekalo v treh kategorĳ ah:- poznavanje suhe robe - izdelovanje suhe robe- prodaja suhe robe

Brez strahu, vse kategorĳ e bomo preverjali na humoren način, saj smo suhorobarji poznani po hudomušnosti. Zmagovalka bo tista, ki bo zbrala največje število točk. Kraljico in prvi dve spremljevalki čakajo bogate nagrade!

Na tekmovanje se lahko prĳ avite vse ženske s stalnim bivališčem v Suhorobarskem območju (občine Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Bloke, Velike Lašče in Dobrepolje). Starostne omejitve ni! Štele bodo le preverjene veščine in hudomušnost.

Prĳ ave sprejemamo po telefonu 01 83 61 104, osebno v Rokodelskem centru od ponedeljka do sobote med 9. in 17. uro ali na e- naslov: [email protected] do 4. septembra do 12. ure. Ob prĳ avi dobite vse nadaljnje informacĳ e.

Lepo vabljenek sodelovanju!

MAŽORETNOPLESNASEKCĲA

vabi na vpis, letos z novimi programi:- Jazz ples- Step ples- Sodobni, modern in eksperimentalni- Plesni vrtec MigifrigiVpis v šolsko leto 2011/12 bo potekal v Kinu Kočevje v soboto, 3. 9., od 9:00 do 10:00 in vsako soboto v septembru

Poleg mažoretno plesne dejavnosti se letos lahko vključite v jazz in step skupino (vabljeni plesalci in plesalke vseh starostnih skupin). Vaje se pričnejo že v soboto, 3. 9., ob 10:30 do 15:30 ure, vabljeni na ogled. Začnejo mlajši z jazzom, ena ura stepa in končamo z velikimi z jazz uro.Plesni vrtec Migifrigi za otroke od 3 do 5 let, ki bo potekal 1x tedensko, eno polno uro. Sodobni, modern in eksperimentalni (za vse, ki vas gib privlači iz umetniškega vidika, ali kot nadgradnja plesnemu raziskovanju).Vse že vpisane članice obvešamo, da z vajami pričnemo takoj v septembru, po lanskem urniku.Klavdĳa 040 303 674

2011 avgust Kocevje.indd 12-13 23.8.11 12:26

pSihOlOGiJA

boj med spoloma – drama današnjih dni seLes veronika

S prehodom v družbo moderne so se na mnogih ravneh začeli kazati razvoji, ki so privedli do velikopoteznih procesov individualizacije in s tem do izločitve človeka iz tradicionalnih zvez, verskih sistemov in socialnih odnosov.

S tem so povezane nove obli-ke življenja, nove možnosti in potrebe na sociostruk-

turi, ter novi načini razmišljanja in vodenja na subjektivni ravni. Ta izločitev iz tradicionalnih zvez je posameznika osvobodila izpod jarma prejšnjega nadzora in prisil. istočasno pa so se s tem razvelja-vili tudi tisti pogoji, ki so ljudem predmodernih obdobij nudili opo-ro in varnost. Od potreb trga delovne sile, preko socialne in geografske mobilnosti, do pritiskov potrošništva in množič-nih medijev: vse to – del-no v neposrednih, delno pa v posrednih oblikah, v vselej novih valovih in z naraščajočo silo – krha in drobi mnoge tradicio-nalne zveze in socialna razmerja, ki povezujejo posameznika z njegovim okoljem, njegovim izvo-rom in njegovo zgodo-vino. Tam kjer prejšnje generacije često niso poznale ničesar razen vsakdanjega boja za pre-živetje, ter monotonega krogotoka revščine in la-kote, so sedaj široki kro-gi prebivalstva dosegli materialno raven, ki je dovolj visoka, da omo-goča popolnoma nove prostore svobode in življenjskih možnosti.Raziskave sicer kažejo, da ljudje v življenju v dvoje še vedno vidijo deželo upanja, kot tisti posvečeni kraj, kjer je možno najti bližino, toplino, nežnost, in ki predstavlja zatočišče pred hladom zunanjega, betonskega sveta. hkrati pa se je podoba harmoničnega družinske-ga sveta že precej skrhala. povsod, kamorkoli se ozremo, ugledamo krvava bojišča. boj med spoloma je osrednja drama današnjih dni.Oblika skupnega življenja, ki je prevladovala vse do srede 18. stole-

tja, ni bila družina, kot jo razume-mo danes, temveč gospodinjstvo t.i. celotne hiše, torej gospodarska skupnost. Njeni glavni nalogi sta bili zagotavljanje preživetja in po-tomstva. pod takimi pogoji tako-rekoč ni bilo prostora za osebna nagnjenja, čustva in motive. izbi-ra partnerja in zakonska skupnost sta bili stvar ekonomskega dogo-vora. le malokdo se je spraševal

o individualnem vzajemnem uje-manju ali neujemanju bodočih za-koncev. Kot kažejo družbenozgo-dovinske raziskave pa je prehod k moderni družbi povzročil tudi korenite spremembe zakonske zveze in družine: prejšnjo delov-no je sedaj nadomestila čustvena skupnost. Z nastankom meščan-ske družine je prišlo do t.i. sen-timentalne zapolnitve internega področja družine, do oblikovanja takšnega koncepta zasebnosti in intimnosti, s kakršnim je oprede-ljena današnja podoba družine. Tradicionalne zveze predmoderne družbe so vsebovale stroge predpi-se in pravila obnašanja. bolj, ko te

zveze razpadajo in izginjajo, širše so možnosti različnih življenjskih slogov. v tem pogledu smo ljudje pridobili precej svoboščin in mo-žnosti izbire. Naše življenjske poti postajajo vse bolj odprte in nam nudijo vse več možnosti, da jih oblikujemo po svoji volji. Takšno »življenje s pretirano ponudbo možnosti izbire« pa se velikokrat za posameznika izkaže kot preveč obremenjujoče. vendar je bilo pri tem doslej večinoma spregledano dejstvo, da prinaša takšno življe-nje nove oblike obremenitev tudi tam, kjer posameznik ne živi več sam, temveč v partnerstvu. Temu bi lahko rekli: čim kompleksnejše je polje odločitev, tem višji je po-tencial konfliktov v zakonu.danes so ženske vse manj pripra-

vljene sprejemati takšne možnosti rešitve, kakršne so bile običajne za ženske prejšnjih generacij, ki so se prilagajale svojim možem ne glede na lastne pravice in potrebe. lah-ko bi rekli, da smo sedaj torej priča postopnemu izginotju veziva, ki je v preteklosti zagotavljalo obstoj zveze med moškim in žensko (se-veda za ceno neenakosti žensk), torej izginotju stare ženske vloge, žrtvovanja za druge, pripravlje-nosti utrpeti nenehne in nevidne napore, ki omogočajo uravnote-ženo čustveno klimo. Na kratko bi lahko rekli, da so bile prejšnje oblike odnosov med spoloma pro-blematične, ker so zatirala ženske,

... v preteklosti so morale ženske, ki so bile nad zakonom razočarane, svoja upanja pokopati.

Dandanes pa se, nasprotno, odločajo za to, da raje pokopljejo svoj zakon.

18 19www.e-utrip.si krošnjar avgust mmxi12 13KOČEVAR AVGUST MMXIWWW.E-UTRIP.SI ŠPORTŠPORT

1 2-3, 2 2-3, 3 2-3, 4 2-3, ... JASMINA ARKO

Naprej vstran skupaj in na-zaj vstran skupaj. Ste že ugotovili, za kateri ples

gre? Pozdravljeni, moje ime je Ja-smina in, kot se spodobi na začet-ku novega šolskega leta, vam bom v imenu celotnega Plesnega kluba Jasmin predstavila nekaj naših načrtov za prihodnje obdobje. Kot nekateri že veste, naš Plesni klub Jasmin stopa že v svoje dru-go leto. Lahko se že pohvalimo s stotimi člani vseh generacij; vse od vrtčevskih triletnih malčkov pa do še vedno mladih šestdeset letnikov. Učimo jih trije profesio-nalni in vrhunski domači plesni uči-telji, ki še vedno tudi sami tekmu-jemo v svojih ple-snih zvrsteh. Ple-sni klub Jasmin je član Plesne zveze Slovenije, imamo pa tudi svojo ple-sno šolo, ki skrbi za kontinuiran, kvaliteten razvoj plesa na koče-vskem in ribni-škem področju.Povedati vam moram, da smo poleti naporno trenirali z našo športno skupino, ki šteje sedem ple-snih parov. Konec avgusta sva s tre-nerjem Aleksejem organizirala enotedenske plesne priprave, saj se že v septembru začnejo prvi slovenski turnirji, v oktobru pa se bodo nekateri pari udeležili državnega prvenstva v desetih plesih, ki ga razpisuje Plesna zveza Slovenije. Športno plesno skupino, kjer treniramo in tekmujemo v latinskoameriških in standardnih plesih, namerava-mo še povečati.V septembru bomo plesali Latino aerobiko in Zumbo, ki je zasvojila že cel plesni svet. Pa saj res, kate-ra je še boljša rekreacija, kot ta, ki te z udarnimi latino in afriški-mi ritmi, z enostavnimi koraki v eni uri dobro razgiba in hkrati

napolni z dobrim razpoloženjem? Težko jo najdemo. Ja, zumba je kot po meri za tiste, ki se želijo sprostiti in svoje telo pomladiti oziroma okrepiti.Trenerska ekipa si želi v Plesni klub Jasmin včlaniti rekreacijske plesne pare, ki bodo v dobri družbi in plesni glasbi vsak teden prežive-li en prijeten plesni večer. Poseb-ne pozornosti bodo deležni pari v tretjem življenjskem obdobju.Za bodoče mladoporočence ima-mo poseben učni tečaj, saj se na poroki spodobi, da ženin in ne-vesta znata zaplesati in ostale

počastiti s samo njunim poročnim plesom.Naši najmlajši se bodo lahko skozi igro naučili poslu-šati razne ritme ter začetne plesne motorike.Seveda pa bomo tudi letos »brej-kali in hiphopa-li« z enim izmed najboljših sloven-skih trenerjev An-drejem Skuljem. Ulični plesi Break dance in Hip hop, ki jih je razvila mladina in ameri-ška glasba vedno bolj navdušujejo tudi evropske dr-žave, zato želimo ustvariti plesno

tekmovalno skupino, ki nas bo predstavljala na odprtih prven-stvih tako doma, kot tudi v tuji-ni. Lotili se bomo tudi kulturne-ga projekta »Zgodovina plesa«. Za vse, ki bi se radi naučili ali pa ponovno spomnili četvorke, bomo imeli učenje grajskih ple-sov, ki ga bomo zaključili s pri-reditvenim plesom in si z njim ustvarili vzdušje, kot so ga imeli na gradovih.Ko enkrat začne plesalec pisati o plesu, se težko ustavi, vendar sem za zdaj napisala dovolj.Lep plesni pozdrav od vseh Ja-sminčkov – učiteljev, in plesalcev Plesnega kluba Jasmin!

DANCEWITH ME!Prepustite se najboljšim plesnim strokovnjakom in svoje življenje popestrite z odlično glasbo, rekreacĳ o in druženjem.

V Plesnem klubu Jasmin po-teka vpis v plesne sekcĳ e:

– plesni vrtec (otroci stariod 3-6 let)

– latino skupina (fantje in dekleta, starost nad 7 let)

– hip hop (starost nad 7 let) – break dance (starostnad 7 let)

– športni ples (za vse, ki se želĳ o s plesom preizkusiti na tekmovalnem parketu, starostne omejitve ni)

– tečaj družabnih plesov za začetnike, plesna rekreacĳ a za vse ki že poznajo osnove družabnih plesov (starost nad 18 let)

– tečaj salse (starost nad 15 let)

– tečaj za bodoče mladoporočence

– latinoaerobika in zumba (starost nad 15 let)

– individualno učenje plesa – plesna rekreacĳ a za ljudi v tretjem življenjskem obdobju

– priprava na valeto in maturantski ples(zaključni razrediosnovnih in srednjih šol)

Naredite prvi korak, ki bo z našo pomocjo postal plesZa prĳ ave in info. pišite na:[email protected] pokličite na:041 507 850

SVETA HELENA,RIMSKA CESARICAVabljeni napredstavitevknjige avtoriceHelene Štefanič

Predstavitev bo v sredo, 14. 9. 2011, ob 20. uri v večnamenski dvorani v II. nadstropju Name. Izdajo knjige je podprla Občina Kočevje. Naslovnico zanjo je narisal Stane Jarm. Predstavitev bo popestrila Vokalna skupina Cantate Domino.

Prvi del knjige govori o življenju sv. Helene (250 – 329), ki je po izročilu v začetku 4. stol. našla v Jeruzalemu Kristusov križ in s pomočjo svojega sina rimskega cesarja Konstantina Velikega dala postaviti prve bazilike na mestu Kristusovega rojstva in smrti ter številne druge cerkve v Sveti deželi in Rimu. V drugem delu je predstavljenih 17 cerkva v Slovenĳ i (6 župnĳ skih in 11 podružničnih), posvečenih sv. Heleni, v zadnjem delu pa so številne upodobitve svetnice po drugih cerkvah na Slovenskem.

SI KDAJ SANJALA, DA BOŠ KRALJICA?Naj se sanje uresničĳ o, postani Kraljica suhe robe!Javni zavod Rokodelski center Ribnica bo 4. septembra (na dan Ribniškega semnja) ob 15. uri pred Rokodelskim centrom priredil tekmovanje za naziv Kraljica suhe robe.Tekmovanje bo potekalo v treh kategorĳ ah:- poznavanje suhe robe - izdelovanje suhe robe- prodaja suhe robe

Brez strahu, vse kategorĳ e bomo preverjali na humoren način, saj smo suhorobarji poznani po hudomušnosti. Zmagovalka bo tista, ki bo zbrala največje število točk. Kraljico in prvi dve spremljevalki čakajo bogate nagrade!

Na tekmovanje se lahko prĳ avite vse ženske s stalnim bivališčem v Suhorobarskem območju (občine Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Bloke, Velike Lašče in Dobrepolje). Starostne omejitve ni! Štele bodo le preverjene veščine in hudomušnost.

Prĳ ave sprejemamo po telefonu 01 83 61 104, osebno v Rokodelskem centru od ponedeljka do sobote med 9. in 17. uro ali na e- naslov: [email protected] do 4. septembra do 12. ure. Ob prĳ avi dobite vse nadaljnje informacĳ e.

Lepo vabljenek sodelovanju!

MAŽORETNOPLESNASEKCĲA

vabi na vpis, letos z novimi programi:- Jazz ples- Step ples- Sodobni, modern in eksperimentalni- Plesni vrtec MigifrigiVpis v šolsko leto 2011/12 bo potekal v Kinu Kočevje v soboto, 3. 9., od 9:00 do 10:00 in vsako soboto v septembru

Poleg mažoretno plesne dejavnosti se letos lahko vključite v jazz in step skupino (vabljeni plesalci in plesalke vseh starostnih skupin). Vaje se pričnejo že v soboto, 3. 9., ob 10:30 do 15:30 ure, vabljeni na ogled. Začnejo mlajši z jazzom, ena ura stepa in končamo z velikimi z jazz uro.Plesni vrtec Migifrigi za otroke od 3 do 5 let, ki bo potekal 1x tedensko, eno polno uro. Sodobni, modern in eksperimentalni (za vse, ki vas gib privlači iz umetniškega vidika, ali kot nadgradnja plesnemu raziskovanju).Vse že vpisane članice obvešamo, da z vajami pričnemo takoj v septembru, po lanskem urniku.Klavdĳa 040 303 674

2011 avgust Kocevje.indd 12-13 23.8.11 12:26

špORT

špela kolarič članska državna prvakinjašaHovsko Društvo kočevje

Od sobote 6. avgusta do ne-delje 14. avgusta je v šaho-vskem domu šZS v ljublja-

ni potekalo 21. državno šahovsko prvenstvo za člane in članice. prvenstvo je potekalo v dveh lo-čenih kategorijah in sicer v ka-tegoriji članov, kjer je nastopilo deset najboljših slovenskih šahistov in v kategoriji čla-nic, kjer je nastopilo petnajst najboljših članic. prvenstvo članov je bil istočasno tudi 19. memorial dr. Milana vid-marja.pri članih je tekmovanje potekalo po berger sistemu (vsak z vsakim), odigranih pa je bilo 9 kol z fide igralnim časom 90 minut za 40 potez + 30 minut, z dodatkom 30 sekund na potezo. po deve-tih kolih sta si prvo mesto delila Alexander beliavsky in luka lenič z osvojeni-mi 6 točkami. po dodatnem kriteriju je naslov državnega prvaka osvojil Alexander be-liavsky, drugi pa je bil luka lenič. Tudi za določitev tre-tjega mesta je bilo potrebno upoštevati dodatni kriterij saj sta si po osnovni točkah tretje mesto delila Jure Zorko in Matej šebenik. Tretje mesto je tako po dodatnem kriteriju osvojil med-narodni mojster Jure Zorko.pri članicah, ki so odigrale 9 kol švicar sistema, prav tako z fide igralnim časom, pa je odlično na-stopila kočevska mladinka špela

Kolarič, ki je letošnjima naslovo-ma državne prvakinje do 18 let (Rogaška Slatina) in absolutne mladinske državne prvakinje do 20 let (ljubljana), dodala še največji uspeh kariere, osvojitev naslova članske državne prvaki-nje. špela je iz devet odigranih

partij zbrala sedem točk in z kar točko prednosti ugnala vso kon-kurenco. drugo mesto je osvojila nekdanja špelina trenerka vele-mojstrica darja Kapš, ki je zbrala 6 točk, tretja pa je bila Nataša bu-čar iz Krškega prav tako 6 točk.špela je z odličnim nastopom tudi:•osvojila prvi bal za mednaro-

dno mojstrico (wiM),•pridobila naslov slovenske

mojstrice (kar po dveh krite-rijih-naslov članske državne prvakinje in osvojitev medna-rodne norme),

•izpolnila Ratinški pogoj za na-slov fide mojstrice (nad 2100

Ratinških točk) in• se prebila v člansko žensko reprezentanco Slovenije.upravni odbor šZS je namreč pred prvenstvom sprejel sklep, da se bosta najboljša mladinka do 21 let in članska državna prvakinja že letos vključili v člansko žensko dr-žavno reprezentanco Sloveni-je. špela je z izpolnitvijo obeh pogojev tako postala članska reprezentantka Slovenije in jo že v začetku novembra 2011 čaka krstni nastop na ekipnem članske prvenstvu, ki bo letos v Grčiji.doseženi rezultat je nedvomno najve-čji uspeh kočevskega ženske-ga šaha zato iskrene čestitke špeli in njeni ekipi za dosežen rezultat.šahovsko društvo Kočevje se ob tej priložnosti zahvaljuje

vsem pokroviteljem, sponzorjem in donatorjem za izkazano po-moč, ki je vsekakor potrebna za doseganje takšnih vrhunskih re-zultatov.še več šahovskih informacij pa lahko preberete na spletni strani šahovskega društva Kočevje na naslovu: www.sah-kocevje.si .

tit ELO klub točke 1. Kolarič Špela WMK 2045 ŠD Kočevje 7 2. Kapš Darja WGM 2240 ŠD KRKA Novo mesto 6 3. Bučar Nataša WMK 1978 ŠK Triglav Krško 6 4. Krivec Jana WGM 2304 ŠK Nova Gorica 6 5. Novak Ksenija WFM 2117 ŠK Nova Gorica 5.5 6. Števanec Lea WFM 2072 ŠS Tomo Zupan Kranj 5.5 7. Orehek Špela WMK 2047 ŠD Domžale 5 8. Rožič Vesna WIM 2310 ŽŠK Maribor 5 9. Hrenič Miša WMK 2044 ŠD Jesenice 5 10. Biti Ana WFM 2074 ŠD Hidria AET Tolmin 5 11. Franca Veronika WMK 1802 ŠK Val 5 12. Vidic Teja WI 1797 ŠK Komenda 4.5 13. Urbanč Suzana WI 1652 ŠD KRKA Novo mesto 2.5 14. Nadvešnik Maja WI 1805 ŠD Domžale 2.5 15. Unuk Laura WMK 1762 ŠK Komenda 1.5

Končni vrstni red - člani:

tit ELO klub točke 1. Beliavsky Alexander GM 2613 ŠD Tehcenter Ptuj 6.5 2. Lenič Luka GM 2634 ŽŠK Maribor 6.5 3. Zorko Jure IM 2434 ŠD Podpeč 5.5 4. Šebenik Matej IM 2525 ŠD Vrhnika 5.5 5. Borišek Jure GM 2543 ŠD Tehcenter Ptuj 4.5 6. Srebrnič Marko FM 2332 ŠK Nova Gorica 4.5 7. Mazi Leon IM 2332 ŠD Podpeč 4 8. Škoberne Jure GM 2563 ŽŠK Maribor 4 9. Tratar Marko GM 2491 ŠK Branik Maribor 310. Kokol Peter FM 2282 ŽŠK Maribor 1

Končni vrstni red - članice:

Članskaprvakinja 2011 Špela Kolarič

Špela je iz devet odigranih partij zbrala sedem točk in z kar točko prednosti ugnala vso konkurenco.

pORTReT


Mali oglaSiBrezplačne male oglase lahko pošljete na: [email protected] in pokličete: 070 899 998 lahko pa jih oddate tudi na portalu www.e-utrip.si

oddaM• Črna Gora, Ulcinj, velika, peščena

plaža, oddam apartma s klimo, tv, parkirišče primerno za družine z majhnimi otroki in starejše. Tel: 041 735 088

ProdaM• V Kočevski Reki prodam enoin-

polsobno stanovanje, 45m2, s pohištvom, v pritličju, centralna kurjava na olje in drva, dvorišče, klet, kurilnica, garaža in drvarnica. Zemljiškoknjižno urejeno, takoj vseljivo. Cena 35.000,00 eur, info: 031 422 125

• Prodamo dvosobno stanovanje v Turjaški 4, v III. nadstropju, neto površine 51 m2, z balkonom 5 m2 in kletjo 2,4 m2. Leto izgradnje 1970. Cena 55.000,-. EUR Tel. 041/ 698-806

• Prodamo dvosobno stanovanje v Turjaški 4, v III. nadstropju, neto površine 51 m2, z balkonom 5 m2 in kletjo 2,4 m2. Leto izgradnje 1970. Cena 55.000,-. EUr Tel. 041/ 698-806

• Prodam skoraj nerabljene rolerje v velikosti številke 38 - 41.Cena : 70 eur. 051 - 417 - 347.

• Prodam otroška oblačila za fantka starega od 6 - 7 let, zelo malo rablje-na, odlično ohranjena: dostava na dom! Cena: 90 EUR Katja, 051/602-200

• Prodam novo zapakirano masažno kopalno kad kolpa san Royal 140/Qouat št. 2977629 z obrobo. dosta-va na dom! Cena: 850 EUR Katja, 051/602-200

• Oddam 2-sobno stanovanje v Kočev-ju, Podgorska ulica. 031-288-452

• Brezplačno nudim storitve na domu, cuvala bi otroka, ali starejso osebo. Imam koncano Visoko Medicinsko Solo, in bom zacela s tecajem Slovenskega jezika. Stara sem 26. let in porocena. Moj naslov- Kocevje, Ljubljanska c.33, 070-665-679

KUPiM• Kupim starine, stare vojaške obleke,

medalje, sablje, bajonete, razgledni-ce, knjige, revije, slike, kipe, kolesa, motorje, dokumente, pohištvo, razno orodje in druge starine. Info: 041-649-267

• Odkupim ali vzamem v dar stara dirkalna kolesa (15 let ali starejše) italianskih znamk Battaglin, Pinarel-lo, Bianchi, Colnago, Cineli, Moser ... gsm: 051 354 185

oglase je potrebno mesečno obnoviti!

preberi ostala sporočila na temo, o kateri želiš pisati. Razmisli, če bi bilo bolje poslati zasebno na-mesto javnega sporočila. če se ne strinjaš z debato, ki teče o posa-mezni temi, pa za to nimaš pravih argumentov, ne trati časa sebi in drugim s pisanjem, kako neumni so predhodni pisci in kako zgre-šeno je njihovo mnenje. v »starih« časih smo dokumente kopirali. Ker je bilo to kar drago, smo do-bro premislili, koliko kopij bomo naredili in komu jih bomo dali. danes je povsem drugače. Sistem elektronske pošte omogoča toliko kopij, kolikor želimo. in pogosto se zgodi, da kopije pošiljamo vsem tistim, katerih imena najdemo v svojem imeniku. To zagotovo ni prav. ljudje imamo zelo malo časa, ob tem pa moramo spreje-ti vsak trenutek obilo informacij. preden dodaš katero od imen iz svojega imenika med prejemnike

sporočila, se vprašaj: »Ali jo/ga vsebina res zanima? Je nujno, da tratim njen/njegov čas s tem sporoči-lom?« če je odgovor ne, mu sporočila ne pošiljaj. Mislim, da ti bo marsikdo hvaležen.

potruDi se, Da se boš iZkaZaL v najboLjši Lučipreden pošlješ sporočilo, se prepričaj, da je slovni-ca čim bolj pravilna in da ima celotno tvoje sporo-čilo smisel. Ne uporabljaj psovk, ne piši nesmislov in ne obnašaj se, kot da

si sam na svetu. Namen tega pi-sanja ni vzbujanje občutka, da je elektronski svet krut in poln ljudi, ki komaj čakajo, da nam jo zago-dejo. večina ljudi, ki komunicira na takšen način, želi biti prijetna in prijazna, kot to velja tudi za re-alni svet. Omrežja – predvsem fo-rumi – so priložnost za »srečanja« ljudi, ki se verjetno nikoli ne bodo osebno spoznali. Nihče te ne more videti. Nihče te ne bo ocenjeval po letih, barvi kože, las ali oči, po stilu oblačenja, velikosti ali teži. Ocenjevali pa te bodo po kvalite-ti tvojega pisanja. Za večino ljudi je to izziv; če ne uživajo ob pisani besedi, se ne bodo pojavili tukaj.

Zato imajo sporočila velik pomen, kaže pa se tudi poznavanje slovni-ce in sposobnost izražanja.

veDi, o čem govoriš in Daj svojim sporočiLom smiseLbodi pozoren na vsebino, ki jo pi-šeš in siguren, o čem govoriš. pre-den odpošlješ sporočilo, se vprašaj: »Je to moje razumevanje proble-ma? Sem prepričan, da je tako?« ter preveri podatke, če je potrebno. Napačna informacija lahko izzove spor. Sam si odgovoren za tisto, kar napišeš. preveri, če je tvoje sporo-čilo razumljivo in smiselno. bese-dilo je lahko napisano brezhibno slovnično pravilno, vendar nihče ne ve, kaj si želel z njim povedati. To se dogaja najpogosteje takrat, ko želimo na koga narediti vtis in pri pisanju uporabljamo zapletene besede in besedne zveze, ki jih vča-sih še sami ne razumemo najbolje.

DeLi svoje Znanje Z DrugimiMoč elektronskega sveta je v šte-vilkah. Razlog, zakaj je pametno spraševati na internetu, je v tem, da je tam zunaj veliko strokovnja-kov, ki bodo prebrali vprašanje. prav gotovo boš dobil vsaj nekaj pametnih odgovorov, saj je inter-net nastal zato, ker so želeli znan-stveniki izmenjevati informacije. Mi smo se jim le pridružili. Torej, opravi tudi ti svoj del. Ne boj se de-liti svojega znanja z drugimi. če si tudi sam strokovnjak, lahko storiš še mnogo več. deliti svoje znanje z drugimi je zabavno in je tradicija interneta.

oDpusti Drugim njiHove napakevsakdo je bil nekoč novinec v ele-ktronskem svetu. Ni imel vsak možnosti branja teh napotkov. To-rej, ko kdo naredi napako, naj bo ta slovnična, tipkarska, neumno vprašanje ali po nepotrebnem dolg odgovor, bodi prizanesljiv z njim. če je napaka majhna, ni tre-ba reči ničesar. Tudi, če te razjezi, dvakrat premisli, preden reagiraš. če imaš sam dobre navade in si natančen, ti še ni dopuščeno, da popravljaš napake vseh drugih. če si se odločil nekoga obvestiti o njegovih napakah, stori to raje za-sebno. Zavedaj se, da morda sam ne ve, kako je prav.

bONTON

internetnibonton ali»netiquette«tina ZajC

To je, na kratko, bon-ton, ki naj bi ga upo-števali v virtualnem

svetu; so pravila obnašanja pri komunikaciji preko interneta. Ko vstopiš v novo kulturo – in inter-net je nova kultura – lahko storiš veliko napak. Zaradi nevednosti lahko prizadeneš druge ali pa na-robe razumeš, kaj želijo oni pove-dati tebi. Nekaj glavnih pravil pri uporabi interneta si lahko prebe-rete v knjigi virginie Shea z na-slovom Netiquette. Njena pravila naj služijo kot osnovne smernice obnašanja na internetu, ponujajo nekaj splošnih rešitev komunika-cijskih dilem uporabnikov inter-neta, zavedati pa se moramo, da knjiga ne ponuja odgovorov na vsa vprašanja; podane so smernice, ki jih je dobro upoštevati za strpno sobivanje na internetu.

boDi čLovekNikoli ne pozabi, da lahko s svojim sporočilom koga prizadeneš. Ni lepo prizadeti čustev nekoga dru-gega, ki ga morda sploh ne poznaš. Nikoli ne napiši tistega, česar ne bi bralcu povedal tudi osebno. če komu odgovarjaš, njegovo ime na-vedi z imenom ali psevdonimom, da ne bo prihajalo do nesporazu-mov. Zlato pravilo, ki še vedno ve-lja tudi na internetu, je preprosto: »Obnašaj se do drugih tako, kot bi želel, da se drugi obnašajo do tebe.« predstavljaj si, kako bi se počutil, če bi bil v koži tistega, ki ga napa-daš. Stoj za svojimi stališči, pri tem pa pazi, da ne prizadeneš drugih. v internetnem svetu je vse to še ve-liko bolj pomembno. vse, kar vidiš pred seboj, je tvoj ekran. Mimika obraza, geste in ton tvojega glasu so skrite sogovorniku. Govoriš le z napisanimi besedami. Ko napišeš sporočilo drugim (po elektronski pošti ali na forumu), lahko zelo hitro pride do napačnega razu-mevanja tvojega sporočila. lahko pozabiš, da bo mogoče tvoje spo-ročilo prizadelo nekoga, ki je zelo

podoben tebi. ironično je, da lahko računalniška omrežja zbližajo lju-di, ki se sicer nikdar ne bi spoznali, kljub temu, da je medij kot tak iz-jemno neoseben. Nekateri se kljub vsemu obnašajo podobno, kot za volanom: dajejo lekcije drugim vo-znikom, jim kažejo, kakšni osli so … večina se jih doma ali na delov-nem mestu nikoli tako ne obnaša. Tako kot to ni sprejemljivo na cesti, tudi ni sprejemljivo v svetu inter-neta, čeprav ti ekran daje občutek skritosti. Svobodno uporabljaj svo-jo povezavo s svetom za izražanje svojih misli, raziskovanje skrivno-stnih kotičkov in pojdi tja, kjer še nikoli nisi bil. Toda, zapomni si, da so tam zunaj resnični ljudje!

še en raZLog, Zakaj ni Dobro biti napaDaLen aLi nesramenpri elektronski komunikaciji osta-jajo besede zapisane. lahko se zgodi, da bo sporočilo pristalo tam, kjer ne boš več imel moči nad njim. Z drugimi besedami – lah-ko se ti zgodi, da se vrne k tebi kot bumerang. Za-vedaj se, da od tistega tre-nutka, ko odpošlješ svoje sporočilo, nad njim nimaš več nadzora. Zagotovo je shranjeno na vsaj še enem mestu. Tudi če ti sistem dopušča popravljanje svo-jih starih sporočil (običaj-no na forumih), je prva verzija že shranjena. Tudi brisanje sporočil poslanih po elektronski pošti nima pravega smisla, saj ga ima vendar v svojem poštnem predalu tudi prejemnik, ki ga lahko shrani, natisne ali pošlje dalje.

na spLetu se ravnaj po enakiH stanDarDiH kot v resničnem ŽivLjenjuv resničnem življenju nas je veči-na poštenih, prijaznih in koopera-tivnih. Morda tudi zato, ker se le bojimo posledic svojih dejanj in kazni zanje. v elektronskem sve-tu pa nas vse prepogosto zanese. Zelo radi pozabimo, da so na drugi strani prav taki ljudje kot mi, zato tudi zelo radi mislimo, da etičnost v spletu ni potrebna. če si v dilemi, kako se obnašati v elektronskem

svetu, je tu dober nasvet - bodi to, kar si! Zapomniti si velja tudi, da na svetovnem spletu nisi sam. isti forum lahko obišče tudi tvoj šef, tvoje dekle, šef tvojega prijatelja … informacije, ki jih posreduješ na internetu, se ti lahko maščuje-jo. dvakrat premisli, preden javno objaviš informacije o sebi ali kom drugem. če pišeš o drugi osebi, naj bodo informacije preverjene in takšne, da ne bodo spravljale v težave njega ali tebe.

ZaveDaj se, kakšna je spLetna stran, na kateri se naHajašpravila vedenja na spletu so odvi-sna od posamezne spletne stra-ni. prepričaj se, za kaj gre, preden začneš »vpiti«. Kar je dopustno na eni spletni strani, se lahko izkaže za skrajno neprimerno na drugi in zato je pomembno, da veš, kje si. Ko se prvič znajdeš na spletni stra-ni, se najprej razglej naokoli. vzemi

si nekaj minut in »poslušaj« v kle-petalnici, postoj in preberi nekaj tem na forumu, preberi katerega od arhivskih člankov. preveri, ka-kšen je utrip strani in ljudi, ki se srečujejo na njej. če si po vsem tem ugotovil, da je ta kotiček tudi zate, se jim pridruži.

spoštuj čas DrugiHpovsem v redu je, če misliš, da je to, kar ta trenutek počneš naj-pomembneje na svetu, toda ne pričakuj, da bodo enako mislili tudi drugi. dodaj svoje sporočilo v temo s primernim naslovom in vsebino. poskušaj se vzdržati ne-umnih in provokativnih vprašanj.


SAMI SMO ODGOVORNI ZA SVOJEZDRAVJE, PSIHIČNO IN FIZIČNO POČUTJE.

Društvo Joga VVŽ Ribnica vas vabi, da naredite nekaj zase.

HARMONIJA TELESA, DUHA IN DUŠEV septembru se pridružite začetni ali nadaljevalni vadbi JOGEpod strokovnim vodstvom v Ribnici, Kočevju, Kočevski Reki,Sodražici, Velikih Laščah, Kompolju, Loškem Potoku, in / ali

vadbi veščin QIGONG (či gong) in TAIJIQUAN (tai či)v Ribnici in Kočevju pod vodstvom mojstra borilnih

veščin, inštruktorja karateja in učitelja TJQin QG z dolgoletnim stažem.

FESTIVAL GLASBE, GIBANJA IN …Društvo Joga v vsakdanjem življenju Ribnica vabi na

3. “Festival glasbe, gibanja in …” v soboto, 3. septembraob 18.30 v gradu v Ribnici. Ob 18.30 ste lepo povabljeni

k izvajanju jogijskih vaj ali asan: udobno se oblecitein prinesite podlogo ali armafleks.

Ob 19.00: • Glasbena skupina Fletno iz Cerknice - slovenskeljudske pesmi v moderni izvedbi • Nastop stanovalcev Domastarejših občanov Ribnica: glasbeni program in kratek prikaz

vadbe joge • Nastop članov Društva Joga v vsakdanjemživljenju Ribnica • Enodejanka Frenk se odpravi na jogo

namesto k zobozdravniku • Spust svetlečihlampijonov z najboljšimi željami.

Prostovoljni prispevki

Društvo Joga VVŽ RibnicaInfo: 041 397 789, 041 316 989.

Naravno zdravljenje, terapije, iniciacije...

[email protected]

051 347 055

www.harmonijazavesti.siHarmonija zavesti d.o.o.

LJUDSKAUNIVERZAKOČEVJE

V novem šolskem letu 2011/2012 Ljudska univerza Kočevje vpisuje v naslednje izobraževal-ne programe:

1. Osnovna šola za odrasle - od opismenjevanja do 9. razreda2. Bolničar – negovalec, srednje poklicno izobraževanje3. Gastronomske in hotelske storitve (kuhar, natakar), srednje poklicno izobraževanje4. Predšolska vzgoja, srednje strokovno izobraževanje, izvaja Šolski center Novo mesto v sodelovanju z Ljudsko univerzo Kočevje5. Zdravstvena nega, poklicno tehniško izobraževanje, izvaja Šolski center Novo mesto v sodelovanju z Ljudsko univerzo Kočevje6. Višja strokovna šola za pridobitev naziva: ekonomist/ekonomistka, izobraževalni zavod Hera Ljubljana, OE Kočevje

Vse informacije in informativne prijave za vse šolske oblike spreje-mamo na upravi Ljudske univerze Kočevje do30. septembra 2011

Pokličite, pišite ali obiščite spletno stran :

TZO 30, 1330 Kočevjet: 01 893 82 70t: 01 893 82 72 e: [email protected]: www.lu-kocevje.si.

iNTeRvJu

nik Cimprič, nogometaš sergej ambroŽič

pred kratkim sva s prijate-ljem, v svojih rosnih letih nadobudnim in perspektiv-

nim športnikom, imela debato na temo, zakaj toliko talentiranih mladih Kočevcev nikoli zares ne uspe na športnih področjih. do-mnev se je nabralo kar nekaj, od danes pa vem še za eno, ki sva jo nazadnje s prijateljem nenamer-no in nehote spregledala. Z Nikom cimpričem, zelo per-spektivnim mladim nogometa-šem, sva se dobila v Kočevju. Na prvi pogled dokaj resen mlade-nič, a ko ga človek ima priložnost spoznati, postane nadvse zgovor-no prijeten in zanimiv sogovor-nik. hkrati ob tem odločnost in fokus ohrani, a brez kakr-šnekoli vzvišenosti. lani je podpisal tri letno podaljša-nje pogodbe z Nogometnim klubom (NK) domžale, do leta 2013. Tako sva s z Ni-kom pogovarjala o njegovih športnih začetkih, njego-vem trenutnem položaju in o prihodnosti ter ciljih. Kdo te je navdušil in kako se je začela tvoja nogome-tna pot?Za nogomet me je navdušil oče, ki je bil sam bolj ama-terski in ljubiteljski nogo-metaš. Nogomet sem začel igrati na vaškem igrišču in kmalu za tem kot ciciban, pri šestih letih, začel treni-rati pri NK Kočevje. Tu sem ostal do svojega 14. leta, ko sem se kot kadet priključil NK domžale, dvakratnim slovenskim prvakom. Zave-dam se, da brez tako finanč-ne kot moralne podpore svo-jih staršev, se mi moja nogometna zgodba ne bi izšla. Oče mi zato tudi sedaj služi kot glavni in prvi svetovalec, poleg tega, da ima sam tujega menedžerja.Katero pozicijo igraš?vezist.Kako je prišlo do kontakta med tabo in zdajšnjim trenerjem Dar-kom Birjakovom?darko birjukov je bil moj trener v mladinski selekciji NK domžale.Kako bi opisal preskok iz mladin-

cev med člane, ki je zaenkrat pri NK Domžale uspel le tebi?Res je. Za člansko ekipo domžal sem debitiral pri 17-tih letih, ko sem v sezoni 2008/09 odigral 2 tekmi. preskok iz mladincev v člane je res zahteven, kajti tre-ningi postanejo bolj naporni in zahtevni. predvsem pa je poznati odnos, ki postane dejansko pro-fesionalen.Kakšne so razmere v klubu NK Domžale? S katerimi stvarmi si najbolj zadovoljen? Gre za urejen klub, kjer so stvari jasno določene. Klub in sam ka-der ti nudijo možnost napredova-nja, kar je najbolj pomembno za nadaljnji uspeh.

Kako gledaš na lansko sezono?Z lansko sezono sem zelo zado-voljen, saj smo osvojili 2 lovoriki (Superpokal Slovenije, pokal Slo-venije) in bili podprvaki Slovenije.Kaj bi izpostavil kot največji uspeh v svoji karieri?Za svoj največji uspeh imam zma-go na All star turnirju leta 2009.Koliko v povprečju zaslužite igral-ci v 1. SNL (Slovenski nogometni ligi) in koliko recimo za to v pri-merjavi z »razvitejšimi« evropski-

mi klubi in njihovimi igralci dela-te- trenirate?Sami treningi so dokaj podob-ni, tako fizično kot časovno. Kot profesionalen nogometaš - redko kateri v SNl, težko zasluži toliko denarja, ki ga potrebuje za vse-življenjsko preživetje. Seveda pa je tudi res, da je sam zaslužek odvisen od posamezne pogodbe, ki jo imaš kot igralec sklenjeno s klubom.Kakšen je tvoj trenutni status/položaj? Trenutno se rehabilitiram po hudi poškodbi in operaciji levega kolena, ki sem jo dokaj nesrečno staknil na treningu. Kakšne so tvoje prihodnje aktiv-

nosti glede sanacije kolena? Kdaj načrtuješ povratek na nogometne zelenice?Rehabilitacija kolena pote-ka dobro, pod zdravniškim nadzorom. Trenutno se sa-moiniciativno pripravljam. v naslednjih mesecih bom pričel s prilagodljivimi tre-ningi predvsem za jačanje kolena in s treningi pod strokovnim vodstvom. Na nogometne zelenice načr-tujem vrnitev v spomladan-skem delu.Verjetno se kot perspektiven nogometaš spogleduješ tudi proti tujini…Imaš kakšno posebno željo v kateri ligi bi rad zaigral, mogoče pose-ben klubi?Tako kot vsak nogometaš, ki si želi ustvariti neko kari-ero, tudi jaz računam na to da bi mi uspel kakšen pre-stop v tujo evropsko ligo. Recimo, nemška liga je zelo

zanimiva. vendar vse postopo-ma, trenutno imam v domžalah odlične pogoje, za ostalo pa naj poskrbi čas.Kaj bi povedal-sporočil mlajšim in nadobudnim nogometašem, ki šele začenjajo svojo nogometno pot?pot do uspeha je zelo dolga in na-porna. potrebna je velika mera lastne volje in odrekanj. Najbolj pomembna pa je pomoč posa-meznikov, ki stojijo za tovrstnim športnikom.

Pot do uspeha je zelo dolga in napor-na. Potrebna je velika mera lastne volje in odrekanj.


KONJENIŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO MLA-KA KOČEVJEVABI NA

GALOPSKODIRKOKonjeniška prireditev bo v soboto 27. avgusta na Mlaki pri Kočevju.Prireditev tekmovalne narave se bo pričela ob 10.00 uri.Tekmovalci se bodo lahko preizkusili v spretnostnem jahanju.

Prij ave za spretnostno jahanje bomo zbirali na dan prireditve do 10.45 ure, ob 11. uri pa bo pričetek tekmovanja v spretno-stnem jahanju.

Svoje spretnosti bodo tek-movalci lahko pokazali pri Barrelu, na katerega se bodo prav tako lahko prij avili na dan prireditve do 12.30 ure, ob 13. uri pa bo pričetek tekmovanja v Barrelu.

Najbolj tekmovalno razpolože-ne pa čaka še preizkus v Štafeti. Tekmuje se v paru, prij ave bodo zbirali do 14.15 ure, pričetek tekmovanja bo ob 14.30 uri.

Vsi naši upi in vsa teža priredi-tve pa bo prav gotovo namenje-na Prvi galopski dirki quarter konj na četrt milje oz. 400 metrov. Prij ave in ogled steze do 16.30 ure, pričetek galopske dirke ob 17. uri.

Vse startnine, tako kot tudi nagrade, bodo simbolične.

Za najmlajše simpatizerje konjeništva bomo pripravili otroško delavnico, tisti najbolj pogumni pa se bodo lahko za-vihteli v sedla vodljivih in zares strpnih konj, seveda v sprem-stvu vodnika in staršev!

Poskrbeli bomo za hrano in pij ačo, seno in vodo ter morebi-tno nastanitev konj!

Informacij e:041 645 559 Peter Požar ml.051 889 665 Matej Kocjančič

Veselimo se druženja z Vami!

ZASTRTE TANČICE PREROKOVANJATEREZĲ A CVETKA GORENAK

Ob besedi prerok in preroko-vanje običajno vedno začu-timo nekaj skrivnostnega,

prikritega, nevidenega in magič-nega. Mnogi od nas smo si v življe-nju že vsaj enkrat zaželeli vstopiti v ta skrivnostni svet zastrtih tančic svoje usode. Velikokrat se znajde-mo na točki, ko ne vemo kako bi se odločili, ko se ne znamo usmeriti k pravi odločitvi, ali pa preprosto opažamo, da se nam ves čas po-javljajo podobne situacij e, pa si jih sami ne znamo na pravi način razlagati. Mnogokrat nas je tudi strah prihodnosti in neznanega. Vpogled v našo prihodnost nam te strahove razkrij e in na ta ničin se lažje spopademo z znanimi situaci-jami. Že skozi stoletja se preroko-vanje uporablja za napovedovanje prihodnosti. Od samega začetka sveta so ljudje iskali povezavo s tistim, ki vse ve, z mavrico, z ve-soljem, z čarodeji, ki poznajo pre-teklost, sedanjost in prihodnost. Seveda pa je zelo pomembno, kdo je prerok, ki mu zaupamo vpogled v naše najglobje in najintimnej-še skrivnosti. Prav tako je namen pravega prerokovalca globoka pre-danost etičnosti in poštenim na-menom delovanja. Prerokovalec je oseba, ki z svojimi naravnimi spo-sobnostmi jasnovidenja, jasno-slušenja ali jasnočutnočutnostjo, ter z izbranimi tehnikami in znanji zazna vašo perečo situacij o, vam pošteno in odkrito odčita iz vpo-gleda možnosti, priložnosti, ovire

in prepreke na vaši poti, ter vas hkrati usmeri v tisto smer, kjer je videno več možnosti za vaš uspeh in napredek. Znano je, da lahko določena oseba v posebnem psi-hičnem stanju, skozi sanje, trans, vizij e in videnja izkusi uvid v pred-videne dogodke. Prerokovalec lah-ko s svojo nadčutno sposobnostjo predvidi bodoče dogodke in nas s tem v bistvu pripravi, da poseže-mo po vseh načinih, ki nam poma-gajo te dogodke doživeti ali pa jih preprečiti. Namen prerokovanja je vsekakor izboljšanje kvalitete ži-vljenja, da lahko svoje življenjske potenciale udejanjimo po za nas najlahkotnejši in najkrajši poti. Res pa je, da z vpogledom prero-ka spoznamo tudi naše karmične vzorce in včasih težke poti, ki se jim ne moremo izogniti, ampak se zavestno z videnjem s temi vzorci in dogodki soočimo, jih predelamo in spoznamo kaj se iz teh situacij lahko naučimo. Nikakor pa ni na-men prerokovanja slišati kaj bi se nam naj dogajalo in bi se enostav-no prepustili temu. Prerokovanje nam na naši poti omogoča vpogled v dogodke in v našo matrico življe-nja, katere pa smo vsekakor mi sami kreator in ne prerokovalec. Mi sami se odločamo, kaj bomo z dano informacij o prerokovalca na-redili. Na ta način lahko mnogokrat preprečimo neljube dogodke in stanja, ter naredimo naše popo-tovanje skozi živjenske situacij e prij etnejše.

PREROKOVANJE - SVETOVANJE

090 68 55Z VAMI TINA IN TEREZIJA C.

MI NE UGIBAMO, AMPAK VIDIMO 24 urwww.harmonijazavesti.siHarmonija zavesti d.o.o.0,845 eur/0,5 min

š

VESELICAIGRE BREZ MEJA

Prijave ekip že potekajoin so možne do 27.08.2011 do 1200.

Štartnina: 5 EUR/osebo

Informacije: 031 339 [email protected]

Facebook DrustvoIntelectus

in1.

Društvo za izobraževanj in organizacijo na področju medijev

BOGATE NAGRADE

OTROŠKE DELAVNICE

Z ANSAMBLOMGENIALCI

hrana | pijaca | zabava | igre

27.08.2011NOVI LAZI

sobota ob 1300

www.Tv Kočevje.si

Imate internet?Lokalna televizija dnevno spremlja in napoveduje dogodke v kočevsko-ribniški regiji, poroča o zanimivostih, predstavlja življenje prebivalcev, delo posameznikov in skupin s kulturnega in športnega področja.

www.Tv Kočevje.si

Poglejte v Svet pred domačim pragom!

kliknite

na:

ogLejte si poročiLa DeŽurniH poLiCistov

preverite vreme

reportaŽe LokaLniH DogoDkov

www.e-utrip.si

Za oglaševanje v Krošnjarju pokličite:070 899 998 - Ana šabič

[email protected]


Največja avto-moto prireditev v Sloveniji

2.− 4. september 2011petek in sobota, od 9. do 20. ure

nedelja, od 9. do 18. ure

Gospodarsko razstavišče, Ljubljana

OFF ROAD POLIGON

TRENING VARNE VOŽNJE

www.automotorshow.si

DRIFT

CAR WRAPPING SHOW Z OLIVERJEM RÖHLERJEMCAR WRAPPING SHOW Z OLIVERJEM RÖHLERJEM

PREMIERNO V SLOVENIJI! GLOBE OF SPEED – ADRENALINSKA KOVINSKA KROGLA, KJER BODO MOTORISTI POČELI VRAGOLIJE.

avtosalon | motosalon | tuning | avtoakustika

dodatna oprema, rezervni deli in potrošni material | show

Organizator:

E: [email protected] | T: 01 300 26 98

www.facebook.com/automotorshow

FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V AVTOAKUSTIKI (EMMA) IN PREDSTAVITEV EVROPSKEGA PRVAKA V TEKMOVANJU EMMA 2010

FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V AVTOAKUSTIKI (EMMA) IN PREDSTAVITEV EVROPSKEGA PRVAKA V TEKMOVANJU EMMA 2010

FREESTYLE SHOW SIMULACIJA PROMETNE NESREČE

Z OLIVERJEM RÖHLERJEMZ OLIVERJEM RÖHLERJEMKROGLA, KJER BODO MOTORISTI POČELI

NE ZAMUDITE!- OKROGLA MIZA O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU Pripravlja: ZAVOD VOZIM- TESTI CESTNO PROMETNIH PREDPISOV

BREZPLAČNI VESELI TAXITUDI V RIBNICI OD 11. DECEMBRA OBČINA

RIBNICA

projekt podpira

VESELI TAXI, NI KRIV! IVAN GABRIČ

Kot smo pisali že pred ča-som, je naš projekt o od-govornosti Veseli taxi, ki

velja za največji cestnoprome-tno-varnostni projekt v regij i, zaradi zelo "ambicioznega" policista, prejel prij ave na vse možne inšpektorate in vse to samo z željo, da se projekt prekine in izgine iz našega mesta. V tem primeru bi lah-ko v času veselega decembra izdali bistveno več mandatnih kazni in bi lahko "pobrali" bistveno več vozniških dovo-ljenj, kot jih sicer, ko se je pro-jekt izvajal. Prevelika želja po tem, da Veseli taxi prekine s svojim poslanstvom - obvarovati čim več življenj in ljudem vcepiti v glavo, da smo sami odgo-vorni za svoja dejanja, pa je zagretega policista, ki se igra novodobnega lokalnega šeri-fa imenovanega Chuck Norris, tako razhudila, da je naš pro-jekt preprosto prij avil na VSE inšpektorate. Poleg tržnega inšpektorata smo bili s strani PMP Kočevje (postaja mejne policij e) prij avljeni še na davč-ni inšpektorat, inšpektorat za delo ter na prometni inšpekto-rat. V teh dneh pa smo prejeli tudi prvo pravnomočno odloč-bo, in sicer iz tržnega inšpek-torata, ki nas ni kaznoval, saj so ljudski inšpektorji ugoto-vili, da je projekt preveč po-memben za okolje v katerem se izvaja, ter da pri izvajanju ni prišlo do takšnega prekr-ška, da bi morali kaznovati podjetje, ki ga izvaja.Naj še omenim, da bi se lah-ko kočevski policist ali pa vodstvo kočevske policij e, ki je prij ave na inšpektorate po-slalo šele v mesecu januarju, ko je bil projekt že zaključen,

povsem legitimno odločil, da prij ave ne bo oddal, temveč bi lahko zadevo zaključil po-polnoma sam in bi nas na mo-žne pomanjkljivosti preprosto opomnil. Ravno ta odločitev policij e dokazuje, da so imeli samo en cilj, prekiniti projekt. Projekt je v celoti potekal brez kakršnega koli incidenta in prepeljali smo veliko število vinjenih in tudi popolnoma tre-znih Kočevarjev in Kočevark. Glede na ta dejstva, bi bila lahko "akcij a" kočevskega po-licista zaključena tudi samo z opominom. A ker se ni želel izpostavljati in ker kočevska policij a ni želela prevzeti odgo-vornosti, so prij avo oddali in-špekcij skim službam in tako bi odgovornost, za svoja dejanja, prenesli na njih. Vsaj takšen sem dobil odgovor na policij ski postaji. Češ, kaj pa skrbiš, če je vse tako kot mora biti, po-tem nimaš za kaj skrbeti. Na zaslišanju pri inšpektorjih so mi popolnoma vsi poveda-li, da so takšne prij ave, kot je naša, zelo zahtevne za reše-vanje, saj morajo o vseh po-stopkih, ki jih bodo naredili v tem primeru, oddati poročilo. Nihče od inšpektorjev pa ne želi imeti problemov, ker se je odločil tako kot se je. Skratka, boj seveda še ni kon-čan in še ogromno nepotreb-nega dela nas čaka, a kmalu se vrnemo s še večjo in od-mevnejšo akcij o. S kočevskima srednjima šola-ma se dogovarjamo za sode-lovanje pri izvedbi drugega dela projekta, saj želimo iz-peljati največjo delavnico na temo odgovornega ravnanja v cestnem prometu, ki se bo odvij ala v Športni dvorani v Kočevju.

tu maLajne ni vse proč paLu i.L.

v zavodu parnas iz velikih lašč so se letos lotili enega večjih projektov, ki posega v

nekoliko starejšo zgodovino naših krajev. Te dni je končano snemanje dokumentarnega fi lma z naslovom Tu malajne ni vse proč palu. Namen je prikazati zgodbo o od-krivanju fresk v cerkvi Sv. lenar-ta v Krvavi peči v občini velike lašče. Z globinskim meritvami so namreč ugotovili, da so pod stenami te cerkve freske, ki so še dobro ohranjene. Sklepajo, da so jih poslikali hrvaški malarji, ki so v 15. stoletju sicer poslikali večino manjših cerkva od ljubljane pa do hrvaške istre. ime jim je dal pri-mož Trubar. Gre za skupino ume-tnikov tistega časa iz hrvaškega Senja, ki so svoje stvaritve pustili tudi na zidovih cerkva v ribniški dolini in na Notranjskem, in sicer na velikih poljanah, v Maršičih pri Svetem Gregorju in v Nadlesku pri ložu. freske so nastajale na stenah, bile so slikanice namesto pisanih dokumentov in so pričale namesto ljudi, ki so bili v tem času nepismeni. Z dokumentarnim fi lmom želijo prikazati tudi čas nastajanja fresk, to je čas turških upadov v kraje ob Kolpi in njihovo restavracijo, ki so se je ponekod že lotili. Režiser fi lma je Rok borštink iz dvorske vsi. »Seveda ne gre pre-zreti požrtvovalnega dela vseh, ki so se pošteno potrudili, da smo v desetih dneh na več lokacijah od Krvave peči do loža, velikih po-ljan, Maršičev in po drugih krajih posneli ta fi lm. še posebej bi se za-hvalila naših krajanom, statistom, ki so brez nadomestila pomagali ustaviti dokumentarec,« je pove-dala Metka Starič, direktorica za-voda parnas.


izpolnite križanko in dobljeno geslo pošljite po pošti s poštno dopisnico na naslov: Studio utrip d.o.o., Trata Xiv/6, 1330 Kočevje, najkasneje do 9. septembra. Izžrebanci bodo objavljeni v naslednji številki. na dopisnico čitljivo napišite svoje ime in priimek, naslov ter davčno številko. Optika Center bo podelila 3 nagrade:1 x majčka Optike center in bon v vrednosti 20 eur2 x majčka Optike center in bon v vrednosti 10eur

Pravilno rešeno geslo nagradnekrižanke #15 je: »Hura poletje«Nagrajenci: Anja Blatnik, Ribnica Angela Petek, Kočevje Danjela Šturm, Koč. Reka Emil Filipič, Kočevje Mia Oberstar, Ribnica

Nagrado prejmejo v uredništvu na naslovu Trata XI/V 6.

Rešitev sudoku-ja preverite na portalu: www.e-utrip.si

KRižANKA ZA pOleTNe dNi #16 SudOKu

DELOVNIKI SOBOTE

dop dop

pop

pRipOvedKA

jagnje in pesana šabić

bil je sončen junijski dan, ko sem uzrl barve sveta. ves dan je mati skrbela zame

in ob njej sem se počutil varne-ga. Naslednji dan pa je deževalo in spomnim se črede ovac, ki se je pod lesko speče skrivala pred de-žnimi kapljicami. Ko sem se zbudil v nov dan, mame ni bilo poleg, čre-da pa je izginila. še ves nebogljen sem hotel vstati, a ni šlo. cel dan sem beketal in klical mamo, a me ni sli-šala. Ko se je čre-da končno približala, sem se raz-veselil, da prihaja pome, vendar je oddrvela mimo. Takrat sem se zavedel, da je mati pozabila name in ostal sem sam. Zaspal sem. po-

zno popoldan sem nekako v vetru slišal vzklikati lastnike, ki so me zaman iskali, kajti trava je bila visoka in niti glasu nisem mogel dati od sebe, saj sem bil ves dan brez maminega mleka. Naslednji dan sem zbral zadnje moči in se oglasil: beee! Našli so me in vide-li, da nisem v dobrem stanju, zato

so me takoj odpeljali domov, kjer so me umili, očistili muh, nahra-nili z mlekom v prahu in poskrbe-li za toplo ležišče. dobil sem ime, bekam! lepo so skrbeli zame, a

kljub temu se nisem mogel posta-viti na svoje noge. boril sem se iz dneva v dan! ves ta čas pa mi je ob strani stal psiček Tar, ki me je s smrčkom nenehno spodbujal naj vstanem in mi vztrajno nosil igrače, da bi se igrala. Ko so me odpeljali k veterinarju, sem dobil cepivo, ki je pospešilo okrevanje.

čez čas sem si opomogel in po-gumno zakorakal v poletne mesece. danes sem član ži-vahne črede!

Ni le družina tista, ki nam nudi lju-bezen, toplino in varno zavetje, saj neprestano menja-mo okolja in s tem ljudi, ki so del naše poti. Živali pa nam

nudijo občutke, ki se jih ne da opi-sati z besedami. to razume tisti, ki čuti toplino živalske duše. Vsi ostali, pa imajo enake možnosti, da to poizkusijo!

Tar in Bekam

STAN NEPREMIČNINEgsm: 041 279 831gsm: 031 711 915

[email protected]

NOVO STANOVANJSKO NASELJEZLATA RIBICA - RIBNICA

STAN d.o.o., Proletarska cesta 4, 1000 Ljubljana


Z naravnim zdravljenjem in na-ravnim načinom bivanja lahko v vsakdanjem življenju presežemo psihične in fizične obremenitve in kljub prisotnim stresnim situ-acijam delujemo umirjeno, zbra-no in uspešno. Naši energijski centri postanejo pretočni, zato lahko z lahkoto obvladujemo vsa-kodnevne obremenitve. Na ta na-čin so tudi naše misli usklajene z fizičnim zadovoljivim stanjem. fizično telo ima zdrave pogoje delovanja, ki se odražajo v našem dobrem počutju, zdravem telesu in bistrem umu. Naša življenjska pot je pot oseb-nega in duhovnega razvoja, ki nas vodi k naši višji zavesti. Naša izbira je, če ji želimo slediti. Spo-ročila naše višje zavesti se po-javljajo v naši glavi kot misli in občutki.Naravno zdravljenje nam omogo-ča obnoviti utrujene in pregorele

celice v našem fizičnem telesu, da se lahko prične proces samozdra-vljenja. S tem osvežimo in pre-čistimo naše misli in pričnemo negativne miselne vzorce spre-minjati v pozitivne, da se lahko usmerimo svojimi mislimi na naše psihično, fizično in duševno ugodno stanje. Kamor so usmer-jene naše misli, ki predstavljajo moč in orodje ozdravitve, tja pre-haja naša energija. pri negativnih mislih, osredotočenih na temno plat življenja, postajajo naše mi-selne oblike močnejše, naše telo pa šibkejše. vsi naši občutki in misli so kreatorji našega življenja in hkrati naša zavest. vsled tega je izredno pomembno kakšne so naše misli in koliko zmoremo pretvarjati negativne miselne vzorce v pozitivne, ki nam prina-šajo notranjo usklajenost. pri vspostavitvi povezanosti z naravnim bivanjem vzpostavimo

psihično in duševno moč, kar po-sledično izboljša naše fizično sta-nje. dobro fizično stanje pa nam še daje sposobnost delovanja in zdravega fizičnega telesa, kar nam omogoča opravljati zadane obveznosti. v povezavi z želenim fizičnim stanjem morajo tudi naše misli delovati čisto, zdravo in z vso močjo. cilj naravnega zdravljenja je po-polna psihična, fizična in dušev-na usklajenost, ki jo dosežemo z tehnikami naravnega zdravljenja in procesi osebnega in duhov-nega razvoja, ter zaupanjem v delovanje in preobrazbo, ki pe-lje k našemu kvalitetnejšem in svetlejšem življenju. Skrivnost naravnega zdravljenja je v njego-vi preprostosti, nam ljubečem in prijaznem načinu delovanja, z ne-žnimi, vendar učinkovitimi nači-ni blagodejnega vpliva na našo celostno osebnost.

anketa: ali ste v stresu? Darinka suLjević

rešitve:

če ste odgovorili na 1-5 vpra-šanj z Ne, še niste v stresu. 6-9 pomeni, da ste dovzetni za stres, se vas dotika, 10 Ne--jev in več pomeni, da ste v stresu.podrobnejši pregled Ne-jev vam pove, na katerem po-dročju življenja ste najbolj pod stresom:vprašanja od 1-3 kažejo na vaš zdrav ali nezdrav način življenja. vprašanja od 4-6 kažejo na vaša čustva, temperament, reagiranje.vprašanja 7-9 kažejo na raz-mere doma, v partnerstvu. vprašanja 10-12 kažejo na razmere v službi. vprašanja od 13-15 so poka-zatelj, kako na vas vpliva fi-nančno stanje. vprašanja od 16-18 so pokaza-telj vaše komunikativnosti. vprašanja od 19-21 kažejo, če je pomanjkanje časa vzrok za stres.

oDgovorite na vprašanja

dA Ne 1. Se prehranjujete zdravo?dA Ne 2. Se rekreirate redno – vsaj enkrat tedensko?dA Ne 3. Alkohol, cigarete, kava, pomirjevala in druge

nezdrave substance uživate zmerno?dA Ne 4. večinoma ste mirni, sproščeni, potrpežljivi, se ne jezite? dA Ne 5. pozabljivost, raztresenost nista vaši pogosti

spremljevalki?dA Ne 6. Ste večinoma učinkoviti, polni energije, optimistični?dA Ne 7. Se dobro počutite doma?dA Ne 8. Se razumete s partnerjem ( če ste samski – vam

odgovarja samski stan)?dA Ne 9. imate razdeljene družinske obveznosti ( samski -

zmorete opraviti obveznosti)?dA Ne 10. Opravljate radi svojo službo?dA Ne 11. Ste v dobrih odnosih z večino sodelavcev?dA Ne 12. Se vsaj srednje dobro razumete z nadrejenimi?dA Ne 13. Je vaše finančno stanje stabilno?dA Ne 14. Znate pametno razpolagati z denarjem?dA Ne 15. Ali si občasno lahko privoščite nadstandardne, dražje

stvari, aktivnosti?dA Ne 16. Ste komunikativni, se znajdete v različnih situacijah?dA Ne 17. Se pogovorite z domačimi ali prijatelji o svojih

stiskah in problemih?dA Ne 18. Znate prisluhniti drugim?dA Ne 19. delo opravljate umirjeno, tudi pri jedi ne hitite?dA Ne 20. Si vzamete čas za počitek, sprostitev?dA Ne 21. Ste večinoma časovno točni – prihod v službo, na

sestanek, oddaja poročil …?

ZdRAvJe

usklajenost z naravo bivanja tereZija Cvetka gorenak

v današnjem stresnem ob-dobju je zelo pomembno, da smo usklajeni z okoljem

in naravo, saj se nas na takšen na-čin mnogo manj dotaknejo neže-ljeni vplivi, ki so sprožilci našega slabega počutja in izvora bolezni.predvsem pa je pomembno, da smo usklajeni s sabo, saj le tako lahko delujemo v celoti harmo-nično.povezanost z naravo bivanja še zdaleč ne pomeni, da gremo občasno v naravo, gozd ali na sprehod, temveč, da se vrne-mo k svojemu bistvu, izvoru, da znamo prisluhniti sporočilom narave, ki nas z slabim poču-tjem in boleznijo opozarja, da moramo nekaj spremeniti v na-šem načinu življenja. Naučiti se moramo znati sprejeti znake bo-lezni kot sporočilo in ne kot zlo. Temelj naravnega bivanja je, da dovolimo našemu telesu ciklič-ne spremembe rasti, dozore-vanja, odmiranja in opuščanja. potrebno je izločiti omejujoče, preživele, nekoristne vzorce in navade, da lahko svojemu telesu v vsakem trenutku poskušamo ponuditi točno tisto, kar po-trebuje, da lahko optimalno in lahkotno deluje. Obstaja mnogo tehnik naravnega zdravljenja in energijskih pripomočkov, ki nam pomagajo doseči želeno raven bi-vanja in dvigniti kvaliteto našega življenja. Od vsakega posamezni-ka je odvisno, za kateri način oza-veščanja se odloči, da se po čim

krajši poti približa spontanemu, naravnemu načinu življenja. po-membno je, da stopimo iz okle-pov iskanja svetlobe zunaj nas in se poglobimo v svojo prvinskost. Notranji jaz ljudi je vedno v sve-tu svetlobe in spremlja ter vodi ljudi, ki se odločijo izboljšati kva-liteto svojega življenja, skozi vse inkarnacije in izkušnje. dokler ne poznamo te svetlobe in gledamo

samo z našimi zunanjimi očmi, smo kot žlahtni kamni v temi ze-mlje, oddaljeni od našega izvora, in šele tedaj, ko smo v oazi srca zliti s harmonijo duše in uma, lahko delujemo radostno nav-zven. Z našim načinom življenja, obnašanjem, mišljenjem in čustvi si sami blokiramo zdravilni kanal življenjske svetlobe. Za doseganje radosti smo odgovorni sami in lahko jo dosežemo z delom na sebi, povezanostjo z naravnim samozdravljenjem, uživanjem naravnih pripravkov, zelišč, ki nam jih v neomejenem številu nudi narava, z zdravo, uravnote-ženo prehrano, s prakticiranjem naravnih tehnik zdravljenja, kot so Reiki, zdravljenje s simboli višje zavesti, Arhetipskimi vzor-ci, esenčnimi terapijami,sproščanjem v naravi, s poveza-nostjo z minerali, kristali, rastli-nami in živalmi, z uporobo zdra-

vljenja s sončno energijo, barvno terapijo, ter z ostalimi energijski-mi metodami. vse to nam omogo-ča odstranjevanje ovir pri preto-ku energije in pri razstrupljanju našega telesa, zato lahko z dosle-dnim delom naravnega zdravlje-nja in načina življenja obnovimo celotno splošno stanje telesa in duha. življenje, v katerem sta um in srce razdvojena, je takšno, kot

da bi imeli v sebi dva bojna tabo-ra, ki se spopadata za oblast nad našo močjo izbire. Kadar sta izo-lirana drug od drugega, sta pri-krajšana tako srce kot razum; um poskuša biti skrajno razumski, srce pa pretirano razčustvovano. To ravnovesje pa drobi naše oseb-ne moči.vse dokler med našim sr-cem in umom ni pretoka jasnega sporazumevanja, bomo zbegani ob odločitvah, kaj storiti s svojim življenjem. Z direktnimi in po-sebnimi načini naravnega bivanja lahko pridemo v stik z našo nad-zavestjo in preko nje z življenjsko energijo v pra-morja svetlobe, ki jo imenujemo tudi svetlobni ka-nal narave bivanja. Kadar imamo uravnotežene vnose vseh dejav-nikov v energijskih centrih, delu-jemo umirjeno, usklajeno in šele takrat se lahko v celoti izražajo naši potenciali in živimo to, kar v bistvu smo in želimo postati.

Naučiti se moramo znati sprejeti znake bolezni

kot sporočilo in ne kot zlo.


rala sva dalje, saj sva bila komaj na slabi polovici poti. Obrnila sva se na jugozahod proti Niepoka-lanowu, mestu brezmadežne, v katerem je deloval poljski mino-rit sv.Maksimilijan Kolbe (1894-1941). pred drugo svetovno vojno je tu živelo sedemsto bratov, ki so pod njegovim vodstvom izda-jali revijo vitez brezmadežne v najsodobnejši tiskarni v evropi. Ogledala sva si muzej, bila isti dan zvečer še pri tretji sv. maši in prespala v romarskem hostlu.Naslednji dan sva v hladnem in oblačnem vremenu kolesarila skozi Sochaczew (v bližini se je rodil frederic chopin) in Skierni-ewice do kraja brzeziny, kjer sva s težavo dobila prenočišče v nekem fitness centru na robu mesta. 3. maja, ko poljaki praznujejo njihov največji državni in verski Marijin praznik, sva se zbudila v sončno, a zelo mrzlo jutro. Temperatura se je spustila na 2º c, kmalu pa

se je še pooblačilo. po svečani sv. maši v lodžu, tretjem največjem mestu v osrčju poljske, sva doži-vela še močan dež. premražena sva sredi dneva odnehala v kraju pabianice JZ od lodža. Nastanila sva se v manjšem hotelu in med sušenjem oblek, čevljev in torb gledala Tv poročila o močnem sneženju na jugu države v Tatrah in Karpatih, torej v smeri najine poti. Sneg je lomil drevje, ceste so morali plužiti. Midva pa sva si po odličnem kosilu v bližnji re-

stavraciji, ki je bila v mestu edina odprta na praznični dan, privo-ščila daljši krepčilni spanec.Na srečo je že naslednji dan po-sijalo sonce, a ob cesti so bile še ves dan zaplate snega. Ta dan sva ob pomoči vetra napravila največ (130) kilometrov in zvečer zado-voljna prispela v največje poljsko romarsko središče čenstohovo, kjer hranijo čudežno ikono črne Marije. poljaki čenstohovsko Ma-rijo častijo z globoko, zaupljivo vero, z njo je povezanih veliko čudežev, ki so odločilno vplivali na zgodovino poljske in seveda usodo posameznih ljudi. v cer-kvi je čez cel dan ogromno ljudi oziroma romarjev vseh generacij. Kar za Slovence pomeni vzpon na Triglav, je za poljake romanje k čenstohovski Mariji, zavetnici poljske. Ganljivo je bilo opazovati mladino, ki je na kolenih molila, pela in se priporočala božji Ma-teri. prespala sva v romarskem

domu Janeza pa-vla ii. Naslednja dneva naju je pot vodila skozi kraje Mysz-kow, Zawiercie, Olkusz, chrza-now, mimo naj-večjega industrij-skega središča Katowice, kjer je bilo na večjih cestah ogromno tovornjakov, do Auschwitza. Kako nenavadno, še danes je na tem kraju bivšega na-cističnega kon-cent r ac i j ske g a taborišča čutiti napetost, težo

preteklosti, grozote druge sve-tovne vojne… hoja med baraka-mi, kjer so delali na ljudeh medi-cinske preizkuse, jih trpinčili, jim odvzeli človeško dostojanstvo in jih nazadnje sežgali, je bila re-snično duhomorna, še pogovor med nama je zamrl. ustavila sva se v baraki št. 19 pred celico, kjer je umrl sveti Maksimilijan Kolbe. Zaradi pobega nekega taboriščni-ka je moralo deset drugih v »bun-ker lakote«, kjer so počasi umira-li. Maksimilijan se je ponudil kot

žrtev namesto družinskega očeta franca Gajowniczeka. umrl je na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja, za svetnika je bil proglašen l. 1982.po nočitvi v mladinskem hostlu sva po vse bolj hriboviti cesti na-daljevala pot proti Wadowicam, rojstnemu kraju papeža Janeza pavla ii. ob vznožju Tater. Njego-vo rojstno hišo prenavljajo, zato sva si lahko ogledala le del mu-zejskega gradiva o življenju tega plemenitega človeka, vrednega vsega spoštovanja!Nato sva obiskala še drugi naj-večji romarski kraj na poljskem, Kalwario Zebrzydowsko in zve-čer v dežju prispela po 13 dneh in prevoženih 1020 km v Krakov. želela sva prespati v centru, a sva po dolgem iskanju komaj našla majhno sobico v tretjem nadstro-pju manjšega hostla, kamor sva seveda morala znositi tudi s tor-bami natovorjeni kolesi. dež naju je uspaval in zbudil v zadnji dan na poljskem.Najprej sva odšla k sv. maši v ba-ziliko sv. Marije in se zahvalila za srečno popotovanje in za vse, kar sva na njem lepega doživela. Na hribu Wawel sva že v soncu obiskala kraljevo palačo in ka-tedralo sv. Stanislava in vaclava, kjer so pokopani poljski kralji. Na Glavnem trgu (Rynek Glowny) v centru starega dela mesta, ki je uvrščen na uNeScOv seznam svetovne kulturne dediščine, sva bila za en popoldan del utri-pa tega živahnega mesta ob reki visli, ki je bilo do leta 1596 glav-no mesto poljske, zato je polno kulturnih in zgodovinskih zna-menitosti. še zadnja kavica, raz-stavljanje koles in s taksijem do letališča. Zaradi zamude letala sva morala prespati v hotelu na dunajskem letališču, od koder sva naslednji dan dopoldne pri-spela domov. Za nama je še eno nepozabno ro-marsko kolesarjenje. Z njim sva zaključila obisk osmih največjih katoliških romarskih središč: Je-ruzalema v Sveti deželi, Rima in San Giovanni Rotonda v italiji, Santiaga de compostela v špa-niji, lurda v franciji, fatime na portugalskem, Međugorja v bih in čenstohove na poljskem.

Gdansk ob Baltiku

kolesarsko romanje po poljskiHeLena in FranC šteFanič

Letos sva se osmič zapored odpravila na kolesarsko popotovanje v tujino. Tokrat sva izbrala Poljsko zaradi treh razlogov: beatifikacije pokojnega papeža poljskega rodu Janeza Pavla II., 70- letnice smrti poljskega svetnika Maksimiljana Kolbeja v Auschwitzu in obiska velikega poljskega Marijinega romarskega središča v Čenstohovi. Poleg tega sva želela spoznati kakšno vzhodnoevropsko deželo, saj so naju do sedaj romarske poti vodile bolj na zahod stare celine.

Na pot sva se odpra-vila na velikonoč-ni ponedeljek, 25.

aprila. Z letalom sva kasno popol-dne prispela na sever poljske do Gdanska ob baltskem morju. po-gled na poljsko pokrajino iz zraka je bil zanimiv predvsem zaradi neštetih jezer in jezerc, ki krasi-jo severni ravninski del države. iz letališča, ki je poimenovano po lechu Walensi, sva se najprej odpravila do obale baltika in tam poiskala prenočišče. Gostoljubno sva bila sprejeta v župnišču prve cerkve, na katero sva naletela. večer sva prebila s skupino mla-dih, ki naju je povabila na svoje srečanje. Ker so bili pevci, smo ob kitari kmalu našli skupni jezik. ugotovila sva, da še kar razume-va poljski jezik, sama pa sva go-vorila kar v slovenščini.v Gdansku, enem najstarejših in največjih mest na poljskem, ki leži ob izlivu reke visle v Gdan-ski zaliv, sva si dopoldne ogledala stari del mesta, zadržala pa sva se seveda tudi v trgovinah z izdel-ki iz jantarja, po katerih Gdansk slovi po vsem svetu. Na poti proti jugovzhodu države sva imela srečo, saj nama je ve-ter pihal v hrbet, pa tudi pokra-jina je bolj ali manj ravninska. Opoldne sva se okrepila s tipično poljsko juho imenovano žurak z za nas malce čudno kombinacijo krompirja, klobase in kuhanega jajca. po spanju v bogoslovnem študentskem domu v elblangu sva ubrala smer proti varšavi. Med potjo sva uživala ob pogle-du na številna jezera v pokrajini pomorjansko. v lepem spominu nama je ostala podeželska vasica, kjer so imele štorklje gnezda na vseh obcestnih svetilkah. usta-vila sva se v kraju Olsztynek, kjer

sva si ogledala zanimiv etnograf-ski muzej na prostem z rekon-strukcijami v naravni velikosti stanovanjskih hiš, gospodarskih poslopij, šol, cerkva in čudovitih mlinov na veter z vso pripadajo-čo notranjo opremo iz obdobja 18. do 19 stoletja iz vseh pokrajin poljske. Ob cesti je pokrajina spreminja-la barve; na eni strani kilometri mlade zelene pšenice, na drugi rumena preproga oljne repice, vmes pa jezera z labodi, racami. Kolesarjenje je bilo en sam uži-tek, ki pa sva ga želela dopolniti še s kavico in ro-gljičem. Kmalu sva razočarana ugotovila, da je v manjših mestih in vaseh težko najti kavarno ali bar. Zato pa sva v vseh krajih obču-dovala krasne in za naše razmere ogromne cerkve, pred katerimi je običajno stal kip Janeza pavla ii. pred vhodom v cerkve so bila obvestila, v katerih mestih bo 1. maja na velikih pla-tnih predvajana slovesnost beati-fikacije Janeza pavla ii iz Rima. v župniščih, kjer sva prespala, sva zvedela, da bo odšlo v vatikan na slovesnost okoli 80 tisoč poljakov. Ganljivo je bilo v kraju Nasielsk, kjer so se domačini pred odho-dom na pot zbrali pri večerni maši, se ob koncu vsi prijeli za roke in zapeli tudi nam znano pesem Angelček varuh moj. Nato so se odpeljali proti daljnemu

Rimu, midva pa sva prespala pri prijaznem duhovniku, ki nama je naslednje jutro podaril natančen zemljevid varšave z napotki, kje povprašati za prenočišče. 30. aprila sva po petih dneh in 460 prevoženih km prispela v varšavo. Nastanila sva se v domi-nikanskem samostanu v centru starega mesta. predsedniška pa-lača, številne cerkve, samostani, staro obzidje in druge stavbe so res vredni ogleda. do tega dne naju je spremljalo za ta čas res lepo in toplo vreme, 1. maja do-poldan pa je pričelo deževati. A dež, veter in mraz niso zmotili množice poljakov, ki se je zgrnila na glavni mestni trg pred velika platna, kjer so predvajali sveto mašo iz vatikana. prišli so tudi mladi v skavtski opravi, s polj-skimi in papeškimi zastavami v rokah. Nekateri so pritrdili na palico sliko Janeza pavla ii. do-gajanje na platnu so poljaki spre-

mljali s ponosom, ljubeznijo in spoštovanjem, saj je bil karizma-tični prvi slovanski papež Karol Józef Wojtyła v izjemno kratkem času po smrti razglašen za bla-ženega. Tudi naju je dogajanje, polno vzhičenega vzklikanja, ploskanja in joka ganilo do solz. bila sva ob pravem času na pra-vem mestu. celo dež se je uklonil velikemu dogodku in med mašo ponehal. še bi želela ostati sredi varšave med navdušenimi poljaki, a mo-

reportaža

Čenstohova


7. SEPTEBRA (vSaKega7. v MeSeCU) NOVA VAS

3. SEPTEMBRAV LOŠKEM POTOKU,

PRED OSNOVNO ŠOLO6. SEPTEMBRA V RIBNICI,

PRED MIKLOVO HIŠOTeKSTil, oBUTev,

PoSTeljnina, SveČe, ...vaBljeni od 8 do 16 Ure

MESEČNISEJEM

gsm 041 538 424 , Maršanič Bojan s.p.Breg pri Kočevju 10, 1332 Stara Cerkev

PARKETARSTVO

KLARIČ

Aleš Klarič s.p.Mestni log II/26

1330 Kočevjem 031 681 569m 041 681 569

• TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE

• PLESKARSKA DELA

• OBNOVA IN SANACIJA FASAD,NAPUŠČEV IN NOTRANJIH PROSTOROV

• PREVOZ GRADBENEGAMATERIALA DO 9,5 T (HIAB)

BELMANBELMAN BELMAN D.O.O., GORENJE 62, STARA CERKEVM: 041 652 882, M: 041 322 946, F: 01 89 53 [email protected], WWW.BELMAN.NET

V Sodražici oddamo v najem poslovni prostor za pisarne ali trgovino v izmeri 130m2 v pritličju. Prostori ima ločen vhod, sanitarje in garderobo.

V Sodražici oddamo v najem poslovni prostor za pisarne ali predavalnice v izmeri 170,5m2 v prvem nadstropju. Pisarne imajo ločen vhod sanitarje in garderobo.

Fragmat izlolirka d.o.o., Cesta Majde Šilc 1, 1317 SodražicaT: 01 8350 280 F: 01 8350 281 M: 041 962 548 E: [email protected]

• Obnova starih ostrešijin izdelava novih• Tesarska in krovska dela• Izraba nadstreškov• Pokrivanje s kritino

leskan proti toči• Postavljanje novih ostrešij

in nadstreškov• Pokrivanje vseh vrst streh

Otavice 34a1310 Ribnica

[email protected]

• Montaža strešnih oken• Montaža žlebov

in odtočih cevi• Montaža žlot, obrob,

dimniških obrob• Izdelava brunaric• Prodaja žaganega lesa -

smreka, jelka (za ostrešja) in druge vrste lesa

• Predelava lesa• Les za ostrešja• Letve deske• Brune• Ladijski pod

t: 031 369 908f: 01 8363 066

Tradicija, izkušenost in kakovost

v prijateljski tekmi ribničani boljši odkočevarjev i.L.

v prijateljski tekmi, ki je bila za oba tekmeca prva v pri-pravljalnem obdobju, sta

ekipi prikazali res veliko. Sreča-nje se je po pričakovanjih kon-čalo z visoko zmago gostiteljev, izid je bil po tretjinah 40:25. pri Ribničanih je bil s šestimi zadetki najboljši strelec Jelenić, pri Grči jih je pet dosegel Grebenc.prvo tretjino sta bili na igrišču najboljši sedmerici, pri Grči je manjkal rahlo poškodovani Jo-sič. Gostitelji so do visokega vodstva prišli predvsem s str-pno obrambo in zadetki iz proti napadov, Grča je z borbenostjo pustila dober vtis. v drugi in treti tretjini so priložnost dobili vsi igralci, ki so se borili po svo-jih močeh. letošnje okrepitve Riko hiš so pokazale dobro igro. »Takšnega pristopa si želim na vsaki tekmi. fantje so pokaza-li borbenost in širino ne glede na kakovost tekmeca, je dejal trener Ribničanov Mišo Toplak. »izid ni pomemben, najbolj sem vesel, da so vsi fantje občutili moč tekmeca,« je dodal trener Grče damijan škaper.

sodražani osvo-jili triglav i.L.

Sodraška pohodniška sekcija je tudi letos zelo aktivna. prej-šnjo soboto so osvojili Triglav,

pred tem pa iz domačega kraja do očaka slovenskih gora v petih dneh prehodili okoli 180 kilometrov. v torek so se ob 6. zjutraj zbrali pred znano gostilno Majolka bar v Sodražici ter se odpravili na petdnevni pohod, ki bo vrle in marljive pohodnike popeljal kar na sam vrh Triglava. da je to po-hod, ki je resnično vreden spošto-vanja priča tudi dejstvo, da se ga ni ustrašilo niti enajst pohodnic. prvega dne so planinci prenoči-li nekje pri vrhniki, v četrtek je bila po desetih urah hoje njihova postaja na blegošu, v petek pa so jih noge nesle v smeri bohinjske bistrice, v bližnji uskovici, kjer so tudi prespali. pozno zvečer so se jim pridružili še ostali ljubitelji gora, ki jim čas ni dopuščal, da bi bili ves čas zraven, to pa so: Janez Mihelič, Jelena Mihelič, Marinka Turk, darinka žagar, Meta Tr-hljen, Jan Trhljen Jan in boris Me-stek. v soboto zjutraj jih je čakal najtežji del poti do vrha Kredari-ce. druščina je v nedeljo sestopila s Triglava in se vrnila domov. Si-cer se je pohoda udeležilo 19 žena in mož, med njimi je tudi 81-letni franc češarek, dolgoletni izku-šeni planinec in pohodnik, ki je dejal, da je zanj ta pot povsem primerna, kot vsaka druga. S kombijem sta skupino ves čas spremljala Anton Matelič in Sta-ne pogorelec, ki sta skrbela, da planinci ne nosijo preveč opreme, da imajo hrano ne samo iz nahrb-tnikov, pa tudi za prvo pomoč in morebitni transport utrujenih je bilo ves čas poskrbljeno.

Šport

36 www.e-utrip.si

14.400 €NAJVEČJA IZPLAČANA

ODŠKODNINAV MESECU

JULĲU

ODŠKODNINAV MESECUV MESECU

JULĲU

najboljši partnerv nesreči

PNA

D.O.

O., Z

ALO

ŠKA

CEST

A 58

A, L

JUBL

JANA

Documents

Utrip - Krošnjar avgust 2011