VARNOST PRI VZDRŽEVALNIH DELIH

Besedilo: Ministrstvo za delo, družino in

socialne zadeve

Sektor za varnost in zdravje pri delu

Mond Grafika d.o.o.

Fotografija na naslovnici: york.ac.uk/admin/estates/maintenance.htm

Oblikovanje:

Založilo: Ministrstvo za delo, družino in

Mond Grafika d.o.o.

socialne zadeve

Tisk:

Copyright © Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Vse pravice pridržane. Priročnika ni dovoljeno razmnoževati ali razpošiljati v kakršni koli obliki brez predhodnega pisnega dovoljenja Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve.

Tiskano v 20.000 izvodih.

1

O vprašanjih glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu se lahko posvetujete z

Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter Inšpektoratom RS za delo:

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Sektor za varnost in zdravje pri delu

Kotnikova 5, 1000 Ljubljana tel.: 01/369 77 00

faks: 01/369 78 30 e-naslov: gp.mddsz@gov.si

spletni naslov: http://www.mddsz.gov.si/

Inšpektorat RS za delo Parmova 33, 1000 Ljubljana

tel.: 01/280 36 60 faks: 01/280 36 77

e-naslov: irsd@gov.sispletni naslov: http://www.id.gov.si/

Koristne informacije o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu so objavljene na spletnih straneh:

l Slovenski portal varnosti in zdravja pri delu:

http://osha.europa.eu/fop/slovenia/sl/ l Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu:

http://osha.europa.eu/sl l Evropska kampanja varnosti in zdravja pri delu

2010-2011: http://osha.europa.eu/sl/campaigns/hw2010/ http://osha.europa.eu/fop/slovenia/sl/ek2010-2011/

2

1. Uvod Vzdrževalna dela so ena najpogostejših delovnih aktivnosti in se opravljajo v vseh podjetjih in organizacijah ter v vseh dejavnostih. Z vzdrževalnimi deli se objekti ali delovna oprema ohranjajo v določenem stanju. Sem spadajo različna popravila, čiščenje, nastavitve, menjave delov, servisiranje, meritve, odkrivanje napak in podobno. Izvajajo jih delavci, ki imajo različno izobrazbo, znanja in izkušnje. V tem priročniku navajamo osnovne informacije za vse – delodajalce in delavce, ki so ali bi lahko bili vključeni v vzdrževanje. Velik poudarek smo dali zlasti ocenjevanju tveganja pri vzdrževalnih delih, ki je ključen element zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev. S priročnikom želimo delodajalcem in delavcem poljudno predstaviti ukrepe, ki jih je treba izvesti za varno in zdravju neškodljivo vzdrževanje.

3

Vir: www.preforeclosurenj.com/

4

2.Kaj je vzdrževanje? Vzdrževanje zajema tehnične, upravne in poslovodne ukrepe, ki se izvajajo v času življenjske dobe delovnih sredstev (zgradb, delovne opreme ali prevoznih sredstev)1. Cilj vzdrževanja je ohraniti ali znova vzpostaviti stanje, v katerem zgradbe in delovna oprema služijo svojemu namenu. Vzdrževanje pomeni ohranjanje delovnega mesta, njegove strukture, delovne opreme (stroji, naprave, orodje), pohištva in drugih pripomočkov ter prostorov v varnem načinu delovanja in v dobrem stanju. Redno vzdrževanje preprečuje nenadne in nepričakovane napake v delovanju, ki lahko povzročijo tudi nezgodo. Poznamo dve glavni vrsti vzdrževanja: l preventivno vzdrževanje – periodični pregledi in

preskusi ter redno servisiranje in l korektivno vzdrževanje – nepredvidena popravila

na zgradbah ali delovni opremi zaradi neustrez-nega stanja ali napake v delovanju.

1 Standard CEN EN 13306 Maintenance Terminology,

http://www.cen.eu/

5

2

Eurostat, 2006

6

Za razliko od preventivnega vzdrževanja je korektivno vzdrževanje navadno precej bolj tvegano za varnost in zdravje pri delu. Ocenjuje se, da je okoli 15–20 % vseh nezgod pri delu in okoli 10–15 % vseh nezgod s smrtnim izidom povezanih z vzdrževalnimi deli.2

Vir: www.pumphealth.com/PumpHealth/images/

3. Najpogostejše pri vzdrževalnih delih

nevarnosti

Pri vzdrževalnih delih so delavci lahko izpostavljeni tako rekoč vsem vrstam nevarnosti in različnim faktorjem, na katere je treba biti posebej pozoren, saj lahko povzročijo resne poškodbe in bolezni. Na podlagi podatkov o nezgodah, vrstah poškodb in boleznih, povezanih z vzdrževalnimi deli, v nada-lje nevarnostivanju navajamo nekatere najpogostejše

pri vzdrževalnih delih.

Vir: blog.meritnation.com/category/site-maintenance

7

3.1. Izolacija delovne opreme

POMEMBNO!

Izolacija delovne opreme ter opozorila, da se na neki zgradbi ali delovni opremi izvajajo vzdrževalna dela,

so nujna za varnost in zdravje delavcev pri delu.

Če vzdrževalna dela zahtevajo odstranitev varoval z delovne opreme oziroma je potreben dostop znotraj teh varoval, je treba poskrbeti za dodatne varnostne ukrepe, s katerimi se prepreči izpostavljenost tveganjem zaradi elektrike, mehanskih nevarnosti, nevarnih snovi itd. Podjetje mora imeti jasna navodila za izvedbo izolacije delovne opreme.

Ključna pravila za izolacijo delovne opreme v času vzdrževanja so naslednja: 1. Delovna oprema mora biti izolirana (ločena) od

energijskega vira (najpogosteje gre za električno energijo, lahko pa je tudi voda, para, plin).

2. Naprava ali pripomoček za izolacijo delovne

opreme mora biti v položaju "zaklenjeno" oziroma "izključeno", na primer z uporabo ključavnice (žabice).

8

3. Na delovni opremi mora biti vidno nameščeno

opozorilo, da se na njej opravljajo vzdrževalna dela.

Če je le mogoče, se mora izolacija delovne opreme izvesti ločeno od opreme in ne z uporabo pripomočkov, ki so pritrjeni neposredno na delovno opremo. Vsako "shranjeno" energijo (na primer hidravlično ali pnevmatično energijo) je treba pred začetkom vzdrževalnih del sprostiti. Pred vstopom ali začetkom del na delovni opremi je treba preveriti, ali je bila izolacija uspešna, na primer z vključitvijo stikala za pogon.

Vir: www.montaguemachine.com/services.html

9

Vir: clearhealthsafety

3.2. Delo v utesnjenih ali zaprtih prostorih

.com/ConfinedSpace.aspx

Utesnjen ali zaprt prostor je prostor, ki je ve činoma (ne pa vedno popolnoma) ograjen, in kjer obstaja tveganje za resno poškodbo ali celo smrt zaradi nevarnih snovi oziroma nevarnih situacij (na primer pomanjkanje kisika, povečan delež ogljikovega dioksida itd.). Taki prostori so cisterne, silosi, posode, v katerih potekajo kemične reakcije, cevi, jaški, kanali, slabo prezračevani prostori in podobno. Pogosto so utesnjeni ali zaprti prostori nevarni ne samo za delavca, ki dela v njem, temveč tudi za tiste, ki bi poskušali brez ustrezne opreme rešiti delavca, ki se je poškodoval v takem prostoru.

10

Vir: www.pinnacleheight.com.au

Vir: www.hantsfire.gov.uk

11

3.3. Padec z višine Pri nekaterih vzdrževalnih delih obstaja zelo veliko tveganje za padec z višine, kakor tudi za padec predmetov na mimoidoče. Vzdrževalna dela zelo pogosto vključujejo uporabo delovne opreme za dostop na strehe, do žlebov, cestnih jarkov in kanalov, na dvignjene dele strojev ipd. Oglejte si publikacijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve "Zagotavljanje varnosti in zdravja na manjših gradbiščih – priročnik z osnovnimi informacijami in navodili"

3 .

Vir: www.safety-height.co.uk/fall-protection-equipment/

3 http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/publikacije/

12

3.4. Padec težkih predmetov Pri vzdrževalnih delih je treba včasih premestiti zelo težke predmete. Če tak predmet pade, so lahko posledice zelo hude ali celo usodne. Navadno so za dvigovanje težkih bremen na voljo žerjavi, viličarji in razni podporni elementi, njihova uporaba pa se lahko zdi na prvi pogled poznana in preprosta. Vendar se je treba zavedati tveganj, če delovne opreme za dvigovanje ne uporabljamo vsak dan. Uporaba take delovne opreme je namreč lahko zelo nevarna, če nismo dovolj dobro seznanjeni z njenim delovanjem. Prav tako je treba preveriti, ali je ustrezno vzdrževana. Nujno je torej treba predhodno preveriti stanje delovne opreme za dvigovanje in se dobro (vsakič ponovno) seznaniti z vsemi podrobnostmi njenega delovanja. Ne smemo le predvidevati, da bomo za dvigovanje bremen vedno uporabili isto delovno opremo za dvigovanje (npr. viličar). Prav tako ni mogoče vedno na enak način izvesti dvigovanja. Po navadi pomeni dvigovanje težkih bremen najnevarnejšo fazo vzdrževanja, zato jo je treba pravilno načrtovati.

13

Prav tako je treba dvigovanje težkih bremen v procesu vzdrževanja ustrezno nadzorovati. Zaradi že omenjenih razlogov je v tem primeru potreben ostrejši nadzor kot pri vsakodnevnih rutinskih aktivnostih dvigovanja surovin ali končnih proizvodov.

Vir: www.contractspot.com/about/Heavy_Equipment_Movers/368

14

Značilni razlogi za nezgode pri dvigovanju bremen so: l okvara delovne opreme za dvigovanje, l neustrezen način dvigovanja in privezovanja

bremen,

l neustrezni in/ali neustrezno postavljeni podporni elementi,

l nepravilno ocenjena teža ali težišče bremena,

l precenjena nosilnost posameznih elementov delovne opreme za dvigovanje.

15

Kateri so ključni preventivni varnostni ukrepi? l Pred dvigovanjem bremena je treba oceniti

tveganja in izvesti varnostne ukrepe. l Zagotoviti je treba, da vsi delavci, ki sodelujejo pri

vzdrževanju, poznajo in se zavedajo tveganj zaradi dvigovanja in premeščanja težkih bremen.

l Načrt dvigovanja bremen mora vsebovati

ocenjena tveganja za varnost in zdravje pri delu, potrebno delovno opremo, postopke dvigovanja in razporeditev odgovornosti in delovnih nalog. Podatki, ki so pri tem pomembni, so:

- teža bremena, - oblika bremena, - uravnoteženost bremena, - razmestitev točk dvigovanja (zanke), - ocena, ali je možno izvesti dvigovanje na tak

način, da se delavcem ne bo treba zadrževati pod visečim bremenom,

- ali so potrebni začasni podporni elementi, - drugo.

l Vsem delavcem je treba podrobno razložiti

posamezne korake dvigovanja bremena.

16

l Zagotoviti je treba, da pri privezovanju bremena sodeluje usposobljena in izkušena oseba.

l Poskrbeti je treba, da se za dvigovanje ali

podpiranje težkega bremena uporabi le namenska in pregledana delovna oprema.

l Če obstaja možnost, da težko breme pade, se

prevrne ali zdrsne, je treba zagotoviti, da je le-to vedno zavarovano.

l Zagotoviti je treba, da se pod privezanim prosto

visečim težkim bremenom ne izvajajo delovne aktivnosti.

Vir: www.engnetglobal.com/

17

3.5. Azbest Posledice za zdravje zaradi nepazljivega ravnanja z azbestom so lahko zelo resne. Vdihavanje zraka, ki vsebuje azbestna vlakna, namreč lahko vodi do azbestnih bolezni, za katere še ne poznamo ustreznega zdravljenja. Običajno preteče med prvo izpostavljenostjo azbestnim vlaknom in diagnozo bolezni veliko časa (latentna doba je 15 – 60 let). Azbest se je v preteklosti zelo pogosto uporabljal pri gradnji objektov in izdelavi delovne opreme. V Sloveniji in drugih državah članicah Evropske unije je že nekaj let prepovedana proizvodnja, promet in skladiščenje azbesta in izdelkov, ki vsebujejo azbest, pa tudi njihov uvoz. Čeprav je bilo veliko azbesta v zadnjih letih že odstranjenega, pa ga je še vedno v okolju prisotno precej. Azbest je nevaren samo, kadar nepazljivo ravnamo z njim ("kadar ga motimo" z rezanjem, vrtanjem, lomljenjem). Č e z njim ravnamo na varen način, ne predstavlja nevarnosti za zdravje. Pred začetkom vzdrževalnih del odgovorite na naslednja vprašanja: l Ali ste pregledali vse prostore in preverili, ali

materiali vsebujejo azbest?

18

POMEMBNO!

Ne odstranjujte azbesta po nepotrebnem. Morda je bolje, da ga pustite "pri miru".

l V primeru, da ste ugotovili, da določeni materiali vsebujejo azbest, morate preveriti, ali imate na voljo načrte oziroma zapiske, iz katerih je razvidno, kje točno se nahaja azbest in v kakšnem stanju je?

Oglejte si tudi publikacijo »Varno delo z azbestom« 4 ter »Praktične smernice za oceno tveganja za delo z nevarnimi kemičnimi snovmi«5.

4

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/ dokumenti__pdf/azbest.pdf

5

http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/ vzd/PRAKTICNE_SMERNICE.pdf

19

Vir: www.dachy.org/

20

3.6. Izbira zunanjih izvajalcev Podjetja imajo običajno zaposlene delavce, ki so zadolženi za izvajanje vzdrževalnih del na poslovnih stavbah in delovni opremi. Seveda pa vedno obstajajo določene naloge, ki zahtevajo specializirane strokovnjake. V teh primerih je treba naročiti storitve vzdrževanja pri zunanjih izvajalcih. Pri zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu je treba upoštevati vse delavce, t.j. zaposlene v podjetju in tiste, ki so zaposleni pri zunanjem izvajalcu. Varnostni ukrepi morajo vključevati ustrezno obveščanje vseh vpletenih delavcev o tveganjih in varnostnih ukrepih, koordinacijo aktivnosti in tudi nadzor nad varnim izvajanjem vzdrževalnih del. Ko se odločate o naročanju storitev in izbiri zunanjih izvajalcev, si lahko pomagate z naslednjimi vprašanji: l Kakšne so izkušnje ponudnika pri izvajanju nalog

vzdrževanja, za katere jih želite najeti? Kakšna so njegova znanja, veščine in sposobnosti?

l Kakšna je odnos ponudnika do varnosti in zdravja

pri delu? Sta varnost in zdravje pri delu morda sestavni del njegove poslovne politike?

21

22

Koliko nezgod pri delu je zabeležil ponudnik v zadnjem času?

Na kakšen način ponudnik usposablja in

nadzoruje svoje delavce? Ali so vsi njegovi delavci usposobljeni za varno in zdravju neškodljivo delo?

Kako ponudnik obvešča svoje delavce o različnih

vidikih varnosti in zdravja pri delu?

Ali je bil ponudnik podvržen zunanji neodvisni presoji?

l

l

l

l

3.7. Drugi pomembni razlogi za večja tveganja pri vzdrževalnih delih

Naslednji razlogi lahko prav tako pomembno pripomorejo k povečanju tveganj pri vzdrževalnih delih: l Slab nadzor nad uporabo rezervnih delov in

vgrajevanje rezervnih delov, ki ne ustrezajo zahtevanim specifikacijam lahko vodi do povečanega tveganja za razlitje, požar ali eksplozijo.

l Napačno izoliranje ali napaka pri izpustu tekočin

in plinov pred demontažo stroja lahko privede do nenadzorovanega izpusta gorljivih ali strupenih snovi.

l Nepravilno ali pomanjkljivo vzdrževanje, kot na

primer: nepravilna nastavitev instrumentov za

vključitev delovne opreme,

motor se po vključitvi vrti v napačno smer,

nepravilna nastavitev sklopke na črpalkah in mešalnikih, kar lahko povzroči pregrevanje,

23

-

-

-

tesnila niso bila ponovno nameščena,

nepravilno privijačeni ali manjkajoči vijaki,

napačna usmerjenost nepovratnih ventilov,

n epravilno spojene ali vgrajene cevi in upogljivi elementi,

premočno zategnjene vzmeti izpustnih ventilov.

l Do težav prav tako lahko pride, če vzdrževalna dela izvajajo neusposobljeni delavci.

24

varovala in varnostne naprave po koncu vzdrževanja niso bile ponovno nameščene ali priključene,

-

-

-

-

-

Vir: www.cmigroupe.com

25

4. Kontrolni list za varno vzdrževanje

V nadaljevanju predstavljamo kontrolni list z osnovnimi vprašanji, ki lahko služijo kot opomnik za delodajalca ter vzdrževalca. Kontrolni list vam bo pomagal, da boste pred začetkom vzdrževalnih del ugotovili, ali so delovna mesta v organizaciji varna in zdravju neškodljiva z vidika vzdrževanja. 1. Ali delavci vedno izolirajo stroje pred začetkom

vzdrževanja? 2. Ali imajo vsi vzdrževalci navodila za varno

vzdrževanje (navodila proizvajalcev strojev in navodila delodajalca), uporabljajo dogovorjene sisteme za izolacijo strojev in uporabljajo opozorilne liste, ki jih namestijo na delovno opremo, na kateri bo potekalo vzdrževanje?

3. Ali je v delih poslovnih zgradb ali v delovni opremi prisoten azbest? Kje se nahaja? Kako je z drugimi nevarnimi snovmi?

4. Ali upoštevamo informacije o azbestu v zgradbah ali delovni opremi, ko se lotimo vzdrževalnih del?

26

Vir: www.ottra.com/

5. Ali smo preverili, katera delovna oprema je najprimernejša za dostopanje do mesta vzdrževanja? Ali smo naredili vse, da ne bi uporabljali kar tiste delovne opreme, ki je trenutno pri roki?

6. Ali pred dvigovanjem težkih bremen razmislimo o

pravilnem načinu premeščanja? Ali se ročno premeščanje bremen izvaja na varen in zdravju neškodljiv način?

7. Ali vzdrževanje izvajajo samo delavci, ki so

usposobljeni za varno in zdravju neškodljivo izvajanje vzdrževanja?

27

8. Ali imamo v našem podjetju utesnjene ali zaprte prostore, kjer se izvajajo delovne aktivnosti (tudi vzdrževanje)?

POMEMBNO! Ali vzdrževalci in drugi del

kakršna koli vzdrževalna dela, takoj prenehajo z delom, če ugotovijo, da jih ne bo mogoče

izvesti na varen način?

avci, ki izvajajo

Vir: http://photo.net/photodb/photo?photo_id=86052l7

28

5. Ocena za vzdrževalna dela

tveganja

29

V nadaljevanju je opisan primer enostavnega ocenjevanja tveganja za vzdrževalna dela v podjetju, ki se ukvarja s proizvodnjo kovinskih izdelkov. Primer je uporaben tudi za majhna in srednje velika podjetja.

Primera seveda ni mogoče preprosto povzeti za potrebe vašega podjetja, saj je vsako podjetje zgodba zase. Lahko pa ga uporabite kot vodič za poglobljeno razmišljanje o tem, kakšne so nevarnosti in tveganja v vašem podjetju in o ukrepih, ki jih je treba izvesti.

Ocenjevanje tveganja je lahko narejeno vnaprej z namenom, da bi podjetje ob sklepanju pogodbe o izvajanju vzdrževalnih del z zunanjimi izvajalci, pokazalo, da zahteva pravilen pristop do zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu.

Podjetje iz našega primera proizvaja kovinske izdelke za pohištveno industrijo. Ustanovljeno je bilo pred 15 leti in zaposluje 25 delavcev.

Podjetje zaposluje vzdrževalca, ki je zadolžen za redno vzdrževanje strojev in orodij ter izvajanje manjših del pri vzdrževanju zgradbe. Poleg tega podjetje občasno najema zunanje izvajalce za izvajanje zahtevnejših del

30

pri vzdrževanju zgradbe, popravilih strojev ter pri večini del v zvezi z elektriko in lokalnimi prezračevalnimi sistemi. Naloga vzdrževalca je izbira ustreznega zunanjega izvajalca. Poleg tega skupaj z delovodjo nadzira delo zunanjih izvajalcev.

Manjša delavnica, ki jo ima na voljo vzdrževalec, vsebuje nekaj osnovne delovne opreme, kot so vrtalni stroji, kotna brusilka, oprema za varjenje, razno orodje, ter majhno skladišče za topila in vnetljive snovi. Njegove delovne aktivnosti se seveda izvajajo v vseh prostorih podjetja.

Direktor podjetja (delodajalec) je ob pregledu izjave o varnosti z oceno tveganja ugotovil, da je bila ocena tveganja ustrezno izvedena za delovne naloge v zvezi s proizvodnjo, skladiščenjem in distribucijo izdelkov. Prav tako so bili izvedeni ustrezni varnostni ukrepi. Opazil pa je, da ni bila izvedena ocena tveganja in da ni bil uveden noben varnostni ukrep v zvezi z vzdrževalnimi deli. Zato se je odločil, da bo skupaj z vzdrževalcem, zaposlenim v podjetju, izdelal oceno tveganja za vzdrževalna dela ter na tej podlagi ustrezno ukrepal.

31

Vir: www.ng.mil/default.aspx

Kako je bila narejena ocena tveganja?

Vzdrževalec in direktor podjetja sta sledila enostavnemu postopku ocenjevanja tveganja v petih korakih, ki je na kratko opisan na naslednjih straneh.

5.1. Enostaven postopek ocenjevanja tveganja v petih korakih

Kako oceniti tveganja na delovnem mestu, kjer se bodo izvajala vzdrževalna dela? Ocena tveganja je postopek, s katerim ovrednotimo tveganja za varnost in zdravje delavcev na delovnem mestu. Je sistematičen pregled vseh vidikov dela ter obravnava naslednja vprašanja: l kaj lahko povzroči poškodbe ali škodo, l ali je nevarnosti mogoče odpraviti, in če to ni

mogoče,

l kakšni preventivni ali varnostni ukrepi so ali bi morali biti uvedeni za nadzor tveganj.

Ocena tveganja ni nujno nekaj kompliciranega in težko razumljivega. Lahko je tudi preprosta.

32

POMEMBNO!

Metodologija ocenjevanja tveganja ni najpomembnejša. Veliko pomembnejše pri ocenjevanju tveganja so izvedeni varnostni

ukrepi, roki za izvedbo ukrepov in odgovorna oseba za izvedbo teh ukrepov.

Sledite petim korakom: 1. KORAK: Identificirajte nevarnosti! 2. KORAK: Ugotovite, kdo bi lahko bil poškodovan

in kako! 3. KORAK: Ocenite tveganja in se odločite, ali so

obstoječi preventivni ukrepi ustrezni, ali je potrebno narediti kaj več!

4. KORAK: Zabeležite svoje ugotovitve! 5. KORAK: Ponovno preverite svojo oceno in jo

popravite (spremenite), če je to potrebno!

33

Vir: www.intelligentvending.co.uk

34

1. KORAK: Identificirajte nevarnosti! Če boste sami izvajali identifikacijo nevarnosti in ocenjevanje tveganja, se sprehodite do vseh delovnih mest, in opazujte, kaj bi lahko ogrozilo varnost in zdravje delavcev in drugih oseb, ki bi lahko bile prisotne na teh delovnih mestih. Ne upoštevajte neznatnih nevarnosti, ampak se raje osredotočite na pomembne nevarnosti, ki lahko povzročijo resno škodo ali poškodujejo več ljudi. Vprašajte za mnenje delavce in njihove predstavnike. Ti so morda opazili stvari, ki niso očitne na prvi pogled. Navodila proizvajalcev opreme so lahko zelo koristna pri identificiranju nevarnosti in ocenjevanju tveganja. Prav tako so uporabni tudi podatki o poškodbah in poklicnih boleznih oziroma boleznih v zvezi z delom. Upoštevajte samo nevarnosti, ki lahko ogrozijo varnost in zdravje delavcev. Kot pomoč uporabljajte naslednje primere: l nevarnost, da osebi zdrsne ali se spotakne (na

primer slabo vzdrževana tla ali stopnice, pragovi), l delo na višini (na primer delo na gradbenem

odru), l nevarnost požara (na primer zaradi vnetljivih

materialov), l kemikalije (na primer kisline, lugi),

35

l gibljivi deli strojev (na primer rezila, prenosi), l gradbeni stroji vozila (na primer bagri), l elektrika (na primer slaba napeljava), l prah, l dim (na primer pri varjenju), l ročno premeščanje bremen, l hrup , l slaba osvetlitev, l visoke in nizke temperature, l stalna prisilna drža, l psihične nevarnosti (na primer stres), l težko fizično delo.

Vir: tonfack.com

36

l padec predmetov,

2. KORAK: Ugotovite, kdo bi lahko bil poškodovan

in kako! Ne pozabite na: l mlade delavce, pripravnike, vajence,

l vzdrževalce, zunanje izvajalce, obiskovalce in druge osebe, ki bi lahko bile občasno prisotne,

l druge osebe, ki bi lahko bile poškodovane zaradi delovnih nalog, ki jih opravljate.

Vir: www.sarvam.in/maintenance.htm

37

3. KORAK: Ocenite tveganja in se odločite, ali so obstoječi preventivni ukrepi ustrezni, ali je potrebno narediti kaj več!

Pri ocenjevanju tveganja morate presoditi, kolikšna je verjetnost, da bi nevarnost povzročila škodo in kako resna bi ta bila. To vam bo pomagalo pri odločitvi o nujnosti posameznih ukrepov. Vprašati se morate, ali ste zadostili vsem zahtevam, ki vam jih nalagajo predpisi s tega področja. Zavedajte se, da so vse zahteve iz predpisov s področ ja varnosti in zdravja pri delu hkrati tudi smernice, ki vam pomagajo pri izvedbi ocene tveganja. Na primer, obstajajo predpisane zahteve o preprečitvi dostopa do gibljivih delov stroja. Zakonske zahteve določajo samo minimalen standard, ki ga morate izpolniti. Poskušajte narediti več kot to. Vaš pravi cilj naj bo višji. Poskušajte zmanjšati tveganja kolikor je le mogoče. Nadzorovanje tveganja pomeni narediti vse, kar je v vaši moči za zagotovitev, da nihče ne bo niti poškodovan niti ne bo zbolel.

38

4. KORAK: Zabeležite svoje ugotovitve! V izjavi o varnosti se zabeležijo pomembne ugotovitve ocenjevanja tveganja. Pri ocenjevanju tveganja morate NUJNO: l narediti ustrezen pregled delovnih mest, l upoštevati vse osebe, ki bi lahko bile izpostavljene

tveganjem,

l obravnavati vse pomembne nevarnosti, pri tem pa upoštevati število oseb, ki so lahko izpostavljene,

l zagotoviti, da so preventivni ukrepi ustrezni in da

je preostalo tveganje čim manjše.

Vir: www.hi-maintenance.co.uk/index.php?p=1_2_Gallery

39

5. KORAK Znova preverite svojo oceno in jo popravite (spremenite), če je to potrebno!

Ob vsaki spremembi, ki bi lahko vplivala na varnost in zdravje pri delu, je treba oceno tveganja spremeniti oziroma dopolniti. Spremembe lahko nastanejo pri delovnih postopkih, delavcih, v organizacijski strukturi, pri uporabi delovne opreme in nevarnih snovi, lahko pa tudi v tehničnem znanju, zakonodaji ali standardih. Postavite si rok za ponovni pregled in popravek ocene tveganja.

40

Vir: www.ludmaservice.cz

5.2 . Kako se je vzdrževalec v podjetju lotil ocenjevanja tveganja?

Vzdrževalec iz našega primera je po naročilu in po posvetovanju z direktorjem podjetja za identifikacijo nevarnosti in oceno tveganja izvedel aktivnosti, ki so opisane v nadaljevanju. Sprehodil se je po vseh prostorih oziroma delovnih mestih v podjetju, ki jih je treba vzdrževati. Pri tem je beležil vse možne nevarnosti in tveganja za varnost in zdravje pri delu. V zvezi z nevarnostmi in tveganji se je pogovoril tudi z vsemi delavci, saj ti najbolje poznajo delovna mesta, na katerih delajo. Pregledal je tudi zapisnike o preteklih nezgodah pri delu in nevarnih pojavih. Nato je sestavil seznam oseb, ki bi bile lahko izpostavljene tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Prav tako je navedel, kako bi bile lahko ogrožene. Vzdrževalec je ob vsaki nevarnosti zapisal, kaj je bilo že narejenega. Kjer je menil, da obstoječi ukrepi niso dovolj, je navedel predloge ukrepov, za katere je ocenjeval, da so potrebni za obvladovanje tveganja. Vzdrževalec se je o ugotovitvah pogovoril z direk-torjem podjetja, delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu v podjetju ter z delovodjo.

41

Kopijo ocene tveganja je nato posredoval tudi vsem delavcem. Eno pa je objavil na oglasni deski. Nato je poskrbel, da se sprejeti ukrepi izvedejo tudi v praksi. Za vsak ukrep, ki je bil izveden, je označil datum izvedbe. Vzdrževalec se je odločil, da bo izvedel revizijo ocene tveganja vsaj enkrat na leto, ali vsakokrat, ko bi prišlo do večjih sprememb na delovnih mestih. V nadaljevanju je predstavljen zgoraj omenjeni primer ocene tveganja, ki jo je naredil vzdrževalec v sodelovanju z direktorjem podjetja in sodelavci.

Vir: siol.net/avtomoto/saloni/2010/04/avto_in_vzdrzevanje.aspx

42

5.3.

Vzdrževalec iz našega primera je pri ocenjevanju tveganja uporabil naslednjo tabelo:

Nevarnost/ tveganje

Kdo bi lahko bil poškodo-van in kako?

Kateri ukrepi so že bili izvedeni?

Kateri nadaljnji ukrepi morajo biti izvedeni?

Za izvedbo ukrepa je odgovoren

Rok za izvedbo ukrepa

Ukrep izveden (datum)

43

Tabela za ocenjevanje tveganjaza vzdrževalna dela v podjetju

N

evar

nost

/ tv

egan

je

K

do b

i lah

ko

bil

pošk

odov

an in

ka

ko?

K

ater

i ukr

epi s

o že

bili

izve

deni

? K

ater

i nad

aljn

ji uk

repi

m

oraj

o bi

ti iz

vede

ni?

N

epo

znav

anje

al

i sla

bo

p

ozn

avan

je

del

ovi

šča

in/a

li n

ego

tovo

st

gle

de

del

ovn

ih

nal

og

Z

unan

ji iz

vaja

lci

(vzd

ržev

alci

) se

lahk

o po

škod

ujej

o za

radi

ne

pozn

avan

ja

neva

rnos

ti in

tv

egan

j na

delo

višč

u v

pove

zavi

s

prev

ozom

, st

roji,

m

oreb

itno

pr

isot

nost

jo

azbe

sta,

ali

če

so n

egot

ovi

V

eči

na z

unan

jih iz

vaja

lcev

(vz

drže

valc

ev)

je

že b

ila n

a de

lovi

šču

(vel

iko

dela

po

pogo

dbi

pred

stav

ljajo

"po

navl

jajo

če s

e de

lovn

e na

loge

" v

zvez

i z v

zdrž

evan

jem

str

ojev

, či

ščen

jem

ok

en, p

rost

orov

itd.

) in

zat

o po

znaj

o de

lovi

šče,

nj

egov

o ur

edite

v, p

omem

bna

tveg

anja

, ki

obst

ajaj

o na

del

oviš

ču in

ust

reze

n na

čin

za

njih

ovo

obvl

adov

anje

.

Z

unan

ji iz

vaja

lci

(vzd

ržev

alci

) ve

dno

sode

luje

jo

s pr

isto

jnim

i de

lavc

i po

djet

ja

(pre

dvse

m z

org

aniz

ator

jem

del

a, d

elov

odjo

) s

cilje

m, d

a:

se d

oloč

ijo n

ajbo

ljši t

erm

ini p

risot

nost

i zu

nanj

ih iz

vaja

lcev

(vz

drže

valc

ev)

na

delo

višč

u;

-V

se r

edne

zun

anje

iz

vaja

lce

(vzd

ržev

alce

) je

treb

a se

znan

iti s

to

ocen

o tv

egan

ja in

pr

ever

iti n

jihov

o po

znav

anje

in

zave

danj

e gl

ede

ured

itve

varn

osti

in

zdra

vja

pri d

elu

na

delo

višč

u. P

reve

riti j

e tre

ba tu

di, a

li so

bile

te

info

rmac

ije

posr

edov

ane

dela

vcem

, ki š

e ni

so b

ili

na d

elov

išču

.

44

g

lede

na

jbol

jšeg

a na

čina

iz

vaja

nja

dela

.

je n

a vo

ljo d

ovol

j čas

a, d

a se

del

avci

po

djet

ja s

ezna

nijo

s te

m, d

a bo

do n

a de

lovi

šču

pris

otni

zun

anji

izva

jalc

i (v

zdrž

eval

ci)

in k

ater

e ak

tivno

sti b

odo

izva

jali.

V

zdrž

eval

ci in

del

ovod

ja s

e pr

ed z

ačet

kom

de

la d

ogov

orijo

o d

elov

nih

nalo

gah

in

bist

veni

h za

htev

ah, k

ot s

o va

rni s

iste

mi d

ela

(npr

. izo

laci

ja (

pred

hod

ni o

dklo

p) d

elov

ne

opre

me,

nad

zor

nad

vnet

ljivi

mi s

novm

i in

drug

o), k

do b

o za

goto

vil p

otre

bno

delo

vno

opre

mo

(npr

. opr

emo

za d

osto

p), t

er o

vse

j po

treb

ni o

sebn

i var

oval

ni o

prem

i.

Z

unan

ji iz

vaja

lci (

vzdr

ževa

lci)

so s

ezna

njen

i in

upor

ablja

jo s

iste

m e

lekt

rons

kega

vpi

sova

nja

pr

isot

nost

i in

odso

tnos

ti -

enak

o ka

kor

dela

vci

podj

etja

. V v

sake

m tr

enut

ku je

mož

no

ugot

oviti

, kdo

je n

a de

lovi

šču.

Del

ovod

ja iz

vaja

nak

ljučn

e ob

hode

in p

reve

rja

ali

vzdr

ževa

lci

zuna

njih

iz

vaja

lcev

de

lo

izva

jajo

na

vare

n in

zdr

avju

neš

kodl

jiv n

ačin

.

izva

jalc

ev m

ora

biti

klju

čen

krite

rij n

jihov

od

nos

do z

agot

avlja

nja

varn

osti

in z

drav

ja p

ri de

lu.

-

Vsi

nov

i zun

anji

izva

jalc

i mor

ajo

biti

sezn

anje

ni z

ure

ditv

ijo

varn

osti

in z

drav

ja p

ri de

lu n

a de

lovi

šču.

-

Del

ovod

ji je

treb

a da

ti na

vodi

la, k

ako

naj

nadz

oruj

e de

lo

zuna

njih

izva

jalc

ev in

ga

pou

čiti,

naj

tako

j ob

vest

i dire

ktor

ja

podj

etja

, če

zuna

nji

izva

jalc

i iz

vaja

jo d

ela

na n

evar

en n

ačin

.

45

-

Pri

izbi

ri no

vih

zuna

njih

N

evar

nost

/ tv

egan

je

K

do b

i lah

ko

bil

pošk

odov

an in

ka

ko?

K

ater

i ukr

epi s

o že

bili

izve

deni

?

Kat

eri n

adal

jnji

ukre

pi

mor

ajo

biti

izve

deni

?

P

adci

in z

drs

i

Vzd

ržev

alec

, za

posl

en v

po

djet

ju, i

n zu

nanj

i iz

vaja

lci

(vzd

ržev

alci

)la

hko

utrp

ijo

pošk

odbe

, če

jim z

drsn

e na

ra

zlitj

u, a

li če

pa

dejo

pre

ko

pred

met

ov

zara

di

neur

ejen

ega

delo

višč

a.

N

a sp

lošn

o do

bro

redn

o vz

drže

vanj

e ur

ejen

osti

delo

višč

a (n

pr. u

vede

ni s

o po

stop

ki

v pr

imer

u ra

zlitj

a ol

ja).

T

la s

o na

spl

ošno

v d

obre

m s

tanj

u.

D

obra

osv

etlje

nost

del

oviš

ča. P

alet

e so

sh

ranj

ene

na z

ato

dolo

čene

m m

estu

.

D

elav

ci n

osijo

ust

rezn

e va

rova

lne

čevl

je z

do

brim

opr

ijem

om.

Tr

enut

no n

iso

potr

ebni

na

daljn

ji uk

repi

.

46

N

evar

nost

/ tv

egan

je

K

do b

i lah

ko

bil

pošk

odov

an in

ka

ko?

K

ater

i ukr

epi s

o že

bili

izve

deni

?

Kat

eri n

adal

jnji

ukre

pi

mor

ajo

biti

izve

deni

?

Tr

ansp

ort

na

del

ovn

em

mes

tu

V

zdrž

eval

ci,

zapo

slen

i v

podj

etju

, in

zuna

nji

izva

jalc

i lah

ko

utrp

ijo z

elo

resn

e po

škod

be, k

ot

so z

lom

i in

notr

anje

po

škod

be, č

e jih

zad

ene

vozi

lo

(tov

ornj

ak a

li vi

ličar

).

D

obra

ure

dite

v (lo

čite

v) p

oti z

a pe

šce

in v

ozila

na

del

oviš

ču z

ukr

epi,

kot s

o lo

čena

vra

ta z

a pe

šce,

ozn

ačen

e po

ti, o

graj

e na

izpo

stav

ljeni

h m

estih

, ust

rezn

a or

gani

zaci

ja d

ela

pri d

osta

vi

mat

eria

la in

pod

obno

.

V

si d

elav

ci, k

i del

ajo

na p

rost

em, n

osijo

te

lovn

ike

z od

sevn

imi e

lem

enti.

Z

unan

ji iz

vaja

lci v

edo,

da

v po

djet

ju n

e sm

ejo

upra

vlja

ti no

beni

h vo

zil,

niti

vilič

arje

v. V

ozila

la

hko

upra

vlja

jo le

del

avci

, zap

osle

ni v

po

djet

ju, k

i so

za to

opr

avilo

zad

olže

ni.

Izva

jajo

se

redn

i pre

gled

i vili

čarje

v.

N

atis

niti

je tr

eba

varn

ostn

a tr

ansp

ortn

a na

vodi

la in

jih

dost

aviti

vs

em z

unan

jim

izva

jalc

em p

red

zače

tkom

del

a.

N

epos

redn

o pr

ed

zače

tkom

del

a je

treb

a zu

nanj

e iz

vaja

lce

pono

vno

sezn

aniti

s

prav

ili g

lede

var

nega

tra

nspo

rta

in g

iban

ja

dela

vcev

po

prom

etni

h po

teh

znot

raj p

odje

tja.

47

- -

N

evar

nost

/ tv

egan

je

K

do b

i lah

ko

bil

pošk

odov

an in

ka

ko?

K

ater

i ukr

epi s

o že

bili

izve

deni

?

Kat

eri n

adal

jnji

ukre

pi

mor

ajo

biti

izve

deni

?

P

rem

ešča

nje

te

žkih

p

red

met

ov

Z

unan

ji iz

vaja

lci

(vzd

ržev

alci

) la

hko

utrp

ijo

zelo

res

ne

pošk

odbe

, če

na n

jih p

adej

o te

žki p

redm

eti,

na p

rimer

težk

i de

li st

roja

.

V

si d

elav

ci, k

i sod

eluj

ejo

pri k

akrš

nem

kol

i pr

emeš

čanj

u te

žkeg

a de

la s

troja

ali

drug

e te

žke

delo

vne

opre

me,

se

vedn

o pr

edho

dno

spor

azum

ejo

o va

rnem

nač

inu

izve

dbe

prem

ešča

nja.

Vzd

ržev

alec

, zap

osle

n v

podj

etju

(al

i del

ovod

ja),

pa

posk

rbi,

da v

si

vple

teni

del

avci

ved

o, k

aj je

njih

ova

nalo

ga.

V

zdrž

eval

ec, z

apos

len

v po

djet

ju, j

e us

poso

blje

n za

var

no v

ožnj

o vi

ličar

ja.

V

zdrž

eval

ec, z

apos

len

v po

djet

ju, i

n tr

ije d

rugi

de

lavc

i so

uspo

sobl

jeni

za

varn

o na

meš

čanj

e za

nk z

a dv

igov

anje

bre

men

.

U

spos

oblje

n de

lave

c ve

dno

nadz

oruj

e po

tek

-

Org

aniz

irati

je tr

eba

celo

dnev

no

uspo

sabl

janj

e za

var

no

prem

ešča

nje

brem

en in

na

meš

čanj

e za

nk n

a br

emen

a.

kakr

šneg

a ko

li pr

emeš

čanj

a br

emen

.

48

N

evar

nost

/ tv

egan

je

K

do b

i lah

ko

bil

pošk

odov

an in

ka

ko?

K

ater

i ukr

epi s

o že

bili

izve

deni

?

Kat

eri n

adal

jnji

ukre

pi

mor

ajo

biti

izve

deni

?

R

očn

o

pre

meš

čan

je

bre

men

V

zdrž

eval

ec,

zapo

slen

v

podj

etju

, in

zuna

nji

izva

jalc

i (v

zdrž

eval

ci)

lahk

o ut

rpijo

po

škod

be

hrbt

enic

e al

i do

lgot

rajn

e bo

leči

ne, č

e se

pr

emeš

čanj

e br

emen

ne

izva

ja n

a pr

avile

n na

čin.

N

a vo

ljo s

o pr

ipom

očki

za

ročn

o pr

emeš

čanj

e br

emen

, kot

so

vilič

arji,

voz

ički

, sam

okol

nice

itd

.

V

zdrž

eval

ec, z

apos

len

v po

djet

ju, j

e us

poso

blje

n za

var

no r

očno

pre

meš

čanj

e br

emen

. O

d zu

nanj

ih iz

vaja

lcev

se

vedn

o za

htev

a, d

a za

goto

vijo

, da

njih

ovi d

elav

ci u

pora

blja

jo

varn

e te

hnik

e ro

čneg

a pr

emeš

čanj

a br

emen

.

Z

a de

lovn

e na

loge

, ki v

klju

čuje

jo z

ahte

vno

ročn

o pr

emeš

čanj

e br

emen

(np

r. pr

i nek

ater

ih

popr

avili

h st

roje

v), s

e vz

drže

vale

c, z

apos

len

pri p

odje

tju, z

unan

ji iz

vaja

lci i

n dr

ugi d

elav

ci

Tr

enut

no n

iso

potr

ebni

na

daljn

ji uk

repi

.

pred

hodn

o do

govo

rijo

o va

rnem

na

činu

del

a.

49

N

evar

nost

/ tv

egan

je

K

do b

i lah

ko

bil

pošk

odov

an in

ka

ko?

K

ater

i ukr

epi s

o že

bili

izve

deni

?

Kat

eri n

adal

jnji

ukre

pi

mor

ajo

biti

izve

deni

?

B

ruše

nje

o

rod

ja

V

zdrž

eval

ci in

dr

ugi d

elav

ci,

ki s

o v

bliž

ini,

lahk

o ut

rpijo

re

sne

pošk

odbe

za

radi

od

leta

vanj

a de

lcev

in

zara

di

mož

nost

i zl

oma

brus

ilneg

a ko

lesa

.

V

zdrž

eval

ec, z

apos

len

v po

djet

ju, j

e us

poso

blje

n za

nam

estit

ev in

var

no u

pora

bo

brus

ilneg

a ko

lesa

ter

ima

večl

etne

izku

šnje

z

bruš

enje

m o

rodj

a.

V

zdrž

eval

ec, z

apos

len

v po

djet

ju, u

pora

blja

us

trezn

o os

ebno

var

oval

no o

prem

o (v

arov

alna

oča

la, r

okav

ice,

var

oval

ne č

evlje

).

S

amo

uspo

sobl

jeni

del

avci

sm

ejo

zam

enja

ti al

i upo

rabl

jati

brus

ilna

kole

sa.

Tr

enut

no n

iso

potr

ebni

na

daljn

ji uk

repi

.

50

N

evar

nost

/ tv

egan

je

K

do b

i lah

ko

bil

pošk

odov

an in

ka

ko?

K

ater

i ukr

epi s

o že

bili

izve

deni

?

Kat

eri n

adal

jnji

ukre

pi

mor

ajo

biti

izve

deni

?

D

elo

na

viši

ni

V

zdrž

eval

ec,

zapo

slen

v

podj

etju

, in

zuna

nji

izva

jalc

i lah

ko

pade

jo z

vi

šine

, na

prim

er p

ri po

prav

ilu

stro

ja a

li lo

kaln

ega

sist

ema

prez

rače

vanj

a,

in u

trpi

jo z

elo

resn

e al

i cel

o sm

rtne

po

škod

be.

V

si z

unan

ji iz

vaja

lci,

vzdr

ževa

lec,

zap

osle

n v

podj

etju

in d

rugi

del

avci

se

pred

hodn

o do

govo

rijo

o va

rnem

nač

inu

dela

na

viši

ni.

D

elov

na o

prem

a za

dos

top

(npr

. les

tve,

odr

i) je

shr

anje

na v

vzd

ržev

alče

vi d

elav

nici

in s

e pr

ever

i pre

d vs

ako

upor

abo.

Po

upor

abi s

e ta

op

rem

a ta

koj p

ospr

avi (

na z

anjo

pre

dvid

eno

mes

to).

V

zdrž

eval

ec je

usp

osob

ljen

za v

arno

upo

rabo

le

stev

in o

drov

.

O

rgan

izira

ti je

treb

a ce

lodn

evno

us

posa

blja

nje

za v

arno

de

lo n

a vi

šini

za

dela

vce

v po

djet

ju (

tudi

vz

drže

valc

a), k

i bod

o iz

vaja

li de

la n

a vi

šini

.

51

-

N

evar

nost

/ tv

egan

je

K

do b

i lah

ko

bil

pošk

odov

an in

ka

ko?

K

ater

i ukr

epi s

o že

bili

izve

deni

?

H

rup

Vzd

ržev

alec

, za

posl

en v

po

djet

ju, i

n zu

nanj

i iz

vaja

lci

(vzd

ržev

alci

) la

hko

utrp

ijo

pošk

odbe

sl

uha,

če

dela

jo v

hr

upne

m

delo

vnem

ok

olju

ali

upor

ablja

jo

hrup

no

delo

vno

opre

mo

(na

Č

e je

le m

ogoč

e, s

e vz

drže

valn

a de

la n

a st

rojih

in

drug

je iz

vaja

jo ta

krat

, ko

stis

kaln

ice

ne d

eluj

ejo,

saj

pov

zroč

ajo

moč

an h

rup.

V

zdrž

eval

ec, z

apos

len

v po

djet

ju, i

ma

na v

oljo

us

trezn

o os

ebno

var

oval

no o

prem

o (n

aušn

ike,

če

pe)

za v

arov

anje

slu

ha in

je u

spos

oblje

n za

pr

aviln

o ra

vnan

je in

vzd

ržev

anje

te o

prem

e.

Z

unan

ji iz

vaja

lci (

vzdr

ževa

lci)

so p

ouče

ni, d

a m

oraj

o up

orab

ljati

ustre

zno

oseb

no v

arov

alno

op

rem

o za

var

ovan

je s

luha

(na

ušni

ke, č

epe)

, ko

del

ajo

v hr

upne

m o

kolju

ali

upor

ablja

jo

hrup

no d

elov

no o

prem

o.

S

troj

i (np

r. vr

taln

i str

oji i

n ko

tne

brus

ilke)

so

ustr

ezno

vzd

ržev

ani,

s či

mer

se

zago

tovl

ja

prim

er k

otno

br

usilk

o).

njih

ovo

čim

tišj

e de

lova

nje.

K

ater

i nad

aljn

ji uk

repi

m

oraj

o bi

ti iz

vede

ni?

Tr

enut

no n

iso

potr

ebni

na

daljn

ji uk

repi

.

52

N

evar

nost

/ tv

egan

je

K

do b

i lah

ko

bil

pošk

odov

an in

ka

ko?

K

ater

i ukr

epi s

o že

bili

izve

deni

?

Kat

eri n

adal

jnji

ukre

pi

mor

ajo

biti

izve

deni

?

E

lekt

rika

Vzd

ržev

alec

, za

posl

en v

po

djet

ju, i

n zu

nanj

i iz

vaja

lci

(vzd

ržev

alci

) la

hko

utrp

ijo

elek

trič

ni š

ok

in o

pekl

ine

zara

di

neus

trez

ne

elek

trič

ne

opre

me

ali

nape

ljave

.

V

zdrž

eval

ec, z

apos

len

v po

djet

ju, z

unan

ji iz

vaja

lci i

n dr

ugi v

klju

čeni

del

avci

se

vedn

o pr

edho

dno

dogo

vorij

o o

elek

trič

ni v

arno

sti i

n iz

vede

jo u

stre

zne

varn

ostn

e uk

repe

, (iz

olac

ija

delo

vne

opre

me,

nam

estit

ev e

lekt

rični

h om

aric

, kje

r je

pot

rebn

o, u

pora

ba e

lekt

rični

h va

rnos

tnih

ele

men

tov)

itd.

O

d zu

nanj

ih iz

vaja

lcev

se

zaht

eva,

da

pred

hodn

o pr

egle

dajo

vso

ele

ktrič

no d

elov

no

opre

mo

in d

a na

del

oviš

če n

e pr

inaš

ajo

nobe

ne d

elov

ne o

prem

e, p

ri ka

teri

se ž

e na

pr

vi p

ogle

d vi

di, d

a so

stik

ala,

kab

li in

po

dobn

o v

slab

em s

tanj

u.

Tr

enut

no n

iso

potr

ebni

na

daljn

ji uk

repi

.

Ele

ktrič

ne n

apel

jave

in d

elov

na o

prem

a (t

udi

stro

ji v

vzdr

ževa

lčev

i del

avni

ci)

so r

edno

pr

egle

dani

(v

skla

du s

pre

dpis

i).

53

N

evar

nost

/ tv

egan

je

K

do b

i lah

ko

bil

pošk

odov

an in

ka

ko?

K

ater

i ukr

epi s

o že

bili

izve

deni

?

Kat

eri

nada

ljnji

ukre

pi

mor

ajo

biti

izve

deni

?

S

tro

ji

Vzd

ržev

alec

, za

posl

en v

po

djet

ju, i

n dr

ugi n

avzo

či

lahk

o ut

rpijo

re

sne

pošk

odbe

za

radi

ne

zava

rova

nih

gibl

jivih

del

ov

stro

jev.

V

si n

evar

ni d

eli s

troj

ev s

o us

trez

no z

avar

ovan

i sk

ladn

o z

navo

dili

proi

zvaj

alca

. Vsa

var

oval

na

opre

ma

se n

ahaj

a na

pre

dvid

enih

mes

tih.

Va

rova

la n

a st

rojih

so

preg

leda

na v

sak

mes

ec. S

o vz

drže

vana

in s

o v

dobr

em s

tanj

u.

V

sak

nov

stro

j je

ustr

ezno

pre

verje

n. V

edno

se

pre

veri:

al

i je

nam

ešče

na o

znak

a C

E,

ali j

e bi

la p

rilož

ena

ustr

ezna

Izja

va o

sk

ladn

osti,

Tr

enut

no n

iso

potr

ebni

na

daljn

ji uk

repi

.

ali n

i oči

tnih

lahk

o do

stop

nih

neva

rnih

gi

bljiv

ih d

elov

, al

i pos

tavi

tev

stro

ja n

e pr

edst

avlja

do

datn

e ne

varn

osti

oziro

ma

tveg

anja

, al

i so

prilo

žena

ust

rezn

a na

vodi

la z

a up

orab

o in

vzd

ržev

anje

itd.

54

N

evar

nost

/ tv

egan

je

K

do b

i lah

ko

bil

pošk

odov

an in

ka

ko?

K

ater

i ukr

epi s

o že

bili

izve

deni

?

Kat

eri

nada

ljnji

ukre

pi

mor

ajo

biti

izve

deni

?

U

tesn

jen

i in

za

prt

i pro

sto

ri

V

zdrž

eval

ec,

zapo

slen

v

podj

etju

, in

zuna

nji

izva

jalc

i lah

ko

utrp

ijo r

esne

al

i cel

o sm

rtne

po

škod

be, č

e os

tane

jo u

jeti

v ut

esnj

enih

V

ute

snje

nih

ali z

aprt

ih p

rost

orih

se

prav

ilom

a de

la n

e iz

vaja

jo. I

zjem

a so

prim

eri,

ko d

ela

na

drug

ačen

nač

in n

i mož

no o

prav

iti (

na p

rimer

, vz

drže

vale

c či

sti s

troj

z z

unan

je s

trani

, z

upor

abo

orod

ij, k

i om

ogoč

ajo

notr

anje

či

ščen

je, t

ako

da s

e iz

ogne

vst

opu

v no

tran

jost

str

oja)

.

P

ri vs

eh d

elov

nih

nalo

gah,

pri

kate

rih m

ora

vzdr

ževa

lec,

zap

osle

n v

podj

etju

ali

zuna

nji

P

reve

riti j

e tr

eba

načr

t re

ševa

nja

in iz

vest

i vaj

o re

ševa

nja

dela

vca

iz

utes

njen

ega

ali z

aprt

ega

pros

tora

.

ali

zapr

tih

pros

torih

. iz

vaja

lec

dela

ti v

utes

njen

em a

li za

prte

m

pros

toru

, se

pred

hodn

o iz

vede

oce

na tv

egan

ja

in d

oloč

ijo u

stre

zni v

arno

stni

ukr

epi z

a va

rno

delo

. Na

prim

er, v

edno

mor

ata

biti

pris

otna

vs

aj d

va d

elav

ca, d

a so

zag

otov

ljene

ust

rezn

e ko

mun

ikac

ijske

nap

rave

, da

se iz

dela

nač

rt

reše

vanj

a in

dru

go.

55

-

N

evar

nost

/ tv

egan

je

K

do b

i lah

ko

bil

pošk

odov

an in

ka

ko?

K

ater

i ukr

epi s

o že

bili

izve

deni

?

A

zbes

t

Vzd

ržev

alec

, za

posl

en v

po

djet

ju,

zuna

nji

izva

jalc

i in

drug

i so

lahk

o pr

i vz

drže

valn

ih

delih

Z

grad

be s

o bi

le p

regl

edan

e in

pre

verje

no je

bi

lo, a

li ob

staj

ajo

mes

ta, k

jer

se n

ahaj

a az

best

. Ugo

tovl

jeno

je b

ilo, d

a ni

mat

eria

lov,

ki

bi v

sebo

vali

azbe

st. P

red

neka

j let

i so

bile

za

men

jane

vse

str

ešne

plo

šče,

ki s

o vs

ebov

ale

azbe

st.

K

ater

i na

daljn

ji uk

repi

m

oraj

o bi

ti iz

vede

ni?

Tr

enut

no n

iso

potr

ebni

na

daljn

ji uk

repi

.

izpo

stav

ljeni

az

best

nim

vl

akno

m, k

ar

lahk

o pr

ived

e do

res

nih

plju

čnih

bo

lezn

i (tu

di

do r

aka

na

plju

čih)

.

56

N

evar

nost

/ tv

egan

je

K

do b

i lah

ko

bil

pošk

odov

an in

ka

ko?

K

ater

i ukr

epi s

o že

bili

izve

deni

?

Kat

eri n

adal

jnji

ukre

pi

mor

ajo

biti

izve

deni

?

P

oža

r/

og

enj

D

elav

ci v

bl

ižin

i pož

ara

lahk

o ut

rpijo

hu

de in

cel

o sm

rtne

po

škod

be

zara

di

U

krep

i za

varo

vanj

e pr

ed p

ožar

om s

o uv

eden

i (p

ožar

ni r

ed, a

para

ti za

gaš

enje

so

na

ustre

znih

in d

obro

poz

nani

h m

estih

, nač

rt

reše

vanj

a itd

).

Z

unan

ji iz

vaja

lci (

vzdr

ževa

lci)

so p

red

zače

tkom

del

ved

no s

ezna

njen

i s p

ožar

nim

Tr

enut

no n

iso

potr

ebni

na

daljn

ji uk

repi

.

redo

m in

dru

gim

i ukr

epi z

a va

rova

nje

pred

po

žaro

m.

vdih

avan

ja

dim

a in

op

eklin

.

57

N

evar

nost

/ T

vega

nje

K

do b

i lah

ko

bil

pošk

odov

an in

ka

ko?

K

ater

i ukr

epi s

o že

bili

izve

deni

?

Kat

eri n

adal

jnji

ukre

pi

mor

ajo

biti

izve

deni

?

P

rva

po

mo

č

V

prim

eru

nezg

ode

pri

delu

lahk

o vz

drže

vale

c,

zapo

slen

v

podj

etju

in

zuna

nji

izva

jalc

i utr

pijo

hu

de

zdra

vstv

ene

posl

edic

e, č

e pr

va p

omoč

ni

nude

na

P

oleg

vzd

ržev

alca

, zap

osle

nega

v p

odje

tju,

sta

še d

va d

elav

ca u

spos

oblje

na z

a nu

denj

e pr

ve p

omoč

i.

N

a vo

ljo je

ust

rezn

a op

rem

a za

nud

enje

prv

e po

moč

i.

Vsi

del

avci

v p

odje

tju in

zun

anji

izva

jalc

i so

sezn

anje

ni z

imen

i del

avce

v, k

i so

uspo

sobl

jeni

za

nude

nje

prve

pom

oči.

Pra

v ta

ko p

ozna

jo te

lefo

nske

šte

vilk

e, k

i jih

je tr

eba

nem

udom

a po

klic

ati v

prim

eru

nezg

ode

pri

delu

. Pra

v ta

ko v

edo,

kje

so

nam

ešče

ne

Tr

enut

no n

iso

potr

ebni

na

daljn

ji uk

repi

.

prav

očas

no in

pr

aviln

o.

omar

ice

za p

rvo

pom

oč.

Vse

bina

om

aric

za

prvo

pom

oč s

e pr

egle

duje

in

dop

olnj

uje

po p

otre

bi o

ziro

ma

enkr

at n

a m

esec

in v

saki

č, k

o se

zgo

di p

oško

dba

na

delo

vnem

mes

tu.

58

N

evar

nost

/ tv

egan

je

K

do b

i lah

ko

bil

pošk

odov

an

in k

ako?

K

ater

i ukr

epi

so ž

e bi

li iz

vede

ni?

K

ater

i na

daljn

ji uk

repi

m

oraj

o bi

ti iz

vede

ni?

O

seba

, od

govo

rna

za

izve

dbo

ukre

pa

Rok

za

izve

dbo

ukre

pa

Dat

um

izve

dbe

ukre

pa

glej

tabe

le

zgor

aj

glej

tabe

le

zgor

aj

glej

tabe

le

zgor

aj

glej

tabe

le

zgor

aj

ime,

prii

mek

, na

ziv

dan,

mes

ec, l

eto

dan,

mes

ec,

leto

(op

omba

)

glej

tabe

le

zgor

aj

glej

tabe

le

zgor

aj

glej

tabe

le

zgor

aj

glej

tabe

le

zgor

aj

ime,

prii

mek

, na

ziv

dan,

mes

ec, l

eto

dan,

mes

ec,

leto

(op

omba

)

glej

tabe

le

zgor

aj

glej

tabe

le

zgor

aj

glej

tabe

le

zgor

aj

glej

tabe

le

zgor

aj

ime,

prii

mek

, na

ziv

dan,

mes

ec, l

eto

dan,

mes

ec,

leto

(op

omba

)

59

Vir: indiantransports.com/english/repairs-maintenance.html

Vir: spectroinc.com/services-maintenance-support-services-support-plans.htm

60

6. Drugi viri informacij l Evropska kampanja varnosti in zdravja pri delu

Evropska kampanja varnosti in zdravja pri delu 2010 - 2011 je posvečena vzdrževanju. Njen cilj je ozaveščanje:

l o pomembnosti vzdrževanja ter l o tveganjih, ki nastanejo, če vzdrževanje ni

pravilno izvedeno. Kampanja je namenjena promoviranju osnovnih pravil za varno izvajanje vzdrževalnih del. Promocijsko gradivo kampanje, bilteni in poročila, ki obravnavajo različna vprašanja zagotavljanja varnosti in zdravja pri vzdrževalnih delih, so objavljeni na:

l http://osha.europa.eu/fop/slovenia/sl/ek2010-

2011/

l http://osha.europa.eu/en/campaigns/hw2010/

61

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je doslej objavilo vrsto publikacij in spletnih strani, v katerih lahko najdete koristne nasvete z a reševanje ključnih vprašanj zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Objavljene so na: l http://osha.europa.eu/fop/slovenia/sl/publicati

ons

l http://osha.europa.eu/fop/slovenia/sl/spletne_aplikacije

l Napo filmi

Na voljo so animirani filmi, ki nam pomagajo bolje razumeti tveganja na delovnem mestu. Napo na svoji novi spletni strani na preprost način prikazuje, kako se spopasti s kostno-mišičnimi obolenji in prekomernim hrupom na delovnem mestu, razlaga pomen varnostnih znakov, daje nasvete mladim delavcem, gradbincem, čistilcem, vzdrževalcem in njihovim delodajalcem. Filmi so objavljeni na: l http://www.napofilm.net/sl/

62

l Publikacije Ministrstva za delo, družino in socialne

zadeve

Napo pri promociji Evropske kampanje varnosti in zdravja pri delu 2010 - 2011

Vir: osha.europa.eu/sl

63

7. Predpisi Najpomembnejši predpisi, ki urejajo področje zagotavljanja varnosti in zdravja pri vzdrževalnih delih: 1. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list

RS, št. 56/1999, 64/2001), 2. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu

na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/2005),

3. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji

zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Uradni list RS, št. 17/2006 (18/2006 - popr.)),

4. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji

zaradi izpostavljenosti vibracijam pri delu (Uradni list RS, št. 94/2005),

5. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji

zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (Uradni list RS, št. 93/2005),

64

65

6. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji

zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem (Uradni list RS, št. 101/2005),

7. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Uradni list RS, št. 73/2005),

8. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne

opreme (Uradni list RS, št. 101/2004),

9. Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (Uradni list RS, št. 4/2002, 39/2005),

10. Pravilnik o načinu izdelave izjave o varnosti z

oceno tveganja (Uradni list RS, št. 30/2000),

11. Pravilnik o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu (Uradni list RS, št. 89/1999, 39/2005),

12. Pravilnik o varnostnih znakih (Uradni list RS, št.

89/1999, 39/2005, 34/2010),

66

14. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka (Uradni list RS, št. 29/1992),

15. Pravilnik o varnosti strojev (Uradni list RS, št.

75/2008). Omenjeni predpisi so objavljeni na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve: http://www.mddsz.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/veljavni_predpisi/

13. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/1999, 39/2005),

Vir: www.hoversmeight.com/maintenance/

Kazalo 1. Uvod 3 2. Kaj je vzdrževanje? 5 3. Najpogostejše nevarnosti pri vzdrževalnih delih 7 3.1. Izolacija delovne opreme 8 3.2. Delo v utesnjenih ali zaprtih prostorih 10 3.3. Padec z višine 12 3.4. Padec težkih predmetov 13 3.5. Azbest 18 3.6. Izbira zunanjih izvajalcev 21 3.7. Drugi pomembni razlogi za večja tveganja pri

vzdrževalnih delih 23

4. Kontrolni list za varno vzdrževanje 26 5. Ocena tveganja za vzdrževalna dela 29 5.1. Enostaven postopek ocenjevanja tveganja v petih

korakih 32

5.2. Kako se je vzdrževalec v podjetju lotil ocenjevanja tveganja?

41

5.3. Tabela za ocenjevanje tveganja za vzdrževalna dela v podjetju

43

6. Drugi viri informacij 61 7. Predpisi 64

67

Viri in literatura 1. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list

RS, št. 56/99 in 64/01) 2. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu

na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/2005)

3. Spletne strani Health and Safety Executive, Velika Britanija, http://www.hse.gov.uk/

4. S pletne strani Health and Safety Authority, Republika Irska, http://www.hsa.ie/eng/

5. Spletne strani Evropske agencija za varnost in zdravje pri delu, http://osha.europa.eu/en

6. Informativni bilteni Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu

7. Spletne strani Occupational Safety and Health Administration, Združene države Amerike, http://www.osha.gov/

8. Spletne strani Safe Work Australia, Avstralija, http://www.safeworkaustralia.gov.au/

68

BELEŽKE ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ……………………………………………………………… ………………………………………………………………

69

Zdravo delovno okolje. Dobro za vas. Dobro za posel.

Page 1Page 2Page 3Page 4Page 5Page 6Page 7Page 8Page 9Page 10Page 11Page 12Page 13Page 14Page 15Page 16Page 17Page 18Page 19Page 20Page 21Page 22Page 23Page 24Page 25Page 26Page 27Page 28Page 29Page 30Page 31Page 32Page 33Page 34Page 35Page 36Page 37Page 38Page 39Page 40Page 41Page 42Page 43Page 44Page 45Page 46Page 47Page 48Page 49Page 50Page 51Page 52Page 53Page 54Page 55Page 56Page 57Page 58Page 59Page 60Page 61Page 62Page 63Page 64Page 65Page 66Page 67Page 68Page 69Page 70Page 71Page 72