Vedenjski dejavniki tveganja PREHRANA-Cirila... · Vedenjski dejavniki tveganja PREHRANA Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni Oddelek za kronične bolezni

Vedenjski dejavniki tveganja

PREHRANA

Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni

Oddelek za kronične bolezni

Cirila Hlastan Ribič

PREHRANA KOT DEJAVNIK TVEGANJA PRI

NASTANKU KRONIČNIH NENALEZLJIVIH BOLEZNI

Določeni vedenjski vzorci v prehrani in življenju človeka lahko delujejo kot dejavniki tveganja, ki ogrožajo zdravje, večajo obolevnost in prezgodnjo smrtnost, ali pa obratno, tako, da delujejo kot varovalni dejavniki, ki krepijo zdravje, večajo kvaliteto življenja ali podaljšujejo življenje.

Cilj zdravega prehranjevanja je preprečevanje s hrano pogojenih bolezni, izboljšanje kvalitete življenja in lažje obvladovanje ugotovljenih bolezni.

Ključni javno zdravstveni problemi na

področju prehranjevanja Slovencev:

• prekomeren povprečni energijski vnos,

• prekomeren vnos skupnih maščob,

nasičenih in trans maščobnih kislin,

• prekomeren vnos kuhinjske soli (natrija),

• nezadosten vnos zelenjave,

• prekomeren vnos sladkorjev.

NEGATIVNE POSLEDICE

DEBELOSTI

DEBELOST

SRČNI

INFARKT

BOLEZNI

ŽOLČNIKA

ZVIŠAN KRVNI

TLAK

NEKATERI

RAKI

BOLEZEN

SRCA

HIPER-

LIPIDEMIJA

SLADKORNA

BOLEZEN

TIPA II

MOTNJE

SPANJA

PUTIKA

MOTNJE

HRANJENJA

OSTEO-

ARTRITIS

VEDENJSKE

MOTNJE

____________

Brey GA, 1998

Prehranski dejavniki za nastanek prekomerne

prehranjenosti in debelosti

neustrezni sestava in priprava obrokov,

neprimerno število obrokov (manj kot tri, več kot šest) in dnevna

razporeditev le-teh,

energijsko gosti obroki hrane,

sladkane brezalkoholne pijače,

velikost obrokov,

hitra hrana.

7

Cilji za obvladovanje debelosti

Maščobe

Sladkorji

Sadje in zelenjava

Telesna aktivnost




• Prekomeren vnos skupnih maščob,

nasičenih in trans maščobnih kislin,



• Prekomeren vnos sladkorjev.

Epidemiološke in klinične raziskave kažejo tesno povezavo med

prevelikim uživanjem maščob, zlasti nasičenih in trans maščobnih kislin

in naslednjimi boleznimi:

Motene maščobe v krvi in boleznimi srca in ožilja (Abbott

in sod., 1968; Ascherio in sod., 1996; Hu in sod., 1999;

Katan in sod., 1994; Merchant in sod., 2008),

rakom (Barone in sod., 1996 in 2002; Das 1999; Allgayer

in sod., 2002),

prekomerno telesno maso (Noack, 1998).

Osebe, ki zaužijejo dnevno več kot 40% energije iz maščob, z veliko

nasičenih in trans maščobnih kislin, naj bi bili bolj ogroženi z rakom

na:

debelem črevesu

prostati

trebušni slinavki

dojki

jajčnikih

materničnem telesu.

Maščobe in rak

Znano je, da je aterogeni vpliv trans maščobnih kislin 10 krat

večji kot vpliv nasičenih maščobnih kislin.

Obstaja domneva, da trans maščobne kisline povečujejo

odpornost na inzulin in s tem povečujejo možnost nastanka

sladkorne bolezni tipa 2.

Trans maščobne kisline so povezane tudi z nastankom raka

dojke in debelega črevesa, preeklampsijo pri nosečnicah in

alergijami pri otrocih.

ŠKODLJIVI UČINKI TRANS

MAŠČOBNIH KISLIN

(Ip C, 1997; Willett WC, 2006; Jakobsen et al., 2009; Salmeron J et al., 2001; Bakker N et al.,1997; Kohlmeier L et al., 1997; Williams MA et al., 1998; von Mutius E et al., 1998)




• prekomere vnos skupnih maščob, nasičenih

in trans maščobnih kislin,




Vpliv prekomernega vnosa soli na zdravje

• Povišan krvni tlak

• Možganska kap

• Bolezni srca in ožilja

Verjetna tveganja:

•Želodčni rak

•Osteoporoza

• Astma

• Ledvični kamni

• Sladkorna bolezen

Viri: He and MacGregor, 2007; WHO, Reducing salt intake in the population; Report of a WHO

forum and Technical meeting, 2006; - Chazot et al., 2007; Teucher et al., 2008; Weir and Fink,

2005; Medici et al., 1993; World Cancer Research Fund/American Institute for Cancer Research,

2007

Vnos soli in vsebnost soli v živilih

pri prebivalcih Slovenije

Otroci (4 – 7 let): 5 g/osebo/dan(1)

(raziskava o prehranskem statusu otrok v vrtcih – obroki) (Hlastan Ribič in sod., 2006)

Mladostniki (povprečno 15 let): 10,4 g/osebo/dan(2)

(raziskava o prehranskih navadah adolescentov - FFQ) (Fidler Mis in sod., 2009)

Odrasli (25 – 65 let): 12,4 g/osebo/dan(3)

(izvedeno merjenje izločenega natrija v 24-urnem urinu – IVZ CINDI Slovenija) (Hlastan Ribič in sod., 2010)

Ocena razpoložljivosti soli v živilih, kupljenih v slovenskih gospodinjstvih po

podatkih Ankete o porabi v gospodinjstvih – SURS (~ 5,5 g/dan): kruh in krušni izdelki (35.9%), mesni izdelki (28.1%), predelana zelenjava (6.3%) in siri (5.1%).

Pomembni viri soli: dosoljevanje obrokov, neustrezna priprava obrokov in

prehranjevanje izven doma.

Projekcija zmanjšanega vnosa soli za 3 g/dan pri prebivalcih ZDA (35-84 let) kaže zmanjšanje število primerov koronarne srčne bolezni od 60.000 do 120.000, število primerov kapi od 32.000 do 66.000 in miokardnega infarkta od 54.000 do 99.000 na letni ravni.

Zmanjšanje vnosa soli za 3g/dan predstavlja enake vplive na BSO kot 50% zmanjšanje uporabe tobaka in 5% zmanjšanje vrednosti BMI pri debelih osebah.

Vir: Coronary Hearth Disease Policy Model; Bibbins-Domingo in sod., H Engl J Med 2010)

Pričakovani zdravstveni učinki

zmanjšanega vnosa soli na populacijski ravni

PROGRAM ZMANJŠEVANJA UŽIVANJA SOLI

V SLOVENSKI POPULACIJI

Manj slana

hrana/živila/izdelki/obroki: postopno zmanjševati

vsebnost soli (natrija)

v konstruktivnem

sodelovanju

z živilsko-predelovalno

industrijo in ponudniki

prehrane;

spremljanje vsebnosti

soli (natrija) v tarčnih

izdelkih in obrokih

Celostni pristop

Izboljšanje

nadzora

nad

pojavom

povišanega krvnega

tlaka v

primarnem

zdravstvu: v sodelovanju

z zdravstvenimi

delavci

Promocija

zdravega

načina prehranjevanja

in izobraževanje

potrošnikov: nacionalna promocijska

kampanja

zmanjšanega

uživanja soli;

izobraževanje in

osveščanje potrošnikov

vseh populacijskih skupin




• prekomeren vnos skupnih maščob, nasičenih





Zelenjava in sadje

Prebivalci Slovenije zaužijemo

75 % količine sadja in zelenjave oziroma 100 g na dan manj kot je

priporočena najmanjša količina, ki še pomembno preventivno

vpliva

na zmanjšanje pojavnosti kroničnih nenalezljivih bolezni (predvsem

BSO in nekaterih vrst raka).

Če bi zaužili priporočenih 400 g na dan, bi se zmanjšalo tveganje:

- za srčno žilne bolezni za 10 %,

- za možgansko kap za 6 % in

- za nekatere vrste raka za 6 %.

31,6

37,139,1

46,5 45,443,6

21,9

17,5 17,3

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

50

2001* 2004** 2008**

Leto raziskave

% a

nketir

ancev

manj kot 1-krat dnevno 1-krat dnevno večkrat dnevno

Pogostost uživanja zelenjave v letih 2001, 2004 in 2008 (Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije,

2001-2008)

Preliminarni rezultati uživanja sadja in zelenjave pri 11-letnikih v nekaterih evropskih

državah (Progreens projekt)

0

50

100

150

200

250

300

350

Norw

ay

Bulg

ari

a

Sw

ed

en

Gre

ece

Germ

any

Port

ug

al

Neth

erl

an

ds

Icela

nd

Slo

venia

Fin

lan

d

Total fruit and

vegetable intake,

including soup

vegetables

(grams/day)

N=8158

N=8158

Preliminarni rezultati uživanja zelenjave pri 11-letnikih v nekaterih evropskih državah

(Progreens projekt)




• prekomeren vnos skupnih maščob, nasičenih





23 23

Sladkor v pijačah ima najmanjšo nasitno vrednost med ogljikovimi hidrati.

Sladkor nepopolno kompenzira zaužito energijo ter je v epidemioloških raziskavah povezan z debelostjo pri otrocih in starejših ljudeh.

Velik javno zdravstveni problem so sladki napitki, predvsem pri otrocih.

Rolls BA, Roe LS, Meengs JS. Reduction in portion size and energy density of foods are additive and lead to sustained decreases in energy intake.

Am J Clin Nutr 2006; 83:11-17.

Malik VS, Schulze MB, HU FB. Intake of sugar-swetened beverages and weight gain: a systematic rewiew. Am J Clin Nutr 2006; 84:274-288.

Sladkor – dejavnik tveganja debelosti

FRUKTOZA – DEJAVNIK TVEGANJA

Raziskave navajajo, da uživanje sadnega sladkorja (fruktoze) nad 25 %

dnevnega energijskega vnosa poveča tveganje za nastanek

dislipidemije, pospešuje inzulinsko rezistenco in poveča visceralno

kopičenje maščob pri osebah s prekomerno telesno maso in pri

debelih.

Ni pa dokazov, ki bi potrjevali, da se je potrebno izogibati naravno

prisotni fruktozi v sadju, zelenjavi in ostalih živilih. Ocenjuje se, da le-

ta prispeva od 3 do 4 % dnevne energije.

Fruktoza ni priporočljiva zamenjava za ostale sladkorje.

(Tappy L in sod., 2010; American Diabetes Association. Nutrition Recommendations and Interventions

for Diabetes–2006)

SEZNAM GRADIV ZA PACIENTE

Preveč soli škodi Uravnotežena prehrana


Uživajmo Začnimo dan z zajtrkom


Zdrav krožnik

KAZALCI ZDRAVE PREHRANE

Varna, uravnotežena, varovalna in priporočena prehrana

Priporočila o fizioloških potrebah organizma

Energijske in hranilne potrebe /glede na spol, starost in aktivnost

ob upoštevanju referenčnih vrednosti za vnos hranil

Znanje/zavedanje o živilih, ki vsebujejo določena hranila

Priporočen ritem prehranjevanja

OSNOVE ZDRAVE PREHRANE

PREHRANSKA PIRAMIDA – SLIKOVNI PRIKAZ ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA

ZDRAV KROŽNIK – SLIKOVNI PRIKAZ ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA

2/5 krožnika naj predstavljajo živila iz skupine žit, žitnih izdelkov in drugih ogljikohidratnih živil

1/5 krožnika naj predstavljajo kvalitetna beljakovinska živila (iz skupin: manj mastno meso, ribe, stročnice in zamenjave ter mleko in mlečni izdelki)

2/5 krožnika naj predstavlja zelenjava

Ob vsakem obroku pa naj bi zaužili tudi kozarec vode, mineralne vode ali nesladkanega čaja in sadež.

12 KORAKOV ZDRAVEGA PREHRANJEVANJA – FBDG 1. V jedi uživajte in jejte redno. Izbirajte pestro hrano, ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora.

2. Izbirajte živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov.

3. Večkrat dnevno jejte raznovrstno zelenjavo in sadje. Izbirajte lokalno pridelano in svežo zelenjavo ter sadje.

4. Nadzorujte količine zaužite maščobe in večino nasičenih maščob (živalskih maščob) nadomestite z nenasičenimi

rastlinskimi olji.

5. Nadomestite mastno meso ter slane in mastne mesne izdelke s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom. Vsaj 2-krat na teden uživajte ribe in 1- do 2-krat na teden uvedite brezmesni dan.

6. Dnevno uživajte priporočene količine manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov.

7. Jejte manj slano hrano in omejite uživanje že pripravljenih slanih jedi.

8. Omejite uživanje sladkorja, sladkih živil in živil z umetnimi sladili ter drugimi aditivi.

9. Zaužijte dovolj tekočine, a se izogibajte sladkim in gaziranim pijačam.

10. Omejite uživanje alkohola.

11. Hrano pripravljajte zdravo in higiensko. Jedi pripravljajte na načine, s katerimi ohranite čim več pomembnih hranilnih snovi v živilih. Priporočljivi postopki termične obdelave hrane so: kuhanje v sopari, parnokonvekcijski pečici, dušenje z manjšo količino olja in dušenje v lastnem soku ali z dodatkom vode.

12. Bodite telesno dejavni, in sicer toliko, da bo vaša telesna masa normalna.

PRAKTIČNI PREHRANSKI NASVETI ZA

BOLNIKE Z BOLEZNIMI SRCA IN OŽILJA

3/26/2013 34

Motnja/stanje Priporočila

Povišan holesterol v krvi

(hiperlipidemija)

- Zmanjšati uživanje nasičenih in trans m.k ter

holesterola.

- Povečati uživanje mononasičenih in omega-3

nenasičenih m.k.

- Izogibanje pitju alkohola.

Povišan krvni tlak

(hipertenzija)

- Zmanjšati uživanje natrija (soli).


- Povečati uživanje sadja in zelenjave.

Koronarna arterijska bolezen

(ateroskleroza)

- Zmanjšati uživanje nasičenih in trans m.k ter

holesterola.


nenasičenih m.k.

- Uživanje polnozrnatih žitnih izdelkov za zadostno

preskrbo z magnezijem in sadja ter zelenjave za

preskrbo s kalijem.

- Redna telesna aktivnost.


1

Motnja/stanje

Priporočila

Srčna kap

(miokardni infarkt)

- Prehranjevanje z manj maščob oz. zmanjšanje

uživanja nasičenih in trans m.k ter holesterola.


nenasičenih m.k.

Možganska kap - Zmanjšati uživanje nasičenih in trans m.kter

holesterola.


nenasičenih m.k.


- Zmanjšati uživanje natrija (soli).

- Povečati uživanje sadja in zelenjave.

Odpoved srca - Zmanjšati uživanje natrija (soli).

- Ob prenizki telesni masi povečati uživanje živil,

bogatih z beljakovinami.

- Izogibanje stresu.

- Telesna aktivnost pod zdravniškim nadzorom.

2

Priporočila za zniževanje vrednosti

LDL holesterola

Cilj Kako doseči cilj Priporočila za prehranjevanje in življenjski

slog

Znižanti konc. LDL

holesterola v krvi

- Zmanjšati uživanje nasičenih

in trans m.k ter holesterola

- Povečati uživanje mono- in

polinenasičene m.k.

- Povečati uživanje živil, ki

vsebujejo topne vlaknine

- Izbirati pusto meso in mlečne izdelke iz

posnetega mleka.

- Za pripravo hrane izbirajte predvsem

rastlinska olja, ki jih uporabljate v kombinaciji

oziroma izmenično: repično, oljčno,

sončnično, sojino, koruzno ali druga

kvalitetna 100 % rastlinska olja.

- Omejiti uživanje rumenjaka, masla, smetane,

mastnih mlečnih izdelkov in mastnega mesa.

- V jedilnik vključiti polnovredna žita in izdelke

iz polnovrednih žit ter pečkato sadje z užitno

lupino, pomaranče in grenivke, stročnice

(grah, leča, soja) in zelenjavo.

- Omejiti uporabo trdih margarin, ocvrte hrane,

hitre hrane, industrijskih sladic in ostalih živil,

ki se pripravljajo s hidrogeniranimi olji.

Priporočila za zniževanje

koncentracije trigliceridov

Cilj Kako doseči cilj Priporočila za prehranjevanje in življenjski

slog

Znižati konc.

trigliceridov v krvi

- Zmanjšati uživanje

prekomernih količin ogljikovih

hidratov, predvsem

enostavnih sladkorjev

- Povečati uživanje mono- in

polinenasičene m.k

- Izključiti uživanje alkohola.

- Znižati telesno maso, če je ta

prekomerna.

- Zmanjšati uživanje ogljikovih hidratov,

predvsem enostavnih (sladkor, sladke

pijače, marmelada, med, bela moka, bel

kruh, biskvitna peciva, bele testenine…).

- Za pripravo hrane izbirajte predvsem

rastlinska olja, ki jih uporabljate v

kombinaciji oziroma izmenično: repično,

oljčno, sončnično, sojino, koruzno ali

druga kvalitetna 100 % rastlinska olja.

- Uživati več rib hladnih morij, lanenih

semen in lanenega olja.

- Izogibati se pitju alkohola.

- Izbirati pusto meso in mlečne izdelke iz

posnetega mleka.

- Uvesti redno telesno aktivnost.

Priporočila za povišanje koncentracije

HDL holesterola

Cilj Kako doseči cilj Priporočila za prehranjevanje in

življenjski slog

Povišati konc. HDL

holesterola v krvi

- Povečati uživanje mono-

in polinenasičene m.k.

- Zmanjšati uživanje trans

maščobnih kislin.

- Znižati telesno maso, če

je ta prekomerna.

- Za pripravo hrane izbirajte

predvsem rastlinska olja, ki jih

uporabljate v kombinaciji oziroma

izmenično: repično, oljčno,

sončnično, sojino, koruzno ali druga

kvalitetna 100 % rastlinska olja.

- Omejiti uporabo trdih margarin,

ocvrte hrane, hitre hrane,

industrijskih sladic in ostalih živil, ki

se pripravljajo s hidrogeniranimi olji.

- Izbirati pusto meso in mlečne

izdelke iz posnetega mleka.

- Uvesti redno telesno aktivnost.

Priporočila za zmanjševanje povišanega

krvnega tlaka

VISOK KRVNI TLAK – DEJAVNIK

TVEGANJA Visok krvni tlak in naraščanje krvnega tlaka s starostjo

sta direktno odvisna od:

previsokega vnosa soli

nizkega vnosa kalija

nezadostnega vnosa zelenjave in sadja

prekomernega uživanja alkohola

previsoke telesne teže

nezadostne telesne dejavnosti.

Spreminjanje življenjskih navad

• prenehanje kajenja

• normalna telesna teža

• omejitev vnosa soli

• zmanjšanje tveganega pitja alkohola

• redna telesna dejavnost

• uravnotežena zdrava prehrana

Priporočila glede telesne dejavnosti

redna, zmerna aerobna telesna dejavnost

• hoja, tek, plavanje, kolesarjenje

30 do 45 minut

večino dni v tednu

Sol v prehrani

> 5 g/dan soli je lahko vzrok za višji krvni tlak

ta učinek se okrepi ob nezadostnem vnosu kalija

z zmanjšanjem vnosa Na se poveča učinkovitost

antihipertenzivnih zdravil

Prehranska priporočila

priporočena uravnotežena zdrava prehrana vpliva na znižanje krvnega tlaka, pa tudi na druge dejavnike tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja

več sadja in zelenjave

več rib

malo maščob (čim manj nasičenih maščob in holesterola)

vnos soli za 6g/dan

možganska kap 24% SŽB 18%

Pribl. 2,5 milijonov letno manj smrti v svetu zaradi možganske in srčne kapi

Sis KT 5mmHg

Feng J. He & GA. MacGregor Hypertension 2003;42:1093-99

Predvideni pozitivni učinki zmanjšanega vnosa soli

Učinki sprememb življenjskega sloga na krvni tlak PRIPOROČILO PRIČAKOVANO ZNIŽANJE SKT

TELESNA MASA ITM 18,5 – 24,9 kg/m2 5 – 20

mm Hg/10 kg

PREHRANA

veliko sadja in zelenjave

čim manj nasičenih in drugih

maščob

8 – 14

mm Hg

SOL 6 g NaCl 2 – 8

mm Hg

TELESNA DEJAVNOST

(AEROBNA)

redna aerobna telesna dejavnost

najmanj 30 min/dan

večino dni v tednu

4 – 9

mm Hg

UŽIVANJE ALKOHOLA Moški: do 2 E/dan

Ženske in osebe z nižjo telesno

maso: do 1 E/dan

2 – 4

mm Hg

Priporočila za zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni srca

in ožilja in lažje obvladovanje

Omejitev uživanja nasičenih (živalskih) maščob do 7% dnevnega energijskega vnosa in

holesterola do 200 mg/dan. Dnevni vnos maščob naj bo od 25 do 35% dnevnega

energijskega vnosa.

Zamenjava nasičenih (živalskih) maščob z ogljikovimi hidrati z polnozrnatih žit in žitnih

izdelkov, stročnic, sadja in zelenjave in z nenasičenimi maščobnimi kislinami iz rib,

zelenjave, rastlinskih olj in oreščkov.

Izogibanje živilom/izdelkom, ki vsebujejo trans maščobne kisline oziroma delno hidrogenirana

rastlinska olja.

Vključevanje živil, ki vsebujejo topne vlaknine (pečkato sadje z užitno lupino, pomaranče in

grenivke, stročnice (grah, leča, soja), oves, ječmen).

Za znižanje krvnega tlaka je potrebno uživati veliko sadja in zelenjave (od 400 d0 650 g/dan),

mleko in mlečne izdelke z manj maščob, oreščke in polnozrnata žita in žitne izdelke.

Omejitev vnosa soli do 5 g/dan.

Najmanj enkrat tedensko se priporoča uživati morske ribe ali morske sadeže.

Omejitev uživanja alkohola. Meje manj tveganega pitja alkohola so opredeljene za zdrave

odrasle moške ne več kot 20 g alkohola na dan, in za zdrave odrasle ženske ne več kot

10 g alkohola na dan.

Prehranska priporočila

Priporočila za življenjski slog:Telesna aktivnost: redna zmerna telesno aktivnost vsaj 30 minut vsak dan, da se porabi vsaj 2000 energije v kcal/teden.

Tobak: Izogibanje izpostavljenosti kakršnikoli obliki kajenja.

Telesna masa:Znižanje telesne mase, če je ta prekomerna. Prekomerna telesna masa in debelost sta dejavnika tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja. Glavni cilj obvladovanja prekomerne telesne mase in debelosti je preprečevanje porasta telesne mase, zniževanje telesne mase in dolgoročno vzdrževanje le-te. Začetni cilj zniževanja telesne mase ne sme presegati 10% prvotne mase.

Priporočila za spremembo življenjskega sloga

živila ustrezna izbira neustrezna izbira

Kruh, žita in žitni izdelki ( 6 enot na dan)

Polnozrnati kosmiči za zajtrk, polnozrnati krispiji in kruh, muesliji, neoluščen riž in polnozrnate testenine, leča.

Izdelki z visoko vsebnostjo trans maščobnih kislin (sladka peciva: krofi, rogljiči, pite, piškoti), beli riž, bele testenine, pokovka z maslom.

Zelenjava

(3-5 enot na dan)

Dušena, kuhana in pečena (brez masla, z malo oljčnega olja) zelenjava, surova zelenjava z malo maščob.

Panirana ali z maslom pripravljena zelenjava. Zelenjava s sirom, smetano ali s prelivi z veliko maščob.

Sadje

(2-4 enote na dan)

Sveže sadje, konzervirano v lastnem soku, pečeno in kuhano sadje, sladice s sadjem z malo maščob in dodanega sladkorja.

Sadje z maslom ali smetano, konzervirano sadje s sladkorjem (sladkornim sirupom), sadne pite in kolači z maslom.

Mlečni izdelki

(2-3 enote porcije dnevno)

Posneto in polposneto mleko, mlečni izdelki iz posnetega ali polposnetega mleka (jogurti, siri, skute, …)

Polnomastno mleko in mlečni izdelki (siri, smetane, siri za mazanje, …).

Jajca

(≤ rumenjaka/teden)

Jajčni beljak, ustrezna zamenjava v recepturah za 1 celo jajce sta 2 beljaka.

2 celi jajci na teden.

Meso, ribe, perutnina, mesni izdelki

(140 g/dan)

Pečeno, pečeno na žaru, dušeno, kuhano. Perutnina brez kože, morske ribe, rdeče meso brez vidne maščobe. Pustni mesni izdelki, kjer se vidi struktura mesa.

Panirano meso in ribe, mesni izdelki (salame, hrenovke, …), perutnina s kožo, meso z vidno maščobo in zarebrnice.

Maščobe in olja

(≤ 6 – 8 čajnih žličk na dan)

Rastlinska olja, ki jih uporabljate v kombinaciji oziroma izmenično: repično, oljčno, sončnično, sojino, koruzno ali druga kvalitetna 100 % rastlinska olja, margarine brez trans maščobnih kislin, semena in oreščki.

Mast, maslo, trde margarine, mastni solatni prelivi, kokosovo mleko in krema.

Ustrezna izbira živil za znižanje LDL holesterola in trigliceridov

HVALA!

[email protected]

mailto:[email protected]



Documents

Vedenjski dejavniki tveganja PREHRANA-Cirila... · Vedenjski dejavniki tveganja PREHRANA Center za krepitev zdravja in obvladovanje kroničnih bolezni Oddelek za kronične bolezni