115.10.2014 št. 20/2014

18. oktober 2014

➤ Poročanje AJPES o izplačanih plačah in regresu v javnem sektorju

20. oktober 2014

➤ Izplačilo plač in oddaja REK-1 obrazca na DURS➤ Obrazec EMBALAŽA - OBR - obračun okoljske dajatve

zaradi nastajanja odpadne embalaže za obdobje julij do september 2013

➤ Poročanje Banki Slovenije (obrazci BST, DVP, KRD, SN-T)➤ Rekapitulacijsko poročilo ter obračun DDV

24. oktober 2014

➤ Večstranski pobot - obvezni in prostovoljni (neobvezni)

30. oktober 2014

➤ Obračun in plačilo DDV➤ Plačilo okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne

embalaže za obdobje julij do september 2014➤ Poročanje neobdavčenih izplačil, za katerega ni bilo

poročanja ob izplačilu, na REK obrazcu➤ Poročilo za storitve in blago po 76. a členu ZDDV-1➤ Poročanje o izplačanih plačah in regresu (Pravne

osebe - zasebni in javni sektor)➤ Poročanje Banki Slovenije - obrazec SKV

Pozdravljeni!

Minimalna plača, najnižja možna plača, ki jo lahko prejme delavec za delo s polnim delovnim časom. V kolikor je obračunana plača delavca nižja od minimalne plače, se delavcu obračuna še dodatek do minimalne plače. Delavec lahko praviloma prejme nižjo plačo od minimalne le v primeru odsotnosti z dela. Te naštete trditve naj bi bile splošno znane vendar se v praksi vseeno še vedno pojavljajo določene dileme. Mi smo jih uspeš-

no rešili in jih predstavljamo v tokratnem drugem prispevku.

V podjetju imajo kombi za potrebe razvoza izdelkov in hkrati nabavo surovin. Vožnje so večinoma lokalnega značaja. Ali je potrebno za vsak prevožen km napisati potni nalog?

Kako pa je z odpovedjo honorarja neke fizične osebe v korist druge pravne osebe? Ali se lahko fizična oseba odpove bruto ali neto honorarju?

Razlogov več kot dovolj, da nikar ne spreglejte tokratne izdaje vestnika.

Prijetno branje vam želim!

Simona SteleVerlag Dashöfer, založba d.o.o

20/2014 15.10.2014, Ljubljana

KOLEDAR OBVEZNOSTI

PLAČE in KADRIVESTNIK ZA RAČUNOVODJE, KI OBRAČUNAVAJO PLAČE

IN VODJE KADROVSKIH ODDELKOV Z VPRAŠANJI IN ODGOVORI

Strokovna založbaekonomske

pravne in tehnične literatureISSN: 1854-0821

Preostale obveznosti za mesec oktober 2014

15.oktober 2014

➤ Intrastat - Statistika blagovne menjave med državami članicami EU za september 2014

➤ Obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost za zasebnike

➤ Obračun in plačilo prispevkov za direktorje - obrazec OPSVL

➤ Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti - 305. člen ZDavP-2 zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo po normiranih stroških - dohodki fizičnih oseb

Preostale obveznosti za mesec oktober 2014

Nadomestilo plačeBonitete Pravilno izpolnjen potni nalogOdpoved honorarja fizične osebe v korist druge pravne osebePoročilo o izplačilu kilometrine

VSEBINA

stran

stranstranstran stranstran

1

22-44-5

5-6

6

Koledar obveznosti

Vprašanja – Odgovori

2 15.10.2014 št. 20/2014

Nadomestilo plačeMinimalna plača, najnižja možna plača, ki jo lahko prejme delavec za delo s polnim delovnim časom. V kolikor je obračunana

plača delavca nižja od minimalne plače, se delavcu obračuna še dodatek do minimalne plače. Delavec lahko praviloma prejme nižjo plačo od minimalne le v primeru odsotnosti z dela. Zanima nas naslednja situacija: Osnovna plača delavca je minimalna plača, delavec je bil na bolniški 15 dni, to je 120ur, delovnih ur je 160 v času, ko je delal 40 ur, je imel nadure in tudi dodatek za uspešnost, njegova obračunana bruto pla- ča je višja od minimalne. Računalniški program nam od 120 ur bolniške izračuna razliko do minimalne plače. Smatramo, da to ni pravilno, saj bruto plača delavca presega minimalno plačo. Razumemo, da se razlika do minimalne plače obračuna takrat, ko bruto plača ne dosega minimalne plače?

V 137. členu Zakona o delovnih razmerjih v 6. odstavku določa, da v kolikor delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile,

je upravičen do plačila plače, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.

V 7. odstavku je navedeno, da delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

Ker je v praksi prihajalo do različnih tolmačenj ter neja-snosti, kako se obračuna osnova za nadomestilo plače, je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih v celoti spremenjen 7. odstavek, ki go-vori o načinu izračuna osnove za izračun nadomestila plače. Kot osnovo za izračun nadomestila plače se tako še vedno ohranja povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. Če delavec v za-dnjih treh mesecih ni delal (najpogosteje zaradi bolezni) je osnova za izračun nadomestila plače enaka osnovi

na podlagi katere je delodajalec obračunal nadomesti-lo plače v zadnjih treh mesecih. Takšen primer bo, ko bo delavec po zaključku bolniške koristil letni dopust. V tem primeru bo osnova za obračun nadomestila plače zara-di odsotnosti, zaradi bolezni, kot tudi kasnejše odsotnosti zaradi koriščenja letnega dopusta enaka. V praksi pa so pogosto tudi primeri, ko delavec v zadnjih treh mesecih ni prejel izplačila (na tem mestu namenoma uporabljam besedo izplačilo, ki zajema tako plačo (za opravljano delo) kot tudi nadomestilo plače) pa je osnova za izra-čun višine nadomestila plače osnovna plača delavca, ki je dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi. Takšen primer lahko nastane, ko delavec še ni zaposlen tri mesece, pa nastopi primer, ko je upravičen do nadomestila pla-če, kot tudi v primeru koriščenja starševskega dopusta (polna odsotnost z dela), nastopi primer, ko je delavec upravičen do nadomestila plače, pri čemer od vrnitve na delo še niso minili trije meseci.

V 9. odstavku pa določa, da je delodajalec dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ni delal.

Torej, če bo delavcu obračunano nadomestilo za 120 ur nižje od minimalne plače, mu je potrebno obračunati prispevke do minimalne plače, medtem ko delavec prejme nadomestilo v višini kot mu pripada. Ne glede na to, da bo preostali čas delal preko polnega delovnega časa in mu bo iz tega razloga mesečna plača presegla znesek minimalne plače, je za čas ko bruto plača ni presegla višine minimalne plače, potrebno plačati prispevke do minimalne plače iz razloga iz 9. odstavka 137. člena ZDR-1.

Polonca Bezlaj, mag. poslovnih ved.

BoniteteAli šteje za boniteto (zavezano poroča-nju z REK obrazcem) nezgodno zavarova-nje komercialistov na službeni poti, če je

polico sklenilo podjetje (zavarovalec = podjetje), zavarovanci pa so zaposleni komercialisti? Vrsta za-varovanja: Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini.

➤ Če se šteje za boniteto, kako obračunati (prispevki ...)?

➤ V katera polja obrazcev REK in iREK se vpiše?

➤ Kdaj se poroča na DURS in pod katero vrsto dohodka?

VPRAŠANJA – ODGOVORI

315.10.2014 št. 20/2014

Kot boste razbrali iz spodnjega splošnega pojasnila o bonitetah, se zavarovalne premije (tudi podobna plačila), če so sklenjene v korist delavca in plačane v breme delodajalca, praviloma obravnavajo kot boniteta. Izjema so zavarovanja, katera mora delodajalec za delavce skleniti v skladu z zakonom (na primer plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona).

Bonitete se v zbirni in individualni REK obrazec vpisujejo v skladu s Prilogo 1 pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu. V nadaljevanju opisujem le vpis bonitete za zavarovalne premije pri dohodku iz delovnega razmerja v primerih, ko ni kakšnih posebnosti (detaširani delavci, delavci, ki prejemajo nadomestila kot so starševsko nadomestilo, …).

Boniteta se vpisuje v polja 101 (Plača in nadomestilo plače), 108 (Bonitete) in 301 (Osnova za prispevke) zbirnega REK obrazca, posredno pa vpliva tudi na osnovo za izračun davčnega odtegljaja in sam davčni odtegljaj. V individualnem REK obrazcu se šifra bonitete (1102) vpisuje v polje A051, njena vrednost pa v polje A052. Prav tako se boniteta s šifro P04 vpisuje tudi v polje A061, njena vrednost pa v polje A062. Bonitete v obliki zavarovalnih premij se posebej vpisujejo tudi v polje B16.

Splošno o bonitetah

1. Kaj se šteje kot boniteta?

V skladu z 39. členom Zakona o dohodnini se kot bo-niteta šteje vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali nje-govemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo. Za zaposlitev se šteje vsako odvisno pogodbeno razmerje (delovno in drugo pogodbeno razmerje). Bonitete, ki jih delodajalec zago-tavlja delojemalcu, vključujejo zlasti:

1. uporabo osebnega vozila za privatne namene,

2. nastanitev,

3. posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne,

4. popust pri prodaji blaga in storitev (razen če je popust pod enakimi pogoji dostopen tudi vsem strankam),

5. izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana,

6. zavarovalne premije in podobna plačila (zavaroval-ne pogodbe sklenjene v korist delojemalca, če so premije plačane v breme delodajalca, premije za kolektivno zavarovanje odgovornosti članov uprave in nadzornih svetov v breme delodajalca, ipd.),

7. darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu,

8. pravico delojemalcev do nakupa delnic.

2. Kaj se ne šteje kot boniteta?

Za boniteto se skladno s tretjim odstavkom 39. člena ZDoh-2 ne štejejo:

1. ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zago-tavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti regresirana prehrana med delom, uporaba pro-storov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznova-njih in drugi podobni primeri,

2. plačila delodajalca za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delojemalcev, ki je v zvezi s poslovanjem delodajalca,

3. plačila delodajalca za zdravstvene preglede deloje-malcev, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na pod-lagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu,

4. plačila delodajalca za cepljenje delojemalcev, ki jih je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, opredeljena v izjavi o varnosti z oceno tveganja delovnega mesta,

5. plačila delodajalca za zavarovanje delojemalcev za nesreče pri delu, ki ga je delodajalec dolžan zagotoviti na podlagi zakona,

6. uporaba parkirnega prostora in računalniške ter telekomunikacijske opreme, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu.

Darilo otroku delojemalca, do otrokove starosti 15 let, v mesecu decembru, se ne všteva v davčno osnovo delojemalca, če vrednost darila ne presega 42 EUR. Če navedeni pogoji niso izpolnjeni (kumulativno), se vrednost darila v celoti všteva v davčno osnovo delojemalca.

Bonitete, ki jih delodajalec delojemalcu v delovnem raz-merju ne zagotavlja redno ali pogosto, se ne vključujejo v davčno osnovo delojemalca, če vrednost vseh bonitet v mesecu ne presega 13 EUR. Če vrednost bonitet v me-secu presega 13 EUR, se obdavči celoten znesek.

4 15.10.2014 št. 20/2014

3. Kako ovrednotiti boniteto?

Bonitete praviloma niso izplačane v denarju, temveč so zagotovljene s strani delodajalca v naravi in je zato ključnega pomena njihovo vrednotenje. Znesek bonitete se določa na podlagi primerljive tržne cene, če pa te ni mogoče določiti, se določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete, razen če ZDoh-2 v 43. členu za posamezno boniteto ne določa drugače. Vrednost bonitete se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem te bonitete.

3.1 Vrednotenja uporabe vozila v zasebne namene

Če delodajalec zagotovi delojemalcu osebno motorno vozilo za privatne namene, se ne glede na dejansko uporabo vozila za privatne namene in ne glede na način pridobitve vozila (nakup, najem, ipd.), v davčno osnovo delojemalca všteva 1,5 % nabavne vrednosti vozila mesečno, za vsak začeti koledarski mesec uporabe vozila. Nabavna vrednost vozila, ki se upošteva pri izračunu davčne osnove, se v drugem, tretjem in četrtem letu vsako leto zniža za 15 %, v petem, šestem, sedmem in osmem letu se vsako leto zniža še za 10 %, v vseh naslednjih letih je enaka 10 % nabavne vrednosti. V primeru operativnega najema vozila se v davčno osnovo všteva nabavna vrednost vozila izkazana pri lastniku vozila, torej najemodajalcu . Davčna osnova se zmanjša za 50 %, če delojemalec mesečno prevozi manj kot 500 km v privatne namene (pomembno je vodenje ustreznih evidenc). Če delodajalec zagotovi gorivo tudi za privatno uporabo vozila, se davčna osnova mesečno poveča za 25 %.

3.2 Nastanitev

Če delodajalec delojemalcu zagotovi nastanitev (s plačilom ali brez plačila najemnine), se vrednost bonitete določi v višini tržne vrednosti ali v višini stroškov delodajalca. Če naveden način vrednotenja ni mogoč, se vrednost bonitete določi mesečno v višini 0,6 % tržne vrednosti premoženja, s katerim se zagotavlja nastanitev delojemalca, na dan obračuna bonitete. Pri tem ni pomembno ali je delodajalec lastnik nepremičnine.

3.3 Nakup delnic

Če delodajalec delojemalcu zagotovi pravico do naku- pa oziroma pridobitve delnic po znižani vrednosti ali pravico do pridobitve drugega premoženja, se boniteta ugotavlja na dan, ko je pravica izvršena oziroma na dan, ko je delojemalec pridobil delnice ali kako drugo vrsto premoženja. Če delojemalec odsvoji pravico do nakupa delnic ali do pridobitve drugega premoženja, se boniteta ugotavlja na dan odsvojitve navedene pravice.

3.4 Posojilo

Če delodajalec delojemalcu zagotovi posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne, se boniteta določi na podlagi tržne obrestne mere, ki je določena v Pravilniku o priznani obrestni meri.

4. Obdavčitev bonitete

Akontacijo dohodnine plačnik davka izračuna in od-tegne v obračunu davčnega odtegljaja (REK obrazcu) praviloma ob izplačilu dohodka iz zaposlitve (dohodek iz delovnega razmerja in dohodek iz drugega pogod-benega razmerja).

Bonitete, ki izhajajo iz delovnega razmerja, se davčno obravnavajo enako kot dohodki iz delovnega razmer-ja. Od bonitete se obračunajo vsi prispevki za socialno varnost in akontacija dohodnine, sama boniteta pa se seveda ne izplača . Prispevki delojemalca od bonitete znižujejo osnovo za akontacijo dohodnine in tudi neto plačilo delojemalcu. Bonitete, ki izhajajo iz drugega pogodbenega razmerja, se davčno obravnavajo enako kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja.

5. Pravilo brutenja

Če zavezanec ne prejema drugega dohodka iz zaposli-tve, od katerega bi se odtegnila akontacija dohodnine, se pri obračunu zneska bonitete uporabi pravilo brute-nja dohodka v naravi, ki je predpisano v 9. odstavku 16. člena ZDoh-2. Dohodek, prejet v naravi, se poveča s koeficientom davčnega odtegljaja ob kumulativnem izpolnjevanju pogojev:

➤ skladno z ZDoh-2 in ZDavP-2 obstaja obveznost ob-računa, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja od tega dohodka in

➤ ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju pri izplačevalcu dohodka v naravi, ali ta ni zadosten, da bi se od tega dohodka lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj od dohodka v naravi.

Luka Godnič, mag. posl. ved, preizkušeni računovodjaOpomba: Odgovor je bil pripravljen marca 2014.

Pravilno izpolnjen potni nalogV podjetju imamo kamionet, kombi za potrebe razvoza naših izdelkov in hkrati nabavo surovin. Vožnje so večinoma lokal-

nega značaja. Ali je potrebno za vsak prevožen km napisati potni nalog?

515.10.2014 št. 20/2014

Čeprav se vozilo res uporablja le za poslovne potrebe, je le-to potrebno za vsak prevožen kilometer tudi listninsko dokazati. V kolikor tega ne morete dokazati, bi davčni organ zaključil, da se vozilo uporablja v zasebne namene, kar privede do davčnih posledic.

Kot določa 77. člen Zakona o davčnem po-stopku bi v primeru davčnega pregleda svoje trditve, da se vozilo uporablja le v poslovne

namene praviloma morali dokazati s pisno dokumenta-cijo, poslovnimi knjigami ter evidencami. Dokazilo, da je bila službena pot dejansko opravljena, je potni nalog. Po razlagi SRS 21 velja nalog za izvajanje dejanja zno-traj podjetja, ki ima pomožno naravo in usmerja h kon-troli pravne veljavnosti knjigovodske listine. Potni nalog je knjigovodska listina, ki služi za evidentiranje poslovnega dogodka - službene poti in stroškov povezanih z njo. Opra-vlja tri funkcije, in sicer kot nalog za izvajanje, obračun stroškov ter nalog za knjiženje. Bistveno je, da izpolnjuje pogoje, ki izhajajo iz SRS 21, kar pomeni da mora vsebo-vati določene elemente in mora biti verodostojen.

Knjigovodska listina je praviloma v posebni obliki sesta-vljen in s podpisi potrjen zapis o poslovnem dogodku kot podlaga za vnašanje knjigovodskih podatkov v poslov-ne knjige in kontroliranje poslovnega dogodka, ki ga iz-pričuje. Knjigovodske listine morajo izkazovati poslovne dogodke verodostojno in pošteno.

Listina je verodostojna, če lahko strokovna oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na njeni podlagi popolnoma jasno in brez kakršnihkoli dvomov spozna naravo in obseg poslovnega dogodka.

Ker pa niti davčna zakonodaja niti SRS oblike potnega naloga ne predpisujejo, ga lahko prilagodite na način, da bo izpolnjevanje za vas čim bolj enostavno (pogoj verodostojnosti). Ampak po naših izkušnjah potni nalog ni verodostojen, če niso vpisani vsaj sledeči podatki:

➤ zaporedno številko in datum potnega naloga,➤ napotitev na službeno pot – odredbodajalec

(pooblaščena oseba) napoti zaposlenega na službeno pot (podpis),

➤ naziv vaše družbe, ➤ ime in priimek voznika, ➤ glavne podatke o začetku, smeri in koncu vožnje

(točna relacija poti)➤ namen službene poti – npr. točna navedba kam je

vaš zaposleni odšel npr. prevzem surovine xy ,…➤ datum in uro odhoda in prihoda (še posebej, če

vozilo uporablja več uporabnikov) – pomembno tudi za primer morebitnih prometnih nesreč ali kazni,

➤ registrsko označbo vozila, ➤ stanje kilometrskega števca ob začetku in koncu

vožnje,

➤ število prevoženih kilometrov (ker je ta podatek mogoče izračunati, ga ni potrebno evidentirati za vsako posamezno relacijo, smiselno pa je, da se podatek evidentira konec posameznega dneva ali vsaj tedensko),

➤ podpis predlagatelja (voznika) in odredbodajalca (pooblaščena oseba) na obračunu potnih stroškov,

➤ podatek, ali je obračunana dnevnica ali ne, in višina dnevnice (če evidenca o uporabi vozil služi tudi za obračun ostalih povračil stroškov potovanja).

Smiselno bi bilo, da si napotitev na službeno pot (lahko je tudi za daljše obdobje) in potni nalog pripraviti na način, ki bo najbolj poenostavil vodenje evidence prevoženih kilometrov in posledično dokazovanja, da se vozilo res uporablja le v poslovne namene (da so vsi kilometri prevoženi v službene namene).

V primerih, ko službeno vozilo uporablja več zaposlenih, je evidenco smiselno vzdrževati tudi zaradi posebnih primerov npr. odgovornost družbe v primeru prometnih prekrškov in nesreč (kdo je bil uporabnik vozila v času, ko je bil storjen prekršek, dokazovanju ali je zaposleni službeno vozilo uporabljal upravičeno ali ne).

Če bi davčni inšpektor presodil, da se službeno vozilo ne uporablja le v službene namene, bi bilo potrebo uporabniku vozila obračunavati boniteto oz. bi stroški imeli značaj priva-tne rabe (davčno nepriznani odhodki). Boniteta je dohodek iz delovnega razmerja od katerega se obračuna in pla-ča akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost.

Marja Podrižnik,Taxgroup davčno svetovanje d.o.o.

Opomba: Odgovor je bil pripravljen v začetku leta 2014.

Odpoved honorarja fizične osebe v korist druge pravne

osebeZanima nas vaše mnenje glede odpovedi honorarja neke fizične osebe v korist druge pravne osebe. Ali se lahko fizična oseba

odpove bruto ali neto honorarju? Naše mnenje je, da se lahko odpove neto honorarju.

Da se fizična oseba lahko odpove dohodku (honorarju), je najprej potrebno, da dohodek sploh pridobi oz. da sploh pridobi pravico do razpolaganja s takim dohod-kom. Tako določa 5. odstavek 15. člena Zakona o doho-dnini (v nadaljevanju ZDoh-2): »Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi.«

6 15.10.2014 št. 20/2014

Obdavčitev z dohodnino praviloma res nastane šele v tre-nutku, ko je izkazan denarni tok – torej ko se dohodek osebi dejansko izplača oz. ko se ji da na razpolago. Tako namreč določa 3. odstavek 15. čelna ZDoh-2: »Za dohodek po tem zakonu se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet.«

Vendar pa obstajajo tudi nekatere izjeme od tega splošnega pravila. Tako na primer 5. odstavek 16. člena ZDoh-2 določa: »Če je pravica do dohodka prenesena na drugo osebo, se šteje, da je prejemnik tega dohodka oseba, ki je navedeno pravico prenesla, razen če je hkrati opravljen tudi neomejen in nepreklicen prenos premoženja, ki je vir dohodka iz navedenega premoženja, na drugo osebo, če ni s tem zakonom drugače določeno.«

Tipičen primer dohodka, ki zapade pod zgornjo določbo, je prihodek od najemnine za nepremičnino, ki je v solastnini dveh oseb. Ne glede na to, kateri od oseb bo najemnik dejansko plačal denar od najemnine, se bo polovica najemnine štela kot dohodek prvega solastnika in polovica najemnine kot dohodek drugega solastnika, pa čeprav ta drugi solastnik denarja morda nikoli sploh ne bo prejel.

Temu pa se je mogoče izogniti le na način, da en solastnik svoj delež na nepremičnini prenese na drugega solastnika, ki bo s tem postal edini lastnik.

Vaša ideja, da bi fizična oseba prenesla dohodek (ho-norar) na drugo osebo, je z obligacijskopravnega vidika okvalificirana kot nakazilo ali »asignacija« (glejte 1035). člen Obligacijskega zakonika). Z nakazilom (asignacijo) pooblašča ena oseba, nakazovalec (asignant), drugo osebo, nakazanca (asignata), da na njen račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asigna-tarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev.

Ker je v vašem primeru prenesena le pravica do dohodka, ne pa tudi premoženje, ki je vir takega dohodka, izjeme po 5. odstavku 16. lena ZDoh-2 ne bo mogoče uporabiti, posledično pa bo potrebno upoštevati splošna pravila ZDoh-2. Strinjam se torej z vašim mišljenjem, da se lahko neka oseba v korist druge osebe odpove le neto honorarju in ne svojemu bruto dohodku. Slednji s bo namreč v vsakem primeru všteval v dohodninsko osnovo prve osebe.

Rezultat tega, da se oseba odpove honorarju v korist neke druge osebe, je za prvo osebo torej identičen, kot če bi ta oseba najprej sama prejela dohodek (ki se bo v bruto znesku všteval v njeno dohodninsko osnovo), nato pa bi neto znesek sama izplačala naprej drugi osebi (npr. kot darilo).

Dodatno pa je potrebno upoštevati še vidik končnega prejemnika dohodka. Predvsem način, kako bo tak odhodek obdavčen pri prejemniku. Ker navajate, da bo končni prejemnik pravna oseba, menim, da bo tak dohodek okvalificiran kot »drug dohodek«, ki bo povečeval davčno osnovo pravne osebe. Od slednje pa je praviloma potrebno plačati 17% davek od dohodkov pravnih oseb.

Ivan Kranjec, univ.dipl.pravnik

Poročilo o izplačilu kilometrineDelavcu smo naknadno izplačali kilometrino. Zanima nas, kateri obrazec moramo oddati na e-davke in s katero šifro, da poročamo o izplačilu kilometrine?

Ker se povračilo stroškov kilometrine ne/ni izplačalo hkrati s plačo, se predložijo individualni podatki iz obračuna davčnih odtegljajev. Na zbirnem REK-1 obrazcu se izpolni le podatke o izplačevalcu, številu prejemnikov dohodka in označi vrsto dohodka 1190 Dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo. V tem primeru lahko o dohodku poročate enkrat mesečno, skupno za vse dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, najkasneje zadnji dan meseca, v katerem so bili izplačani.

Če gre za kilometrino, kot povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, se povračilo stroškov vpisuje v polje A05. Če pa gre za kilometrino, kot povračilo stroškov prevoza na službeni poti, se povračilo stroškov vpisuje v polje B06 (stroški službeni poti). Oba primera pa sta odgovorjena pod predpostavko, da gre za povračila, ki so v skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.

Marja Podrižnik,Taxgroup davčno svetovanje d.o.o.

Izdaja založba VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o., Dunajska cesta 21, 1000 Ljubljana. tel.št.: 01/434 55 90, faks.št.: 01/434 55 94, email: info@dashofer.si/ www.dashofer.si/ Copyright © 2004–2014 by DASHÖFER HOLDING, Ltd. & VERLAG DASHÖFER, založba d.o.o./ Odgovorna urednica: Simona Stele, dipl.ekon./ Stavek in tisk: Grafika Kodre s.p./ Izhaja: vsaka 2 tedna/ Cena: 132 EUR predplačilo letno + DDV, poštnina in stroški pakiranja/ Predplačilo za vestnik velja za obdobje 6 ali 12 mesecev od datuma vašega naročila. Naročilo za naslednje obdobje ni potrebno podaljšati, ker se podaljša samodejno za naslednjih 12 mesecev. Naročnino na vestnik je mogoče odjaviti samo pisno, najpozneje 6 tednov pred potekom letnega predplačila./ Vestnik lahko naročite na naslovu redakcije./ Vestnik in vsi prispevki ter ilustracije so zaščiteni z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah. Njihova uporaba je brez dovoljenja založbe – z izjemo po zakonu dovoljenih primerov – prepovedana. Brez predhodnega pisnega dovoljenja založbe je prepovedana reprodukcija vestnika in njegovih delov v kakršnikoli obliki (tisk, fotokopiranje, elektronske ali druge reprodukcijske oblike) in tudi shranjevanje, predelava ali širjenje z uporabo elektronskih off-line ali on-line sistemov./ Za točnost prispevkov odgovarjajo avtorji./ Redakcija posreduje odgovore na vprašanja naročnikov./ Odgovore na vprašanja naročnikov pošiljamo v 4 tednih./ Nekateri odgovori bodo objavljeni v naslednjih izdajah vestnika.

PLAČE IN KADRI – Vestnik za računovodje, ki obračunavajo plače in vodje kadrovskih oddelkov z vprašanji in odgovori