Upload
others
View
9
Download
1
Embed Size (px)
Citation preview
1
PREDLOG ZA AKREDITACIJO
Visokošolskega zavoda: Študijskega programa:
Prva akreditacija
Akreditacija preoblikovanja
Podaljšanje akreditacije
Prva akreditacija
Akreditacija spremembe
Podaljšanje akreditacije
Ime visokošolskega zavoda in sedež: Ime študijskega programa:
Univerza v Mariboru
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Fakulteta za strojništvo
Smetanova ulica 17 2000 Maribor
univerzitetni študijski program 1. stopnje MEHATRONIKA
A. SPLOŠNI PODATKI O ZAVODU 1. Vrsta visokošolskega zavoda:
univerza članica univerze samostojni visokošolski zavod
število sodelujočih zavodov je 2. 2. Izpis sklepa / sklepov visokošolskega zavoda:
Utemeljitev: Prva akreditacija: ‐ Senat FERI: 5. 10. 2006 ‐ Senat FS: 10. 10. 2006 Senat FERI in FS sprejmeta predlagani prvostopenjski univerzitetni študijski program Mehatronika. Predlog študijskega programa posredujemo Senatu Univerze v Mariboru v nadaljnji postopek za akreditacijo.
‐ Senat UM: 27. 10. 2006 Senat UM daje soglasje k vlogi za akreditacijo novega univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje »Mehatronika« FERI in FS ter sklep posreduje Svetu RS za visoko šolstvo v nadaljnjo obravnavo.
‐ Svet RS za visoko šolstvo: 8. 12. 2006 Svet RS za visoko šolstvo daje soglasje k izvajanju novega 3‐letnega univerzitetnega študijskega programa I. stopnje Mehatronika Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru:
2
‐ Študijski program spada na Isced področje (52) – tehnika. Strokovni naslov po končanem študijskem programu je diplomirani inženir / diplomirana inženirka mehatronike (UN), okrajšava pa dipl. inž. meh. (UN).
…. Podaljšanje akreditacije: ‐ Senat FERI: 26. 10. 2012, ‐ Senat FS: 6. 11. 2012. ‐ Senat UM: 18. 12. 2012
3. Podatki o vlagatelju:
Zastopnik (ime in priimek, funkcija)
red. prof. dr. Zdravko Kačič, rektor
Zavod, organizacija Univerza v Mariboru
Ulica in hišna številka Slomškov trg 15
Poštna številka in pošta 2000 Maribor
Telefon / Faks 02 23 55 280 / 02 23 55 211
Elektronski naslov [email protected]
4. Podatki o članici oziroma organizacijski enoti univerze v primeru akreditacije
študijskega programa:
Zastopnik (ime in priimek, funkcija)
red. prof. dr. Gorazd Štumberger, dekan FERI red. prof. dr. Bojan Dolšak, dekan FS
Zavod, organizacija Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Fakulteta za strojništvo
Ulica in hišna številka Koroška cesta 46 Smetanova ulica 17
Poštna številka in pošta 2000 Maribor
Telefon 02 220 70 00 ‐ FERI 02 220 75 00 ‐ FS
Elektronski naslov [email protected], [email protected]
5. Podatki o lokalni skupnosti, podjetju, ustanovah in drugih sodelujočih pri ustanavljanju
zavoda:
Zastopnik (ime in priimek, funkcija)
Zavod, organizacija
Ulica in hišna številka
Poštna številka in pošta
Telefon
3
Elektronski naslov
6. Podatki o ustanovitelju/ustanoviteljih (V primeru, ko gre za javni zavod, je ustanovitelj
Republika Slovenija.):
Zastopnik (ime in priimek, funkcija)
Zavod, organizacija Republika Slovenija
Ulica in hišna številka
Poštna številka in pošta
Telefon
Elektronski naslov
B. PODROČJA PRESOJE
1. Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost zavoda so jasno določeni in javno
objavljeni. da ne a) Iz poslanstva in vizije visokošolskega zavoda so jasno razvidni izobraževalni, znanstveni,
raziskovalni, umetniški oziroma strokovni cilji. da ne b) Strategija visokošolskega zavoda vsebuje načrt in načine za uresničevanje oblikovanih
ciljev. da ne c) Načrtovana je notranja organiziranost zavoda; ta je pregledna, jasno opredeljene so
pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja. da ne
Utemeljitev: Poslanstvo, vizija, cilji, strateška usmeritev in organiziranost Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ‐ FERhttp://feri.um.si/o‐nas/poslanstvo‐in‐vizija/ http://feri.um.si/o‐nas/strategija‐in‐vrednote/ http://feri.um.si/o‐nas/organiziranost‐in‐organi/ in Fakultete za strojništvo – FS http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=25, http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=726, http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=6, izhajajo iz poslanstva, vizije, strategije in ciljev Univerze v Mariboru ‐ UM http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=6183, http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=37, http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=3543, ki je usklajena z Nacionalnim programom visokega šolstva. Strateška usmerjenost se prilagaja v skladu z dokumenti fakultet ter Univerze. Delovati želimo na način, da dosežemo celostno dopolnjevanje izobraževanja na vseh nivojih z rezultati lastnih in tujih znanstvenih raziskav ter s smernicami razvoja družbe, ki vodijo v
4
ekonomsko učinkovito, vendar do narave in ljudi odgovorno, trajnostno naravnano gospodarsko aktivnost. Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Fakulteta za strojništvo sta znanstveno‐izobraževalni instituciji z izraženim regionalnim, nacionalnim in mednarodnim pomenom. Regionalnost se odraža v tesni povezanosti z industrijo Štajerske, Koroške in Prekmurja, kjer se zaposluje pretežni del diplomantov dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov. Nacionalnega pomena so predvsem inštituti kot sestavni deli FERI in FS, ki opravljajo prenos temeljnih in aplikativnih znanj v celoten prostor Republike Slovenije. Mednarodni pomen izkazujeta fakulteti z vpetostjo v mednarodne raziskovalne tokove s številnimi mednarodnimi projekti, izmenjavo študentov in profesorjev, objavami v uglednih znanstvenih revijah, nastopih na mednarodnih konferencah in organizacijo le‐teh. Uresničevanje svojega poslanstva dosegata FERI in FS na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni predvsem s spremljanjem razvoja matičnih znanstvenih disciplin v svetovnem merilu, z ustvarjanjem lastnega novega znanja in s prenosom novih spoznanj v pedagoški proces in domače okolje. Temeljne naloge svojega poslanstva uresničujeta FERI in FS na naslednje načine:
s kakovostnim pedagoškim delom in izobraževanjem kadrov, ki so sposobni odgovorno
opravljati zahtevne naloge v državni upravi, gospodarstvu in industriji, hkrati pa so
primerljivi z istovrstnimi kadri v državah EU in v svetu,
z mednarodno primerljivo raziskovalno dejavnostjo za potrebe znanosti kot
univerzalne kategorije,
z razvojno‐aplikativnimi raziskavami za potrebe gospodarstva, industrije in države,
z uvajanjem najvišjih normativov kakovosti pri svojem delu,
s prizadevanji, da s svojo dejavnostjo prispeva k rasti narodnega bogastva Republike
Slovenije,
s prizadevanji, da s svojo dejavnostjo prispeva k varstvu okolja in blaginji človeštva.
FERI izvaja v okviru Univerze v Mariboru izobraževanje visokošolskih kadrov in znanstveno‐
raziskovalno dejavnost na področjih elektrotehnike (avtomatike in robotike, elektronike in
močnostne elektrotehnike – elektroenergetike), gospodarskega inženirstva na področju
elektrotehnike, informatike in tehnologij komuniciranja, medijsko‐komunikacijskih ved,
mehatronike, računalništva in informacijskih tehnologij ter telekomunikacij.
FS izvaja v okviru Univerze v Mariboru izobraževanje visokošolskih kadrov in znanstveno‐
raziskovalnih dejavnosti na področjih strojništva, tehniškega varstva okolja, tekstilstva,
gospodarskega inženirstva, oblikovanja in mehatronike.
Vizija in strateške usmeritve FERI in FS vključujejo sprejeta razvojna izhodišča Univerze v
Mariboru. Posebej moramo upoštevati čas in prostor, v katerem živimo. Doživljamo bliskovit
razvoj tehnologij in informacijske družbe, intenzivno se vključujemo v evropski univerzitetni
prostor, družbene potrebe po tehnično izobraženih strokovnjakih se povečujejo. Vse to
vpliva in bo še v večji meri vplivalo na delovanje obeh fakultet. Fakulteti, njuni organi in
vodstva se zavedajo svoje družbene odgovornosti, zato skrbijo za stalni razvoj na
pedagoškem, raziskovalnem in organizacijskem področju. Delovali bomo tako, da bomo na
kakovostni ravni znanstveno‐raziskovalnega in pedagoškega dela vsak trenutek primerljivi s
5
sorodnimi ustanovami v Evropi in svetu. To bomo dosegali z dvigovanjem kakovosti
študijskega procesa, ki ga bomo nadgradili z novimi znanji, do katerih bomo prišli s
kakovostnim znanstveno‐raziskovalnim delom.
Osnova za dvig kakovosti bo tudi v prihodnje evalvacija in samoevalvacija na vseh področjih
delovanja FERI in FS. Pri tem bomo posebno pozornost posvetili vključevanju novih znanj in
sodobnih didaktičnih metod, sprotnemu spremljanju študija z analizami prehodnosti med
posameznimi letniki, skrajšanju študija, analizam študentskih anket, povečanju mobilnosti
študentov, raziskovalcev in profesorjev ter gostujočih profesorjev in rezultatom
raziskovalnega dela vseh pedagoških delavcev in raziskovalcev.
Za dosego navedenih ciljev so najpomembnejši zadovoljni in sposobni sodelavci na
pedagoškem in znanstveno‐raziskovalnem področju, kakor tudi v vseh spremljevalnih
službah. Z merjenjem in analiziranjem njihovega zadovoljstva in vpeljevanjem priporočil iz
anket bomo nadaljevali. Na senatih, komisijah, akademskih zborih in zborih vseh zaposlenih
na FERI in FS bomo obravnavali postavljene cilje in dejansko opravljeno delo.
Organiziranost FERI in FS je pregledna. Pristojnosti, naloge in dolžnosti vodstva, vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja so jasno opredeljeni. Opredeljene so v Splošnem aktu o organiziranosti in sistemizaciji univerze in članic, ki je dostopen na povezavah s spremembami in dopolnitvami: http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=3543, http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=2812, http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=6145, http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=6264. Sistemizacija je dosegljiva na: http://sistemizacija.uni‐mb.si/docs/indeks.php. Vključevanje študentov v organe upravljanja izhaja iz Zakona o visokem šolstvu in Statuta UM (http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=1150). Študenti sodelujejo v vseh organih UM tako, da imajo v njih najmanj eno petino voljenih posameznikov študentov.
2. Navedite študijski/e program/e:
Vrsta študijskega programa
Stopnja študijskega programa
Ime študijskega programa
univerzitetni študijski program
1. stopnja MEHATRONIKA
a) Opredelitev področij študijskih programov po klasifikaciji KLASIUS:
Ime programa: MEHATRONIKA
Opredelitev študijskega programa po KLASIUS‐SRV:
6
ožja skupina vrst – raven:
‐ Šesta raven: Visokošolsko izobraževanje prve stopnje in podobno izobraževanje ………… 1 6
podrobna skupina vrst – vrsta:
‐ Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja) …………………… 1 6 2 0 4
Utemeljitev: Študijski program MEHATRONIKA je univerzitetni visokošolski študijski program prve stopnje.
Opredelitev študijskega programa po KLASIUS‐P: ožje področje
Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo …………………………………… 0 7
podrobno področje Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno tehnika, proizvodne
tehnologije in gradbeništvo………………………………………………………………………… 0 7 8
nacionalno‐specifično področje Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno tehnika, proizvodne
tehnologije in gradbeništvo …………………………………….……………………………… 0 7 8 8
Utemeljitev: Študijski program MEHATRONIKA izobražuje prvo stopenjske inženirje na področju mehatronike, ki spada na širše področje Tehnika.
b) Opredelitev študijskih področij po klasifikaciji ISCED:
(14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev
(21) umetnost (22) humanistične vede (31) družbene vede (32) novinarstvo in informiranje (34) poslovne in upravne vede (38) pravo (42) vede o živi naravi (44) vede o neživi naravi (46) matematika in statistika (48) računalništvo
(52) tehniške vede (54) proizvodne tehnologije (58) arhitektura in gradbeništvo (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (64) veterinarstvo (72) zdravstvo (76) socialno delo (81) osebne storitve (84) transportne storitve (85) varstvo okolja (86) varnost
Utemeljitev: Dodiplomski univerzitetni študijski program 1. stopnje MEHATRONIKA sodi po ISCED klasifikaciji v področje (52) Tehniške vede. Osnova študijskega programa je prepletanje tehnično‐inženirskih znanj s področja strojništva, elektrotehnike, elektronike in informatike.
3. Znanstvene discipline po klasifikaciji Frascati:
naravoslovno‐matematične vede družboslovne vede
7
tehniške vede medicinske vede biotehniške vede
humanistične vede druge vede
Utemeljitev: Študijski program MEHATRONIKA izobražuje prvo stopenjske inženirje na področju mehatronike, ki spada na širše področje tehniških ved.
4. Umetniške discipline:
Utemeljitev: Nimamo umetniških disciplin.
B.1 VPETOST V OKOLJE
5. Vloga zavoda in predvidenih učinkov je opredeljena v ožjem in širšem okolju v:
gospodarskem razvoju, da ne
družbenem razvoju, da ne
kulturnem razvoju. da ne
Utemeljitev: Obe fakulteti, predlagateljici skupnega dodiplomskega študijskega programa Mehatronika: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Fakulteta za strojništvo, članici iste Univerze v Mariboru, sta v vsej svoji zgodovini zagotavljali skladnost študijskih programov, ki sta jih izvajali, s primerljivimi študijskimi programi v Evropi. Tako sta obe nazadnje sredi devetdesetih let prenovili osemsemestrska študija elektrotehnike in strojništva na devetsemestrska študij, ki je bil primerljiv zlasti s študijskimi programi univerz v srednji Evropi, to pa je med drugim omogočilo našim diplomantom tudi pridobitev naslova Euro inženir. Prav tako je bilo pomemben del razvoja znanstvenih in pedagoških sposobnosti visokošolskih učiteljev spodbujanje njihovega dela v mednarodno pomembnih inštitucijah, tako univerzah kot tudi inštitutih, v tujini, zlasti v zahodni Evropi in ZDA. Obe fakulteti sta tako dobro pripravljeni dočakali začetek prenove študijskih programov v Sloveniji in sta z aktivnostmi prenove začeli že leta 2003. Pri pripravi študijskega programa Mehatronika sta se obe fakulteti v mesecu juniju 2005 pridružili skupini tehniških fakultet, ki delujejo v Republiki Sloveniji, in z njimi osnovali mrežo za bolonjski študij, ki je uspešno prijavila projekt ESS_VS‐05‐28 z naslovom Razvoj študijskih programov za mrežo fakultet v okviru tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva. Mreža je nudila odličen forum za razvoj strukturno primerljivih študijskih programov, kar bo omogočilo enostavnejše pogoje prehoda med različnimi tehniškimi študiji v Sloveniji. Proces prenove študijskih programov je v letu 2006 privedel do dokončanja mnogih študijskih programov obeh fakultet na treh programih (1. stopnja VS, 1. stopnja UN in 2. stopnja MAG) študija, med drugim tudi interdisciplinarnega univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Mehatronika. Snovalci pričujočega študijskega programa smo prepričani, da slovensko gospodarstvo nujno potrebuje profil strokovnjaka mehatronike z izobrazbeno 1. stopnjo. To utemeljujemo z zgledi iz sveta, kjer so se pojavili prvi študijski programi mehatronike na univerzah na Japonskem po letu 1972. Desetletje kasneje so študijski programi mehatronika že uveljavljeni v ZDA, po letu
8
1990 pa v Zahodni Evropi. Prvi študij mehatronike v Sloveniji sega v leto 1997, ko smo ga uvedli na Univerzi v Mariboru kot skupno smer na FS in FERI znotraj programov Strojništvo in Elektrotehnika. Razvoj študijskih programov po svetu gre v korak z razvojno stopnjo gospodarstva, ko v pretežno strojniške izdelke začno dodajati vedno več elektronske in računalniške tehnologije: CNC stroji, roboti, fotokopirni stroji, moderni avtomobili, video kamere… Slovenija, še posebej regija Severovzhodne Slovenije, je po šoku tranzicije v zadnjem desetletju 20. stoletja spet začela dohajati najrazvitejše države sveta, predvsem na področju strojegradnje in avtomobilske industrije dosegamo zavidljivo raven znanja. Tako kot v razvitem svetu pred desetletjem ali dvema se je tudi pri nas pojavila potreba po širše razgledanem strokovnjaku mehatroniku, ki bo sposoben gojiti in razvijati interdisciplinarna znanja Mehatronike v slovenskem podjetju sedanjosti in prihodnosti. Mehatronika je dejansko združitev specialnih znanj strojništva, avtomatike, računalništva in informatike z namenom doseči več dodane vrednosti izdelku, ob večji kakovosti in nižji ceni tega izdelka. Prav tako si moderne proizvodnje brez mehatronskih postrojenj (avtomatizirane obdelovalne ali robotske linije) ne znamo več predstavljati in seveda ob teh postrojenjih množico inžinirjev, ki jih razvijajo, načrtujejo, vzdržujejo, uporabljajo in izdelujejo. Menimo, da bi bil razvoj najpomembnejše gospodarske panoge v Sloveniji (kovinsko‐predelovalna industrija) ustavljen, če ne bomo našemu gospodarstvu ponudili kakovosten kader s področja mehatronike. Tendence razvoja v tej smeri se že kažejo, saj dandanes slovenske srednje šole vpišejo v svoje programe približno enako število dijakov strojništva, elektrotehnike in mehatronike. Izjemen skok priljubljenosti študija mehatronike se opazi na višjih strokovnih šolah Mehatronike v Ptuju, Celju in Velenju, kjer na leto vpišejo nekaj sto rednih in izrednih študentov. Gotovo ti študenti višje šole Mehatronike potrebujejo možnost nadaljevanja študija na UN 1. stopnji. Fakulteti se zavedata pomena kulturne vpetosti za razvoj posameznika in družbe.Na UM FERI že dvanajst let zapored organiziramo Dan FERI, ki ga popestri mešani pevski zbor fakultete. V objektih UM FERI pripravljamo fotografske razstave. Tako zaposleni kot študenti fakultete sodelujejo v organizaciji Maribor 2012 – evropska prestolnica kulture. So‐izvajamo dva aplikativna in en ciljni raziskovalni projekt na teme Likovna umetnost v prostoru mesta Maribor, Konvergenca medijev in kulturna transformacija bralcev, Pomen digitalnih tehnologij za razvoj slovenske AV produkcije v luči strategije Evropa 2020.
6. Izobraževalna dejavnost odraža zaposlitvene potrebe
gospodarstva, da ne
Utemeljitev:
Univerzitetni študijski program Mehatronika je zasnovan na potrebah gospodarstva oz. slovenske industrije. Diplomantom daje široke in kakovostne kompetence, zato imajo dobre možnosti za zaposlovanje v najrazličnejših delovnih organizacijah. Poleg svoje temeljne usposobljenosti za inženirska delovna mesta s širšega področja mehatronike imajo dovolj široka teoretična znanja, da se lahko zaposlijo na različnih področjih gospodarstva, ki so kakorkoli povezane s stroko elektrotehnike ali strojništva bodisi tudi izven nje. Pridobljene kompetence jim omogočajo tudi prevzemanje vodstvenih funkcij v malih, srednjih in večjih podjetjih in družbah. Diplomanti pa se zaposljujejo tudi v raziskovalnih inštitutih, v
9
osnovnošolskem, srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju, državni upravi ali pa kot ustanovitelji v lastnih podjetjih. Večina diplomantov univerzitetnega študijskega programa Mehatronika svoj študij nadaljuje na študijskih programih 2. stopnje smeri Mehatronika, Elektrotehnika ali Strojništvo. Analiza zbranih podatkov je pokazala, da se 35,35 % vseh anketiranih na svojem delovnem mestu v celoti ukvarja s strokovnim področjem, za katerega so se izobraževali, 29,3 % pretežno in 21 % pa se jih ukvarja vsaj delno. Prav tako je 96,52 % diplomantov navedlo, da so dobili dovolj temeljnih znanj za svoje nadaljnje delo, 59,56 % pa, da so dobili tudi dovolj strokovnih znanj. Število prostih delovnih mest iz evidence Zavoda za zaposlovanje po letih kaže, da potrebe po izobraženih tehniških kadrih naraščajo. Lani so se v primerjavi z letom 2010 povečale kar za petino. Razpisanih je bilo 4.326 prostih delovnih mest, leto prej pa 3.570.
negospodarstva da ne
Utemeljitev: FERI in FS svoje diplomante izobražujeta tako, da pridobijo strokovna znanja in veščine, pomembne tudi za negospodarski sektor. Široka paleta znanj na posameznih področjih študijskih programov omogoča diplomantom neposredno zaposlitev tudi v negospodarskem sektorju. Diplomanti se zaposlujejo tako v javni upravi kot v ostalem javnem sektorju na področju razvojno‐raziskovalne dejavnosti, izobraževanja ali na drugih strokovnih funkcijah v negospodarstvu (zavodi, agencije, inštituti, …). V negospodarstvu se zaposli približno 15 % naših diplomantov.
7. Zavod ima sklenjene dogovore o praktičnem usposabljanju predvidenega števila
vpisanih študentov. (Obvezno za vse študijske programe, ki vključujejo praktično izobraževanje.) da ne
Utemeljitev: Študijski program Mehatronika na 1. bolonjski stopnji ne predvideva praktičnega usposabljanja ampak projektno delo študentov v laboratorijih Fakultete za strojništvo in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v obsegu 24 ECTS oziroma 13,33 % obsega študijskega programa.
B.2 DELOVANJE ZAVODA
8. Zavod izkazuje opredeljene načine in oblike povezanosti študijskih programov z
znanstvenim da ne
raziskovalnim, da ne
umetniškim, da ne
strokovnim da ne
10
delom nosilcev predmetov.
Utemeljitev: V okviru Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru deluje 8 programskih skupin; sodelavci, vpeti v izvajanje študijskih programov FERI, so večinoma člani ene od 8 programskih skupin in sicer: P2‐0028 (C) Mehatronski sistemi http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6128 P2‐0041 (C) Računalniški sistemi, metodologije in inteligentne storitve http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6131 P2‐0057 (C) Informacijski sistemi http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6135 P2‐0065 (C) Telematika http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6137 P2‐0069 (C) Napredne metode interakcij v telekomunikacijah http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6138 P2‐0114 (C) Aplikativna elektromagnetika http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6152 P2‐0115 (C) Vodenje elektromehanskih sistemov http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6153 P2‐0368 (C) Optični senzorji in napredni interaktivni vmesniki http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6209 Znanstveni, raziskovalni in strokovni projekti, ki niso zajeti v SICRIS in so se ali se izvajajo na fakulteti v obdobju 2006‐2012: EU projekti FP 7 (5 projektov)EU projekti FP 6 (3 projekti), EUREKA (2 projekta), Bilateralni projekti (68 projektov), SEE_South East Europe (1 projekt), SEE ERA NET+ (2 projekta), MANUNET ERA NET (1 projekt), ICT (1 projekt), Leonardo da Vinci (16 projektov), SI‐AT (4 projekti), SI‐HU (1 projekt), MED (1 projekt), ESA (1 projekt), Tematska omrežja COST (4 projekti), Tempus (9 projektov),
11
E‐storitve in E‐vsebine (3 projekti), Kompetenčni centri (4 centri, 5 projektov). Podatki o tekočih in zaključenih projektih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so dosegljivi na http://feri.um.si/raziskovanje/ . FERI sodeluje z naslednjimi slovenskimi podjetji pri skupnih projektih: Dat‐Con, d. o. o., Polzela Domel, d. o. o., Železniki Dravske elektrarne Maribor, d. o.o ., Maribor Elektro‐Slovenija, d. o. o., Ljubljana Geoin, d. o. o., Maribor Gorenje, d. d., Velenje Hidria Rotomatika, d. o. o., Spodnja Idrija HSE, d. o. o., Ljubljana Igea, d. o. o., Ljubljana Indramat elektromotorji, d. o. o., Škofja Loka Inova IT, Maribor Iskra Avtoelektrika, d. d., Šempeter pri Gorici Iskra‐Releji, d. d., Makole Kolektor ETRA, d. o. o., Ljubljana Kolektor Group, Idrija Kolektor SINABIT, d. o. o., Radomlje Optacore, d. o. o., Ljubljana RC IKT, Kranj Varstroj Tovarna varilne in rezalne opreme, d. d., Lendava Xlab, d. o. o., Ljubljana. Izsledki znanstveno raziskovalnega dela na FERI in FS se vključujejo v študijske programe s prenavljanjem učnih vsebin predmetov, s prenavljanjem praktičnega dela v laboratorijih in s širitvijo znanja pedagoškega osebja, kar dviguje kakovost izvedbe pedagoškega procesa. Študenti v okviru diplomske naloge lahko uporabljajo sodobno raziskovalno opremo, ki je bila nabavljena za raziskovalne potrebe. Če je le mogoče, se teme seminarskih nalog in projektov navezujejo na obstoječo raziskovalno delo. Študenje v okviru projektov 1, 2 in 3 aktivno sodelujejo pri delu in so tako deležni najnovejših znanj, kot temelj relevantnih temeljnih, aplikativnih in strokovnih raziskav kot vsebine dela v laboratorijih FS in FERI.
Delež učnih vsebin v študijskih programih neposredno temelji na doseženem:
znanstvenem, da ne
raziskovalnem, da ne
umetniškem da ne delu nosilcev predmetov.
Utemeljitev:
12
Nosilci študijskih predmetov razvijajo vsebine na osnovi v svetu uveljavljenih temeljnih znanj na posameznem strokovnem področju, obenem pa v tistih segmentih, ki se navezujejo na njihovo znanstveno in raziskovalno delo, študijske vsebine nadgrajujejo z lastnimi spoznanji. Glede na to, da lastna spoznanja predstavljajo osnovo za znanstvene članke in monografije, ki so v procesu objavljanja recenzirane s strani vodilnih svetovnih ekspertov na posameznem področju, lahko trdimo, da je nadgrajevanje študijskih vsebin z lastnimi znanstvenimi spoznanji verificirano na najvišjem možnem nivoju, s tem pa je zagotovljena tudi kakovost vsebine študijskih enot. V okviru FERI na UM deluje 8 programskih skupin; sodelavci, vpeti v izvajanje študijskih programov FERI, so večinoma člani ene od 8 programskih skupin, in sicer: P2‐0028 (C)Mehatronski sistemi http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6128 P2‐0041 (C)Računalniški sistemi, metodologije in inteligentne storitve http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6131 P2‐0057 (C)Informacijski sistemi http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6135 P2‐0065 (C)Telematika http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6137 P2‐0069 (C)Napredne metode interakcij v telekomunikacijah http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6138 P2‐0114 (C)Aplikativna elektromagnetika http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6152 P2‐0115 (C)Vodenje elektromehanskih sistemov http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6153 P2‐0368 (C)Optični senzorji in napredni interaktivni vmesniki http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6209 Znanstveni, raziskovalni in strokovni projekti, ki niso zajeti v SICRIS in so se ali se izvajajo na fakulteti v obdobju 2006‐2012: EU projekti FP 7 (5 projektov) EU projekti FP 6 (3 projekti) EUREKA (2 projekta) Bilateralni projekti (68 projektov) SEE_South East Europe (1 projekt) SEE ERA NET+ (2 projekta) MANUNET ERA NET (1 projekt) ICT (1 projekt) Leonardo da Vinci (16 projektov)
13
SI‐AT (4 projekti) SI‐HU (1 projekt) MED (1 projekt) ESA (1 projekt) Tematska omrežja COST (4 projekti) Tempus (9 projektov) E‐storitve in E‐vsebine (3 projekti) Kompetenčni centri (4 centri, 5 projektov) Podatki o tekočih in zaključenih projektih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so dosegljivi na http://feri.um.si/raziskovanje/ . FERI sodeluje z naslednjimi slovenskimi podjetji pri skupnih projektih: Dat‐Con, d.o.o., Polzela Domel, d.o.o., Železniki Dravske elektrarne Maribor, d.o.o., Maribor Elektro – Slovenija, d.o.o., Ljubljana Geoin, d.o.o., Maribor Gorenje, d.d., Velenje Hidria Rotomatika, d.o.o., Spodnja Idrija HSE,d.o.o., Ljubljana Igea, d.o.o., Ljubljana Indramat elektromotorji, d.o.o., Škofja Loka Inova IT, Maribor Iskra Avtoelektrika, d.d., Šempeter pri Gorici Iskra‐Releji, d.d., Makole Kolektor ETRA, d.o.o., Ljubljana Kolektor Group, Idrija Kolektor SINABIT, d.o.o., Radomlje Optacore, d.o.o., Ljubljana RC IKT, Kranj Varstroj Tovarna varilne in rezalne opreme, d.d., Lendava Xlab, d.o.o., Ljubljana FERI in FS nadaljujeta z uspešnim prenašanjem rezultatov znanstveno raziskovalnega dela v izvedbo posameznih študijskih enot, predvsem povezanih s področjem mehanike in tehnološkimi temelji elektrotenike oz. strojništva. Osnovo prenosa tvorijo izsledki poglobljenih teoretičnih, eksperimentalnih in numeričnih raziskav na področju mehanike trdnin, snovanja, kovinskih in nekovinskih materialov, energetske tehnike, proizvodne tehnike, procesne in okoljske tehnike, recenzirani in objavljeni v najpomembnejših znanstvenih revijah oz. izdani v obliki znanstvenih monografij. Študenti imajo možnost sodelovanja v določenih segmentih raziskovalnih projektov, kjer se neposredno srečajo z znanstvenim pristopom k reševanju problemov. Pomembno je poudariti tudi povezanost študijskega procesa s strokovnim delom, predvsem pri izvajanju študijskih enot v posameznih študijskih smereh oz. pri izvedbi izbirnih študijskih vsebin. Povezanost s strokovnim delom je značilna tako za tematike, povezane z lastnim delom v laboratorijih fakultete, kot s strokovnim delom v okviru izvajanja strokovnih projektov za industrijo. Študentom je omogočeno tudi intenzivno delo na študentskih
14
strokovnih projektih, ki se v veliki meri navezujejo na izvajanje študijskega programa. Takšen primer je razvoj študentskega dirkalnika Formula S, kjer se prepletajo izvedbe številnih strokovnih predmetov in samostojno razvojno delo študentov. FS Znanstvena dela: Raziskovalci Fakultete za strojništvo sodelujejo v 9 (devetih) raziskovalnih programih in 4 (štirih) temeljnih raziskovalnih projektih. Raziskovalna dela: Kot nosilci oz. kot pridružena raziskovalna organizacija sodelujejo raziskovalci v 18 (osemnajstih) aplikativnih projektih. Strokovna dela: na področju strokovno‐raziskovalnega dela imamo podpisanih 29 pogodb za direktno povezavo s podjetji. Koordinatorji CEEPUS mrež: PL‐0007: Geometrical Product Specification; RO‐0013: Teaching and Research of Environment Oriented Technologies in Manufacturing; SI‐0206: Applications of Rapid manufacturing in Biomechanical Fields; RO‐0202: e‐Learning Systems in Production Engineering; RS‐0065: Intelligent Automation for Competitive Advantage Vsebine študijskega programa mehatronika vključujejo splošna znanja naravoslovja in elektrotehnike, strojništva ter računalništva in specialna znanja. Študijske vsebine nižjih letnikov se v glavnem osredotočajo na splošna znanja, zato je delež znanstveno raziskovalnih dosežkov nosilcev v vsebinah manjši in ga ocenjujemo na 5 %. Predmeti višjih letnikov še posebej pa izbirni, so namenjeni specialnim znanjem, zato je vključenost znanstveno raziskovalnih dosežkov v njihovih vsebinah večja in znaša okrog 30 %. Podobno velja za diplomsko delo. Splošna usmeritev fakultet pa je čim večja povezanost pedagoškega dela z znanstveno raziskovalnim, zato vključujejo nosilci svoje znanstvene in raziskovalne dosežke v vsebine v maksimalni možni meri. FERI sodeluje z naslednjimi slovenskimi visokošolskimi zavodi: članicami Univerze v Mariboru, Univerzo v Ljubljani in njenimi članicami – največ s Fakulteto za elektrotehniko ter Fakulteto za računalništvo in informatiko, Inštitutom za matematiko in fiziko, Univerzo na Primorskem in njenimi članicami, Fakulteto za informacijske študije v Novem mestu, sodeluje z Višješolskimi zavodi (npr. Višja strokovna šola Ptuj, Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor), z inštituti in drugimi organizacijami: Inštitut Jožef Stefan, Znanstveno raziskovalni center SAZU, Zavod Maribor 2012 (EPK), Društvo študentov invalidov Slovenije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Metrel d.d., ICEM‐TC, Trojina zavod za uporabno slovenistiko, 4S d.o.o., Javna agencija za raziskovalno dejavnost.
11. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja)
znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s slovenskimi:
visokošolskimi zavodi, da ne
inštituti, da ne
drugimi organizacijami, da ne
podjetji, da ne
strokovnimi združenji. da ne
15
12. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja)
znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s tujimi:
visokošolskimi zavodi, da ne
inštituti, da ne
drugimi organizacijami, da ne
podjetji, da ne
strokovnimi združenji. da ne
Utemeljitev: Sodelovanje Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko FERI ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje na področju izobraževalne dejavnosti s skoraj stotimi visokošolskimi institucijami oz. univerzami 23 držav Evrope: Avstrija ‐ University of Klagenfurt, FH Kufstein Tirol ‐ Fachhochschule Kärnten, Upper Austria University of Applied Sciences Hagenberg, Vienna University of Technology, Johannes Kepler University (JKU) Linz, (Institute for System Software) Belgija ‐ Haute École de la Province de Liége "Rennequin SUALEM", Katholieke Universiteit Leuven Bolgarija ‐ Bulgarian Academy of Science, Paisii Hilendarski Plovdiv University, (Faculty of Mathematics and Informatics) Češka ‐ University of Defence, University of West Bohemia Danska ‐ Aalborg University, (Institute of Energy Technology) University of Southern Denmark Estonija ‐ University of Tartu Finska ‐ University of Jyväskylä, University of Lapland, Rovaniemi University of Applied Sciences, Seinäjoki University of Applied Scienceces, Tampere University of Technology – Pori, Tampere Polytecnic ‐ University of Applied Sciences, University of Vaasa Francija ‐ Université d'Artois, Université d´Avignon et des Pays de Vaucluse, Université des Sciences et Technologies de Lille, Institut National des Sciences Appliquées de Lyon, Université de Droit, d'Économie et des Sciences d'Aix‐Marseille, Universite Henri Poincare Nancy 1, Universite Nancy 2, École Centrale de Nantes, Université de Reims Champagne‐Ardenne, EPF École d'Ingénieurs Grčija ‐ Technological Education Institution (TEI) of Chalkida Hrvaška ‐ Međimurje University of Applied Sciences in Čakovec, University of Zagreb Italija ‐ Free University of Bozen‐Bolzano, Universitá Degli Studi di Cassino, Universita Degli Studi di Salerno, Universitá degli Studi di Trieste Latvija‐ Kaunas University of Technology Madžarska ‐ University of Pannonia, Eötvös Loránd University, (Faculty of Informatics, Department of Programming Languages andCompilers), University of Szeged, (Institute of Informatics) Nemčija ‐ Rheinisch‐Westfälische Technische Hochschule Aachen, Otto‐Friedrich‐Universität Bamberg, Technische Universität Braunschweig, University of Cottbus, Technische Universität Ilmenau, Universität Gesamthochschule Paderborn Norveška ‐ University of Bergen Poljska ‐ Czestochowa University of Technology , Gdansk University of Technology, Maria Curie Sklodowska University, Poznan University of Technology
16
Portugalska ‐ Universidade do Minho, Instituto Politécnico de Bragança, Universidade do Algarve Faro, Universidade de Madeira, Instituto Politecnico de Lisboa (IPL), Instituto Politecnico do Porto Romunija ‐ Universitatea "1 Decembrie 1918" Alba Iulia, Universitatea de Vest din Timisoara, »Babes Bolayai« University of Cluj‐Napoca, (Faculty of Mathematics and Informatics) Slovaška ‐ University of Technology in Bratislava, Ekonomicka univerzita v Bratislave, Univerzita Pavla Jozefa Safarika v Košiciach, Technical University of Košice, (Department of Computers and Informatics), Constantine The Philosopher University in Nitra, (Faculty of Natural Sciences), János Selye University in Komárno, (Department of Informatics, Pedagogical Faculty) Srbija ‐ Polytechnical Engineering College, Subotica, (Department of Mathematics and Computation Science), University of Novi Sad, (Department of Mathematics and Informatics, Faculty of Science) Španija ‐ Universitat Politécnica de Catalunya (CITM), Universitat Politécnica de Catalunya (FIB), Universitat Politécnica de Catalunya (ETSEIAT), Universitat Politécnica de Catalunya (ETSEIB), Universitat Politécnica de Catalunya (ETSETB), Universitat Politécnica de Catalunya (EUETIB), Universidad del Pais Vasco/Euskal Herriko Unibertsitatea, Universidad de Jaen, Universiad de Las Palmas de Gran Canaria, Universidad de Leon, Complutense University of Madrid, Universidad de Oviedo, Universidad Pontifica de Salamanca, Universidad de Salamanca, Universidad de Cantabria, Universitat Rovira i Virgili, Universidad de La Laguna, Universidad Politecnica de Valencia, Universidad de Valladolid, Universidad de Vigo Švedska ‐ Blekinge Tekniska Högskola, Linneaeus University Turčija ‐ Gazi University Ankara, Pamukkale Universitesi, Eskisehir Osmangazi Universitesi, Istanbul Ticaret Universitesi, Sabanci University Istanbul Na raziskovalnem področju (bilateralni, komunitarni projekti idr.) fakulteta sodeluje ali je sodelovala z:ETH Zürich, Švica Research Studios ‐ Studio iSPACE, Salzburg, Avstrija University of Sarajevo, Faculty of Electrical Engineering, Bosna in Hercegovina Univerza v Tuzli Fakulteta za elektrotehniko, Bosna in Hercegovina University of Cyprus, Computer Science Department, Nicosia, Ciper Constantintos Pattichis University of Cyprus, Department of Computer Science, Ciper University of West Bohemia, Češka Czech Technical Universiy in Prague, Češka Faculty of Information Technology University Mediterranean, Podgorica, Črna Gora Tampere University of Technology‐Pori, Finska Université Paris‐Est, Laboratoire d'Informatique, Marne‐la‐Vallée, Francija UTT, Technical University, Troyes, Francija Université D'Avignon, Francija Aristotelova univerza v Solunu, Grčija Geocultural Park Of East Aegean “PYTHAGORAS”, Grčija University of Zagreb, Hrvaška University of Bolzano‐Bozen, Italija Politehnika v Torinu, Italija College of Computer Science and Engineering, Dalian Nationalities University, Kitajska Budapest Tech Polytechnical Institutions, Madžarska
17
Budapest University of Technology and Economics, Madžarska Eötvös Loránd University, Faculty of Informatics, Madžarska University Ss. Cyril and Methodius, Makedonija University of Minho, Portugalska Univerza v Lizboni, Portugalska Universidade da Madeira, Portugalska Technical University of Cluj‐Napoca, Romunija Lomonosov Moscow State University, Rusija Fakulta elektrotechniky a informatiky TUKE, Košice, Slovaška Prirodno matematički fakultet, Novi Sad, Srbija Mašinski fakultet, Beograd, Srbija Ege University International Computer Institute, Ege, Izmir, Turčija Gazi University, Faculty of Communication, Emek Ankara, Turčija Staffordshire University, Faculty of Computing, Engineering and Technology, Velika Britanija University of Alabama at Birmingham, ZDA School of Information Sciences, University of Pittsburgh, ZDA Saint Louis University, ZDA Fachhochschule Kärnten, Avstrija Fachhochschulstudiengänge Burgenland Ges. m.b.h, Avstrija Graz Technical University, Avstrija Vienna University of Technology, Avstrija Universiteit Antwerpen, Nizozemska Vysoke učeni technicke v Brne, Češka Brno University of Technology, Češka National Technical University of Athens, Grčija University of Akureyri, Islandija Seconda Universitá di Napoli Facoltá di Psicologia, Italija University Transylvania Brasov, Romunija The Faculty of Mathematics, Physics and Informatics of Comenius University of Bratislava, Slovaška Faculty of Organizational Sciences, Srbija Imperial College London, Velika Britanija Surrey Satellite Technology Ltd, Velika Britanija – ESA (European Space Agency) FERI je uspešno zaključila projekte z inštituti/podjetji/…: The Finnish Association of the Deaf, Finska Alexander Technological Educational Institute of Thessaloniki, Grčija Industrial Systems Institute, Grčija University of Limerick Optical Fibre Sensors Research Centre, Irska Daimler Chrysler, Nemčija Gesellschaft für Pädagogik und Information e.v., Nemčija Institut für Bildung und Medien der Gesellschaft für Pädagogik und Information e.v., Nemčija Instituto de Historia, CCHS, Španija. FERI sodeluje z naslednjimi slovenskimi visokošolskimi zavodi, inštituti, organizacijami in podjetji: Inštitut Jožef Stefan,Znanstveno‐raziskovalni center SAZU drugimi fakultetami
18
Univerze v Mariboru, Univerzo v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteto za računalništvo in informatiko, Fakulteto za strojništvo, Univerzo na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije,Fakulteto za informacijske študije. Sodelovanje Fakultete za strojništvo Fakulteta za strojništvo sodeluje z vsemi javnimi univerzami v Sloveniji, Univerzo v Ljubljani in Univerzo na Primorskem, kot tudi z Univerzo v Novi Gorici. Sodelovanje se na pedagoškem področju izraža v izmenjavi predavateljev, sodelovanju v komisijah za oceno in zagovor doktorskih nalog in sodelovanju v postopkih priprave in akreditacije študijskih programov. Prav tako je intenzivno sodelovanje v raziskovalnih in programskih skupinah, ki izvajajo nacionalni program raziskav. Tukaj je še posebej pomembno sodelovanje s slovenskimi inštituti, kjer je težišče na znanstveno‐raziskovalnem sodelovanju. Poseben poudarek je na povezavah, ki zagotavljajo interdisciplinarnost raziskav, npr. povezavah z Inštitutom Jožefa Stefana in Kemijskim inštitutom. Sodelujemo z Uradom za meroslovje RS, z Inštitutom za standardizacijo, s Tehnološko agencijo Slovenije, Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost, Javno agencijo RS za energijo, z resornimi ministrstvi; ter s Slovensko in Evropsko tehnološko platformo. Na področju strokovnega sodelovanja ima fakulteta sklenjene številne razvojno‐raziskovalne pogodbe z najprodornejšimi slovenskimi podjetji, kar omogoča prenos znanja in tehnologij med fakulteto in gospodarstvom. V okviru tega sodelovanja poteka razvoj novih postopkov, tehnologij in izdelkov, ki ključno prispevajo v gospodarskemu razvoju. Sodelovanje s podjetji je utečeno tudi s prijavo skupnih projektov ARRS na vsakoletne razpise, in tudi s prijavo raziskovalcev preko Agencije za tehnološki razvoj v projektu usposabljanja za pridobitev doktorata znanosti (TIA ‐ Mladi raziskovalci iz gospodarstva), kar omogoča neposreden prenos znanja v gospodarstvo. Na področju sodelovanja s strokovnimi združenji je fakulteta aktivna v povezavi z Društvom inženirjev Maribor, kjer je značilnost sodelovanja izvedba številnih strokovnih seminarjev in izobraževanj, Zvezo strojnih inženirjev Slovenije, Inženirsko zvezo Slovenije, v mednarodnem merilu pa sodeluje z evropsko inženirsko zvezo FEANI. Na mednarodnem področju je težišče povezav (skupno šestinšestdeset) predvsem v sodelovanju s tujimi univerzami in raziskovalnimi inštituti. Povezave so vzpostavljene z večino evropskih držav, izstopajo predvsem Nemčija in Avstrija, Velika Britanija, Nizozemska, Poljska in države na območju nekdanje Jugoslavije. Od ostalih je pomembno sodelovanje še z ZDA in Japonsko. Podpisane pogodbe, sporazumi o sodelovanju:
Memurandum of understanding between Faculty of mechanical enginnering and
Faculty of mechanical enginnering University of Belgrade,
Agreement for Academic Cooperation and exchange between Faculty of
mechanical enginnering and Shinsu University Japan,
Bilateral agreement between Faculty of mechanical enginnering and Kaunas
University of technology,
19
Agreement of cooperation University of Maribor, Faculty of mechanical
enginnering and University of Banja Luka,
Cooperation agreement between University of Maribor, Faculty of mechanical
enginnering and J.J.Strossmayer University Osijek, Strojarski fakultet u Slavonskom
Brodu,
Sporazum o saradnji Univerzitet u Beogradu – Tehnološko‐Metalurški fakultet i
Univerzitet u Mariboru‐Mašinski fakultet,
Sporazum o saradnji Univerzitet u Beogradu – Stomatološki fakultet i Univerzitet u
Mariboru‐Mašinski fakultet,
Agreement on Academic Cooperation between Faculty of mechanical enginnering
and University Cyril and Methodius of Skopje, Faculty of mechanical engineering
Macedonia,
Partership Statement between Faculty of mechanical enginnering and Faculty of
Technical Sciences, Department of Industrial Engineering and Management, Novi
Sad Serbia,
Cooperation between Faculty of mechanical enginnering and Faculty of mechanical
enginnering, Kragujevac Serbia,
Cooperation between Faculty of mechanical enginnering and Faculty of mechanical
enginnering, Prishtina Kosovo.
Aktivno sodelovanje z naslednjimi tujimi institucijami: Eindhoven University of Technology; Fraunhofer Institut für Systemtechnik und Innovationsforshung Karlsruhe; Hogeschool Gent; Imperial College London, Institute for CIM systems; Institute for Project Management and Innovations, University of Bremen;Leeds Business School UK; Manchester Metropolian Business School, Manchester University; Mašinski fakultet Niš; Montanuniversität Leoben; National Bureau of Standards and Technology – Metrology University; Nottingham Trent University, UK; Politechnika Krakowska, Instytut Technologii Maszyn; Silesian Technical University, Sveučilište u Rjeci, Tehnički fakultet; Sveučilište u Splitu; Technical University of Budapest; Technical University of Cluj – Napoca; Technical University of Crete; Technikum Wien; Technische Universität Darmstadt; Technische Universität Dresden; Technische Universität Erlangen; Erich‐Schmid‐Institute der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, Leoben, Avstrija; Fraunhofer‐Institut für Graphische Datenverarbeitung, Darmstadt, Nemčija; GKSS Forsungzentrum Geesthacht GmbH, Nemčija; Glasgow University, Škotska, Velika Britanija; Imperial College of Science, Technology and Medicine, London, Velika Britanija; Lehrstuhl für Fördertechnik Materialfluss Logistik, TU München, Nemčija; Lehrstuhl für Maschinenelemente, Forschungsstelle für Zahnräder und Getriebebau TU München, Nemčija; Nuclear Research Institute Rež plc, Division of Integrity and Materials, Rež, Češka; Strojarski fakultet Mostar, Bosna in Hercegovina; UMIST Manchester, Velika Britanija; Universität Bayreuth, Fakultät für Angewandte Naturwissenschaften, Nemčija; Universität Erlangen‐Nürnberg, Lehrstuhl für Konstruktionstechnick Erlangen, Nemčija; Universität Erlangen‐Nürnberg, Lehrstuhl für Technische Mechanik, Erlangen, Nemčija; University of Swansea, Velika Britanija; University of Winsconsin, College of Engineering and Applied Science, Milwaukee, ZDA; Zapadočeska Univerzita, Fakulta aplikovanych ved, Plzen, Češka; Wessex Institute of Technology, UK;
20
Institut für Metallkunde und Werkstoffprüfung, Montanuniversität Leoben, Avstrija; Institut für Nichteisenmetallurgie, Montanuniversität Leoben, Avstrija; Steinbeis Transferzentrum Arge Metallguss, Aalen, Nemčija; Laboratory for materials science, Technical University Delft, Nizozemska; Institute of Solid State and Materials Research, Dresden, Nemčija; Computational Mechanics Institute, Southampton (UK); Gesellschaft für angewandte Mathematik und Mechanik (D); GKSS Geesthacht; Institution of Nuclear Engineers (UK); International Society for Boundary Elements (UK); Montan Univerität Leoben (A); Osaka University (JAP); Paul Scherrer Institut Würenlingen ‐ Villingen (CH); University College of Swansea (UK); University of Metz (F); University of Tennessee Knoxville (ZDA); Gesellschaft für angewandte Mathematik und Mechanik (D); ‐C45146; European Commission; Service CintractLenght Measurement; Training in the field of Lenght Measurement.
B.3 KADRI
13. Seznam visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev FERI
Zap. št.
Ime in priimek Naziv
Področje izvolitve Datum zadnje izvolitve
1. BOŽIDAR BRATINA asistent avtomatika in robotika 27.09.2011
2. DENIS ĐONLAGIĆ redni profesor avtomatika in robotika; 25.03.2008
3. BOJAN GERGIČ docent avtomatika in robotika; 29.10.2009
4. DUŠAN GLEICH izredni profesor avtomatika in robotika; 01.10.2010
5. MARJAN GOLOB izredni profesor avtomatika in robotika; 29.09.2012
6. VLADIMIR GRUBELNIK docent fizika; 18.12.2009
7. ALEŠ HACE izredni profesor avtomatika in robotika; 26.02.2010
8. DARKO HERCOG docent avtomatika in robotika; 26.02.2010
9. ALENKA HREN docent elektrotehnika; 27.09.2013
10. PETER KITAK docent močnostna elektrotehnika; 25.05.2012
11. MARKO MALAJNER asistent avtomatika in robotika; 06.01.2012
12. VOJKO MATKO izredni profesor avtomatika in robotika; 01.09.2012
13. FRANC MIHALIČ izredni profesor avtomatika in robotika; 31.08.2012
14. MIRO MILANOVIČ redni profesor avtomatika in robotika; 30.09.2003
15. NENAD MUŠKINJA docent elektrotehnika; 29.11.2013
16. MATEJ NJEGOVEC asistent avtomatika in robotika 1.3.2013
17. MARTIN PETRUN asistent močnostna elektrotehnika; 25.02.2011
18. SIMON PEVEC asistent avtomatika in robotika; 1.3.2013
19. PETER PLANINŠIČ izredni profesor elektrotehnika; 20.12.2013
20. BOŠTJAN POLAJŽER izredni profesor močnostna elektrotehnika; 09.07.2010
21. JOŽEF RITONJA izredni profesor močnostna elektrotehnika; 24.06.2011
22. MIRAN RODIČ docent avtomatika in robotika; 24.04.2009
23. RIKO ŠAFARIČ redni profesor avtomatika in robotika; 11.04.2006
24. SUZANA URAN docent avtomatika in robotika; 26.10.2012
FS
21
Zap. št.
Ime in priimek Naziv
Področje izvolitve Datum zadnje izvolitve
1. Anžel Ivan Red. prof. Materiali 20.3.2007
2. Belšak Aleš Docent Konstruiranje 2.7.2018
3. Biluš Ignacijo Docent Energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo
26.10.2016
4. Brezočnik Miran Red. prof. Obdelovalne tehnologije in sistemi
22.9.2011
5. Buchmeister Borut red. prof. Proizvodne tehnologije in sistemi 20.5.2014
6. Dolšak Bojan red. prof. Konstruiranje 22.9.2015
7. Drstvenšek Igor Izr. prof. Proizvodne tehnologije in sistemi 30.9.2014
8. Ficko Mirko izr. prof. Proizvodne tehnologije in sistemi 1.2.2017
9. Glodež Srečko Red. prof. Strojni elementi s tehničnim risanjem, konstruiranje in tribologija
21.3.2006
10. Gotlih Karl Izr. prof. Konstruiranje 5.5.2015
11. Gubeljak Nenad Red. prof. Mehanika;Strojni elementi, konstruiranje in tribologija (novo izvolitveno področje: Konstruiranje)
31.1.201221.10.2008
12. Harl Boštjan Docent Konstruiranje 7.2.2017
13. Hribernik Aleš Red. prof. Toplotni stroji in naprave (novo izvolitveno področje: Energetski stroji in naprave)
1.6.2011
14. Kegl Breda Red. prof. Toplotni stroji in naprave (novo izvolitveno področje: Energetski stroji in naprave)
29.9.2009
15. Kegl Marko Izr. prof. Mehanika 12.10.2016
16. Kosi‐Ulbl Irena Docent Matematika 9.3.2016
17. Leber Marjan izr. prof. Proizvodne tehnologije in sistemi 5.10.2016
18. Lovrec Darko red. prof. Proizvodne tehnologije in sistemi 26.3.2019
19. Mulej Sabina lektor Angleški jezik, Nemški jezik 25.9.2019
20. Pahole Ivan Izr. prof. Proizvodne tehnologije in sistemi 12.10.2016
21. Potočnik Nataša Lekt. dr. Angleški jezik 1.9.2017
22. Ren Zoran Red. prof. Strojni elementi, konstruiranje in tribologija (novo izvolitveno področje: Konstruiranje); Mehanika (predmet Mehanika loma)
13.12.2002
23. Špacapan Simon izr. prof. Matematika 2.10.2018
24. Ulbin Miran Izr. prof. Konstruiranje 1.12.2015
25. Zupanič Franc Red. prof. Materiali 10.4.2012
26. Župerl Uroš izr. prof. Proizvodne tehnologije in sistemi 11.1.2017
14. Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter
znanstvenih delavcev so predpisani in javni. da ne
Utemeljitev: Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja zaposlenih so predpisani z javno veljavno zakonodajo in akti Univerze v Mariboru.
22
Urejajo jih Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02, 103/07) in postopki, opredeljeni v Kadrovskem priročniku UM (Obvestila XXV‐9‐2007) http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=12523, v katerem so opredeljeni tudi postopki imenovanja in napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev. Postopki napredovanja (v plačne razrede) so predpisani in potekajo na podlagi Pravilnika o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 94/2010) – velja od 11. 12. 2010) http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=7047. Postopki izbire za zaposlitev (sklenitve pogodb o zaposlitvi) potekajo na podlagi javno objavljenih prostih delovnih mest. Na osnovi dokumentov »Kodeks ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev (http://ec.europa.eu/eracareers/pdf/kina21620b7c_si.pdf )« in »Akcijski načrt za implementacijo te strategije (http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=6685 )« je bila UM med prvimi institucijami v Evropi, ki ji je Evropska komisija priznala prizadevanja za implementacijo načel Listine in kodeksa skozi kadrovske strategije ter UM dovolila uporabo logotipa HR Excelence in research.
15. Merila za izvolitve v nazive (osnutek meril v primeru prve akreditacije) upoštevajo
minimalne standarde za izvolitev v naziv, ki jih določi agencija. da ne
Utemeljitev: Minimalne standarde za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih je določil Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na enajsti seji dne 18. novembra 2010. Skladno s temi standardi je Merila za izvolitve v nazive visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev sprejel Senat Univerze v Mariboru dne 28. 8. 2012. Merila in ostali akti o postopku izvolitve v naziv pa so objavljeni na spletnem naslovu: http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=261. Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev Univerze v Mariboru usklajena z Merili, ki jih je sprejel svet agencije so stopila v veljavo 1. 10. 2012. Obe članici sta v fazi pripravljanja zahtevnejših kriterijev za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, usklajenih z novimi Merili za izvolitve. Univerza v Mariboru je med prvimi institucijami v Evropi, ki ji je Evropska komisija priznala prizadevanja za implementacijo načel Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev ter Univerzi dovolila uporabo logotipa HR Excelence in research. Kodeks in Listina je objavljena na spletni strani UM: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=4. FERI je sprejela svoj Kodeks etike znanstveno‐raziskovalnega dela in publiciranja na FERI, objavljen je na spletni strani http://www.feri.uni-mb.si/dokument.aspx?id=713.
23
16. Vsi predvideni visokošolski učitelji in sodelavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju študijskih programov, imajo ustrezno veljavno izvolitev. da ne
Utemeljitev: FERI Struktura visokošolskih učiteljev glede na veljavno habilitacijo: ‐ redni profesorji: FERI 4 (FERI 4 redni, FERI 0 zunanjih) ‐ izredni profesorji: FERI 8 (FERI 8 rednih, FERI 0 zunanjih), ‐ docenti: FERI 11 (FERI 11 rednih, FERI 0 zunanjih), ‐ višji predavatelji: FERI 0 (FERI 0 rednih, FERI 0 zunanjih), ‐ predavatelji: FERI 0 (FERI 0 rednih, FERI 0 zunanjih). Struktura visokošolskih sodelavcev glede na veljavno habilitacijsko izvolitev: ‐ asistent z doktoratom: FERI 1 (1 redni, 0 zunanjih), ‐ asistent z magisterijem: FERI 2 (2 redna, 0 zunanjih), ‐ asistent: FERI 2 (2 redna, 0 zunanjih), ‐ učitelj veščin: FERI 0. Vsi zaposleni delavci so ustrezno habilitirani. FS Struktura izvajalcev študijskega programa glede na veljavno habilitacijo: ‐ 11 rednih profesorjev, ‐ 9 izrednih profesorjev, ‐ 4 docentov, ‐ 2 lektorja. Vsi navedeni in predvideni visokošolski učitelji in sodelavci imajo veljavne nazive, kar dokazujejo z ustreznimi odločbami o izvolitvi.
17. Visokošolski učitelji in sodelavci opravljajo tako izobraževalno kot znanstveno,
raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo. da ne
Utemeljitev: FERI: Podatki o FTE iz kadrovskega načrta v Programu dela so: ‐ skupni FTE je 317,2, ‐ 20,03 FTE (dopolnilna delovna razmerja pedagoških delavcev za znanstveno‐raziskovalno delo pri istem delodajalcu),
‐ FTE pedagoških in raziskovalnih zaposlitev je 223,2. FS:
24
Visokošolski učitelji in sodelavci so ob pedagoškem delu vključeni tudi v raziskovalno delo v okviru programskih skupin, raziskovalnih projektov, razvojnih projektov. V letu 2011 je obseg raziskovalnega dela izvajalcev študijskega programa 15,64 FTE. Vključeni so v domače in mednarodne projekte: http://www.fs.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=178, http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=8 Projekti so navedeni v točki C.2: 21.
18. Delovna obremenitev v izobraževalnem ter znanstvenem, raziskovalnem, umetniškem
oziroma strokovnem delu je določena. da ne
Utemeljitev: Delovna obremenitev v izobraževalnem, znanstvenem, raziskovalnem oz. strokovnem delu je na Univerzi v Mariboru določena s posameznimi akti: ‐ Zakon o visokem šolstvu ‐ Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM št. A5/2005‐2BB http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=2870 in vseh dopolnitvah, dostopnih na spletni povezavi http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=437 ‐ Akt o oblikah neposredne pedagoške obveznosti Univerze v Mariboru http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=2764, ‐ Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=2766 in ‐ Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev FERI http://feri.um.si/intranet/ in FS http://www.fs.uni‐mb.si/UserFiles/6/File/Merila%20za%20vrednotenje%20dela%20FS%20‐%20Senat%20UM,%2027.11.2007.pdf so bila oblikovana na podlagi Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM in predstavljajo podlago za pripravo urnika za izvedbo študijskih programov, ki dodatno omogoča pedagoškim delavcem poleg izvedbe pedagoških obveznosti tudi sodelovanje na znanstveno‐raziskovalnem področju. V skladu z Merili za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM imajo pedagoški delavci tako neposredno pedagoško obveznost, da lahko ob le tej še aktivno opravljajo raziskovalno delo, kar je tudi v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Delovna obremenitev (neposredna pedagoška obremenitev – NPO) v izobraževalnem procesu: Visokošolski učitelj: 6 ur tedensko redne NPO + 2 uri dodatne NPO. Asistent: 10 ur tedenske redne NPO + 4 ure dodatne NPO Tehniški sodelavec: 21 ur tedenske redne NPO + 4 ur dodatne NPO Lektor tujega jezika: 9 ur tedenske redne NPO + 3 ur dodatne NPO V primeru, da ima pedagoški delavec v študijskem letu manjšo NPO od redne, je razlika v obliki raziskovalnega dela. Poleg tega lahko ob polni redni NPO pedagoški delavec izvede raziskovalno delo v obsegu 340 ur.
19. Razviti sta stalna skrb in pomoč za uveljavljanje in napredovanje mladih visokošolskih
sodelavcev. da ne
25
Utemeljitev: Mentorji mladih visokošolskih sodelavcev so zadolženi za sprotno in stalno spremljanje študijskih uspehov mladih sodelavcev Predpostavljeni skrbijo za neposredno pedagoško obveznost mladih visokošolskih sodelavcev, kar je v skladu z Merili za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM. To jim omogoča aktivno izvajanje raziskovalnega dela. Pri tem jim pomagajo s svojim znanjem in izkušnjami in skrbijo za njihovo sprotno in stalno strokovno izobraževanje, zagotavljajo materialne in druge pogoje, pomagajo pri navezovanju stikov z domačimi in tujimi fakultetami in raziskovalnimi institucijami ter z gospodarstvom. Skoraj vsi mladi visokošolski sodelavci so vključeni v raziskovalne naloge, kjer se srečajo s tehnologijo raziskovanja. Sodelovanje pri raziskovalnih nalogah jim omogoča publiciranje svojih člankov, ki so potrebni za napredovanje. FERI Izobražujejo se asistenti za pridobitev doktorata znanosti. Za pridobitev doktorata znanosti na starih programih se izobražuje 18 delavcev in 40 na novih bolonjskih programih
20. Visokošolski zavod sodeluje pri izmenjavi visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter
znanstvenih delavcev:
doma, da ne
v tujini. da ne
Utemeljitev: Zaposleni na fakultetah sodelujejo kot gostujoči učitelji na tujih univerzah, v obliki sobotnega leta sodelujejo v tujih raziskovalnih ustanovah (v zadnjih letih smo imeli na FERI 2 sodelavca na sobotnem letu). Zaposleni pa sodelujejo tudi na drugih slovenskih visokošolskih zavodih (Sodelovanje pri izvedbi pedagoškega procesa na drugi univerzi je možno samo, če je sklenjena pogodba o sodelovanju med univerzama). Nekateri so dopolnilno raziskovalno zaposleni na drugih slovenskih visokošolskih zavodih. Mobilnost visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev je utečena preko programov: Leonardo da Vinci ‐ praktično usposabljanje za osebe na trgu dela Mobilnost učnega osebja z namenom izvajanja pedagoških obveznosti v tujini Mobilnost zaposlenih z namenom usposabljanja v tujini ERASMUS http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=828. FS Mobilnost sodelavcev Fakultete za strojništvo, Univerze v Mariboru 2005 – 2012: Število učnega osebja, ki so izvajali pedagoške obveznosti v tujini v okviru programa Erasmus obdobju od 2005 do 2012: 2005/06 – 3 2006/07 – 3
26
2007/08 – 3 2008/09 – 0 2009/10 – 1 2010/11 – 5 2011/12 – 3 Število zaposlenih, ki so opravili usposabljanje na visokošolski instituciji ali v podjetju v tujini (outgoing) v okviru programa Erasmus od 2007 do 2011: 2007/08 – 1 2008/09 – 1 2009/10 – 0 2010/11 – 5 2011/12 – 3 Poročilo za UM je na voljo na spletni strani: http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=25633.
FERI Vključeni smo v Erasmus mobilnosti, CEEPUS mobilnosti, gostovanje tujih visokošolskih učiteljev pri nas in naših v tujini, gostovanja na drugih slovenskih visokošolskih zavodih, mobilnosti, povezane z mednarodnimi projekti… Mobilnost med slovenskimi institucijami, zavodi, podjetji poteka z: Zavod Maribor 2012 (EPK), Društvo študentov invalidov Slovenije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Inštitut za matematiko in fiziko v Ljubljani, Metrel d.d., Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem v Mariboru, ICEM‐ TC, Trojina zavod za uporabno slovenistiko, 4S d.o.o., Javna agencija za raziskovalno dejavnost. Izmenjave pedagoških sodelavcev potekajo z institucijami, navedenimi v točki 11. Pregled mobilnosti je prikazan v spodnji tabeli: Mobilnost osebja 2005/
2006 2006/2007
2007/2008
2008/2009
2009/2010
2010/ 2011
2011/2012
Outgoing
ERASMUS – mobilnost pedagoškega osebja
10 10 14 10 18 14 8
CEEPUS – mobilnost pedagoškega osebja
‐ 2 1 5 2 2 2
Druga mobilnost pedagoškega osebja
‐ ‐ ‐ 1 1 1 2
Skupaj osebje »outgoing« 10 12 15 16 21 17 12
Incoming CEEPUS – mobilnost pedagoškega osebja
‐ ‐ 1 5 1 1 1
27
ERASMUS – mobilnost pedagoškega osebja
4 8 3 5 4 7 5
Skupaj osebje »incoming« 4 8 4 10 5 8 6
21. Visokošolski zavod omogoča vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter strokovni
razvoj vseh zaposlenih ter jim svetuje pri razvijanju poklicne poti. da ne
Utemeljitev: FERI Pedagoško osebje se izobražuje za pridobitev formalne izobrazbe. V pretežni meri so to asistenti, ki se izobražujejo za pridobitev doktorata znanosti. Za pridobitev doktorata znanosti na starih programih se izobražuje 18 delavcev in 40 na novih bolonjskih programih. Pedagoško osebje se vključuje tudi v andragoško‐pedagoško izobraževanje, izobraževanje za delo s spletnim učnim okoljem Moodle, obiskuje strokovne delavnice ipd. Nepedagoški delavci se izobražujejo v lastnem interesu s podporo delodajalca za pridobitev formalne izobrazbe (izobražujejo se 3 administrativni delavci). Fakulteta zagotavlja pridobivanje in ohranjanje strokovnih licenc (ZUP, izobraževanja na področju varstva in zdravja pri delu). Administrativno osebje se udeležuje krajših usposabljanj ali tečajev in sicer: usposabljanje kadrovskih delavk za oddajo obrazca M4, seminar o ocenjevanju in napredovanju javnih uslužbencev, dnevi javnih naročil, blagajniško poslovanje, vplivi zakona na uravnoteženje javnih financ. FS Fakulteta za strojništvo v okviru svojih finančnih zmožnosti omogoča vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter razvoj visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev in sodelavcev (vir: Poročilo o institucionalni zunanji evalvaciji ‐ 2009). Fakulteta za strojništvo letno načrtuje izobraževanje glede na vrsto, potrebe in število oseb. Pedagoški delavci: Andragoško – pedagoško izobraževanje (Pedagoška fakulteta UM), mobilnost , IT izobraževanje, jezikovno izobraževanje (Filozofska fakulteta UM), usposabljanje za delo s študenti s posebnimi potrebami, strokovne delavnice (Soven d.o.o.), strokovno usposabljanje (nova raziskovalna oprema; npr. CAD sistem Optitex). Izvedba delavnic in e‐izobraževanj iz izobraževalnega programa Centra za e‐izobraževanje in vseživljenjsko učenje za pedagoške delavce UM. Izvedba: • dve 20‐urni e‐izobraževanji "Tehnični recenzent e‐publikacij", • dve 32‐urni e‐izobraževanji "Inštruktor za e‐izobraževanje", • šest 3‐urnih delavnic Moodle (za začetnike), • dve 3‐urni delavnici iz Moodle – kvizi, • štiri 3‐urne delavnice orodje eXe, • 6‐urno e‐izobraževanje "Korektni medosebni odnosi".
28
Pedagoški delavci pa se sprotno izobražujejo na delavnicah o delu s študenti s posebnimi potrebami: ‐ Delo s študenti s posebnimi potrebami: praktični primeri ‐ 25. 11. 2010 na UNI MB ‐ Delo s študenti s posebnimi potrebami s poudarkom na kroničnih in dolgotrajnih boleznih študenta, specifičnih učnih težavah, motnjah v duševnem zdravju in aspergerjevem sindromu 18. 11. 2010 na UNI MB ‐ Delo s študenti s posebnimi potrebami s poudarkom na študentovih gibalnih in govorno‐jezikovnih težavah ter okvarah sluha in vida 27. 10. 2010 na UNI MB Nepedagoški delavci: IT izobraževanje (Moodle – Fakulteta za strojništvo UM), jezikovno izobraževanje (Filozofska fakulteta UM), strokovne delavnice (Soven d.o.o.), strokovno usposabljanje (nova raziskovalna oprema; npr. CAD sistem Optitex).
22. Delež visokošolskih učiteljev, ki so na FERI v rednem delovnem razmerju, je 72,6 (FERI) in 100% (FS).
23. Število polno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev (FTE) na FERI je 141.
Število študentov na enega (FTE) delavca je 2595/141=18,4. Na FS je 84. Število študentov na enega (FTE) delavca je na FS 16,2.
24. Število študentov vseh ŠP FERI (1., 2. in 3. stopnje) na enega visokošolskega učitelja na
FERI je 2595/64=40,5 in na FS je 17,6.
25. Število študentov vseh ŠP FERI (1., 2. in 3. stopnje) na enega upravno‐strokovnega delavca na FERI je 2595/34=76,3, na FS 41,2.
26. Struktura in število podpornih delavcev bosta zagotavljali kakovostno podporo za
izvajanje študijskih programov. da ne
Utemeljitev: FERI Na fakulteti je redno zaposlenih 34 administrativnih in drugih strokovnih delavcev po posameznih službah, ki jih vodi tajnik fakultete skupaj z vodji služb in ti zagotavljajo strokovno podporo in pomoč pedagoškemu in raziskovalnemu kadru. Fakulteta ima: Službo za organizacijo študija, Službo za pravne, kadrovske in splošne zadeve, Službo za finančno računovodske zadeve, Službo za znanstveno raziskovalno delo, Referat za študentske zadeve in Knjižnico, ki je skupna za vse tehniške fakultete UM. Zaposleni po posameznih službah so dosegljivi po elektronski pošti in telefonu (kontakti so objavljeni na http://feri.um.si/aplikacije/kontakti/ in http://feri.um.si/studij/kontakti/ ). Na fakulteti je zaposlenih še 7 tehniških delavcev, ki skrbijo za stavbo in pripravo predavalnic ter so torej tehnična pomoč pedagoškemu kadru. Uradne ure za študente ima Referat fakultete in Knjižnica, druge službe so organizirane tako, da so dosegljive vedno v delovnem času.
29
Študente v začetku študijskega leta seznanimo s tutorji študenti in tutorji učitelji. Seznam s kontaktnimi številkami je javno objavljen na spletnih straneh: http://feri.um.si/site/assets/files/1305/seznam_tutorjev_studentov_na_um_feri.pdf, http://feri.um.si/site/assets/files/1305/seznam_tutorjev_in_mentorjev_letnikov_na_um_feri.pdf ter http://feri.um.si/aplikacije/kontakti/ . FS Pri izračunih smo upoštevali podatke o visokošolskih učiteljih glede na njihovo izvolitev v naziv in ne na delovno mesto, ki ga zasedajo. Pri izračunu števila študentov na enega (FTE) delavca, visokošolskega učitelja in upravno strokovnega delavca smo upoštevali število vseh redno in izredno vpisanih študentov in ponavljavcev na fakulteti. Strokovne službe UM FS so glede na področje dela organizirane v službe. Strokovne službe vodi tajnik fakultete.
27. Seznam podpornih delavcev – tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev (po
delovnih mestih): FERI
Zap. št. Delovno mesto (Predvideno) število strokovnih, upravnih sodelavcev zaposlenih na tem delovnem mestu
(Predvideno) število tehniških sodelavcev zaposlenih na tem delovnem mestu
1. Tajnik fakultete 1
2. Vodje služb, pomočnik tajnika 7
3. Samostojni strokovni delavec VII/2
2 24
4. bibliotekar 1
5. Samostojni strokovni delavec VII/1
8
6. Strokovni delavec VI 5
7. Strokovni delavec V 7
8. Tehniški sodelavec VII/1 22
9. Tehniški sodelavec VI 7
10. Tehnični delavec V(I) 1
11. Tehnični delavec V (II) 1
12. Tehnični delavec vzdrževalec učne tehnologije V
5
13. Tehnični delavec IV (II) 2
Skupaj 34 58
FS
Zap. št. Delovno mesto (Predvideno) število zaposlenih na tem delovnem mestu
1. Tajništvo fakultete 2
2. Referat za študijske in študentske zadeve
6
30
3. Služba za raziskovalno dejavnost 7
4. Služba za finančne in računovodske zadeve
5
5. Služba za kadrovske in splošne zadeve ‐ Enota za tehnična in vzdrževalna dela
2
5
6. Računalniško informacijski center 2
7. Knjižnica 2
8. Tehniški sodelavci na oddelku za strojništvo
12
B.4 ŠTUDENTI
28. Predvideno število razpisanih mest študentov pri podaljšani akreditaciji je: 30 redni študij, 0 izrednih. Število študentov je 98.
Utemeljitev: Univerzitetni študijski program 1. stopnje Mehatronika V študijskem letu 2011/2012 je vpisanih 98 študentov: 1. letnik 35 (FERI), 2. letnik 26 (2 FERI, 24 FS,) 3. letnik 29 (25 FERI, 4 FS) in absolventi 8 (1 FERI, 7 FS). Število razpisanih vpisnih mest predvidevamo na osnovi analize potreb na trgu. Redno spremljamo podatke Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, iz katerih je razvidno, da skoraj ni brezposelnih inženirjev naših strok. Prav tako redno spremljamo tudi povpraševanja dijakov, prirejamo informativne dneve, tehniško‐naravoslovne dneve, zimske počitniške šole, … ter druge aktivnosti, iz katerih je tudi možno sklepati o interesu.
29. Visokošolski zavod zagotavlja kandidatom za študij in že vpisanim študentom
svetovalne storitve, povezane z vpisom in informacijami o študiju ter zaposlitvenih možnostih. da ne
Utemeljitev: Na ravni univerze za informiranje o vpisnem postopku skrbi Visokošolska prijavno – informacijska služba UM, ki javno objavlja vse potrebne informacije na http://vpis.uni‐mb.si. Prav tako je na ravni univerze vzpostavljen Karierni center UM, kjer študente in diplomante ozaveščajo o pomenu pravočasnega načrtovanja karierne poti, na voljo pa so tudi osebno svetovanje, priprave na uspešne zaposlitveni razgovor in raznovrstna izobraževanja.
31
Na obeh fakultetah imamo že vrsto let utečen sistem tutorstva in mentorstva za naše študente. Študentje imajo že od prvega letnika dalje svoje mentorje letnika, razen tega pa skupina petih študentov še svojega tutorja, ki jim pomaga pri izbiri smeri, izbirnih predmetov in podobno. Vse svetovalne storitve, informacije in postopke povezane z vpisom prejmejo študentje v referatu za študentske zadeve. Prodekan za izobraževalno dejavnost, mentorji letnika in tutorji študentov so tisti, ki nudijo pomoč in pomagajo pri reševanju zapletov. Dajejo oziroma pomagajo lahko tudi pri iskanju možnih zaposlitev oziroma odločanju o nadaljnjem študiju. Pri vseh informacijah glede zaposlitvenih možnosti se obrnejo na koordinatorja za strokovno prakso. Študentski sveti so prav tako zelo aktivni in nudijo študentom vse informacije in podporo. Vse informacije študentje najdejo na spletni strani fakultete http://www.fs.uni‐mb.si/ in spletni strani Študentskega sveta http://studenti.fs.uni‐mb.si/. Aktiviran je tudi sistem samopromocije študentov v okviru društva ALUMNI FS. Na fakultetah za informiranje o vpisnem postopku ter o vseh informacijah glede študija skrbita referata za študentske zadeve in službi za organizacijo študija, ki javno objavljata vse potrebne informacije na spletnih straneh: http://feri.um.si/aplikacije/kontakti/ ter http://pridi‐na‐feri.si/. Spletna stran pridi‐na‐feri je namenjena prav dijakom, ki se vpisujejo v prvi letnik. Referat za študentske zadeve ima tudi posebno elektronsko pošto [email protected], na kateri lahko iskalci informacij dobijo vse podatke o študiju. Člani Skupine za promocijo študija vsako leto obiskujejo gimnazije in srednje šole ter dijake tudi na ta način obveščajo o možnostih študija in nadaljnjih zaposlitvenih možnostih. Vsako leto se udeležujemo tudi vseh pomembnejših izobraževalnih in zaposlitvenih sejmov. Vsako leto se udeležujemo vseh pomembnejših izobraževalnih in zaposlitvenih sejmov:
sodelovanje na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju,
sodelovanje v prireditvah na Noči raziskovalcev,
predstavitev študijskih programov FERI na Festivalu IZUM v Murski Soboti,
predstavitev študijskih programov FERI na Študijski tržnici v Športni dvorani Leona Štuklja Novo Mesto,
predstavitev študijskih programov FERI na Sejmu višjega in visokega šolstva na Ptuju,
predstavitev študijskih programov FERI na INFORMATIVI Pomurje,
predstavitev študijskih programov FERI na INFORMATIVI GR Ljubljana,
predstavitev študijskih programov FERI na Strokovnem sejmu za avtomatizacijo, mehatroniko in robotiko IFAM‐Intronika,
predstavitev študijskih programov FERI na Ljubljanskem obrtno‐podjetniškem sejmu, Ljubljana,
predstavitev študijskih programov FERI na Zotkinih talentih, Ljubljana,
predstavitev študijskih programov FERI na Študentski areni. Letno izvedemo vsaj dva informativna dneva, prvi je namenjen dijakom, ki se vpisujejo v 1. letnike prvostopenjskega študija, drugi pa študentom prve stopnje, ki jih zanima vpis na študijske programe 2. stopnje.
32
Prav tako pripravljamo za dijake vodene oglede laboratorijev v okviru tehniško‐naravoslovnih dnevov. Pripravljamo pa tudi javne obravnave podiplomskega študija, ki so namenjene študentom, ki želijo svoj študij nadaljevati na 3. stopnji.
30. Enakopravnost vseh študentov je zagotovljena. da ne
Utemeljitev: Pravice in enakopravnost študentov na Univerzi v Mariboru so opredeljene v Statutu Univerze v Mariboru: http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=29323. 211. člen Statuta ureja položaj študentov invalidov in drugih, ki potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje. Enakopravnost študentov s posebnim statusom ureja Pravilnik o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=21399, enakopravnost študentov invalidov pa še posebej Pravilnik o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru: http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=12813. Študente s posebnimi potrebami obravnavata referata za študentske zadeve FERI in FS, kamor lahko študentje oddajo vlogo in pridobijo status študenta s posebnimi potrebami. Študentom s posebnimi potrebami oz. posebnim statusom, kot ga imenujemo na Univerzi v Mariboru, posvečamo posebno pozornost. V študijskem letu 2011/2012 imamo vpisanih na FERI 23 študentov s posebnimi potrebami in na FS 9. Koordinator je vodja Referata za študentske zadeve, ki študente, ki imajo posebne potrebe, že ob vpisu pozove, da oddajo vlogo za pridobitev posebnega statusa študenta in nato z njimi opravlja tudi individualne razgovore, tako da jim omogočimo čim boljše pogoje za študij. Študentom omogočamo prilagoditve glede na vrsto njihovih težav. Pri opravljanju študijskih obveznosti jim omogočamo opravljanje izpitov izven razpisanih izpitnih obdobij, opravljanje pisnega izpita v ustni obliki, opravljanje ustnega izpita v pisni obliki, podaljšan čas pisanja izpitov, prilagoditev izpitnih pol, razdelitev obsežnejših izpitov na manjše dele, zagotavljanje posebnega prostora za opravljanje izpita, opravljanje izpita s pomočjo računalnika ali druge ustrezne opreme, uporabo posebnih pripomočkov (el. lupe, povečevala, …) Prav tako uspešno sodelujemo tudi s strokovnjaki rehabilitacijskih centrov in študentom pomagamo k čimprejšnji rehabilitaciji. Z Društvom študentov invalidov aktivno sodelujemo. Na osnovi rezultatov anket, ki so jih opravili v okviru projekta StuDis ‐ Razvijanje inkluzivnega visokega šolstva, uspešno izboljšujemo pogoje za študij študentov invalidov. Prav tako z Društvom študentom invalidov sodelujemo v okviru drugih domačih in evropskih projektov.
31. Iz (osnutka) statuta zavoda je razvidno, da bo študentom omogočeno:
organiziranje, da ne
sodelovanje v organih upravljanja. da ne
33
Utemeljitev: V skladu z Zakonom o visokem šolstvu in s Statutom UM sodelujejo študenti v vseh organih UM tako, da v njih sodelujejo z najmanj eno petino voljenih članov. Tudi na fakultetah sodelujejo študenti v vseh organih: Senatu fakultete, komisijah Senata (Komisija za ocenjevanje kakovosti, Komisija za študijske zadeve, Komisija za znanstveno‐raziskovalne zadeve in Komisija za mednarodno sodelovanje), Akademskem zboru, Poslovodnem odboru, kjer je predstavnik prodekan študent. Študenti delujejo v Študentskem svetu fakultete v skladu s Pravilnikom o sestavi in delovanju študentskih svetov: http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=9919. Študentski svet FERI oz. FS je organ FERI oz. FS, ki obravnava in sklepa o vprašanjih s študijskega področja, ki so pomembna za študente. Po Zakonu o visokem šolstvu in Statutu Univerze v Mariboru je edini zastopnik mnenj in interesov vseh študentov fakultete. Rešuje problematiko, povezano s študenti in se bori za dobrobit študentov. Študentski svet FERI sestavljajo predsedniki vsakega letnika in po en član vsakega letnika oziroma sveta absolventov in sveta podiplomskih študentov, ki ga ti izvolijo izmed svojih članov. Prodekan študent je član Študentskega sveta po svojem položaju. Mandatna doba članov ŠS traja eno leto. Glavna funkcija Študentskega sveta je ukvarjanje s študijsko problematiko in reševanje težav študentov v okviru študijskega procesa, podajanje mnenj o pedagoškem delu asistentov, docentov, rednih in izrednih profesorjev, ko ti zaprosijo za izvolitev v pedagoške nazive. Mnenje študentov je obvezujoče. Obravnava in daje senatu fakultete in Študentskemu svetu univerze mnenje o zadevah iz njihove pristojnosti, v skladu s splošnim aktom, ki ga sprejme Upravni odbor univerze razpolaga s sredstvi za interesno dejavnost študentov, reševanje problemov študentov v zvezi z študijskim procesom, prizadeva si za čim višjo kakovost študija ter skrbi za športne aktivnosti študentov, zavzema se za sodelovanje z ostalimi članicami Univerze v Mariboru, prav tako pa tudi z ostalimi univerzami. Študentski svet FERI sofinancira organizacijo različnih tekmovanj in mednarodnih strokovnih študentskih srečanj. Prav tako sofinancira študentske udeležbe na tehnoloških sejmih in strokovnih ekskurzijah. Tesno sodeluje tudi z Društvom študentov, EESTEC‐om ter pripravlja dogodke, namenjene našim študentom. V letošnjem študijskem letu si je ŠS FERI zadal nalogo, da poskuša za študente pripraviti ter organizirati kar se da veliko poučnih ter uporabnih predavanj ter delavnic, na katerih bodo študentje pridobivali dodatno uporabno znanje, ki jim bo koristilo v nadaljnji karieri. Vključil se je v Tutorski program za študente 1. letnikov, ki pomaga novim študentom pri vključevanju v akademsko sfero ter lajša premagovanje začetnih ovir. Študentski svet FS je sestavljen iz po dveh predstavnikov vsakega letnika dodiplomskega študija in absolventov ter dveh študentskih predstavnikov podiplomskih študentov in prodekana za študentska vprašanja. Na ravni fakultete imajo študenti organiziran še študentski sosvet, ki je sestavljen iz svetov letnikov ter ga predstavljajo do štirje člani vsakega posameznega letnika in predsednik letnika.
34
O svojem delovanju poroča Senatu oz., Komisiji za študijske zadeve ter tako skrbi, da je vodstvo fakultete seznanjeno z načrti in cilji. Študenti Fakultete za strojništvo so povezani v Sekcijo študentov strojništva ‐ Društva strojnih inženirjev Maribor (SŠS –DSI), ki je prostovoljno, nepolitično, nereligiozno in samostojno združenje študentov strojništva vseh študijskih programov Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru (UM FS), ki je integrirana v društvo DSI in sodeluje s Študentskim svetom Fakultete za Strojništvo Univerze v Mariboru z namenom povezovanja študentov in razvoja obštudijskih aktivnosti.
32. Način preverjanja in ocenjevanja znanja omogoča študentom spremljanje lastnega
napredka in preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc. da ne
Utemeljitev: Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, št. A4/2009‐41 AG (Obvestila UM št. XXVII‐6‐2009) (http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=437); Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru št. A4/2009‐41 AG, (Obvestila XXVIII‐7‐2010) (http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=21398). Preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov se izvaja v skladu z merili in načini, definiranimi v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=11960. Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta (Subject specification) in so javno dostopni na spletni strani http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=6543. S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto navedene oblike preverjanja znanja in ocenjevanja študentov. Spodbujajo se načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju. Načini spremljanja napredka študenta med izvajanjem učnih vsebin so določeni z učnimi načrti predmetov in se med predmeti razlikujejo. V uporabi so naslednji načini: domače naloge, seminarske naloge, projekti, testi,… Kriteriji za pozitivno oceno so izbrani tako, da pokrijejo zahtevane kompetence. Študente vzpodbujamo, da si v primeru slabih rezultatov ogledajo svoje popravljene naloge in na ta način zmanjšajo verjetnost enakih napak pri naslednjem preverjanju. Ker so rezultati preverjanj javno objavljeni za vse študente, imajo le‐ti možnost, da ocenijo kotiranje svoje ocene. Študentje sproti preverjajo svoj uspeh na spletnem e‐indeksu (sistem AIPS) in elektronskem podpornem sistemu postopku izobraževanja Moodle. V mesecu oktobru pa lahko študentje FS in FERI v referatu preverijo ali so uvrščeni med 5 % najbolj uspešnih študentov svoje generacije. Podatek je pomemben za študente, ki kandidirajo za pridobitev Zoisove štipendije. Za pridobitev štipendije je kriterij uvrstitev v zgornjih 5 % najboljših študentov. Študentje lahko takrat v referatu preverijo, kje na lestvici se nahajajo.
33. Študenti si med študijem pridobijo ustrezne kompetence ter možnost za vključevanje
v raziskovalne in strokovne projekte. da ne
35
Utemeljitev: Na FERI deluje 29 laboratorijev in na FS deluje 40 laboratorijev s pestro razvejano raziskovalno infrastrukturo. Študentje univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Mehatronika se vključijo v raziskovalne in strokovne projekte v okviru Projekta 1, 2 in 3 ter v okviru priprave diplomskega dela. Priprave na vključevanje bodočih študentov v raziskovalno delo se začnejo že v osnovni in srednji šoli, saj za srednješolce vsako leto organiziramo različne delavnice v okviru Zimskih počitniških šol. Za osnovnošolce pa Tehnične dneve (Robotika). Izpostaviti je treba tudi tekmovanje z mobilnimi roboti, kjer v organizaciji FERI in FS tekmujejo tekmovalci od osnovnih šol in srednjih šol do fakultet. Sodelujemo tudi pri organizaciji tekmovanja v programiranju Programerski maraton, ki ga pod okriljem mednarodne organizacije ACM organizirajo FERI, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in Univerza na Primorskem. Pri vseh teh projektih intenzivno sodelujejo tudi naši študenti. Vsem študentom višjih letnikov so odprta vrata naših laboratorijev, kjer se lahko vključijo v različne projekte. Npr. na FERI v letu 2011 ‐ ESMO (European Student Moon Orbiter) to je izobraževalni satelitski projekt organizacije ESA (European Space Agency) ‐ izobraževalnega oddelka. Na FS posebej izpostavljamo projektno delo v okviru projekta Formula Student (http://formula.fs.uni‐mb.si/), v katerem se prepletajo vsa področja strojništva. Študentom so na voljo laboratoriji fakultete, kot tudi najmodernejša programska oprema za izvedbo virtualnega snovanja in testiranja. Projekt je izjemno odmeven, tako v Sloveniji kot v mednarodnem okviru, kar potrjujejo tudi odlične uvrstitve na tekmovanju Formula Student v letih 2011 in 2012. FERI že nekaj let razpisuje individualne študentske raziskovalne projekte in sofinancira materialne stroške za njihovo izvedbo. Na razpis se lahko prijavijo dodiplomski in podiplomski študentje FERI s predlogi raziskovalnih projektov iz raziskovalnih področij FERI. S temi projekti želimo spodbuditi samostojno delo naših študentov, ga ovrednotiti in tudi nagraditi. Financirani projekti v zadnjih letih so bili: 2011 ‐ Izračun sončnega potenciala objektov iz podatkov LIDAR 2010 ‐ Učinkovit pristop za vizualizacijo velike količine kozmoloških podatkov ‐ Pasovno zaporni usmernik ‐ Mali brezpilotni letalnik iz potrošniških komponent, 2008 ‐ Prilagoditev programske tovarne za razvoj spletnih aplikacij ‐ MtOuuch – naprava za več sočasnih dotikov 2007 ‐ Mobilni elektrokardiograf 2006 ‐ Merjenje temperature in vlage ter vodenje klimatske komore na daljavo s pomočjo
programskega paketa LABVIEW ‐ FERIX – LINUX za inženirje ‐ Odkrivanje tiskarskih napak s postopkom poravnavanja slik ‐ Ugotavljanje izvorov upadov napetosti ‐ SparcoNET ‐ Modeliranje, simulacija in upodabljanje drevesnih ekosistemov 2005 – Radijski teleskop
36
Študenti FERI za svoje kakovostno raziskovalno delo prejemajo nagrade na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Nekaj najodličnejših dosežkov študentov FERI na mednarodnih tekmovanjih: 2011 ‐ ACPC 2011 San Francisco
Zmaga ekipe Lucky 7 Drugo mesto študenta FERI
‐ IMAGINE CUP 2011 New York – finale (18 najboljših ekip izmed v začetku 30.000 ekip) 2010 ‐ Natečaj M:Android, družbe Mobitel in HTC
Prvo mesto za aplikacijo Prometoid ‐ Študentsko tekmovanje slovenske sekcije IEEE, ERK Portorož Prvo mesto
2009 ‐ Mednarodni natečaj PAD Design e Mediterraneo tra presente e futuro Med 1659 sodelujočimi skupinami uvrstitev v finale 13 v kategoriji Visual Design Študenti FERI: Poleg treh nagrajenih še štiri posebne pohvale.
2008 ‐ Študentsko tekmovanje slovenske sekcije IEEE, ERK Portorož Prvo in tretje mesto ‐ Dnevi slovenske informatike Ljubljana Nagrada za razvoj virtualnega znanstvenega parka Univerze v Mariboru
2007 ‐ IMAGINE CUP 2007 Južna Koreja Uvrstitev v finale
‐ Tekmovanje študentskih člankov IEEE v regiji 8 (Evropa, Afrika in Azija brez Daljnega Vzhoda), Španija Uvrstitev v finale 5 najboljših ‐ Memefest 2007 – največji festival inovativnega komuniciranja Prvo mesto v sekciji Komunikacijske študije
34. Z anketo in drugimi instrumenti merjenja kakovosti se preverja obremenitev študentov
pri posameznih obveznostih. da ne
Utemeljitev: Na Univerzi v Mariboru se ob koncu študijskega leta izvaja redne letne ankete o dejanski študijski obremenjenosti študentov, v skladu s Pravilnikom o izvajanju študentskega vprašalnika o dejanski študijski obremenitvi študenta, ki ga je UM sprejela 30. 3. 2010 in je dostopen na: http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=21085. Študenti v anketi izrazijo mnenje o dejanski študijski obremenitvi študentov pri posameznih predmetih študijskih programov. Za obdelavo rezultatov je odgovoren RCUM (http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=643). Anketa v uvodu vsebuje podatke o fakulteti in študijskem programu, v katerega je študent vpisan. V nadaljevanju so navedena imena predmetov z navedbo nosilca, izpisi oblik izvedbe pedagoškega procesa z navedenim številom študijskih ur, kot jih določa študijski program. Študenti pri vsaki obliki izvedbe pedagoškega procesa označijo, ali je ta po zahtevnosti presegala ali ni dosegla števila študijskih ur, določenih v študijskem programu ter vnesejo morebitne razlike v številu ur. Rezultati so namenjeni spremljanju študentske obremenitve v novih študijskih programih in pri pripravi predlogov za izboljšanje kakovosti ter sprememb študijskih programov. O
37
rezultatih se obvešča ECTS koordinatorja in dekana fakultete. Obremenitev študentov je tudi predmet obravnave samoevalvacijskega poročila.
35. Izsledki ankete in drugih instrumentov merjenja kakovosti o obremenitvi študentov se
upoštevajo pri prerazporejanju kreditnih točk med študijskimi obveznostmi. da ne
Utemeljitev: V primeru večjih odstopanj med potrjenim kreditnim vrednotenjem in izmerjeno dejansko obremenitvijo študentov pri posameznem predmetu fakulteta ustrezno ukrepa (eden od ukrepov je tudi prerazporeditev kreditnih točk med študijskimi obveznostmi).
36. Učni izidi oziroma kompetence diplomantov so primerni stopnji in vsebini študijskega
programa. da ne
Utemeljitev: Splošne kompetence Študentje interdisciplinarnega univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje "MEHATRONIKA" so v izobraževalnem procesu pridobili ustrezne kompetence, da so sposobni v skladu s standardi delovne uspešnosti izvršiti postavljeno nalogo. Diplomantom bomo omogočamo pridobivanje kakovostnega znanja, poleg tega pa tudi veščine, spretnosti, vrednote in pozitivno samopodobo, ki poleg znanja znatno pripomorejo k delovni uspešnosti. Diplomanti programa obvlaujejo raziskovalne metode, postopke in procese s področja mehatronike ter s strokovno kritičnostjo, samokritično presojo in odgovornostjo oblikovali, projektirali, konstruirali, izdelovali in vzdrževali mehatronske izdelke, stroje in postroje, upoštevaje strokovno odličnost, družbeno koristnost, etično odgovornost, zavezanost profesionalni etiki in merila za okoljsko neoporečnost svojih stvaritev. Usposobljeni so snovati, oblikovati, in izdelovati mehatronske izdelke, stroje, naprave in kompleksne postroje na način, da bodo izpolnjena funkcijska, oblikovna, kakovostna, stroškovna in okoljska merila na podlagi osvojenega temeljnega znanja osnovnih naravoslovnih ved, specifičnih znanj strojniškega konstrukterstva, elektrotehničnega projektiranja in računalniškega programiranja, kakor tudi interdisciplinarne povezave med prej omenjenimi specifičnimi znanji, kar je najpomembnejša vrlina inženirja mehatronike, ter znanj s področja varstva okolja, dobre inženirske prakse, vse skupaj ob podpori računalniško‐komunikacijske tehnologije. Diplomanti kreativno in inovativno povezujejo teorijo in prakso, predvsem s projektno organiziranim študijem, kakor tudi s pomočjo organizirane strokovne prakse v času študija. Projektno organizirani študij, pri katerem bo manjša skupina 3‐4 študentov razvila, načrtovala in izdelala mehatronski izdelek pod vodstvom strokovnega mentorja, bo omogočila študentom razvijanje strokovnih veščin in občutka za skupinsko delo, kar je osnova vsakega modernega inženirskega dela. Hkrati študentje skozi projektno delo razvijajo pozitivno strokovno
38
samopodobo, kar omogoča lažjo identifikacijo študentov s poklicem, kot je inženir mehatronike. Interdisciplinarna naravnanost študijskih vsebin jim pripomore k večji kreativnosti, inovativnosti in prilagodljivosti. Probleme znajo analizirati, izločiti nebistvene faktorje, narediti sintezo, predvideti mogoče rešitve in posledice. Pri delu so samostojni, hkrati pa razvijajo sposobnosti in spretnosti komunikacije ter skupinskega dela v domačem in mednarodnem okolju. Navedene splošne kompetence izhajajo iz temeljne predmetne vsebine programa in zarisujejo splošni, osnovni lik diplomanta. Med študijskim procesom pa se ne poglablja le znanje, ampak tudi odnos do uporabe tega znanja. Na ta način je izobraževalna komponenta povezana tudi z vzgojno. Predmetnospecifične kompetence Predmetna kompetenca študentu programa mehatronika omogoča učinkovito opravljanje dejavnosti v delovnem procesu, na katero se nanaša. Predmetna kompetentnost pomeni neposredno uporabo specialističnega oziroma aplikativnega znanja in se razvije pri simulacijah, študijah primerov in pri neposredni uporabi znanja pri reševanju problemov. Diplomant interdisciplinarnega univerzitetnega dodiplomskega programa "MEHATRONIKA" je strokovnjak s teoretičnim in metodološkim znanjem za reševanje konkretnih problemov pri načrtovanju, vodenju in izvajanju zahtevnih strokovnih opravil na področju mehatronike in na različnih delovnih mestih od kovinsko‐predelovalne industrije do elektro industrije, kakor tudi za delo v inženirskih birojih za načrtovanje mehatronskih izdelkov. Program diplomantu omogoča pridobitev širokega znanja s povezovanjem teoretičnih konceptov s strokovnimi in aplikativnimi ter razvoj sposobnosti za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso za kreativno reševanje strokovnih in delovnih problemov. Pri tem se uporablja znanstvene metode, izkorišča obstoječe znanje in išče nove vire. Razume splošno strukturo temeljne discipline ter povezuje različna znanja med njenimi poddisciplinami. Je strokoven in kritičen, iniciativen in samostojen, hkrati pa komunikativen z možnostjo sporazumevanja v stroki in med strokami, znotraj organizacij in navzven s partnerji in strankami. Diplomant med študijem razvije strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju zahtevnejših del. Sposobni so umeščati nove informacije in interpretacije v kontekst temeljne discipline. S strokovno prakso pod vodstvom usposobljenega mentorja pridobijo sposobnost, ki omogoča praktično realizacijo teoretičnih in strokovnih konceptov. Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu posebej. Glavne predmetnospecifične kompetence, ki jih razvija pričujoči program in so nadgradnja zgoraj naštetih, pa je mogoče strniti v naslednje točke: • sposobnost oblikovanja in konstruiranja mehatronskih sistemov, sklopov, naprav,
strojev in postrojev, • uporaba in razvoj računalniško podprtega strojniškega konstruiranja in
elektrotehničnega projektiranja kakor tudi modernih programskih jezikov in spletnih sistemov za teleoperiranje mehatronskih sistemov,
39
• uporaba in razvoj postopkov ter orodij za modeliranje, optimizacijo in simulacijo mehatronskih sistemov,
• sposobnost snovanja, razvijanja in uporabe sodobnih mehatronskih proizvodnih tehnologij in konceptov,
• sposobnost vodenja obstoječih mehatronskih proizvodnih postopkov in tehnologij, analiziranje, presojanje in vrednotenje le‐teh ter njihovo posodabljanje,
• sposobnost organiziranja načrtovanja in upravljanja mehatronskega proizvodnega procesa,
• sposobnost zagotavljanja ustrezne kakovosti izdelkov z izvajanjem ustreznih meritev in kontrole kakovosti,
• sposobnost zagotavljanja ukrepov za brezhibno delovanje, vzdrževanje in okoljsko neoporečnost izdelkov v njihovi celotni življenjski dobi,
• sposobnost interdisciplinarnega razumevanja dejavnosti v proizvodnih sistemih, • sposobnost stalnega razvijanja veščin in spretnosti pri uporabi znanja na določenem
strokovnem področju, • poznavanje in razumevanje zgodovine razvoja mehatronike in njenih disciplin, • študij in poglabljanje strokovnega tujega svetovnega jezika, kar jim bo omogočalo
komuniciranje s tujimi strokovnjaki kakor tudi lažje poseganje v svetovno zakladnico znanja.
37. Visokošolski zavod načrtuje in omogoča mobilnost študentov tako v Sloveniji kot v tujini
ter priznava študijske obveznosti, opravljene drugod. da ne
Utemeljitev: Na Univerzi v Mariboru izvede postopek prijave na ravni Evropske komisije za pridobitev Erasmus Charterja, ki je podlaga za načrtovanje in izvajanje mobilnosti, Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje. Mobilnosti študentov, učnega osebja in zaposlenih po programu Erasmus se načrtujejo in izvajajo v skladu z razpisi, ki jih določa Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje UM. Mobilnost študentov na UM je omogočena preko Nacionalne mobilnosti študentov v Sloveniji, razpis je objavljen na spletnem naslovu http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=5472 ter za tujino preko programa Erasmus (http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=4827). Nacionalna mobilnost: http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=682. Mednarodno sodelovanje na UM: http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=831. Za načrtovanje in izvedbo mobilnosti študentov, pedagoškega osebja in administrativnega osebja so na FERI zadolženi na novo ustanovljena Erasmus pisarna, Služba za znanstveno raziskovalno delo in Komisija za mednarodno sodelovanje. O možnostih mobilnosti so študenti seznanjeni prek spletnih strani ter informativnih sestankov. Podatki kažejo, da je v zadnjih letih mobilnost domačih študentov nekoliko upadla (predvidevamo zaradi navajanja na novi, bolonjski načina študija), vendar se zanimanje zdaj zopet povečuje. Podatki po letih za »incoming« študente FERI
40
Mobilnost študentov 2005/2006
2006/2007
2007/2008
2008/2009
2009/ 2010
2010/2011
2011/2012
incoming ERASMUS – mobilnost študentov
33 27 53 43 51 70 71
ERASMUS Mundus JoinEU SEE – mobilnost študentov*
‐ ‐ ‐ ‐ ‐ ‐ 1
CEEPUS – mobilnost študentov ‐ ‐ ‐ 1 2 5 3 12
Skupaj 33 27 54 45 56 73 84
* Erasmus Mundus JoinEU SEE se je začel pri nas izvajati študijskem letu 2010/2011.
Podatki po letih za »outgoing« študente
Mobilnost študentov 2005/2006
2006/2007
2007/2008
2008/2009
2009/2010
2010/2011
2011/2012
2012/2013
outgoing ERASMUS – mobilnost študentov 11 17 16 30 29 21 9 40*
ERASMUS Mundus JoinEU SEE – mobilnost študentov**
‐ ‐ ‐ ‐ ‐ 1 2
ERASMUS praksa ‐ ‐ 4 5 6 7 5*** CEEPUS – mobilnost študentov ‐ outgoing
1 ‐ 1 4 6 3 4
Skupaj 12 17 21 39 41 32 20 40*
*Podatki še niso dokončni, saj trenutno zbiramo prijave za prihodnje študijsko leto. ** Erasmus Mundus JoinEU SEE se je začel pri nas izvajati študijskem letu 2010/2011. ***Podatki še niso dokončni, saj se lahko študenti prijavijo na prakso skozi celotno študijsko leto do porabe sredstev. Sredstva trenutno še niso porabljena. Študenti se največkrat odločijo za mobilnost v zadnjem letniku dodiplomskega študija (3.) in v obeh letnikih podiplomskega magistrskega študija. Fakulteta za strojništvo je razvila intenzivno sodelovanje z izbranimi univerzami v tujini, tako, da je vključena v več mednarodnih mrež za izmenjavo učiteljev in študentov. Na Fakulteti za strojništvo se je skladno z razvojem študijskih programov in znanstvenega raziskovanja krepilo tudi bogato mednarodno sodelovanje s fakultetami in univerzami doma in po svetu. Mobilnost študentov in učiteljev omogočajo programi kot so Socrates Erasmus, CEEPUS, Leonardo Da Vinci, v katere je vključena tudi Fakulteta za strojništvo. V okviru Socrates Erasmusa je FS sklenila tudi ustrezne sporazume s tujimi univerzami, ki omogočajo študentom redne študijske izmenjave. V tujini opravljene študijske obveznosti se študentu priznajo na FS v skladu s pravili, ki jih o študijski izmenjavi s tujino določi senat fakultete. Akademsko priznavanje tako opravljenih izpitov omogoča uporaba evropskega sistema prenosa kreditnih točk ECTS sistema, ki omogoča študentom mobilnost pri študiju na različnih univerzah v tujini na osnovi dodeljevanja in prenašanja kreditnih točk. Cilj CEEPUS programa je vzpostaviti in spodbuditi mobilnost študentov in učiteljev v Srednji Evropi ter izkoristiti intelektualne povezave in možnosti, ki često prerastejo v prijateljske vezi med študenti in učitelji. Stroške za program
41
pokrivajo države članice tako, da zagotavljajo štipendijo in namestitev za tuje študente in učitelje iz tujine. Program Leonardo da Vinci je namenjen poklicnemu izobraževanju in usposabljanju v tujini oz. delovni praksi študentov. Tako opravljena delovna praksa se prizna kot sestavni del študijskega programa. Program omogoča študentom pridobitev novih poklicnih izkušenj, znanja in spretnosti ter pomaga izboljšati njihovo zaposljivost in konkurenčnost na trgu dela. Podatki po letih za prihajajoče študente: 2007‐08: 23 2008‐09: 19 2009‐10: 25 2010‐11: 28 Podatki po letih za odhajajoče študente: 2007‐08: 7 2008‐09: 6 2009‐10: 6 2010‐11: 6
38. Zavod omogoča notranjo izbirnost. da ne
Utemeljitev: Notranja izbirnost v okviru UM je urejena v skladu s Pravilnikom o ECTS kreditnem sistemu študija na UM, dostopen na: http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=10321. Podprta je s sistemom AIPS in organizacijsko urejena z Navodili za izvajanje izbirnosti med članicami UM, povezava: http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=5601 in Spremembe in dopolnitve navodil o izvajanju izbirnosti med članicami UM, št.: N 20/2009‐41 AG, http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=7285. Fakulteti si skladno z načeli bolonjske reforme ter v prizadevanju za dvig kakovosti študija prizadevata za čim večjo izbirnost, zato študentom omogočata široko paleto izbirnosti znotraj fakultete, med članicami UM in tudi izbiro izbirnih predmetov na drugih univerzah. Kadar gre za izmenjavo študentov med študijskimi programi oz. med članicami Univerze in ko študenti v okviru izbirnih predmetov, ki so sestavina študijskega programa, v katerega so vpisani, izbirajo predmete drugih študijskih programov fakultete oz. članic univerze, mora študent ob izbiri predmeta upoštevati: ‐ stopnjo študijskega programa (npr. visokošolski strokovni ali univerzitetni ali magistrski), ‐ semester izvajanja predmeta, v katerem se lahko predmet izbira oz. izvaja, ‐ število ECTS (izbrani predmet mora imeti najmanj takšno število ECTS kot je navedeno v predmetniku, lahko tudi več), ‐ izpolnjevanje pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti učne enote, ki so navedeni v vsaki učni enoti (pred vsebino). Ob upoštevanju navedenih kriterijev študent predlaga izbiro predmeta. Nabor predmetov:
42
‐ Izbirnost med članicami Univerze v Mariboru Nabor predmetov se nahaja na AIPS / Katalog bolonjskih predmetov. Pri predmetih je v stolpcu »izbira« označeno, ali je predmet ponujen v izbiro študentom drugih fakultet, v stolpcu »kvota« je navedena omejitev glede števila študentov, ki lahko izberejo predmet. ‐ Izbirnost med študijskimi programi FERI V primerih, ko študijski program to omogoča (kar je navedeno kot razlaga pri posameznem sklopu pri elektronskem vpisu), če predmeta ni že na seznamu predmetov pri elektronskem vpisu pri ponujenih izbirnih sklopih, in študent želi izbrati drug predmet iz študijskih programov FERI, si lahko vsebine le‐teh ogleda na AIPS / Katalog bolonjskih predmetov. Pri izbiri predmeta mora upoštevati zgoraj navedene omejitve (stopnja študija, semester izvajanja, ustrezno število ECTS in izpolnjevanje pogojev za vključitev v delo). Študent posreduje Referatu za študentske zadeve vlogo, s katero zaprosi za odobritev takšnega predmeta. Koordinatorji študijskih programov pregledajo vloge in se v primeru nejasnosti uskladijo s koordinatorji drugih članic in po potrebi izvedejo postopek izbire. Ustreznost izbire predmeta potrdijo s podpisom ter potrjeno posredujejo Referatu za študentske zadeve, v kolikor gre za izbiro predmeta druge članice Univerze pa pošljejo kopijo še drugim članicam. Študenti se najpogosteje odločajo za izbirnost znotraj članice, torej med študijskimi programi, predmete drugih fakultet pa zaradi specifičnosti programov izbirajo le redko. Študenti, ki se odločijo za študijsko izmenjavo v okviru programa Erasmus, pa skladno s ponujenimi programi fakultet, s katerimi imamo sklenjene pogodbe, opravijo del študija (največ dva semestra) v tujini. V študijskem letu 2011/2012 so študenti izbrali naslednje izbirne predmete na drugih študijskih programih: MEHATRONIKA UN 1. stopnje, 3. LETNIK: Diskretne strukture: 1 (FS študent) Eksperimentalne metode
39. Praktično usposabljanje študentov spremljajo ustrezno usposobljeni koordinatorji prakse. da ne
Utemeljitev: Praktično usposabljanje na UN MEHATRONIKA ni predvideno, saj je študij že v osnovi projektno orientiran, kjer študentje v okviru praktičnih mehatronskih projektov v laboratorijih obeh sodelujočih fakultet pridobijo potrebne kompetence za hitro vključitev v strokovno prakso po zaključenem izobraževanju.
40. Študenti so seznanjeni z delom študentskih svetov. da ne
43
Utemeljitev: Študenti so, v skladu s Statutom Univerze v Mariboru in drugimi akti, organizirani v Študentski svet Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko oz. Fakultete za strojništvo. Študentski svet obvešča študente o svojem delovanju preko spletne strani http://ssferi.um.si/ oz http://studenti.fs.uni‐mb.si/. O dogodkih, ki se dogajajo v sklopu Študentskega sveta fakultete, obveščamo tudi predstavnike letnikov in sicer tako, da jim pošiljamo elektronska sporočila ter jih naprošamo, da le‐ta posredujejo naprej študentovm svojega letnika. Z uvedbo tutorskega sistema pa obvestila o delovanju Študentskega sveta širijo tudi tutorji študentje, ki skrbijo za to, da so študentje čim bolj informirani o dogajanju na fakulteti. Na FS in FERI ŠS moderira tudi spletni forum, na katerega se obračajo tudi študentje z določenimi vprašanji in težavami, ki jim jih ŠS pomaga reševati.
B.5 MATERIALNI POGOJI
41. Visokošolski zavod ima:
v lasti primerne prostore za izvajanje študija in z njim povezanih dejavnosti, najete primerne prostore za obdobje 1+let.
42. Visokošolski zavod ima prostore za:
izvajanje študija, da ne
vodstvo zavoda, da ne
tajništvo, da ne
služba za študentske zadeve, da ne
ustrezne sanitarije, da ne
knjižnico (skupaj z ostalimi tehniškimi fakultetami) da ne Vsi ti prostori so na isti lokaciji. da ne
Utemeljitev: FERI Prostori so na lokaciji Smetanove ulice 17 v Mariboru, v objektih A, C, E, F, G1 in 60 % v novogradnji G2. Fakulteta razpolaga z uporabnimi površinami za študijski proces v skupni izmeri 14.228,92 m2. Od tega odpade na prostore, namenjene za pedagoško delo 6.761,75 m2 (predavalnice: 2.044,14 m2, laboratoriji: 3.209,49 m2, kabineti: 1.508,12 m2 – tako imenovane A površine), na ostale prostore 1.396,82 m2 (administrativno‐upravni prostori: 415,09 m2, sanitarije: 287,85 m2, drugi pomožni prostori: 693,88 m2 – B površine) in na komunikacijsko infrastrukturo 6.070,35 m2 (hodniki, stopnišča, terase ipd. – C površine).
Št. Koda Ime Objekt Nadstropje Št. sedežev
Površina (m2)
1 H‐B.P. *Predavalnica Boruta Pečenka H Pritličje 300 376,39
2 E‐105 Predavalnica E Pritličje 168 197,6
3 A‐301 Predavalnica A 3. nadstropje 122 128,14
44
4 A‐302 Predavalnica A 3. nadstropje 40 67,92
5 A‐304 Predavalnica A 3. nadstropje 24 44,48
6 A‐305 Predavalnica A 3. nadstropje 24 41,5
7 A‐306 Predavalnica A 3. nadstropje 140 128,14
8 G‐217 Učilnica G1 1. nadstropje 25 48,23
9 P.1 Amfiteatralna predavalnica ALFA G2 Pritličje 166 186,25
10 P.2 Amfiteatralna predavalnica BETA G2 Pritličje 70 84,25
11 P.01 Predavalnica 1 G2 Pritličje 86 114,47
12 P.02 Predavalnica 2 G2 Pritličje 86 115,93
13 P.03 Predavalnica 3 G2 Pritličje 30 55,51
14 P.04 Predavalnica 4 G2 Pritličje 32 65,49
15 P.05 Predavalnica 5 G2 Pritličje 32 66,27
16 P.06 Predavalnica 6 G2 Pritličje 30 53,08
17 2N.3 Amfiteatralna predavalnica GAMA G2 2. nadstropje 166 186,25
18 2N.4 Amfiteatralna predavalnica DELTA G2 2. nadstropje 70 84,24
SKUPAJ 2.044,14
* v skupni rabi z ostalimi tehniškimi fakultetami
Tabela 43: Laboratoriji
Št. Koda Ime Objekt Nadstropje Površina (m2)
1 G‐001 Laboratorij G1 Klet 1 41,56 2 G‐002 Laboratorij G1 Klet 1 41,56 3 G‐003 Laboratorij G1 Klet 1 27,18 4 G‐004 Laboratorij G1 Klet 1 37,32 5 G‐027 Laboratorij G1 Klet 1 58,32 6 G‐028 Laboratorij G1 Klet 1 58,32 7 G‐029 Laboratorij G1 Klet 1 91,63 8 G‐030 Laboratorij G1 Klet 1 91,63 9 G‐031 Laboratorij G1 Klet 1 66,76 10 G‐101 Laboratorij G1 Pritličje 48,76 11 G‐102 Laboratorij G1 Pritličje 48,76 12 G‐124 Laboratorij G1 Pritličje 134,87 13 G‐125 Laboratorij G1 Pritličje 91,63 14 G‐126 Laboratorij G1 Pritličje 91,63 15 G‐127 Laboratorij G1 Pritličje 66,76 16 F‐103 Računalniška učilnica F Pritličje 106,62 17 F‐102 Računalniška učilnica F Pritličje 53,46 18 E‐110 Računalniška učilnica E Pritličje 19,8 19 E‐111 Laboratorij E Pritličje 18,5 20 E‐112 Laboratorij E Pritličje 19,8 21 G‐201 Laboratorij G1 1. nadstropje 48,76 22 G‐202 Laboratorij G1 1. nadstropje 48,76 23 G‐203 Laboratorij G1 1. nadstropje 31,88
24 G‐215,216
Laboratorij G1 1. nadstropje 99,83
25 G‐218 Laboratorij G1 1. nadstropje 48,39 26 G‐219 Računalniška učilnica G1 1. nadstropje 48,39 27 F‐201 Laboratorij F 1. nadstropje 48,1
45
28 F‐202 Laboratorij F 1. nadstropje 49,4 29 F‐203 Laboratorij F 1. nadstropje 74,24 30 C‐200 Laboratorij C 1. nadstropje 33 31 C‐202 Računalniška učilnica C 1. nadstropje 58 32 C‐205 Laboratorij C 1. nadstropje 44,46 33 C‐206 Laboratorij C 1. nadstropje 16,88 34 C‐207 Laboratorij C 1. nadstropje 38,59 35 G‐301 Laboratorij G1 2. nadstropje 43,28 36 G‐302 Laboratorij G1 2. nadstropje 43,28 37 G‐303 Laboratorij G1 2. nadstropje 26,64 38 G‐327 Laboratorij G1 2. nadstropje 84,87 39 G‐328 Laboratorij G1 2. nadstropje 48,39 40 G‐329 Laboratorij G1 2. nadstropje 50,08 41 G‐330 Laboratorij G1 2. nadstropje 50,08 42 G‐411 Laboratorij G1 Mansarda 44,3 43 G‐412 Laboratorij G1 Mansarda 44,85 44 G‐413 Laboratorij G1 Mansarda 44,3 45 G‐414 Laboratorij G1 Mansarda 28,4 46 1N.07 Učilnica/Laboratorij NEWTON G2 1. nadstropje 65,88 47 1N.08 Učilnica/Laboratorij PASCAL G2 1. nadstropje 65,88 48 1N.09 Učilnica/Laboratorij AMPER G2 1. nadstropje 52,28 49 1N.16 Laboratorij OHM G2 1. nadstropje 67,46 50 1N.9 Laboratorij G2 1. nadstropje 27,61 51 M.25 Laboratorij G2 Medetaža 1/2 27,61 52 2N.10 Učilnica/Laboratorij TESLA G2 2. nadstropje 65,88 53 2N.11 Učilnica/Laboratorij WEBER G2 2. nadstropje 65,88 54 2N.12 Učilnica/Laboratorij FARAD G2 2. nadstropje 52,28 55 2N.17 Laboratorij HERZ G2 2. nadstropje 67,45 56 2N.40 Laboratorij G2 2. nadstropje 27,61 57 3N.13 Učilnica/Laboratorij LUMEN G2 3. nadstropje 65,88
58 3N.14 Učilnica/Laboratorij BECQUEREL
G2 3. nadstropje 65,88
59 3N.15 Učilnica/Laboratorij HENRY G2 3. nadstropje 52,28 60 3N.55 Laboratorij G2 3. nadstropje 27,61
SKUPAJ 3.209,49
FS Fakulteta razpolaga v petih objektih Tehniških fakultet s 40 laboratoriji v skupni izmeri 2360,72 m2 površin, ki namensko pripadajo katedram oz. inštitutom. FS‐UM je najela dodatno še 616 m2 laboratorijskih površin v delavnici Srednje strojne šole Maribor, ki je v neposredni bližini Tehniških fakultet. Najemnina je v breme FS‐UM. Glede na izkazane potrebe se najemna pogodba letno podaljšuje. Fakulteta trenutno razpolaga, vključno z najetimi prostori v Srednji strojni šoli Maribor, s 9794,75 m2. Po grobi oceni bi današnji obseg dejavnosti fakultete v celoti zahteval okoli 12000 m2 površin, kar je približno 2200 m2 več, kot jih imamo na razpolago. FS‐UM si skupaj z UM prizadevala pridobiti dodatne prostore v stalno uporabo oziroma najem.
46
Površina prostorov po namembnosti: Fakulteta za strojništvo Prostori m2 Predavalnice 717,76 Laboratoriji 3260,32 Kabineti 956,44 Administrativno osebje 366,33 Računalniške učilnice 193,10 Seminarske sobe 103,22 Sejne sobe 139,36 Skupaj: 5736,53 Srednja strojna šola Prostori m2 Laboratoriji 616,00 Skupaj: 616,00 Tehniške fakultete Prostori m2 Administrativno osebje 640,21 Hodniki, sanitarije 2.288,77 Skupaj: 2.928,98 Predavalnice Sedeži: A‐201 40 B‐108 70 B‐109 32 B‐201 36 B‐202 60 B‐205 20 B‐207 44 E‐104 184 J2‐230 30
43. Za izvajanje študija je zagotovljena sodobna in primerna:
informacijsko‐komunikacijska tehnologija, da ne
učna tehnologija, da ne
oprema. da ne
Utemeljitev: Informacijsko‐komunikacijska tehnologija: brezžično in žično omrežje, sistemi za učenje na daljavo in informacijska podpora pedagoškemu procesu (E‐študij, AIPS, KIPS, FIPS, Wise Timetable). Učna tehnologija: Lab‐view, MAT‐LAB, razvojna programska oprema (Visual studio, Eclipse, Devcpp), Microsoft Office in/ali Open Office…
47
Oprema: nove table, projektorji, računalniki, v več predavalnicah so možne tudi video konference. Imamo zagotovljeno sodobno in primerno ITK opremo: računalnike in projektorje v učilnicah, brezžično omrežje v učilnicah in v prostorih fakultete, na voljo so delovna mesta na računalnikih tudi na hodnikih. Uporabljamo tudi različne sisteme za vaje oz. sisteme za učenje na daljavo, največ E‐študij, nekateri laboratoriji imajo lastne rešitve. Ker kakovostnega študija na področju tehnike ni brez sodobne laboratorijske opreme, tudi to v okviru finančnih možnosti permanentno dopolnjujemo in posodabljamo.
44. Kakovostna informacijsko‐komunikacijska tehnologija bo stalno na voljo tudi
študentom. da ne 45. Prostori in oprema so primerni za izvajanje znanstvene, raziskovalne, umetniške
oziroma strokovne dejavnosti.
da ne
Utemeljitev: Prostori so primerni, zagotovljena je optimalna zasedenost (od 7. do 21. ure). Vsi prostori fakultete so pokriti z brezžičnim omrežjem, kar daje študentom in ostalim možnost, da imajo preko svojih prenosnikov ali drugih terminalnih naprav kjerkoli na fakulteti zmeraj dostop do medmrežja. Na fakulteti obstaja torej odlična informacijsko‐komunikacijska infrastruktura, ki daje študentom dobre pogoje za učinkovit študij. Druga oprema, ki daje podporo pedagoškemu, raziskovalnemu in razvojnemu delu, je porazdeljena po laboratorijih. Skladno s potrebami pri izvajanju učnih vsebin so laboratoriji opremljeni z opremo, ki omogoča kakovostno izvajanje eksperimentalnega in raziskovalnega dela učnih vsebin. FERI Navedimo še kratek pregled najpomembnejše informacijsko‐komunikacijske opreme, s katero razpolaga Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko: ‐ število predavalnic z računalniško projekcijo: 17, ‐ število predavalnic z računalniško projekcijo in multimedijo: 2, ‐ skupno število osebnih računalnikov: okrog 1.700, ‐ število osebnih računalnikov v računalniških učilnicah: 248, ‐ število javno dostopnih računalnikov za študente v knjižnici in čitalnici: 10, ‐ število prenosnikov:293, ‐ število dlančnikov:24, ‐ število strežnikov: 94, ‐ število tiskalnikov: 189, ‐ število projektorjev: 116,
48
‐ število skenerjev: 13, ‐ število digitalnih fotoaparatov: 28, ‐ število videorekorderjev:2, ‐ število televizorjev: 6, ‐ število video kamer (brez internetnih):11, ‐ število grafoskopov:5. Seznam najpomembnejše strojne opreme: ‐ spajkalne postaje: 5, ‐ osciloskopi: 64, ‐ spektralni analizatorji: 2, ‐ logični analizatorji: 2, ‐ ‐ digitalni multimetri: 53, ‐ univerzalni analogni merilni instrument: 12, ‐ voltmeter analogni: 6, ‐ ampermeter analogni: 6, ‐ dig. multimeter + frekvencmeter + funkcijski generator + DC napajalnik Metex: 6, ‐ usmerjevalniki: 7, ‐ stikala Cisco: 3, ‐ funkcijski generatorji: 54, ‐ pulz generator: 1, ‐ sinusni generator: 1, ‐ elektronski števec 1 GHz: 1, ‐ merilnik L in C: 4, ‐ miliohm meter: 2, ‐ merilnik popačenj: 2, ‐ merilnik moči: 11, ‐ merilnik pretoka: 1, ‐ infrardeči merilnik obratov: 1, ‐ infrardeči termometer: 1, ‐ digitalni števec električne energije: 1, ‐ stroj za izdelavo prototipnih PCB LPKF PROTOMAT: 1, ‐ trojni napajalniki: 27, ‐ stabilizirani usmernik z GPIB vodilom: 3, ‐ programatorji (Atmel, Xeltek, Allmax): 4, ‐ razvojne plošča DSP: 18, ‐ DSP‐2 učni sistemi za učenje regulacij in robotike: 13, ‐ AVR Starter Kit: 1, ‐ National Instruments ‐ funkcijska kartica: 24, ‐ PXI merilni sistem: 1, ‐ VXI merilni sistem: 3, ‐ SCXI merilni sistem: 1, ‐ merilni sistem z dlančnikom: 2, ‐ število robotov: 3 industrijske robotske roke, 2 mobilni robot,
49
3 šolske robotske roke, 1 kartezični robotski sistem, ‐ Allen‐Bradley PLC sistem: 1, ‐ haptične naprave: 2, ‐ stereo vision sistem: 1, ‐ gibalni mehanski sistemi: 2, ‐ tokovne klešče: 5, ‐ varilnik za optična vlakna Ericsson FSU 975 PM‐A: 1, ‐ optični reflektometer GN NetTest TD‐3486: 1, ‐ laserski gonilnik ILX Lightwave LDC‐3712:1, ‐ laserski gonilnik Newport 505:1, ‐ merilnik svetlobnega toka HP 8153A: 5, ‐ He‐Ne Laser: 4, ‐ optični spektralni analizator ANDO AQ6317B: 1, ‐ ojačevalnik Stanford Research Systems SR560: 1, ‐ optični mikroskop Olympus BH‐2: 1, ‐ York ultrazvočni rezalnik za optična vlakna: 1, ‐ Lock‐in ojačevalnik EG&G Instruments 7260: 1, ‐ temperaturni kalibrator Jofra D55SE: 1, ‐ nastavljivi transformator 3‐fazni: 4, ‐ merilni sistem – dSpace: 4, ‐ servo pogoni s pretvorniki: 5, ‐ digitalni tahometer: 1, ‐ diferenčne napetostne sonde: 9, ‐ spektralni analizator, ‐ merilna oprema Textronix (Programibilni multimeter, osciloskop, tokovne klešče, ...), ‐ merilni sistem za zajemanje podatkov FieldPoint (National Instruments), ‐ merilno mesto za linearne električne stroje, ‐ merilno mesto z dinamo zavoro RAPIDO za električne rotacijske stroje do moči 5 kW, ‐ merilno mesto za električne rotacijske stroje do moči 22 kw, ‐ merilno mesto za električne rotacijske stroje do moči 35 kw, ‐ merilno mesto za električne rotacijske stroje do moči 65 kw, ‐ METREL TERAOHM, ‐ ‐ SIMATIC, ‐ SIMOVERT MASTER DRIVE + asinhronski motor, ‐ SIMOREG DC MASTER + enosmerni motor, ‐ PROFIBUS, ‐ aktivno breme za simulacijo bremen z različnimi karakteristikami, ‐ tiristorski napajalnik za mehki zagon AM, ‐ magnetna zavora na vrtinčne tokove in histerezna zavora s pripadajočim regulatorjem ‐XILINX® SPARTAN™‐3A Evaluation Kit: 10 ‐Altium NanoBoard 3000: 1 ‐ Rigol DS1102 digitalni osciloskop: 8 ‐ Rigol DG1022 digitalni funkcijski generator:3. Seznam najpomembnejše programske opreme:
50
‐ Corel 7: 6, ‐ Corel 8: 6, ‐ Macromedia Studio 8: 15, ‐ Macromedia Web Tools MX: 10, ‐ Adobe Premiere 4.0: 10, ‐ LabView 6.1: 12, ‐ Matlab 6.1: 12, ‐ Lattice Design Expert: 12, ‐ Eclipsa (Java), ‐ Orodje HTK, ‐ AVR Studio, ‐ Object Geode: 15, ‐ TAU G2 University Pack: 15, ‐ SDL Suite University Pack: 15, ‐ Logic Works: 8, ‐ Orcad: 1, ‐ Spice ICAP4: 1, ‐ Xact: 1, ‐ Microsoft Windows, ‐ MS Office: 4, ‐ Visual Studio 2005, ‐ FrontPage, ‐ ICAP 4 Demo: 15, ‐ Graphmatica, ‐ WinRobsim programski paket, ‐ Multisim: 10, ‐ Rockwell Software, ‐ OMRON, ‐ Drive monitor, ‐ Step 7, ‐ Simatic WinCC, ‐ Netomag, ‐ PSCAD/EMTDC, ‐ Programi za simulacijo električnih pogonov ‐ ORANGE ENTERPRIZES, ‐ VECTOR FIELD, ‐ NEPLAN, ‐ RELUX, ‐ CADdy++ ‐ ISE WebPACK Design Software: 12, ‐ Altium designer ‐ razvojni sistem za načrtovanje elektronskih izdelkov: 15 ‐ ARDUINO – razvojno okolje za AVR mikrokrmilnike: 12 ‐ BASCOM AVR demo: 12, ‐ Packet Tracer, ‐ EPLAN, ‐ IAR Embedded Workbench (razvojno okolje za TI mikrokrmilnike). FS
51
Informacijsko‐komunikacijska tehnologija Računalniška učilnica se nahaja v prostoru B‐206. Za študente Fakultete za strojništvo (FS) je vstop vanjo prost v času dela Računalniško Informacijskega Centra FS. V učilnici je skupaj 25 osebnih računalnikov. Po potrebi je mogoče prostor s spustom dvižne zavese razdeliti v dve manjši učilnici: • v sprednjem delu je nato 16 osebnih računalnikov, ki so v času predavanj namenjeni predvsem vodenim vajam in seminarjem po urniku; v pomoč vodji vaj je na stropu učilnice tudi projekcijska naprava, ki sliko z njegovega računalniškega monitorja projicira na veliko platno; • v zadnjem delu je 9 osebnih računalnikov, ki so prosto dostopni vsem študentom FS za individualne vaje, pripravo seminarskih in diplomskih nalog ter brezplačno brskanje po internetu (mogoča je tudi vnaprejšnja rezervacija teh računalnikov). Kadar v sprednjem delu učilnice ne potekajo vaje, je prosto dostopnih vseh 25 računalnikov. Konfiguracija osebnih računalnikov: • procesor Intel Core i7 870 2.93 GHz, 8 GB pomnilnika, 320 GB trdi disk, grafična kartica NVIDIA Quadro 600 1 GB, 24" LCD monitor LG Flatron W2443T, DVD RW optična enota, čitalec kartic (medijev), 11 USB vtičev (od tega 5 spredaj), zvočna kartica, slušalke z mikrofonom (v zadnjem delu učilnice), tipkovnica s SLO znaki, optična miška s podlogo; • operacijski sistem Windows 7 Professional SLO SP1, MS Office 2010 SLO, MS Visual Studio 2010, AutoCAD 2009, AutoCAD Mechanical 2009, Autodesk Inventor Professional 2009, Corel Graphics Suite X4, CATIA V5R20, Pro/ENGINEER Wildfire 5.0, MECHANICA Wildfire 5.0, SolidWorks 2010, Rhinoceros 4.0, SCIA Engineer 2010.1, Wolfram Mathematica 8, Adobe Acrobat 9 Pro, Adobe Photoshop CS4, Adobe InDesign CS4, Adobe Illustrator CS4, sklop programov za Strojne elemente, razni pomožni programi… V učilnici so študentom za potrebe študija na voljo tudi naslednji tiskalniki, na katerih lahko izpisujejo gradivo brez časovnih in drugih omejitev. • črnobeli laserski tiskalnik z obojestranskim tiskom A4/A3; • barvni laserski tiskalnik z obojestranskim tiskom A4 (B‐203); • barvni brizgalni tiskalnik A4 (B‐203); • barvni brizgalni risalnik A0 (B‐203); kakor tudi: • barvni skener A4. Študenti imajo na strežniku FS na voljo tudi določen osebni diskovni prostor, kamor lahko trajno shranjujejo svoje dokumente, risbe, E‐pošto in ostale informacije, ki jih potrebujejo pri študiju.
46. Prostori so primerni za študente s posebnimi potrebami.
da delno ne
Utemeljitev: FERI
52
Vhodi na fakulteto so dostopni neposredno iz javnih površin z urejenimi klančinami, ki so primerne tudi za gibalno ovirane študente. Gibalno oviranim študentom nudimo parkirne prostore v podzemni garaži objekta G2, od koder se lahko z dvigalom pripeljejo do predavalnic, laboratorijev in računalniških učilnic. Žal v dvigalih nimamo zvočnih opozoril. S študenti invalidi se glede možnih prilagoditev dogovarjamo individualeno. Na fakulteti so urejena tudi funkcionalna in varna stopnišča, oprijemala in ograje. Dvigala so dimenzij, ki so primerna tudi za študente na invalidskih vozičkih, prav tako so prilagojene in dosegljive tudi kljuke na vratih. Primerno urejeni in prilagojeni so posebni sanitarni prostori. FS Na Fakulteti za strojništvo si vedno prizadevamo ustvariti študijsko okolje, ki je prijazno, prijetno in prilagojeno posebnim potrebam študentov in zagotavlja njihov uspešen študij v skladu s Pravilnikom o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru št. A5/2010‐41 AG in Pravilnikom o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru. Študenti s posebnimi potrebami so pozvani, da v referatu oddajo ustrezne prošnje za priznanje posebnega statusa študenta v skladu z določili zgoraj navedenih pravilnikov, pri čemer v prošnji navedejo želene oblike prilagoditve študijskega procesa glede na svoje individualne potrebe. Informacije za študente s posebnimi potrebami so dostopne na spletni strani Fakultete za strojništvo: http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=54. Študentom s posebnimi potrebami so na Fakulteti za strojništvo (samostojno ali v okviru tehniških fakultet) na razpolago: ‐ stalna klančina za dostop do vhoda fakultete in prenosna klančina, ‐ posebno dvigalo s tipkami v Braillovi pisavi za slepe in slabovidne je v objektu J1, ‐ dvigalo za osebe na invalidskih vozičkih (v J2 objektu in v G2 objektu) za dostop do objektov B, J1, J2 oziroma D, kjer se izvaja pedagoški proces. ‐ parkiranje pred fakulteto je individualno zagotovljeno na parkirišču neposredno pred fakulteto.
47. Oprema je primerna za študente s posebnimi potrebami.
da delno ne
Utemeljitev: V vseh predavalnicah je urejena primerna osvetlitev, prav tako nudimo tudi ojačevalce zvoka za naglušne osebe. Študentom je na voljo tudi sistem za avtomatsko snemanje predavanj in vaj.
53
Delno je mogoče prilagoditi tudi spletne strani. Pošiljanje SMS sporočil si lahko študenti prilagodijo preko RSS bralnika. Težave študentov s posebnimi potrebami rešujemo individualno, predvsem pa s polnim razumevanjem in pripravljenostjo pomagati. V okviru svojih možnosti jim skušamo nuditi primerne didaktične pristope in vso drugo pomoč, da lahko sledijo učnemu procesu. V primeru, da se bo za izobraževanje na naši fakulteti odločil študent, ki bo potreboval dodatno oziroma posebno opremo za svoje izobraževanje, bomo v okviru naših zmožnosti, to opremo zagotovo tudi priskrbeli. Fakultete žal ne prejemajo posebnih sredstev za nakup tovrstne opreme, zato opremo kupujemo iz lastnih sredstev.
48. Visokošolski zavod ima v okviru zavoda visokošolsko knjižnico, ki zagotavlja knjižnično
informacijsko dejavnost in dostop do ustreznega knjižničnega gradiva s področij:
študija, da ne
znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti
visokošolskega zavoda. da ne
49. Predvidena obvezna študijska literatura je študentom brezplačno dostopna:
v knjižnici, da ne
v digitalni knjižnici ali e‐učnem okolju. da ne
50. Predvidena priporočljiva študijska literatura je študentom brezplačno dostopna:
v knjižnici, da ne
v digitalni knjižnici ali e‐učnem okolju. da ne 51. Visokošolski zavod ima sklenjene pogodbe z javnimi in drugimi knjižnicami.
da ne
Utemeljitev: Knjižnica tehniških fakultet je skupna knjižnica štirih tehniških fakultet UM: Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Fakultete za strojništvo, Fakultete za gradbeništvo in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Knjižnica je primarno namenjena študentom, učiteljem in raziskovalcem tehniških fakultet, za podporo pedagoškega procesa in znanstveno‐raziskovalnega dela. Odprta pa je tudi drugim uporabnikom. Podatki o Knjižnici tehniških fakultet so dostopni na spletni strani, na naslovu http://www.ktfmb.uni‐mb.si/. Knjižnica tehniških fakultet je polnopravna članica sistema COBISS1 (dostop na http://www.izum.si). Knjižnično gradivo je računalniško obdelano in zbrano v lokalni bazi KTFMB. Iskanje v lokalni bazi KTFMB oz. lokalnih bazah posameznih knjižnic in v vzajemni bibliografski bazi je uporabnikom omogočeno preko osmih osebnih računalnikov z dostopom do interneta. V prostorih knjižnice so urejeni tudi priključki za prenosne računalnike in brezžična internetna povezava (EDUROAM).
54
Osnovne storitve knjižnice so: izposoja knjižničnega gradiva na dom ali v kabinete zaposlenih in v čitalnico, medknjižnična izposoja, nabava in obdelava novega gradiva (katalogizacija in inventarizacija), vodenje bibliografije raziskovalcev, poizvedbe v bazah podatkov, informacije uporabnikom o gradivu in o uporabi knjižnice. Podatki o knjižničnem fondu so za leto 2011 (poročilo za NUK): Knjižnični fond je obsegal 103.676 enot knjižničnega gradiva. Naročene so bile 204 serijske publikacije, od tega 110 tujih. Letni prirast knjižničnega gradiva 2011: 2055 enot. Knjižnica ima čitalnico, ki je del osrednjega prostora knjižnice. Obsega 30 čitalniških sedežev, 10 računalniških mest, priključke za prenosne računalnike in brezžično omrežje EDUROAM. Čitalniško gradivo je namenjeno uporabi v čitalnici in obsega po en izvod novejših učbenikov in ostale aktualne strokovne literature. Sem sodijo tudi strokovni, večjezični slovarji, leksikoni, priročniki in enciklopedije z različnih tehniških in jezikovnih področij. Med čitalniško gradivo sodijo tudi diplomska dela univerzitetnih in visokošolskih strokovnih študijskih programov tehniških fakultet, magistrska, doktorska in specialistična dela ter raziskovalne naloge (v letu 2009 10.935 enot). S študijskim letom 2008/2009 so vse diplomske in magistrske naloge ter doktorske disertacije TF že vključene tudi v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru (DKUM), kar pomeni, da so dostopne v elektronski obliki, v polnem besedilu. V časopisni čitalnici so na voljo znanstvene, strokovne in poljudne revije ter dnevni časopisi. Od tega je imela FS naročenih 65 naslovov revij (32 tujih in 36 slovenskih). Večina revij je že dostopnih v elektronski obliki, v polnem besedilu. Dostop do elektronskih revij je urejen na spletni strani KTFMB. Študenti lahko do elektronskih virov dostopajo v knjižnici, preko osebnih računalnikov in v računalniških učilnicah posameznih fakultet. Študentom UM (s statusom) in zaposlenim na UM je omogočena tudi storitev oddaljenega dostopa do elektronskih virov UM. Do elektronskih revij in baz podatkov lahko dostopajo od doma oz. drugod, preko vstopnega mesta UKM http://vir.ukm.si/UKM/. Pogoj je aktivno članstvo v knjižnici in geslo za COBISS/OPAC.
52. Viri financiranja so zagotovljeni vsaj za obdobje akreditacije.
da,v celoti delno ne
Utemeljitev: Viri financiranja imajo svojo podlago v Zakonu o visokem šolstvu (72. člen Zakona, Ur. l. RS, št. 199/2006, spremembe 64/2008, 86/2009 in 34/2011) o zagotavljanju finančnih sredstev za financiranje dejavnosti javnih visokošolskih zavodov ter Uredbi o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Ur. l. RS, št. 7/2011) in Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Ur. l. RS, št. 64/2012). Viri financiranja so za obdobje akreditacije delno zagotovljeni s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport skladno z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Ur. l. RS, št. 7/2011) in Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Ur. l. št 64/2012).
55
Uredba v celoti ne pokriva stroškov za izvajanje pedagoškega procesa. Fakulteti pokrivata materialne stroške s sredstvi, pridobljenimi iz tržne dejavnosti. Z raziskovalnimi sredstvi se omogoča nabava raziskovalne opreme, ki se uporablja tudi v pedagoškem procesu in znanstvenem delovanju študentov.
53. Zagotovljena so finančna in materialna sredstva, ki omogočajo uresničevanje ciljev iz
strateškega načrta. da ne
Utemeljitev: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Fakulteta za strojništvo vsako leto v začetku leta pripravita Program dela in Finančni načrt za tekoče leto. V planu se predvidijo kratkoročni in dolgoročni cilji in viri za uresničevanje teh ciljev. Ker Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport po Uredbi teh virov ne zagotavlja v celoti, fakulteta manjkajoče vire pridobiva na javnih razpisih tako na nacionalnem, tržnem in mednarodnem področju. Uspešnost pridobivanja projektov oziroma drugih sredstev se kaže v tem, da sredstva po Uredbi glede na celotne prihodke FERI za leto 2011 predstavljajo le 63,11 % in FS za leto 2011 53 %. Kljub temu, da sredstva po Uredbi ne zadoščajo, se pedagoški proces izvaja v celoti in kakovostno.
54. Sredstva za študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno
dejavnost so dolgoročno zagotovljena iz različnih virov. da ne
Utemeljitev: Sredstva za študijsko dejavnost so zagotovljena z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov. Sredstva za raziskovalno oziroma strokovno dejavnost niso v celoti dolgoročno zagotovljena. Zagotovljena sredstva predstavljajo sredstva programskih skupin, preostala sredstva pa fakulteti pridobivata na različnih razpisih, tako na mednarodnem, tržnem in nacionalnem področju.
55. Visokošolski zavod ima sklenjene srednjeročne in dolgoročne pogodbe za financiranje
znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela. da ne
Utemeljitev: FERI ima sklenjene pogodbo za financiranje naslednjih programskih skupin: P2‐0028 Mehatronski sistemi 1.1.2009‐31.12.2014 P2‐0041 Računalniški sistemi, metodologije in inteligentne storitve 1.1.2009‐
31.12.2014 P2‐0057 Informacijski sistemi 1.1.2009‐31.12.2013 P2‐0065 Telematika 1.1.2009‐31.12.2012 P2‐0069 Napredne metode interakcij v telekomunikacijah 1.1.2009‐31.12.2013 P2‐0114 Aplikativna elektromagnetika 1.1.2009‐31.12.2014 P2‐0115 Vodenje elektromehanskih sistemov 1.1.2009‐31.12.2014
56
P2‐0368 Optični senzorji in napredni interaktivni vmesniki 1.1.2009‐31.12.2012 ter ostale pogodbe, ki so vezane na čas trajanja posameznih projektov. Število bilateralnih projektov v obdobju od leta 1999 do 2013: 103 Število zaključenih komunitarnih projektov od leta 2000 do 2011: 46 Število komunitarnih projektov v letu 2012: 24 Podatki o tekočih in zaključenih projektih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so dosegljivi na http://feri.um.si/raziskovanje/ . Fakulteta za strojništvo ima preko izvajanja domačih in mednarodnih projektov sklenjene srednjeročne in dolgoročne pogodbe za financiranje znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela. Podatki o raziskovalni dejavnosti Fakultete za strojništvo so dostopni na spletni povezavi http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=7.
56. Sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstveno, raziskovalno,
umetniško oziroma strokovno delo, so gospodarno načrtovana in učinkovito razporejena. da ne
Utemeljitev: Struktura porabe sredstev je strogo namenska z dovoljenim odstopanjem. Fakulteti sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo, načrtujeta za vsako tekoče leto v Programu dela in Finančnem načrtu Univerze v Mariboru. V skladu z določili Uredbe se sredstva za študijsko dejavnost namenijo za plače in druge izdatke zaposlenih, prispevke delodajalca in izdatke za blago in storitve. Pri izvajanju računovodske funkcije se upoštevajo določbe Zakona o računovodstvu in Zakona o javnih financah in upravlja v skladu z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti. Fakulteta prikazuje prihodke in odhodke v svojih poslovnih knjigah tako, da omogoča vpogled v strukturo prihodkov in stroškov po njihovih vrstah. Loči jih na prihodke in odhodke, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti javne službe, tržne dejavnosti in ostale prihodke in odhodke. Fakulteti pri porabi pridobljenih sredstev spoštujeta načelo gospodarnosti, zato je uspešnost in učinkovitost porabe ustrezna. Odgovorna oseba za porabo pridobljenih sredstev po dejavnostih je dekan. Poslovodna odbora fakultet odločata o poslovanju, o zadevah materialne narave ter o upravljanju in razpolaganju s sredstvi, ki jih fakulteti pridobivata v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Poslovodna odbora v skladu s statutom določita svoje naloge in sprejmeta poslovnik ter program dela.
57. Visokošolski zavod sproti spremlja porabo pridobljenih sredstev ter učinkovitost in
uspešnost porabe po posameznih dejavnostih. da ne
57
Utemeljitev: Fakulteti imata aktiven organ Poslovodni odbor, ki obravnava planiranje in porabo finančnih sredstev. Poraba pridobljenih sredstev se spremlja sproti in sicer se mesečno pripravijo izpisi porabe po stroškovnih nosilcih, ki jih pregledajo vodje laboratorijev.
B.6 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI 58. Samoevalvacije se izvajajo periodično da ne
Utemeljitev: Samoevalvacija se izvaja vsako leto v skladu s Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije UM in njenih članic št. A3/2006‐812‐MP http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=10319. Aktivnosti za pripravo Samoevalvacijskega poročila vodi Komisija za ocenjevanje kakovosti (KOK), sodelujejo pa ustrezne strokovne službe, komisije Senata in Študentski svet. Predlog obravnava najprej KOK, nato ga obravnava in sprejme Senat ustrezne fakultete. Samoevalvacijska poročila so objavljena na spletni strani KOK: http://feri.um.si/o‐nas/obvladovanje‐kakovosti/samoevalvacijska‐porocila/ . Poročilo je bilo v letošnjem letu obravnavano tudi na zboru zaposlenih. Komisija za ocenjevanje kakovosti Fakultete za strojništvo letno izdela poročilo o kakovosti. Poročila so dostopna na povezavi: http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=855.
59. Iz poslovnika kakovosti je razvidno, da zavod sproti spremlja ter izboljšuje kakovost in
učinkovitost:
izobraževalnega dela, da ne
znanstvenega dela, da ne
raziskovalnega dela, da ne
umetniškega dela, da ne
strokovnega dela. da ne
Utemeljitev: Na seji Komisije za ocenjevanje kakovosti UM v oktobru 2011, je bil predstavljen osnutek Poslovnika o kakovosti, ki je bil po obravnavi pripomb in pobud članov omenjene komisije posredovan v potrditev organom UM. Senat UM je Poslovnik kakovosti potrdil na 15. seji Senata UM in je objavljen na spletni strani: http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=30061. Komisija za ocenjevanje kakovosti na osnovi ocen stanja in usmeritev, podanih v vsakoletnem Samoevalvacijskem poročilu, spremlja izvajanje teh usmeritev. Komisija za ocenjevanje kakovosti (KOK) izvaja samostojno in skupaj s komisijami Senata ankete in analize, na osnovi katerih spremlja kakovost in učinkovitost.
58
Evalvacija poučevanja se izvaja preko študentske ankete in analize, ki jo izdela KOK. Ocene pedagoških delavcev so redno objavljene na spletni strani: http://feri.um.si/o‐nas/obvladovanje‐kakovosti/studentske‐ankete/ . Prehodnost študentov po programih se izvede v marcu tekočega leta. Objavljena je na:http://feri.um.si/o‐nas/obvladovanje‐kakovosti/ostala‐porocila‐kok/ . Analiza vpisa in prehodnosti študentov po programih se izvede v mesecu oktobru. Objavljena je na: http://feri.um.si/o‐nas/obvladovanje‐kakovosti/ostala‐porocila‐kok/ . Izvedba ankete za zaposlene FERI »Raziskava delovnega zadovoljstva ‐ Vprašalnik za zaposlene 2011« je objavljena na: http://feri.um.si/o‐nas/obvladovanje‐kakovosti/ostala‐porocila‐kok/. Ocena kakovosti dejavnosti FERI in oblikovanje predlogov za izboljšanje in Analiza akcijskega načrta iz Samoevalvacijskega poročila sta del Samoevalvacijskega poročila. Fakulteta za strojništvo vsako leto pripravi samoevalvacijsko poročilo, ki ima funkcijo poslovnika kakovosti ter akcijski načrt. Poročila so dostopna na povezavi: http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=855.
60. Pri samoevalvaciji sodelujejo vsi zaposleni. da ne
Utemeljitev: V skladu s 3. členom Pravilnika o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze samoevalvacijsko komisijo sestavljajo predstavniki vseh glavnih interesnih skupin, izmed visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, študentov, strokovnega in administrativnega osebja. Nepedagoški delavci so vključeni s pripravo strokovnih gradiv in udeležbo pri raziskavi delovnega zadovoljstva. Rezultati samoevalvacije so javno objavljeni na spletni strani http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=855 in http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=632.
61. Pri samoevalvaciji sodelujejo študenti. da ne
Utemeljitev: V skladu z Zakonom o visokem šolstvu študenti izvolijo svoje predstavnike v študentske svete, ki zastopajo interese študentov. Študentski sveti se redno sestajajo, sodelujejo z vodstvom UM in vodstvi članic ter drugih članic UM in drugimi predstavniki univerzitetne skupnosti. Študentski sveti obravnavajo ter dajejo mnenje o splošnih aktih, študijskih programih in predlogih, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, ter skrbijo za obštudijsko dejavnost študentov. Predstavniki študentov sodelujejo tudi v Senatu FERI oz. FS ter vseh njegovih stalnih komisijah, kjer je določeno tudi obvezno članstvo študentov‐najmanj petina vseh članov. Aktivno sodelovanje s študenti poteka tudi z izvajanjem študentske ankete, s katero študenti podajajo svoje mnenje o pedagoškem delu visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter o obremenitvi v skladu z točkami ECTS.
62. Vodstvo visokošolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in študente s svojimi
odločitvami ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda. da ne
59
Utemeljitev: Zavod seznanja zaposlene in študente preko objav in zapisnikov, ki so javno dostopni na spletnem portalu FERI oz. FS in UM, in osebno preko njihovih predstavnikov. Predstavniki inštitutov, ki so člani Senata in komisij Senata seznanjajo zaposlene na sestankih inštituta. Nekajkrat letno so sestanki Akademskega zbora in vseh zaposlenih FERI, pravtako pa FS, kjer vodstvo člane seznanja z odločitvami oz. informira o odločitvah.
63. Ukrepi, postopki in strategija za stalno izboljševanje kakovosti: so formalno sprejeti, da ne
so javno objavljeni, da ne
v njih je opredeljena vloga zaposlenih, da ne
v njih je opredeljena vloga študentov. da ne
Utemeljitev: Komisija za ocenjevanje kakovosti deluje z namenom stalnega izboljševanja kakovosti. Deluje v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v Mariboru, Merili za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstveno‐raziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela in Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije Univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze, upoštevajoč smernice, navodila in priporočila Senata Univerze v Mariboru ter ostalih aktov Univerze v Mariboru (vse dostopno na: http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=439). Pisno samoevalvacijsko poročilo je glavni rezultat samoevalvacijskega procesa. Vključuje oceno stanja in kritično analizo, analizo prednosti in slabosti ter predloge in priporočila za odpravo pomanjkljivosti (korektivne ukrepe) ter izboljšanje kakovosti. Na podlagi rezultatov samoevalvacije Senat sprejme ustrezen akcijski načrt ukrepov za odpravo ugotovljenih slabosti ter krepitev ugotovljenih prednosti. Akcijski načrti, katerih realizacijo skozi vse študijsko leto spremljajo senati posameznih članic UM in njihovi dekani, pri posameznih predvidenih aktivnostih vsebujejo tudi navedbo časovnih rokov ter imen odgovornih organov oz. posameznikov. Akcijski načrt korektivnih ukrepov je javno objavljen na spletni strani FERI http://feri.um.si/o‐nas/obvladovanje‐kakovosti/samoevalvacijska‐porocila/ . Vključen je v samoevalvacijska poročila. Fakulteta za strojništvo letno oblikuje Akcijski načrt, v katerem so zajeta naslednja področja: ‐ Strategija, organiziranost in vodenje zavoda, urejenost evidenc ter skrb za kakovost, ‐ Izobraževanje ‐ študijska dejavnost, ‐ Znanstvenoraziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost, ‐ Visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci in sodelavci, ‐ Upravni in strokovno‐tehnični delavci, ‐ Študenti v visokošolskem zavodu,
60
‐ Prostori, oprema za izobraževalno ter znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost, knjižnica, ‐ Financiranje izobraževalne oz. studijske, znanstvenoraziskovalne, umetniške in strokovne dejavnosti, ‐ Sodelovanje z družbenim okoljem. V Akcijskem načrtu so navedene aktivnosti, rok za njihovo izvedbo ter odgovoren organ oziroma oseba. Povezava: http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=855.
64. Zavod ima formalna orodja za
potrjevanje, da ne
spremljanje, da ne
presojanje da ne študijskih programov.
Utemeljitev: UM FERI Proces potrjevanja, spremljanja in presojanja študijskih programov je določen in se izvaja glede na vrsto sprememb študijskih programov, odvisno od tega, ali gre za manjše ali večje spremembe študijskih programov, kot to določajo Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu. Postopek za manjše spremembe študijskih programov poteka na način, da predloge obravnavajo najprej znotraj inštitutov, kjer analizirajo potrebe po spremembah študijskih programov, nato predlog posredujejo Komisiji za študijske zadeve UM FERI. Komisija za študijske zadeve UM FERI obravnava predloge sprememb študijskih programov 1. in 2. stopnje, Komisija za znanstveno‐raziskovalne zadeve obravnava predloge sprememb študijskih programov 3. stopnje. Komisiji predloge posredujeta v obravnavo in sprejem Senatu UM FERI, le‐ta pa na Komisijo za dodiplomski oz. Komisijo za podiplomski študij na UM, le ta pa na Senat UM. Manjše spremembe stopijo v veljavo s sprejemom na Senatu UM. Odločanje o večjih spremembah, kot so spremembe študijskih programov, novi študijski programi …, poteka na podoben način. Predlog podajo študenti, zaposleni, inštituti, obravnavata ga Komisija za študijske zadeve oz. Komisija za znanstveno‐raziskovalne zadeve ter Senat UM FERI, nato Komisija za dodiplomski oz. podiplomski študij na UM, zatem na Senat UM. Po potrditvi na Senatu UM se predlog posreduje NAKVIS‐u. Fakulteta ima vzpostavljen tudi informacijski sistem za spremljanje svoje izobraževalne dejavnosti. Analize učnih dosežkov (prehodnosti) študentov omogočajo ukrepanje za izboljšanje stanja. Skladno z uveljavitvijo 57. Člena Zakona za uravnoteženje javnih financ (32. člen Zakona o visokem šolstvu) univerza obvezne sestavine študijskih programov spreminja sama. O spremembah obveznih sestavin študijskih programov seznani Nacionalno agencijo RS za kakovost v visokem šolstvu v 30 dneh od njihovega sprejema. Spremembe obveznih sestavin
61
študijskih programov začnejo veljati z naslednjim študijskim letom, če so sprejete pred objavo razpisa za vpis. Univerza v Mariboru je naveden postopek dodatno opredelila in na Senatu Univerze v Mariboru sprejela Interni postopek potrjevanja sprememb študijskih programov na Univerzi v Mariboru, ki navaja vrste sprememb študijskih programov, kriterije presoje, navaja dodatne pogoje ter termine akreditacije. Evidentiranje in obravnava sprememb na fakultetah teče na enak način kot do sedaj. Fakulteti imata vzpostavljen tudi informacijski sistem za spremljanje svoje izobraževalne dejavnosti. Analize učnih dosežkov (prehodnosti) študentov omogočajo ukrepanje za izboljšanje stanja.
65. Zavod ima formalna orodja za
spremljanje, da ne
presojanje da ne kompetenc diplomantov.
Utemeljitev: UM FERI in FS spremljata in presojata kompetence diplomantov že med samim izobraževalnim procesom, predvsem pa skozi njihova zaključna dela ter s pomočjo povratnih informacij s strani delodajalcev. Za presojo in spremljanje kompetenc diplomantov skrbimo tudi s pomočjo Kariernega centra, Alumni kluba, organizacije mednarodnih konferenc, posvetov in drugih neformalnih srečanj. Formalnih orodij za spremljanje še nismo vzpostavili. Občasno izvajamo ankete v okviru ALUMNI kluba.
66. Podatki o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja se redno zbirajo, da ne
analizirajo. da ne
Utemeljitev: Analize se izvajajo po letnikih, generacijah, po programih in to dvakrat letno s strani KOK. UM FERI redno enkrat letno izvaja študentsko anketo ter anketo o kakovosti izvajanja študijskega procesa. Že drugo leto je bila izvedena anketa o dejanski obremenitvi študentov na bolonjskih študijskih programih. Podatki o učnih uspehih študentov se zbirajo in analizirajo za vsak študijski program oz. vsak letnik študija posebej. Analizira se tudi uspešnost vsakega predmeta posebej. Znotraj posameznih inštitutov ter na Komisiji za študijske zadeve jih analiziramo dva do štiri krat letno. Opravljamo tudi primerjalne analize med študijskimi leti. Prav tako pripravljamo analize prehodnosti študentov med letniki, odstotek ponavljalcev po letnikih, uspešnost glede na zaključeno srednjo šolo in uspeh v srednji šoli, povprečen čas trajanja študija, število diplomantov glede na število vpisanih študentov, ….
62
UM FS je ob izvajanju rednih letnih študentskih anket, anket o kakovosti izvajanja študijskega procesa, v študijskem letu 2008/2009 uvedla še dodatno anketo za pridobivanje ocen študentov v zvezi z njihovo udeležbo pri pedagoškem procesu, kakovostjo preverjanja znanja in v zvezi z njihovim zadovoljstvom s študijem nasploh. Podatki o učnih izidih študentov se letno zbirajo in analizirajo ločeno za vsak študijski program. Pri tem se analizira: ‐ prehodnost študentov med letniki, ‐ odstotek ponavljavcev po letnikih, ‐ povprečno število let trajanja študija, ‐ število diplomantov različnih stopenj študija, ‐ število diplom glede na število vpisanih, ‐ povprečne ocene opravljenih izpitov, ‐ uspešnost pri študiju glede na zaključeno srednjo šolo itd.
67. Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov so:
javno dostopni, da ne
dosledno uporabljani. da ne
Utemeljitev: Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentov so javno dostopni. Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM ter vse njegove dopolnitve so dostopne na spletnih straneh: http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=11960, http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=16723, http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=21398. Merila in načini preverjanja znanja so navedeni tudi v učnih načrtih posameznih predmetov, ki so javno objavljeni in dostopni na spletni strani https://aips.uni‐mb.si/PredmetiBP3/main.asp, ter na spletni strani fakultete http://feri.um.si/studij/programi/ in na strani http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=793. Vse izstopajoče primere obravnava Komisija za študijske zadeve, kjer nato analizira vzroke za nastalo stanje. Vodstvi fakultet skrbita za dosledno izvajanje vseh sprejetih meril in načinov preverjanja in ocenjevanja znanja.
68. Informacije o zaposljivosti diplomantov se:
zbirajo, da ne
analizirajo, da ne
uporabljajo. da ne
Utemeljitev:
63
Informacije o zaposljivosti diplomantov se zbirajo iz razpoložljivih javno dostopnih podatkovnih baz Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, kjer redno spremljamo dinamiko potreb po zaposlitvah diplomantov naših poklicnih strok. Prav tako zbiramo podatke tudi preko Kariernega centra UM ter Alumni kluba FERI in FS, kjer se dvakrat letno srečujejo zaposleni na FERI in FS in člani Alumni klubov. V okviru Alumni klubov se izvajajo tudi ankete, iz katerih dobimo informacije o zaposlitvi in o študiju na FERI in FS. Fakulteta je močno vpeta v okolje tudi s pomočjo znanstveno‐raziskovalnega sodelovanja, kjer sodelujemo s številnimi gospodarskimi in negospodarskimi subjekti. Poslužujemo pa se tudi drugih metod, kot so direktna pošta, aktivnosti preko socialnih omrežij ter preko lastnih dogodkov (mednarodne konference, posveti, formalna in neformalna srečanja). Zbrane podatke analiziramo v okviru Komisije za študijske zadeve ter Komisije za ocenjevanje kakovosti v samoevalvacijskih poročilih. Uporabljamo jih za prilagajanje in spreminjanje študijskih programov.
69. Informacije o zanimanju kandidatov za študij se:
zbirajo, da ne
analizirajo, da ne
uporabljajo. da ne
Utemeljitev: Informacije zbiramo na osnovi promocije študijskih programov in na podlagi opravljenih anket na informativnih dnevih. Prav tako se zbirajo v okviru raznih tekmovanj za dijake. Na FERI in na FS deluje Skupina za promocijo, imenovana s strani Senata FERI oz. FS. Člani skupine sodelujejo po vnaprej pripravljenem programu na promocijskih aktivnostih po Sloveniji, vključujejo pa tudi druge sodelavce FERI oz. FS. Izvajajo se tudi zimske in poletne počitniške šole za dijake in izbirne vsebine za dijake v laboratorijih FERI in FS. Na UM FERI in FS informacije o zanimanju kandidatov za študij zbiramo na osnovi promocije študijskih programov, informativnih dnevov, objav na spletni strani http://pridi‐na‐feri.si/ oz. http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=10, ki je posebej namenjena dijakom, ki se zanimajo za študij na naših študijskih programih. Sodelavci Skupine za promocijo vsako leto obiščejo številne srednje šole in gimnazije, udeležujejo se predstavitev, izobraževalnih sejmov. Za dijake organiziramo tudi tehniško‐naravoslovne dneve, tekmovanja, oglede fakultete, predstavitve študijskih programov in smeri. Aktivno vlogo imata Referat za študentske zadeve ter Visokošolska prijavno‐informacijska služba Univerze v Mariboru, kjer dijaki pridobijo vse potrebne informacije glede vpisa in študijskih programov.
64
Pridobljene podatke analiziramo ter na njihovi osnovi določamo tudi število vpisnih mest, promocijske aktivnosti, svetovalne dejavnosti in informacijska gradiva.
70. Redno se objavljajo informacije o:
izvajanju študijskih programov, da ne
dosežkih visokošolskih učiteljev, da ne
dosežkih znanstvenih delavcev, da ne
dosežkih drugih zaposlenih. da ne
Utemeljitev: Podatki se objavljajo in ažurirajo na spletnih straneh UM FERI: http://feri.um.si/ in FS http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=0. Informacije o študijskih programih so navedene na spletni strani: http://feri.um.si/studij/programi/ , posamezne učne enote dodatno v Katalogu predmetov https://aips.uni‐mb.si/PredmetiBP3/main.asp, novice in obvestila na spletnih straneh: http://feri.um.si/ ter http://feri.um.si/novice/ Dosežki visokošolskih učiteljev, raziskovalnih in znanstvenih sodelavcev ter drugih zaposlenih pa se objavljajo v sistemu Cobiss, Sicris. Vsako leto je izdan tudi Zbornik raziskovalne dejavnosti.
71. Strateško načrtovanje visokošolskega zavoda je del sistema za zagotavljanje kakovosti.
da ne
Utemeljitev: Na osnovi zbranih podatkov vseh področij dela FERI, ki se spremljajo skozi vso leto na do sedaj opisane načine, se izdela Program dela FERI, ki je del Programa dela Univerze. V pripravi Programa dela sodelujejo vse službe in komisije Senata. Najpomembnejša področja strateškega načrta so: ‐ izobraževanje, raziskovanje in mednarodna dejavnost, ‐spremljanje in zagotavljanje kakovosti, ‐ letni načrt ravnanja s premoženjem, ‐ kadrovski načrt. Strateški načrt Fakultete za strojništvo UM opredeljuje smernice za zagotavljanje kakovosti zavoda. http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=726.
72. Zavod ima jasno določene cilje kakovosti:
izobraževanja, da ne
Utemeljitev: FERI 1) Intenziviranje in načrtovanje promocije s poudarkom na manj zasedenih študijskih programih (elektrotehnika, telekomunikacije), v katero bodo vključeni pedagoški delavci in študenti s teh programov ter izvajanje aktivnosti glede predstavitve raziskovalnih rezultatov. Promocija je usmerjena v zaposlitvene možnosti diplomantov;
65
2) Izboljšanje prehodnosti predvsem iz prvega v drugi letnik na visokošolskih strokovnih študijskih programih prve stopnje z vključitvijo tutorjev študentov in pedagoških delavcev. Spodbuditi motiviranost študentov za prisotnost na predavanjih in za delo; 3) Ugotavljanje konkretnih pomanjkljivosti v pedagoškem procesu na konkretnih študijskih programih v sodelovanju s Študentskim svetom in podaja ustreznih predlogov za odpravo pomanjkljivosti skupaj s Komisijo za ocenjevanje kakovosti Komisiji za študijske zadeve. Tudi nadaljnje vključevanje vodstva FERI v razgovor s pedagoškimi sodelavci, ki jih bodo študenti ocenili negativno. Javne pohvale pedagoških delavcev z najboljšimi ocenami; 4) Motiviranje naših študentov za večjo mobilnost s pomočjo študentov, ki so bili na mednarodnih izmenjavah. Vključevanje predavateljev v promocijo mobilnosti študentov. Povečanje mobilnosti pedagoških delavcev z njihovo razbremenitvijo. FS Cilji kakovosti izobraževalne dejavnosti: ‐ uspešno in kvalitetno izvajanje vseh študijskih programov FS s posebnim poudarkom na uspešnem zagonu novo akreditiranih bolonjskih programov, ‐ zagotavljanje večje prehodnosti in študijske uspešnosti študentov na vseh študijskih programih, ‐ razvoj študijskih programov in njihova vsebinska prenova v skladu s potrebami gospodarstva in zaposlitvenimi možnostmi diplomantov, ‐ učinkovitejše povezovanje z ostalimi članicami univerze pri razvoju interdisciplinarnih študijskih programov, ‐ usklajenost pedagoških obremenitev glede na razpoložljivost kadrovskega potenciala FS, ‐ sistemizacija učiteljskih in asistentskih delovnih mest v skladu s potrebami izvajanja študijskih programov, ‐ stalna presoja kakovosti izobraževalne dejavnosti, ‐ aktivno sodelovanje študentov pri razvojnih usmeritvah FS, ‐ razvoj programov vseživljenjskega izobraževanja.
znanstvenega in raziskovalnega dela, da ne
Utemeljitev: Raziskovalno delo se odvija v raziskovalnih programih in enem infrastrukturnem programu, UM pa sodeluje kot vodilna ali partnerska raziskovalna organizacija. Raziskovalno delo se med drugim izvaja tudi v temeljnih projektih, aplikativnih projektih, ciljnih raziskovalnih projektih, podoktorskih projektih ter drugih raziskovalnih projektih. Cilji kakovosti: 1) razvoj doktorskega študija kot raziskovalnega študija, 2) vrednotenje rezultatov dela mladih raziskovalcev, 3) evalviranje učinkov dela raziskovalnih programskih skupin in nacionalnega raziskovalnega programa za kakovost raziskovalne odličnosti UM (mladi raziskovalci, objave, citati, patenti, inovacije), 4) vrednotenje konkurenčnosti raziskovalcev UM na evropskem in širšem mednarodnem raziskovalnem prostoru (analiza prijav in potrjenih projektov, rezultat), 5) spremljanje kakovosti raziskovalne opreme in infrastrukture,
66
6) dvig habilitacijskih meril, objave v kakovostnih revijah z visokim faktorjem vpliva, pred zagovorom doktorata izpopolnjevanje na tuji univerzi.
umetniškega dela, da ne
Utemeljitev: Na programu Mehatronika ni umetniških vsebin.
strokovnega dela, da ne
Utemeljitev: FERI Na področju strokovnega dela FERI beleži po statistiki zadovoljive uspehe, saj se število projektov z industrijo iz leta v leto povečuje. Fakulteta ima na področju strokovnega dela postavljene naslednje cilje: – nadaljnje sodelovanje z industrijo in storitvenimi podjetji ter povečanje števila projektov, – prenos znanja v neposredno prakso, – organizacija strokovnih delavnic in konferenc v sodelovanju s proizvodnimi podjetji, – pošiljanje študentov na praktični del izobraževanja v podjetja, – izvajanje meritev in testiranj v laboratorijih fakultete za proizvodna in storitvena podjetja. Navedene cilje dosegamo: – z organizacijo srečanj s predstavniki proizvodnih in storitvenih podjetij (dan FERI, ALUMNI srečanja,…), – z načrtovanjem tem diplomskih nalog v sodelovanju s podjetji, – s pridobitvijo novih poslovnih partnerjev z obiski, – z izvajanjem namenskega funkcionalnega izobraževanja za potrebe gospodarstva. FS Povezanost z industrijo se po obsegu in kakovosti izboljšuje. V preteklem letu je bila povezava z industrijo v skupnih znanstvenoraziskovalnih projektih izvedena v okviru triindvajsetih aplikativnih projektov. Ob že naštetih aplikativnih projektih, ki so bilo delno financirani s strani ARRS, je v preteklem letu fakulteta na skupnih inženirskih nalogah in s storitveno dejavnostjo sodelovala še z več podjetji. Cilji kakovosti sodelovanja z gospodarstvom: ‐ krepitev sodelovanja z gospodarstvom na področju skupnega razvoja inovativnih proizvodov in storitev, ‐ večje vključevanje študentov v projekte z gospodarstvom preko raziskovalnih in diplomskih nalog, ‐ povečanje ponudbe strokovnih storitev za gospodarstvo, ‐ vzpodbujanje prenosa temeljnih raziskovalnih dosežkov v gospodarstvo v obliki patentov in izboljšav, ‐ izvajanje namenskega funkcionalnega izobraževanja za potrebe gospodarstva.
67
zavoda v celoti, da ne
Utemeljitev: Za zavod kot celoto veljajo najpomembnejši cilji, ki so navedeni v prejšnjih alinejah. Vsi cilji so dosegljivi. Najpomembnejše je, da njihovo uresničevanje spremljamo, ocenjujemo in o doseganju sproti obveščamo vodstvo. Komisija za ocenjevanje kakovosti ima razdelane in vpeljane načine za uspešno spremljanje doseženega.
mednarodnega umeščanja in mednarodne prepoznavnosti dosežkov na vseh področjih delovanja. da ne
Utemeljitev: FERI spodbuja k objavam v mednarodnih revijah, aktivnih udeležbah na znanstvenih simpozijih, vključevanju FERI v večje mednarodne projekte ‐ vodstvo zagotovi finančno osnovo za to vključevanje. Povečati je treba mobilnost pedagoškega osebja in študentov FERI in dodati nove aktivnosti na področju Erasmus Mundusa in Transatlantskih programov. Zato je treba povečati promocijsko dejavnost znotraj FERI, pa tudi v evropskem prostoru in širše v svetu. Pripraviti je treba ustrezna gradiva (brošure) in dogodke z namenom promocije programa LLP‐Erasmus in mobilnosti. V ta namen bi bila zaželena tudi tiskana poročila udeležencev mobilnosti v programu LLP‐Erasmus v sodelovanju z UM in CMEPIUS – Centrom za mobilnost in evropske programe sodelovanja. FS Fakulteta za strojništvo ima na področju mednarodne prepoznavnosti dosežkov odlične rezultate raziskovalnega dela v okviru velikega števila različnih mednarodnih projektov, dobro organizirane mednarodne menjave in sodelovanja.
73. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v samoevalvacijskih
postopkih, omogoča ugotovitve, ali so bili doseženi cilji glede zagotavljanja kakovosti. da ne
Utemeljitev: Komentarji posameznih analiz so vključeni že v samoevalvacijskem poročilu, prav tako priporočila vodstvu glede ukrepov. V samoevalvaciji je opravljena analiza akcijskega načrta iz predhodne samoevalvacije za izobraževalno in raziskovalno dejavnost in za materialne pogoje. Letno se izvede analiza Akcijskega načrta Fakultete za strojništvo, v kateri se podajo tudi zaključki in smernice za nadaljnje delo. Analiza je sestavni del Poročila o kakovosti FS UM za posamezno študijsko leto. Letna poročila so dostopna na povezavi http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=855.
68
74. Ugotovitve samoevalvacije se uporabljajo pri sprotnem sprejemanju nadaljnjih odločitev oziroma ukrepov za izboljšanje izobraževalnega, raziskovalnega in drugega dela z namenom razvoja kakovosti. da ne
Utemeljitev: Ugotovitve samoevalvacije uporabljamo po modelu Demingovega kroga (planiraj – naredi – preveri – ukrepaj). Vsi procesi na področju pedagoške dejavnosti, področju raziskovanja, mednarodne dejavnosti, dela strokovnih služb se merijo in spremljajo. Za obravnavanje in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj, predlogov in stališč z delovnega področja senata ima Senat FERI stalne komisije: ‐Komisijo za študijske zadeve, ‐Komisijo za znanstvenoraziskovalne zadeve, ‐Komisijo za mednarodno sodelovanje, ‐Komisijo za ocenjevanje kakovosti. Ocene se redno obravnavajo na sejah Senata FERI, kjer posamezne komisije Senata o tem redno poročajo. Letno se izvede analiza Akcijskega načrta Fakultete za strojništvo, v kateri se podajo tudi zaključki in smernice za nadaljnje delo.
75. Zbiranje, obdelovanje in analiziranje podatkov, pridobljenih v postopkih
samoevalvacije, omogoča učinkovito presojo kakovosti izobraževanja, znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela:
na celotnem zavodu, da ne
v vseh oddelkih, da ne
na vseh stopnjah izobraževanja. da ne
Utemeljitev: Predlogi in rezultati analiz glede obremenjenosti profesorjev, prehodnosti študentov in ocene profesorjev so bili predani Komisiji za študijske zadeve, Komisiji za mednarodno sodelovanje, inštitutom, vodstvu in študentom. Komisija za ocenjevanje kakovosti redno spremlja delo komisij Senata in po potrebi tudi sodeluje na sestankih. Ocena kakovosti dejavnosti FERI in predlogi za izboljšanje so navedeni v Samoevalvacijskem poročilu. Tudi analiza akcijskega načrta iz predhodnega Samoevalvacijskega poročila je v Samoevalvacijskem poročilu. Postopki samoevalvacije se izvajajo večnivojsko na stopnji posameznih kateder, inštitutov, oddelkov, fakultete kot celote, kakor tudi na nivoju posameznih študijskih programov oziroma projektov. Tako pridobljeni podatki se kritično analizirajo in zaključki analize obravnavajo na Senatu FS, nakar so tudi javno objavljeni. Študijski programi se spreminjajo na osnovi sprememb nosilcev, predlaganih izboljšav, zaznanih pomanjkljivosti, novih študijskih programov. Izvedejo se potrebni postopki glede na vrsto in obseg sprememb.
76. Samoevalvacijska poročila se predstavijo vsem deležnikom. da ne
69
Utemeljitev: Samoevalvacijsko poročilo je dostopno na spletnih straneh FERI: http://feri.um.si/o‐nas/obvladovanje‐kakovosti/samoevalvacijska‐porocila/ in FS http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=855. Predstavljeno je vsem delavcem in študentom FERI in FS, Senatu FERI in FS, Komisiji za študijske zadeve, Komisiji za mednarodno sodelovanje, inštitutom, katedram, vodstvu. Predstavitev je izvedena na akademskem zboru FERI in FS.
77. Samoevalvacijsko poročilo je javno objavljeno. da ne
Utemeljitev: Samoevalvacijsko poročilo je objavljeno na spletni strani: FERI ‐ http://feri.um.si/o‐nas/obvladovanje‐kakovosti/samoevalvacijska‐porocila/FS ‐ http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=855
78. Študenti dejavno sodelujejo/so aktivni pri: celoviti presoji stanja, da ne
oblikovanju ukrepov, da ne
razvojnih usmeritev (strategije) zavoda za nadaljnje delo. da ne
Utemeljitev: Študenti so aktivni s predlogi in mnenji na vseh komisijah Senata in Senatu FERI oz. FS ter s svojim delom pri ocenjevanju v anketah.
79. Samoevalvacija se na zavodu opravlja od leta 2003 na FERI in od leta 2004 na FS.
80. Samoevalvacija se izvaja in samoevalvacijsko poročilo pripravlja vsako leto.
da ne
Utemeljitev: Samoevalvacija se na FERI in FS opravlja od študijskega leta 2003/2004. Opravlja se vsako leto. Rok za sprejem na Senatu je 31. december. Do 15. januarja se preda Senatu Univerze v Mariboru. Komisija za ocenjevanje kakovosti Univerze (KOKU) opravi analizo vseh Samoevalvacijskih poročil članic in poročila tudi kvalitativno ovrednoti. Nato jih sprejme Senat Univerze.
Opomba:
v primeru prve akreditacije visokošolskega zavoda nadaljujte s točko C.1,
v primeru prve akreditacije študijskega programa nadaljujte s točko C.2,
v primeru prve akreditacije skupnega študijskega programa nadaljujte s točkama C.2 in C.3,
v primeru podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda nadaljujte s točko D.1,
70
v primeru podaljšane akreditacije študijskega programa nadaljujte s točko D.2.
C. PRVA AKREDITACIJA C.1 PRVA AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
1. Za oblikovanje senata visokošolskega zavoda je zagotovljeno ustrezno število
visokošolskih učiteljev, če tako določa statut, pa tudi znanstvenih delavcev. da ne
2. V senatu visokošolskega zavoda bodo enakopravno zastopana vsa študijska področja,
znanstvene discipline in umetniška področja visokošolskega zavoda. da ne
3. Oseba, ki bo odgovorna za študentske zadeve, bo na zavodu v rednem delovnem razmerju. da ne
Utemeljitev:
4. Visokošolski zavod izvaja študij na dislociranih enotah. da ne
Utemeljitev:
5. Na dislociranih enotah so zagotovljeni prostori za:
izvajanje študija, da ne
službo za študentske zadeve, da ne
govorilne ure, da ne
primerne sanitarije, da ne
knjižnico. da ne
Utemeljitev:
6. Na dislociranih enotah so zagotovljeni kadri za izvajanje študija. da ne
Utemeljitev:
7. Na dislociranih enotah je zagotovljen sodelavec za študentske zadeve. da ne
Utemeljitev:
C.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 1. Ime študijskega programa: MEHATRONIKA
71
2. Splošni podatki o študijskem programu:
Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru prijavljata prenovljen dodiplomski univerzitetni študijski program prve stopnje Mehatronika, ki skupaj s podiplomskim magistrskim študijskim programom druge stopnje Mehatronika nadomešča dosedanji univerzitetni študijski program Mehatronika. Program je pripravljen po modelu (3+2), s skupnim delom v prvih treh semestrih. Je povsem mednarodno primerljiv, saj zagotavlja potrebno uravnoteženost med temeljnimi matematično‐naravoslovnimi in strokovnimi znanji. Celoten program je ovrednoten s kreditnimi točkami ECTS. Program je načrtovan sodobno in v smislu vertikalne in horizontalne povezanosti. Predmeti si sledijo v logičnem vertikalnem zaporedju nadgradnje znanstvenih in tehnoloških temeljnih znanj, ki predstavljajo osnovo strokovnim predmetom posameznih študijskih smeri. Obenem pa je zagotovljena tudi horizontalna povezanost znotraj posameznih letnikov, saj je predvidena tečajna izvedba predmetnika, ki zagotavlja ustrezno nadgradnjo znanj tudi z aplikativnimi, sistemskimi, individualnimi in poslovnimi znanji. Primer vertikalne povezanosti je predmet 2. letnika Regulacije, ki od študenta za razumevanje snovi zahteva predhodno znanje iz matematičnih in teoretičnih znanj predhodnega letnika (Matematična analiza, Linearna algebra, Diferencialna analiza, Osnove elektrotehnike, Mehanika za mehatronike). Istočasno pa so predmeti 3. semestra Strojni elementi, Regulacije in Elektronika za mehatronike horizontalno povezani, ker vsi obravnavajo osnovne gradnike mehatronskih sistemov, seveda vsak predmet za svojo specialnost in se znanja smiselno dograjujejo. Po tem trojčku izpitov ima študent splošna sistemska in specialna znanja o vseh možnih gradnikih mehatronskih sistemov. Po zaključenem dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje je možno nadaljevanje študija na podiplomskih študijskih programih 2. in 3. stopnje, ki jih ponujata FERI in FS, Univerza v Mariboru ali druge Univerze v skladu s svojimi Statuti.
3. Vrsta študijskega programa:
visokošolski strokovni, univerzitetni, magistrski, enovit magistrski, doktorski, za izpopolnjevanje.
4. Stopnja študijskega programa:
prva, druga, tretja.
5. Trajanje programa:
1 leto 3 leta 5 let
72
2 leti 4 leta 6 let
6. Študijski program je: interdisciplinarni, dvopredmetni, skupni, drugo: _______________ .
7. Študijski program ima:
smeri, module.
Utemeljitev: Študijski program nima smeri in nima modulov.
8. Cilji programa so izhodišče za preverjanje učnih izidov študentov. da ne
Utemeljitev: Temeljni cilji programa so: Temeljni cilj skupnega interdisciplinarnega univerzitetnega dodiplomskega študijskega programa "MEHATRONIKA" je izobraziti široko razgledanega diplomanta, ki bo poleg znanja in razumevanja izkazoval tudi samostojnost, ustvarjalnost, inovativnost in kritičnost pri reševanju problemov s področja mehatronike. Študenti tega programa se bodo s študijem znanstvenih temeljev programa, tehnoloških temeljev, aplikativnih in sistemskih znanj ter individualnih in poslovnih znanj usposobili za prenos pridobljenih teoretičnih in strokovnih znanj v prakso in reševanje problemov v delovnih okoljih. S študijem raznovrstnih teoretičnih in strokovnih vsebin bodo pridobivali pregled nad širšim področjem mehatronike, kar jim bo razširilo njihov pojmovni svet, okrepilo sposobnost generalizacije znanja in jim hkrati pripomoglo, da bodo s pridobljenim znanjem, s povezovanjem znanj z različnih področij in z iskanjem novih virov znanja, mobilni in prilagodljivi, a hkrati tudi dovolj usmerjeni, da bodo sposobni reševati zahtevne probleme. S sodobnimi koncepti poučevanja, ki so uglašeni z znanstvenim in raziskovalnim delom, s vzpodbujanjem ustvarjalnosti, samostojnega dela in prenosa teoretičnega znanja v prakso bomo uresničili pričakovanja študentov, delodajalcev in celotne družbe. Navedeni cilji študijskega programa so izhodišče za preverjanje učnih izidov študentov tako v okviru posameznih predmetnih vsebin kot tudi pri zaključnih diplomskih delih.
9. Naštejte splošne kompetence diplomanta.
Študentje interdisciplinarnega univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje "MEHATRONIKA" bodo v izobraževalnem procesu pridobili ustrezne kompetence, da bodo sposobni v skladu s standardi delovne uspešnosti izvršiti postavljeno nalogo. Diplomantom bomo omogočili pridobivanje kakovostnega znanja, poleg tega pa tudi veščine, spretnosti, vrednote in pozitivno samopodobo, ki poleg znanja znatno pripomorejo k delovni uspešnosti. Diplomanti programa bodo obvladovali raziskovalne metode, postopke in procese s področja mehatronike ter s strokovno kritičnostjo, samokritično presojo in odgovornostjo oblikovali,
73
projektirali, konstruirali, izdelovali in vzdrževali mehatronske izdelke, stroje in postroje, upoštevaje strokovno odličnost, družbeno koristnost, etično odgovornost, zavezanost profesionalni etiki in merila za okoljsko neoporečnost svojih stvaritev. Usposobljeni bodo snovati, oblikovati, in izdelovati mehatronske izdelke, stroje, naprave in kompleksne postroje na način, da bodo izpolnjena funkcijska, oblikovna, kakovostna, stroškovna in okoljska merila na podlagi osvojenega temeljnega znanja osnovnih naravoslovnih ved, specifičnih znanj strojniškega konstrukterstva, elektrotehničnega projektiranja in računalniškega programiranja, kakor tudi interdisciplinarne povezave med prej omenjenimi specifičnimi znanji, kar je najpomembnejša vrlina inženirja mehatronike, ter znanj s področja varstva okolja, dobre inženirske prakse, vse skupaj ob podpori računalniško‐komunikacijske tehnologije. Diplomanti bodo kreativno in inovativno povezovali teorijo in prakso, predvsem s projektno organiziranim študijem, kakor tudi s pomočjo organiziranega projektnega dela v času študija. Projektno organizirani študij, pri katerem bo manjša skupina 3‐4 študentov razvila, načrtovala in izdelala mehatronski izdelek pod vodstvom strokovnega mentorja, bo omogočil študentom razvijanje strokovnih veščin in občutka za skupinsko delo, kar je osnova vsakega modernega inženirskega dela. Hkrati bodo študenti skozi projektno delo razvijali pozitivno strokovno samopodobo, kar omogoča lažjo identifikacijo študentov s poklicem, kot je inženir mehatronike. Interdisciplinarna naravnanost študijskih vsebin jim bo pripomogla k večji kreativnosti, inovativnosti in prilagodljivosti. Probleme bodo znali analizirati, izločiti nebistvene faktorje, narediti sintezo, predvideti mogoče rešitve in posledice. Pri delu bodo samostojni, hkrati pa bodo razvijali sposobnosti in spretnosti komunikacije ter skupinskega dela v domačem in mednarodnem okolju. Navedene splošne kompetence izhajajo iz temeljne predmetne vsebine programa in zarisujejo splošni, osnovni lik diplomanta. Med študijskim procesom pa se ne poglablja le znanje, ampak tudi odnos do uporabe tega znanja. Na ta način je izobraževalna komponenta povezana tudi z vzgojno.
10. Naštejte predmetno‐specifične kompetence diplomanta.
Utemeljitev: Predmetna kompetenca bo študentu programa mehatronika omogočila učinkovito opravljanje dejavnosti v delovnem procesu, na katero se nanaša. Predmetna kompetentnost pomeni neposredno uporabo specialističnega oziroma aplikativnega znanja in se razvije pri simulacijah, študijah primerov in pri neposredni uporabi znanja pri reševanju problemov. Diplomant interdisciplinarnega univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje"MEHATRONIKA" je strokovnjak s teoretičnim in metodološkim znanjem za reševanje konkretnih problemov pri načrtovanju, vodenju in izvajanju zahtevnih strokovnih opravil na področju mehatronike in na različnih delovnih mestih od kovinsko‐predelovalne industrije do elektro industrije, kakor tudi za delo v inženirskih birojih za načrtovanje mehatronskih izdelkov.
74
Program diplomantu omogoča pridobitev širokega znanja s povezovanjem teoretičnih konceptov s strokovnimi in aplikativnimi ter razvoj sposobnosti za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso za kreativno reševanje strokovnih in delovnih problemov. Pri tem se uporablja znanstvene metode, izkorišča obstoječe znanje in išče nove vire. Razume splošno strukturo temeljne discipline ter povezuje različna znanja med njenimi poddisciplinami. Je strokoven in kritičen, iniciativen in samostojen, hkrati pa komunikativen z možnostjo sporazumevanja v stroki in med strokami, znotraj organizacij in navzven s partnerji in strankami. Diplomant med študijem razvije strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju ter vodenju zahtevnejših del. Sposobni so umeščati nove informacije in interpretacije v kontekst temeljne discipline. S strokovno prakso pod vodstvom usposobljenega mentorja pridobijo sposobnost, ki omogoča praktično realizacijo teoretičnih in strokovnih konceptov. Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu posebej. Glavne predmetnospecifične kompetence, ki jih razvija pričujoči program in so nadgradnja zgoraj naštetih, pa je mogoče strniti v naslednje točke: • sposobnost oblikovanja in konstruiranja mehatronskih sistemov, sklopov, naprav,
strojev in postrojev, • uporaba in razvoj računalniško podprtega strojniškega konstruiranja in
elektrotehničnega projektiranja kakor tudi modernih programskih jezikov in spletnih sistemov za teleoperiranje mehatronskih sistemov,
• uporaba in razvoj postopkov ter orodij za modeliranje, optimizacijo in simulacijo mehatronskih sistemov,
• sposobnost snovanja, razvijanja in uporabe sodobnih mehatronskih proizvodnih tehnologij in konceptov,
• sposobnost vodenja obstoječih mehatronskih proizvodnih postopkov in tehnologij, analiziranje, presojanje in vrednotenje le‐teh ter njihovo posodabljanje,
• sposobnost organiziranja načrtovanja in upravljanja mehatronskega proizvodnega procesa,
• sposobnost zagotavljanja ustrezne kakovosti izdelkov z izvajanjem ustreznih meritev in kontrole kakovosti,
• sposobnost zagotavljanja ukrepov za brezhibno delovanje, vzdrževanje in okoljsko neoporečnost izdelkov v njihovi celotni življenjski dobi,
• sposobnost interdisciplinarnega razumevanja dejavnosti v proizvodnih sistemih, • sposobnost stalnega razvijanja veščin in spretnosti pri uporabi znanja na določenem
strokovnem področju, • poznavanje in razumevanje zgodovine razvoja mehatronike in njenih disciplin, • študij in poglabljanje strokovnega tujega svetovnega jezika, kar jim bo omogočalo
komuniciranje s tujimi strokovnjaki kakor tudi lažje poseganje v svetovno zakladnico znanja.
11. Načrtovana kakovost učnih izidov in kompetenc zagotavlja:
zaposljivost diplomantov, da ne
možnosti za nadaljevanje izobraževanja. da ne
Utemeljitev:
75
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje smo pridobili podatke, ki kažejo na zaposlitvene možnosti diplomantov s področja elektrotehnike. Zaradi celovitosti študije in zaradi tega, ker bo bodoči diplomant univerzitetnega dodiplomskega programa Mehatronika po pridobljenih kompetencah nekako med sedanjim diplomiranim inženirjem elektrotehnike (VS) ali strojništva (VS) in bodočim diplomantom podiplomskega magistrskega programa Elektrotehnika ali Strojništvo, je v nadaljevanju narejena analiza zaposlitvenih možnosti za diplomante vseh štirih sedaj veljavnih programov, visokošolskega strokovnega in univerzitetnega iz FERI in FS. Ker pa bo diplomant bodočega univerzitetnega dodiplomskega programa pridobil med študijem veliko splošnega znanja, bo po konceptu študija in temeljnih kompetencah bolj primerljiv s sedanjim univerzitetnim diplomantom elektrotehnike ali strojništva.
12. Študijski program odraža zaposlitvene potrebe:
gospodarstva, da ne
Utemeljitev: Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje smo pridobili podatke, ki kažejo zaposlitvene potrebe po diplomantih s področja mehatronike. Prvi diplomanti omenjenega programa so se na trgu dela pojavili šele v lanskem letu, zato je teh diplomantov še zelo malo. Glede na to, da program obsega uravnoteženo kombinacijo znanj, ki so v skladu s priporočili evropskega združenja za izobraževanje inženirjev okvirno razdeljeni med znanstvene temelje, tehnološke temelje, aplikativna in sistemska znanja z industrijsko prakso in diplomskim delom ter individualna in poslovna znanja diplomanti zlahka najdejo zaposlitev. Zaposlujejo se na delovnih mestih, ki zajemajo oblikovanje, projektiranje mehatronskih izdelkov v smislu ustrezne oblike, izdelave, kakovosti in cene. Iz analiz je ugotovljeno, da je povpraševanje po teh poklicih še vedno deficitarno, saj mnogokrat presega ponudbo ustreznih diplomantov. Prav tako se podjetja pogosto obračajo na fakulteti in prosijo, da ponudbo za zaposlitev posredujemo diplomantom omenjenih profilov.
negospodarstva. da ne
Utemeljitev: Fakulteti svoje diplomante izobražujeta tako, da pridobijo strokovna znanja in veščine, pomembne tudi za negospodarski sektor. Široka paleta znanj na posameznih področjih študijskih programov omogoča diplomantom neposredno zaposlitev tudi v negospodarskem sektorju. Diplomanti se zaposlujejo tako v javni upravi kot v ostalem javnem sektorju na področju razvojno‐raziskovalne dejavnosti, izobraževanja ali na drugih strokovnih funkcijah v negospodarstvu (zavodi, agencije, inštituti,…).
13. Potrebe po diplomantih so ugotovljene s strokovnimi analizami.
da ne
Utemeljitev:
76
Informacije o zaposljivosti diplomantov zbiramo in uporabljamo za potrebe priprave in oblikovanja novih študijskih programov ter izboljšanja kakovosti obstoječih. Zaposljivost diplomantov spremljamo na različne načine. Najmanj dvakrat letno naredimo analizo s pomočjo podatkov Zavoda zaposlovanje, redno pa spremljamo tudi ponudbe za zaposlitve v dnevnem tisku in medmrežju. Podjetja nam zelo pogosto tudi sama posredujejo ponudbe za zaposlitev naših bodočih diplomantov. Na fakultetah spremljamo zaposlovanje svojih diplomantov tudi skozi anketni vprašalnik ALUMNI kluba ter zbiranja podatkov preko učiteljev. Podatki se analizirajo na Komisiji za študijske zadeve, Delovni skupini za promocijo ter na Komisiji za ocenjevanje kakovosti. Uporabljajo se za prilagajanje in spremljanje študijskih programov. Podatke o zaposlovanju za posamezne poklice lahko proučujemo v okviru spletne aplikacije zavoda – eSvetovanje (http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/TrgDela/Statistika/Default.aspx?t=1), kjer v rubriki Statistični podatki o izobrazbi/poklicu po vnosu izbranega poklica in poklicnih skupin dobimo podatke o prijavljenih delovnih mestih. Podatke redno proučujemo za celotno Slovenijo, za posamezne območne službe, pa tudi za občine. Evropski trendi o najbolj zaposljivih poklicnih profilih v okviru programa Evropa 2020 (http://www.evropa.gov.si/fileadmin/dokumenti/dokumenti/zaposlovanje/Evropska_strategija_zaposlovanja.pdf) kažejo, da so področja, kjer bo na voljo največ zaposlitev: informacijska tehnologija (IT), nega in storitve ter široko področje inženiringa in tehnološkega razvoja. Preglednica: Registrirano brezposelne osebe v Območni službi Maribor na zadnji dan obdobja dec.07 dec.08 dec.09 dec.10 dec.11
72501 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE 8 9 8 10 12
72511 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) 7 7 8 9 6
72512 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS), SPECIALIST
92501 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS)/1.bol.st/
92502 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (UN)/1.bol.st/ 1
72601 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE 2 3 6 7
72602 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA (VS)
72603 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (VS) 1 1 492603 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ (VS)/1.bol.st/ 292604 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ (UN)/1.bol.st/
92602 DIPLOMIRANI INŽENIR INFORMATIKE IN TEHNOLOGIJ (UN))/1.bol.st/
92601 DIPLOMIRANI INŽENIR INFORMATIKE IN TEHNOLOGIJ (VS)/1.bol.st/
92606 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (UN)/1.bol.st/ 92608 DIPLOMIRANI INŽENIR INFORMATIKE IN TEHNOLOGIJ KOMUNICIRANJA (UN)/1.bol.st/ 192609 DIPLOMIRANI INŽENIR INFORMATIKE IN TEHNOLOGIJ KOMUNICIRANJA (VS)/1.bol.st/
92610 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (VS)/1.bol.st/
92611 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE (UN)/1.bol.st/
72542 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR TELEKOMUNIKACIJ 2 1
92503 DIPLOMIRANI INŽENIR TELEKOMUNIKACIJ (UN)/1.bol.st/ 1 1 1
92504 DIPLOMIRANI INŽENIR MEHATRONIKE (UN)/1.bol.st/
92505 DIPLOMIRANI INŽENIR MEHATRONIKE IN ADAPTRONIKE (UN)/1.bol.st/
92701 DIPLOMIRANI INŽENIR MEDIJSKIH KOMUNIKACIJ (VS)/1.bol.st/
92702 DIPLOMIRANI INŽENIR MEDIJSKIH KOMUNIKACIJ (UN)/1.bol.st/
77
72723 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI MEDIJSKI KOMUNIKOLOG 2 7 7
77134 DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR (VS)
97106 MAGISTER GOSPODARSKI INŽENIR/2.bol.st/
97110 DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR (VS)/1.bol.st/
97103 DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR (UN)/1.bol.st/
Registrirano brezposelne osebe v občini Maribor na zadnji dan obdobja dec.07 dec.08 dec.09 dec.10 dec.11
72501 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE 6 7 5 7 9
72511 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) 3 3 3 4 4
72512 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS), SPECIALIST
92501 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS)/1.bol.st/
92502 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (UN)/1.bol.st/
72601 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE 2 2 4
72602 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA (VS)
72603 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (VS) 1 92603 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ (VS)/1.bol.st/ 92604 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ (UN)/1.bol.st/
92602 DIPLOMIRANI INŽENIR INFORMATIKE IN TEHNOLOGIJ (UN))/1.bol.st/
92601 DIPLOMIRANI INŽENIR INFORMATIKE IN TEHNOLOGIJ (VS)/1.bol.st/
92606 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (UN)/1.bol.st/ 92608 DIPLOMIRANI INŽENIR INFORMATIKE IN TEHNOLOGIJ KOMUNICIRANJA (UN)/1.bol.st/ 92609 DIPLOMIRANI INŽENIR INFORMATIKE IN TEHNOLOGIJ KOMUNICIRANJA (VS)/1.bol.st/
92610 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (VS)/1.bol.st/
92611 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE (UN)/1.bol.st/
72542 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR TELEKOMUNIKACIJ 2 1
92503 DIPLOMIRANI INŽENIR TELEKOMUNIKACIJ (UN)/1.bol.st/ 1 1 1
92504 DIPLOMIRANI INŽENIR MEHATRONIKE (UN)/1.bol.st/
92505 DIPLOMIRANI INŽENIR MEHATRONIKE IN ADAPTRONIKE (UN)/1.bol.st/
92701 DIPLOMIRANI INŽENIR MEDIJSKIH KOMUNIKACIJ (VS)/1.bol.st/
92702 DIPLOMIRANI INŽENIR MEDIJSKIH KOMUNIKACIJ (UN)/1.bol.st/
72723 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI MEDIJSKI KOMUNIKOLOG 1 4 5
77134 DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR (VS)
97106 MAGISTER GOSPODARSKI INŽENIR/2.bol.st/
97110 DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR (VS)/1.bol.st/
97103 DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR (UN)/1.bol.st/
14. Študijski program je mednarodno primerljiv. da ne 15. Mednarodna primerjava je narejena z najmanj 3 sorodnimi tujimi študijskimi
programi. da ne
Utemeljitev: Študijski program Mehatronika smo razvijali na osnovi primerjave z istoimenskimi študijskimi programi tujih univerz iz tehnološko najrazvitejših držav v Evropi: Danske, Italije in Nemčije. Izbira je temeljila na dobrem poznavanju programov in tehnološki razvitosti države iz katere program izhaja.
78
1. University of Southern Denmark (Syddansk Universitet ‐ http://www.sdu.dk), Danska, v nadaljevanju USD, B. Sc. of Mechatronics, spletni dokumenti: http://www.sdu.dk/en/Uddannelse/Diplomingenioer/Mekatronik.
2. University of Padova (Universita degli Studi di Padova ‐ http://www.unipd.it), Italija, v nadaljevanju UP, B. Sc. of Mechatronics, spletni dokumenti: http://www.unipd.it/sites/en.unipd.it/files/1st_cycle_2012_2013.pdf.
3. Technical university of Ilmenau (TU Ilmenau ‐ http://tu‐ilmenau.de), Nemčija, v nadaljevanju TUI, B. Sc. Of Mechatronics, spletni naslov: http://www.tu‐ilmenau.de/studieninteressierte/studieren/bachelor/mechatronik/.
16. Vsaj dva tuja primerjana študijska programa sta iz Evropske unije. da ne
Utemeljitev: Primerjava je bila narejena s tremi študijskimi programi, ki se vsi izvajajo v deželah EU.
17. Vsi primerjani tuji programi so v državi, kjer se izvajajo, ustrezno akreditirani oziroma
priznani. da ne Primerjani študijski programi:
Vrsta programa Stopnja programa Ime programa Država in zavod
Ime študijskega programa
Formalna sestava programa
Trajanje študija
Vsebinska sestava programa
Delež izbirnih vsebin
Učni izidi oz. kompetence diplomantov
18. Pri mednarodni primerjavi prihaja do odstopanj predlaganega programa s
primerjanimi. da ne
Utemeljitev: Iz primerjave študijskih programov sledi, da je študijski program MEHATRONIKA po svojem konceptu, formalni in vsebinski sestavi primerljiv s programi navedenih tujih univerz (in tudi s programi drugih univerz, ki tu niso posebej opisani), kot sledi iz naslednjih dejstev: • vsi programi obsegajo tri oz. tri in pol leta ali šest oz. sedem semestrov,
79
• semester je običajno dolg 30 ECTS, pri čemer pa na tujih univerzah ne vztrajajo togo pri natančnem ovrednotenju semestra s 30 ECTS, ampak dopuščajo manjša odstopanja, • za dokončanje študija je potrebno pridobiti 180/210 ECTS kreditnih točk, •diplomsko delo je sestavni del vseh študijskih programov, ovrednoteno je s 6 do 30 ECTS kreditnimi točkami, •programi vsebujejo izbirne predmete v tretjem letniku s številom izbirnih kreditov 12‐15 ECTS. Na UM imamo izbirnih 22 kreditov. • praktično usposabljanje (industrijska praksa) je večinoma zahtevano in ovrednoteno s kreditnimi točkami, od 6‐30 ECTS kreditnih točk, kar je v dveh primerih postavljeno v dodatni sedmi semester. Naš program nima prakse, vendar jo nadomeščajo trije projekti v drugem in tretjem letniku. Bistvenih vsebinskih razlik med primerjanimi programi ni, glavne razlike so predvsem v obsegu posameznih skupin študijskih predmetov. Razlika so pogojene z raziskovalno usmerjenostjo posamezne Univerze ter razvitostjo gospodarstva v širšem geografskem področju vplivnosti neke Univerze.
19. Študijski program izobražuje za regulirane poklice po evropski zakonodaji.
da ne
Utemeljitev: Program ne izobražuje za evropsko regulirane poklice.
20. Zavod ima vzpostavljene razmere za mednarodno sodelovanje. da ne
Utemeljitev: Na UM FERI in FS delujeta Erasmus pisarni, ki v sodelovanju s Službo za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje Univerze v Mariboru izvajata naslednje naloge: Organizirata mobilnost outgoing študentov (študentov UM FERI in FS, ki odhajajo na
izmenjavo v tujino) po programu ERASMUS in Erasmus Mundus Join EU SEE in v okviru tega
izvajata informativne dneve o možnostih izmenjav za študente na UM FERI in FS,
pripravljata informativno gradivo, objavita razpis za prijavo, zbirata prijave in izvajata
izbirni postopek (po potrebi), informirata študente o pogojih in postopkih, pošiljata
prijavnice tujim univerzam.
Organizirata mobilnost incoming študentov (študentov iz tujih univerz, ki prihajajo na
izmenjavo na UM FERI in FS) po programu ERASMUS in programu Erasmus Mundus Join
EU SEE, in v okviru tega poskrbita za informiranje in pomoč pri prijavi, izstavita študentom
potrebno dokumentacijo za študij na UM FERI in FS (potrjen Learning Agreement),
obveščata študente in tuje univerze o pogojih študija na UM FERI in FS, pripravljata
informativno gradivo za tuje študente in organizirata prvi informativni sestanek/sprejem.
Za program Erasmus Mundus Join EU SEE izvedeta tudi potrebne postopke ocenjevanja
prejetih prijav.
Organizirata udeležbo na delovnih praksah v tujini v okviru programa ERASMUS praksa in
v okviru tega obveščata študente o možnostih opravljanja delovnih praks ter nudita pomoč
pri prijavah.
80
Koordinirata outgoing mobilnost pedagoškega (Teaching Staff) in nepedagoškega (Staff
Training) osebja po programu ERASMUS in v okviru tega obveščata zainteresirane na UM
FERI in FS o pogojih in postopkih, skrbita za prijave in jih posredujeta UM, skrbita za
izpolnjevanje pogodbenih določil in zbirata dokazila. Obveščata tudi o možnosti mobilnosti
pedagoškega osebja v programu Erasmus Mundus Join EU SEE.
Skrbita za sklepanje meduniverzitetnih bilateralnih sporazumov s tujimi univerzami.
Urejata Erasmus spletno stran na UM FERI (www.erasmus.feri.uni‐mb.si, http://fs‐
servera.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=8).
Se udeležujeta izobraževalnih srečanj, ki obravnavajo program ERASMUS in vodstvo sproti
obveščata o postopkih in novostih s področja dela.
Sodelujeta pri izdelavi in izvedbi letnih programov dela UM FERI oz. FS.
Pripravljata poročila o delu iz področja mednarodnega sodelovanja.
UM FERI in FS omogočata vsem tujim študentom, ki prihajajo na izmenjavo, da pred prihodom pregledajo ECTS Information Package (objavljen na http://fs‐servera.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=8 in na http://erasmus.feri.uni‐mb.si/stran.php?lan=en&st=1&pst=3) in si tako izberejo predmete, ki najbolje odslikavajo učni program na njihovi domači univerzi/fakulteti. Učni proces za Erasmus in Erasmus Mundus Join EU SEE incoming študente je na UM FERI in FS organiziran na več načinov: v večini primerov tuje študente pri posameznem predmetu pedagoški sodelavci bodisi
vključijo v redni študijski proces domačih študentov in med predavanji ter vajami naredijo
povzetke v tujem jeziku, bodisi organizirajo individualna srečanja in tutorski način dela;
v primeru večjega števila tujih študentov pri določenem predmetu pedagoško osebje
organizira dodatna/posebna predavanja v tujem (angleškem) jeziku izključno za tuje
študente.
Mednarodno sodelovanje pri raziskovalnem delu je predstavljeno na strani http://feri.um.si/raziskovanje/ in http://fs‐servera.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=8. V okviru bilateralnih projektov fakulteta sodeluje ali je sodelovala z:
Research Studios ‐ Studio iSPACE, Salzburg, Avstrija University of Sarajevo, Faculty of Electrical Engineering, Bosna in Hercegovina Univerza v Tuzli Fakulteta za elektrotehniko, Bosna in Hercegovina University of Cyprus, Computer Science Department, Nicosia, Ciper Constantintos Pattichis University of Cyprus, Department of Computer Science, Ciper University of West Bohemia, Češka Czech Technical Universiy in Prague, Češka Faculty of Information Technology University Mediterranean, Podgorica, Črna Gora Tampere University of Technology‐Pori, Finska Université Paris‐Est, Laboratoire d'Informatique, Marne‐la‐Vallée, Francija UTT, Technical University, Troyes, Francija Université D'Avignon, Francija Aristotlova univerza v Solunu, Grčija
81
Geocultural Park Of East Aegean “PYTHAGORAS”, Grčija University of Zagreb, Hrvaška University of Bolzano‐Bozen, Italija Politehnika v Torinu, Italija College of Computer Science and Engineering, Dalian Nationalities University, Kitajska Budapest Tech Polytechnical Institutions, Madžarska Budapest University of Technology and Economics, Madžarska Eötvös Loránd University, Faculty of Informatics, Madžarska University Ss. Cyril and Methodius, Makedonija University of Minho, Portugalska Univerza v Lizboni, Portugalska Universidade da Madeira, Portugalska Technical University of Cluj‐Napoca, Romunija Lomonosov Moscow State University, Rusija Fakulta elektrotechniky a informatiky TUKE, Košice, Slovaška Prirodno matematički fakultet, Novi Sad, Srbija Mašinski fakultet, Beograd, Srbija Ege University International Computer Institute, Ege, Izmir, Turčija Gaiz University, Faculty of Communication, Emek Ankara, Turčija Staffordshire University, Faculty of computing, engineering and technology, Velika
Britanija University of Alabama at Birmingham, ZDA School of Information Sciences, University of Pittsburgh, ZDA Saint Louis University, ZDA V okviru komunitarnih projektov fakulteta sodeluje ali je sodelovala z:
Fachhochschule Kärnten, Avstrija Fachhochschulstudiengänge Burgenland Ges. m.b.h, Avstrija Graz Technical University, Avstrija Vienna University of Technology, Avstrija Universiteit Antwerpen, Nizozemska Czech Technical University in Prague, Češka Vysoke učeni technicke v Brne, Češka Brno University of Technology, Češka National Technical University of Athens, Grčija University of Akureyri, Islandija Seconda Universita di Napoli Facolta di Psicologia, Italija Ss Cyril and Methodius University, Makedonija University Transylvania Brasov, Romunija The Faculty of Mathematics, Physics and Informatics of Comenius University of
Bratislava, Slovaška Faculty of Organizational Sciences, Srbija Imperial College London, Velika Britanija ETH Zürich, Švica
82
FERI sodeluje s podjetjem Surrey Satellite Technology Ltd, Velika Britanija. FERI je uspešno zaključila projekte z inštituti/podjetji/…:
The Finnish Association of the Deaf, Finska Alexander Technological Educational Institute of Thessaloniki, Grčija Industrial Systems Institute, Grčija University of Limerick Optical Fibre Sensors Research Centre, Irska Daimler Chrysler, Nemčija Gesellschaft für Pädagogik und Information e.v., Nemčija Institut für Bildung und Medien der Gesellschaft für Pädagogik und Information e.v.,
Nemčija Instituto de Historia, CCHS, Španija Fakulteta za strojništvo sodeluje s številnimi domačimi in tujimi univerzami (podatki na povezavi http://fs‐servera.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=8). Sodelovanje na pedagoškem področju se izraža v izmenjavi predavateljev, sodelovanju v komisijah za oceno in zagovor doktorskih nalog in sodelovanju v postopkih priprave in akreditacije študijskih programov. Prav tako je intenzivno sodelovanje v raziskovalnih in programskih skupinah, ki izvajajo nacionalni program raziskav. Povezave so vzpostavljene z večino evropskih držav, izstopajo predvsem Nemčija in Avstrija, Velika Britanija, Nizozemska, Poljska in države na območju bivše Jugoslavije. Od ostalih je pomembno sodelovanje še z ZDA in Japonsko.
21. Zavod ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje pri/v:
raziskovalnih projektih EU, da ne
drugih mednarodnih raziskovalnih programih, da ne
bilateralnih programih, da ne
multilateralnih programih, da ne
meduniverzitetnih sporazumih, da ne
tematskih omrežjih, da ne
intenzivnih programih, da ne
mobilnosti visokošolskih učiteljev, da ne
mobilnosti študentov, da ne
drugo. da ne
Utemeljitev: FERI Ena izmed temeljnih nalog FERI je, da se doma in v svetu čim bolj uveljavi kot znanstveno ustvarjalna institucija s kakovostnim izobraževalnim procesom. Zato v svojem poslanstvu uvajamo ustvarjanje novih znanj na področjih elektrotehnike, računalništva, informatike, telekomunikacij in medijskih komunikacij. Ta znanja nato uspešno prenaša v slovenski pa tudi širši mednarodni prostor. Znanstvenoraziskovalno delo na FERI dopolnjujemo tudi z
83
aplikativnimi in razvojnimi raziskavami, s čimer temeljna znanja prehajajo v konkretno uporabo. Naše mednarodno sodelovanje poteka v sklopu naslednjih projektov:
V preteklih letih smo sodelovali pri naslednjih projektih:
Shema Akronim Traja od Traja do
SEE_South East Europe I3E 1.6.2009 31.5.2012
LLP (Leonardo da Vinci_TOI) IMProVET CZ/11/LLP‐LdV/TOI/134011 15.10.2011 14.10.2013
SEE ERA NET + SEE ERA NET PLUS_115_OP4L 1.10.2010 30.9.2012
SEE ERA NET + SEE ERA NET PLUS_78_TVHAPQA 1.12.2010 30.9.2012
7 OP BETTER 287592 FP7‐ICT‐2017 1.8.2011 28.2.2013
7 OP NeuroTREMOR 287739 FP‐ICT‐2011‐7 1.2.2012 1.2.2015
LDV ‐PAR (Leonardo da Vinci_Partne2011‐7912‐Partnerstvo, Ref.št.:LDV‐PAR‐19/11 1.8.2011 31.7.2013
ESA ESMO 1.11.2010 1.4.2014
MED (Mediteran) R&D Industry 1.9.2010 1.8.2013
LLP (Leonardo da Vinci_TOI) E‐PRAGMATIC 1.11.2010 31.10.2012
LLP (Leonardo da Vinci_TOI) SustEner CZ/11/LLP‐LdV/TOI/134002 1.12.2011 30.11.2013
LLP (Erasmus accompanying measur STECET 1.10.2011 30.9.2012
LLP (Tempus) EICL_2009‐4929/001‐001 15.1.2010 14.1.2013
Eureka E!4571 NEURO ‐TEMP (št. pogodbe 631‐09‐000101) 1.4.2009 31.3.2012
Marie Curie QFATIGUE 1.10.2011 30.9.2014
Marie Curie iMOVE 1.2.2009 31.1.2012
ICT PSP(ICT Policy Support ProgrammSUMAT 1.4.2011 31.3.2014
COST OFSeSa 14.11.2010 14.11.2014
COST QUALINET 8.11.2010 7.11.2014
SI‐AT MetalKnowledge 1.9.2011 30.6.2013
SI‐AT TEDUSAR 1.9.2011 30.8.2014
SI‐AT KBB 1.6.2009 31.3.2012
SI‐AT CESLA 1.5.2009 30.10.2012
SI‐HU ECO‐HUB 1.10.2011 9.9.2014
84
Podrobnosti o projektih so dostopne v letnih poročilih o raziskovalnem delu na naslovu http://www.feri.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=64 in v seznamih projektov na naslovu http://www.feri.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=493. FS Vsi podatki o mednarodnem sodelovanju Fakultete za strojništvo, Univerze v Mariboru so navedeni na spletni strani podatki na povezavi http://fs‐servera.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=8 .
Shema Akronim Traja od Traja do
7 OP TREMOR‐EEU 1.5.2010 30.5.2011
6 OP HICEPS 1.9.2006 30.9.2011
6 OP HYSYS 1.12.2005 30.11.2010
6 OP VBPCRES 1.1.2005 31.12.2007
MANUNET ERA NET FOMS 3211‐09‐0000553 29.9.2009 30.10.2011
Norveški finančni mehanizem_EGP NFM‐NFM‐2010‐6803 20.1.2010 30.12.2010
Norveški finančni mehanizem_EGP NFM‐NFM‐2010‐6804 20.1.2010 30.12.2010
Norveški finančni mehanizem_EGP NFM‐NFM‐2010‐6987 20.1.2010 30.12.2010
Norveški finančni mehanizem_EGP NFM‐NFM‐2010‐6802 20.1.2010 30.12.2010
LLP (Leonardo da Vinci_TOI) IntELeCT CZ/09/LLP‐LdV/TOI/134001 1.10.2009 30.9.2011
LLP (Leonardo da Vinci_TOI) DEAVFOC2 1.10.2008 30.9.2010
LLP (Leonardo da Vinci_TOI) CZ/08/LLP‐LdV/TOI/134019 ELefANTC 1.10.2008 30.9.2010
LLP EUCert 1.8.2008 1.10.2009
LLP IRMA 1.1.2008 31.12.2009
LLP (Leonardo da Vinci_TOI) 2006‐CZ/06/B/F/PP‐168022 EDIPE 1.10.2006 31.12.2008
LLP (Leonardo da Vinci_TOI) 2007‐5050‐LdV‐TOI MeRLab 1.10.2006 31.12.2008
LLP (Leonardo da Vinci_TOI) SOCIAL RETURN 1.10.2004 30.9.2007
LLP (Leonardo da Vinci_TOI) ELEFANTS 1.10.2004 31.3.2007
LLP (Leonardo da Vinci_TOI) METOD 1.10.2004 1.10.2006
LLP (Leonardo da Vinci_TOI) ManagEUr 1.10.2003 1.10.2006
Tempus Tempus IB‐JEP‐40032‐2005 CROMEU‐APS‐02 1.9.2006 31.8.2009
Tempus CD_JEP‐41048‐2006 DSPBLEND 30.9.2007 30.9.2009
Tempus MSCEL CD_JEP 41016‐2006 30.9.2007 30.9.2009
Tempus DEMTEC CD_JEP 41112‐2006 30.9.2007 30.9.2009
Tempus CD_JEP‐41029‐2006 30.9.2007 30.11.2009
Tempus SM_SCM‐T017B06‐2006 PIUeLS 15.6.2007 15.6.2008
Tempus NEWEBTOOLS 15.10.2005 14.10.2006
ASO 1.6.2008 1.3.2009
ASO 2007 2008
ASO (trans)far 1.9.2006 1.3.2007
Erasmus TARET 1.2.2009 31.10.2009
Erasmus EUI‐Net 1.10.2004 1.10.2007
Socrates Erasmus MARE 1.12.2004 1.12.2006
COST COSTA A27 26.2.2004 23.6.2008
Eureka E!3452 1.1.2005 1.1.2008
CULTURE 2000 1.9.2004 31.8.2007
Grundtwig 1.8.2006 31.7.2007
Phare 2000 E‐VINTER 30.4.2005 30.7.2006
GREAT IST 2005 2006
85
22. Predmetnik:
1. letnik, 1. semester
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo študenta
Ure skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične vaje
Druge obl. š.
1 Matematična analiza (FS) Irena Kosi Ulbl 50 25 105 180 6
2 Mehanika za mehatronike (FS) Boštjan Harl 40 40 100 180 6
3 Materiali I (FS) Franc Zupanič 25 15 50 90 3
4 Programiranje za elektrotehnike I (FERI) Miran Rodič 30 45 105 180 6
5 Tehniška dokumentacija (FS) Nenad Gubeljak 35 5 20 30 90 3
6 Računalniški praktikum (FERI) Suzana Uran 15 30 45 90 3
7 Tuj jezik (i) (FS) Nataša Potočnik, Sabina Mulej 35 5 50 90 3 SKUPAJ 230 10 175 485 900 30
DELEŽ 25,6 1 19,4 54 100,00
1. letnik 2. semester
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo študenta
Ure skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične vaje Druge obl. š.
1 Linearna algebra (FS) Irena Kosi Ulbl 25 12 53 90 3
2 Valovanje in zgradba snovi (FERI) Vladimir Grubelnik 45 30 105 180 6
3 Osnove elektrotehnike (FERI) Peter Kitak 45 45 90 180 6
4 Meritve v elektrotehniki (FERI) Vojko Matko 45 45 90 180 6
5 Materiali II (FS) Ivan Anžel 25 15 50 90 3
6 Sistemi mehatronike (FERI) Riko Šafarič 45 45 90 180 6
86
SKUPAJ 230 192 478 900 30
DELEŽ 26 21 53 100,00
(i) Tuj jezik študenti izbirajo izmed naslednjih predmetov:
Izbirni predmeti (študent izbere 3 ECTS) Tuj jezik
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo študenta
Ure skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične vaje Druge obl. š.
1 Tuj jezik ‐Angleški jezik Nataša Potočnik 35 5 50 90 3
2 Tuj jezik ‐ Nemški jezik Sabina Mulej 35 5 50 90 3
2. letnik, 3. semester
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ureSam. delo študenta
Ure skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične vaje Druge obl. š.
1 Vektorska analiza (FS) Irena Kosi Ulbl, Simon Špacapan 50 25 105 180 6
2 Diferencialna analiza (FS) Simon Špacapan 25 24 71 120 4
3 Strojni elementi (FS) Zoran Ren, Srečko Glodež 50 0 37 153 240 8
4 Regulacije (FERI) Miran Rodič 45 30 105 180 6
5 Elektronika za mehatronike (FERI) Franc Mihalič 45 30 105 180 6
SKUPAJ
215 0
146 539 900 30
DELEŽ 100,00
87
24 0 16,2 59,8
2. letnik, 4. semester
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo študenta
Ure skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične vaje Druge obl. š.
1 Planetna gonila (FS) Srečko Glodež, Aleš Belšak 25 10 17 68 120 4
2 Krmilna tehnika (FS) Uroš Župerl, Darko Lovrec 25 12 25 118 180 6
3 Mikrokrmilniki (FERI) Aleš Hace
40
5
30 105 180 6
4 Senzorji (FERI) Denis Đonlagić
39
6
30 105 180 6
5 Projekt 1 (FS in FERI) 30 90 120 240 8
SKUPAJ
129
63
102 90
516 900 30
DELEŽ
14,3
7 11,3 10,00 57,4 100,00
3. letnik, 5. semester
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo študenta
Ure skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične vaje Druge obl. š.
1 Industrijska elektronika (FERI) Franc Mihalič
45 30 105 180 6
88
2 Robotizacija (iii) (FS) Karl Gotlih 30 0 35
115 180 6
3 Izbirni predmet 1 (iv) (FERI)
45
0
30 105 180 6
4 Izbirni predmet 2 (v) (FS) 20 5 12 53 90 3
5 Izbirni predmet 3 (v) (FS) 20 5 12 53 90 3
6 Projekt 2 (FS in FERI) 30 60 90 180 6
SKUPAJ
160
40 119 60
521 900 30
DELEŽ 17,77
4,44 13,22 6,7 57,88 100,00
3. letnik, 6. semester
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo študenta
Ure skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične vaje Druge obl. š.
1 Hidravlika in pnevmatika (FS) Darko Lovrec 25 5 22 68 120 4
2 Izbirni predmet 4 (vi) (FERI) 30 15 30 105 180 6
3 Izbirni predmet 5 (vii) (FS) 25 10 20 65 120 4
4 Projekt 3 (FS in FERI) 30 120 150 300 10
5 Diplomsko delo (FS in FERI) ** 30 150 180 6 SKUPAJ 80 60 150 900 30
89
72 538
DELEŽ 8,9 6,7
8 16,6 59,8 100,00
(iii) predmet lahko študenti zamenjajo z naslednjim predmetom:
Izbirni predmeti (študent izbere 6 ECTS) Izbirni predmeti
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo študenta
Ure skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične vaje Druge obl. š.
1 Osnove robotike (FERI) Aleš Hace 45 30 105 180 6 (iv) Izbirni predmet 1 – študent izbere katerikoli predmet iz tabele Izbirni predmeti 1 (FERI). (v) Izbirna predmeta 2 in 3 – študent izbere katerakoli predmeta iz tabele Izbirni predmeti 2 in 3 (FS).
(vi) Izbirni predmet 4 – študent izbere katerikoli predmet iz tabele Izbirni predmeti 4 (FERI). (vii) Izbirni predmet 5 – študent izbere katerikoli predmet iz tabele Izbirni predmeti 5 (FS). Študentje lahko namesto Izbirnega predmeta 4 ali Izbirnega predmeta 5 v 3. letniku izberejo tudi katerikoli drugi predmet iz ponudbe izbirnih predmetov drugih univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje domačih ali tujih študijskih programov.
Izbirni predmeti (študent izbere 6 ECTS) Izbirni predmet 1 (FERI)
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo študenta
Ure skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične vaje Druge obl. š.
90
1 Električni in elektromehanski pretvorniki Jožef Ritonja 45 30 105 180 6
2 Vodenje proizvodnih sistemov Darko Hercog
40
5 30 105 180 6
Izbirni predmeti (študent izbere 6 ECTS) Izbirni predmet 2 in 3 (FS)
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo študenta
Ure skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične vaje Druge obl. š.
1 Mehatronski sistemi na obdelovalnih strojih Darko Lovrec 25 15 50 90 3
2 Računalniško podprto konstruiranje Miran Ulbin 12 10 15 53 90 3
3 Motorji z notranjim zgorevanjem I Breda Kegl 25 5 10 50 90 3
4 Računalniško integrirana proizvodnja Mirko Ficko 25 12 53 90 3
5 Obdelovalni in preoblikovalni stroji Ivan Pahole 25 12 53 90 3
6 Načrtovanje in vodenje proizvodnje Borut Buchmeister 25 12 53 90 3
Izbirni predmeti (študent izbere 6 ECTS) Izbirni predmet 4 (FERI)
Učna enota Nosilec
Kontaktne ure ECTS
91
Zap. št.
Pred. Sem. Vaje Klinične vaje Druge obl. š.
Sam. delo študenta
Ure skupaj
1 Komunikacije v avtomatiki Peter Planinšič, Dušan Gleich 30 15 30 105 180 6
2 Digitalni signalni krmilniki v avtomatiki Miran Rodič 30 15 30 105 180 6
Izbirni predmeti (študent izbere 4 ECTS) Izbirni predmet 5 (FS)
Zap. št. Učna enota Nosilec
Kontaktne ure
Sam. delo študenta
Ure skupaj ECTS Pred. Sem. Vaje
Klinične vaje Druge obl. š.
1 Razvoj izdelka Marjan Leber 25 10 15 70 120 4
2 Virtualno modeliranje izdelkov Bojan Dolšak 12 12 24 72 120 4
3 Obnovljivi viri energije Aleš Hribernik 25 12 15 68 120 4 V okviru učnih enot Projekt 1, Projekt 2 in Projekt 3 nosilci predmetov s FERI in FS vsako študijsko leto ponudijo ustrezno število projektnih vsebin v odvisnosti od števila vpisanih študentov. Projekti se izvajajo skupinsko, praviloma v skupinah velikosti 3 ‐5 študentov v odvisnosti od zahtevnosti projektne naloge in pod mentorstvom visokošolskega učitelja. V primeru, da predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se predmet izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10 % kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca oziroma izvajalca predmeta.
23. Delež izbirnosti po letnikih (razmerje med točkami ECTS, ki jih študent pridobi z obveznimi in izbirnimi vsebinami) (Po potrebi vstavite vrstice nad vrstico Skupaj.)
92
Letnik Obvezne vsebine Izbirne vsebine Praktično usposabljanje
Diplomska/magistrska naloga ali doktorska disertacija
Skupaj točke ECTS
1. letnik 60 (33,3%) 0 60
2. letnik 60 (33,3%) 0 60
3. letnik 32 (17,8%) 22 (12,2%) 0 6 (3,4%) 60
Skupaj 152 (84,4%) 22 (12,2%) 0 6 (3,4%) 180
93
24. Predmeti so medsebojno horizontalno povezani. da ne
Utemeljitev: Horizontalna povezanost Program je načrtovan sodobno in je načrtovan v smislu vertikalne in horizontalne povezanosti. Predmeti si sledijo v logičnem vertikalnem zaporedju nadgradnje znanstvenih in tehnoloških temeljnih znanj, ki predstavljajo osnovo strokovnim predmetom posameznih študijskih smeri. Obenem pa je zagotovljena tudi horizontalna povezanost znotraj posameznih letnikov, saj je predvidena tečajna izvedba predmetnika, ki zagotavlja ustrezno nadgradnjo znanj tudi z aplikativnimi, sistemskimi, individualnimi in poslovnimi znanji. Primer vertikalne povezanosti je predmet 2. letnika Regulacije, ki od študenta za razumevanje snovi zahteva predhodno znanje iz matematičnih in teoretičnih znanj predhodnega letnika (Matematična analiza, Linerna algebra, Diferencialna analiza, Osnove elektrotehnike, Mehanika za mehatronike). Istočasno pa so predmeti 3. semestra Strojni elementi, Regulacije in Elektronika za mehatronike horizontalno povezani, ker vsi obravnavajo osnovne gradnike mehatronskih sistemov, seveda vsak predmet za svojo specialnost in se znanja smiselno dograjujejo. Po tem trojčku izpitov ima študent splošna sistemska in specialna znanja o vseh možnih gradnikih mehatronskih sistemov. Po zaključenem dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje je možno nadaljevanje študija na podiplomskih študijskih programih 2. in 3. stopnje, ki jih ponujata FERI in FS, Univerza v Mariboru ali druge Univerze v skladu s svojimi Statuti.
25. Predmeti so medsebojno vertikalno povezani. da ne
Utemeljitev: Vertikalna povezanost Program je načrtovan sodobno in je načrtovan v smislu vertikalne in horizontalne povezanosti. Predmeti si sledijo v logičnem vertikalnem zaporedju nadgradnje znanstvenih in tehnoloških temeljnih znanj, ki predstavljajo osnovo strokovnim predmetom posameznih študijskih smeri. Obenem pa je zagotovljena tudi horizontalna povezanost znotraj posameznih letnikov, saj je predvidena tečajna izvedba predmetnika, ki zagotavlja ustrezno nadgradnjo znanj tudi z aplikativnimi, sistemskimi, individualnimi in poslovnimi znanji. Primer vertikalne povezanosti je predmet 2. letnika Regulacije, ki od študenta za razumevanje snovi zahteva predhodno znanje iz matematičnih in teoretičnih znanj predhodnega letnika (Matematična analiza, Linerna algebra, Diferencialna analiza, Osnove elektrotehnike, Mehanika za mehatronike). Istočasno pa so predmeti 3. semestra Strojni elementi, Regulacije in Elektronika za mehatronike horizontalno povezani, ker vsi obravnavajo osnovne gradnike mehatronskih sistemov, seveda vsak predmet za svojo specialnost in se znanja smiselno dograjujejo. Po tem trojčku izpitov ima študent splošna sistemska in specialna znanja o vseh možnih gradnikih mehatronskih sistemov.
94
Po zaključenem dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje je možno nadaljevanje študija na podiplomskih študijskih programih 2. in 3. stopnje, ki jih ponujata FERI in FS, Univerza v Mariboru ali druge Univerze v skladu s svojimi Statuti.
26. V študijskem programu je predvideno praktično usposabljanje. da ne 27. Praktično usposabljanje bo trajalo 0 ur. 28. V ta namen so podpisani sporazumi in pogodbe z organizacijami, ki bodo omogočile
praktično usposabljanje. da ne
Utemeljitev: Program ne vsebuje praktičnega usposabljanja.
29. Pogoji za vpis v program:
Utemeljitev: V univerzitetni študijski program Mehatronika se lahko vpiše: a) kdor je opravil maturo, b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. d) Kandidatom s poklicno maturo se priporoča, da opravijo izpit iz enega od maturitetnih predmetov: matematika, tuj jezik, elektrotehnika, računalništvo, fizika ali mehanika.
30. Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:
95
Utemeljitev: Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točke a) izbrani glede na: ‐ splošni uspeh pri maturi 60% točk, ‐ splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk; kandidati iz točke b) izbrani glede na: ‐ splošni uspeh pri poklicni maturi 40% točk, ‐ splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk, ‐ uspeh pri maturitetnem predmetu 20% točk; kandidati iz točke c) izbrani glede na: ‐ splošni uspeh pri zaključnem izpitu 60% točk, ‐ splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40% točk. Število vpisnih mest: • Redni študij: 30 • Izredni študij: 0.
31. Visokošolski zavod kandidatom priznava pridobljeno znanje, usposobljenost ali
zmožnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem, ki po vsebini in zahtevnosti v celoti ali deloma ustrezajo splošnim oziroma predmetno‐specifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom, in sicer kot opravljeno študijsko obveznost, ovrednoteno po ECTS. da ne
Utemeljitev: Osnova za priznavanje pred vpisom pridobljenih znanj, usposobljenosti in zmožnosti je pisna vloga h kateri mora kandidat priložiti ustrezna uradna dokazila ter izvleček programa ali druge pisne dokaze, na osnovi katerih je mogoče presoditi raven pridobljenih kompetenc. Znanja in spretnosti se priznavajo v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program: http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=12762.
32. Prizna se lahko za največ 30 ECTS znanja, pridobljenega izven tega študijskega
programa
Utemeljitev: Skladno s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program se lahko kandidatom se v postopku za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, praviloma priznajo obveznosti do največ 30 ECTS po študijskem programu, na katerega se kandidati želijo vpisati ali so nanj vpisani, izjemoma pa se glede na specifiko študija kandidatu lahko prizna tudi več obveznosti.
96
Podlaga za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, so potrdila ali druge listine, kot so npr: javno veljavne listine, potrdila izvajalcev izobraževanja in usposabljanja o uspešno končanem izobraževanju, spričevala ter druge listine, izdelki, storitve, projekti, objave in druga avtorska dela kandidatov, ustrezne reference o praktičnem usposabljanju in delovnih izkušnjah, znanja, pridobljena s samoizobraževanjem in priložnostnim učenjem. Fakulteta kandidatom prizna znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v študijski program, če le‐ta po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno‐specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, na katerega se kandidati želijo vpisati ali so nanj vpisani. Znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v študijski program, se priznajo kot opravljena študijska obveznost na študijskem programu, na katerega se vpiše kandidat. Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata, ki v pristojnem referatu za študentske zadeve vloži vlogo za priznavanje. Vloga obravnava Komisija za študijske zadeve Senata UM FERI.
33. Pogoji za napredovanje po programu:
Utemeljitev: Pogoji za napredovanje v 2. letnik: Študenti napredujejo v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zberejo najmanj 54 ECTS kreditnih točk. Študentom, ki ne izpolnjujejo vseh obveznosti za napredovanje, lahko Komisija za študijske zadeve članice univerze na njihovo prošnjo izjemoma odobri vpis v 2. letnik, če imajo izpolnjenih več kot polovico študijskih obveznosti 1. letnika (več kot 30 ECTS), če obveznosti niso mogli izpolniti iz upravičenih razlogov, ki so določeni v Statutu Univerze v Mariboru, in če je pričakovati, da bodo obveznosti izpolnili. Pogoji za napredovanje v 3. letnik Študenti napredujejo v 3. letnik, če imajo opravljene vse izpite 1. letnika (60 ECTS) in zberejo še vsaj 48 ECTS kreditnih točk z opravljenimi izpiti 2. letnika. Študentom, ki ne izpolnjujejo vseh obveznosti za napredovanje, lahko Komisija za študijske zadeve članice univerze na njihovo prošnjo izjemoma odobri vpis v 3. letnik, če imajo opravljene vse izpite 1. letnika (60 ECTS) in izpolnjenih več kot polovico študijskih obveznosti 2. letnika (več kot 30 ECTS), če obveznosti niso mogli izpolniti iz upravičenih razlogov, ki so določeni v Statutu Univerze v Mariboru, in če je pričakovati, da bodo obveznosti izpolnili. Napredovanje pod izrednimi pogoji: Študentu, ki ni opravil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik in ima za to upravičene razloge, lahko Komisija za študijske zadeve FERI in FS na njegovo prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik in določi rok, v katerem mora manjkajoče obveznosti izpolniti. Upravičeni razlogi so določeni v Statutu Univerze v Mariboru. Ponavljanje letnika:
97
Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik, lahko Komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo odobri ponavljanje letnika, če ima izpolnjenih vsaj polovico obveznosti vpisanega letnika (najmanj 30 ECTS). Ponavljanje letnika lahko komisija odobri tudi študentu, ki je opravil manj kot polovico študijskih obveznosti vpisanega letnika (manj kot 30 ECTS), če so nastopili upravičeni razlogi, kot je to določeno v Statutu Univerze v Mariboru. Podaljšanje statusa študenta: Študentom, ki se hkrati izobražujejo po dveh ali več študijskih programih, študentom, ki imajo status vrhunskega športnika, študentom, ki so izjemno aktivni na kulturnem in humanitarnem področju in študentom, ki imajo druge upravičene razloge (materinstvo, bolezen, ki traja najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov, vojaške obveznosti, izjemne socialne in družinske okoliščine, izobraževanje v tujini, aktivno delo v organih univerze oz. članice univerze), pa niso diplomirali v dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra ali se med študijem niso vpisali v naslednji letnik, se lahko status študenta podaljša, vendar največ za eno leto. Študentke, ki v času študija rodijo, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. O podaljšanju statusa študentom odloča Komisija za študijske zadeve Senata FERI in FS.
34. Predvideno je, da bo delež študentov, ki bodo napredovali v višji letnik, po letnikih:
Utemeljitev: Predviden delež študentov, ki bodo napredovali v višji letnik: iz 1. v 2. letnik: 85 %, iz 2. v 3. letnik: 90 %. Delež študentov, ki bi napredovali v višji letnik, smo predvideli na podlagi podatkov o prehodnosti študentov na univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Mahatronika v preteklih letih in na podlagi načrtovanih ukrepov za izboljšanje stanja.
35. Glede na število vpisanih študentov je predviden 60 % delež diplomantov. 36. Pogoji o prehodih med programi:
Utemeljitev: MERILA ZA PREHODE
Kandidati se po Merilih za prehode med študijskimi programi vpišejo :
• v drugi ali višji letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Mehatronika, kadar gre za prenehanje izobraževanja po prvem študijskem programu s področja Mehatronika (0788); Metalurgija, strojništvo in kovinarstvo (0715); Gospodarsko inženirstvo‐strojništvo (0788); Elektrotehnika in energetika (0713); Gospodarsko inženirstvo‐elektrotehnika (0788); Elektronika in avtomatizacija (0714), Motorna vozila, ladje in letala (0716) in nadaljevanje študija po tem študijskem programu iste stopnje.
Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje:
98
• izpolnjuje pogoje za vpis v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Mehatronika,
• prehaja s študijskega programa, ki ob zaključku študija zagotavlja pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov,
• se mu pri prehodu prizna vsaj polovica obveznosti po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa.
Prehodi med visokošolskimi študijskimi programi 1. stopnje.
O prehodu iz enega študijskega programa v drug študijski program odloča Komisija za študijske zadeve FS oziroma FERI. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru, fakulteti posredovati:
• vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru,
• potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih (izpitih) s pridobljenimi ocenami in številom kreditnih točk,
• potrjene učne načrte po katerih je bilo pridobljeno znanje,
• potrdilo o plačilu postopka.
V kolikor bo v postopku priznavanja ob prehodu priznanih vsaj toliko ECTS kreditnih točk, da bodo izpolnjeni pogoji za vpis v višji letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Mehatronika, se kandidatu odobri vpis v drugi ali višji letnik navedenega programa. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu.
Izbira kandidatov ob omejitvi vpisa bo temeljila na povprečni oceni študija.
Prehod iz višješolskih študijskih programov na univerzitetni študijski program 1. stopnje Mehatronika ni možen.
37. Program vsebuje dele, ki jih je mogoče posamezno zaključiti. da ne
Utemeljitev: Univerzitetni študijski program 1. stopnje Mehatronika je celovit in ne vsebuje posameznih delov.
38. Pogoji za dokončanje študija:
Utemeljitev: Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180 točk ECTS.
39. Strokovni oziroma znanstveni naslov:
99
Ko študent(ka) univerzitetnega študijskega programa Mehatronika opravi vse s študijskim programom predpisane študijske obveznosti, v skladu s sprejetim Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih pridobi strokovni naslov diplomirani inženir mehatronike (UN) oziroma diplomirana inženirka mehatronike (UN). Strokovni naslov se za oba spola okrajšano zapiše kot dipl. inž. meh. (UN).
100
C.3 PRVA AKREDITACIJA SKUPNIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV
40. Visokošolski zavodi, ki bodo sodelovali pri izvajanju skupnega študijskega programa, so v državi, v kateri delujejo, akreditirani oziroma ustrezno priznani. da ne
41. V vseh sodelujočih državah je začet postopek za akreditacijo skupnega študijskega
programa. da ne
42. Opredeljeno je sodelovanje visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa. da ne
Utemeljitev: FERI in FS sta sodelovanje pri izvajanju skupnega univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Mehatronika uredili s Sporazumom o medsebojnem sodelovanju pri razvoju in izvajanju novih skupnih študijskih programov MEHATRONIKE: visokošolski in univerzitetni študij prve stopnje, druge stopnje in tretje stopnje z dne 13. 10. 2006 ter aneksoma k temu sporazumu z dne 15. 6. 2010 in 29. 09. 2011.
43. Določena je vsebina in oblika skupne diplome in priloge k diplomi ter način
podeljevanja. da ne
Utemeljitev: FERI in FS sta se dogovorili, da pri izdelavi diplom študentov Mehatronika vedno sodelujeta dva mentorja, in sicer eden iz FERI in eden iz FS. Vsebina, oblika in način podelitve diplom je za študente, vpisane na Univerzo v Mariboru, določena s Pravilnikom o postopku priprave in zagovora diplomskega dela za univerzitetni in visokošolski strokovni študij. Pri skupnem študijskem programu dobijo študenti, ki opravijo vse obveznosti študijskega programa za pridobitev izobrazbe, diplomo, v kateri sta navedena oba visokošolska zavoda, ki sodelujeta pri izvedbi študijskega programa. Vsebino in obliko diplome je določil Senat in je bila objavljena v (Ur. l. RS, št. 81/2011).
44. Delež študijskega programa, ki ga bo izvajal eden ali več visokošolskih zavodov iz
Republike Slovenije, je FERI 50 % in FS 50 %.
Utemeljitev: Izvajalki skupnega študijskega programa sta oblikovali predmetnik tako, da so v vsakem letniku in semestru porazdeljena strojniška in elektrotehniška in tudi druga potrebna znanja, ki zagotavljajo doseganje ciljev študija. Predmeti, katerih vsebina je enaka vsebini isto imenovanih predmetov na osnovnih programih sodelujočih fakultet so praviloma vključeni v študijski program Mehatronika z istim obsegom kreditnih točk, kontaktnih ur in individualnega dela študentov.
101
D.2 PODALJŠANJE AKREDITACIJE ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA 1. Študijski program je v celoti javno objavljen. da ne
Utemeljitev: Študijski program je objavljen na spletni strani FERI, FS in spletni strani Univerze v Mariboru. ‐ naslov univerzitetne spletne strani: https://www.um.si/studij/dodiplomski‐studij/Strani/Dodiplomski‐programi.aspx, ‐ naslov spletne strani FERI:http://feri.um.si/studij/programi/ , ‐ naslov spletne strani FS: https://www.fs.um.si/studij/studijski‐programi/1‐stopnja/univerzitetni/mehatronika/ .
2. Za zagotavljanje učnih izidov študentov in ciljev visokošolskega zavoda ter njegovih
organizacijskih enot ima zavod primerna razmerja med številom visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev, podpornih delavcev, tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev, ter med številom študentov. da ne
Utemeljitev: Razmerje med številom redno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev, znanstvenih delavcev, strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev in številom študentov je: FERI Razmerje za FERI kot celoto: ‐ število študentov na enega visokošolskega učitelja in sodelavca je: 2595/141=18,4, ‐ število študentov na enega visokošolskega učitelja je: 2595/64=40,5, ‐ število študentov na enega upravno‐strokovnega delavca je: 2595/34=76,3. Študijski program izvaja 14 visokošolskih učiteljev in 15 visokošolskih sodelavcev, od katerih je kar 10 izvoljenih v naziv visokošolskega učitelja, od tega 2 izredna profesorja in 8 docentov. Upravno strokovno osebje opravlja podporno delo še za ostale programe 1., 2. in 3. stopnje, ki jih fakulteta izvaja. FS Razmerje med številom visokošolskih učiteljev in sodelavcev, ki sodelujejo pri izvedbi programa je 40 visokošolskih učiteljev in 40 visokošolskih sodelavcev. 5 visokošolskih učiteljev in 2 visokošolska sodelavca sodelujejo pri izvedbi v manjšem obsegu (krajši delovni čas, podjemna pogodba), v izvedbo je vključenih 7 mladih raziskovalcev, ki opravljajo pedagoško delo v zakonsko določenem obsegu. Izmed 40 visokošolskih sodelavcev jih ima kar 22 izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in zasedajo delovna mesta asistentov. Podporo izvedbi izobraževalnega procesa predstavljajo 62 znanstvenih delavcev ter 44 podpornih delavcev, od katerih je tehničnih sodelavcev 12. Večina visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev ter celotno podporno osebje opravlja izobraževalno in podporno delo še na ostalih sorodnih
102
programih Fakultete za strojništvo, tako je razmerje glede na število študentov 16,2 študenta na visokošolskega učitelja oziroma visokošolskega sodelavca ter 41,2 študenta na podpornega delavca.
3. Delež študentov, ki napredujejo v višji letnik, je po letnikih:
Utemeljitev:
Študijsko leto % prehodnosti iz 1. v 2. letnik
% prehodnosti iz 2. v 3. letnik
2007/2008 v 2008/2009 84 ‐
2008/2009 v 2009/2010 78,57 90,48
2009/2010 v 2010/2011 92,86 75
2010/2011 v 2011/2012 86,21 87,88
Podatki so dosegljivi v AIPS‐u. Prehodnost iz prvega v drugi letnik ter iz drugega v tretji letnik sta približno enaki, razlikujeta se le za dober odstotek. Prehodnost je dokaj visoka zaradi dobrega učnega uspeha dijakov, pa tudi zaradi aktivnega dela pedagoškega osebja, predvsem mentorjev letnikov. V študijskem letu 2011/2012 smo začeli tudi z izvajanjem tutorskega sistema, kjer so vključeni tudi študenti tutorji. Ukrepi za izboljšanje: ‐ uvajalni teden za bodoče študente prvih letnikov, ‐ nadgradnja tutorskega sistema (predvsem za študente prvih letnikov), ‐ dodatna strokovna pomoč pri posameznih predmetih, ‐ razpisovanje dodatnih terminov za preverjanje znanja,…
4. Delež diplomantov v generaciji glede na število vpisanih študentov v letih od zadnje
akreditacije je:
Študijsko leto
Št. vpisanih študentov
Št. diplomatov po letih
Št. diplomantov skupaj
% diplomantov
2009/10 % 2010/11 % 2007/2008 25 11 44 4 16 15 60
2008/2009 27 1 3,7 12 44,4 13 48,1*
2009/2010 28 0 0 0 0 0 0
2010/2011 28 0 0 0 0 0 0
* število diplomantov po treh letih, brez absolventskega staža
Podatki so dosegljivi v AIPS‐u. Delež diplomantov, ki so diplomirali takoj po zaključku zaključnega letnika, je v obeh letih približno enak. Nižji delež diplomantov je pogojen s pravico študentov (po 70. členu ZVIS)
103
a) obdržati status študenta še dvanajst mesecev po zaključku zadnjega semestra. Na fakultetah študente motiviramo za sprotni študij in diplomiranje v roku (tj. v zaključnem letniku). To počnejo učitelji z dodatno strokovno pomočjo študentom, predvsem pa mentorji letnikov in mentorji pri diplomskih delih. V ta namen tudi vsako leto v mesecu novembru razpišemo diplomska dela, kar je študentom v pomoč pri izbiri teme in mentorja ter jih hkrati vzpodbudi k čimprejšnjemu zaključku študija. Na Univerzi v Mariboru deluje Karierni center, ki omogoča študentom tedensko osebno svetovanje s področja možnosti zaposlovanja ter jim tako že v času študija svetuje pri načrtovanju kariere in pri gradnji zaposlitvenih kompetenc. Pripravlja tudi raznovrstne dogodke, kot so predavanja, seminarji, delavnice, okrogle mize ter druga srečanja in večje dogodke, kot je npr. Karierna tržnica, katerih namen je študente motivirati k čimprejšnjemu končanju študija in zaposlitvi. V ustanavljanju je tudi Karierni center UM FERI, ki bo zagotovo še dodatno pripomogel k izboljšanju trenutnega stanja.
5. Kadrovska struktura je:
stabilna, da ne
primerna stopnji in vrsti študijskega programa. da ne
Utemeljitev: FERI Na fakulteti je zaposlenih 64 visokošolskih učiteljev, od tega jih je 58 zaposlenih za polni delovni čas, ostali so za krajši ali dopolnilni delovni čas. Visokošolskih sodelavcev je 91, 83 je zaposlenih za polni delovni čas, 4 za krajši delovni čas in 4 so v dopolnilnem delovnem razmerju. Raziskovalnih sodelavcev je 62, 44 je zaposlenih za polni delovni čas, 17 za krajši delovni čas, eden je dopolnilno zaposlen. Podpornih delavcev je 92, od tega je 34 delavcev administracije in tehničnega osebja, 58 je tehniških sodelavcev. Kadrovska struktura je primerna in stabilna glede na stopnjo in vrsto študijskega programa, je pa prisotna preobremenjenost pedagoškega osebja. Deleži so izračunani v točkah B2/22‐25. FS Kadrovska struktura je stabilna, saj so vsi izvajalci študijskega programa redno zaposleni na Univerzi v Mariboru. Glede na število izvajalcev programa je 95,62 % zaposlenih na FS, 1,88 % na drugih članicah UM, 2,5 % pa je zunanjih izvajalcev. Obnova kadrov je skrbno načrtovana, habilitacijski postopki so utečeni in zagotavljajo izjemno kakovostne kadre, saj je Fakulteta za strojništvo sprejela Zahtevnejši kriterij za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na Univerzi v Mariboru Fakulteti za strojništvo: http://www.fs.uni‐mb.si/UserFiles/6/File/Merila%20za%20izvolitve%20na%20FS%20‐%20potrjena%20na%20Senatu%20UM%2030.1.2007%20+%20spremembe%20in%20popolnitve%20potrjene%2027.11.2007.pdf .
104
Kadrovska struktura je ustrezna za izvajanje vseh stopenj in vrst bolonjskih študijskih programov (1. stopnja VS in UN; 2. in 3. stopnja).
6. Visokošolski zavod po potrebi, glede na rezultate samoevalvacij, posodablja:
vsebino učnih načrtov, da ne
metode učenja in poučevanja. da ne
Utemeljitev: Nosilci predmetov kontinuirano posodabljajo vsebine učnih načrtov glede na rezultate samoevalvacije, ugotovitve nosilcev predmetov ali novih dosežkov na področjih učnih enot. Metode poučevanja prilagajamo željam študentov, razpoložljivim učnim pripomočkom in laboratorijski opremi. Pogostost posodabljanja učnih vsebin potrjuje številčnost vlog za manjše spremembe študijskih programov, ki jih sprejme UM. Po koncu vsakega semestra izvedemo analizo prepustnosti posameznih letnikov, ki je sorazmerno ugodna. Z uvedbo tutorskega sistema pričakujemo še izboljšanje prehodnosti.
7. Študenti so sproti obveščeni o vsaki spremembi študijskega programa. da ne
Utemeljitev: Študente o spremembah študijskih programov obveščamo sproti, preko spletne strani: http://feri.um.si/obvestila/ in http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx preko sistema obveščanja v sistemu AIPS, ki dopušča (v kolikor študenti to želijo) tudi obveščanje preko e‐pošte.
8. Mobilnost študentov je omogočena in vzpodbujana s priznavanjem kreditnih točk med
visokošolskimi zavodi. da ne
Utemeljitev: FERI Na UM FERI študentom, ki del študija opravijo v tujini, v celoti priznamo vse v tujini opravljene obveznosti, ki so bile navedene v študijskem sporazumu (Learning Agreement) oz. v dogovoru o usposabljanju, podpisanem s strani študenta ter uradnega predstavnika domače in tuje institucije. V kolikor študent za določen predmet nima podpisanega soglasja o zamenjavi predmeta (ki ga podpiše nosilec predmeta na UM FERI na podlagi vsebine,točk ECTS in ostalih informacij o predmetu s tuje institucije), se mu obveznost, točke ECTS in ocena vpiše v Prilogo k diplomi. FS Oddelek za mednarodne, raziskovalne in študentske zadeve (OMRŠZ), Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje (SMMS) Univerze v Mariboru načrtuje in spremlja mobilnost
105
študentov. Univerza v Mariboru je članica večih univerzitetnih združenj: Podonavske rektorske konference (DRC), rektorske konference Alpe‐Jadran, v kateri dopolnjuje spletno stran ELISA (www. http://elisa.uni‐mb.si/), članica Združenja evropskih univerz (EUA), članica mreže Leo‐net, članica evropske športne mreže ENAS in članica UNEECC ‐ mreže univerz, ki se nahajajo v bivših oz. bodočih evropskih prestolnicah kulture. Mobilnost študentov omogočajo programi kot so Erasmus, CEEPUS in Leonardo Da Vinci, v katere je vključena tudi Fakulteta za strojništvo. Od leta 1999 Univerza v Mariboru aktivno sodeluje v okviru programa Erasmus. Za to študijsko leto ima podpisane sporazume Erasmus z več kot 300 tujimi univerzami. Akademsko priznavanje tako opravljenih izpitov omogoča uporaba evropskega sistema prenosa kreditnih točk ECTS sistema, ki omogoča študentom mobilnost pri študiju na različnih univerzah v tujini na osnovi dodeljevanja in prenašanja kreditnih točk. V študijskem programu je predvideno priznavanje najmanj 18ECTS študijskih vsebin, ki jih študenti lahko opravijo izven študijskega programa Strojništvo. V okviru mobilnosti spodbujamo študente k temu, da izkoristijo programe mednarodne študentske izmenjave in v okviru tujih študijskih programov uspešno pridobijo nova znanja oz. ustrezno število ECTS kreditnih točk. Priznavanje opravljenih obveznosti v tujini je za Erasmus študente urejeno z dokumentom Learning Agreement, ki ga podpišeta obe instituciji (domača in tuja). Koordinator za program Erasmus poskrbi za ustrezno prevedbo opravljenih študijskih vsebin v študijski program strojništvo, senat fakultete pa nato z ustreznim sklepom primerne predloge tudi potrdi. Študenti lahko uveljavljajo pridobljene kreditne točke tako za obvezne kot tudi izbirne študijske vsebine.
9. Število študentov drugih domačih ali tujih visokošolskih zavodov, ki so prišli na del
izobraževanja na ta program, je 1.
1 študent je prišel na del izobraževanja na ta program iz drugih domačih ali tujih visokošolskih zavodov. 10. Število študentov, ki so odšli na del izobraževanja na drugi domači ali tuji zavod, je 0.
Študentov FERI, ki bi del izobraževanja opravili na domačih zavodih ni, razen tistih, ki izberejo na domačem zavodu izbirni predmet. Na FS
Utemeljitev: Podatki so objavljeni na spletni strani FERI
http://erasmus.feri.uni‐mb.si/stran.php?lan=slo&st=2&pst=2.
11. Visokošolski zavod zagotavlja pomoč pri učenju in svetovanju študentom. da ne
106
Utemeljitev: FERI Tutorski sistem smo na FERI ponovno uvedli v študijskem letu 2011/2012. V osnovi je namenjen lažjemu pričetku študija študentov prvih letnikov. Izvajajo ga tutorji študenti in tutorji učitelji. Zajema predvsem vključevanje študentov v univerzitetno okolje, grajenje odnosa med študenti in visokošolskimi učitelji in prizadevanje za doseganje zastavljenih študijskih ciljev. Tutor – visokošolski učitelj ali asistent individualno svetuje študentom glede njihovega študija, izbire študijske poti in drugih vprašanj, povezanih s študijem. V okvir učiteljskega tutorstva spada predvsem vsebinsko tutorstvo med študijem ter izstopno tutorstvo pri zaključevanju študija in diplomiranju študentov. Študenti tutorji svetujejo študentom glede njihovih študijskih in življenjskih vprašanj na univerzi. Študentsko tutorstvo zajema predvsem vstopno tutorstvo ob pričetku študija ter določene oblike vsebinskega tutorstva med študijem študentov. Obe obliki tutorstva se med seboj nadgrajujeta in dopolnjujeta. Namen obeh je dolgoročno zagotavljanje ustrezne študijske uspešnosti študentov, razvoj njihovih strokovnih in osebnih talentov ter akademske in osebnostne integritete. Prav tako je izjemnega pomena tesnejša povezanost med študenti samimi ter študenti in profesorji. Vsi pedagoški delavci – tako visokošolski učitelji kot visokošolski sodelavci ‐ imajo dve uri tedensko govorilne ure, ki so objavljene v informacijskem sistemu AIPS ter na spletni strani fakultete in so v tem času na razpolago študentom. Pri organizaciji tutorskega sistema sodeluje Referat za študentske zadeve. FS Na Fakulteti za strojništvo imamo že vrsto let utečen sistem tutorstva in mentorstva za naše študente. Študentje imajo že od prvega letnika dalje svoje mentorje letnika, razen tega pa skupina petih študentov še svojega tutorja, ki jim pomaga pri izbiri smeri, izbirnih predmetov in podobno. Vsako leto se pred koncem študijskega procesa za druge letnike organizira predstavitev študijskih smeri, ki jih študenti izberejo ob vpisu v tretji letnik. Izvajalci študijskega programa imajo tedenske govorilne ure (2 uri); razpored je študentom dostopen na povezavi: http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=38. Komunikacija med študenti in izvajalci je zagotovljena preko elektronskega študijskega sistema estudij ter elektronske pošte. Nemalokrat komunikacija poteka tudi preko socialnih omrežij, kar pa ni »uradna« oblika komunikacije, temveč je povezana s sodobnim načinom življenja študentov in visokošolskih učiteljev. Profesorji so za študente dostopni v času predavanj, govorilnih ur, pa tudi preko elektronske pošte. Baza kontaktov in govorilnih ur je javno objavljena na spletni strani: http://feri.um.si/aplikacije/kontakti/ in http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=38.
12. Visokošolski zavod omogoča in vzpodbuja sodelovanje študentov pri znanstveno‐
raziskovalnem, umetniškem in strokovnem delu. da ne
Utemeljitev:
107
FERI Glede na to, da imamo 29 laboratorijev s pestro razvejano raziskovalno dejavnostjo, se študentje lahko vključijo v delo na področju, ki jih najbolj zanima. Študenti se vključujejo v delo laboratorijev v okviru projektov, ki jih izvajajo ter v okviru priprave diplomskega dela. Priprave na vključevanje študentov v raziskovalno delo se sicer začnejo že v srednji šoli, saj za srednješolce vsako leto organiziramo različne delavnice v okviru Zimskih počitniških šol. Izpostaviti je treba tudi tekmovanje z mobilnimi roboti, kjer v organizaciji naše fakultete tekmujejo tekmovalci osnovnih šol, srednjih šol in fakultet. Sodelujemo tudi pri organizaciji tekmovanja v programiranju Programerski maraton, ki ga pod okriljem mednarodne organizacije ACM organizirajo FERI, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in Univerza na Primorskem. Vsem študentom višjih letnikov so odprta vrata naših laboratorijev, kjer se lahko vključijo v različne projekte. Npr.: 2011 ESMO (European Student Moon Orbiter) to je izobraževalni satelitski projekt organizacije ESA (European Space Agency) Izobraževalnega oddelka, ki bo ob uspešni realizaciji postal prvi tovrstni študentski projekt s ciljem izstrelitve vesoljskega plovila z Zemlje in kroženjem okoli drugega nebesnega telesa. FERI že nekaj let razpisuje individualne študentske raziskovalne projekte in sofinancira materialne stroške za njihovo izvedbo. Na razpis se lahko prijavijo dodiplomski in podiplomski študentje FERI s predlogi raziskovalnih projektov iz raziskovalnih področij FERI. S temi projekti želimo spodbuditi samostojno delo naših študentov, ga ovrednotiti in tudi nagraditi. Financirani projekti v zadnjih letih so bili: 2011 ‐ Izračun sončnega potenciala objektov iz podatkov LIDAR 2010 ‐ Učinkovit pristop za vizualizacijo velike količine kozmoloških podatkov ‐ Pasovno zaporni usmernik ‐ Mali brezpilotni letalnik iz potrošniških komponent 2008 ‐ Prilagoditev programske tovarne za razvoj spletnih aplikacij ‐ MtOuuch – naprava za več sočasnih dotikov 2007 ‐ Mobilni elektrokardiograf 2006 ‐ Merjenje temperature in vlage ter vodenje klimatske komore na daljavo s pomočjo
programskega paketa LABVIEW ‐ FERIX – LINUX za inženirje ‐ Odkrivanje tiskarskih napak s postopkom poravnavanja slik ‐ Ugotavljanje izvorov upadov napetosti ‐ SparcoNET ‐ Modeliranje, simulacija in upodabljanje drevesnih ekosistemov 2005 ‐ Radijski teleskop FS Fakulteta vzpodbuja študente za znanstveno‐raziskovalno in strokovno delov okviru: ‐ projektov 1, 2 in 3, ki se izvaja v sklopu študija, ‐ praktičnega dela in diplomskih nalog, ‐ dela preko študentskega servisa.
108
Posebej izpostavljamo projektno delo v okviru projekta Formula Student (http://formula.fs.uni‐mb.si/ ), v katerem se prepletajo vsa področja strojništva. Študentom so na voljo laboratoriji fakultete, kot tudi najmodernejša programska oprema za izvedbo virtualnega snovanja in testiranja. Projekt je izjemno odmeven, tako v Sloveniji kot v mednarodnem okviru, kar potrjujejo tudi odlične uvrstitve na tekmovanju Formula Student v letih 2011 in 2012.
13. Visokošolski zavod spodbuja študente k vključevanju v strokovno delo in povezovanju z
gospodarstvom in negospodarstvom. da ne
Utemeljitev: Študenti se med študijem aktivno in zelo uspešno vključujejo v strokovno delo, ki je povezano z gospodarstvom in negospodarstvom na več prepletajočih se načinov: ‐Projekti 1, 2 in 3, kjer študenti iščejo informacije za izdelavo projektne naloge in pomoč pri realizaciji v industrijskem okolju FERI in FS, prav tako pa v tujini pri raznih dobavitelji opreme. ‐ Diplomske in seminarske naloge so v veliki večini naravnane zelo aplikativno in nastajajo v sodelovanju s podjetji, kjer morajo študenti uporabiti pridobljeno znanje na fakulteti in ga učinkovito oplemenititi s praktičnimi izkušnjami strokovnjakov iz podjetij. ‐ Sodelovanje študentov na različnih projektih, ki se izvajajo na FS in FERI. ‐ Veliko študentov FS in FERI je aktivno vključenih v večletni projekt Formula Student, kjer študenti povsem samostojno, ob pomoči mentorjev, zasnujejo in izdelajo dirkalnik s katerim nato tudi tekmujejo na več evropskih dirkališčih. V okviru tega projekta študenti aktivno sodelujejo tudi z velikim številom slovenskih gospodarskih in negospodarskih organizacij. Podrobnosti so na spletni strani: http://formula.fs.uni‐mb.si/.
14. Visokošolski zavod spremlja zaposlovanje svojih diplomantov, njihov nadaljnji študij in
strokovno izpopolnjevanje ter jim pri tem svetuje. da ne
Utemeljitev: Zaposlovanje diplomantov spremljamo v okviru poskusnega Kariernega centra, ustanovljenega na UM in občasnih anket ALUMNI klubov FERI in FS. ‐ Prodekan za izobraževalno dejavnost, mentorji letnika in tutorji študentov nudijo pomoč in pomagajo pri reševanju zapletov ter pomagajo pri iskanju zaposlitev oziroma odločanju o nadaljnjem študiju. ‐ Študenti se pri vseh informacijah glede zaposlitvenih možnosti in izvajanja prakse posvetujejo s koordinatorjem za strokovno prakso. ‐ Študentski svet FS je zelo aktiven in nudi študentom koristne informacije in podporo. Študenti najdejo potrebne informacije na spletnih straneh fakultete http://www.fs.uni‐mb.si/ in Študentskega sveta http://studenti.fs.uni‐mb.si/. ‐ Študenti dobijo tudi zelo kakovostne informacije o nadaljevanju študija na vsakoletni predstavitvi posameznih smeri znotraj študijskega programa, ki ji sledi predstavitev posameznih obveznih in izbirnih predmetov.
109
‐ Veliko diplomantov, ki se zaposlijo v podjetjih, se udeležuje tudi občasnih strokovnih seminarjev in krajših funkcionalnih usposabljanj.
15. Visokošolski zavod organizirano skrbi za ohranjanje in vzdrževanje stikov s svojimi
diplomanti. da ne
Utemeljitev: Na FERI deluje ALUMNI klub. Do dvakrat letno so aktivnosti na katerih se srečujejo sodelavci FERI s člani Alumni kluba. Izvajajo se tudi ankete iz katerih dobimo informacije o zaposlitvi in o študiju na FERI. Spletna stran je aktivna: http://feri.um.si/studij/alumni/ . Na FS Univerze v Mariboru že nekaj let zelo uspešno deluje društvo Alumni FS, ki povezuje predvsem diplomante vseh študijskih programov in generacij Fakultete za strojništvo. Namen društva je sodelovanje na strokovni in družabni ravni. Glavna vizija Alumni FS je razvijanje in promoviranje interdisciplinarnega sodelovanja med Fakulteto za strojništvo, njenimi diplomanti in domačimi ter tujimi ustanovami. Poslanstvo Alumni FS je razvoj in promocija mreže med diplomanti Fakulteto za strojništvo, gospodarskimi subjekti in drugimi ustanovami za doseganje obojestranske strokovne in osebne koristi pri izmenjavi znanja in izkušenj. Alumni FS omogoča tudi vseživljenjsko izobraževanje diplomantov Fakultete za strojništvo, sodelovanje pri razvoju študijskih programov, sodelovanje pri pridobivanju in izvajanju projektov, sodelovanje pri pridobivanju sponzorskih sredstev za fakulteto itd. Podrobnosti o društvu Alumni FS so na spletnem naslovu: http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=983. Poleg institucionalnega sodelovanja prek društva Alumni pa Fakulteta za strojništvo znotraj posameznih inštitutov prireja tudi občasna neformalna srečanja z absolventi in diplomanti Fakultete za strojništvo. Ta srečanja so namenjena izmenjavi študijskih in strokovnih izkušenj in predstavljajo osnovo tudi za bodoče zaposlitve aktualne generacije študentov.
Opomba: ‐ Izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
Kraj in datum: Maribor, januar 2018 Dekan UM FERI prof. dr. Gorazd štumberger Podpis: Dekan UM FS Podpis: prof. dr. Bojan Dolšak Rektor UM Podpis: prof. dr. Zdravko Kačič
110
D. PRILOGE E.1 PRVA AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA
1. Za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda je treba predlogu priložiti: poslanstvo, vizijo in strategijo visokošolskega zavoda, osnutek akta o ustanovitvi oziroma akt o ustanovitvi in osnutek statuta visokošolskega zavoda ter osnutek poslovnika kakovosti;
2. sklep senata univerze, če gre za ustanavljanje oziroma preoblikovanje članice univerze; 3. mnenje ustanovitelja, če gre za ustanavljanje javnega visokošolskega zavoda; 4. načrt za mednarodno sodelovanje visokošolskega zavoda, predvsem v skupnem
evropskem visokošolskem prostoru; 5. podatke o raziskovalnih programih, projektih in raziskovalnih skupinah ; 6. kadrovski načrt, podatke in dokazila o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in
visokošolskih sodelavcih: dokazila o veljavni izvolitvi v naziv, dokazila o tistih, ki izvolitve še nimajo, pripravljena v skladu z minimalnimi standardi agencije (biografije, bibliografije, projekti, patenti, objave, nagrade ...), izjave o sodelovanju in soglasja delodajalcev, pri katerih je delavec zaposlen;
7. osnutek meril o izvolitvah v naziv; 8. dokazila o prostorih in opremi: ustrezno dokazilo o lastništvu oziroma najemne
pogodbe, uporabna dovoljenja, popis opreme, izjave o varnosti; 9. načrt za izvedbo študijskega programa, kadar so prostori in oprema na različnih
lokacijah; 10. dokazila o zagotovljenih finančnih sredstvih, in sicer pogodbe o zagotavljanju sredstev,
sklep upravnega odbora univerze in drugo; 11. mnenja pristojne zbornice (združenj delodajalcev) ali drugih institucij, pristojnih za
področja, s katerih so študijski programi; 12. dogovore s podjetji o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih
študentov. Mnenja iz 11. točke je treba priložiti, če bo visokošolski zavod izvajal programe prve in druge stopnje, dogovore s podjetji iz 12. točke pa za visokošolski strokovni študijski program oziroma za študijski program, po katerem je predvideno praktično usposabljanje študentov.
111
E.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Za prvo akreditacijo študijskega programa je treba predlogu priložiti:
1. sklep senata univerze in sklep senata članice univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda k predlaganemu študijskemu programu;
2. učne načrte; 3. najmanj tri tuje priznane oziroma akreditirane študijske programe iz različnih držav, če
gre za regulirane poklice, primerjavo z določbami iz ustrezne direktive Evropske unije oziroma dokazilo o skladnosti predvsem glede predpisanega števila ur, vsebine programa, znanja oziroma veščin, ki se pridobijo tako s teoretičnim kot praktičnim izobraževanjem;
4. kadrovski načrt, dokazila o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in visokošolskih sodelavcih: dokazila o veljavni izvolitvi v naziv za vse nosilce predmetov (oziroma o začetem postopku za vnovično ali nadaljnjo izvolitev) v skladu z minimalnimi standardi agencije (biografije, bibliografije, projekti, patenti, objave, nagrade ...), izjave o sodelovanju, soglasja delodajalcev, pri katerih je delavec zaposlen, dokazilo, da bo najmanj polovica visokošolskih učiteljev in sodelavcev polno zaposlena;
5. merila o izvolitvah v naziv; 6. podatke o skupni najvišji dopustni neposredni in dodatni tedenski pedagoški
obveznosti; 7. načrt o mednarodnem sodelovanju (na področju, s katerega je študijski program); 8. dokazila o vzpostavljenih razmerah za znanstveno, raziskovalno oziroma umetniško
oziroma strokovno delo: bibliografski podatki, spletni naslov, s katerega so razvidni znanstveni, raziskovalni projekti ali programi, raziskovalne skupine ali raziskave za gospodarstvo;
9. dokazila o prostorih in opremi ter načrt za izvedbo študijskega programa; 10. analizo zavoda za zaposlovanje ali elaborat pristojne zbornice ali združenja
delodajalcev ali drugih institucij, pristojnih za področje, s katerega so študijski programi, o možnostih za zaposlovanje diplomantov;
11. dogovore ali pogodbe s podjetji o praktičnem usposabljanju predvidenega števila vpisanih študentov;
12. poslovnik kakovosti; ;(priloga) 13. samoevalvacijsko poročilo zavoda, če že izvaja druge akreditirane študijske programe.
Mnenja iz 10. točke je treba priložiti, če se akreditira program prve ali druge stopnje, dogovore s podjetji iz 11. točke pa za visokošolski strokovni študijski program oziroma za študijski program, po katerem je predvideno praktično usposabljanje študentov. E.3 AKREDITACIJA SKUPNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Predlogu za akreditacijo skupnega študijskega programa je treba priložiti:
1. pogodbo, sporazum ali drugo uradno potrjeno obliko vzajemne opredelitve sodelovanja visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa, ki jo podpišejo vsi visokošolski zavodi. Pogodba mora vsebovati zlasti podatke:
112
o vseh sodelujočih visokošolskih zavodih z navedbo njihovega statusa po nacionalni zakonodaji, njihove akreditacije oziroma ustreznega drugega javnega priznanja, ter kratko predstavitvijo njihovega delovanja,
o deležih, ki jih pri izvajanju skupnega študijskega programa prevzemajo posamezni sodelujoči visokošolski zavodi, še zlasti pa o deležih, ki jih prevzemajo visokošolski zavodi iz Republike Slovenije,
o akreditaciji delov skupnega študijskega programa, ki jih izvajajo sodelujoči visokošolski zavodi iz tujine,
o načelih in načinih skupnega spremljanja, izboljševanja in zagotavljanja kakovosti,
o pogojih za vpis študentov v skupni študijski program,
o uporabi učnih jezikov,
o finančnih obveznostih pri izvajanju skupnega študijskega programa,
o vsebini in obliki diplome ter načinu podeljevanja diplom,
o vsebini in obliki priloge k diplomi ter načinu podeljevanja priloge k diplomi,
o drugih medsebojnih pravicah in obveznostih sodelujočih visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa s posebnim poudarkom na pravicah študentov;
2. obrazec diplome in priloge k diplomi; 3. podatke o vseh nosilcih študijskega programa, tudi tistih delov programa, ki se izvajajo
na sodelujočih oziroma tujih visokošolskih zavodih. E.4 PODALJŠANJE AKREDITACIJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA IN ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA Za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda in študijskega programa je treba predlogu priložiti:
1. ustanovitveni akt in statut visokošolskega zavoda; 2. samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda za študijsko leto, pred katerim se
opravlja zunanja evalvacija, in analizo vseh področij delovanja visokošolskega zavoda iz vseh let po zadnji akreditaciji z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in ukrepi za njihovo odpravo; (priloga)
3. poslanstvo, vizijo in strategijo visokošolskega zavoda; 4. letni program dela visokošolskega zavoda, in sicer za zadnje koledarsko leto pred
zunanjo evalvacijo in za tisto, v katerem zunanja evalvacija poteka; 5. finančno poročilo visokošolskega zavoda za zadnje koledarsko leto; 6. poslovnik kakovosti; (priloga) 7. dokazila o kakovosti visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev ter znanstvenih
delavcev, kot jih priznava stroka; 8. analize izsledkov študentskih anket oziroma drugih oblik spremljanja mnenj študentov
o kakovosti izvajanja študijskega programa za zadnja tri študijska leta; če je od zadnje akreditacije poteklo manj kot tri leta, pa za celotno obdobje po njej; (priloga)
9. analize izsledkov anket in drugih oblik spremljanja diplomantov visokošolskega zavoda; 10. seznam evidenc, ki jih vodi visokošolski zavod.