Visokošolski strokovni program 1. stopnje Varstvo okolja · Pisni izpit, seminarska naloga oziroma projektna naloga. Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni

B&B Visokošolski zavod Kranj

Visokošolski strokovni program

1. stopnje

Varstvo okolja

Učni načrti predmetov

Kazalo

1.1 Uvod v okoljsko politiko .................................................................................... 1

1.2 Uvod v okoljsko sociologijo ............................................................................... 4

1.3 Okoljska statistika ............................................................................................. 7

1.4 Uvod v ustavno in upravno pravo ................................................................... 10

1.5 Osnove ekologije ............................................................................................ 13

1.6 Varstvo zraka .................................................................................................. 15

1.7 Podnebne spremembe ................................................................................... 17

1.8 Uvod v jezik stroke – angleščina ..................................................................... 20

2.1 Uvod v trajnostni razvoj................................................................................... 22

2.2 Uvod v ekonomijo ........................................................................................... 25

2.3 Osnove gospodarskega in civilnega prava ..................................................... 27

2.4 Energetika ....................................................................................................... 30

2.5 Uvod v okoljsko pravo ..................................................................................... 32

2.6 Ravnanje z odpadki ........................................................................................ 35

2.7 Osnove kemije/kemikalije ............................................................................... 39

2.8 Uvod v jezik stroke – 2. semester ................................................................... 41

3.1 Ekonomika varstva okolja ............................................................................... 44

3.2 Uvod v prostorsko načrtovanje ....................................................................... 46

3.3 Spremljanje stanja okolja ................................................................................ 48

3.4 Presoje vplivov na okolje ................................................................................ 51

3.5 Evropska unija ................................................................................................ 54

3.6 Trajnostni promet ............................................................................................ 58

3.7 Jezik stroke (tretji semester) ........................................................................... 61

4.1 Gozdarstvo in lov ............................................................................................ 64

4.2 Kmetijstvo in ribištvo ....................................................................................... 66

4.3 Pravo okolja .................................................................................................... 68

4.4 Celovito upravljanje voda ............................................................................... 72

4.5 Tuji jezik – četrti semester .............................................................................. 75

5.1 Okoljski sistemi in orodja ................................................................................ 78

5.2 Pravo okolja II ................................................................................................. 81

5.3 Upravljanje zavarovanih območij .................................................................... 84

5.4 Upravljanje biotske raznovrstnosti .................................................................. 86

5.5 Varstvo tal ....................................................................................................... 91

5.6 Varstvo pred sevanji in hrupom ...................................................................... 94

6.1 Industrijski procesi in okoljske tehnologije .................................................... 100

6.2 Osnove biotehnologije .................................................................................. 103

6.3 Sodelovanje javnosti ..................................................................................... 105

6.4 Osnove upravno-procesnega prava .............................................................. 109

6.5 Računalništvo in informatika ......................................................................... 113

6.6 Praktično izobraževanje ............................................................................... 116

Izbirni predmet 1 – Okolje in zdravje ...................................................................... 118

Izbirni predmet 2 – Gensko spremenjeni organizmi ................................................ 123

Izbirni predmet 3 – Jedrska tehnologija .................................................................. 126

Izbirni predmet 4 – Varstvo morskih ekosistemov .................................................. 129

Izbirni predmet 5 – Okolje in prehrana .................................................................... 131

Izbirni predmet 6 – Eko turizem .............................................................................. 133

Izbirni predmet 7 – Poslovno komuniciranje ........................................................... 136

Izbirni predmet 8 – Varstvo naravnih vrednot ......................................................... 139

Izbirni predmet 9 – Trajnostna potrošnja in proizvodnja ......................................... 142

B&B Visokošolski zavod Kranj Varstvo okolja

1

1.1 Uvod v okoljsko politiko

1. Naslov enote / predmeta /

modula UVOD V OKOLJSKO POLITIKO

2. Koda enote UOP1/1 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne ure Skupaj 40 ur P 25 ur S V 15 Ostale oblike

5. Stopnja PRVA 6. Letnik 1. 7. Semester I.

8. Študijski program VARSTVO

OKOLJA

9. Študijska smer

10. Steber programa OBVEZNI 11. Jezik SLOVENSKI

12. Posebnosti /

13. Cilji in predmetno

specifične kompetence

Predmet bo študente seznanil predvsem s tremi

področji:

1. Odnos do narave, ekologije in okolja v zgodovini

2. Nastanek okoljskega gibanja

3. Okoljska politika danes

14. Opis vsebine

- Prve omembe narave, ekologije in okolja - Prikaz okoljskega gibanja v preteklosti in danes (Sierra klub, Rimski klub, Gaja teorija, okoljske nevladne organizacije ipd). - Prvi zametki okoljske politike v preteklosti. - Definicija okoljske politike. Govori o tem, da je okoljska politika profesionalno področje, ki je usmerjena v ugotavljanje tega, kako družbene inštitucije in strukture lahko vplivajo na okolje. Vsebuje družbene in znanstvene informacije, analizira zakonodajo in politike in razvija nove politike in zakonodajo, ki omogočajo varovanje okolja. - Osnovna načela okoljske politike.

- Razumevanje okoljske politike nasploh.

- EU okoljska politika.

15. Temeljna literatura

- Šesti okoljski akcijski program (6th EAP)

- NPVO (Nacionalni program varstva okolja)

- Carson, Rachel: Nema pomlad

- Meadows et all, The Limits to Growth, 2004

http://www.amazon.com/Limits-Growth-D-H-Meadows/dp/1844071448/ref=sr_1_1/105-8466642-4214862?ie=UTF8&s=books&qid=1181066946&sr=1-1


2

- Lovelock, James, Revenge of Gaia, 2006

- Brown, R. Lester: Plan B 2.0: Rescuing a Planet

Under Stress and a Civilization in Trouble, 2006

- Gore, Al: Neprijetna resnica, 2007

- United Nation Environmental Programme (UNEP)

16. Predvideni študijski

dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje

Študent spozna in razume

področje okoljske politike in

okoljskega gibanja.

16.2 Uporaba

Študent pridobi široko,

interdisciplinarno razumevanje

okoljskih področij in sposobnost

analitičnega mišljenja.

16.3 Refleksija

Študent je sposoben kritično

razmišljati o obstoječi okoljski

politiki.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Kompleksnost znanja študentu omogoča lažje razumevanje aktualnih družbenih in političnih dogajanj ter varstva okolja.

17. Metode poučevanja in

učenja

Predavanja, seminarsko delo, vaje, prepoznavanje

političnih praks.

18. Pogoji za vključitev v delo

oziroma za opravljanje

študijskih obveznosti

19. Metode ocenjevanja in

ocenjevalna lestvica

Pisni izpit, seminarska naloga oziroma projektna

naloga.

Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz.

opravil / ni opravil za seminarsko nalogo.

20. Metode evalvacije

kakovosti

Pisne pripombe študentov in anketni vprašalnik.

http://www.amazon.com/Plan-2-0-Rescuing-Civilization-Trouble/dp/0393328317/ref=pd_bbs_sr_2/105-8466642-4214862?ie=UTF8&s=books&qid=1181067012&sr=1-2

http://www.amazon.com/Plan-2-0-Rescuing-Civilization-Trouble/dp/0393328317/ref=pd_bbs_sr_2/105-8466642-4214862?ie=UTF8&s=books&qid=1181067012&sr=1-2


3

21. Sestavljavec učnega

načrta

Mag. Alenka Burja


4

1.2 Uvod v okoljsko sociologijo


modula Uvod v okoljsko sociologijo

2. Koda enote UOS1/2 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne ure

Skupaj 40 P 20 V 20

S

Ostale oblike

5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski

program

6.

Letnik

1 7. Semester

1

8. Študijski program Varstvo okolja

9. Študijska

smer

10. Steber programa Obvezni predmet 11. Jezik slovenski

12.

Posebnosti

Predavanje in vaje potekajo v specializiranih učilnicah, ki omogočajo

fleksibilno razporejanje opreme in uporabo sodobnih multimedijskih

sistemov, delo na terenu, simulacije in igre vlog

13. Cilji in predmetno specifične

kompetence

Učna enota prispeva predvsem k razvoju naslednjih splošnih in

specifičnih kompetenc:

- Široko in kritično razumevanje okoljskih problemov - Poznavanje in razumevanje vrednostnih usmeritev glede posegov v

naravo - Sposobnost za reševanje konfliktnih interesov pri izrabi prostora in

naravnih virov - usposobljenost za proučevanje družbeno prostorskih razmerij in

procesov, raziskovanje, teoretsko konsistentne in metodološke usmeritve

- poznavanje in razumevanje teorije o razmerju med kulturo in naturo - sposobnost razumevanje družbenega značaja, pomena in funkcije

prostora - sposobnost razumevanja in uporabe urbanizacije kot procesa

socialno ekonomske in kulturne posebnosti tudi v globalnem procesu v različnih predelih sveta

- poznavanje in razumevanje lokacije in dostopnosti v prostoru, fizične in časovno prostorske distance prostora kot prizorišča

- usposobljenost za raziskovanje na področju družbenega prostorskega razvoja v Sloveniji v kontekstu njenega vključevanja v širše evropske povezave

- uporaba pridobljenega znanja v praksi - sposobnost sociološkega pristopa k prostorskemu planiranju - sposobnost koncempiranja prostorskega planiranja - sposobnost razumevanja prostorskega planiranja kot procesa - sposobnost proučevanja prostorskih problemov v Sloveniji in v Evropi - sposobnost sodelovanja v okoljskih gibanjih - sposobnost sodelovanja v projektih varovanja narave - poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela okoljske

sociologije (zakonodaje) - usposobljenost za svetovalno delo - sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanja - kooperativnost, usposobljenost za timsko delo


5

14. Opis vsebine

- Razvoj teoretskih zamisli o razmerju med kulturo in naturo - Zgodovina in razvoj socialne konstrukcije narave - Pravni viri na okoljskem področju - Trajnostni družbeni razvoj - Konfliktni odnos do prostora - Socialna ekonologija – razvoj in domet - Spremljanje intermediarnih razmerij (lokalno, regionalno, nacionalno,

mednacionalno, globalno) in varstvo naravne dediščine - Urbanizacija kot svetovni procesa - Socialno ekonomske in kulturne posebnosti urbanizacije v različnih

delih sveta - Družbene vrednote in ekološka zavest - Stopnja ekomobilizacije - Pojav razvoja ekoloških gibanj - Temeljne dileme varovanja okolja - Postmoderno vračanje k naravi - Okoljski motivi prostorske mobilnosti - Težave usklajevanja načelne in pragmatične okoljske drže - Sodelovanje državljanov pri varovanju narave


- Beck, Ulrich (2001): Družba tveganja:napoti v neko drugo moderno; Kritina, Ljubljana

- Hannigan, John, A. (1995( Environmental Sociology, Routledge, London

- Botzler, Armstrong (1998) Environmental Ethics. McGraw Hill, Boston - Aarhuška konvecija v Sloveniji (2002) REC, Ljubljana - Ganta, Pavel, Tranzicija, identitete in urbani razvoj Ljubljane - Kos, Drago (ur.). Sociološke podobe Ljubljane,(Knjižna zbirka Teorija

in praksa). Ljubljana: Fakulteta za družbene vode, 2002, str. 43-60 - Hočevar, Marjan (2000), Novi urbani trendi: prizorišča v mestih –

omrežja med mesti (Zbirka Znanstvena knjižnica, 43). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede

- Hočevar, Marjan, Trček, Franc. (2000) Local development and socio-spatial organization: trends, problems and policies: the case of Koper, Slovenia, Budapest: Open Society Institute

16. Predvideni študijski dosežki

Študent/ka pozna in razume:

- Zgodovinski razvoj prostorskega planiranja, integracije, zgodovinskega koncepta planiranja

- Nacionalne institucije in institucije EU s svojimi pristojnostmi, obveznostmi in pravicami na področju prostorskega planiranja

- Najpomembnejše pravne vire na področju prostorskega planiranja

- Prepozna analizo in interpretacijo splošnih družbenih razvojnih trendov v odnosu prostorskih in okoljskih učinkov

- Interpretacijo družbenih prostorskih in okoljskih trendov in presoje neskladja in konfliktnih razmerij med njimi

- Logiko prostorskega razvoja

- Specifična metodološka orodja za analizo družbeno prostorskih soodvisnosti

- Razvija sposobnost interdisciplinarnega sodelovanja pri reševanju konkretnih problemov prostorskega planiranja


učenja

Predavanje do ene polovice. Ostale oblike: delo v manjših skupinah,

projektno delo, ustne obravnave in diskusije, strokovne ekskurzije,

seminarske naloge, delo na terenu, simulacije in igre vlog


6






Ocenjevalna lestvica: ECTS

Pisni izpit 70 %, seminarska naloga ali projektna naloga z zagovorom

30 %

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija ob zaključku predavanj in vaj

21. Sestavljalec učnega načrta Mag. Jožica Fabjan


7

1.3 Okoljska statistika


modula OKOLJSKA STATISTIKA

2. Koda enote OS1/3 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 40 V S Ostale oblike

5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6. Letnik 1. 7. Semester 1.

8. Študijski program Varstvo okolja 9. Študijska smer


12.

Posebnosti


kompetence

Študenti naj bi se v okviru predmeta najprej seznanili z osnovnimi pojmi

s področja statistike in pravnimi podlagami. Nato naj bi se seznanili z

institucijami v Sloveniji in mednarodnimi institucijami, vključno s

poročevalskimi obvezami.

Študenti naj bi spoznali naslednja področja okoljske statistike: statistike

odpadkov, voda, zraka, tal, gozda. Spoznali naj bi osnove okoljskih

računov. Pri tem bi spoznali način in organizacijo zbiranja, obdelave in

objavljanja podatkov. Informativno naj bi se seznanili tudi z uporabo

drugih področij statistike v okoljske namene – statistike energetike in

kmetijstva. Spoznali naj bi tudi osnovna načela trajnostnega razvoja.

14. Opis vsebine

1. Statistika

Osnovni pojmi (statistični podatek, kazalnik, administrativni viri, zaupnost in statistika).

Zakonodaja, ki ureja področje statistike (Zakon o državni statistiki, Letni program statističnih raziskovanj, Srednjeročni program statističnih raziskovanj).

2. Institucije v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.

3. Vpetost v mednarodni sistem

Eurostat, Evropska agencija za okolje, Združeni narodi, OECD.

Obveznosti poročanja. 4. Področja okoljske statistike

odpadki (zakonodaja, organizacija zbiranja in objavljanja podatkov, mednarodne obveznosti),

vode (zakonodaja, organizacija zbiranja in objavljanja podatkov, mednarodne obveznosti),

zrak (zakonodaja, organizacija zbiranja in objavljanja podatkov, mednarodne obveznosti),

gozd (zakonodaja, organizacija zbiranja in objavljanja podatkov, mednarodne obveznosti),

raba in pokrovnost tal ter ostala področja (zakonodaja, organizacija zbiranja in objavljanja podatkov, mednarodne


8

obveznosti). 5. Okoljski računi (osnovni pojmi, uporaba, področja).

6. Statistike, povezane z okoljskimi statistikami

Statistike energetike.

Statistike kmetijstva. 7. Trajnostni razvoj in statistika

Osnovni pojmi,

uveljavljeni koncepti za izbor kazalnikov,

mednarodni pregled. 8. Uporaba podatkov s področja statistike okolja.


Zakon o državni statistiki, Letni program statističnih raziskovanj,

Srednjeročni program statističnih raziskovanj, Uredba o statistiki

odpadkov, Vodna direktiva, Arhuška konvencija, Direktiva INSPIRE,

konvencije in dogovori s področja mednarodnega poročanja.


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent spozna in razume osnove

statistike okolja, procese, ki so potrebni za

pridobitev podatkov. Prav tako spozna

nacionalne in mednarodne obveznosti

povezane s statistiko okolja.

16.2 Uporaba

Študent je sposoben poiskati statistične

podatke, zakonodajo in metodologije s

področja statistike okolja, jih uporabiti in

mednarodno ovrednotiti.

16.3 Refleksija

Študent je sposoben ovrednotiti

pridobljeno znanje in njegovo uporabo v

konkretnih primerih.

16.4 Prenosljive spretnosti

– niso vezane le na en

predmet

Študent pozna področje okoljskih statistik, je sposoben uporabljati spletne portale s statističnimi podatki, je sposoben pripraviti predstavitev določenega statističnega področja , podkrepljenega s podatki v obliki članka ali PP predstavitve.


učenja Predavanja, seminarsko delo.






Pisni izpiti, pozitivno ocenjena seminarska naloga.

Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni opravil za

seminarsko nalogo

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa.


9

Preverjanje znanja.

21. Sestavljalec učnega načrta Mojca Suvorov, univ. dipl. ing. el.


10

1.4 Uvod v ustavno in upravno pravo


modula Uvod v ustavno in upravno pravo

2. Koda enote UUUP1/1 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 10 V 30 S Ostale oblike




12. Posebnosti


kompetence

Predmet zagotavlja temeljna znanja o organiziranosti in strukturi

sodobnih družb ter jih seznani s političnim in ustavnim sistemom

Republike Slovenije, ponuja pa tudi uvod v upravno pravo. Temeljna

teoretska znanja so podlaga za seznanitev z ustavnim in pravnim

sistemom ter institucijami političnega sistema RS, vključno s temeljnimi

znanji s področja upravnega prava, ki omogočajo uspešno vključevanje

in delovanje v konkretno družbeno okolje.

14. Opis vsebine

Predmet ponuja kratek zgodovinski pregled razvoja in teorije države,

političnega sistema in njegovih institucij ter ustavnega in upravnega

prava, ključno pozornost pa namenja političnemu in ustavnemu

sistemu, pravnemu redu in upravnemu pravu v Republiki Sloveniji (RS).

Ključni vsebinski sklopi so:

- Opredelitev predmeta ustavnega in upravnega prava, - Zgodovinski razvoj države in njenih institucij, - Neposredna in posredna demokracija, - Ustavno pravo RS, - Politični sistem RS, - Veje oblasti in institucije političnega sistema:

Zakonodajna oblast in predstavniško telo: = Državni zbor RS,

= Državni svet,

= nepopolna dvodomnost,

Izvršilna oblast in državna uprava: = vlada in ministrstva,

= državna uprava in upravne enote

Sodna veja oblasti: = ustavno sodišče kot ustavno sodna veja oblasti,

= sistem sodišč RS

- Upravne institucije in upravno pravo RS, - Uporaba ustavnega in upravnega prava v vsakdanjem življenju.


11


Kocjančič, Rudi in Ribičič, Ciril in Grad, Franc in Kaučič, Igor in Kuhelj,

Alenka (2006), Ustavno pravo Slovenije. (Ponatis.) Ljubljana : Fakulteta

za upravo, 2006.

Vlaj, Stane in Šmidovnik, Janez in Virant, Grega in Brezovšek, Marjan in Bučar, France in Kovač, Polonca in Jerovšek, Tone (2006), Teorija javne uprave. (3. spremenjena in dopolnjena izd.) Ljubljana : Fakulteta za upravo, 2006

Pavčnik, Marijan in Cerar, Miro in Novak, Aleš (2006), Uvod v

pravoznanstvo: (učbenik in gradivo za predavanja, seminar, vaje).

Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2006.

Kušej, Gorazd in Pavčnik, Marijan in Perenič, Anton in Cerar, Miro (1998), Uvod v pravoznanstvo. (Ponatis 3. spremenjene in dopolnjene izdaje.) Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 1998.


16.1 Znanje in

razumevanje

Študenti pridobijo temeljna znanja o

organizaciji družbe in države ter o

političnem sistemu, institucijah, ustavnem

in upravnem pravu RS, ki naj olajšajo

njihovo življenje in delov v konkretnem

okolju.

16.2 Uporaba

Temeljna znanja in veščine omogočajo

razumevanje političnih procesov in

odločanja, pravnega sistema in uporabe

prava, še zlasti na področju upravnega

prava – vsaj do te mere, da lahko

strokovnjake ustrezno prosijo za pomoč.

16.3 Refleksija

Ob spoznavanju temeljnih teoretskih znanj

in usposabljanju za njihovo praktično

uporabo se študenti usposobijo za

spremljanje, analizo in razumevanje

političnih procesov, pravnega sistema in

delovanja državne uprave.



predmet

Predmet se povezuje z ostalimi predmeti, pri čemer temeljna teoretska znanja in del praktičnih znanj omogočajo uporabo znanj in spoznanj, ki jih pridobijo pri drugih predmetih, in njihovo aplikacijo v konkretnem družbenem okolju.


učenja Predavanja in vaje z aktivnim sodelovanjem študentov





12



Pisni ali ustni izpit.

Ocene: 6-10 (pozitivne ocene), 1-5 (negativne ocene)

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija, evalvavacija študentov, zunanje ocenjevanje

21. Sestavljalec učnega načrta Red. prof. dr. Mitja Žagar


13

1.5 Osnove ekologije

1. Naslov enote / predmeta / modula Osnove ekologije

2. Koda enote OE1/5 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 16 V 14 S 0 Ostale oblike T. vaje 10

5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6. Letnik 2 7. Semester 3

8. Študijski program Varstvo okolja 9. Študijska smer Ekologija

10. Steber programa obvezni 11. Jezik Slovenski

12. Posebnosti

Dva terenska dneva (2x10 ur) – i)ogled deponije TEŠ in

ekoremediacijskih tehnologij; ii) ogled naravnega in gospodarskega

gozda


kompetence

Poznavanje osnov znotraj- in medvrstnih odnosov v naravnih okoljih,

odnosov med živo in neživo naravo, pretoka energije in mase, s

posebnim poudarkom na trajnosti, onesnaževanju in ohranjanju prvin

okolja

14. Opis vsebine

1)Kaj je ekologija, kako raziskujemo in kako nam razumevanje ekologije

pomaga pri predvidevanjih in načrtovanju. Ekologija evolucije (naravna

selekcija, evolucija znotraj vrste, ekologija speciacije, antropogeni vplivi

na evolucijo in razporeditev vrst;

2)Pogoji v okolju in naravni viri (mikroorganizmi, rastline, živali).

Združbe in biomi;

3)Od osebka do ekosistema: življenjski cikel, razširjenost in migracije;

intra- in inter-specifična kompeticija, organizmi kot habitati, populacijska

dinamika, masni in energetski tokovi v ekosistemih;

4)Aplikativna ekologija: Trajnostna raba naravnih virov, monokulture,

biloška kontrola bolezni in škodljivcev, onesnaževanje v urbanem in

ruralnem okolju, onesnaževanje zraka, radioaktivna sevanja, rudniki in

deponije, remediacijske in restoracijske tehnologije; ohranjanje genskih

virov, vrst in združb – načrtovanje, genske banke, zaščitena območja,

nadomestna območja, uravnoteženo varstvo in raba.


1)Townsend CR, Harper JL, Begon M 2000. Essentials of Ecology.

Blackwell London 552 pp. ISBN 0-632-04348-2

2)TARMAN, K. 1992. Osnove ekologije in ekologija živali. DZS.

3)ATLAS, R.M. in BARTHA, R., 1998. Microbial Ecology, 4.ed., The

Benjamin/Cummings Publ. Co., Menlo Park, CA, USA.


14


16.1 Znanje in

razumevanje

Razumevanje pojmov, zakonitosti, teorij,

procesov, relacij v naravnih terestričnih

ekosistemih, trajnostna raba naravnih virov

16.2 Uporaba

Bioindikacija stresa, ekoremediacijske

tehnologije, izhodišča za ocenjevanje in

načrtovanje trajnostne rabe naravnih

sistemov

16.3 Refleksija

Kritično vrednotenje prenosa teorije v

trajnostno načrtovanje , problematika

invazivnih vrst, pomanjkljivosti in potrebe

po spoznavanju antropogenih vplivov na

evolucijo, razporeditev vrst, soodvisnosti



predmet

Iskanje domače in tuje literature, uporaba INTERNETnih možnosti, priprava in predstavitev seminarske naloge (po strukturi znanstvenega članka) na izbrano zaokroženo tematiko na osnovi literaturnih in drugih virov, uporaba računalniških programov za predstavitev, timsko delo, kritična analiza in sinteza lastnih in posredovanih znanj


učenja

Predavanja, terenski ogled izbranih lokacij s predstavitvijo

problematike, priprava, predstavitev in diskusija na tematiko izbranih

seminarskih nalog




Vpis v 2. letnik študija



Ocena seminarske naloge (pisni izdelek / predstavitev), ocena

aktivnega sodelovanja na predavanjih in terenskih vajah, pisni ali ustni

izpit; od 6-10 pozitivno, od 1 do 5 negativno

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija in opisna ocena diskusije / zainteresiranosti študentov

21. Sestavljalec učnega načrta Doc. Dr. Hojka Kraigher


15

1.6 Varstvo zraka

1. Naslov enote / predmeta / modula VARSTVO ZRAKA

2. Koda enote VZ1/1 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 40 V S Ostale oblike

5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6. Letnik 1 7. Semester 1


10. Steber programa Obvezni skupni 11. Jezik slovenski

12. Posebnosti


kompetence

Slušatelj se seznani s kemijskimi in fizikalnimi procesi v ozračju, ki

imajo pomembno vlogo pri spremljanju onesnaževalcev v okolju.

Poznavanje le teh je osnova za načrtovanje preventivnih in korektivnih

ukrepov povezanih z varstvom zraka in osnova za izdelavo ocene

obstoječega in bodočega stanja kakovosti zraka.

14. Opis vsebine

Atmosfera (dinamika in termodinamika ozračja, sevanje ozračja), viri in

glavni mehanizmi nastanka glavnih onesnaževalcev ozračja (naravno in

antropogeno onesnaževanje ozračja), kemija troposphere in stratsfere

(fotokemični smog, troposferski in stratosferski ozon), toplogredni plini

(povečevanje koncentracije TGP v ozračju, vplivi na višanje

temperature troposphere, sevalno ravnotežje), kakovost zunanjega

zraka (monitoring zunanjega zraka in emisij), mobilni in stacionarni viri

onesnaževanja (nadzor nad onesnaževanjem), presoja vplivov

onesnaževanja zraka na okolje (stanje kakovosti zunanjega

zraka,emisijski faktorji, modeliranje)


Godish T., Air Quality; Lewis Publishers, Boca Raton USA, 2004; 460 str.

Rakovec J.,Vrhovec T., Osnove meteorologije za naravoslovce in tehnike;

Ljubljana, DMFA, 2007, 316 str.


16.1 Znanje in

razumevanje

Pridobiti znanje za pripravo podlog za

celovite ocene vplivov onesnaženosti zraka

na okolje in za pripravo ukrepov za

doseganje zahtev okoljskih standardov .

16.2 Uporaba

Prenos, uporaba in implementacija znanja

v konkretnem primeru in konkretnem

okolju.

16.3 Refleksija

Kritično ocenjevanje stanja okolja na

podlagi teoretičnih znanj v povezavi s

praktičnimi spoznanji.


16



predmet

Pridobiti znanje za celovit pristop k indentifikaciji problemov povezanih z varstvom okolja in pravilne interpretacije razpoložljivih podatkov z možnost aktivnega sodelovanja v delavnih timih


učenja predavanja




Vpis v 1. letnik študija



a)Ustni izpit

b)0d 6-10 (pozitivno), od 1-5 (negativno)

20. Metode evalvacije kakovosti samoevaulacija .študentska anketa

21. Sestavljalec učnega načrta Metka Vedenik Novak, univ.dipl.inž.kem.teh.


17

1.7 Podnebne spremembe

1. Naslov enote / predmeta / modula Podnebne spremembe

2. Koda enote PS1/1 3. Število ECTS kreditov 4





12. Posebnosti -


kompetence

Razumevanje osnov :

- tople grede kot fizikalnega pojava

- kroženja ogljika v geološki zgodovini Zemlje

- povzročanja globalnega segrevanja

- globalnih posledic ogrevanja ozračja danes in jutri

- posledic podnebnih sprememb v Sloveniji

- tehnologij za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje

- odstranjevanja ogljikovega dioksida iz ozračja

- možnosti za prilagajanje na podnebne spremembe

14. Opis vsebine

Namen predmeta je študenta seznaniti z osnovami vpliva podnebnih

sprememb na okolje in človeka. V ta namen se pojasni fizikalne osnove

tople grede ter naravnega kroženja ogljika v geološki zgodovini Zemlje.

Pojasni se človekov vpliv na spreminjanje podnebja ter globalne in

lokalne (Slovenija) posledice ogrevanja ozračja. Študent se seznani tudi

z ukrepi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter z

zmanjševanjem posledic podnebnih sprememb, predvsem pa z

možnostmi za prilagajanje na podnebne spremembe. Vpeljejo in

pojasnijo se osnovni pojmi in nomenklatura na tem področju.


Matjaž Ravnik, Topla greda - podnebne spremembe, ki jih povzroča

človek

John Houghton: Global Warming : The Complete Briefing. 382 pp.,

Cambridge University Press; 3 edition, 2004, ISBN: 0521528747.


18


16.1 Znanje in

razumevanje

Znanje:

osnovni pojmi in količine, njihove

karakteristike, ukrepi za zmanjševanje

izpustov toplogrednih plinov, ukrepi za

zmanjševanje posledic podnebnih

sprememb

Razumevanje:

topla greda kot fizikalni pojav

vzroki in posledice podnebnih sprememb,

vpliv človeka na podnebje

tehnologija za zmanjšanje izpustov

toplogrednih plinov v ozračje

16.2 Uporaba

pri obravnavi okoljskih problemov

povezanih s podnebnimi spremembami

16.3 Refleksija

kritično ovrednotenje problema vplivov

podnebnih sprememb na okolje glede na

ostale dejavnike, ki vplivajo na okolje ter

glede na družbene norme



predmet

kritično ocenjevanje ukrepov za

zmanjševanje posledic podnebnih

sprememb

poznavanje tehnologij za zmanjšanje

izpustov toplogrednih plinov v ozračje


učenja

predavanja, strokovni ogled energetskih objektov




(a) pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija

(b) pogoj za pristop k izpitu je poročilo o strokovnih ogledih jedrskih in

sevalnih objektov



a) pisni izpit, ustni izpit

b) ena ocean od 6 do 10 (ali kot določi šola)


19

20. Metode evalvacije kakovosti anketa med študenti, ki so uspešno opravili predmet

21. Sestavljalec učnega načrta Matjaž Ravnik, Luka Snoj


20

1.8 Uvod v jezik stroke – angleščina


modula

Angleščina – Uvod v jezik stroke

(Technical English)

2. Koda enote A-UJS1/1 3. Število ECTS kreditov 3




10. Steber programa Obvezni predmet 11. Jezik Slovenski, angleški

12.

Posebnosti Brez posebnosti.


kompetence

Razširitev poznavanja splošnega in strokovnega jezika,

Pravilna raba v ustnem in pisnem izražanju,

Razumevanje lažjih strokovnih besedil.

14. Opis vsebine

Razširitev jezikovnih in komunikacijskih veščin (krajši referat),

Principi dobrega pisanja in znanstvenega besedila (pisanje uradnih

pisem, življenjepisa),

Branje strokovnih besedil z znanstveno in ekološko tematiko iz

mednarodno priznanih revij (Nature, Scientific American)

Pregled angleške slovnice (tenses, phrasal verbs, prepositions)


Swan, M., C. Walker. How English Works: A Grammar Practice Book,

Oxford, Oxford University Press, 2004.

D. Cotton, D. Falvey and S. Kent: Maket Leader, Course Book,

Intermediate Business English, Longman, London, 2005.

Revije Nature, Scientific American, The Ecologist, BBC Wildlife.


21


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent pozna in aktivno uporablja osnovno strokovno terminologijo znanstvene in ekološke tematike, Pozna in aktivno uporablja obdelane slovnične strukture, Samostojno oblikuje predloge za ustne nastope, Razumeva krajša strokovna besedila.

16.2 Uporaba

Aktivna raba strokovnega besedišča in

slovničnih struktur ter komunikacijskih

veščin pri ustnem sporočanju (referat) in

pisnem sporočanju (uradno pismo,

življenjepis).

16.3 Refleksija Kritična evaluacija strokovnih besedil.



predmet

Spretnosti komuniciranja: javno nastopanje, zagovarjanje predstavljene strokovne tematik,

uporaba informacijske tehnologije: pri samostojnem učenju in javnem nastopanju,

organizacijske spretnosti: delo v dvojicah, skupinah in samostojna predstavitev strokovnih vprašanj,

reševanje problemov: individualno, skupinsko reševanje nalog pri predavanjih in doma.


učenja

Predavanja, individualne naloge, vodeni individualni študij, sodelovalno

učenje / poučevanje, aktivno (refleksivno) poučevanje, krajši govorni

nastopi.




Opravljeni kolokvij in ustna predstavitev znanstvene ali ekološke teme

ter dogovorjena oblika sprotnega preverjanja so pogoj za pristop h

končnemu izpitu.



(a) kolokvij, (b) ustni nastop od 6 (50%) - 10 (pozitivno) oz. 1- 5 (49%) (negativno)

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija; sprotna evalvacija s strani študentov v obliki skupinske

refleksije; predmetnospecifična anketa.

21. Sestavljalec učnega načrta Lektor dr. Janja Polajnar


22

2.1 Uvod v trajnostni razvoj

1. Naslov enote / predmeta / modula UVOD V TRAJNOSTNI RAZVOJ

2. Koda enote UTR1/2 3. Število ECTS

kreditov

4

4. Kontaktne ure Skupaj 40

ur

P 20 ur S V 20 Ostale oblike

5. Stopnja DODIPLOM-

SKA (PRVA)

6.

Letnik

1. 7. Semester II.


OKOLJA

9. Študijska

smer

VARSTVO OKOLJA

10. Steber programa OBVEZNI –

SKUPNI

11. Jezik SLOVENSKI

12.

Posebnosti

/



Predmet bo študentom dal osnovna znanja o

trajnostnem razvoju. Gre za razvoj, ki zadovoljuje

današnje potrebe tako, da ne ogroža možnosti

prihodnjim generacijam.

Študentje se bodo prvenstveno seznanili s

kompleksnostjo razvojne paradigme, ki zajema tako

okoljske, družbene kot gospodarske razsežnosti.

14. Opis vsebine

Socialna in ekonomska dimenzija

1. Zgodovinska prelomnica 2. Mednarodno sodelovanje 3. Zmanjševanje revščine 4. Spreminjanje potrošniških vzorcev in navad 5. Rast prebivalstva 6. Zdravje 7. Trajnostna bivališča 8. Integracija okolja in participativno odločanje

Gospodarjenje in varovanje naravnih virov

9. Varovanje ozračja 10. Načrtovanje in upravljanje s prostorom 11. Sonaravno gospodarjenje z gozdovi 12. Preprečevanje širjenja puščav in suš 13. Trajnostni pristop pri gorskih ekosistemih


23

14. Spodbujanje trajnostnega kmetijstva in razvoja podeželja

15. Ohranitev biotske raznovrstnosti 16. Okolju prijazna biotehnologija 17. Varovanje oceanov in morij 18. Zaščita voda in sladkovodnih virov 19. Trajnostno varovanje s strupenimi kemikalijami 20. Okolju prijazno ravnanje z nevarnimi odpadki 21. Ravnanje z odpadki in odpadnimi vodami 22. Varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki

Lokalna Agenda 21


1. A European Union Strategy for Sustainable Development – COM (2001)264 final

2. Review of the EU Sustainable Development Strategy (EU

SDS)

- Renewed Strategy, CE, 9 June 2006 (10117/06)

3. Presidency Conclusions, Goeteborg European Council, 15-16 June 2001 (SN 2001/01/REV 1

4. Sixth Environmental Action Programme. Environment 2010: Our future, our choice

5. National Strategies for Sustainable Development http://www.nachhaltigkeit.at/strategie

6. Agenda 21 Action Programme (http://www.un.org/esa/sustdev/documents/agenda21/index.htm)

7. Ten years after Rio: Preparing for the world Summit on Sustainable Development in 2002 – COM (2001)53 final

8. Brochure: A European Union Strategy for Sustainable Development, 2002

9. World Summit on Sustainable Development 2002 10. The World Summit on Sustainable Development one

year on: implementing our commitments 11. Review of the EU SD Strategy 2005 12. The Law of Sustainable Development, General

principles, EC.


dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje

Študent spozna in razume široko

področje trajnostnega razvoja in

prepletenost gospodarskih,

družbenih in okoljskih vidikov

razvoja.

http://www.nachhaltigkeit.at/strategie

http://www.un.org/esa/sustdev/documents/agenda21/index.htm

http://www.un.org/esa/sustdev/documents/agenda21/index.htm


24

16.2 Uporaba

Študent je sposoben pripraviti

projekt trajnostnega razvoja v

svojem neposrednem okolju.

16.3 Refleksija


ovrednotiti pridobljeno znanje in

njegovo uporabo v konkretnih

primerih.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Kompleksnost znanja študentu omogoča

lažje razumevanje aktualnih družbenih in

političnih dogajanj ter varstva okolja.

17. Metode poučevanja

in učenja

Predavanja, seminarsko delo, vaje, spoznavanje dobrih

praks.

18. Pogoji za vključitev v

delo oziroma za

opravljanje študijskih

obveznosti

19. Metode ocenjevanja

in ocenjevalna lestvica

Pisni izpit, seminarska oziroma projektna naloga.

Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil

/ ni opravil za seminarsko nalogo.


kakovosti

Študentska anketa. Pogovori in pisne pripombe.


načrta

Mag. Alenka Burja


25

2.2 Uvod v ekonomijo


modula UVOD V EKONOMIJO

2. Koda enote UE1/2 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne

ure Skupaj 40 P 30 V 10 S Ostale oblike


program

6.

Letnik

7. Semester

8. Študijski program

9. Študijska

smer

10. Steber programa 11. Jezik slovenski

12.

Posebnosti


kompetence

Predmet bo dal študentom osnovna znanja o ekonomiji

poslovanja podjetij. Študent bo znal razumeti

ekonomske kategorije osnovnega delovanja podjetij in

jih povezati v celovito sliko poslovnega izida podjetja.

Študent naj bi ta znanja uporabil kot osnovo vodenja

podjetja.

14. Opis vsebine

- poslovni sistem in okolje

- poslovni proces, poslovne funkcije in organizacija podjetja,

- prvine poslovnega procesa

- stroški

- trg in gospodarjenje, prodajne cene, njihovo oblikovanje in

načrtovanje,

- poslovni izid in gospodarjenje,

- naložbe, vidne in nevidne, vrste naložb,

- kapital, vrste in oblike kapitala,

- računovodstvo kot del informacijskega sistema podjetja,

- analiziranje poslovanja, vrste analiz, kazalniki,

- metodika priprave in posredovanja poslovnih informacij

15. Temeljna literatura I. Turk, S. Kavčič, S. Koželj, M. Kokotec, M. Odar – Finančno


26

računovodstvo – 2002

Dr. Ivan Turk – Uvod v ekonomijo gospodarske družbe, Zveza RFR,

1993

Hočevar, Zaman, Igličar – Osnove računovodstva – EF, 2002

Slovenski računovodski standardi


16.1 Znanje in

razumevanje

- študent spozna in dojame gospodarske osnove poslovanja podjetij,

- spozna osnove gospodarjenja podjetij,

- spozna temeljne kategorije podjetništva, ekonomike in finance, trg, proizvodnjo, sredstva in njihove vire,

- spozna branje in analiziranje računovodskih izkazov.

16.2 Uporaba

Študent se spozna z osnovami ekonomije

podjetja. Spozna ustroj delovanja podjetja

znotraj v okviru poslovno-ekonomskih

kategorij, in navzven do okolja na podlagi

ekonomsko tržnih kategorij. Na podlagi

sprejetega znanja je sposoben le-tega

koristiti pri vodenju podjetja ali posameznih

delov podjetja.

16.3 Refleksija

Študent zna kritično ovrednotiti poslovanje

družbe na podlagi predloženega

poslovnega poročila in aplicirati izboljšave

v praksi.



predmet

Poznavanje finančnega poslovanja in

računovodenja družbe ter vpliv okolja.


učenja Predavanje in vaje





ocenjevalna lestvica Pismeno ocenjevanje, 1 – 5 = negativno, 6 – 10 = pozitivno

20. Metode evalvacije kakovosti

21. Sestavljalec učnega načrta mag. Marjan Ravnikar


27

2.3 Osnove gospodarskega in civilnega prava


modula

OSNOVE GOSPODARSKEGA IN CIVILNEGA

PRAVA

2. Koda enote OGCP1/2 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne

ure

Skupaj 40 ur P 25 ur S V 15 ur Ostale

oblike

5. Stopnja DODIPLOM-SKA

(PRVA)

6. Letnik 1. 7. Semester 2.

8. Študijski program VARSTVO OKOLJA -

EKOLOGIJA

9. Študijska

smer

10. Steber programa OBVEZNI - SKUPNI 11. Jezik SLOVENSKI

12.

Posebnosti

/


kompetence

Študent spozna razvoj gospodarskega prava

v RS, oblike gospodarskih družb, pridobi

znanje za uporabo enostavnejših civilnih

pogodb in spozna osnovna gospodarska

kazniva dejanja.

14. Opis vsebine

Gospodarski sistem in gospodarska politika Slovenije;

družbeni produkt, njegove strukture; osnovni problemi gospodarjenja; Gospodarsko pravo na splošno; gospodarske družbe kot pravni

subjekti (d.n.o, k.d., tiha d., d.o.o., k.d.d., d.d.);

pravne osebe in njihov status; firmsko pravo; sodni register; obligacijsko pravo na splošno; sklepanje pogodb; izpolnitev pogodb; zavarovanje pogodb; vrste pogodb; vsebina pogodb in odškodninska

odgovornost; odgovornost za poslovanje; gospodarski prestopki; gospodarska kazniva dejanja.


28


- Zakon o gospodarskih družbah z uvodnimi

pojasnili, Uradni list RS, 2006;

- Pravo družb in poslovno pravo, dr. Krešo

Puharič, Uradni list RS, 2006;

- Gospodarsko pravo, dr. Krešo Puharič,

Uradni list RS, 2004;

- Kazenski zakonik, Uradni list RS, 2006;

- Obligacijski zakonik z uvodnimi pojasnili,

dr. Marko Ilešič, Uradni list RS, 2003.


16.1 Znanje in

razumevanje

razumevanje pojmov,

zakonitosti, teorij.

16.2 Uporaba

razumevanje

zakonitosti na

posameznih

primerih, iskanje

povezav s prakso

16.3 Refleksija

lastnega

razumevanja teorije

in izkušenj v praksi,

kritično ovrednotenje

skladnosti med

teoretičnimi načeli in

praktičnim

ravnanjem

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

spretnosti uporabe domače

in tuje literature in drugih

virov, interpretiranja

podatkov

17. Metode poučevanja in učenja predavanja, raziskovalni seminarji z nastopi


oziroma za opravljanje študijskih

obveznosti

pogoj za vključitev v delo je vpis v 1. letnik

študija


29



(c) pisni izpiti, seminarske naloge, (d) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno)

oz. opravil / ni opravil z seminarsko nalogo

20. Metode evalvacije kakovosti študentska anketa - evalvacija

21. Sestavljalec učnega načrta mag. Tanja Petrovčič Bele, univ.dipl.prav.


30

2.4 Energetika


modula ENERGETIKA

2. Koda enote En1/2 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne

ure Skupaj 40 P 20 V 20 S Ostale oblike /


program

6.

Letnik

1. 7. Semester II.

8. Študijski program VARSTVO OKOLJA

9. Študijska

smer /

10. Steber programa obvezni-skupni 11. Jezik slovenščina

12.

Posebnosti ni posebnosti


kompetence

Predmet ponuja slušateljem temeljna teoretična znanja na področju

energetike skozi obravnavanje posameznih tematskih sklopov:

-Energetski viri in oskrba

-Energetski sistemi

-Energetski trgi

-Energetika in okolje

-Energetska učinkovitost

14. Opis vsebine

Slušatelji v uvodu spoznajo osnovne pojme s področja energetike in

njihov pomen v praksi. V prvem delu predavanj je poudarek predvsem

na spoznavanju različnih energetskih virov, njihovemu pomenu, zlasti v

smislu oskrbe. V nadaljevanju nato slušatelji spoznajo različne

energetske sisteme, pri čemer je poseben poudarek posvečen

njihovemu umeščanju v prakso. Energetski trgi igrajo ključno vlogo pri

razvoju energetike in gospodarstva na splošno. Namen predmeta je, da

slušatelji spoznajo osnove zakonitosti delovanja (lokalnih) energetskih

trgov in njihov pomen v širšem ekonomskem smislu. Izkoriščanje

energetskih virov je neposredno povezano z onesnaževanjem okolja. V

tem pogledu je pomembno, da slušatelji spoznajo poglavitne

zakonodajne okvirje in (okoljsko-ekonomske) mehanizme, ki urejajo to

področje. Osnova trajnostnega razvoja slehernega gospodarstva je

učinkovita izraba energetskih virov. Energetska učinkovitost igra tukaj

ključno vlogo, zato je pomembno, da slušatelji osvojijo določena

teoretična znanja (na primerih iz prakse), kako izboljšati energetsko

učinkovitost.


31

15. Temeljna literatura Seznam temeljne študijske literature in drugih virov bo slušateljem

podan ob začetku izvajanja predmeta


16.1 Znanje in

razumevanje

Od slušateljev se pričakuje da obvladajo

osnovne pojme oziroma zakonitosti, ki

celostno zaokrožujejo področje energetike.

Nadalje, od slušateljev se pričakuje

poglobljeno poznavanje vsebin oz.

sklopov, ki obravnavajo prenos

teoretičnega znanja v prakso, še zlasti na

tistih področjih, ki so predmet individualne

obravnave (seminarske naloge).

16.2 Uporaba

Predmet slušateljem daje poglobljeno

teoretično znanje obravnavane tematike,

kakor tudi povezovanje le-tega s prakso.

16.3 Refleksija

Za slušatelje je poglavitnega pomena

razumevanje teoretičnih načel in njihovo

povezovanjem s praktičnimi

izkušnjami/znanji.



predmet

Slušatelji osvojijo spretnosti uporabe strokovne literature in drugih virov, kritično analizo/presojo posameznih problemov, prenosa znanja v prakso, itd.

Slušatelji pridobijo znanje individualnega strokovnega izražanja skozi seminarski način dela, zlasti v smislu predstavitve lastnih dosežkov (npr. nastop v okviru študijske skupine) itd.


učenja Predavanja, seminarji oz. raziskovalni seminarji, vaje (računske)




- vpis v letnik študija (splošni pogoj za vključitev v delo predmeta)

- pogoj za opravljanje izpita so opravljene vse študijske obveznosti

(prisotnost na vajah, opravljanje seminarja)



- skupna ocena pri predmetu je sestavljena iz ocene pisnega/ustnega

izpita in ocene opravljenega seminarja (individualne seminarske

naloge)

- ocenjevanje od 1-10 (6-10 pozitivno oz. 1-5 negativno), posebej se

ocenjuje pisni/ustni del in seminar

- ocena iz opravljenega seminarja (ocena 1-10) lahko predstavlja do

največ 40% skupne ocene predmeta

20. Metode evalvacije kakovosti -samoevalvacija

21. Sestavljalec učnega načrta mag. Evald Kranjčevič


32

2.5 Uvod v okoljsko pravo

1. Naslov enote / predmeta / modula UVOD V OKOLJSKO PRAVO

2. Koda enote UOP1/2 3. Število ECTS

kreditov

4

4. Kontaktne

ure

Skupaj 40 ur P 30 ur S V 10 ur Ostale oblike

5. Stopnja DODIPLOM-

SKA (PRVA)

6.

Letnik

1. 7. Semester II.


OKOLJA

9. Študijska

smer

VARSTVO OKOLJA

10. Steber programa OBVEZNI – SKUPNI 11. Jezik SLOVENSKI

12.

Posebnosti

/



Predmet naj bi študentom dal osnovna znanja o

zakonodaji na področju varstva okolja. Študenti naj bi

ta znanja povezali z drugimi znanji s področja varstva

okolja in se jih naučili uporabljati pri reševanju pravnih

problemov varstva okolja in v zvezi z drugimi vprašanji

varstva okolja, ki zahtevajo poznavanje pravnega

okvira.

14. Opis vsebine

-sistemska opredelitev pravnega varstva okolja;

- opredelitev področja urejanja;

- cilji pravnega varstva okolja;

- razmerje do drugih pravnih področij (ohranjanje narave,

raba naravnih dobrin, urejanje prostora, graditev objektov

itd.);

- opredelitev najpomembnejših pojmov (okolje, poseg v

okolje, obremenjevanje okolja, onesnaževanje okolja,

povzročitelj obremenjevanja okolja, naravne dobrine in

drugo);

- subjekti varstva okolja;

- temeljna načela varstva okolja;

- instituti varstva okolja (okoljski načrti, programi, ukrepi


33

varstva okolja, okoljevarstveno soglasje in okoljevarstveno

dovoljenje, informacijski sistem varstva okolja, ekonomski in

finančni instrumenti, nevladne organizacije, inšpekcijski

nadzor);

- gospodarske javne službe (splošno in posebno na

področju varstva okolja);

- koncesije naravnih dobrin (splošno);


Veljavni zakoni in drugi predpisi s področja varstva

okolja, Čebulj, Pichler, Prančič: Zakon o varstvu okolja

s komentarjem, Lj. 1993 (uvod);

-


dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje

Študent spozna in razume pravno

ureditev varstva okolja in

trajnostnega razvoja in ju je

sposoben povezovati z drugimi

področji.

16.2 Uporaba

Študent je sposoben poiskati

veljavno zakonodajo in uporabiti

relevantne pravne norme v

konkretni situaciji.

16.3 Refleksija




primerih.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Poznavanje pravnega sistema in vrste

pravnih virov: reševanje konkretnih

primerov z metodami prava.


in učenja

Predavanja, seminarsko delo, reševanje konkretnih

primerov, analiza in uporaba pravnih tekstov.


delo oziroma za


obveznosti

19. Metode ocenjevanja Pisni izpit, pozitivno ocenjena seminarska naloga.


34

in ocenjevalna lestvica Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil



kakovosti

Študentska anketa.


načrta

Dušan Pichler, univ.dipl. soc.


35

2.6 Ravnanje z odpadki


modula Ravnanje z odpadki

2. Koda enote

RO1/2 3. Število ECTS

kreditov

4. Kontaktne

ure

Skupaj

40 P 40 V - S - Ostale oblike -


program 6. Letnik I.

7.

Semester II.

8. Študijski

program Varstvo okolja

9. Študijska

smer -

10. Steber

programa Obvezni – skupni 11. Jezik slovenski

12.

Posebnosti -



Cilj predmeta je podati študentom znanje o vrstah

odpadkov in njihove lastnosti, ki pripomorejo k nadaljnji

izbiri metode za ravnanje z odpadki. Tako je namen

predmeta, seznaniti študente z različnimi metodami

ravnanja z odpadki in kritičnemu pristopu pri izbiri le te.

Študentje naj bi razumeli namen ravnanja z odpadki torej,

preprečevanje nastanka odpadkov pri izvoru, ločen zajem,

recikliranje ali druge vrste snovne izrabe odpadkov ter

njihovo varno in za okolje sprejemljivo končno oskrbo.

Posebni poudarek je dan tudi na ureditev odlaganja

odpadkov, kjer se študentje seznanijo z vsemi posledicami

te aktivnosti in so na podlagi le tega, sposobni oceniti

tehnologije ki so, kot nujni ukrep pri varovanju zdravja in

okolja, potrebne za kakovostno ureditev odlagališč. Celotno

znanje naj bi študentje znali podpreti z interpretacijo

slovenske in evropske zakonodaje s področja ravnanja z

odpadki, ki je tekom študija predstavljena po posameznih

področjih. Ne nazadnje učni načrt predvideva tudi pristop

vključevanja družbe pri razvoju upravljanja z odpadki, ki naj

bi ga študentje ob zaključku predmeta znali uporabiti pri

izbiri strategije za upravljanje z odpadki.

14. Opis vsebine - Definicija in vrste odpadkov


36

(komunalni odpadki, industrijski odpadki, kmetijski

odpadki, nevarni odpadki ter prikaz razvrstitve

odpadkov po skupinah določenih v 2000/532/EC)

- Fizikalne, kemijske in biološke lastnosti odpadkov

(gorljivost, specifična teža, vlažnost, organski delež,

energijska vrednost,...)

- Nevarni odpadki

(razvrstitev in lastnosti nevarnih odpadkov)

- Strateške usmeritve in cilji ravnanja z odpadki

(pravni akti, ki urejajo področje ravnanja z odpadki,

evropska in slovenska zakonodaja na področju

ravnanja z odpadki)

- Hierarhija ravnanja z odpadki

(zmanjševanje odpadkov pri njihovem izvoru,

recikliranje, transformacija odpadkov, odlaganje)

- Funkcionalni elementi pri sistemu ravnanja z odpadki

(nastajanje odpadkov, ravnanje z odpadki, zbiranje

odpadkov, prenos in transport, ločevanje, obdelava,

transformacija odpadka, trženje)

- Postopki obdelave, predelave in odstranjevanja

odpadkov:

biološka obdelava odpadkov (aerobna in anaerobna)

termična obdelava odpadkov (uporaba kot sekundarno

gorivo, so-sežig in sežig odpadkov),

mehanski postopki obdelave,

kemični in fizikalno-kemični postopki obdelave,

odlaganje odpadkov (posledice odloženih odpadkov –

reakcije na odlagališčih, plinski izpusti, izcedne vode,

kriteriji za odlaganje, ureditev odlagališč in tehnologije

odlaganja ter potrebni ukrepi ob zaprtju odlagališč)

- Posledice neprimernega ravnanja z odpadki

(higiena, zdravje, voda, tla, zrak)


37

- Koncept upravljanja z odpadki

(analiza stanja, formuliranje ciljev, prognoza nastanka

odpadkov, načrtovanje ukrepov, izvedba)

- Prognoza za odpadke

(opredelitev problema in metodološka rešitev, potrditev

podatkov, primer za izračun prognoze komunalnih

odpadkov za razvoj strategije upravljanja z odpadki na

določenem območju)

- Vključevanje javnosti in ponujena nadomestila

(odpor javnosti in strateške napake pri razvoju strategije

za upravljanje z odpadki, vključevanje interesnih skupin,

skupnosti in družbe)


- Skripta predavanj - Pravilnik o ravnanju z odpadki RS - EC Council Directive of 15 July 1975 on waste -

(75/442/EEC) - Pravilnik o odlaganju odpadkov RS - EC Council Directive 1999/31/EC of 26 April 1999 on the

landfill of waste (1999/31/EC) - Klasifikacijski seznam odpadkov 2000/532/EC - Izbrana poglavja knjig:

o Pichtel John, Waste Management Practices: Municipal, Hazardous and Industrial, 2008, izdano pri CRC Press

o Paul T. Williams, Waste treatment and disposal, Second edition, 2005, izdano pri John Willy & Sons


dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje

- Pridobljeno znanje različnih tehničnih procesov za upravljanje z odpadki

- Poznavanje vrste odpadkov in glede na njihove lastnosti zmožnost razlage za njihovo obnašanje v okolju in določitev metode za njihovo ravnanje.

- Razumevanje širokega spektra ravnanja z odpadki - od nastanka do odlaganja

- Poznavanje in razumevanje razlogov za različne strategije upravljanja z odpadki na različnih območjih

16.2 Uporaba - Uporaba znanja o ravnanju z

odpadki pri izbiri procesa upravljanja z odpadki


38

16.3 Refleksija

- Zmožnost interpretacije zakonskih ureditev na področju ravnanja z odpadki in uporaba le te na konkretnih primerih pri realizaciji strategij za upravljanje z odpadki

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

- Uporaba in znanje tujih in evropskih zakonodajnih področij

- Reševanje konkretnih analitičnih problemov

- Zmožnost kritične ocene na področju varstva okolja


učenja Predavanja, individualna naloga


delo oziroma za


obveznosti

Opravljena individualna naloga tekom semestra je potrebna

za pristop k končnemu izpitu



Individualna naloga (20%) in pisni izpit (80%) se seštejeta v

končno oceno in sicer od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5

(negativno)


kakovosti -

21. Sestavljalec učnega

načrta mag. Tanja Trpin


39

2.7 Osnove kemije/kemikalije


modula OSNOVE KEMIJE/KEMIKALIJE

2. Koda enote OKK1/2 3. Število ECTS kreditov

4. Kontaktne

ure Skupaj 30 P 30 V S Ostale oblike


program

6.

Letnik

I. 7. Semester II.


9. Študijska

smer


12.

Posebnosti


kompetence

Študent obnovi znanja iz osnov kemije, spozna ključne vrste

anorganskih in organskih snovi in reakcij ter se seznani s principi

kemijske analize. Pridobljeno znanje lahko uporabi za razumevanje

kemijskih procesov, pojmov in tehnologij, kar potrebuje za samostojno

delo in timsko delo s strokovnjaki z različnih področij, zlasti pri

vrednotenju in obvladovanju vplivov na okolje.

14. Opis vsebine

Struktura atomov in molekul – zgradba atomov, periodni sistem,

kemijska vez, medmolekulske vezi in kristalna struktura.

Raztapljanje in raztopine.

Značilne anorganske reakcije in spojine – substitucije, nevtralizacija,

redoks reakcije, oksidi, kisline, baze, soli, anorganski kompleksi;

značilne anorganske spojine.

Kemijska termodinamika in kemijska kinetika – termodinamske količine,

hitrost reakcij in procesov, ravnotežja, kataliza.

Struktura in osnovne reakcije organskih spojin – strukturni tipi,

funkcionalne skupine, izomerije; značilne reakcije na skeletu; značilne

reakcije funkcionalnih skupin; radikali, fotokemijske reakcije. Osnove

nomenklature.

Značilne organske biološko pomembne spojine – aminokisline, peptidi,

proteini; encimi in koencimi; ogljikovi hidrati; lipidi; nukleinske baze in

kisline; hormoni; vitamini.

Polimeri.

Osnove kemijske analize – značilne identifikacijske in kvantizacijske

tehnike (barvne reakcije, gravimetrija, AA, UV-VIS, MS, IR, NMR, TLC,

GC, HPLC, termične in elektrokemične metode).


40


1. F. Lazarini, J. Brenčič, Splošna in anorganska kemija (visokošolski

učbenik), Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1984 in kasnejše

izdaje.

2. M. Tišler, Organska kemija, Državna založba Slovenije, Ljubljana,

1988 in kasnejše izdaje.

Dodatna literatura:

1. J. Brenčič, F. Lazarini, Splošna in anorganska kemija (srednješolski

učbenik), DZS, Ljubljana, 1996 in kasnejše izdaje.


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent pozna in razume osnovne pojme

kemije, tipe spojin, pretvorbe in kemijske

procese; seznani se s principi in nekaterimi

metodami analize snovi; zna prepoznati

tipe spojin in razvrščati spojine po tipih ter

fizikalnih in kemijskih lastnostih.

16.2 Uporaba

Pridobljena znanja študent uporabi pri

nekaterih drugih predmetih (npr. Osnove

biotehnologije, Ravnanje z odpadki,

Presoja vplivo na okolje idr.) ter pri svojem

delu.

16.3 Refleksija

Študent razvije sposobnost razumevanja in

samostojnega poglabljanja znanja iz kemije

ter povezovanja z drugimi vsebinami.

Razvije sposobnost kritične ocene

informacij in podatkov kemijskega značaja.



predmet

Študent pridobi znanja in tehnike dela, potrebna

pri nekaterih drugih predmetih.


učenja Predavanja, …….????






Pisno preverjanje z ustnim dopolnjevanjem; ocena 1-5 je negativna, 6-

10 pozitivna.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa

21. Sestavljalec učnega načrta Dr. Janko Žmitek


41

2.8 Uvod v jezik stroke – 2. semester


modula

Angleščina – Uvod v jezik stroke (Technical

English)

2. Koda enote A-UJS1/2 3. Število ECTS kreditov 3

4. Kontaktne



program

1.

Letnik

2. Semester


9. Študijska

smer

10. Steber programa 11. Jezik Slovenski, angleški

12.



kompetence

Razširitev poznavanja splošnega in strokovnega jezika,

Razširitev strokovnega besedišča,


Razumevanje in kritična refleksija strokovnih besedil.

14. Opis vsebine

Razširitev jezikovnih in komunikacijskih veščin (simulacije in diskusije),

Principi dobrega pisanja in znanstvenega besedila (opis grafov),

Branje strokovnih besedil z znanstveno in ekološko tematiko iz

mednarodno priznanih revij (Nature, Scientific American),

Razširjanje strokovnega besedišča: osnovne znanosti o okolju in

njihova interdisciplinarna prepletenost, okoljska problematika (globalna

– lokalna), človek in okolje, varstvo okolja, ravnanje z odpadki itd.

Pregled angleške slovnice (conditional clauses, collocations,

prepositions)


Day, Robert. Scientific English. Westport, Oryx Press, 1995.






42


Jane Cordel: Cambridge Business English Activities. Serious fun for

Business English students. Cambridge University Press, Cambride,

2000.

John Crowther-Alwyn: Business Roles. 12 simulations for Business

English. Cambride University Press, Cambridge, 1997.


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent pozna in aktivno uporablja osnovno

strokovno terminologijo znanstvene in ekološke

tematike,

pozna in aktivno uporablja obdelane slovnične

strukture,

kritično razmišlja in razglablja o prebranih

strokovnih besedilih.

16.2 Uporaba



veščin pri ustnem sporočanju (diskusijah

ter simulacijah) in pisnem sporočanju

(opisu grafov).

16.3 Refleksija Znanstveno razmišljanje in kritična

evaluacija strokovnih besedil.



predmet

Spretnosti komuniciranja: javno nastopanje,

kritično izražanje mnenja v diskusiji,

simulacije,

uporaba informacijske tehnologije: pri

samostojnem učenju in javnem nastopanju

organizacijske spretnosti: delo v dvojicah,

skupinah in samostojna predstavitev strokovnih

vprašanj,

reševanje problemov: individualno, skupinsko

reševanje nalog pri predavanjih in doma.


učenja

Predavanja, seminarji, individualne naloge, vodeni individualni študij,

sodelovalno učenje / poučevanje, aktivno (refleksivno) poučevanje,

simulacije, igre vlog, krajši govorni nastopi.






končnemu izpitu.



(e) Kolokvij oz. izpit (f) ustni nastop od 6 (50%) - 10 (pozitivno) oz. 1- 5 (49%) (negativno)




43



44

3.1 Ekonomika varstva okolja


modula

EKONOMIKA VARSTVA OKOLJA

2. Koda enote EVO2/3 3. Število ECTS

kreditov

4

4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 30 S V 10 Ostale oblike

5. Stopnja DODIPLOM-SKA

(PRVA)

6. Letnik 2. 7. Semester III.


OKOLJA

9. Študijska smer VARSTVO OKOLJA

10. Steber programa OBVEZNI – SKUPNI 11. Jezik SLOVENSKI

12.

Posebnosti

/




ekonomski politiki varstva okolja. Študenti naj bi ta

znanja povezali z drugimi znanji s področja varstva

okolja in se jih naučili uporabljati pri reševanju

problemov varstva okolja.

14. Opis vsebine

- teorija eksternalij, redkost naravnih dobrin

- osnove ekonomike varstva okolja,

- načelo povzročitelj obremenitve plača,

- ekonomski in finančni instrumenti varstva okolja,

- okoljsko knjigovodstvo,

- okoljska reforma javnih financ,

- analiza stroškov in koristi obremenjevanja okolja analiza

stroškovne učinkovitosti kot modela za odločitve


- Ahmed Hussen: Principles of Environmental

Economics

- Janet M. Thomas: Environmental Economics and

Management

- Handbook of incentive measured for Biodiversity,


45

OECD

- Veljavni zakoni in drugi predpisi s področja varstva

okolja


dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje


ekonomiko varstva okolja in

trajnostnega razvoja in ju je

sposoben povezovati z drugimi

področji.

16.2 Uporaba

Študent je sposoben poiskati in

uporabiti relevantne metode in

instrumente ekonomike varstva

okolja .

16.3 Refleksija




primerih.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Poznavanje ekonomike in vrste

instrumentov: uporaba konkretnih

primerov.


in učenja

Predavanja, seminarsko delo, reševanje konkretnih

primerov, analiza in uporaba pravnih tekstov.


delo oziroma za


obveznosti



Pisni izpit, pozitivno ocenjena seminarska naloga.

Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil



kakovosti

Študentska anketa.


načrta

Mag. Nives Nared, dipl. ekon.


46

3.2 Uvod v prostorsko načrtovanje


modula Uvod v prostorsko načrtovanje

2. Koda enote UPN2/3 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne


5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6.

Letnik

7. Semester


9. Študijska

smer


12.

Posebnosti Poudarjena inter- in transdisciplarnost predmeta


kompetence

V grobem je prostorsko planiranje sklop dejavnosti potrebnih za

izdelavo prostorskega načrta, ki je predvsem kodifikacija prostorskih

vrednot v družbi, zapis pravil obnašanja v prostoru in s prostorom. Je

tudi pomembno sredstvo za sproščanje prostorskih sektorskih

napetosti, preprečevanje razvojnih namer, ki bi ogrozile ali celo

onemogočile primerno razumevanje ali rabo podedovanih prostorskih

kakovosti, in hkrati ogrodje za sinergično združevanje konstruktivnih,

dobronamernih in inovativnih naporov, ki soustvarjajo kakovostno

življenjsko okolje. Torej je hkrati podlaga za različna pravna in upravna

opravila, vezana na razvoj nepremičnin, vključno z določitvijo

namembnosti prostora, in grobi tehnični okvir za načrtovanje

posameznih delov prostora mesta, tj. stavb, odprtih prostorov, ulic,

infrastrukture idr. V zadnjem času prostorski plan kot objekt sicer

izgublja na pomenu, pač pa narašča pomen postopka in posameznih

opravil, do uveljavitve prostorske kode.

14. Opis vsebine

Predmet se bo osredotočil na nekatera pomembnejša vprašanja za

razumevanje procesov prostorskega načrtovanja, in sicer:

Razvoj prostorsko-planerske misli od antike do danes;

Prostorsko-planska opravila;

Hierarhija prostorskih planskih dokumentov;

Sodobne vrednote in cilji urejanja prostora;

Vrste planskih dokumentov glede na vpliv in podrobnost s primeri;

Dokumenti in listine EU ter Slovenije, vezanih na prostorsko planiranje;


Hall, Peter (1998) Cities in civilisation: Technology and urban order,

Weidenfeld and Nicholson, London.

Pogačnik, Andrej (2000) Urejanje prostora za tretje tisočletje,

Študentska založba (Knjižna zbirka Scripta, Prostorsko planiranje),

Ljubljana.


47

Košir, Fedja (1993) Zamisel mesta, Slovenska matica, Ljubljana.

Millenium project (2006) Združeni narodi, New York.

Evropske listine in dokumenti (ESDP, Bristol Accord, Leipziška listina,

Urban acqui idr.)

Izbrani znanstveni in strokovni članki.


16.1 Znanje in

razumevanje

Znanje o sistemih prostorskega planiranja,

umestitvi sklopa v multi- in

transdisciplinarno polje sodobnega

urejanja prostora, razumevanje sodobnih

vrednot in ciljev prostorskega razvoja

16.2 Uporaba

Praktična uporabo pri znanstvenih,

upravnih, svetovalnih-projektantskih in

upravljavskih dejavnostih

16.3 Refleksija

Posledice prostorskega razvoja postanejo

opazne šele v daljšem obdobju, zato jih je

treba predvidevati, in omogočiti nasprotne

procese pozitivnih prostorskih in okoljskih

teženj.



predmet

Razumevanje širšega sklopa nujnosti

prostorskega planiranja za prostorski razvoj, ki

vključuje različna opravila, vezana na

raziskovalno delo, upravljavske postopke in

načrtovanje.


učenja

Uvodna predavanja v tematike, predstavitev seminarskih nalog z

razpravo, “planska igra” - vaja




Ni posebnih pogojev



60 % pisni izpit, 30 % seminarska naloga, 10 % predstavitev

seminarske naloge.

Pogoj za pristop k izpitu je oddana seminarska naloga

Ocenjevalna lestvica 1–5 (ni opravil/a), 6–10 (opravil/a)

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa po oddaji seminarskih nalog in pred izpitom

21. Sestavljalec učnega načrta Ivan Stanič, univ. dipl. inž. arh.


48

3.3 Spremljanje stanja okolja


modula Spremljanje stanja okolja

2. Koda enote SSO2/3 3. Število ECTS kreditov 9

4. Kontaktne



program

6.

Letnik

2 7. Semester

3. P in 4. V

8. Študijski


9. Študijska

smer

10. Steber

programa

11. Jezik slovenski

12.

Posebnosti


kompetence

Cilj predmeta je seznaniti študenta z osnovnimi pristopi pri

spremljanju stanja okolja. Študenti pridobijo naslednje

kompetence: organizirati razne vrste monitoringa glede na

zahteve, povezovati rezultate posamičnih monitoringov

okolja, zbrati, obdelati in ovrednotiti rezultate različnih

monitoringov, izdelati ocene stanja okolja na lokalni, državni

in mednarodni ravni, pripraviti strokovne podlage za

odločanje, pripraviti osnovne zgoščene podatke o stanju

okolja za širšo javnost, uporabljati inovativno in ustvarjalno

mišljenje.

14. Opis vsebine

Pri predmetu se študentje seznanijo z osnovnimi pristopi pri

spremljanju stanja okolja. Seznanijo se z različnimi ravnmi

analize in ocene stanja okolja, tako po posameznih

sestavinah okolja, v prostoru in po ravneh (lokalno,

državno, mednarodno). Seznanijo se z osnovnimi oblikami

in vrstami podatkov ter opažanj. Spoznavajo metode za

povezovanje, analizo in pripravo ocen o stanju okolja, tudi s

pomočjo okoljskih indikatorjev. Seznanijo se z metodami

prostorske predstavitve okoljske problematike.


- Starkey, Richard (urednik), Andersson, Ingvar: Environmental management tools for SMEs : a handbook : March 1998, Luxembourg : Office for Official Publications of the European Communities, Copenhagen : European Environment Agency, cop. 1998; - EC: The standardised reporting directive : a synthesis

http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=FFRM&mode=5&id=0859422444557337&PF1=AU&PF2=TI&PF3=PY&PF4=KW&CS=a&PF5=CB&run=yes&SS1=%22Starkey,%20Richard%22

http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=FFRM&mode=5&id=0859422444557337&PF1=AU&PF2=TI&PF3=PY&PF4=KW&CS=a&PF5=CB&run=yes&SS1=%22Andersson,%20Ingvar,%201927-%22


49

report on the first application of standardised reports from Member States : from 1993-1995, Luxembourg : Office for Official Publications of the European Communities, cop. 2000; - EEA: Europe's environment: the second assessment: an overview, Luxembourg : Office for Official Publications of the European Communities, 1998; - Subramanian, G, urednik: Quality assurance in environmental monitoring : instrumental methods, Weinheim [etc.] : VCH, 1995; - International Workshop on Combining and Comparing Analytical Results ; 2006 ; Rome - Spellerberg, Ian F., Holdgate, Martin W.: Monitoring ecological change, 2nd ed., Cambridge : University press, 2005; - Lenihan, John (urednik), Fletcher, William W.(urednik):

Measuring and monitoring the environment, Glasgow,

London: Blackie, 1978


16.1 Znanje in

razumevanje

Razumevanje pojmov, zakonitosti,

teorij, pojavov, struktur, procesov,

odnosov, postopkov ocenjevanja

stanja okolja

16.2 Uporaba

Uporaba teoretičnih spoznanj na

posameznih primerih, iskanje

povezav s prakso, vrednotenje

stanja okolja

16.3 Refleksija

Kritično ovrednotenje skladnosti

med teoretičnimi načeli in

praktičnim ravnanjem



predmet

Spretnosti uporabe domače in tuje

literature in drugih virov, zbiranja in

interpretiranja podatkov, poročanje

(ustno in pisno), identifikacija

problemov, kritična analiza, sinteza,

pisanje člankov, delo v skupinah


učenja

Predavanja, vaje, seminar, projektno delo, individualne

naloge, delo na terenu, delavnice, nastopi




Opravljene vaje, seminar in individualna naloga so pogoj za

pristop h končnemu izpitu.


ocenjevalna lestvica 6–10 (pozitivno) oz. 1–5 (negativno)

http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=FFRM&mode=5&id=0859422444557337&PF1=AU&PF2=TI&PF3=PY&PF4=KW&CS=a&PF5=CB&run=yes&SS1=%22Subramanian,%20G...%22

http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=FFRM&mode=5&id=0859422444557337&PF1=AU&PF2=TI&PF3=PY&PF4=KW&CS=a&PF5=CB&run=yes&SS5=%22International%20Workshop%20on%20Combining%20and%20Reporting%20Analytical%20Results%20th%22Reporting%20Analytical%20Results:%20the%20Role%20of%20Traceability%20and%20Uncertainty%20for

http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=FFRM&mode=5&id=0859422444557337&PF1=AU&PF2=TI&PF3=PY&PF4=KW&CS=a&PF5=CB&run=yes&SS5=%22International%20Workshop%20on%20Combining%20and%20Reporting%20Analytical%20Results%20th%22Reporting%20Analytical%20Results:%20the%20Role%20of%20Traceability%20and%20Uncertainty%20for

http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=FFRM&mode=5&id=0859422444557337&PF1=AU&PF2=TI&PF3=PY&PF4=KW&CS=a&PF5=CB&run=yes&SS1=%22Spellerberg,%20Ian%20F.%22

http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=FFRM&mode=5&id=0859422444557337&PF1=AU&PF2=TI&PF3=PY&PF4=KW&CS=a&PF5=CB&run=yes&SS1=%22Holdgate,%20Martin%20W.%22

http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=FFRM&mode=5&id=0859422444557337&PF1=AU&PF2=TI&PF3=PY&PF4=KW&CS=a&PF5=CB&run=yes&SS1=%22Lenihan,%20John%22

http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=FFRM&mode=5&id=0859422444557337&PF1=AU&PF2=TI&PF3=PY&PF4=KW&CS=a&PF5=CB&run=yes&SS1=%22Fletcher,%20William%20W.%22


50

20. Metode evalvacije kakovosti študentska anketa

21. Sestavljavec učnega načrta dr. Irena Rejec Brancelj


51

3.4 Presoje vplivov na okolje


modula Presoje vplivov na okolje

2. Koda enote PVO2/3 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne



program

6.

Letnik

7. Semester


9. Študijska

smer Varstvo okolje

10. Steber programa Obvezni /kot dodatek še

čezmejne presoje kot izbirni

11. Jezik slovenski

12.

Posebnosti predavanja s seminarji


kompetence

Sposobnost razumevanja presoj vplivov na okolje kot

horizontalnega okoljskega instrumenta

14. Opis vsebine

Predstavitev okoljskih direktiv vezanih na presoje vplivov na okolje

Predstavitev okoljskih direktiv, ki uvajajo pressoje vplivov na okolje

Konvencija Združenih Narodov o čezmejnih presojah vplivov na okolje

Zakonodaja v Sloveniji

Teorija presoj (SEA,EIA, SIA, HIA )

Predmeti presoj: spoznavanje planov, programov in načrtov

Prostorsko načrtovanje in presoje vplivov na okolje (CPVO, PVO)

Vsebinska področja presoj

Presoja vpliva na Naturo 2000

Okoljski cilji

Indikatorji

Presoja prve stopnje (screening)

Določanje okoljskih ciljev (scooping)

Izbor variant

Vrednotenje

Metodologija vrednotenja


52

Vloga in namen netehničnih povzetkov

Vloga javnosti in sodelovanje javnosti

Vloga nevladnih organizacij

Odločitve

Kohezijska politika in presoje

Kontrola in preverjanje kvalitete

Okolje, teorija in etika v primeru presojanja vplivov

Pomembne mednarodne organizacije in povezave na področju presoj


Implementing Strategic Environmental Assessment, M. Scdmidt, E.

Joao, E. Albrecht, European protection in the European Union, 2004.

Strategic Environmental Assessment for operational programmes for

cross-border cooperation, Slovenian experiences, V.Kolar-Planinšič,

2008.

Applying strategic environmental assessment, OECD, 2006

Strateške presoje vplivov na okolje, REC, 2002

Application guidelines for SEA, European Commission, 2006

Aplying habitats assessment according to art. 6 and 7, European

commission, 2007

Habitats assessment, Techniche Universitat Berlin, 2006


16.1 Znanje in

razumevanje

Razumevanje vseh temeljnih vrst in

principov presoj

Poznavanje zakonodaje

Poznavanje vseh predmetov presoj

Znanje izvedbe vseh korakov v procesu

presoj

Poznavanje vseh evropskih direktiv in

mednarodnih okvirjev s področja presoj

Poznavanje pomena okoljske etike

Osnovno znanje o vseh mednarodnih

organizacijah s področja presoj

16.2 Uporaba Znanje teoretične in praktične izvedbe

presoj


53

16.3 Refleksija

Sposobnost razumevanja teoretičnih

vidikov in uporabe izbora vrste presoje v

različnih situacijah programiranja,

planiranja in načrtovanja



predmet

Spretnost povezave okoljskih ciljev in

indikatorjev z vseh področij v primeru celovite

presoje vplivov na okolje

Spretnost povezave med instrumenti okoljske

politike

Spretnost izvedbe preprostega okoljskega

poročila

Spretnost uporabe instrumentov v prostorskem

načrtovanju

Spretnost uporabe instrumentov v

programiranju


učenja

Predavanja, prikazi praktičnih primerov, interaktivni pouk: delo v

skupinah,

Študij literature, priprava seminarja




Opravljeni vsi izpiti 2.letnika



Ocena je sestavljena iz dveh ocen : teoretičnega in praktričnega

znanja. Ocenjevalna lestvica je od 6-10 glede na pisni izpit v okviru

katerega se preverja teoretično znanje in seminarsko nalogo, v okviru

katere je preverjeno praktično znanje.

20. Metode evalvacije kakovosti Vprašalnik za študente po metodi mednarodnega študija MPA

21. Sestavljalec učnega načrta Mag. Vesna Kolar Planinšič


54

3.5 Evropska unija


modula

Evropska unija – Pogodbe o ustanovitvi,

institucije

2. Koda enote EU-PUI2/3 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 20 V 20 S

Ostale oblike


program

6.

Letnik

1 7.

Semester

1


9. Študijska

smer


12.

Posebnosti



sistemov


kompetence



- široko in kritično razumevanje posledic razvoja in konstitucionalizacije evropskega prava

- poznavanje in razumevanje utemeljitve in zgodovine temeljnih disciplin s področja prava današnje EU in nacionalnega prava

- sposobnost razumevanja in uporabe sodobnih teorij s področja prava EU

- sposobnost razumevanja pravne terminologije in uporaba le-te - sposobnost povezovanja znanja različnih področij ter njegova

uporaba in implementacija v prakso - poznavanje in razumevanje procesov in stanj v poslovnem okolju z

vidika prava EU in sposobnost za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev

- usposobljenost za raziskovanje na področju upravljanja z upoštevanjem pravnega vidika EU

- uporaba pridobljenega znanja v praksi - sposobnost reševanja konkretnih problemov s področja prava EU - interdisciplinarno povezovanje vsebin prava EU z ostalimi področji

uprave in inštitucij - sposobnost pridobivanja, selekcije in evalvacije novih pravnih

informacij in zmožnost ustrezne interpretacije na področju prava EU - razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti v domačem in

evropskem poslovnem okolju - kooperativnost, usposobljenost za timsko delo - zavezanost profesionalni etiki - sposobnost in interdisciplinarnega povezovanja znanja - sposobnost reševanja konkretnih delovnih problemov na področju

prava EU - poznavanje, načrtovanje, vpeljevanja prava EU na področje

nacionalne zakonodaje - razvoj strokovnih veščin in spretnosti na področju reševanja

problematike prava EU


55

- izdelovanje, spremljanje in vodenje postopkov s področja prava EU - poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela (zakonodaje) - usposobljenost za svetovalno delo (prenos znanja)

14. Opis vsebine

Zgodovina in razvoj Evropskih skupnosti

- pravni viri (pisani in nepisani pravni viri) - primarni viri - sekundarni viri Narava prava EU

- avtonomnost - primarnost - neposredna uporabnost in neposredni učinek Temeljna načela prava Skupnosti

- temeljne pravice - subsidiarnost - sorazmernost - legitimna pričakovanja - nediskriminatornost - transparentnost Institucije in organi

- uvod - pravna podlaga - spojitvena pogodba (Merger Treaty) - sedeži institucij Komisija

- sedež - sestava - predsednik - zakonodajna funkcija - izvršilna funkcija Svet

- sedež - sestava - odločanje - naloge sveta Evropski svet

Evropski parlament

- sedež - sestava - nadzorna funkcija - zakonodajna funkcija - proračunska funkcija Sodišče Evropskih skupnosti in Sodišče prve stopnje

- sedež - sestava - odločanje - sodišče prve stopnje Računsko sodišče

- sedež - sestava - pristojnosti


56

Druge institucije

- evropska centralna banka - ekonomski in socialni odbor - odbor stalnih predstavnikov - odbor regij - evropska investicijska banka - agencije - evropol Druge organizacije, pomembne za Evropske integracije

Pravno varstvo pred sodiščem ES in Sodiščem prve stopnje

- postopek pred sodiščem evropske skupnosti - postopki (tožbe) proti državam članicam zaradi kršitve prava

Skupnosti - sodni nadzor aktov Skupnosti - reševanje predhodnih vprašanj Štiri temeljne ekonomske svoboščine

- prost promet blaga - prosto gibanje delavcev - svoboda ustanovitve sedeža in opravljanja storitev - prost pretok kapitala in plačil


- Evropsko pravo (2004). Zbirka gradiv Šole evropskega prava. Ljubljana: Založniška hiša Primath.

- Lenarerts, K. in P. V. Nuffel (2005). Constitutional Law of the European Union. London.

- Hay, Denys (1995): Evropa, rojstvo ideje, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana

- Pogajalska izhodišča Republike Slovenije za pogajanja o pristopu k Evropski uniji, Ljubljana: Služba Vlade RS za evropske zadeve, 2000 Peter Grilc, Pravo Evropske unije, prva in druga knjiga, Ljubljana, Pravna fakulteta in Cankarjeva založba 2001

- Pogačnik Miha. Institucionalni vidiki vključevanja v Evropsko unijo, Pravilnik 1999, št. 9-10

- Potočnik Jazen, Saša Prelič in drugi: Evropsko pravo: Zbirka gradiv šole Evropskega prava, Primath, Ljubljana, 2004

- Šinkovec, B.; Približevanje članstvu v EU in ustava, PP 1999, št. 6, str. 15-20

- Catherine Bernard: The substantive law of the EU – the Four Freedoms (Oxford Univestity 2004), del ki se nanaša na prosto gibanje oseb in državljanstva

- Craig P., De Burca G.: EU Law, Test cases and materials, second edition (Oxford University 2004), del ki se nanaša na prosto gibanje oseb in državljanstva

- Douglas - Scott Sionaidh, A tae of two courts: Luxembourg, Strasbourg and the growing european human rights acyuis, CML Rev., št. 3/2006, str. 629-665

- Hailbronner Kay: Union citizenship and access to social benefits, CML Rev, 5/2005, str. 1245-1267

- Sacha Prechal: Equality of tretment, non-discrimiantion and social policy; achivements in three themes, Common Market Law Review, Vol. 41, leto 2004, str. 533-551

- Sergio Carrera; What does free movement mean in theory nad practice in an enlarged EU?, European Law journal, Vol 11, No. 6, November 2005, str. 699-721

- V obvezno študijsko literaturo spadajo tudi veljavni zakoni, ki urejajo obravnavana področja in sprejeti zakoni ali predlogi zakonov za drugo obravnavo, po dogovoru s predavateljem glede na stanje


57

zakonodajnega postopka ob izvedbi predavanj



- Zgodovinski razvoj evropske skupnosti, integracije zgodovinski koncept integracije

- Institucije EU s svojimi pristojnostmi, obveznostmi in pravicami

- Najpomembnejše pravne vire EU (primarne, sekundarne, pisane in nepisane)

- Posamezna področja prava EU

- Temeljna načela prava EU

- Sodni nadzor v evropski skupnosti

- Pravna razmerja med Slovenijo in EU

- Razločevanja nacionalno pravnih pravil, institucij in postopkov od skupnostno pravnih

- Terminologijo s področja prava EU

- Sekundarno pravo EU (uredbe, direktive, odločbe, priporočila, mnenja)

- Umestitve slovenskega pravnega sistema znotraj evropskih institucionalnih in pravnih integracij

- Uporaba pravne analize v obravnavi primerov iz evropske pravne prakse

- Široko in kritično razumevanje posledic razvoja in konstitucionalizacije evropskega prava


učenja



seminarske naloge








30 %


21. Sestavljavec učnega načrta Jožica Fabjan


58

3.6 Trajnostni promet


modula Trajnostni promet

2. Koda enote TP2/3 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne



program

6.

Letnik

2. 7. Semester III.


9. Študijska

smer


12.

Posebnosti


kompetence

Cilj predmeta je ponuditi temeljne sposobnosti za zagotavljanje

učinkovite in enakopravne mobilnosti za vse ob minimizaciji

nezaželenih stranskih učinkov. Specifične kompetence v zvezi s tem

so:

1. Razumevanje vloge mobilnosti za trajnostni razvoj

2. Poznavanje možnih ukrepov za doseganje trajnostne mobilnosti

3. Sposobnost ovrednotenja prometnih politik na nacionalni in lokalni

ravni z vidika trajnostne mobilnosti

4. Sposobnost odzivanja na konkretne probleme v zvezi z mobilnostjo v

lokalnem okolju

14. Opis vsebine

Trajnostni promet oz. širše trajnostna mobilnost pomeni zagotavljanje

učinkovite in enakopravne mobilnosti za vse ob minimizaciji

nezaželenih stranskih učinkov. Izziv je najti rešitev za uskladitev koristi

mobilnosti za gospodarski in družbeni razvoj z neželenimi okoljskimi in

družbenimi učinki mobilnosti.

Cilj trajnostne mobilnosti je takšna prometna politika, ki posameznikom

in družbenim skupinam omogoča zagotavljanje potrebe po mobilnosti

ob čim nižjih celotnih stroških in čim manjših stranskih učinkih, tveganjih

in porabi naravnih virov. Vprašanje je, kako to doseči.

Ključ je v integriranem načrtovanju za mobilnost. Hoja, kolesarjenje,

avtobusni promet, železniške povezave in uporaba avtomobila se

morajo medsebojno podpirati in dopolnjevati. Koordinirano in

integrirano je potrebno ukrepe tudi izvajati: sistemi javnega prevoza

morajo biti npr. prilagojeni potrebam uporabnikov, časovno in cenovno.

Integrirani pristop k reševanju izzivov mobilnosti združuje tudi

spremembo obnašanja ljudi v prometu in njihovem načinu življenja,


59

tehnološke izboljšave za povečanje učinkovitosti prometa, vključevanje

resničnih stroškov prometa v procese odločanja itd.

Načrtovanje in izvajanje ukrepov za trajnostno mobilnost zahteva

ustrezno usposobljene ljudi, kar je tudi temeljni cilj tega predmeta.


ELTIS (2008). http://www.eltis.org/Vorlage.phtml?sprache=en

Evropska Komisija (2001). Bela knjiga: Evropska prometna politika za

2010: čas za odločitev

Evropska Komisija (2007). Zelena knjiga: Za novo kulturo mobilnosti v

mestih

Fokus (2005). Trajnostna mobilnost

ITDP (2008). http://itdp.pmhclients.com/index.php

The Commons (2008). http://www.ecoplan.org/com_index.htm

Civitas (2008). http://www.civitas-

initiative.org/main.phtml?lan=en

Svetovna banka (1999). Sustainable Transport: Priorities for Policy

Reform.

http://www.worldbank.org/transport/pol_econ/tsr.htm#bibliography


16.1 Znanje in

razumevanje

Razumevanje trajnostne mobilnosti obsega

naslednje vsebine:

- vloga mobilnosti za družbo in gospodarstvo

- neželeni učinki mobilnosti in prometa - resnični stroški prometa - mobilnost in prostorski razvoj - mobilnost in poraba energije - mobilnost in dostopnost storitev

16.2 Uporaba

Uporaba znanja in razumevanja trajnostne

mobilnosti je povezana predvsem z

ustvarjanjem pogojev za trajnostno

mobilnost ter z integriranim načrtovanjem

in izvajanjem ukrepov za trajnostno

mobilnost. Ti obsegajo predvsem:

- pripravo trajnostnih prometnih načrtov - upravljanje potreb po mobilnosti - izboljševanje pogojev za hojo in

kolesarjenje - izboljševanje ponudbe javnega

potniškega prometa - prostorsko načrtovanje za pešcu

prijazna mesta - spreminjanje potovalnih navad

http://www.eltis.org/Vorlage.phtml?sprache=en

http://itdp.pmhclients.com/index.php

http://www.ecoplan.org/com_index.htm

http://www.civitas-initiative.org/main.phtml?lan=en

http://www.civitas-initiative.org/main.phtml?lan=en


60

16.3 Refleksija

Refleksija prometne in drugih politik na

nacionalni in lokalni ravni z vidika

trajnostne mobilnosti omogoča kritično

ovrednotenje obstoječe prakse na področju

mobilnosti. Refleksija bo potekala v obliki

seminarja.



predmet

Izmed prenosljivih spretnosti je pomembna

sposobnost odzivanja na zelo konkretna

vprašanja v zvezi z mobilnostjo in reševanje

problemov v lokalnem okolju, ki jo slušatelj

pridobi skozi nov pogled na vsakdanje

probleme.


učenja

Predavanja in seminarji, projektno delo na konkretnih problemih,

sodelovalno učenje / poučevanje.




Pogoj za pristop h končnemu izpitu je opravljen seminar.



(a) ustni /pisni izpiti, seminarske naloge, reševanje realnih problemov; (b) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni opravil; ob

upoštevanju Šole.

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija, študentska anketa

21. Sestavljavec učnega načrta Marko Peterlin


61

3.7 Jezik stroke (tretji semester)


modula

Angleščina – Jezik stroke (English for Specific

Purposes)

2. Koda enote A-JS2/3 3. Število ECTS kreditov 3

4. Kontaktne

ure Skupaj 30 P 20 V S 10 Ostale oblike


program

2.

Letnik

3. Semester

8. Študijski


9. Študijska

smer

10. Steber

programa

11. Jezik Slovenski, angleški

12.



kompetence



Razumevanje in kritična refleksija strokovnih besedil,

Način kritičnega izražanja in znanstvenega razmišljanja.

14. Opis vsebine

Razširitev jezikovnih in komunikacijskih veščin (predstavitev

znanstvenega članka),

Principi dobrega pisanja in znanstvenega besedila (povzetki

znanstvenih besedil ali člankov),

Branje in analiza strokovnih besedil z znanstveno in ekološko tematiko,




Pregled angleške slovnice (linking words, phrasal verbs, passive)







62





2000.




16.1 Znanje in

razumevanje

Študent pozna in aktivno uporablja strokovno

terminologijo znanstvene in ekološke tematike,


strukture,

samostojno oblikuje povzetke znanstvenih

sestavkov,



16.2 Uporaba



veščin pri ustnem sporočanju (predstavitev

znanstvenih člankov) in pisnem sporočanju

(povzetki znanstvenih besedil).





predmet

Spretnosti komuniciranja: javno nastopanje

(predstavitev znanstvenega članka), kritično

izražanje mnenja v diskusiji,





vprašanj,




učenja



simulacije, igre vlog, krajši govorni nastopi.






končnemu izpitu.

19. Metode ocenjevanja in (a) kolokvij, (b) ustni nastop


63

ocenjevalna lestvica od 6 (50 %) do 10 (pozitivno) oz. 1–5 (49 %) (negativno)





64

4.1 Gozdarstvo in lov


modula Gozdarstvo in lov

2. Koda

enote

GL2/4 3. Število ECTS

kreditov

4

4. Kontaktne ure Skupaj 40 P 20 ur V 20 S Ostale oblike


program 6.

Letnik

3 7.

Semester

I.

8. Študijski


9. Študijska

smer gozd

10. Steber

programa izbirni

11. Jezik slovenski

12.

Posebnosti Gozdarstvo in lovstvo


specifične kompetence Študenti pridobijo splošne in predmetno specifične kompetence

14. Opis vsebine

Zgodovina rabe tal in gozdov na Slovenskem od poselitve gorskega sveta, zlasti pa od 18. stoletja do danes ter zgodovina pomena gozdov za socialno, ekološko in gospodarsko stabilnost v prostoru.

Pomen gozdarstva in lovstva ter zakonov na Slovenskem od 18. stoletja do danes

Fitogeografske regije in višinski pasovi gozdov v Evropi in Sloveniji ter njihovi gozdni ekosistemi oz. glavne fitocenoze v Sloveniji

Biomi in habitatni tipi v Sloveniji ter njihove opredelitve (Natura 2000)

Osnove gozdne dendrologije

Razvoj gozdnih ekosistemov, sukcesije, ohranjenost naravnih zgradb in biodiverzitete

Problem vpliva klimatskih sprememb in onesnaženja zraka na propadanje in spreminjanje gozdnih ekosistemov in habitatov ter negativne posledice v prostoru

Današnji pomen dinamično stabilnih gozdnih ekosistemov v prostoru (gospodarska, socialna, ekološka-varovalna vloga v okolju)

Današnje dejavnosti in organiziranost so-naravnega gozdarstva in lovstva v Sloveniji (gojenje in varstvo gozdov, pridobivanje lesa in varstvo pri delu v gozdu, urejanje gozdov v Gozdno gospodarskih načrtih – GGN in gospodarjenja s populacijami divjadi v Lovsko gojitvenih načrtih - LGN)

Osnove biologije in ekologije avtohtonih in alohtonih vrst divjadi (lovski priročnik, izbrana literature)

Osnove biologije in ekologije ter varstva populacij in habitatov redkih in ogroženih avtohtonih vrst divjadi in ostale gozdne favne ter smernice za Prilagojeno GGN in LGN (zakonske osnove in obveze, konvencije in direktive)

Gojenje in lov divjadi v oborah ter varstvo avtohtone divjadi

Oblike, pomen, dejavnosti in posebnosti v slovenskem lovstvu

Dejavnosti CITES

Načrtovanje dejavnosti v gozdarstvu in lovstvu v opredeljenih območjih


65

varovanja narave (NATURA 2000, nacionalni in regijski parki, gozdni rezervati)

15. Temeljna literatura Pri nosilcu predmeta; priloga 1


dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje Splošni pojmi

16.2 Uporaba Razumevanje dela v praksi

16.3 Refleksija Lastna kreativnost

16.4 Prenosljive spretnosti – niso

vezane le na en predmet Povezovanje vsebine učnega predmeta z

drugimi področji znanja


učenja

Predavanja

Terenske vaje

Raziskovalna naloga-seminar in zagovor


delo oziroma za


obveznosti

Kolokvij – 2x

Seminar – 1x, Izpit


ocenjevalna lestvica Ocene opravil od 6-10 (pozitivno)


kakovosti Študentska anketa, samoevalvacija


načrta Dr. Miran Čas, univ. dipl. inž. gozd.


66

4.2 Kmetijstvo in ribištvo


modula Napaka! Neveljavno samosklicevanje zaznamka.

2. Koda enote KR2/4 3. Število ECTS kreditov 5

4. Kontaktne

ure Skupaj 50

P

Napaka!

Neveljavn

o

samosklic

evanje

zaznamka

.

V S Ostale oblike


program

5.

Letnik

4. Semester


9. Študijska

smer

10. Steber programa 11. Jezik slovenski/angleški

12.

Posebnosti


kompetence

Predmet Kmetijstvo in ribištvo obsega sklop osnovnih znanj o

konvencionalnem, intenzivnem in trajnostnem kmetijstvu, gozdarstvu in

ribištvu, ki so potrebna za kompetentno razumevanje in obvladovanje

tehnik pridelave in vplivov na strukturo in kvaliteto tal, površinske vode

in podtalnico, morja, količino in kvaliteto hrane, zdravje potrošnikov in

biološko raznovrstnost.

14. Opis vsebine

Vsebina predmeta vključuje konvencionalne, intenzivne in trajnostne

tehnike in tehnologije kmetijske in gozdarske pridelave ter ribištva,

vključno z uporabo kemičnih sredstev in biotehnologij. Pojasni

povezavo med gospodarsko učinkovitostjo posameznih vrst kmetijstva,

gozdarstva, ribištva in klimatskimi spremembami, ki so ena od

najpomembnejših posledic intenzivnih tehnik in tehnologij. Hkrati pa

klimatske spremembe odločilno vplivajo na kmetijstvo, gozdarstvo in

ribištvo (zaradi povečanih meteoroloških nestabilnosti, manjših padavin,

višjih temperatur, sprememb na področju biotične raznovrstnosti, npr.

poginov čebel itd.) . Nadaljne ključno področje je vpliv kemičnih

sredstev in biotehnologij na tla, zdravje ljudi in biodiverziteto.

Ekonomičnost kmetijstva, gozdarstva in ribištva je kriterij s

kratkoročnega in dolgoročnega vidika. Če ni učinkovita ali če ni uspešno

recikliranje naravnega vira (kvalitete tal in genskega materiala kultur)

lahko povzroča degradacijo potrebnih naravnih virov, vodi do

izčrpavanja teh virov. Vključuje pa tudi generiranje pozitivnih ali

negativnih zunanjih koristi ali stroškov (externalities) v obliki polucije ali

finančnih oz. produkcijskih stroškov. Nadalje vključuje stroške prodaje in


67

transporta na trg oz. ekonomski pomen lokalne ali regionalne

samooskrbe. Bistveni vidik je blagovna znamka, ki je višja oblika

komercializacije produktov.

Dojemanje ekonomskih, okoljskih, podnebnih, zdravstvenih, tehnoloških

in biodiverzitetnih dimenzij kmetijstva, gozdarstva in ribištva se izraža v

družbeni refleksiji kmetijstva in v dojemanju kmetijstva v samorefleksiji

in kulturi družbe in posameznika.


Martina Bavec in sodelavci, Ekološko kmetijstvo, Ljubljana, 2001.

Dale Allen Pfeiffer, Eating Fossil Fuels, Oil, Food and the Coming Crisis

in Agriculture, 2006.

Anthony Weis, The Global Food Economy, The Battle for the Future of

Farming, 2007.

William R. Cline, Global Warming and Agriculture, End-of-century

Estimates by Country: Impact Estimates by Country, 2007.

Vandana Shiva, Monocultures of the Mind, Biodiversity, Biotechnology

and Scientific Agriculture, 1998.

Simon Jennings, Michel Kaiser, John D. Reynolds, Marine Fisheries

Ecology, Easybooks, 2008.

Jeremy D. Wilson, Andrew D. Evans, Philip V. Grice, Bird Conservation

of Farmland, Grassland and Heathland, Cambridge, 2008.


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent bo razumel aplikacijo novih tehnik

in tehnologij v kmetijstvu, gozdarstvu in

ribištvu, njihovo povezanost z okoljem in

gonilne sile ekonomskega razvoja na the

področjih. Poznal bo tudi pravne regulative

na the področjih ter bo znal oceniti njihovo

tveganost za ljudi in za druge živalske in

rastlinske vrste. Znal bo ocenjevati , izbirati

in upravljati posamezne tehnologije za

posamezne projekte na zadevnih področjih.

16.2 Uporaba Soočen s posameznim projektom bo

sposoben ocenjevati posledice različnih

opcij in izbirati med optimalnimi glede

kvalitete produktov, rabe energije, vpliva na

zdravje in kvaliteto življenja potrošnikov in

na biodiveziteto.

16.3 Refleksija V dilemah o različnih tehnoloških opcijah na

področju kmetijstva bo sposoben hitro in

učinkovito presojati različne tehnične,

organizacijske, pravne rešitve in

interpretacije. Znal bo poiskati ustrezne vire

v literaturi in v praksi, lahko bo kritično in

produktivno ocenjeval in presojal ter

predlagal nove rešitve.



predmet

Samostojno in suvereno se bo gibal v slovenski

in tuji literaturi, obvladal rabo interneta in

arhivskih virov v kombinaciji z neposrednim

pogovorom z producenti, porabniki in

predstavniki zakonodajalcev, nadzornikov ter

medijev.

17. Metode poučevanja in učenja Predavanja, seminarje, študijski obiski reprezentativnih institucij.




a) jezik

b) predmet Uvod v trajnostni razvoj



a) ustni izpit, seminarska naloga

b) 80% izpit, 20% seminarska naloga

c) od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno).

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija z anketo učitelja

21. Sestavljalec učnega načrta Leo Šešerko


68

4.3 Pravo okolja

1. Naslov enote / predmeta / modula PRAVO OKOLJA I.

2. Koda enote PI-I 3. Število ECTS

kreditov

4. Kontaktne ure Skupaj 50 ur P 30 ur S V 20 ur Ostale

oblike

5. Stopnja I. Visokošolski strokovni

študijski program

6. Letnik II. IV. Semester III

.


OKOLJA

9. Študijska smer

10. Steber programa OBVEZNI -

SKUPNI

11. Jezik SLOVENSKI

12.

Posebnosti

Predmet se izvaja v kombinaciji predavanja in samostojnega

seminarskega dela.




vsebini pravnih statusov in kategorij naravnih dobrin s

poudarkom na trajnostni rabi naravnih virov. Študentje

naj bi ta znanja povezali z drugimi znanji s področja

varstva okolja in se jih naučili uporabljati pri reševanju

problemov varstva okolja na splošno in na področjih

trajnostne rabe naravnih virov.

14. Opis vsebine

1. Pravni status in kategorije naravnih dobrin (naravni

viri, naravno javno dobro, naravne vrednote, naravno

bogastvo).

2. Pravna ureditev upravljanja z vodami

opredelitev področja urejanja, temeljna načela in opredelitev pojmov,

programiranje in načrtovanje na področju voda,

urejanje in raba voda,

druga vprašanja vodnega prava 3. Pravna ureditev upravljanja z mineralnimi

surovinami


programiranje in načrtovanje na področju mineralnih surovin,

pravna ureditev raziskovanja, izkoriščanja in


69

izvajanja rudarskih del,

druga vprašanja pravnega urejanja mineralnih surovin.

4. Pravna ureditev upravljanja s prostoživečimi vrstami

živali


programiranje in načrtovanje upravljanja z divjadjo in ribami,

pravna ureditev rabe divjadi in rib,

druga vprašanja pravnega urejanja prostoživečih živali.

5. Pravna ureditev upravljanja z gozdovi in

nerodovitnim svetom


načrtovanje upravljanja z gozdovi,

pravna ureditev upravljanja in rabe gozdovi,

druga vprašanja pravnega urejanja gozdov. 6. Pravna ureditev kmetijskih zemljišč:


načrtovanje in raba kmetijskih zemljišč,

ureditev prometa in predkupne pravice,

druga vprašanja pravnega urejanja kmetijskih zemljišč.


- veljavni zakoni, podzakonski akti, programi in načrti

ter sodna praksa na področjih varstva okolja,

ohranjanja narave, upravljanja voda, mineralnih

surovin, gozdov, kmetijskih zemljišč, divjadi in lova ter

morskega in sladkovodnega ribištva;

- pravo EU: sekundarni pravni viri in praksa EU, ki se

nanaša na varstvo okolja, ohranjanje narave,

upravljanje voda, mineralnih surovin, gozdov,

kmetijskih zemljišč, divjadi in lova ter morskega in

sladkovodnega ribištva;

- mednarodne konvencije, ki urejajo področjih varstva

okolja, ohranjanja narave, upravljanja voda, mineralnih

surovin, gozdov, kmetijskih zemljišč, divjadi in lova ter

morskega in sladkovodnega ribištva


70

16. Predvideni

študijski dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje


pravno ureditev trajnostne

rabe naravnih virov. Prav

tako spozna pomen

obravnavanega področja

za različne subjekte

varstva.

16.2 Uporaba

Študent je sposoben

poiskati veljavno

zakonodajo in uporabiti

relevantne pravne norme v

konkretni situaciji.

16.3 Refleksija


kritično ovrednotiti

pridobljeno znanje in

njegovo uporabo v


16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Poznavanje pravnega sistema in

vrste pravnih virov: reševanje

konkretnih primerov z metodami

prava.


in učenja

predavanja, seminarsko delo, reševanje

konkretnih primerov, analiza in uporaba pravnih

tekstov

18. Pogoji za vključitev

v delo oziroma za


obveznosti

pogoj za vključitev v delo je vpis v 2. letnik študija

19. Metode

ocenjevanja in


- pisni izpiti, pozitivno ocenjena seminarska

naloga,

Ocene 6–10 (pozitivno) oz. 1–5 (negativno) oz.

opravil / ni opravil za seminarsko nalogo

20. Metode evalvacije Študentska anketa


71

kakovosti Preverjanje znanja

21. Sestavljalec

učnega načrta

mag. Jelka Kremesec Jevšenak, univ.dipl.prav.


72

4.4 Celovito upravljanje voda


modula Celovito upravljanje voda

2. Koda enote UKV 3. Število ECTS kreditov 5

4. Kontaktne

ure Skupaj 50 P 25 V 25 S Ostale oblike: 10 terenske vaje


program

6.

Letnik

II. 7. Semester IV.


9. Študijska

smer

10. Steber programa obvezni -skupni 11. Jezik slovenski

12.

Posebnosti

Predmet se izvaja v didaktični kombinaciji predavanja – terenske vaje –

samostojno seminarsko delo


kompetence

– razumevanje sodobnih pristopov upravljanja voda ter metodoloških vidikov načrtovanja na področju voda,

– razumevanje evropskih in slovenskih predpisov na področju upravljanja voda,

– seznanjenost z organizacijski okvirom upravljanja voda ter medsektorsko problematiko,

– obvladovanje pojmov in vsebin upravljanja voda: varstvo, urejanje in raba voda,

– informiranost o stanju voda in antropogenih obremenitvah voda v Sloveniji.

14. Opis vsebine

Splošne vsebine:

– Evropski in slovenski okvir sodobnega upravljanja voda, – Organizacijski vidiki upravljanja voda v Sloveniji, – Vodnonačrtovalski proces in načrti upravljanja voda, – Medsektorska sodelovanja in povezovanja, – Integralni pristop: varstvo, raba, urejanje, – Sodelovanje javnosti.

Aplikativne vsebine:

– Vodna telesa površinskih voda, – Ekološko stanje voda, – Ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev, – Koncept DPSIR, – Hidromorfološke obremenitve, – Točkovni viri onensaževanja, – Razprešeni viri onesnaževanja, – Biološke in ostale obremenitve, – Osnovni scenarij 2015 in pomembne zadeve upravljanja voda, – Okoljski cilji in izjeme okoljskih ciljev, – Umetna in močno preoblikovana vodna telesa in določitveni test

MPVT, – Programi ukrepov – osnovni, lista »A«, – Programi ukrepov – dodatni, lista »B«, – Operativni programi NPUV, – Programi stroškovno učinkovitih ukrepov,


73

– Ekonomske analize v upravljanju voda, – Monitoring, – Sodelovanje javnosti.


Knjižni viri:

– Brouwer, Heinz, Zabel (2003). Governance of Water-related Conflicts in Agriculture.

– IzVRS (2007). Pomembne zadeve upravljanja voda, strokovne podlage. Inštitut za vode Republike Slovenije.

– Plut (2000). Geografija vodnih virov. – Rogers, Llamas, Martinez-Cortina (2006). Water Crisis: myth or

reality?. – Rumm, von Keitz, Schmalholz (2006). Handbuch der EU-

Wasserrahmenrichtlinie. Spletni viri:

– CIRCA, http://circa.europa.eu/Public – Ecologic, http://www.ecologic.de/modules – Euroepan Community, Environment,

http://ec.europa.eu/environment/water – RS MOP, Vodna direktiva,

http://www.wfd.mop.gov.si/vodna_direktiva – Water Framework Directive, http://www.euwfd.com/ Dostopnost literature:

– knjižnice, – splet, – predavatelj.


16.1 Znanje in

razumevanje

Znanje in razumevanje slušateljic in

slušateljev predmeta bo osredotočeno na

razumevanje pojmov, procesov metod in

postopkov v povezavi s sodobnimi pristopi

upravljanja voda ter metodološkimi vidiki

načrtovanja na področju voda, evropskimi

in slovenskimi predpisi na področju

upravljanja voda, organizacijskim okvirjem

upravljanja voda,

integralnostjo upravljanja voda (varstvo,

urejanje in raba voda) ter stanjem voda in

antropogenimi obremenitvami voda v

Sloveniji.

16.2 Uporaba

Znanje, pridobljeno pri predmetu

Upravljanje in kakovost voda, je

pomembno za bodoče kadre v znanstvenih

ustanovah, javnih raziskovalnih zavodih,

javnih zavodih, v državnih upravnih

službah ali upravnih službah lokalnih

skupnosti.

http://circa.europa.eu/Public

http://www.ecologic.de/modules

http://ec.europa.eu/environment/water

http://www.wfd.mop.gov.si/vodna_direktiva

http://www.euwfd.com/


74

16.3 Refleksija

Sodobni evropski vodnonačrtovalski

proces, ki prispeva k transparentnemu

upravljanju vodnih virov, se v preteklih letih

vse bolj uveljavlja tudi v slovenskem

prostoru. Z vnašanjem novih vsebin in

pogledov na upravljanje voda v vseh vidikih

tega, to je v varstvu, urejanju in rabi voda,

prinaša nove zahteve in usmeritve tako

splošno družbenega kot medsektorskega

delovanja in komuniciranja. Zato je

razumevanje zakonskih, metodoloških in

organizacijskih vidikov tega toliko

pomembnejše tudi za bodoče diplomante

smeri varstvo okolja.



predmet

Predvidene pridobljene spretnosti in veščine pri

predmetu so: uporaba domače in tuje literature,

uporaba spletnih virov, veščina zbiranja in

selekcioniranja podatkov, kritična analiza in

sinteza pridobljenih informacij in znanj,

interpretiranje literature in podatkovnih virov,

aplikacija teoretičnega znanja v realno okolje,

razvijanje sporočilnih tehnik v seminarskih

delih, terensko delo in skupinsko delo.


učenja

– predavanja, – seminarji, – delo na terenu.




– pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija, – pogoj za pristop k izdelavi eseja ali seminarske naloge so

opravljene terenske vaje.


ocenjevalna lestvica – eseji, seminarske naloge, – 1-5 negativno; 6-10 pozitivno.

20. Metode evalvacije kakovosti – samoevalvacija.

21. Sestavljalec učnega načrta Dr. Aleš Bizjak


75

4.5 Tuji jezik – četrti semester


modula

Angleščina – Jezik stroke (English for Specific

Purposes)

2. Koda enote A-JS 3. Število ECTS kreditov 3

4. Kontaktne



program

2.

Letnik

4. Semester


9. Študijska

smer

10. Steber programa 11. Jezik Slovenski, angleški

12.



kompetence

Razširitev poznavanja strokovnega jezika,



Razumevanje in kritična refleksija strokovnih besedil,

Način kritičnega izražanja in znanstvenega razmišljanja.

14. Opis vsebine

Razširitev jezikovnih in komunikacijskih veščin (predstavitev

seminarske naloge),

Principi dobrega pisanja in znanstvenega besedila (seminarska

naloga),

Branje in analiza strokovnih besedil z znanstveno in ekološko tematiko,




Pregled angleške slovnice (prepositions, linking words, reported

speech)







76





2000.




16.1 Znanje in

razumevanje

Študent pozna in aktivno uporablja strokovno

terminologijo znanstvene in ekološke tematike,


strukture,

samostojno oblikuje obširnejše znanstveno delo

(seminarska naloga),



16.2 Uporaba



veščin pri ustnem sporočanju (predstavitev

seminarske naloge) in pisnem sporočanju

(seminarska naloga).





predmet

Spretnosti komuniciranja: javno nastopanje,

kritično izražanje mnenja v diskusiji,

predstavitev seminarske naloge,





vprašanj,




učenja



predstavitve.






končnemu izpitu.

19. Metode ocenjevanja in (c) kolokvij oz. pisni izpit, (d) ustni nastop


77

ocenjevalna lestvica od 6 (50%) - 10 (pozitivno) oz. 1- 5 (49%) (negativno)





78

5.1 Okoljski sistemi in orodja


modula Okoljski sistemi in orodja

2. Koda enote OSO 3. Število ECTS kreditov 5

4. Kontaktne



program

6.

Letnik

7. Semester


9. Študijska

smer


12.

Posebnosti


kompetence

Predmet bo študente seznanil s temeljnimi pristopi upravljanja z

okoljem.

14. Opis vsebine

Splošno:

Okoljska načela

Okoljska etika

Družbeno odgovorno ravnanje

Celostna politika proizvodov

Čistejša proizvodnja

Nove okoljske tehnologije

Trajnostna potrošnja

Konkretno:

Sistem upravljanja z okoljem ISO 14001

EMAS

Zelena javna naročila

Okoljski pregled

Okoljski indikatorji

Okoljsko poročanje


79

Znaki za okolje

Energijska učinkovitost

Analiza življenskega kroga izdelka

Okoljska zasnova izdelkov

Okoljsko knjigovodstvo

Presoja vplivov na okolje in Celovita presoja vplivov na okolje

Finančni in ekonomski instrumenti

Celovit program varstva okolja


- Tools for Environmental Management: A Practical Introduction and

Guide, 2007

- 5 Akcijski načrt za okolje EU

- spletne strani EU, OECD, UNEP, EEA ipd.


16.1 Znanje in

razumevanje

Študentke in študentje se bodo seznanili in

razumeli osnove okoljskih orodij in

sistemov upravljanja z okoljem.

16.2 Uporaba

Slušateljice in slušatelji se bodo poučili, v

katerih okoljih in ravneh ter kako je mogoče

uporabiti okoljska orodja in sisteme. Lahko

jih bodo uporabili v svojem življenskem in

delovnem okolju.

16.3 Refleksija

Evropska skupnost na področju varstva

okolja vpeljuje vse več okoljskih orodij,

sistemov in instrumentov, da bi lahko v čim

večji možni meri odpravila in preprečila

negativne vplive na okolje, ki jih povzroča

človek.



predmet

Znajo poiskati ustrezno literaturo,

selekcionirajo podatke, razumejo strokovno

izrazoslovje s tega področja, poskušajo

aplicirati teoretično znanje v svoje konkretno

okolje. Projektno in timsko delo.


učenja

- predavanja

- vaje

- seminar







Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni opravil


80

za seminarsko nalogo.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa. Pogovori in pisne pripombe.

21. Sestavljalec učnega načrta mag. Alenka Burja


81

5.2 Pravo okolja II

1. Naslov enote / predmeta / modula PRAVO OKOLJA II.

2. Koda enote PO-II. 3. Število ECTS

kreditov

3

4. Kontaktne

ure

Skupaj 30 ur P 20 ur S V 10 ur Ostale oblike

5. Stopnja DODIPLOM-SKA (PRVA) 6. Letnik 2. IV. Semester III.

8. Študijski

program

VARSTVO OKOLJA 9. Študijska

smer

VARSTVO OKOLJA

10. Steber programa OBVEZNI -

SKUPNI

11. Jezik SLOVENSKI

12.

Posebnosti

/


kompetence

Predmet naj bi študentom dal osnovna

znanja o vsebini predpisov s področja

kmetijskih zemljišč in ribištva, s

poudarkom na trajnostni rabi in

vključevanjem okoljih vidikov. Študentje

naj bi ta znanja povezali z drugimi znanji s

področja varstva okolja in se jih naučili

uporabljati pri reševanju problemov

varstva okolja na splošno in na področjih

trajnostne rabe kmetijskih zemljišč in

prosto živečih vrst, ki so predmet ribištva

(vodne živali).

14. Opis vsebine

1. Pravna ureditev kmetijskih zemljišč:


umestitev področja urejanja v sistem varstva okolja in ohranjanja narave

načrtovanje in raba kmetijskih zemljišč,

varstvo kmetijskih zemljišč,

ureditev prometa in predkupne pravice. 2. Pravna ureditev varstva in trajnostne rabe

vodnih živali:


82


umestitev področja urejanja v sistem varstva okolja in ohranjanja narave

ureditev upravljanja z vodnimi živalmi,

načrtovanje in programiranje,

organiziranost in financiranje.


- veljavni zakoni in drugi predpisi s področja

ohranjanja narave, varstva in trajnostne rabe

kmetijskih zemljišč in vodnih živali ter

ureditev ribištva

- Sistem varstva narave v Sloveniji,

Ministrstvo za okolje in prostor, oktober 2006


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent spozna in

razume pravno ureditev

varstva in trajnostne

rabe kmetijskih

zemljišč ter ribištva in

vodnih živali. Prav tako

spozna pomen

obravnavanega

področja za različne

subjekte varstva.

16.2 Uporaba


poiskati veljavno

zakonodajo in uporabiti

relevantne pravne

norme v konkretni

situaciji.

16.3 Refleksija


kritično ovrednotiti

pridobljeno znanje in

njegovo uporabo v



83

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Poznavanje pravnega sistema

in vrste pravnih virov:

reševanje konkretnih primerov

z metodami prava.

17. Metode poučevanja in učenja

predavanja, seminarsko delo, reševanje

konkretnih primerov, analiza in uporaba

pravnih tekstov

18. Pogoji za vključitev v delo oziroma

za opravljanje študijskih obveznosti

pogoj za vključitev v delo je vpis v 2.

letnik študija



- pisni izpiti, pozitivno ocenjena

seminarska naloga,

Ocene od 6–10 (pozitivno) oz. 1–5

(negativno) oz. opravil / ni opravil za

seminarsko nalogo


Preverjanje znanja

21. Sestavljavec učnega načrta mag. Jelka Kremesec Jevšenak, univ. dipl.

prav.


84

5.3 Upravljanje zavarovanih območij


modula Upravljanje zavarovanih območij

2. Koda

enote

UZO 3. Število ECTS

kreditov

3 ECTS

4. Kontaktne ure

Skupa

j

30

P

20

V

10

S

Ostale

oblike


program

6.

Letnik

2. 7. Semester III

8. Študijski


9. Študijska

smer Varstvo okolja

10. Steber

programa Obvezni - skupni

11. Jezik slovenski

12.

Posebnosti


kompetence

Slušatelji bodo osvojili sodobno razumevanje pomena zavarovanih

območij v povezavi z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in trajnostnim

razvojem, pridobil ivpogled v upravljanje zavarovanih območij in

večstransko koristnost tako varstva narave, kakor tudi možnosti

razvoja, predvsem lokalnega prebivalstva, ki živi na zavarovanih

območjih.

14. Opis vsebine

- uvod v področje učnega programa;

- sistem varstva narave in zavarovanih območij v Sloveniji in njihovo

omrežje;

- vloga zavarovanih območij pri uresničevanju ciljev varstva narave;

- cilji zavarovanih območij (ohranjanje biotske raznovrstnosti, ciljne

skupine);

- kategorije zavarovanih območij;

- ustanavljanje zavarovanih območij, vključevanje javnosti v ta proces;

- pomen zavarovanih območij na mednarodni ravni<,

- pomen mednarodnih organizacij in Eu na zavarovana območja;

- mednarodni predpisi, pogodbe in konvencije, ki vplivajo na delovanje

zavarovanih območij;


85

- EU zakonodaja in zavarovana območja;

- Kako so zavarovana območja lahko upravljana in kakšne so

posebnostiupravljanja.


Veljavni zakoni in drugi predpisi o varstvu narave in zavarovanih

območjih, mednarodne pogodbe in konvencije, predpisi EU, publikacija

Sistem varstva narave v Sloveniji (2006) spletne strani zavarovanih

območij


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent spozna sistemsko ureditev

zavarovanih območij, njihov pomen na

lokalnem, nacionalnem in mednarodnem

nivoju. Prav tako je poučen o

interdisciplinarnosti sektorskih vsebin

ustanavljanja zavarovanih območij ter

njihovem upravljanju zaradi ohranjanja

biotske raznovrstnosti ter lokalnega in

nacionalnega razvoja

16.2 Uporaba

Študent je sposoben s pridobljenim

znanjem kritično presojati razvojne potrebe

z občutkom za varstvo okolja in ohranjanje

biotske raznovrstnosti kot enega temeljnih

in ključnih pogojev za obstoj ter nadaljnji

kvalitetni razvoj sodobne družbe

16.3 Refleksija

Študent razume pomen in vlogo

kompleksnega procesa usklajevanja

različnih interesov v družbi



predmet


učenja

Predavanja, seminarsko delo, javni nastopi, zunanji predavatelji,

terensko delo




Vpis v 2. letnik



Pisni izpiti, pozitivno ocenjena seminarska naloga

Ocene od 6-10 (pozitivno) oziroma 1-5 (negativno) oziroma opravil/ni

opravil za seminarsko nalogo


Preverjanje znanaja

21. Sestavljalec učnega načrta Mladen Berginc


86

5.4 Upravljanje biotske raznovrstnosti


modula OHRANJANJE BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

2. Koda enote OBR 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne ure

Skupa

j

40

P

30

V

10

S

Ostale

oblike

5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6.

Letnik

II 7. Semester III


9. Študijska

smer


12.

Posebnosti

V študijski proces predmeta so vključene tudi seminarske naloge in terensko

delo.


kompetence

Pridobitev osnovnega poznavanja pojma biotske

raznovrstnosti, njenega stanja in mehanizmov ohranjanja

14. Opis vsebine

Predmet obravnava področje biodiverzitete ali biotske

raznovrstnosti. Pojem biodiverzitete je razmeroma nov, saj

so ga prvič uporabili okoli leta 1986. Od tedaj, posebej pa

po sprejetju Konvencije o biološki raznovrstnosti v Rio de

Janeiru leta 1992, se je zanimanje za to področje močno

povečalo.

Predmet obravnava osnovne pojme s področja biotske

raznovrstnosti ter njen globalni, znanstveni, ekonomski,

estetski in etični pomen. Posebej so predstavljeni vidiki

ogroženosti biotske raznovrstnosti in mehanizmi njenega

vzdrževanja z naravovarstvenimi ukrepi. Študent pridobi

osnove poznavanja in razumevanje biotske raznovrstnosti,

ki sta ključna za smotrno izrabo naravnih virov v smislu

trajnostnega razvoja na eni strani, in za učinkovito varstvo

narave na drugi strani. Predmet obravnava biotsko

raznovrstnost kot kompleks in bogastvo celotne biosfere, ki

se manifestira v genetski raznovrstnosti organizmov, v

različnosti vrst živih bitij in v raznovrstnosti sistemov, ki jih

organizmi sestavljajo.


87

Predmet »Ohranjanje biotske raznovrstnosti« sestavljajo

naslednji vsebinski sklopi in poglavja:

1) Biotska raznovrstnost – splošni del:

*pojem biotske raznovrstnosti, *biotska raznovrstnost v

času in prostoru, *ravni biotske raznovrstnosti, *različni

prostorski okvirji – globalni, evropski in regionalni,

*vrednost, pomen in uporabnost biotske raznovrstnosti.

2) Ravni biotske raznovrstnosti - stanje in perspektive pri

nas v primerjavi s svetom:

2.1. Genetska pestrost:

*predstavitev pojma, *kmetijstvo, *gozdni prostor, *koristi in

nevarnosti;

2.2. Vrstna pestrost:

*splošne značilnosti, *stanje poznavanja vrst, *ogroženost,

*invazivne vrste, *stanje po skupinah: mikroorganizmi, glive,

rastlinske vrste, živalske vrste;

2.3. Ekosistemska in krajinska pestrost:

*splošne značilnosti, *opredelitev pojmov, *ekosistem,

*habitat in habitatni tip, *krajina, *stanje po ekosistemih oz.

habitatnih tipih: morski, obalni in priobalni, celinske vode,

travišča in grmišča, gozdovi, barja in močvirja, skalovje in

podobni tipi, *posebni in specifični ekosistemi, *krajinski tipi

in ogroženost;

3. Mehanizmi ohranjanja biotske raznovrstnosti:

*splošna izhodišča, *osnove pravnih mehanizmov, *načini

ohranjanja, *interakcija z gospodarskimi panogami in njena

trajnostna raba; *organizacija subjektov ohranjanja,

*ozaveščanje in vzgoja, *raziskovanje in monitoring.

Predmet obravnava naslednje večje zaključene celote:


88

- pojem, pomen in vrednotenje biotske raznovrstnosti;

- stanje, časovne in prostorske spremembe biotske

raznovrstnosti;

- nevarnosti, ohranjanje in upravljanje biotske

raznovrstnosti.


Groombridge, B. (ur.), 1992: Global Biodiversity: Status of the Earth's Living resources.- World Conservation Monitoring Center, Chapman & Hall., London, 585 s.

Groom, J. M., Meffe K. G., Carroll C. R., 2006: Principles of Conservation Biology.- 3rd Edition, Sinauer Ass., Sunderland, Massachusetts, 793 s.

Hlad, B., Skoberne, P. (ur.), 2001: Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji.- Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Ljubljana, 224 s.

Mršić, N., 1997: Biotska raznovrstnost v Sloveniji. Slovenija - »vroča točka« Evrope.- Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Ljubljana, 129 s.

Papež, J., Perušek, M., Kos, I., 1997: Biotska raznolikost gozdnate krajine z osnovami ekologije in delovanja ekosistema.- Zavod za gozdove Slovenije, Zveza gozdarskih društev-Gozdarska založba, Ljubljana, 161 s.

Reaka-Kudla, M.L., Wilson, D. E., Wilson E. O. (ur.), 1997: Biodiversity II : understanding and protecting our biological resources.- J. Henry Press, Washington D. C. 551 s.

Robič, D., 2000: Različno razumevanje in pomen biodiverzitete v ekologiji, posebno v fitocenologiji.- Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 63, s. 47-93.

MOP, 2002: Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji.- Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije Ljubljana, 79 s.

Wilson, E.O., 1992: The diversity of Life.- Penguin books London, Bewlknap Press. Cambridge, 406 s.

Wilson, E.O. (ur.), 1994: Biodiversity.- 11th Print, National Academy Press, Washington, 521 s.


89


16.1 Znanje in

razumevanje

V teku študijskega procesa bo

študent osvojil osnovne pojme s

področja biotske raznovrstnosti. Pri

tem bo dobil temeljno poznavanje

glavnih komponent biotske

raznovrstnosti in razvijal tudi osebni

pogled na njihovo stanje v svetu in

pri nas ter v grobem dobil pregled

nad nevarnostmi, ki ogrožajo

biotsko raznovrstnost ter nad

mehanizmi ohranjanja biotske

raznovrstnosti in njene trajnostne

rabe.

16.2 Uporaba

Znanje bo uporabno pri različnih

fazah upravljanja s prostorom,

naravnimi vrednotami in pri

načrtovanju trajnostnega razvoja

naravnih in družbenih sistemov v

povezavi z okoljem.

16.3 Refleksija

Študent bo aktivno izražal lastno

razumevanje pojmov s področja

biotske raznovrstnosti in preko

vrednotenja stanja iskal možne poti

za njeno ohranjanje.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso vezane

le na en predmet

Splošne spretnosti (npr. iskanje in

uporaba literature, zbiranje in

interpretacija podatkov, kritična analiza

in sinteza, refleksija na pridobljene

informacije, delo v timu, itd.) so

uporabne tekom celotnega študijskega

procesa. Specifično znanje in

spretnosti, ki so neposredno vezane na

predmet »Ohranjanje biotske

raznovrstnosti«, pa so še posebej

uporabne pri aktivnem vključevanju v

študijski proces v okviru sorodnih

predmetov (npr. Pravo okolja,

Upravljanje zavarovanih območij,

Upravljanje z okoljem, Monitoring

okolja, Gozdarstvo in lov).


učenja

Predavanja v kombinaciji z aktivnim (refleksivnim)

poučevanjem ter priprava seminarskih nalog z možnostjo

konzultacij. Ob ustreznih pogojih se bodo organizirale tudi

terenske vaje.


90

Del študijskega procesa se bo organiziral v sodelovanju z

gostujočimi predavatelji, specialisti za posamezna področja.




Splošno znanje o okolju in naravi. Specifični pogoji za

opravljanje študijskih obveznosti niso posebej določeni!



* Ustni/pisni izpit, seminarske naloge, poročila o opravljenih

vajah;

* Ocenjevalna lestvica: od 6-10 (pozitivno); 1-5 (negativno);

dodatne aktivnosti kot so npr. seminarske naloge se lahko

uporablja tudi enostaven način ocenjevanja: opravil/ni

opravil.


21. Sestavljalec učnega načrta dr. Lado KUTNAR


91

5.5 Varstvo tal


modula Varstvo tal

2. Koda enote VT 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne ure

Skupa

j

40

P

20 ur

V

20 ur

S

Ostale

oblike


program

6.

Letnik

2 7. Semester I.


9. Študijska

smer


12.

Posebnosti Varstvo tal


specifične competence Študenti pridobijo splošne in predmetno specifične kompetence

14. Opis vsebine

Tla kot naravni vir (definicije, …) in del prostora;

Lastnosti tal (morfološke, kemijske, fizikalne in biološke);

Klasifikacija tal;

Zgodovina rabe tal;

Kroženje snovi v terestičnih ekosistemih in rodovitnost tal / produktivna sposobnost tal;

Tla in vod.

Biokomponenta v tleh.

Degradacija in erozija tal in raba tal.

Sanacija tal.

Spremljanje stanja tal (različni monitoring tal – onesnaženost tal, ohranjenost in stanje gozdnih tal…);

Informacijski sistemi za tla (karte in informacijski sistemi);

Varstvo tal in zakonodaja. a. Strategija varstva tal v EU in Sloveniji; b. Erozija in plazenje tal; c. Zbitost in zaslanjevanje tal; d. Organska snov v tleh; e. Biotska pestrost; f. Urbanizacija tal; g. Onesnaževanje tal.

Vpliv klimatskih sprememb na tla in kroženje ogljika med tlemi in atmosfero (Kjotski protokol, UNFCCC Konvencija, Konvencija o derzertifikaciji,


92

Konvencija o biodiverziteti…);

15. Temeljna literatura Pri nosilcu predmeta; priloga 1


dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje Splošni pojmi

16.2 Uporaba Razumevanje dela v praksi

16.3 Refleksija Lastna kreativnost

16.4 Prenosljive spretnosti – niso

vezane le na en predmet Povezovanje vsebine učnega predmeta z

drugimi področji znanja


učenja

Predavanja

Terenske vaje

Raziskovalna naloga-seminar in zagovor


delo oziroma za


obveznosti

Kolokvij – 2x

Seminar – 1x, Izpit


ocenjevalna lestvica Ocene opravil od 6-10 (pozitivno)


kakovosti Študentska anketa, samoevalvacija


načrta Dr. Primož Simončič, univ. dipl. inž. les..

Priloga 1: VIRI (Gozdarstvo in lovstvo):

Anonymus 2007. Strategija varovanja tal v Sloveniji : zbornik referatov Konference ob svetovnem dnevu tal 5.

decembra 2007 / [organizator Pedološko društvo Slovenije, soorganizator Ministrstvo za okolje in prostor ;

urednik Matej Knapič]. - Ljubljana : Pedološko društvo Slovenije, 2007, ISBN 978-961-92281-0-4

Anonymus, 2008. Problematika gospodarjenja z urbanim in odprtim prostorom v Sloveniji v luči podražitev

naravnih surovin in hrane v svetu ter predvidenega organiziranja regij. 4. Skupna seja parlamentarne skupine

Globe Slovenija in Sveta za varstvo okolja, 18. Marec 2008 Ljubljana; http://www.svo- rs.si

/web/portal.nsf/dokumentiweb/4E8CCB61C6B6260CC125741D003A076A? OpenDocument

Lah A., Drovenik M., Habič P., Likar, M., Lobnik, F., Maček, J., Martinčič, V. Mlinšek, D., Premik, M., Prosen,

A., Stegnar, P., Tarman, K.. Leksikon Okolje in človek. Ljubljana: Kmečki glas, 1995. 359 str. ISBN 961-203-

061-8.

Lisec, A., Lobnik, F.. Trg in tržna vrednost kmetijskih zemljišč v Sloveniji. V: Nared, J. (ur.), Perko, D. (ur.),

Ravbar, M. (ur.), Horvat, A. (ur.), Hren, M.(ur.), Juvančič, L. (ur.), Piry, Ivo (ur.), Rončević, B. (ur.). Veliki

razvojni projekti in skladni regionalni razvoj, (Regionalni razvoj, 1). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU,

2007, str. 295-303, zvd.

Lobnik, F. Uvodnik. V: Premrzl, V.. Mesta in urbanizacija, (Zbirka Usklajeno in sonaravno, št. 3). Ljubljana: Svet

za varstvo okolja Republike Slovenije, 1999, str. 5.

Lobnik, F. Energija - za življenje in gospodarstvo. V: Novak, P., Medved, S.. Energija in okolje : izbira virov in

tehnologij za manjše obremenjevanje okolja : energija - gibalo razvoja, vplivi energetskih pretvorb na okolje,


93

proizvodnja in varčna raba elektrike, promet in okolje, energetska prihodnost, (Zbirka Usklajeno in sonaravno,

št. 5). Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike Slovenije, 2000, str. 5-7.

Prus, T., Rupreht, J., Lobnik, F.. Tla na območju slovenskih Alp. V: Anko, B., Lah, A.. Slovenski alpski svet in

alpska konvencija, (Zbirka Usklajeno in sonaravno, 2003, št. 10). Ljubljana: Svet za varstvo okolja Republike

Slovenije, 2003, str. 34-39.

Prus, T., Lobnik, F.. Pomen vrednotenja tal za skladen regionalni razvoj. V: Nared, J. (ur.), Perko, D. (ur.), Ravabar,

M. (ur.), Horvat, A. (ur.), Hren, M. (ur.), Juvančič, L. (ur.), Piry, I. (ur.), Rončević, B. (ur.). Veliki razvojni

projekti in skladni regionalni razvoj, (Regionalni razvoj, 1). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2007, str.

283-293, ilustr., zvd.

Stritar, A. 1990: Krajina, krajinski sistemi. Raba in varstvo tal v Sloveniji. Partizanska knjiga, 176 s.

Urbančič, M., Ferlin, F., Kutnar, L.. Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem

Krasu = Investigation of diversity and productivity of forest sites in the Sežana-Komen Karst region. Zb. gozd.

lesar., 1999, št. 58, str. 5-45, ilustr.

Urbančič, M., Simončič, P., Prus, T., Kutnar, L.. Atlas gozdnih tal Slovenije. Ljubljana: Zveza gozdarskih društev

Slovenije: Gozdarski vestnik:Gozdarski inštitut Slovenije, 2005. 100 str., ilustr. ISBN 961-6142-13-5.

Urbančič, M., Kobal, M., Zupan, M., Šporar, M., Eler, K., Simončič, P.. Organska snov v gozdnih tleh = Organic

matter in forest soils. V: KNAPIČ, Matej (ur.). Strategija varovanja tal v Sloveniji : zbornik referatov

Konference ob svetovnem dnevu tal 5. decembra 2007. Ljubljana: Pedološko društvo Slovenije, 2007, str. 217-

230.

Vrščaj, B., Prus, T., Lobnik, F.. Soil information and soil data use in Slovenia. V: Jones, R. J. A. (ur.),

Houškova, B. (ur.), Bullock, P. (ur.), Montanarella, L. (ur.). Soil resources of Europe, (European Soil

Bureau

Vrščaj, B., Prus, T., Lobnik, F.. Soil information and soil data use in Slovenia. V: Jones, R. J. A. (ur.),

Houškova, B. (ur.), Bullock, P. (ur.), Montanarella, L. (ur.).. Jones, R. J. A. (ur.), Houškova, B. (ur.), Bullock,

P. (ur.), Montanarella, L. (ur.). Soil resources of Europe, (European Soil Bureau Research Report, No. 9, EUR

20559 EN). 2nd ed. Luxembourg: Office for Offical Publications of the European Communities, 2005, str. 331-

344, ilustr.


94

5.6 Varstvo pred sevanji in hrupom

Naslov enote: Varstvo pred sevanji in hrupom Število kreditnih točk:

Študijski program: Varstvo okolja Stopnja: prva

Vrsta predmeta: Letnik: XXX Semester: Jezik: slovenski

Organizirano študijsko delo: P: 20 ur V: 20 ur Skupaj: 40 ur

Posebnosti Praktične vaje potekajo na terenu ter v laboratoriju

Cilji/kompetence

Cilji: Spoznati teoretične in praktične osnove problematike sevanj (ionizirnih in neionizirnih)

in hrupa s poudarkom na možnih vplivih na okolje in zdravje. Pridobiti znanje za samostojno

reševanje konkretnih problemov v povezavi z okoljskim monitoringom, analizo

obremenjevanja okolja ter ukrepov varstva pred sevanji in hrupom.

Učna enota prispeva predvsem k razvoju naslednjih splošnih in specifičnih kompetenc:

sposobnost razumevanja in uporabe sodobnih teorij s področja tehniških, tehnoloških in naravoslovnih ved

sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanja predvsem s področij novih tehnologij, elektrotehnike, medicine, ekologije, biologije ter eko-psihologije in eko-sociologije.

sposobnost reševanja konkretnih delovnih problemov na področju ekologije z uporabo standardnih strokovnih metod in postopkov

razvoj strokovnih veščin in spretnosti na področju varstva okolja

poznavanje in razumevanje institucionalnih okvirov dela (zakonodaje)

usposobljenost za komuniciranje z interesnimi skupinami (javnostjo, proizvajalci tehnološke opreme, konkurenco, strokovnjaki z različnih področij, politiki, itd.)

sposobnost evidentiranja problema in njegove analize ter predvidevanja operativnih rešitev v tehnološkem smislu ali v procesu organizacije in vodenja

sposobnost obvladanja standardnih merilnih postopkov, računskih algoritmov, razvojnih metod, postopkov in procesov

sposobnost uporabe pridobljenega teoretičnega znanja v praksi

sposobnost obvladovanja razvoja in napredka

razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti v domačem in mednarodnem poslovnem okolju

razumevanje raznolikosti in globalnega ter socialnega vpliva tehnologij na okolje

14.Opis vsebine

Z izjemno hitrim razvojem novih tehnologij se človekovo naravno, delovno in bivalno okolje

temeljito spreminjajo. Izpostavljenost umetnim virom sevanj in hrupa se nenehno povečuje

skupaj s povečano potrebo po porabi električne energije, globalnih komunikacijah, razvijajočimi


95

se novimi tehnologijami, prometom, ter spremembami socialnega vedenja ljudi. Sevanja in hrup

so prodrla na vsa področja človekovega življenja, saj stroje, naprave in dejavnosti, ki so lahko

vir le teh, najdemo v industriji, telekomunikacijah, prometu, znanosti ter medicini in seveda tudi

v slehernem gospodinjstvu.

Zaradi razširjenosti tveganja, saj smo potencialno ogroženi prav vsi, so elektromagnetna

sevanja postala pomemben družbeni dejavnik, ki ga upoštevajo in se nanj v obliki

organiziranega varstva pred sevanji odzivajo tudi pristojne vladne in mednarodne institucije po

vsem svetu. Poleg tega je strokovno podprt nadzor nad relevantnimi vplivi teh tehnologij na

okolje in zdravje vse bolj pomemben, saj je glavni cilj spremljati prihajajoče tehnologije od

njihovega nastanka in še pred njihovim vstopom na trg dati odgovor o njihovih možnih vplivih na

človeka in okolje.

Hrup, ki je v bistvu zvok v slišnem delu spektra, je vsak nezaželen ali škodljiv zunanji zvok, ki ga povzročajo človekove aktivnosti v okolju, vključno s hrupom, ki ga oddajajo prevozna sredstva v cestnem, železniškem in letalskem prometu ter naprave na območjih z industrijsko dejavnostjo, kot so na primer naprave, za katere je potrebno pridobiti okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo emisije naprav, ki lahko povzročajo onesnaženje večjega obsega.

Ta predmet obravnava osnove sevanj (ionizirnih in neionizirnih) ter hrupa. Slušatelju poda

celovit pregled problematike sevanj in hrupa v povezavi z možnimi vplivi na človeka in okolje.

Študenta seznani z osnovnimi vidiki umeščanja naprav in sistemov, ki so vir sevanj in hrupa, v

okolje.

Predmet tudi obravnava merilno procesne sisteme, ki se uporabljajo za merjenje pojavov ter

sisteme in orodja za analizo obremenitev okolja z viri sevanj in hrupa ter načrtovanje novih

tehnologij in sistemov. Identificira tehnologije, ki so povezane s problematiko sevanj in hrupa ter

poda pregled nad relevantnimi mednarodnimi standardi in predpisi. Poleg tega poda celovit

pregled tehnik in načinov za zmanjševanje vplivov tehnologij, ki so vir sevanj in hrupa.

1. Teoretične osnove. Zvok kot mehansko valovanje. Akustični pojavi (Ultrazvok, infrazvok,

Hrup). Elektromagnetni spekter. Neionizirna in ionizirna sevanja (statična polja,

nizkofrekvenčna valovanja, radijski valovi, mikrovalovi, vidna in infrardeča svetloba,

ultravijolična svetloba do 100 nm, ionizirna sevanja-rentgenski in gama žarki) ter fizikalne

osnove njihovih interakcij z živo snovjo, termični in netermični učinki. Prevodnik, dielektrik ter

biološka snov v polju, dielektrične lastnost snovi, bližnje in daljno polje, valovanje in razširjanje,

longitudinalno, transverzalno valovanje, izračun električnega in magnetnega polja. Porazdelitev

električnega polja v telesu, gostota toka, SAR. Hipoteza organizma v okolju in sinergizmi z

ostalimi bremenitvami okolja.

2. Viri sevanj in hrupa: Predstavitev najbolj značilnih umetnih in naravnih virov sevanj in hrupa tako doma kot v okolju in na delovnem mestu. Vsi viri so predstavljeni z referenčnimi vrednostmi obremenjevanja za okolje in človeka. Viri sevanj: Naprave in postroji v generaciji, prenosu in distribuciji električne energije, naprave v znanosti, industriji, medicini ter telekomunikacijah, (mikrovalovno ogrevanje na daljavo,


96

mobilna telefonija (4G), wi-max, wlan, optični prenos, ultra-wide band, laserji, ultrazvožne in infrazvočne naprave, naprave za odkrivanje, senzorji... Viri hrupa: naprava, obrat, cesta, letališče, vozilo, … 3. Meritve in dozimetrija. Meritve sevanj in hrupa obremenitev v širokem frekvenčnem

območju. Ključne metode in postopki, ki so pomembni za izvajanje prvih meritev in

obratovalnega monitoringa.

V okviru meritev sevanj v okolju se izvaja: prve meritve in obratovalni monitoring električnega in

magnetnega polja s selektivnimi in širokopasovnimi merilnimi instrumenti Tipični instrumenti

frekvenčnega prostora in najpomembnejše meritve z njimi (spektralni analizator, širokopsavni

merilniki, osebni dozimetri, …). Modeliranje osnovni veličin v bioloških strukturah (gostota toka,

stopnja specifične absorpcije, energija, doza,…). Uporaba najsodobnejših numeričnih metod ter

digitalnih modelov človeka. Uporaba orodij za računanje sevalnih obremenitev posameznih

naprav v fazi konstrukcije ter pred umestitvijo v prostor.

V okviru meritev hrupa v okolju se izvaja: prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring za vse vire

hrupa (cestni in železniški promet, industrija, obrt, dejavnosti, gradbišča, ...) v skladu z

zahtevami veljavne zakonodaje, tehnološke meritve hrupa, preverjanje protihrupnih ukrepov,

meritve celotne obremenjenosti okolja s hrupom, meritve zvočne izolativnosti oken, meritve

hrupa v bivalnih in drugih varovanih prostorih, merjenje ravni hrupa za izračun konične in

ekvivalentne ravni hrupa;merjenje ravni hrupa z dinamično nastavitvijo merila na »I« (impulz) za

izračun popravka zaradi izrazitih impulzov v hrupu; merjenje ravni hrupa v terčnih pasovih

slišnega frekvenčnega spektra.

4. Vplivi na človeka in okolje: Podrobnejši pregled učinkov elektromagnetnih sevanj (statična

električna in magnetna polja, izmenična elektromagnetna sevanja, optična sevanja, ionizirna

sevanja. Električne lastnosti celic in tkiv, človek v električnem in magnetnem polju.

Specifične dielektrične lastnosti tkiv, ki služijo kot podlaga za iskanje, razumevanje in

modeliranje možnih mehanizmov interakcij na nivoju celice in celega organizma. Poglavja iz

eksperimentalne ter teoretične dozimetrije, ki so podkrepljena z najsodobnejšimi orodji za

ocenjevanje sevalnih obremenitev v bioloških strukturah. Vplivi na hormonske, genetske,

imunske in druge sisteme ter procese v organizmih. Pregled laboratorijskih in epidemioloških

raziskav. Raziskave in vitro. Raziskave na rastlinah in živalih, epidemiološke študije. Stanje

raziskav v svetu, vzroki nasprotujočih si ocen tveganja. Analiza tveganja zaradi prisotnosti

elektromagnetnih polj, kontrola eksperimentalnih pogojev, ponovljivost eksperimentalnih polj.

Hrup je za tri četrtine ljudi že največja obremenitev okolja, kajti stalni šumi ne ogrožajo le našega sluha, temveč motijo tudi koncentracijo in spanec. Poleg tega z vsakim decibelom pripomorejo (veliko bolj, kot so še do nedavnega domnevali) k zvišanju krvnega pritiska in motnjam srčnega obtoka. Doživljanje hrupa je subjektivne narave in ljudje se nanj različno odzivamo. Hrup, ki nekaterim povzroča motnjo, lahko drugi komaj zaznamo ali občutimo. Na ljudi pa lahko vpliva že zgolj zaradi tega, da povzroči v nas vznemirjenost samo zato, ker je »slišen«. A ne glede na subjektivno doživljanje hrupa je tedaj, ko ravni hrupa naraščajo, motena naša komunikacija, lahko je moten naš spanec in v ekstremnih razmerah resnično vpliva na fizično ugodje ljudi. Breme bolezni, ki jih povzroča okoljski hrup, še ni bilo količinsko opredeljeno. Svetovna

zdravstvena organizacija trenutno razvija študijo, v kateri so obravnavane posledice hrupa za

zdravje. Poleg tega so učinki hrupa okrepljeni, kadar sovpadejo z drugimi okoljskimi

povzročitelji obremenitev, kot so onesnaževanje zraka in kemikalije. To lahko še zlasti velja na

mestnih območjih, na katerih obstaja večina teh povzročiteljev obremenitev. Hrup vpliva tudi na

http://www.euro.who.int/Noise/activities/20021203_3

http://www.euro.who.int/Noise/activities/20021203_3


97

prostoživeče živalske in rastlinske vrste.

5. Standardi, zakonodaja in tehnični predpisi. Pregled zahtev standardov/zakonodaje glede

umeščanja tehnologij v prostor, ki so vir sevanj ali hrupa (okoljevarstveno dovoljenje, strokovne

ocene, presoja vplivov na okolje,…).

Pregled relevantnih mednarodnih tehničnih in tehnoloških standardov s področja tehnologij in

procesov, za katere je potrebno izvesti oceno tveganj, meritev in izračunov obremenitev s

sevanji ali hrupom. Izhodišča, trenutno stanje, ocena zdravstvenega tveganja, preventivni vidiki

in strategija razvoja.

Območja varstva pred sevanji/hrupom predstavljajo pravno podlago za vrednotenje kazalcev

sevanj/hrupa, podlago za določanje pogojev pri umeščanju dejavnosti v prostor in eno izmed

pravnih podlag za pripravo programov varstva okolja za področje sevanj/hrupa in izvajaje

sanacijskih ukrepov na preobremenjenih območjih.

Zakonske podlage definirajo kazalce hrupa, merila za določanje območij varstva pred hrupom,

določala mejne vrednosti kazalcev hrupa za posamezna območja varstva pred hrupom in način

določanja in spremljanja obremenitve s hrupom ter način in obseg izvajanja ukrepov za

zmanjšanje prekomernega hrupa.

6.Ukrepi varstva pred sevanji in hrupom.

Možnosti zmanjšanja jakosti sevanja in hrupa z novimi tehnologijami. Pregled tehničnih,

administrativnih in organizacijskih ukrepov. Poznanje novih politik za načrtovanje novih

tehnologij in procesov, ki zmanjšujejo vplive na okolje in zdravje. Določanje učinkovitosti

slabljenja različnih materialov. Načelo preventive ter previdnostno načelo. Zvočno-izolacijski

materiali. Protihrupne ovire.

Temeljna literatura

Durney CH, Christensen DA: Basic Introduction to Bioelectromagnetics, CRC Press, 1999.

Kuster N., Balzano Q and Lin JC: Mobile communication Safety, Champman & Hall Press, 1997

Gajšek P, Miklavčič D. Vpliv neionizirnih elektromagnetnih sevanj na biološke sisteme, Založba FE in FRI, 1999.

Adair RK. Biophysical limits on athermal effects of RF and microwave radiation. Bioelectromagnetics 24: 39-48, 2003.

Gajšek P (ur.). Abstract book of the International conference on electromagnetic fields: The role of Dosimetry in high quality risk assessment, Ljubljana, 2006.

Gspan P. Hrup in okolje. Univerza v Ljubljani, Višja tehniška varnostna šola. Ljubljana, 1995.

Bonner P, Kemp R, Kheifets L, Portier C, Repacholi M, Sahl J, van Deventer E, Vogel E (ur.). Establishing a dialogue on risks from electromagnetic fields. Radiation and Environmental Health, Department of Protection of the Human Environment, World Health Organization, Geneva, Švica, 2002.


98

Predvideni študijski dosežki

Študent/študentka:

pozna in razume osnovne zakone elektromagnetnih sevanj in akustičnih valovanj, ter vpliv novih tehnologij na človeka in okolje

pozna osnovne mehanizme interakcij sevanj in hrupa z biološkimi sistemi,

dobi pregled nad relevantnimi mednarodnimi standardi in domačimi predpisi za varovanje okolja pred sevanji in hrupom, posege v okolje z različnimi napravami, ki so vir sevanj in hrupa.

Pridobi osnovna znanja glede ukrepov varovanja zdravja ter varstva okolja pred negativnimi vplivi sevanj in hrupa (tehnični in administrativni ukrepi, nadzor, zagotavljanje varnosti...).

se seznani s praktičnimi meritvami in preprostimi izračuni obremenitev okolja in človeka zaradi različnih virov sevanj in hrupa, ki jih lahko najdemo tako doma kot v okolju, ter opravi primerjavo z dopustnimi mejnimi vrednostmi glede na relevantno domačo zakonodajo in mednarodne standarde.

Sposoben/-na izdelati ocene tveganja zaradi izpostavljenosti določenim virom sevanja in hrupa ter presojo vplivov na okolje zaradi umeščanja različnih virov v prostor.

pri predmetu bo razvil/-a naslednje spretnosti: načrtovanje tehnologij in sistemov v smislu upoštevanja določil zakonodaje in mednarodnih standardov glede varovanja zdravja in varstva okolja; uporaba sodobne metrološko verificirane merilne in programske opreme pri načrtovanju in analizi obremenitev okolja ter v bioloških strukturah, določitev virov sevanj/hrupa v okolju in določiti njihovo jakost, prepoznavanje hrupa kot »onesnaževalca« okolja, potrebe po varstvu in zaščiti pred hrupom, obvladovanje merilne in zaščitne tehnike in tehnologije.

Metode poučevanja in učenja:

predavanja z aktivno udeležbo študentov (razlaga, diskusija, vprašanja, reševanje nalog) ob pomoči sodobnih pedagoških pripomočkov,

seminarske naloge, ki spodbujajo samostojno delo kandidata ter timsko delo

ekskurzije v raziskovalna središča

avditorne vaje za poglabljanje teoretičnih osnov,

individualne in skupinske konzultacije,

laboratorijske vaje, ki potekajo v ustrezno opremljenem laboratoriju ter računalniški učilnici, za samostojno analizo možnih vplivov različnih naprav in sistemov na okolje ter izdelavo dokumentacije.

Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti:

vpis v XX letnik študija,

pred izpitom mora študent(ka) uspešno opraviti praktične vaje.


99

Načini ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

končna ocena je povprečje rezultata pisnega in ustnega zagovora, pogoj za opravljanje pisnega izpita so pozitivno ocenjene laboratorijske vaje.

Ocenjevalna lestvica: ECTS.

Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija ob zaključku predavanj in vaj, študentska anketa.

Sestavljalec učnega načrta:

Doc. dr. Peter Gajšek, univ. dipl. inž.


100

6.1 Industrijski procesi in okoljske tehnologije


modula Industrijski procesi in okoljske tehnologije

2. Koda enote

IPOT 3. Število ECTS

kreditov

4. Kontaktne

ure Skupaj 50 P 50 V - S - Ostale oblike -


program 6. Letnik III.

7. Semester VI.

8. Študijski


9. Študijska smer -

10. Steber

programa Obvezni-skupni

11. Jezik slovenski

12.

Posebnosti -



Cilj predmeta je podati študentom znanje s področja večjih

industrijskih procesov ter stranskih produktih, ki tekom

samega procesa onesnažujejo okolje. Tako je namen

predmeta, seznaniti študente z oceno življenjskega cikla

določenega industrijskega procesa v posameznih fazah pri

katerih prihaja do razlčnih vplivov na okolje. Študentje naj bi

razumeli tudi namen ocene življenjskega cikla produkta

skozi celoten industrijski proces s katero lahko nadljno

določijo njegovo vrednost vpliva na okolje. Preko okoljskih

tehnologij se poda tehnično znanje različnih procesov, ki

pripomorejo k zmanjševanju porabe naravnih surovin,

energije ter ravnanje z odpadki, odpadnimi vodami in

nevarnimi snovmi, ki nastajajo kot stranski produkti.

Obenem je cilj predmeta tudi poznavanje optimizacijskih

metod, ki naj bi se izvajale pri vsakem industrijskem

procesu.

14. Opis vsebine

- Pregled večjih industrijski procesov

(splošni procesi, fizikalno preoblikovanje, ulivanje,

prečiščevanje / rafiniranje, elektroliza, železo in jeklo,

naftne in organske spojine, ostalo)

- Življenski cikel produkta v industrijskem procesu


101

(surovina, dovodna / odvodna energija, predelava,

proces, produkt)

- Stranski produkti različnih industrijskih procesov

(industrijski procesi in proizvodnja določenega produkta

- emisije, odpadki, odpadna voda, nevarne snovi...)

- Sistemske meje v industrijskih procesih

(Industrijska ekologija - sistemski pristop, pretok snovi v

sistemskih mejah, pretok snovi v industriji, ocena

življenskega cikla v toplarni / sistemske meje)

- Upravljanje z naravnimi viri in pretok snovi

(Sistemske meje v industrijskih procesih, tok snovi v

sistemskih mejah, tok snovi v industriji, ocena

življenskega cikla v toplarni - sistemske meje)

- Okoljske tehnologije pri industrijskih procesih

(fizikalno, biološko in kemično čiščenje odpadne vode,

recikliranje odpadnih snovi, zmanjšanje porabe

energije, kontrola /zmanjševanje emisij )

- Optimizacijske metode pri industrijkih procesih

(konvencionalen / optimiziran postopek, izboljšanje

procesa, meja ravnovesja, dovod in odvod pretokov na

procesni stopnji, dovod in odvod energije)

- Študijski primeri

(zmanjševanje energijskih virov, ponovna uporaba

snovi odstranjevanje posameznih odpadkov – metode:

filtracija, adsorpcija, oksidacije,...)


- Skripta predavanj - Izbrana poglavja knjig:

o Thomas Charles, Process Technology Safety, Health and Environment, 2nd edition, 2006, izdano pri Delmar

o Subhas Sikdar, Mahmoud El-Halwagi, S.K. Sikdar, Process Design Tools for the Environment, 2001, izdano pri Taylor & Francis Inc

http://www.amazon.co.uk/exec/obidos/search-handle-url?%5Fencoding=UTF8&search-type=ss&index=books-uk&field-author=Subhas%20Sikdar

http://www.amazon.co.uk/exec/obidos/search-handle-url?%5Fencoding=UTF8&search-type=ss&index=books-uk&field-author=Mahmoud%20El-Halwagi

http://www.amazon.co.uk/exec/obidos/search-handle-url?%5Fencoding=UTF8&search-type=ss&index=books-uk&field-author=S.K.%20Sikdar


102


dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje

- Pridobljeno znanje različnih industrijskih procesov in njihovih vplivov na okolje

- Poznavanje vrste onesnaževanja industrijskih procesov kot tudi vrste onesnaževal iz posameznih industrijskih procesov

- Znanje različnih optimizacijskih metod pri industrijskih procesih

o Poznavanje in razmevanje okoljskih tehnologij na strokovni ravni

16.2 Uporaba

- Znanja optimizacijskih metod pri industrijskih procesih

- Faze in ocena življenskega cikla produkta

16.3 Refleksija

- Zmožnost aplikacije teoretičnega znanja pri iskanju sistemskih rešitev za zmanjševanja vplivov na okolje skozi industrijske procese

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

- Uporaba znanja različnih okoljskih tehnologij na drugih okoljevarstvenih področjih

- Reševanje konkretnih analitičnih problemov

o Zmožnost kritične ocene in konkretne rešitve za dani problem na področju varstva okolja


učenja Predavanja, individualna naloga


delo oziroma za


obveznosti

Opravljena individualna naloga tekom semestra za pristop k

končnemu izpitu



Individualna naloga (20%) in pisni izpit (80%) se seštejeta v

končno oceno in sicer od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5

(negativno)


kakovosti -


načrta mag. Tanja Trpin


103

6.2 Osnove biotehnologije


modula Osnove biotehnologije

2. Koda enote OB 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne ure

Skupa

j

40

P

30

V

10

S

Ostale

oblike


program

6.

Letnik

1 7. Semester 2


9. Študijska

smer

Varstvo

okolja

10. Steber programa Obvezni - stroka 11. Jezik SLO/ANG

12.

Posebnosti


kompetence

Predmet Osnove biotehnologije obsega sklop osnovnih strokovnih

znanj o multidisciplinarnem področju biotehnologije potrebnih za

kompetentno razumevanje in obvladovanje osnovne problematike na

področju biotehnologije in okolja.

14. Opis vsebine

Vsebina predmeta obravnava zgodovino biotehnologije, definicije,

previdnostni princip in njeno multidisciplinarnost ter uporabnost

biotehnologij za okolje. Obravnava sodobne biotehnološke postopke in

tehnike ter integralno uporabo različnih znanosti, ki vključujejo uporabo

organizmov ali njihovih posameznih delov v bioloških procesih s

kritičnim vrednotenjem potencialnih možnosti in nevarnosti na področju

vključevanja te tehnologije na področju okolja.


Biotechnology (2004). Edited by Smith, J.E., Cambridge University

Press; 4th Edition;

Basic Biotechnology (2006). Edited by Ratledge, C. And Kristiansen, B.,

Cambridge University Press, 3rd

Edition;

Evans, G.M., Furlong, J.C.(2003). Environmental Biotechnology.

Theory and Application. Willey;

Biotehnologija osnovna znanja (1996). Urednik Raspor, P. BIA,

Ljubljana;

Biotehnologija (1992). Urednik Raspor, P. BIA, Ljubljana;


104


16.1 Znanje in

razumevanje

Slušatelj bo razumel pomembnost

biotehnologije za človeka in okolje. Razvil

bo sposobnost razumevanja dilem

sprejemanja biotehnologije, kakor tudi

njenih etičnih in varnostnih vidikih.

Sposoben bo kritičnega vrednotenja

uporabe živih organizmov in njihovih delov

na vseh področjih vključevanja

biotehnologije na področju okolja in širše.

16.2 Uporaba

Razume praktično uporabo različnih

biotehnoloških aplikacij organizmov in

njihovih delov na področju okolja in širše,

jih povezuje s prakso ter utemeljuje in

izvaja njihovo evalvacijo

16.3 Refleksija

Ima osnovno znanje in razumevanje s

podočja biotehnologije, kar mu omogoča

hitro zaznavanje dilem, ki nastajajo v

praksi. Sposoben bo kritično ovrednotiti

skladnosti med teoretičnimi načeli in

praktičnim ravnanjem.



predmet

Pridobil in poglobil bo spretnosti uporabe

domače in tuje literature in drugih virov,

zbiranja in interpretiranja podatkov in jih

prenašati na sorodne tehnologije.


učenja Predavanja, seminarji, raziskovalni seminarji






a) pisni izpiti, seminarske naloge;

b) 80 % izpit, 20 % seminar študijskih dosežkov;



21. Sestavljavec učnega načrta Martin Batič


105

6.3 Sodelovanje javnosti


modula Sodelovanje javnosti, komuniciranje

2. Koda enote SJK 3. Število ECTS kreditov 5

4. Kontaktne

ure Skupaj 50 P 30 V 20 S Ostale oblike:


program

6.

Letnik

III. 7. Semester VI.


9. Študijska

smer


12.

Posebnosti

Izvedba predmeta po dogovoru vključuje obisk 2 organizacij z izkušnjami

na področju sodelovanja javnosti (na območju Ljubljane)


kompetence

Predstavitev pomena in oblik sodelovanja javnosti pri odločanju

(soodločanja) o okoljskih zadevah. Osvetlitev področja s sociološkega,

komunikološkega in pravnega zornega kota. Jasna opredelitev pojmov,

kot so dostop do informacij javnega značaja, obveščanje o okoljskih

zadevah, udeležba javnosti pri odločanju in dostop do pravnega varstva

v okoljskih zadevah. Utrjevanje pridobljenih teoretičnih znanj s primeri iz

slovenske in tuje prakse (javni in zasebni sektor).

Ob zaključku modula naj bi študentje razumeli razloge za naraščajoči

pomen vključevanja javnosti v okoljsko odločanje in bili sposobni

pripraviti strategijo vključevanja javnosti v odločanje o okoljskih

projektih, kar vključuje opredelitev ustreznih komunikacijskih

(participatornih) namenov in ciljev, izbor optimalnih soodločevalskih

tehnik, sestavo soodločevalskih timov ter opredelitev ustreznih načinov

obdelave informacij, pridobljenih v soodločevalskih postopkih, ter

oblikovanja in posredovanja povratnih informacij od nosilcev projekta k

različnim skupinam déležnikov.

14. Opis vsebine

1.Namen in pomen sodelovanja javnosti pri odločanju o okoljskih

zadevah

1.1 Sociološki vidiki

1.2 Komunikološki vidiki

1.3 Pravni vidiki

2. Zgodovina razvoja področja sodelovanja javnosti pri okoljskih

zadevah


106

3. Dostop do okoljskih informacij

4. Sodelovanje javnosti pri odločanju o okoljskih zadevah

4.1 Odločitve o dovoljenjih za konkretne posege v okolje

4.2 Sprejemanje načrtov, programov in politik v zvezi z okoljem

4.3 Priprava izvršilnih predpisov

5. Varstvo pravic na področju sodelovanja javnosti pri okoljskem

odločanju

6. Načrtovanje procesov sodelovanja javnosti pri odločanju o okoljskih

zadevah

7. Primeri iz prakse


1. Depoe P. Stephen in drugi (ur.): Communication and Public

Participation in Environmental Decision Making. State University of New

York Press, 2004.

2. Drapal, Darinka, Mojca Drevenšek in Andrej Drapal: Odnosi z

lokalnimi skupnostmi. GV Založba, PR Zbirka, 2004.

3. Keuc, Albin: Presoje vplivov na okolje: mehanizem udeležbe javnosti

v procesih okoljskega odločanja. Umanotera, Ljubljana, 2002.

4. Margolis, Howard: Dealing with risk: why the public and the experts

disagree on environmental issues. The University of Chicago Press,

Chicago, London, 1996.

5. Strokovna priporočila za implementacijo Konvencije dostopu do

informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega

varstva v okoljskih zadevah. Regionalni center za okolje za srednjo in

vzhodno Evropo, Ljubljana, 2002.

6. Špes, Metka (2008): Pomen okoljske ozaveščenosti in sodelovanja

javnosti za trajnostni razvoj. Dela 29, 2008, str. 49-62.

7. Zakon o varstvu okolja. Uradni list RS št. 31/04.

- dodatno: različna aktualna gradiva, študije in poročila na temo

sodelovanja javnosti pri okoljskem odločanju, ki so prosto dostopna na

svetovnem spletu (seznam pripravi nosilka predmeta na začetku

vsakega študijskega leta)

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in

razumevanje

Razumevanje strateškega pomena

vključevanja javnosti v okoljsko odločanje

za učinkovito uresničevanje projektov na

lokalni, regionalni ali nacionalni ravni.

Osvojitev temeljnih teoretičnih in

funkcionalnih znanj za načrtovanje

procesov vključevanja javnosti.


107

16.2 Uporaba

Sposobnost presoje pomembnosti in

usmeritev vključevalnih pričakovanj

oziroma zahtev javnosti pri načrtovanju ali

izvajanju konkretnih projektov, ki

predstavljajo posege v okolje oziroma

prostor.

16.3 Refleksija

Obvladovanje kritično konstruktivnega

pogleda na odnos do vključevanja javnosti

v okoljsko odločanje tako na strani

odločevalcev oziroma nosilcev projektov

kot na strani različnih skupin

déležnikov.



predmet

- umeščanje vsebine v širši kontekst

(sociološki, komunikološki in pravni)

- kritični pogled na različne vidike prednosti in

slabosti vključevanja javnosti v okoljsko

odločanje v praksi

- timsko delo – študije primerov in priprava

načrtov vključevanja javnosti

- samostojni študij predpisane literature in

analiza primerov dobre/slabe prakse

- proaktivnost: samostojno spremljanje

dogajanj na področju sodelovanja javnosti pri

okoljskem odločanju (doma in po svetu)

- priprava seminarskih nalog (v timih –

skupinah po 3-4 študenti)

- urjenje javnega nastopanja (ob predstavitvi

skupinskih seminarskih nalog)


učenja

- predavanja

- timsko delo (priprava seminarskih nalog)

- skupinske razprave (iskanje prednosti in slabosti: predvidoma

predvsem po izvedenih predstavitvah seminarskih nalog)

- obisk dveh organizacij (kratka predstavitev gostitelja in njegovih

izkušenj na področju sodelovanja javnosti pri okoljskem odločanju, nato

razprava s študenti)




- Vpis v letnik.

- Priprava in predstavitev seminarske naloge.



A. seminarska naloga (ocena pisnega dela in ocena predstavitve; nato

skupna ocena)

B. pisni izpit (po potrebi z ustnim zagovorom)

Ocena (velja za A in B): 1 do 5 (negativno), 6 – 10 (pozitivno)

Končna ocena je sestavljena iz povprečja obeh ocen, pogoj za

zadostno oceno (6) sta vsaj oceni 6 iz obeh delov.


108


- samoevalvacija,

- ocene študentov (anketa o zadovoljstvu z vsebino in načinom

izvajanja predmeta).

21. Sestavljalec učnega načrta mag. Mojca Drevenšek


109

6.4 Osnove upravno-procesnega prava


modula Osnovne upravno-procesnega prava

2. Koda enote OUPP 3. Število ECTS kreditov 4

4. Kontaktne ure

Skupaj

40

P

20

V

20

S

Ostale

oblike


program

6.

Letnik

3. 7. Semester V.


9. Študijska

smer


12.

Posebnosti



sistemov


kompetence



- Poznavanje in razumevanje uprave kot znanstvene discipline (razvoj metode raziskovanja, razmerje do drugih znanosti)

- Uvodni pojmi (zgodovinski in primerjalni pogled) - Razumevanje splošne strukture upravnih ved ter povezanosti z

ekonomijo, sociologijo, institucionalnimi sistemi ter z drugimi različnimi vedami

- Razumevanje upravnih institutov ter njihova fleksibilna uporaba pri reševanju praktičnih problemov

- Sposobnost za konkretno reševanje upravnih zadev - Sposobnost analize in predvidevanja reševanja upravnih zadev - Razumevanje splošnih pojmov materialnega in procesnega prava - Razumevanje temeljnih načel in upravnih institutov - Razumevanje procesnih situacij, ki nastajajo pri odločanju v upravnih

stvareh - Spoznavanje upravnega procesnega sistema na posameznih primerih - Razumevanje in pravilno razlaganje institutov v postopku uveljavljanja

pravic in nalaganja obveznosti pred organi uprave in drugimi organi, ki odločajo v upravnih stvareh

- Usposobljenost za delo v zahtevnih upravnih področjih odločanja v upravnih zadevah s področja upravnega prava

- Sposobnost vodenja upravnih zadev na najrazličnejših upravnih področjih v lokalni samoupravi, državni upravi in zastopanje interesov posameznikov, ki uveljavljajo svoje pravice in pravne interese

- Uporaba pridobljenega znanja v praksi - Interdisciplinarno povezovanje vsebin upravnega prava z ostalimi

področji - Sposobnost pridobivanja, selekcije in evalvacije novih pravnih

informacij in zmožnost ustrezne implementacije


110

- Razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti - Kooperativnost, usposobljenost za timsko delo - Zavezanost profesionalni etiki

14. Opis vsebine

Pojem uprave in upravljanja

- Razvoj upravne znanosti - Pojem vloge javne uprave v družbi - Pojem teritorializacije uprave - Osebe javnega prava - Javne službe - Javno zasebno partnerstvo - Javne stvari (javno dobro – opredelitev javnega dobra in naravno in

grajeno javno dobro) - Javno pooblastilo - Upravna pogodba - Javne finance - Upravljanje infrastrukture - Temeljne elementi upravnega prava - Temeljna načela kot minimalni procesni standardi - Viri upravnega prava - Upravne norme in upravni akti - Nadzor nad upravnim delovanjem - Formalni in neformalni nadzor - Nadzor nad zakonitostjo - Nadzor nad primernostjo dela - Strokovni nadzor - Položaj državljana (državljanstvo, osebna stanja, društva, politične

stranke) - Odškodninska odgovornost države - Pristojnost upravnih organov - Komuniciranje organov in strank - Roki in prekluzije - Vrnitev v prejšnje stanje - Stroški postopka - Postopek na prvi stopnji - Upravni akti - Redna pravna sredstva - Izredna pravna sredstva - Izvršba - Upravno sodno varstvo - Ustavno sodno varstvo - Upravno inštitucije


- Jerovšek e tal, Začasne odredbe, tretji del, GV Založba, Ljubljana 2001

- Jerovšek, Tone: Predpisi o upravnem sporu Uradni list RS, Ljubljana, 2001

- Androjna V.: Upravni postopek in upravni spor, Uradni list RS, Ljubljana, 1992

- Breznik J. in drugi: Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2002

- Bučar France, Upravljanje, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981 - Bugarič, Bojan, Reforma javne uprave v državah v tranzicij, III. Dnevi

javnega prava, Portorož, 1997 (zbornik) - Godec, Rupko, O funkcijah in o načelih državne uprave, Vestnik IJU

1-2/1979, Ljubljana, 1979 - Godec Rupko, Pirnat Rajko in drugi, Upravni zbornik, Inštitut za javno

upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana, 1993, str. 1-154 - Grad Franc, Lokalna demokracija, Uradni list RS, Ljubljana, 1998, str.

97-131 - Pirnat Rajko, Osebe javnega prava; Javna uprava, št. 4 (1995), str


111

477-492 - Peter, Guy in Pierre, John (2003); The nadbook of public

administration. SAGE, London - Brezovšek, Marjan (2000): Kako do zanesljive uprave? Teorija in

praksa 2/2000 - Brezovšek, Marjan in Haček, Miro (2003): Globalizacija in državna

uprava, FDV, Ljubljana - Brezovšek, Marjan in Haček, Miro (2004):Upravna kultura, FDV,

Ljubljana - Janez Čebulj: Upravno pravo. Ljubljana, Visoka upravna šola, 2000 - Tone Jerovšek ()e tal.): Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)

s komentarjem. Ljubljana, Nebra, 2004 - Bučar, F. (1981). Upravljanje. Ljubljana: Cankarjeva založba - Dujić, S. (2002). Položaj izvršilne funkcije oblasti v novi pravni

ureditvi. V: Zbornik referatov, VIII.dnevi javnega prava, Portorož, št. 3, str. 105-142

- Pirnat, Rajko: Upravna pogodba – ali je slovensko pravo potrebuje, Zbornik posveta VI. Dnevi javnega prava, Portorož 2000, Ljubljana: Inštitut za javno upravo, 2000, str. 95-110

- V obvezno študijsko literaturo spadajo tudi veljavni zakoni, ki urejajo obravnavana področja in sprejeti zakoni ali predlogi zakonov za drugo obravnavo, po dogovoru s predavateljem glede na stanje zakonodajnega postopka ob izvedbi predavanj



- Zgodovinski razvoj upravnega prava in temeljnih institutov pravnega prava

ter razmerje upravnega prava do drugih pravnih ved in drugih znanstvenih

disciplin

- Pozna in razume organizacijski in institucionalni sistem države

- Pozna in razume najbistvenejše institute upravnega prava ( področje

organizacije uprave, upravno pravnih razmerij in mehanizmov kontrole

uprave)

- Pridobljene znanje zna uporabiti v postopku pred upravnimi in upravno

sodnimi državnimi organi

- Zna povezovati gradiva iz drugih strokovnih disciplin z upravnim pravom

- Razume in pozna strokovne in praktične aplikacije institutov upravnega

prava

- Pozna in razume umeščenost področja upravnega prava v širše družbene,

kulturne in vrednotne kontekste


učenja



seminarske naloge . Študentje aktivno sodelujejo pri vajah kjer

obravnavajo posamezna področja upravnega postopka, izdelujejo

prispevke iz postopkovnih dejanj in jih predstavljajo.

Seminarji: študentje na vajah rezervirajo temo, na podlagi katere bodo

predstavili upravni postopek njegove sestavine in sklepne misli




Opravljeni vsi izpiti iz drugega letnika






112

30 %


21. Sestavljavec učnega načrta mag. Jožica Fabjan


113

6.5 Računalništvo in informatika


modula Računalništvo in informatika

2. Koda

enote

RI 3. Število ECTS

kreditov

5

4. Kontaktne

ure

Skupaj

50 P 25 V 25

S

Ostale oblike


program 6.

Letnik

7.

Semester

III.

8. Študijski


9. Študijska

smer

10. Steber

programa

11. Jezik slovenski

12.

Posebnosti


kompetence

- Opredelitev osnovnih pojmov in konceptov računalništva in

informatike,

- uporaba orodij za pisarniško poslovanje (urejevalnik besedil,

preglednice, podatkovne tabele in poizvedovanje, elektronska pošta),

- osnove informacijskih sistemov (namen, vloga, zasnova) v

organizaciji,

- osnove računalniških komunikacij (omrežja, orodja, storitve in servisi),

- informacijski viri s poudarkom na spletnih javnih podatkovnih bazah in

servisih EU in

- upravljanje z odločitvenim znanjem preko uporabe informacijskih

sistemov za podporo pri odločanju.

14. Opis vsebine

Študenti se spoznajo z osnovnimi pojmi in koncpeti računalništva in

informatike skozi pregled zgodovine in definicij ter raziskovanja

sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij. Spoznajo se z

osnovami strojne opreme, računalniških omrežij, operacijskih sistemov

in arhitektur, sistemi za upravljanje baz podatkov ter programskih

jezikov. Drugi vsebinski sklop je namenjen preučevanju ideje, vloge in

ravzoja informacijskega sistema v organizaciji. Tretji in četrti vsebinski

sklop sta namenjena preučevanju interneta (tehnične značilnosti

internetne infrastrukture, storitve in servisi interneta, povezljivost

omrežij, komunikacijska orodja, javne baze in servisi s poudarkom na

javnih podatkovnih bazah in servisih EU). V zadnjem vsebinskem

sklopu se študentje spoznajo z uporabo informacijsko komunikacijske

tehnologije za podporo pri odločanju ter upravljanjem z odločitvenim


114

znanjem.

Program predmeta zagotavlja vsebinske in konceptualne osnove za

praktično delo z računalnikom in njegovo uporabo na različnih

strokovnih področjih.


- M. Gradišar: Uvod v informatiko, EF, Ljubljana, 2003.

- R.M. Stair, G.W. Reynolds: Principles of Information Systems (sevent

edition), Thomson Learning, 2005.

- Barnes, S. (ed.), Knowledge Management Systems, Theory And

Practice (Thomson Learning, Oxford, 2002) ISBN 1-86152-616-4.

- Jereb, E., Bohanec, M., Rajkovič, V., DEXi – računalniški program za

večparametrsko odločanje (Moderna organizacija, Kranj, 2003) ISBN

961-232-149-3.

- G. E. Lasker, M. Kljajić, (eds.). Advances in support systems

research: simulation-based decision support in enterprises and regional

planning. Windsor (Ont.): International Institute for Advanced Studies in

Systems Research and Cybernetics, 2004.


16.1 Znanje in

razumevanje

- Poznavanje in razumevanje osnovnih pojmov in definicij s področja računalništva in informatike,

- osnovno poznavanje in razumevanje komponent, funkcij in lastnosti računalniših sistemov in omrežij,

- osnovno poznavanje sestave informacijskih sistemov v organizaciji,

- poznavanje in razumevanje osnov računalniške komunikacije, internetne infrastrukture ter storitev in servisov interneta,

- poznavanje javnih podatkovnih baz in podpornih servisov EU ter njihovo uporabo in

- poznavanje informacijskih sistemov za podporo pri odločanju in njihova uporaba.

16.2 Uporaba - Uporaba IKT za reševanje konkretnih

problemov s strokovnega področja.

16.3 Refleksija - Sposobnost kritičnega vrednotenja

informacijskih virov, informacij ter odločitev.



predmet

- Uporaba sodobnih informacijsko

komunikacijsih tehnologij v različnih

strokovnih okoljih.

- Sposobnost komunikacije s strokovnjaki s

področja računalništva in informatike.


učenja

Predavanja, laboratorijske vaje na osebnem računalniku, seminarska

naloga.


115




Pogoj za pristop k izpitu so opravljene vaje (obvezna 75% prisotnost).


ocenjevalna lestvica Pisni izpit (70%), seminarska naloga (30%).


21. Sestavljalec učnega načrta doc. dr. Mirjana Kljajić Borštnar


116

6.6 Praktično izobraževanje


modula PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE

2. Koda enote 3. Število ECTS kreditov 7

4. Kontaktne


5.

Stopnja

I. Visokošolski strokovni študijski program 6.

Letnik

III. 7. Semester VI.

8. Študijski

program Varstvo okolja 9. Študijska smer Varstvo okolja

10. Steber programa Obvezni 11. Jezik slovenski

12.

Posebnosti Predmet se izvaja v izbranih podjetjih, zavodih, ministrstvih,....


kompetence

Uporabiti pridobljena teoretična in strokovna znanja v pravem delovnem

okolju in jih hkrati dopolniti z znanjem iz delovnega okolja.

14. Opis vsebine

- spozna načine komuniciranja z različnimi javnostmi

- spozna delovne postopke v delovni organizaciji

- spozna poslovanje posameznih oddelkov in način vodenja

- spozna zakonske predpise, s katerimi se srečuje pri svojem delu in

posledice, ki sledijo iz neupoštevanja le - teh

- zna uporabljati različne baze podatkov in pozna sodobno tehnologijo,

pomen evidenc

- zna načrtovati, spremljati in analizirati delo

- sodeluje pri pripravi novih projektov na področju varstva okolja

- uporablja strokovno terminologijo iz varstva okolja, varstva narave,

urejanja prostora v slovenščini in tujem jeziku;

- seznani se z načini vključevanja lokalne skupnosti v projekte na

področju varstva okolja, posebej na zavarovanih območjih

- seznanijo se z odgovornim ravnanjem pri načrtovanju in izvajanju

dejavnosti v zavarovanih območjih in njihovi okolici

- sodeluje pri operativnih in drugih strokovnih nalogah, ki so sestavni

del tekočih opravil v gospodarski družbi/ustanovi

15. Temeljna literatura Interno študijsko gradivo za praktično izobraževanje na Visoki šoli za

storitve


117


16.1 Znanje in

razumevanje

Študent je sposoben povezati teoretična in

praktična znanja, ki jih je pridobil med

študijem v osnovo za reševanje problemov

na posameznih področjih. Pozna načine

reševanja

posameznega problema, obvlada

tehnologijo in

pozna organizacijo dela znotraj delovnega

okolja.

16.2 Uporaba

Osvojene spretnosti bo uporabljal pri

kasnejši zaposlitvi. Teoretično znanje,

pridobljeno v času študija, zna študent

povezati s

praktičnim.

16.3 Refleksija

Novosti iz svojega strokovnega področja

bo znal primerno presoditi in vpeljati v

prakso.



predmet

Osvojil bo veščine timskega dela, sposobnost

načrtovanja, spremljanja in analiziranja dela.

Usposobljen bo za pripravo rešitev

zastavljenega problema.

17. Metode poučevanja in učenja Praktično delo v podjetjih/ustanovah s katerimi so sklenjene pogodbe o

praktičnem izobraževanju.


oziroma za opravljanje študijskih

obveznosti

Vpis v letnik.

Pogoj za pristop k izpitu je zaključeno praktično izobraževanje in

seminarska naloga.



Ocena delodajaca na praktičnem izobraževanju (50%), ocena

seminarske naloge (25%), predstavitev seminarske naloge (25%).

Do 5 – negativno, 6-10 – pozitivno.

20. Metode evalvacije kakovosti Samoevalvacija, anketa študentov

21. Sestavljalec učnega načrta Jelka Ciuha


118

Izbirni predmet 1 – Okolje in zdravje

Naslov enote: Okolje in zdravje Število kreditnih točk: 3

Študijski program: Varstvo okolja Stopnja: prva

Vrsta predmeta: Letnik: XXX Semester: Jezik: slovenski

Organizirano študijsko delo: P: 20 ur V: 10 ur Skupaj: 30 ur

Posebnosti Praktične vaje potekajo na terenu ter v laboratoriju

13.Cilji/kompetence

Cilji: Glavni cilj tega predmeta je podati pregled tistih vplivnih dejavnikov iz okolja, ki so

povezani s povečanim tveganjem za naše zdravje. Poleg tega pa bomo obdelali tudi tiste

vplivne dejavnike tveganja iz okolja, katerih raziskave o vzročni povezavi še potekajo in se

zaradi določene znanstvene negotovosti zahteva upoštevanje načela previdnosti.

Vsebina se v glavnem naslanja na objavljene monografije Svetovne zdravstvene organizacije o

okoljskih zdravstvenih kriterijih (Environmental Health Criteria), na podlagi katerih so opravljene

formalne ocene zdravstvenega tveganja zaradi izpostavljenosti določeni snovi v povezavi z

okoljem. Poleg tega bodo v okviru tega predmeta predstavljene tudi informacije o zaznavanju

tveganja, komuniciranju in upravljanju tveganja v zvezi z vplivnimi dejavniki iz delovnega in

življenjskega okolja ter nasveti za preventivno ravnanje. Predstavljeno bo tudi načelo

previdnosti, ki vstopa kot ključen dejavnik pri upravljanju z okoljem, kjer govorimo o

zdravstvenem tveganju ob določeni znanstveni negotovosti.

Učna enota prispeva predvsem k razvoju naslednjih splošnih in specifičnih kompetenc:

sposobnost razumevanja vplivov iz okolja (snovi, emisij ter imisij snovi, delcev, kovin, kemikalij, sevanj, valovanj),

sposobnost interdisciplinarnega povezovanja znanja predvsem s področij ekologije, medicine, ekologije, bio-tehnologije ter eko-psihologije in eko-sociologije.

sposobnost reševanja konkretnih problemov na področju vpliv kemikalij, delcev, sevanj, hrupa, in sodobnih tehnologij iz okolja na zdravje ljudi

razvoj strokovnih veščin in spretnosti na področju okolja in zdravja ter uporaba standardnih strokovnih metod in postopkov za spremljanje in ocenjevanje tveganja

sposobnost evidentiranja problema in njegove analize ter predvidevanja operativnih rešitev v tehnološkem smislu ali v procesu organizacije in vodenja

sposobnost uporabe pridobljenega teoretičnega znanja v praksi

sposobnost obvladovanja razvoja in napredka

interdisciplinarni pristop k reševanju okoljske problematike ter razumevanje soodvisnosti znanstvenih disciplin s področja tehniških, tehnoloških in naravoslovnih ved)

14.Opis vsebine


119

Znano je, da okoli 20 % škodljivih vplivov na zdravje prihaja iz okolja, polovica težav pa izvira iz

naših navad in življenjskega standarda. Temeljno izhodišče in rdeča nit interdisciplinarnega

predmeta Okolje in zdravje je skrb za kakovost življenja, ki je soodvisna od okolja, bivalnega in

delovnega. Zdravstvena, okoljska in gospodarska politika morajo biti usklajene in uravnotežene.

Dejavniki tveganja za zdravje, ki so posledica vplivnih dejavnikov iz našega bivalnega in

delovnega okolja, so številni in še naraščajo. S sinergijskimi povezavami bodo morda za vselej

zaznamovali naše zdravje. Okoljska preventiva je hkrati tudi zdravstvena, sonaravno

gospodarjenje pa je sploh temeljna podlaga kakovostnega življenja in celotnega okolja .

Moderna tehnologija vsako leto oskrbi tržišče s tisoči novih tržnih izdelkov, katerih direktni ali

indirektni vplivi zaznamujejo okolje in posledično tudi naše zdravje. Vsi ti vplivni dejavniki pa

povzročajo globalne spremembe, ki indirektno vplivajo na okolje in zdravje (ozonska luknja,

klimatske spremembe, …)

Nekatere snovi so mutagene ter povzročajo spremembe v organizmih in dedno prenosljive

bolezni, druge pa lahko povzročijo rakave bolezni in jih imenujemo kancerogene. Poleg tega pa

določeni onesnaževalci okolja (npr. pesticidi, DDT, dioksini in PCB) zaradi akumuliranja trajno

obremenjujejo okolje in njihovih dolgoročnih posledic za naše zdravje ne poznamo. Kemikalije

oziroma izdelki imajo uporabne lastnosti in učinke, vendar lahko tudi ogrožajo naravo in

človekovo okolje ter škodijo človeku.

V nadaljevanju je predmet predstavljen po posameznih sklopih:

1. Okoljski dejavniki tveganja.

Pregled najbolj perečih vplivnih dejavnikov iz okolja, ki so povezani z določenimi vplivi na naše

zdravje. Predstavitev ter osnovni oris problematike:

Rakotvotne snovi

Kovine

Škodljive snovi v vodi, tleh, hrani in gospodinjstvih

Ozon

Ionizirno in neionizirno sevanje

Ultravijolična svetloba (sonce)

Onesnaženost zraka (atmosferska, v notranjih prostorih)

Hrup, ultrazvok, infrazvok

Klimatske spremembe in zdravje

Delovno okolje in zdravje


120

2. Metodologije za ocenjevanje tveganja za zdravje.

Številne znanstvene raziskave govorijo o različnih vplivnih dejavnikov iz okolje, ki negativno

vplivajo na naše zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija temeljni poudarek namenja

ugotavljanju, ali ti dejavniki kakorkoli škodljivo vplivajo na zdravje. Jasno ločujemo med

koncepti interakcij, biološkimi učinki in zdravstvenim tveganjem v skladu s kriteriji, ki jih pri

ocenah tveganja uporabljajo mednarodni strokovni organi (EHC 2000). Biološki učinki se

pojavijo, kadar zaradi vzajemnega delovanja dejavnika iz okolja nastanejo fiziološki odzivi, ki

jih ljudje lahko zaznajo ali pa tudi ne. Odločitev, ali imajo biološke oziroma fiziološke

spremembe posledice za zdravje, je delno odvisna od tega, ali so reverzibilne, ali so znotraj

območja, v katerem ima telo učinkovite kompenzacijske mehanizme, ali pa se ob upoštevanju

različnih odzivov posameznikov zdi verjetno, da bodo povzročile neugodne zdravstvene

spremembe.

Podrobneje bo predstavljen splošni pristop k epidemiologiji okolja (epidemiološka merila,

deskriptivna in analitična epidemiologija, osnovni biostatistični faktorji: variacija in vplivi (bias),

pregled in razumevanje epidemiološke literature), metodologije za klasifikacijo potencialnih

kancerogenih snovi/ vplivnih dejavnikov iz okolja na podlagi objavljenih znanstvenih dokazov

glede na kancerogenost – Mednarodna agencija za raziskovanje raka – Lyon (študije primerov

v epidemiologiji okolja, izbrani primeri agensov). Podan bo opis mikrobioloških, kemijskih in

indikatorskih parametrov pri analiziranju (ne)ustreznosti snovi.

Podani bodo tudi temelji epidemiologije s posebnim poudarkom na epidemioloških metodah, ki

so uporabne pri raziskovanju vplivnih dejavnikov iz okolja na zdravje ljudi tako v življenjskem

kot tudi v delovnem okolju. Problematika bo predstavljena na številnih primerih, ki bodo

ilustrirali osnovne metodološke temelje epidemiologije pri ugotavljanju obremenitve človeka in

strategije za zmanjšanje zdravstvenih tveganj zaradi vplivnih dejavnikov iz okolja.

3. Mehanizmi interakcij in njihovo spremljanje:

Podrobnejši pregled vplivov kemikalij, ultravijolične svetlobe, ionizirni in neionizirni sevanj,

hrupa in delcev na biološke sisteme vključno s človekom.

Predstavljena bodo izbrana poglavja s področja biomonitoringa in biomarkerjev za spremljanje

sprememb v živih organizmih zaradi izpostavljenosti določenim vplivnim dejavnikom iz okolja

(opredelitev izpostavljenosti snovem iz okolja; ugotavljanje trendov izpostavljenosti;

ovrednotenje odnosa odmerek/učinek; izdelava ocene tveganja za zdravje ljudi). Podane bodo

osnove numerične in eksperimentalna dozimetrija pri ugotavljanju izpostavljenosti sevanjem in

hrupu. Podane bodo osnove spremljanja Uv-indeksa.

4. Načelo previdnosti

Izziv pomeni vprašanje, kako upoštevati pravo mero previdnosti ob znanstvenih izsledkih ter s

tem povezano negotovost. Pri načelu previdnosti gre za politiko upravljanja tveganja.

Upoštevano je ob visoki stopnji znanstvene negotovosti in je izraz potrebe po ukrepanju ob


121

morebitnem resnem tveganju, ne da bi pri tem čakali na izsledke znanstvenih raziskav.

To načelo postopoma postaja vodilo celotne okoljske in zdravstvene politike.

Predstavljeni bodo konkretni primeri uvajanja načela previdnosti po posameznih področjih.

Predstavljeni bodo tudi konkretni ukrepi za zmanjševanje zdravstvenih tveganj zaradi vplivnih

dejavnikov tveganja iz okolja.

Temeljna literatura

European Environment Agency (EEA): Environment and Health, Report No. 10 (2005)

World Health Organization: Human Health Risks – principles for assessment of health risks to human health, Environment Health Criteria No. 210 (1999)

World Health Organization: Human Exposure Assessment , Environment Health Criteria No. 214 (2000)

Predvideni študijski dosežki

Študent/študentka:

pozna in razume osnovne vplivnih dejavnikov iz okolja, ki povečujejo tveganje za zdravje

pozna in razume vpliv novih tehnologij na človeka in okolje

pozna osnovne mehanizme interakcij okoljskih dejavnikov tveganja,

Pridobi osnovna znanja glede ukrepov varovanja zdravja ter varstva okolja pred negativnimi vplivi iz okolja

Sposoben/-na izdelati ocene tveganja zaradi izpostavljenosti določenim okoljskim dejavnikom tveganja

Pri predmetu bo razvil/-a naslednje spretnosti: načrtovanje tehnologij in sistemov v smislu upoštevanja določil zakonodaje in mednarodnih standardov glede varovanja zdravja in varstva okolja;

Metode poučevanja in učenja:

predavanja z aktivno udeležbo študentov (razlaga, diskusija, vprašanja, reševanje nalog) ob pomoči sodobnih pedagoških pripomočkov,

seminarske naloge, ki spodbujajo samostojno delo kandidata ter timsko delo

ekskurzije v raziskovalna središča

avditorne vaje za poglabljanje teoretičnih osnov,

individualne in skupinske konzultacije,

laboratorijske vaje, ki potekajo v ustrezno opremljenem laboratoriju ter računalniški učilnici, za samostojno analizo možnih vplivov različnih naprav in sistemov na okolje ter izdelavo dokumentacije.


122

Pogoji za vključitev v delo oziroma za opravljanje študijskih obveznosti:

vpis v XX letnik študija,

pred izpitom mora študent(ka) uspešno opraviti praktične vaje.

Načini ocenjevanja in ocenjevalna lestvica:

končna ocena je povprečje rezultata pisnega in ustnega zagovora, pogoj za opravljanje pisnega izpita so pozitivno ocenjene laboratorijske vaje.

Ocenjevalna lestvica: ECTS.

Metode evalvacije kakovosti

Samoevalvacija ob zaključku predavanj in vaj, študentska anketa.

Sestavljalec učnega načrta:

Doc. dr. Peter Gajšek, univ. dipl.inž.


123

Izbirni predmet 2 – Gensko spremenjeni organizmi


modula Gensko spremenjeni organizmi

2. Koda enote GSO 3. Število ECTS kreditov 3

4. Kontaktne ure

Skupa

j

30

P

20

V

10

S

Ostale

oblike


program

6.

Letnik

7. Semester


9. Študijska

smer

Varstvo

okolja

10. Steber programa Izbirni - stroka 11. Jezik SLO/ANG

12.

Posebnosti


kompetence

Predmet Gensko spremenjeni organizmi obsega sklop osnovnih

strokovnih znanj o multidisciplinarnem področju biološke varnosti in

gensko spremenjenih organizmov, ki so potrebna za kompetentno

razumevanje in obvladovanje osnovne problematike ravnanja in

upravljanja z gensko spremenjenimi organizmi na področju biološke

varnosti.

14. Opis vsebine

Vsebina predmeta obravnava gensko tehnologijo in definicije vključno z

gensko spremenjenimi mikroorganizmi, rastlinami in živalmi ter njihovo

varnost, potencialne koristi in nevarnosti za okolje in zdravje ljudi ter

živali na področju biološke varnosti. Pojasni in obravnava različne

okvirje biološke varnosti v svetu (Azija, Amerika in EU), ki urejajo

področje gensko spremenjenih organizmov ter njihov ekonomski in

politični vpliv. Obravnava ravnanje in upravljanje z gensko

spremenjenimi organizmi, ki vključuje previdnostni pristop in oceno

tveganja za okolje in zdravje ljudi ter živali kot osrednji steber

sproščanja GSO v okolje.


Parekh, S.R. (2004): The GMO Handbook: Genetically modified

animals, microbes, and plants in biotechnology, Humana Press,

Totowa;

Toor, J.D (2001). Genetic engineering: opposite viewpoints.

Greenhaven Press.

Tomas, J.A. and Fuchs, R.L. (2002). Biotechnology and Safety

Assessment. Academic Press. Tokyo;

Committee on Biological Confinment of Genetically Engineered

Organisms (2004). Biological confinment of genetically engineered

organisms (2004). National Accademic Press, London DC.


124

http:www.nap.edu/books/0309092094.

2002/623/EC. Commision Decison establishing guidance notes

supplementing Annex II to Directive 2001/18/EC;

EFSA (2006). Guidance document on the scientific panel on genetically

modified organisms for the risk assessment of genetically modified

plants and derived food and feed.


16.1 Znanje in

razumevanje

Slušatelj bo razumel pomembnost gensko

spremenjenih organizmov za okolje in

človeka. Razvil bo razumevanje pojmov, ki

so povezani z gensko spremenjenimi

organizmi in njihove zakonitosti kakor tudi

tehnike, postopke in načine njihove

priprave vključno z oceno tveganja za

okolje in zdravje ljudi. Razvil bo

sposobnost razumevanja dilem in

obvladovanja problematike ravnanja in

upravljana z gensko spremenjenimi

organizmi na področju biološke varnosti.

16.2 Uporaba

Razume tehnike in postopke priprave

gensko spremenjenih organizmov,

uporablja oceno tveganja na posameznih

primerih gensko spremenjenih organizmov

jih povezuje s prakso ter utemeljuje in

izvaja njihovo evalvacijo na področju

biološke varnosti.

16.3 Refleksija

Ima osnovno razumevanje gensko

spremenjenih organizmov v okviru biološke

varnosti, kar mu omogoča hitro zaznavanje

dilem, ki nastajajo v praksi. Sposoben bo

kritično ovrednotiti skladnosti med

teoretičnimi načeli in praktičnim ravnanjem.



predmet

Pridobil in poglobil bo spretnosti uporabe

domače in tuje literature in drugih virov,

zbiranja in interpretiranja podatkov in jih

prenašati na sorodne tehnologije. Sposoben bo

identifikacije in reševanja problemov ter

kritične analize, sinteze in refleksije na

prebrano literaturo.


učenja Predavanja, seminarji, raziskovalni seminarji




Opravljeni izpiti iz predmetov uvod v okoljske znanosti in osnove

biotehnologije



a) pisni izpiti, seminarske naloge;

b) 80 % izpit, 20 % seminar študijskih dosežkov;


125



21. Sestavljalec učnega načrta Martin Batič


126

Izbirni predmet 3 – Jedrska tehnologija


modula Jedrska tehnologija

2. Koda enote JT 3. Število ECTS kreditov 3

4. Kontaktne

ure Skupaj 30 P 20 V 10 S 0 Ostale oblike


program

6.

Letnik

7. Semester


9. Študijska

smer


12.

Posebnosti -


kompetence

Razumevanje osnov:

delovanja jedrskih in sevalnih naprav

interakcije sevanja s snovjo

dozimetrije

kontaminacije

problematike radioaktivnih odpadkov.

Seznanitev z regulativo na področju sevalne in jedrske varnosti.

14. Opis vsebine

Namen premeta je študenta seznaniti z osnovami vpliva radioaktivnega

sevanja na okolje in človeka. V ta namen se pojasni osnovne fizikalne

principe nastanka in učinkov ionizirajočega sevanja (gama, beta in alfa)

ter delovanje naprav, iz katerih se sprošča. Pojasni se način sproščanja

ter principi ščitenja in dekontaminacije. Pojasni se način nastajanja,

vrste radioaktivnih odpadkov in metode za ravnanje z njimi in njihovo

odlaganje. Vpeljejo in pojasnijo se osnovni pojmi in nomenklatura na

tem področju. Teoretična predavanja se dopolnijo in ilustrirajo z

ogledom jedrskih objektov v Sloveniji (npr. JE Krško, skladišče

radioaktivnih odpadkov, raziskovalni reaktor TRIGA).


- splošni učbenik za ta predmet na tem nivoju ne obstaja zato bo

gradivo v obliki prosojnic s predavanj in več poljudnih knjig:

- Björn Wahlström, Spoznajmo Radioaktivnost, Društvo jedrskih


127

strokovnjakov, 2000

- Tomaž Fortuna, Življenje s sevanjem, Zavod RS za varstvo pri delu

1995

- Koželj, Istenič, Erman, Černilogar-Radež, Delo z viri sevanj, URSJV,

2006

- Stritar, Dimic, Istenič, Radioaktivni odpadki - Z znanjem proti strahu


16.1 Znanje in

razumevanje

Znanje:

osnovni pojmi in količine, njihove

karakteristike, merske enote in omejitve,

predpisi na področju jedrske in sevalne

varnosti

Razumevanje:

nastajanje in osnovne značilnosti

radioaktivnega sevanja,

osnove interakcije sevanja s snovjo,

prenos radioaktivnosti v okolje,

način nastajanja in ravnanja z

radioaktivnimi odpadki,

varnostna kultura

16.2 Uporaba pri obravnavanju okoljskih problemov

povezanih z radioaktivnostjo

16.3 Refleksija

kritično ovrednotenje problema vplivov

radioaktivnega sevanja v okolju glede na

ostale dejavnike, ki vplivajo na okolje ter

glede na družbene norme



predmet

kvantitativno ocenjevanje učinkov s pomočjo modelov in formalizmov,

varnostna kultura


učenja

predavanja, laboratorijske demonstracije, strokovni ogled jedrskih in

sevalnih naprav




(a) pogoj za vključitev v delo je vpis v letnik študija

(b) pogoj za pristop k izpitu je poročilo o strokovnih ogledih jedrskih in

sevalnih objektov


128



(a) pisni izpit, ustni izpit

(b) ena ocena od 6-10 (ali kot določi šola)

20. Metode evalvacije kakovosti anketa med študenti, ki so uspešno opravili predmet

21. Sestavljalec učnega načrta Matjaž Ravnik, Luka Snoj


129

Izbirni predmet 4 – Varstvo morskih ekosistemov

1. Naslov enote / predmeta / modula Varstvo morskih ekosistemov

2. Koda enote VME 3. Število ECTS kreditov 3


5. Stopnja I. Visokošolski strokovni študijski program 6. Letnik 2 7. Semester III


10. Steber programa Izbirni – širše 11. Jezik Slovenski, angleški

12. Posebnosti /


kompetence

Predmet razvija sposobnost razmisleka o celovitosti in soodvisnosti

posameznih komponent morskega ekosistema, razumevanja odnosov

med morskim ekosistemom in njegovim neposrednim zaledjem ter o

potrebnih preventivnih mehanizmih, ukrepih in načinih uporabe

sodobnih principov ohranjanja narave.

14. Opis vsebine

Predmet obsega v prvi vrsti spoznavanje osnovnih morskih in obrežnih

ekosistemov, njihove vloge in pomena ter trenutnega stanja, s

poudarkom na slovenskem morju oz. Severnem Jadranu. Vključuje tudi

spoznavanje širšega okolja, tj. regionalnega (Sredozemlje) in

globalnega (oceani), tako z vidika samih ekosistemov kakor tudi z

vidika mednarodnih konvencij, dogovorov in drugih mehanizmov

urejanja človekovih dejavnosti in posegov.

Drugi vsebinski sklop je vezan na dejavnike posrednega in

neposrednega ogrožanja posameznih delov morskega ekosistema in

obenem tudi osnovnim načelom trajnostnega razvoja, ekosistemskega

pristopa in načela previdnosti, tj. osnovnim mehanizmom zagotavljanja

ohranjanja biotske raznovrstnosti, trajnostne rabe naravnih virov in

ekosistemskih funkcij in servisov.


www.zrsvn.si; www.cbd.int; www.rac-spa.org;

www.medpan.org;

http://ec.europa.eu/environment/water/marine/index_en.htm;

Okoljska, naravovarstvena in prostorska zakonodaja;

Turk Tom: Živalski svet Jadranskega morja

Turk Tom: Pod gladino Mediterana

Lipej, Turk, Makovec: Ogrožene vrste in habitatni tipi v slovenskem

morju ..

http://www.zrsvn.si/

http://www.cbd.int/

http://www.rac-spa.org/

http://www.medpan.org/

http://ec.europa.eu/environment/water/marine/index_en.htm

http://ec.europa.eu/environment/water/marine/index_en.htm


130


16.1 Znanje in

razumevanje

- Poznavanje posameznih delov morskega

ekosistema, njihovega stanja in ogroženosti,

s poudarkom na Severnem Jadranu;

- Poznavanje mednarodnih pravnih in

drugih dokumentov, konvencij, dogovorov

ipd. ter poznavanje domače zakonodaje,

vezane na problematiko ohranjanja morskih

ekosistemov;

- Razumevanje nujnosti ohranjanja

celovitosti morskega ekosistema in

njegovih funkcij v kontekstu ohranjanja

biotske raznovrstnosti, uresničevanja

načel trajnostnega razvoja ipd.

16.2 Uporaba

Uporaba znanja pri odločanju o

umeščanju posegov in dejavnosti v

morje, na morsko obrežje in v

neposredno zaledje in pri odločanju o

razvoju različnih dejavnosti

16.3 Refleksija

Sposobnost kritičnega ovrednotenja

dosedanjega in načrtovanega razvoja z

vidika ohranjanja morskih ekosistemov



predmet

Pridobitev spretnosti za uporabo domače in

tuje literature in drugih virov, zbiranja in

interpretiranja podatkov;

Zmožnost prepoznavanja problemov in

razmisleka o možnih rešitvah

Zmožnost refleksije na poročanje medijev v

zvezi s problematiko ohranjanja morskih

ekosistemov


učenja Predavanja, vaje, seminarji




Vpis v letnik študija


ocenjevalna lestvica Ustni ali pisni izpiti, seminarji


21. Sestavljalec učnega načrta mag. Robert Turk


131

Izbirni predmet 5 – Okolje in prehrana


modula OKOLJE IN PREHRANA

2. Koda enote OP 3. Število ECTS kreditov 3

4. Kontaktne ure

Skupa

j

30

P

30

V

S

Ostale

oblike


program

6.

Letnik

Izb, 7. Semester


9. Študijska

smer

10. Steber programa IZBIRNI PREDMET 11. Jezik SLOVENSKI

12.

Posebnosti


kompetence

Slušatelj se seznani z dejavniki, ki lahko vplivajo na okolje in z

okoljskimi dejavniki v živilstvu in prehrani.

14. Opis vsebine

OKOLJSKI MANAGEMENT (uporaba okoljske zakonodaje, načela

okoljskega mamagenta, okoljski sistemi na podjetniški ravni)

POMEN IN OMEJENOST NARAVNIH VIROV (naravni viri, racionalna

raba, gospodarjenje z vodo in energijo, biotehnologija za varstvo okolja)

PREHRANA, TRENDI IN MOŽNOSTI ZA PRIDELAVO HRANE V

RAZLIČNIH DELIH SVETA ( prehranske značilnosti po svetu, trendi v

proizvodnji hrane, razpoložljivost in omejenost naravnih virov, uporaba

FFS)

SESTAVINE HRANE (osnovne sestavine hrane, hranilne snovi)


Zalom F.G. 1995. Food, Crop Pests, and the Environment. APS Press, St. Paul,

Minnesota, 170 s.

Lah A. (ur.) 1997. Kemizacija okolja in življenja – do katere mere? Projekt

Evropskega leta varstva narave 1995. Ljubljana: Slovensko ekološko gibanje.

390 s.

MOP. Nacionalni program varstva okolja, MOP, Ljubljana, 1999

16. Predvideni študijski dosežki 16.1 Znanje in

razumevanje

Pridobiti znanje za pripravo podlog za

celovite ocene vplivov pridelave in

predelave hrane na okolje


132

16.2 Uporaba

Prenos, uporaba in implementacija znanja

v konkretnem primeru in konkretnem

okolju.

16.3 Refleksija

Kritično ocenjevanje stanja okolja na

podlagi teoretičnih znanj v povezavi s

praktičnimi spoznanji.



predmet

Pridobiti znanje za celovit pristop k

indentifikaciji problemov povezanih z

varstvom okolja in pravilne interpretacije

razpoložljivih podatkov z možnost aktivnega

sodelovanja v delavnih timih


učenja predavanja






a)Ustni izpit

b)0d 6-10 (pozitivno), od 1-5 (negativno)

20. Metode evalvacije kakovosti samoevaulacija .študentska anketa

21. Sestavljalec učnega načrta Špela Sušnik Šabec, univ.dipl.inž.živ.teh.


133

Izbirni predmet 6 – Eko turizem


modula Eko turizem

2. Koda enote ET 3. Število ECTS kreditov 3

4. Kontaktne ure

Skupa

j

30

P

20

V

10

S

Ostale

oblike


program

6.

Letnik

1 7. Semester 1


9. Študijska

smer


12.

Posebnosti



sistemov, delo na terenu, simulacije in igre vlog


kompetence



- Široko in kritično razumevanje znanja iz zakonodaje na področju turizma, ki se med drugim navezuje tudi na eko turizem

- Poznavanje osnovnih pojmov s področja turizma - Sposobnost razumevanja razlike med stacionarnim alternativnim in

izletniškim turizmom - Pozna in razume pomen ohranjanja in tradicijo nacionalnih praznikov,

starih šeg, navad, legend in običajev - Pozna in razume pomen kulturne dediščine in ohranjanja naravne

dediščine in varovanja okolja - Pozna kulinarično dediščino ter vsakodnevne in praznične nacionalne

jedi - Pozna povezavo hrane s kmečkimi opravili in prazniki - Pozna pomen komuniciranja s turistično javnostjo - Obvlada delo z gosti - Pozna vse možne oblike rekreacije na podeželju - Prepozna prednosti rekreacije na podeželju pred urbanim okoljem - Sposobnost načrtovanja, rekreacije, skupine za določeno območje - Razvoj novih možnosti podeželja - Razvijati in organizirati športne in rekreacijske aktivnosti na podeželju - Izvajati ustrezno animacijo za goste - Iskati nove ideje za razvoj novih oblik rekreacije

14. Opis vsebine

- Analiza okolja - Vizija slovenskega turizma - Nadgradnja modela organiziranosti slovenskega turizma - Politika razvoja turističnih destinacij - Politika trženja in promocije - Politika trajnostnega in regionalnega razvoja - Politika zagotavljanja kakovosti


134

- Informacijska tehnologija in komunikacija - Ukrepi za ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja v turizmu - Ukrepi investicijske politike - Nastanitveni in prehrambeni sektor - Model organiziranosti slovenskega turizma


- Broadhurst, R. (2001). Managing Environments for Leisure and Recreation. London: Routledge.

- Ovsenik, R. (2003). Perpektive in protislovja razvoja turističnega področja. Doktorska disertacija. Kranj: Fakulteta za organizacijske vede

- Pechlaner, H. in Weiermair, K. (2000). Destination Management: Fondamenti di marketing e gestione delle destinazione turistiche. Milano: Touring Editore.

- Perez, A.S. (2001): Apuntes de Metodologia de la Investigacion en Turismo. Madrid: Organizacion Mundial del Turismo.

- Radiž, D., (2002). Predlog modela organiziranosti turizma v turistični destinaciji Kranjska Gora. Magistrsko delo, Ekonomska fakulteta, Ljubljana

- Tkalčič, M. (2002). Geografski prostor in turistična politika. Dela 18.Geografija in njene aplikativne možnosti. Ljubljana: Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.



- Usmeritve slovenskega turizma

- Temeljna načela turizma

- Sodelujejo s centri za razvoj podeželja

- Dejavnosti, ki so vezane in so značilne za podeželje

- Vodenje dela na področju turizma na podeželju

- Dogajanje na lokalni ravni

- Prepoznava in ohranja naravno in kulturno dediščino

- Analizira vpliv turizma na okolje

- Pregleduje in ureja evidence turistične dejavnosti

- Izvaja ustrezno animacijo za goste

- Analizira podeželje z vidika možnosti razvoja določenih vrst okolju prijazne

rekreacije

- Presodi o vplivu rekreacije na okolje

- Načrtuje in prilagaja rekreacijo ciljnih skupin

- Koordinira ogled učnih poti

- Vodi evidence rekreacijskih dejavnosti


učenja



seminarske naloge, delo na terenu, simulacije in igre vlog









135

30 %


21. Sestavljalec učnega načrta Mag. Jožica Fabjan


136

Izbirni predmet 7 – Poslovno komuniciranje


modula Poslovno komuniciranje

2. Koda enote PK 3. Število ECTS kreditov 3

4. Kontaktne



program

6.

Letnik

7. Semester


9. Študijska

smer

10. Steber programa Izbirni predmet 11. Jezik slovenski

12.

Posebnosti


kompetence

Predstavitev osnov poslovnega komuniciranja in različnih vidikov, ki

utemeljujejo njegov pomen za uspešnost delovanja organizacij in v njih

delujočih posameznikov (zaposlenih). S pomočjo razvrstitve

poslovnega komuniciranja na različna področja/vrste ter uporabljena

orodja nakazati širino in vlogo poslovnega komuniciranja v poslovnem

svetu.

S pomočjo analize konkretnih (običajnih) praks poslovnega

komuniciranja skušati tematiko približati študentom kot pomembno

orodje za uresničevanje njihovih konkretnih strokovno-poslovnih

ambicij.

Študentje naj bi bili ob zaključku predmeta seznanjeni tako s

teoretičnimi pravili za korektno poslovno komuniciranje kot tudi s

praktičnimi veščinami za njihovo učinkovito izvedbo.

14. Opis vsebine

1. Osnovni elementi komunikacijskih procesov (modeli odnosa

pošiljatelj – prejemnik)

2. Temelji poslovnega komuniciranja (pojem, pomen, namen)

3. Psihosocialni in organizacijski vidiki poslovnega komuniciranja

4. Ključna področja/vrste poslovnega komuniciranja

5. Ključna pravila in orodja poslovnega komuniciranja

6. Interno in eksterno poslovno komuniciranje

7. Dejavniki učinkovitosti poslovnega komuniciranja

8. Uporaba poslovnega komuniciranja v konkretnih poslovnih

okoliščinah (poslovni sestanki, razgovori, predstavitve izdelkov/storitev,


137

pogajanja itd.)

9. Pravila učinkovitega pisnega poslovnega komuniciranja (poslovna

korespondenca – interna in eksterna)

10. Posebnosti spletnega poslovnega komuniciranja


Temeljna literatura:

1. Možina, Stane, Mitja Tavčar, Nada Zupan, Ana Nuša Kneževič:

Poslovno komuniciranje – Evropske razsežnosti. Obzorja, Maribor,

2004.

Dodatna literatura (izbrana poglavja oziroma članki):

2. Fernandez; Joseph: Corporate communications: a 21st century

primer. Response Books; New Delhi, Thousand Oaks, London, 2004.

3. Harvard business review on effective communication. Harvard

Business School Press, 1999.

4. Kalin Golob, Monika: O dopisih. Zbirka Priročniki, Založba GV, 2003.

5. Majcen, Milena: Redni letni razgovori. Zbirka Priročniki, Založba GV,

2004.

6. Tavčar, Rudi: Psihologija pogajanj: kako doseči, kar želimo, in

ohraniti odnos? Planet GV, Ljubljana, 2007.

7. Theaker, Alison in drugi: Priročnik za odnose z javnostmi. Založba

GV, Zbirka PR, 2004.

8. Verčič, Dejan, Franci Zavrl, Petja Rijavec: Odnosi z mediji. Založba

GV, Zbirka PR, 2004.


16.1 Znanje in

razumevanje

Celovit vpogled v strateški pomen področja

poslovnega komuniciranja za uspešnost

organizacij in v njih delujočih

posameznikov (zaposlenih).

16.2 Uporaba

Uporaba pravil poslovnega komuniciranja v

praksi - v tipičnih situacijah, kot so poslovni

razgovor, pogajanja, poslovni sestanek,

predstavitev izdelka/storitve itd.

16.3 Refleksija

Zmožnost kritične presoje ne/ustreznosti

konkretnih pristopov k poslovnemu

komuniciranju.


138



predmet

- umeščanje vsebine v širši kontekst

(psihološki, sociološki, komunikološki kontekst

in kontekst poslovanja organizacij)

- kritični pogled na različne vidike praks

poslovnega komuniciranja

- timsko delo – priprava igre vlog (simulacija

tipičnih situacij)

- samostojni študij predpisane literature

- proaktivnost: samostojno spremljanje

aktualnih dogajanj, predvsem v medijih

(analiza primerov dobre/slabe prakse

poslovnega komuniciranja v medijih)

- samostojno delo - priprava seminarskih nalog

- urjenje javnega nastopanja (ob predstavitvi

seminarskih nalog)


učenja

- predavanja

- priprava in predstavitev seminarskih nalog (samostojno ali v manjših

skupinah – do 3 študenti)

- igra vlog - simulacija tipičnih situacij poslovnega komuniciranja (v

manjših skupinah 2 do 3 študenti)

- gostujoči/a predavatelj/ica (predstavitev izkušenj iz prakse)

- terensko delo (ogled in analiza dogodka: javnega nastopa, razgovora,

izjave itd.)




- Vpis v letnik.

- Pogoj za pristop k izpitu je priprava in predstavitev seminarske naloge

oziroma igre vlog (simulacija).



A1. seminarska naloga (priprava pisnega izdelka in predstavitev) ali

A2. igra vlog: simulacija tipičnih situacij poslovnega komuniciranja

(vključno s pisnimi izhodišči) in

B. pisni izpit (po potrebi ustni zagovor)

Ocena (velja za A in B): 1 do 5 (negativno), 6 – 10 (pozitivno)

Končna ocena je sestavljena iz popvrečja obeh ocen, pogoj za

zadostno oceno (6) sta vsaj oceni 6 iz obeh delov (A in B).


- samoevalvacija,

- ocene študentov (anketa o zadovoljstvu z vsebino in načinom

izvajanja predmeta)

21. Sestavljalec učnega načrta mag. Mojca Drevenšek


139

Izbirni predmet 8 – Varstvo naravnih vrednot


modula

VARSTVO NARAVNIH VREDNOT

2. Koda enote VNV 3. Število ECTS

kreditov

3

4. Kontaktne ure

Skupa

j

30

P

20

S

V

10

Ostale

oblike

5. Stopnja I.

Visokošolsk

i strokovni

študijski

program

6.

Letnik

II. Semester III.

8. Študijski

program

VARSTVO OKOLJA 9. Študijska

smer

VARSTVO OKOLJA

10. Steber

programa

OBVEZNI - SKUPNI 11.

Jezik

SLOVENSKI

12.

Posebnosti

/



Predmet naj bi študentom dal znanja o predmetu varstva

narave oziroma ciljni vsebini varstva ter jim predstavil njeno

družbeno pogojenost v času. Obenem naj bi jim predstavil

enega od načinov vrednotenja narave ter postopke za

določitev statusa naravne vrednote na strokovni in upravni

ravni. Seznanil naj bi jih z načini in ukrepi varstva. Omogočil

naj bi tudi zgodovinski vpogled v začetek slovenskega

varstva narave.

14. Opis vsebine

1. Pojem naravne vrednote:

vrednotenje narave - prepoznavanje naravnih vrednot,

uporaba meril vrednotenja,

pogled v preteklost: od prirodnih redkosti, naravnih znamenitosti, naravne dediščine do naravnih vrednot,

postopek določitve naravnih vrednot,

zvrsti naravnih vrednot,

premične naravne vrednote,

naravne vrednote državnega oziroma lokalnega


140

pomena,

register naravnih vrednot;

2. Načini varstva naravnih vrednot

varstvene usmeritve oziroma režimi,

pogojevanje rabe naravnih vrednot

ukrepi varstva naravnih vrednot;


- veljavni zakoni, podzakonski akti, programi in načrti ter

sodna praksa na področjih varstva naravnih vrednot;

- mednarodne konvencije, ki urejajo področje naravnih

vrednot,

- Sistem varstva narave v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in

prostor, oktober 2006


dosežki

16.1 Znanje in

razumevanje

Študent spozna in razume bistvo

naravnih vrednot ter postopke

vrednotenja narave in

evidentiranja naravnih vrednot.

Spozna tudi načine varstva

naravnih vrednot in v povezavi s

tem tudi vse pravno razpoložljive

ukrepe varstva.

16.2 Uporaba

Študent je sposoben poiskati

informacije o naravnih vrednotah

ter pravilno razumeti in uporabiti

njihovo strokovno in upravno

razporeditev.

16.3 Refleksija




primerih. Obenem je sposoben

zaznavati povezanost in

pogojenost varstva narave z

vsemi dejavnostmi družbe ter

njenim civilizacijskim

standardom.

16.4 Prenosljive

spretnosti – niso

vezane le na en

predmet

Poznavanje sistema varstva naravnih

vrednot: reševanje konkretnih primerov

skrbi za vrednote z razpoložljivimi načini in

ukrepi varstva.


141


in učenja

predavanja, seminarsko delo, reševanje konkretnih

primerov


delo oziroma za


obveznosti



- pisni izpiti, pozitivno ocenjena seminarska naloga,

Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz.

opravil / ni opravil za seminarsko nalogo


kakovosti

študentska anketa

preverjanje znanja


142

Izbirni predmet 9 – Trajnostna potrošnja in proizvodnja


modula Trajnostna potrošnja in proizvodnja

2. Koda enote TPP 3. Število ECTS kreditov 3

4. Kontaktne



program

6.

Letnik

7. Semester


9. Študijska

smer


12.

Posebnosti Na seminarju je veliko interaktivnega internetnega dela


kompetence

Spoznanje in razumevanje, da so človekov način življenja, njegovo

obnašanje in vrednote tisti ključni faktorji, ki največ prispevajo k

ohranjanju živega planeta in posledično k obstanku civilizacije.

14. Opis vsebine

Predstavljena so dejstva o dvanajstih ključnih področjih potrošništva:

etičnem oglaševanju, okoljski zasnovi izdelkov, rabi energiji, pridelavi in

predelavi hrane, stanovanjih, preživljanju prostega časa, o življenjskih

navadah, mobilnosti, komunikacijski in informacijski tehnologiji,

oblačilih, turizmu in rabi vode.


- Vodnik k trajnostnemu načinu življenja, izobraževalni priročnik za

odgovorno potrošnjo, 2007

- Vzemite manj. Imejte več. Zbirka namigov za neškodljivo življenje.

2007

- Prenovljena strategija EU za trajnostni razvoj, 2006

- Šesti akcijski načrt za okolje, 2004

- Gradivo za konzultacijo EU za pripravo akcijskega načrta za

trajnostno potrošnjo in proizvodnjo in industrijsko politiko, 2007

- Tematska strategija za urbano okolje, 2006

- Tematska strategija o naravnih virih, 2006

- Rezultati konference Čas je za akcijo – na poti k trajnostni potrošnji in

proizvodnji v Evropi, 2007

- Evropska okoljska agencija: Potrošnja gospodinjstev, 2005

- Zakon o varstvu okolja, 2004


143

- Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja, 2005

- Resolucija o nacionalnem energetskem programu, 2004

- Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-

2016 (NA-URE)

- spletna stran UNEP in OECD


16.1 Znanje in

razumevanje

Predmet z ustreznimi informacijami in

konkretnimi primeri podaja številna dejstva

in številke o trajnostni potrošnji in

proizvodnji ter poudarja povezave med

gospodarskimi, družbenimi, kulturnimi,

geografskimi in medgeneracijskimi

dejavniki. Predvsem pa poudarja

neposredno povezavo trajnostne potrošnje

in proizvodnje s kakovostjo življenja,

učinkovito uporabo virov (tako človeških

kot naravnih), z zmanjševanjem nastajanja

odpadkov ter etičnimi izzivi, kot so delo

otrok, krutost do živali, pravična trgovina in

splošna enakost. Vse definicije TPP

poudarjajo, da je manjše trošenje pogosto

prednostnega pomena. Vendar to ne drži

vedno. Glavni izziv sta drugačna in

učinkovita potrošnja in proizvodnja.

16.2 Uporaba

Predmet prinaša temeljne informacije o

okoljskih in/ali družbenih vplivih omenjenih

področij in predstavlja primere dobrih praks

z vsega sveta. Hkrati ponuja nasvete, ki jih

je mogoče preizkusiti takoj, kako v praksi

udejanjati okoljska načela.

16.3 Refleksija

Rast prebivalstva bo povzročila neizmeren

pritisk na naravne vire, na biološko

raznolikost in na ekološko ravnovesje

planeta. Ker je ta tudi naš dom, moramo

spremeniti svoj odnos do naravnih virov in

način, kako jih uporabljamo. Spodbujanje

trajnostne potrošnje je nujnejše kot kdaj

prej.


144



predmet

Študentke in študentje razumejo, da na

način zaznavanja okolja posameznika

deloma vplivajo lastnosti posameznika, še

bolj pa pripadnost skupini ali družbi.

Spoznavajo širši razpon kultur in subkultur.

Izboljšajo razumevanje okolja in so

seznanjeni s političnimi in ekonomskimi

sistemi in kako ti sistemi upoštevajo okolje.

So zmožni uporabiti znanje o svojem

ravnanju za prepoznavanje vplivov na

posamezne okoljske probleme in analizirati

učinke svojih dejavnosti in dejavnosti

drugih posameznikov in skupin.

Razumejo, da imajo lahko njihova

dejanja široke posledice in da so

odgovorni za te posledice.


učenja

- Predavanja

- Vaje







Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni opravil za

seminarsko nalogo.

20. Metode evalvacije kakovosti Študentska anketa. Pripombe študentk/ov.

21. Sestavljalec učnega načrta mag. Alenka Burja

Documents

Visokošolski strokovni program 1. stopnje Varstvo okolja · Pisni izpit, seminarska naloga oziroma projektna naloga. Ocene od 6-10 (pozitivno) oz. 1-5 (negativno) oz. opravil / ni