doc. dr. M. Mikoš

doc_ dL Matjaž MIKOŠ·

- 46 - EKSPLOATACIJA Z VODO VEZANIH

NARAVNIH RESURSOV

VODNI PROSTOR V LUČI NOVEGA ZAKONA O VODAH

POVZETEK

V prispevku je

gospodarjenja z

opisana študija "Metodologija določanja vodnih zemljišč in

njimi", ki je postala del strokovnih osnov za novo vodarsko

zakonodajo, posebno novi Zakon o vodah in za iz tega zakona sledeče podzakonske

predpise in smernice. Če govorimo o poplavni in erozijski ogroženosti prostora,

moramo nujno imeti enoten pristop pri prepoznavanju, določevanju in gospodarjenju z

zemljišči vodnega prostora.' V študiji je bil vodni prostor na osnovi obstoječe

zakonodaje, domačih izkušenj in izkušenj nekaterih evropskih držav razdeljen v tri

kategorije : vodna zemljišča, vodni svet ter vodovarstvena in zavarovana območja. V

prostoru prepoznani različni pojavi vode se razvrstijo v posamezne kategorije vodnega

sveta glede na vodnogospodarski, ekološki, krajinski in sociološki vidik. V prispevku

so podani splošni kriteriji za določanje vodnih zemljišč v Sloveniji. Metodologija se je

zaenkrat uporabila na odseku Save med naseljema Laze in Ribče. Posebno pozornost

namenja prispevek tudi problemom gospodarjenja z vodnim prostorom, posebno še

novo vpeljanim koncesijskim razmerjem. Prispevek se dotakne še skupnih in splošnih

pogojev gospodarjenja, ki naj bi bili obvezni za državne organe, kakor tudi za

privatne osebe in bodoče koncesionarje. Eden bistvenih namenov pri predpisovanju

načina gospodarjenja na takih zemljiščih je ravno varovanje vodnega prostora pred

poplavami in erozijo, kar je ena od osrednjih tem letošnjega Mišičevega vodarskega

dne.

UVODNA RAZMiŠLJANJA

Vodni ekosistemi

nenadomestljiv vir

so

in

nenadomestljiv

nujen pogoj

element

za obstoj

naravnih ekosistemov,

življenja ter podlaga

vode so

za razvoj

gospodarskih in drugih dejavnosti človeka . Zato je temeljni interes vsake organizirane

družbene skupnosti zavarovati temeljne elemente vodnih ekosistemov pred

spremembami, ki bi lahko povzročile porušitev naravnih ravnotežnih stanj oziroma pred

spremembami posameznih elementov vodnih ekosistemov, ki bi zmanjšale temeljno

reproducijsko sposobnost vodnega okolja in obnavljanje razpoložljivih vodnih količin v

času in prostoru. Kot sestavni del pripravljalnih del za novi Zakon o vodah Republike

• doc. dr. Matjaž MIKOŠ dipl. ing. gradb .. Hidrotehnična smer Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze

v Ljubljani in Vodnogospodarski inštitut, Hajdrihova 28, Ljubljana

MiŠiČEV VODARSKI DAN '94

-47 -

doc. dr. M. Mikoš

EKSPLOATACIJA Z VODO VEZANIH

NARAVNIH RESURSOV

Slovenije se je pojavilo vprašanje, kako določit i zemljišča vodnega prostora, ki jih

obsega, ustvarja ali na njih odločilno vpliva kakršnakoli pojavna oblika voda. Tako

zemljišče naj bi v smislu Zakona o varstvu okolja in obenem zaradi zagotavljanja

javnega interesa postalo ali državna last ali pa bi zakon na takšnih zemljiščih

predpisal omejitve pri gospodarjenju z njimi.

Metodologija za določitev vodnih zemljišč in gospodarjenje z njimi se je izdelala z

namenom, da bo mogoče na njeni podlagi sprejeti sistem odredb Vlade Republike

Slovenije ali za posamezne zadeve pristojnih lokalnih skupnosti, s katerimi bodo

podane osnove za izvajanje ukrepov, ki bodo omogočili praktično uveljavljanje

splošnih določil Zakona o varstvu okolja in Zakona o vodah. Namen študije je bil :

ugotoviti osnove in kriterije za določitev vseh elementov vodnega prostora,

oceniti obseg vodnega prostora, ki ga bo potrebno posredno ali neposredno

varovati,

določiti izhodišča in splošne pogoje za gospodarjenje na vodnem prostoru in

ugotoviti stanje urejenosti teh vprašanj v praksi ter ugotoviti praktične izkušnje, ki

jih bo pri uveljavljanju tega programa potrebno upoštevati.

Postopek določanja zemljišč vodnega prostora je bil zastavljen v naslednjem vrstnem

redu :

- v prostoru se prepoznajo različne pojavne oblike voda,

njihov pomen se oceni z izbranimi vidiki vrednotenja, nakar se na osnovi splošnih

kriterijev razvrstijo v različne kategorije vodnega prostora, nakar se

- za vsako kategorijo vodnega prostora predpiše svoj način gospodarjenja.

VODNI PROSTOR

Izdelana študija predlaga z vidika upravljanja z vodami in vodnim režimom naj novi

Zakon o vodah razdeli vodni prostor - površino, na katerih vode odločilno določajO

nastanek, obstoj in razvoj teh površin oziroma njihov pomen za človeka, glede na

različno temeljno namembnost zemljišč v tri osnovne skupine :

vodna zemljišča, ki so glede na njihov pomen za varovanje vodnega režima po

definiciji v javni lasti,

vodni svet, to so pribrežna in poplavna zemljišča, plazljiva zemljišča in zemljišča

plazovitih območij, torej zemljišča , kjer voda občasno intenzivno deluje in so lahko

v javni ali privatni lasti, vendar pod posebnim režimov varstva ter

- zavarovana in vodovarstvena območja, ki jih določi država z namenom, da se

zavarujejo redke naravne vrednote vodnega okolja in naravna vodna bogastva.

MISIČEV VODARSKI DAN '94

doc. dr. M. Mikoš

VIDIKI VREDNOTENJA

- 48 - EKSPLOATACIJA Z VODO VEZANIH

NARAVNIH RESURSC

Vidiki vrednotenja vodnega prostora so izhodišče za klasifikacijo vodnega prostora.

Študija predlaga, naj v prostoru prepoznane in prostorsko določene dele vodnega

prostora klasificiramo glede na naslednje vidike

vodnogospodarski (funkcionalni) vidik je primarnega pomena za ocenjevanje

vodnega prostora, vendar ni edini. Vidik sestavljajo tisti elementi, ki zagotovljajo

nemoteno kroženje vode v prostoru, omogočajo vzdrževanje elementarnih

zakonitosti uravnovešenega vodnega režima in varujejo naravni prostor, človeka in

njegovo premoženje pred škodljivim delovanjem voda.

ekološki vidik sloni na ekoloških presojah vodnega okolja, usmerjenih na

ohranjanje, vzdrževanje in razvijanje vodnih biotopov, ki so pogoj za obstanek in

razvoj habitatov z biocenozami. Ti so za določeno okolje tipična naravna

sestavina, ki se je razvila ob pogojih , specifičnih za posamezno vodno okolje.

krajinski vidik upošteva dejstvo, da je vodno okolje sestavni element krajine z

vsemi svojimi naravnimi značilnostmi in posegi, ki jih je opravil človek . Zato lahko

posamezni posegi v vodno okolje, zlasti pa spremembe v vodnem prostoru

bistveno spreminjajo naravna stanja v pokrajini in njen videz. Če sestavine vodnega

prostora niso v nasprotju z načeli varstva in urejanja voda, jih je · potrebno varovati ,

ohranjati in razvijati ob upoštevanju osnovnih smotrov kulturne krajine. Kulturni in

drugi spomeniki, ki so posledica oblikovanja vodnega prostora v kulturni krajini , so

po izvoru tipičen element te pokrajine in jih je potrebno varovati kot kulturno

vrednoto in zanimivost. Redki, naravnemu okolju svojski naravni pojavi , ki jih

oblikuje voda v vodnem prostoru, so še posebne vrednote, ki jih je potrebno

varovati kot naravni spomenik ali tipičen element naravnega prostora krajine.

socioloŠki vidik upošteva dejstvo, da imata voda in vodni prostor za človeka in

človeško družbo kot celoto svoj poseben pomen, ki ni vedno pogojen samo s

funkcionalnim interesom po vodi kot naravnem viru in dobrini. Človek je po naravi

vezan na vodo in vodni prostor. Zaradi narave stvari ni mogoče definirati

posameznih elementov vodnega prostora, kjer mora biti ta pravica zagotovljena.

Trdno pa je potrebno pri določanju elementov vodnega prostora in pogojev rabe in

varovanja njegovih delov, varovati načelo pravice vsakega, da uživa naravne vire in

dobrine na naČin , ki ne ogroža njihovega obstOja.

Navedeni vidiki naj bi bili osnovno izhodišče za ocenjevanje pomena posameznega

dela vodnega prostora za kroženje voda v prostoru . Pri medsebojnem vrednotenju in

primerjavah osnovnih vidikov za presojo je vodnogospodarski vidik primarnega pomena

za varovanje in zagotavljanje stabilnosti vodnih ekosistemov, ostali vidiki so mu

podrejen i.

MiŠiČEV VODARSKI DAN '94

-49 -

doc. dr. M. Mikaš EKSPLOATACIJA Z VODO VEZANIH

NARAVNIH RESURSOV

KRITERIJI 'ZA DOLOČANJE VODNIH ZEMLJiŠČ

študija je povzela razmišljanja o določanju zemljišč vodnega prostora v obliki nekaj

splošnih kriterijev za njihovo določanje, ki naj slonijo na zahtevah uravnovešene

urejenosti vodnega režima in na načelih, da je potrebno zagotoviti :

nemoten dostop in pravico prehoda preko vodnega prostora do javnih vodnih

zemljišč, kot so obale rek, jezer in morja, do delov podzemnega vodnega sveta

(kraški pojavi) in drugih dragocenih in redkih pojavov vode v prostoru in

- vstop in pravico uživanja vrednot vodnega okolja na drugih površinah, ki tvorijo

vodni prostor, če to ne moti posesti.

Pri tem je potrebno izvajanje koncesij za rabo in izkoriščanje naravnih virov in dobrin

ter dejavnosti na osnovi pravic, ki izvirajo iz lastništva nad naravnimi viri in dobrinami,

omejiti ali preprečiti, če so v nasprotju s prej navedenimi načeli. Splošne kriterije za

določanje vodnih zemljišč , ki so za državo najpomembnejši del vodnega prostora,

lahko povzamemo v kratkem

kar je vodno zemljišče uavno dobro) v obstoječih katastrskih načrtih ostane tudi v

naprej vodno zemljišče,

vodno zemljišče naj bo tudi tisto ""ze".,m!..!..!..!Jlj~iš"-,č"-,e"-" __ n,-"a""----,k~a...,t""eC!..:re",,m,-,-,--_,,,,s...,to,,,,j.!.J,ij""o

vodnogospodarski objekti in naprave v splošni rabi,

upošteva naj se princip povezanosti (sklenjenosti) in dostopnosti vodnih zemljišč,

od katerih naj se praviloma odstopa le pri zemljiščih , ki so postali vodno zemljišče

zato, ker so na njih vodnogospodarski objekti in naprave v splošni rabi. Tako naj

se predvsem v primerih, ko je tako zemljišče preveč oddaljeno od ostalih vodnih

zemljišč, zanemari princip povezanosti in raje upošteva ekonomski princip in

zagotovi služnost in dostop preko privatne lastnine do tako ločen i h vodnih zemljišč,

pri terenskem določanju vodnih zemljišč naj se pri vodotokih upošteva možnost

kasnejšega sonaravnega urejanja določenih odsekov teh vodotokov in v takem

primeru v postopku odkupa pribrežnih zemljišč v glavnem poplavnih območij, ki

sicer sodijo v vodni svet, postopno pridobijo v javno last obrežni pasovi

nekajkratne širine vodotoka, namenjeni sonaravnim ureditvam,

- širitev obstoječih vodnih zemljiŠČ se določi na terenu, pri čemer se upoštevajo

vse možne pojavne oblike voda v naravi in še posebej celovitost vodnih habitatov,

določiti je potrebno spodnjo mejo velikosti, izdatnosti ali pomembnosti neke

pojavne oblike vode, ki je zadostna za uvrstitev v vodno zemljišče . Najpomembnejši

parameter pri odločanju naj bo pomen te pojavne oblike za urp.jen vodni režim.

Pri vodotokih naj bo to 1 ha velika prispevna površina, ko je vodotok še lahko v

privatni lasti. Od tega principa naj bi se odstopilo le pri veliki ogroženosti

zemljišča, torej predvsem na ogroženih zemljiščih v hudourniških območjih .

MISIČEV VaDARSKI DAN '94

- 50 -

doc. dr. M. Mikoš

EKSPLOATACIJA Z VODO VEZANIH

NARAVNIH RESURSOV

Splošne kriterije bo možno podrobneje podati šele, ko bodo izdelani prikazi vseh

tipičnih primerov razporeditve zemljišč vodnega sveta v Sloveniji. Ustrezna študija je že

v izdelavi.

PRIMER UPORABE

Za primer uporabe splošnih kriterijev določanja vodnih zemljišč je bil izbran odsek

Save med naseljema Laze in Ribče. Vodna in obvodna zemljišča so bila terensko

kartirana v merilu 1 :5000. Iz preučitve obstoječih razmer in grafičnega prikaza smo

predlagali :

struga vodotoka in brežine vodotoka so vodno zemljišče,

- vodno zemljišče so tudi sipine in prodišča,

mrtvice s pripadajočo zarast jo (lokami) so vodno zemljišče in

kar je zavedeno v katastrskih načrtih kot vodno zemljišče ostaja vodno zemljišče.

Vodni svet so vse ostale vrste obvodnih zemljišč. Dodatno velja princip povezanosti

vodnih zemljišč. Tako je potrebno mrtvice lastniško povezati z drugimi vodnimi

zemljišči, kar se lahko ponavadi izvede le preko zasebnih zemljišč vodnega sveta. Za

vsako vrsto zemljišč se predpiše tej vrsti ustrezen način gospodarjenja.

GOSPODARJENJE Z VODNIM PROSTOROM

Vodna zemljišča so last države in zato država določa režim gospodarjenja in

zagotavlja pogoje gospodarjenja. Tako naj za ta zemljišča veljajo splošni pogoji

gospodarjenja, ki naj jih vsebuje tudi novi Zakon o vodah. Ker bodo na teh površinah

podeljevane koncesije za različne oblike rabe in izkoriščanja vodnih zemljišč (ribištvo,

plovba, šport in rekreacija, različne oblike rabe vode itd.), je potrebno tipične primere

koncesijskih rab vodnih zemljišč podrediti splošnim pogojem gospodarjenja z vodnimi

zemljišči.

Zemljišča vodnega sveta so veni od oblik privatne lastnine. Zato je potrebno

upoštevati, da se režim gospodarjenja na njih nalaga lastnikom oziroma uporabnikom

in koristnikom teh površin . Ustrezne omejitve, obveznosti in postopke, ki naj zavarujejo

javni interes, naj povzame novi Zakon o vodah, detaljno pa naj bodo obdelane v

podzakonskem aktu.

Zavarovana in vodovarstvena območja obsegajo široko kategorijo površin z

različnimi sistemi varovanj :

- zavarovana naravna dediščina,

- zavarovana kulturna dediščina, tehnični in drugi spomeniki,

- varstvena območja posebne rabe voda (pitna voda itd.).

MiŠiČEV VODARSKI DAN '94

-51 -

doc. dr. M. Mikaš

EKSPLOATACIJA Z VODO VEZANIH

NARAVNIH RESURSOV

Gospodariti je nujno v skladu z vodnogospodarskimi pogoji, načrti urejanja voda in

razvojnimi načrti.

Načini gospodarjenja in pogoji, pod katerimi je možna ali dopustna raba vodnih

zemljišč, naj bodo določeni z vodnogospodarskimi osnovami, posameznimi načrti

urejanja voda in v primeru zavarovanih in vodovarstvenih območij z odloki ustreznih

upravnih organov. Za zemljišča vodnega sveta in vsakdanjo rabo pa naj se pogoje

gospodarjenja poda v obliki obveznih Splošnih smernic za gospodarjenje na

ogroženih območjih, ki jih je študija podala le okvirno. Obravnavan je tako predmet

gospodarjenja, splošni pogoji gospodarjenja, stroški gospodarjenja, koncesije in

zemljišča vodnega prostora v zasebni lasti, ki naj bi jih povzel novi Zakon o vodah.

Podrobnejši pogoji gospodarjenja v vodnem prostoru pa naj bi se določili s

podzakonskimi predpisi na naslednjih področjih :

- smernice za izvajanje monitoringa v vodnem prostoru,

- smernice za organizacijo in izvajanje nadzorne službe in

- smernice za urejanje hudourniških območij.

Dodatno so v študiji podani pogoji gospodarjenja pri koncesijskih razmerjih v

normalnih in izrednih pogojih v vodnem režimu.

NAMESTO ZAKLJUČKA

Ugotovitve

V pravnem sistemu Republike Slovenije še ni povsem jasno rešeno vprašanje

varovanja in gospodarjenja z javnim dobrom. V sedanji fazi sprememb na področju

lastnine in iz nje izvirajočih lastninskih razmerij bo potrebno zakonodajo, ki naj bi

urejala ta vprašanja, še dopolniti in dograditi. Predvsem morajo iti prizadevanja za

dograditev zakonodaje v pravno urejanje odnosov, ki nastajajo pri uvajanju določil

Zakona o varstvu okolja o javnem dobru v prakso. Zakon o varstvu okolja in Zakon

o gospodarskih javnih službah dajeta izhodišča za urejanje teh vprašanj . Področni

zakoni naj bi nato le še podrobneje uredili vprašanja načinov in metod neposrednega

izvajanja v prvih dveh omenjenih zakonih postavljenih izhodišč . Pri tem dograjevanju

zakonodaje pa ne gre samo za novi Zakon o vodah , temveč tudi za druge zakone,

ki v tem trenutku novim izhodiščem še ne sled ijo. Z novim Zakonom o vodah bo

tako mogoče določiti konkretne oblike in načine izvajanja novih določil na področju

varovanja naravnih virov in dobrin ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni

rabi. Zato je potrebno v osnutek Zakona o vodah vgraditi elemente, ki naj podajo

materialne osnove za praktično izvajanje splošnih izhodišč , podanih v Zakonu o

varstvu okolja. Zato bo potrebno v osnutku Zakona o vodah posvetiti posebno

MISIČEV VaDARSKI DAN '94

52 -doc. dr. M. Mikoš

EKSPLOATACIJA Z VODO VEZANIH

NARAVNIH RESURSOV

pozornost rešitvam, ki naj zagotove pogoje za sonaravno gospodarjenje z javno

vodno posestjo. Kaže se torej potreba po ustanovitvi Sklada vodnih zemljiŠČ kot

materialne osnove vodnega gospodarstva.

Metodologija za določanje vodnih zemljišč, ki so kot take nato javna posest, je

zahtevno strokovno vprašanje, ki ga ni mogoče reševati izven osnovnega koncepta

sonaravnega gospodarjenja z vodami in vodnim prostorom. V študiji smo to vprašanje

rešili s postavitvijo dveh osnovnih temeljev za te presoje, ki upoštevajo :

- štiri relevantne vidike vrednotenja vodnih zemljišč in

- tipične prvine vodnega sveta.

Pri soočanju in vrednotenju različnih vidikov presoje značilnih elementov javne vodne

posesti gre za objektivno vrednotenje teže posameznih vidikov vrednotenja

(vodnogospodarski, ekološki, krajinski in sociološki vidik), ki često temelje na

nasprotujočih si zahtevah in argumentih. Nasproti tem vprašanjem je temeljna dilema

pri uporabi tipičnih prvin vodnega sveta kot temelja za določitev vodnih zemljišč v

izrednem bogastvu oblik, ki so specifične za posamezne pojavne oblike voda v

postoru . Kriterije za določanje javne vodne posesti je mogoče pridobiti na podlagi

celostne analize naravnih danosti javne vodne posesti, kamor sodijo :

- vodna zemljišča kot taka in

zemljišča, na katerih so grajeni vodnogospodarski objekti in naprave v splošni rabi,

vključno z objekti.

ZemljišČa, na katerih so grajeni vodnogospodarski objekti in naprave v splošni rabi so

po svojem značaju in namenu prav tako vodna zemljišča . Ker ta zemljišča glede na

lokacijo vodnogospodarskih objektov in naprav niso vedno del . sklenjenih parcel

vodnih zemljiŠČ v javni lasti, bi morali upoštevati potrebno posebnost obratovanja in

vzdrževanja teh objektov in naprav ter nato v skladu s tem urejati odnose med

državo in privatnimi lastniki okoliške posesti.

Javna vodna posest je načeloma določena in registrirana v zemljiŠkih knjigah.

Problemi, ki smo jih zaznali pri analizi vzorčnega primera so :

način in izhodišča za določanje javne vodne posesti so se v različnih obdobjih

menjala (avstroogrska monarhija, kraljevina Jugoslavija, SFRJ),

menjala se je tudi organizacija in praksa določanja teh zemljišč ter

vzdrževanje in novelacija podatkov se v večini primerov ni izvajala pravočasno in v

primernem obsegu.

Zato je potrebno pri nadaljnih postopkih vztrajati na temeljnem načelu, da je

sprememba javne vodne posesti možna le v primeru, da niso ogroženi elementi

vodnega režima. PO naši presoji je potrebno v prehodnem obdobju do uveljavitve

MiŠiČEV VODARSKI DAN '94

-53 -

doc. dr. M. Mikaš

EKSPLOATACIJA Z VODO VEZANIH

NARAVNIH RESURSOV

novih zakonskih ureditev urejati ta vprašanja s prehodnimi pravnimi instrumenti, s

katerimi bo potrebno zagotoviti :

- varovanje vseh registriranih vodnih zemljišč ne glede na novo stanje na terenu,

- varovanje osnovnih elementov potencialnih vodnih zemljiišč, ki so sicer v privatni

lasti, bi pa po svoji naravi morala biti javna, pred poškodbami in spremembo

namembnosti ,

pravne in tehnične instrumente ter materialne možnosti za postopno uveljavljanje

varovanja ter sonaravnega in funkcionalno učinkovitega gospodarjenja z javno

vodno posestjo ne glede na njen trenutni pravni status.

Predlogi

študija v svojih zaključkih predlaga naslednje ukrepe v novem Zakcnu o vodah

s predloženimi definicijami opredeliti osnovne kategorije vodnega prostora,

- z okvirnimi kriteriji določiti izhodišča za določanje javne vodne posesti (vodna

zemljišča, vodnogospodarski objekti in naprave),

s sistemom podzakonskih predpisov določiti način in omejitve pri gospodarjenju na

raznih območjih, kjer prevladuje ena od tipičnih pojavnih oblik voda v prostoru,

določiti organizacijo upravljanja in pristojnosti gospodarjenja z vodnimi zemljišči,

določiti podlage in možne ukrepe za zavarovanje vodne posesti ter v prehodnih

določbah predvideti ukrepe, ki jih je potrebno izvajati v prehodnem obdobju, dokler

ne bodo zagotovljene vse pravne osnove.

študija tudi ugotavlja, da so potrebni podzakonski predpisi v obliki splošnih

smernic za

določanje vodne posesti za značilne tipe vodnega in obvodnega prostora,

gospodarjenje na z vodo ogroženih območjih (poplavna območja, erozijska

območja, plazovita območja, zavarovana območja vodnih virov).

Za izdelavo teh dokumentov bo potrebno izdelati strokovne podloge. Zato je v teku

tudi nadaljevanje v tem prispevku opisane študije, ki ima namen preveriti predloženo

metodologijo na za Slovenijo tipičnih primerih vodnih zemljišč in zemljišč vodnega

sveta. Dodatno bo v okviru študije tudi obravnavana problematika lastništva nad

zemljišči in predložen sistem podatkovne baze za vodenje evidence nad zemljišči

vodnega sveta v Sloveniji. šele na podlagi teh analiz bo mogoče dokončno opredeliti

specifične kriterije za določanje javne vodne posesti pri posameznih pojavnih oblikah

voda v prostoru. Obenem je potrebno tudi definirati načine gospodarjenja in omejitve

rabe vodnega prostora za

gospodarjenje v vodnem svetu, to je na z vodo ogroženih poplavnih in

hudourniških območj i h ,

MISIČEV VaDARSKI DAN '94

- 54 -

doc. dr. M. Mikaš

urejanje hudourniških, plazovitih in labilnih območij,

- gospodarjenje na obalnem območju morja,

EKSPLOATACIJA Z VODO VEZANIH

NARAVNIH RESURSOV

gospodarjenje za tipične primere rabe voda in vodnega prostora pri podeljevanju

koncesij.

Na podlagi teh obdelav bo mogoče razviti smernice za gospodarjenje na vodnih

zemljišČih za pogoje splošne rabe in pri koncesijskih razmerjih.

študija tudi predlaga izdelavo vodnogospodarskega terminološkega slovarja, ki bi

ga izdelali skupaj z osrednjo slovensko institucijo za take projekte, to je z Znanstveno

raziskovalnim centrom SAZU, točneje Institutom za slovenski jezik Frana Ramovša in

njihovo Sekcijo za terminološke slovarje s terminološko komisijo. Pri vsakodnevni

vodarski praksi je to vprašanje vse bolj aktualno, posebno na področju zakonodaje in

pri pravnih postopkih za dodeljevanje vodnih pravic in ob sklepanju koncesijskih

razmerij.

V prehodnem obdobju uveljavljanja nove zakonodaje na področju urejanja razmerij na

področju javne vodne posesti predlagamo sprejem zaČasnih predpisov, ki naj :

- zavarujejo obstoječo vodno posest pred divjo privatizacijo in neprimernimi posegi,

- omogočijo vzpostavitev varstvenih razmerij na potencialnih vodnih zemljiščih do

razrešitve njihovega dokončnega pravnega statusa in

- določijo pristojnosti države ter sistem upravljanja s temi zemljišči v prehodnem

obdobju .

Za dosego postavljenih ciljev bi bilo potrebno opraviti prostorsko analizo vseh

obstoječih in potencialnih vodnih zemljišč ter drugih elementov javne vodne posesti na

območju cele države. Le na osnovi teh podlag bo mogoče racionalno voditi postopke

in aktivnosti, ki so potrebne za postopno uveljavljanje postavljenih ciljev.

VIRI

Matjaž Mikoš (1994) : "Metodologija za določitev vodnih zemljišč in gospodarjenje z

njimi", naročnik Ministrstvo za okolje in promet, Poročilo Vodnogospodarskega

inštituta C-261 , 72 str.

Odlok o določitvi hudourniških območij, ki štejejo za vodotoke medregionalnega

pomena, Uradni list SRS, 21/1975

Odlok o določitvi erozijskih območij in posameznih udournikov, na katerih zagotavlja

delovna organizacija za urejanje hudournikov varstvo površin pred erozijo,

hudourniki in plazovi, Uradni list SRS, št. 2/1970

Strokovno navodilo o načinu odvzemanja mivke, peska, proda in kamnin, Uradni list

SRS, št. 27/1984

MiŠiČEV VODARSKI DAN '94

-55 -

doc_ dr. M. Mikoš

EKSPLOATACIJA Z VODO VEZANIH

NARAVNIH RESURSOV

Strokovno navodilo o tem, kaj obsega vzdrževanje naravnih vodotokov in drugih

zbiralnikov vode, vodnih zemljišč ter vodnogospodarskih objektov in naprav v

splošni rabi, Uradni list SRS, št 27/1984

Strokovno navodilo za določanje meje priobalnih zemljišč, erozijskih območij in morske

obale, Uradni list SRS, št 4/1985

Zakon o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 32/1993

Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, Uradni list RS, št. 64/1994

Zakon o vodah, Uradni list SRS, št 36/1981

MISIČEV VODARSKI DAN '94