KRATEK VODNIK

PO VEGANSKIH

NAKUPIH

© Teja Brooks Pribac. Vse pravice pridržane. Januar 2008vegenakup@gmail.com

Lektoriranje: Klementina SemprimožnikOblikovanje in prelom: OrbiCom - Peter Petač s.p., orbicom@siol.comTisk: Birografika BORI, d.o.o., poslovalnica Izola

Naklada: 500 izvodov

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

613.261

PRIBAC Brooks, Teja Kratek vodnik po veganskih nakupih / Teja Brooks Pribac. - Padna : samozal., 2008

ISBN 978-961-245-423-4

236948480

1

VSEBINA

Uvod ..........................................................1. Splošni namigi za nakupovanje ...........2. Budnost na vsakem koraku! .................3. Mesni nadomestki .................................4. Mlečni in jajčni nadomestki ..................5. Hrana za hišne ljubljenčke ....................6. Alkohol & tobačni izdelki .......................7. Oblačila in obutev ...................................8. Kozmetika/osebna nega .......................9. Čistila .......................................................10. Varovanje okolja .....................................11. Biološko/biodinamično/vegansko ......12. Pravična trgovina ....................................13. Živalske sestavine ..................................14. Dodatki in naslovi ...................................15.

Navedeni podatki in vrednotenja odražajo mnenje avtorice v času tiskanja na podlagi dosegljivih virov.

268

141618202427303444474862

2

1U

VOD

UVOD1.

Nakupovanje je lahko za vegane prava pustolo-vščina. Vodnik, ki sem ga sestavila s pomočjo virov, ki so mi bili v trenutku pisanja dosegljivi v slovenščini, angleščini in italijanščini, bi naj stvari olajšal, verjetno pa bo le pripomogel k temu, da se bo celoten proces preverjanja izdelkov s trgo-vinskih polic še upočasnil. V času sestavljanja priročnika sem si dopisovala s številnimi proizva-jalci in prodajalci, tako domačimi kot tujimi, ki so razjasnili določene dvome, včasih tudi s tem, da se niso odzvali.

Ker se mi še vedno zgodi, da me kdo vpraša: »Kaj je to veganstvo?« in v primeru, da bi takemu človeku vodnik prišel v roke, naj na kratko razlo-žim, za kaj gre. Vegan je človek, ki ne odobrava izkoriščanja živali in temu ustrezno tudi ravna, se pravi ne uživa živalskih proizvodov, vključno z ribami in piščanci (ja, tudi to so živali!), mlekom, jajci in medom, ne nosi usnja, krzna, volne, svile in puha, ne podpira poskusov na živalih, živalskih sestavin pa tudi ne želi videti v svoji kozmetiki, milih, šamponih, čistilih itd., spoštuje naravo in vsa bitja v njej, tudi človeka (čeprav mu je to vča-sih težko …). Vegani doma nimajo zlatih ribic, ptic v kletki, zajčkov, kupljenih psov in mačk, ampak samo živali, ki so jih rešili s ceste (divje živali, jasno, odpadejo) ali iz azila. Število veganov je v svetu še vedno precej omejeno (v zadnjem času sicer kar hitro narašča), kljub temu pa so se zno-traj te skupine razvile različne veje, kot so:

3

1U

VOD

• Fruitarijani: Vegani, ki uživajo izključno plodove rastlin (jabolka, paradižnik, ore-ške itd.), izogibajo pa se rastlin, ki bi jih za svoje prehranjevanje morali ubiti (koren-ček, krompir, špinača itd.).

• Presnojedci: Vegani, ki uživajo izključno presno hrano. Mimogrede, presno prehra-njevanje sploh ni tako dolgočasno, kot si večina predstavlja!

• Biovegani: Vegani, ki se izogibajo rastlin

iz družine razhudnikov (paradižnik, jaj-čevci, paprika, krompir, tobak), ki ustvar-jajo kislost v jetrih in posredno vplivajo na genetski zapis v našem telesu (glej M.T.Dereani, Matejina veganska kuhinja).

Kot zanimivost pa naj tukaj omenim še t.i. free-gane [free (svoboden) + vegan]: gre za (nekda-nje) vegane, ki se jim je na neki točki posvetilo, da z ogibanjem živalskim izdelkom še vedno ne izpodbijajo v dovoljšni meri izkoriščevalskega sistema, ki je prisoten na vseh ravneh, ne samo v povezavi z živalmi, zato so se odločili, da si bodo hrano, obleko in druge stvari, ki jih v življenju potrebujemo, nabirali kar po smetnjakih. Gre za neke vrste brezdomcev, ki so si takšno pot izbrali sami, zato tudi ne prakticirajo beračenja. Sicer je pa samo freeganstvo razdeljeno na več nivojev intenzivnosti, nekateri se popolnoma lo-čijo od sveta, živijo v skupnostih in nikoli ničesar ne kupijo, drugi so manj radikalni, imajo redno službo, živijo t.i. normalno življenje, le hrano si

4

nabirajo med odpadki, predvsem iz trgovin, ki odvržejo največ še uporabnih izdelkov, ki jim je rok morda danes potekel in jih zato jutri ne morejo več hraniti na polici. Freegani občasno zaužijejo tudi neveganske izdelke, ki pa bi itak končali na smetišču, zato se mi zdi vsakršna kri-tika (ki se nemalokrat pojavi) odveč. Poleg samih veganov bo vodnik verjetno kori-sten tudi ljudem z alergijami na različne žival-ske sestavine in pa ovo-lakto vegetarijancem, pri katerih vidim težavo v tem, da mnogi, ki to postanejo iz usmiljenja do živali, neselektivno uživajo mlečne in jajčne proizvode, ki prihajajo iz intenzivne reje oz. baterijskih farm, kjer se ži-valim ne godi nič bolje kot tistim, ki so rejene za meso. Lakto-ovo vegetarijanstvo ima potem-takem zame smisel le, če posamezniki izbirajo izključno biološko pridelane sire, ki so hkrati zares vegetarijanski, torej brez vsebnosti delcev telečjega želodca, in pa jajca kokoši iz proste reje, kar pomeni, da si v gostilni ne bodo privo-ščili pice s sirom (ker se ve oz. se ne ve, od kod prihaja), palačink, navadne majoneze, slaščic iz bližnje slaščičarne itd. V bistvu to pomeni, da bi moralo biti nakupovanje za lakto-ovo vegetari-jance zelo podobno veganskemu. Enako velja tudi za tiste mesojedce, ki iz usmiljenja do živali prisegajo na biološko pridelano meso oz. meso iz domače, ne industrijske reje.

Pri navajanju živalskih sestavin sem vključila tudi angleška imena, da bi lažje preverjali ori-ginalne etikete in pa kot pomoč na potovanjih.

1U

VOD

5

Podatki glede E dodatkov, predvsem navedbe o tem, katere sestavine so zagotovo živalskega izvora in katere so morda živalskega izvora, se razlikujejo. Sicer sem sama na etiketah večkrat zasledila, da so sestavine, ki niso iz živalskih virov, bi pa lahko bile, ustrezno označene z na-vedbo »iz rastlinskega vira«, lahko pa se seveda zanašaš tudi na certifikate, kot so Vegan Socie-ty approved in podobno (glej v nadaljevanju ali na www.kalcek.com/Pomen_certifikatov.htm). V razdelek Dodatki in Naslovi pa sem vključila tudi nekaj koristnih informacij in povezav.

Pri nastajanju vodnika sta mi bila v veliko pomoč Tina Semprimožnik, ki je vodnik tudi lektorirala, in pa Mladen Krsnik, ki je pregledal kemijske izraze in prispeval nekaj koristnih nasvetov.

1U

VOD

6

2SP

LOŠN

I NAM

IGI Z

A N

AKU

POVA

NJE

SPLOŠNI NAMIGI ZA 2. NAKUPOVANJE

Beri etiketeVedno preberi etiketo. Včasih najdeš živalske sestavine v nemogočih izdelkih, kot so na pri-mer krušne drobtine, katerim je lahko dodano tunino olje. Proizvajalci pa včasih spremenijo sestavine svojih izdelkov in kar je bilo nekoč ve-gansko, morda sedaj ni več ali obratno.

»Izdelek lahko vsebuje sledi …« Določeni rastlinski izdelki se proizvajajo v obra-tih, kjer poteka tudi proizvodnja izdelkov iz žival-skih surovin, zato lahko na etiketi včasih prebe-remo, da izdelek lahko vsebuje sledi mleka, jajc itd., to se pogosto zgodi pri krekerjih. Sam/a se seveda odloči, ali boš izdelek kupil/a ali ne. Če je le mogoče, pa se tem izdelkom izogni, preglej ostalo ponudbo, zagotovo najdeš čist izdelek.

Trgovine z zdravo prehranoTe trgovine so navadno dobro založene z vegan-skimi proizvodi, kot so brezmlečne čokolade, tofu, sejtan itd. Navadno so na voljo tudi vegan-ska čistila in izdelki za osebno nego.

Trgovine s kosher hrano, azijske trgovineTe so predvsem uporabne, ko si na dopustu v tujini, kjer so precej razširjene (odvisno, kam se odpraviš, seveda). V njih najdeš obširne zaloge veganskih proizvodov, vključno s čokolado, sla-doledom, začimbami itd. Oznaka »Kosher Par-

7

2SPLO

ŠNI N

AMIG

I ZA NAK

UPOVAN

JE

ve« pomeni, da izdelek ne vsebuje mesa in mle-ka, preveriti pa je potrebno morebitno vsebnost jajc in želatine. Tudi v azijskih trgovinah najdeš veliko veganskih izdelkov.

SupermarketiSupermarketi/hipermarketi v Sloveniji so se v zadnjih letih kar dobro založili z veganskimi proizvodi. V njih lahko najdemo sojine beljako-vine, tofu, sejtan, rastlinske majoneze, jajčni nadomestek, razne namaze in podobno, pa tudi nekaj čistil.

8

3B

UD

NO

ST N

A VS

AKEM

KO

RAK

U!

BUDNOST NA VSAKEM 3. KORAKU!

RestavracijeRestavracije? Pozabi nanje! V vsejedskih resta-vracijah za pripravo tvoje jedi uporabljajo isti pribor, ki ga uporabljajo za pripravo mesa, tako da se mimogrede kak košček mlete govedine znajde med tvojimi popečenimi gobami!Ne, saj ni tako hudo, in pravzaprav je zelo po-membno, da vegani zahajamo v restavracije, pa ne samo vegetarijanske, saj če je povpraše-vanje po zelenjavnih jedeh večje, potem se bo počasi večal tudi izbor teh jedi. In ne pozabi, da pravilo, ki je morda nekoč veljalo, in sicer da so rastlinski proizvodi cenejši od živalskih, v večini primerov več ne velja. Če obstaja možnost, da bo izdelek vseboval živalski proizvod, ga nava-dno tudi bo. Žal.

V slovenskih restavracijah je dovolj izbire, da se za silo nahraniš, vendar je priporočljivo, da nata-karja povprašaš npr. o tem, kakšno vrsto maščo-be uporabljajo [rastlinsko olje – običajno bodo potrdili, ker je cenejše :-) ali maščobe živalskega izvora]. Pri naročanju testenin se prepričaj, da ne vsebujejo jajc (tudi ovo-vegetarijanci, saj so jajca po vsej verjetnosti iz baterijskih farm), da omaka ne vsebuje mleka, enako velja za zele-njavne lazanje, njoke ipd., pazljiv/a bodi tudi pri naročanju juh, saj tudi za zelenjavne juhe več-krat uporabljajo jušno osnovo živalskega izvora. Previdno pri zastavljanju vprašanj! Odgovor na

9

3B

UD

NO

ST NA VSAK

EM KO

RAK

U!

vprašanje »Ta zelenjavna juha je skuhana z zele-njavno jušno osnovo, ne?« bo navadno da. Zato je bolje vprašati, kakšno jušno osnovo so upo-rabili oz. kar po sestavinah. Če natakar ne ve, naj vpraša v kuhinji. Če mu je odveč, zamenjaj restavracijo.

Kitajske restavracije navadno ponujajo številne veganske dobrote in so odlična stična točka za poslovna in družabna srečanja (če te ne moti kura na sojedčevem krožniku ali pa misel na ocvrte mačje tace in pasje repke!). V kitajski kuhinji se živalsko mleko ne uporablja, radi pa imajo jajca in če naročiš ocvrt zelenjavni riž, se lahko zgodi, da bo v rižu nekaj zelenjave in velika količina jajc (iz najbolj razširjene rejske prakse …). Druga stvar, na katero je potrebno paziti, je ostrigina omaka. Čeprav je jed navedena v vege-tarijanskem razdelku, ostrigina omaka ne bo na gobji osnovi (kot so veganske različice), ampak bo iz pravih ostrig, razen v kitajskih vegetarijan-skih (navadno budističnih) restavracijah. Ponov-no je priporočljivo natakarja povprašati in ga po potrebi zaprositi, da ostrigino omako zamenja s sojino. Pri Kitajcih navadno to ne predstavlja posebne težave, saj so izjemni poslovneži, pri Slovencih je to seveda drugače. Kitajske hrane pa ne bi priporočala v Italiji, saj je prirejena lo-kalnemu okusu, kombinacija pa ni ravno vredna tistih 30 evrov. Velike kitajske restavracije ima-jo včasih v kakem kotu tudi kontejnerje z živimi ribami, da bi svojim gostom ponudili kar se da svežo hrano. Pogled ni ravno prijeten, sploh pa ne na rake z zvezanimi kleščami.

10

Če se boš podal/a v tujino na počitnice, študij, poslovno potovanje …, najdeš poleg samih ve-getarijanskih restavracij široko vege ponudbo v indijskih in tajskih restavracijah.

V indijski kuhinji se uporablja t.i. ghee (izg. gii), prečiščeno maslo, in pa mlečni izdelki. Označba vegetarijanski curry torej še ne pomeni tudi ve-ganski curry. Da bi si zagotovil/a vegansko jed, pa večkrat ni dovolj niti, da vprašaš, ali je jed dejansko veganska, vprašaj raje, ali vsebuje ghee oz. mlečne izdelke.

Enako je s tajsko kuhinjo. V tajski kuhinji se ne uporabljajo mlečni izdelki, pač pa ribja omaka (Nam Pla v tajščini in Nuoc Mam v vietnamšči-ni). Pridobiva se jo tako, da se ribe shrani v sod in se pusti, da fermentirajo. V vegetarijanskem razdelku menija v večini primerov najdeš »vege-tarijanske« jedi, ki vsebujejo ribjo omako. Za-prosi, da ti jed pripravijo s sojino omako. Druga zelo razširjena sestavina je zmes z rakci in za-čimbami, ki se uporablja kot osnova za curryje (tako kot pri nas jušna kocka). Dobijo se tudi veganske različice, vendar so zmesi živalskega izvora veliko bolj razširjene. Restavracije zmesi navadno ne pripravljajo na licu mesta, ampak jo kupijo predpakirano, zato natakarja ne moreš prositi za zamenjavo, ampak se boš žal moral/a odpovedati curryju. Sicer pa gre v takšnih pri-merih za nekorektno oglaševanje in zavajanje potrošnika, zato (kar pogumno!) restavracijo prijavi nacionalnemu uradu za varstvo potro-šnikov, če pa imaš v tisti državi prijatelja, naj

3B

UD

NO

ST N

A VS

AKEM

KO

RAK

U!

11

zate to stori on. Restavraciji se sicer ne bo nič hudega pripetilo, ampak več kot je prijav, večja je verjetnost, da se bodo stvari spremenile na bolje in bodo restavracije same v vegetarijan-ske razdelke menija dejansko vključevale le vege jedi, kar seveda ne pomeni, da se bo meni skrčil, nasprotno.

Sladkor Za rafiniranje/beljenje sladkorja je mogoče uporabiti živalske kosti. Sladkorja iz sladkorne pese ne rafinirajo s pomočjo živalskih sestavin, trsni sladkor pa. Glede na nekatere podatke naj bi bila uporaba kosti v EU prepovedana, iz dru-gih virov pa je mogoče razbrati, da to ne drži, čeprav se zdi, da pri nas (za razliko od ZDA) ni razširjena. Alternativa je nerafiniran sladkor, fruktoza, javorjev sirup, sladi (pšenični, ječme-nov, koruzni, rižev …) in ostala naravna sladila. Pozor tudi pri javorjevem sirupu: za zmanjšanje količine pene na sirupu mu pri proizvodnji doda-jo manjšo količino maščobe, maščoba je lahko rastlinskega ali živalskega izvora. Javorjev sirup z oznako Kosher je navadno veganski. Če nisi prepričan/a, vprašaj proizvajalca.

V tem odstavku pa je morda potrebno še poja-sniti, da med in ostali čebelji izdelki niso vegan-ski, z malo spletnega brskanja pa lahko hitro ugotovimo, zakaj. Ker čebelja industrija ni pod takšnim udarom, kot je npr. mesna, čebelarji radi na dolgo in široko razpravljajo o svojem hobiju in si preko raznih forumov delijo nepre-cenljive nasvete. Med drugim lahko bereš o

3B

UD

NO

ST NA VSAK

EM KO

RAK

U!

12

kreativnih nadomestilih za snovi, ki jih čebelarji kradejo čebelam: sladkor, kvas, razni zeliščni čaji … in celo Cedevita! Ja, tako preprosto je to. Še bolj preprosto pa je zaužiti nadomestke in pustiti čebele pri miru!

Krompirček Pri naročanju krompirčka vprašaj, v katerem olju se cvre in ali restavracija/fast food/stojni-ca krompir sama reže. Če je odgovor negativen, lahko krompirček vsebuje nasičeno govejo ma-ščobo. Enako velja za zamrznjeni krompirček iz trgovine.

KruhKomercialni kruh vsebuje konzervanse. Beri etikete! Če kruh kupuješ v lokalni pekarni, ti bo prodajalec/ka navadno znal/a povedati, ali vsebuje živalske sestavine – ponovno pazi, kako vprašaš.

BonboniPredvsem mehki in žvečilni bonboni navadno vsebujejo želatino in pa seveda sladkor. Bon-boni lahko vsebujejo tudi barvila živalskega izvora.

SirŠtevilni siri vsebujejo sirilo živalskega izvora, kar pomeni, da še vegetarijanski niso. Za slovenske sire pa se zdi, da to ne drži, siriščni preparati bi naj torej bili vegetarijanski (spodbudno!). Ži-valsko sirilo (angl. rennet) lahko najdemo tudi v nekaterih sojinih sirih, čeprav jih je veliko na

3B

UD

NO

ST N

A VS

AKEM

KO

RAK

U!

13

100% rastlinski osnovi. Tudi tukaj je priporočlji-vo branje etiket.

Vitamin DVeliko rastlinskih margarin vsebuje dodatek vi-tamina D, ki ni nujno rastlinskega izvora. Neka-tere etikete vključujejo podatke o izvoru, druge ne, zato je najbolje, da povprašaš kar proizva-jalca.

TabascoNekaterim vrstam je dodana omaka morskih sadežev. Beri etikete.

3B

UD

NO

ST NA VSAK

EM KO

RAK

U!

14

4M

ESN

I NAD

OM

ESTK

I

MESNI NADOMESTKI4.

Sojin tofu (tofu – japonsko ali bean curd - kitajska angl. ali angl. kit.)Pridela se iz sojinega mleka (in dobesedno po-meni sesirjeno mleko), kupimo ga lahko v vseh trgovinah z zdravo prehrano in v supermarketih. Je odličen beljakovinski vir. Na voljo je v trdi ali mehki/svilnati (silken) obliki. Trdi tofu razrežemo na tanke plasti in ga dobro osušimo s papirnatim prtičkom, da bi lažje absorbiral omako, v kateri ga potem mariniramo ali kuhamo.

Iz sojinega mleka izdelujejo tudi t.i. bean curd / tofu skins, tako da sojino mleko zavrejo in odstra-nijo ter shranijo kožico, ki se ustvari povrhu. Upora-blja se predvsem za izdelavo vege salam. Pri nas še ni v prodaji.

Sojine beljakovine v koščkihPripravljene so na osnovi sojine moke z dodatki drugih sestavin. So nadomestek za mleto meso, uporabne za pripravo omak, enolončnic, polpet, nadevov za polnjeno zelenjavo itd. Kupimo jih lahko v trgovinah z zdravo prehrano in v super-marketih.

Gluten v prahu/glutenova moka in sejtanElastične, nevodotopne beljakovine v pšenični moki s skupnim imenom imenujemo gluten. Ta skupek beljakovin sestavljajo v glavnem dve večji skupini beljakovin v približno enakem razmerju: glutenini in gliadin. Pri drugih žitaricah (ječmen, oves, rž) namesto gliadina najdemo druge belja-

15

4M

ESNI N

ADO

MESTK

I

kovine s prolaminsko frakcijo. Gluten se uporablja za pripravo sejtana. Zmešamo enako količino glutena in vode, gnetemo 15 minut (lahko tudi manj, ampak meso pride mehkejše in bolj kom-paktno, če ga gnetemo dlje) ali pa ga za minuto damo v multipraktik s pripomočkom za mešanje, ne z rezilom! Testo nato razrežemo na nekaj večjih koščkov in kuhamo v kropu 1 uro. Številni recepti priporočajo vodo z dodatkom soli, alg, začimb itd., vendar sejtan s tem čisto nič ne pridobi. Okus iz-boljšamo z mariniranjem in pa z ustrezno količino začimb naknadno pri sami pripravi jedi.

Gluten je v Sloveniji težko dobiti. Ker pa je ponud-ba odvisna od povpraševanja, je najbolje, da svoje lokalne trgovinice z zdravo prehrano o tem kar na-prej sprašuješ. Nekoč se jim bo že posvetilo.

Že pripravljen sejtan pa je na voljo v večini trgo-vin z zdravo prehrano in supermarketih, sama ga nikoli ne kupim, ker se ne more primerjati z domačim!!

TempehTempeh je izdelek iz fermentirane soje. Nareži ga na rezine, trakove ali kocke, popeci ga in ga upo-rabi za solate, sendviče, slane zavitke, testenine. Odlična hrana za športnike, ne samo vegetarijan-ske. Bogat je z beljakovinami, vitamini (predvsem B-kompleksa), minerali ter različnimi antioksi-danti, ki preprečujejo staranje in razvoj rakastih obolenj. Gre pa za živilo, za katerega se mi zdi, da ga ali ljubiš ali pa sovražiš. :-) Kupimo ga lahko v določenih trgovinah z zdravo prehrano.

16

MLEČNI IN JAJČNI 5. NADOMESTKI

Sojino mleko, trdi in kremni siri, sladoled, jo-gurti, smetana …Bogati so z beljakovinami in kalcijem. Imajo nizko vsebnost nasičenih maščob, so brez ho-lesterola.

Riževo mleko, mandljevo mleko, ovsena sme-tana, veganska margarina, majoneza …in drugi rastlinski izdelki, ki jih dobiš v trgovinah z zdravo prehrano in v supermarketih. Mandlje-vo mleko in druge vrste mleka iz oreškov lahko pripraviš doma sam/a in jih zaužiješ presne.

Pozor pri margarinah: večina margarin vsebuje živalske sestavine. Veganske margarine nava-dno najdeš na policah skupaj s tofujem in drugi-mi vege izdelki. Beri etikete. :-)

TahiniTahini (namaz iz sezamovih semen) je odličen nadomestek sira pri lazanjah, picah, raznih sla-nih zavitkih itd. Pravo odkritje raw-food (presne) kuhinje, ki pa ni posebej razširjen med navadni-mi vegani. Zmešaš 2 žlici tahinija, 2 žlici oljčne-ga olja in 1 žlico sojine ali shoyu omake. Lahko pa jedi dodaš samo tahini in ga dobro premešaš z ostalimi sestavinami, v tem primeru potrebu-ješ večjo količino soli. Na picah pa ima sirast učinek tudi prekuhana in pretlačena cvetača ali pretlačen, začinjen tofu.

5M

LEČN

I IN

JAJČ

NI N

ADO

MES

TKI

17

5M

LEČNI IN

JAJČNI N

ADO

MESTK

I

JajcaUporabimo jajčni nadomestek (Egg Replacer), ki ga lahko kupimo v trgovinah z zdravo prehrano in supermarketih.

Enak učinek pa dobimo tudi s kombinacijo različ-nih sestavin, npr.:1 jajce: 1 žlica rastlinskega olja + 1 žlica vode + 2 čajni žlički pecilnega praška; 1 jajce: 1 žlica rastlinskega olja + 1 žlica jabolč-nega kisa + 1 žlica pomarančnega soka + 1 čaj-na žlička pecilnega praška (odlično za pripravo palačink, tort itd.).

Ali (ukradeno z Vegansvet: http://kid.kibla.org/~marjan/vegan): 1 jajce = 1 žlica sojine moke (za pecivo, palačin-ke, polpete itd.); 1 jajce = 1 žlica čičerkine moke (za palačinke, polpete itd.); 1 jajce = 2 žlici bele moke + malo sojinega mle-ka + sol (začimbe) [za paniranje]; 1 jajce = 1 žlica v kavnem mlinčku zmletih lane-nih semen + 4 žlice vode. Vse skupaj v mešalniku mešaj 1 do 2 minuti (za pecivo, piškote, palačin-ke ...).

Pri sladkem pečenju: Poskusi z 1 banano ali 1/4 skodelice jabolčne kaše za vsako jajce. V recep-tih za različne vrste peciva, pri katerih je potreb-no samo eno jajce, lahko to kar izpustimo.

18

HRANA ZA HIŠNE 6. LJUBLJENČKE

Vegetarijanski lastniki psov in mačk imajo teža-ve pri izboru hrane za svoje ljubljenčke, saj jim želijo zagotoviti ustrezne hranilne snovi, hkrati pa se jim ob briketih in pločevinkah, ki jih najdemo na trgovinskih policah, obrača želodec, ne samo zaradi samega mesa, ampak tudi zaradi posku-sov, ki jih ta industrija izvaja na drugih živalih iste vrste (znana afera Iams idr.). K sreči je vege pasja in mačja hrana na voljo tudi v Sloveniji.

Priporočljivo je, da svoje ljubljenčke na vege hrano navajaš počasi: hrani, ki jo trenutno upo-rabljaš, vsak dan primešaj nekaj vegetarijan-skih briketov, postopoma se bo pes ali mačka navadil/a na nov okus in mu/ji boš kmalu lahko brez težav ponudil/a čisti vegi izdelek. Hkrati se s tem načinom hranjenja živali izognemo mo-rebitnim težavam, kot so driska, želodčni krči, bruhanje itd. Sama jim poleg briketov kuham še testenine z zelenjavo, pri tem pa namesto na olju zelenjavo prepražim na vodi. Ko je skuhano, vse skupaj pretlačim in primešam testenine. Če ljubljenček briketov ne mara, jih poskušaj dodati testeninam.

Muce naj bi imele rade brokoli, šparglje, zeleni fižol, grah, zeleno in namaze na osnovi jedilnega kvasa. Izogibajmo se čebuli, čokoladi, oreškom, gobam, grozdju, rozinam, mleku in mlečnim iz-delkom.

6H

RAN

A ZA

HIŠ

NE

LJU

BLJ

ENČK

E

19

6H

RAN

A ZA HIŠN

E LJUB

LJENČK

E

Psi tudi ne smejo uživati čebule in čokolade, obe sestavini sta za pse toksični. Izogibajmo se tudi rozinam, grozdju, oreškom (predvsem vrste ma-kadamija), gobam in večjim količinam soli.

Odlično obrambo proti bolham predstavljata če-sen, ki je v velikih količinah sicer škodljiv, in pa pivski kvas – sama uporabljam tabletke ali kvas v prahu, ki ga dodam kuhani hrani. Odličen je za pse in mačke z alergijo na kapljice, razpršilce in druga sredstva proti bolham.

Muce in vege hrana: Medtem ko se psi hitro privadijo na rastlinsko hrano in iz nje črpajo vse potrebne hranilne sno-vi, pri mucah ni tako. Muce iz rastlinske hrane ne morejo črpati oz. proizvesti npr. taurina in vitami-na A. Vegetarijanski briketi te snovi vključujejo, če pa muc ne hranimo z briketi, je uporaba pre-hrambenih dopolnil obvezna. Posvetuj se z vete-rinarjem (vendar ne sprejmi preprostega »da« ali »ne« kot odgovor, zahtevaj obrazložitev!).

Hrana na rastlinski osnovi lahko pri mucah prive-de tudi do težav s sečnim traktom, ki so pri samč-kih bolj pogoste kot pri samičkah. Da bi se temu izognili, naj muca zaužije čim več mokre hrane, tako da npr. dodamo briketom vodo, omako itd. Priporočljivi so tudi redni obiski pri veterinarju in pregledi pH mačjega urina. Pomanjkanje taurina pa lahko povzroči slepoto in težave s srcem. Če se izkaže, da iz zdravstvenih razlogov tvoja muca ne more biti 100% veganka, pa naj bo vsaj 50%. Sama jih sicer poznam veliko :-).

20

7AL

KOH

OL

& T

OB

AČN

I IZD

ELK

I

ALKOHOL & TOBAČNI IZDELKI7.

Alkohol

Pri proizvodnji alkoholnih pijač, predvsem piva in vina, je uporaba živalskih izdelkov zelo raz-širjena.

Živalske sestavine, kot so jajčni beljak, mlečni proizvodi, ribji želodec, želatina, so sestavni del sredstev za čiščenje/bistrenje alkohola. Na vo-ljo so seveda tudi veganske različice na osnovi gline, npr. bentonit, ki ga navadno uporabljajo mali proizvajalci.

Poleg vegetarijancev je podatek zanimiv tudi za alergike, saj lahko v vinu kljub vsej filtraciji ostanejo sledi teh snovi. Zaradi tega je npr. v Av-straliji navedba teh snovi na etiketi zavezujoča.

Ko sem poskušala ugotoviti, koliko je uporaba živalskih sestavin pri proizvodnji alkoholnih pi-jač razširjena v Sloveniji, se jih je na moje pismo od 30 vinarjev odzvalo le 5. Dva sta takoj po-trdila, da teh sestavin ne uporabljata, ostali so zatrjevali, da jih v končnem izdelku ni.

Če dejstvo, da mi večina vinarjev, ki sem jim poslala pismo, ni odgovorila, pomeni, da sami te snovi uporabljajo, potem vege Slovenci in alergiki pozor! Po vino se boste morali odpraviti k sosedu. K sreči v Sloveniji to ne predstavlja re-sne težave, saj so razdalje zelo majhne, vinarjev

21

7ALKO

HO

L & TO

BAČN

I IZDELK

I

pa ogromno na vsakem koraku. Stopi do njih in se sam/a prepričaj. Sicer pa je konec novembra 2007 prišlo do sprememb evropske zakonodaje glede označevanja nekaterih sestavin. V Prilogi IIIa Direktive 2000/13/ES so navedene sesta-vine, ki jih je na izdelkih potrebno označiti, ker lahko pri občutljivih posameznikih povzročijo alergične reakcije.

Med drugim vključuje ribje izdelke, jajca, mleko itd. Ista direktiva ponuja možnost izjem za tiste sestavine, za katere bi naj bilo znanstveno potr-jeno, da je pod določenimi pogoji možnost aler-gične reakcije relativno nizka, tako so začasno s seznama izpadli alergeni, ki se uporabljajo pri bistrenju vina.

Zaradi šibkih dokazov o nealergenosti končne-ga proizvoda (t.j. prečiščenega vina) ter pritiska ustreznih združenj in organizacij je EU določila 2-letno raziskovalno obdobje (2005-2007), od 26. novembra 2007 pa velja obvezno označeva-nje za naslednje živalske sestavine:

raki in proizvodi; •jajca in proizvodi;•ribe in proizvodi, razen: •

ribje želatine kot nosilne snovi za • vitamine in arome, ribje želatine, ki se uporablja pri • bistrenju piva in vina;

mleko in proizvodi (vključno z laktozo),•razen:

sirotke za pripravo destilatov ali •

22

7AL

KOH

OL

& T

OB

AČN

I IZD

ELK

I

etilnega alkohola kmetijskega iz-vora za žganja in druge alkoholne pijače, laktitola; •

mehkužciinproizvodi.•

Iz tega je torej mogoče razbrati, da bo v bližnji prihodnosti označevanje mlečnih in jajčnih sledi na vinu obvezno, ne pa tudi navedba ribje žela-tine, tako da je tudi nova direktiva za vegane pravzaprav neuporabna.

Tobačni izdelki

Tobak je seveda zelo nevaren in se ga, če je le mogoče, izogibajmo, z veganskega stališča pa je težava še drugje:

Večina proizvajalcev testira svoje izdelke 1. na živalih. To počnejo z namenom odkritja tobačne mešanice, ki bi bila čim manj ne-varna za ljudi, hkrati pa opazujejo učinke tobačnega dima na živali. Za testiranja uporabljajo najrazličnejše živali, kot so psi, muce, opice, podgane. Živali s pomo-čjo mask prisilijo k inhalaciji dima, druge metode vključujejo izrez luknje na vratu psov beaglov, preko katerih vbrizgavajo dim v telo, v penise kužkov vstavljajo elek-trode in merijo vpliv cigaretnega dima na psičkovo seksualno sposobnost, breje opi-ce izpostavljajo dimu, da bi ugotovili vpliv tobaka na fetus. Testiranja so enostavno povedano grozovita, za živali zelo boleča

23

7ALKO

HO

L & TO

BAČN

I IZDELK

I

in največji paradoks je verjetno v tem, da rezultatov ni mogoče v celoti aplicirati na človekovo situacijo, kar sicer velja tudi za testiranja drugih izdelkov. Večina tobačnih izdelkov vsebuje živalske 2. sestavine. Seznam možnih dodatkov v cigaretah presega število 500, med njimi lahko najdemo med, glicerol, mlečno ki-slino, celo sečnino ...

Vse to pa še vedno ne pomeni, da se mora ve-gan/ka popolnoma odpovedati kajenju, paziti mora le, da izbere ustrezni tobak in ustrezne papirčke. In kaj je narobe s papirčki? Pri papirč-kih za zvijanje oz. papirčkih pakiranih cigaret se živalske sestavine skrivajo v lepilu.

Če pa kdaj zboliš za pljučnim rakom ali kako drugo boleznijo, ki je povezana s to tvojo razva-do, nikar ne hodi k zdravnikom po pomoč, ker bodo aplicirali znanje, ki so ga pridobili na ne-dolžnih živalskih žrtvah, in to samo zato, da ti podaljšajo življenje za kak mesec; rešiti te verje-tno itak ne bodo znali.

24

8O

BLA

ČILA

IN O

BU

TEV

OBLAČILA IN OBUTEV 8.

Oblačila

Poleg usnja in krzna se vegani izogibamo še volni (vključno z angoro, kašmirjem, moherjem, volneno flanelo in tvidom), svili in perju/puhu.

VolnaDanašnja volna prihaja večinoma iz Južne Ame-rike in Avstralije, kjer samčke kastrirajo z ela-stiko (elastiko jim tesno privežejo na moda in ta sčasoma odmrejo) in v večini primerov na ovcah izvedejo tudi t.i. muelsing, pri katerem mladičem na živo, se pravi brez kakršnegakoli anestetika, dobesedno odstrižejo predel kože okrog zadnjika skupaj z repkom, da muhe ne bi odložile jajčec v volni. Postopek je zelo boleč (predstavljaj si! … ne, ne, resno mislim, predstavljaj si!!) in travmatičen, včasih mladiči umrejo zaradi infekcije. V kontekstu tako velikega števila živali pa rejcu ena smrt več ali manj ne pomeni nič. Zaradi povečanega pritiska mednarodne javnosti, ki so ga sprožile organizacije za zaščito živali, predvsem PETA, znanstveniki in-tenzivno raziskujejo alternativne metode in oblju-bljajo, da jim bo do leta 2010 uspelo odkriti bolj humano rešitev za boj proti muham, žal pa ni še nič gotovo.

KAŠMIR: koze s Kitajske, Tibeta, Mongolije • in Irana. ANGORA: angorski zajec, predvsem Kitaj-• ska. MOHER: koze z območja Ankare, industrija • je doživela razcvet v Avstraliji.

25

8O

BLAČILA IN

OB

UTEV

Svila Naravno vlakno iz kokonov sviloprejke. Iz jajčec se izleže gosenica, ki izloča nit, s katero sprede kokon in se vanj zabubi, po 16 dnevih bi se buba razvila v metulja, vendar če buba ostane živa, začne izlo-čati snov, ki bi razjedla kokon in posledično uničila svilena vlakna, zato se pri industrijski proizvodnji svile lahko razvije le toliko metuljev, kolikor jih za-dostuje za nadaljevanje vrste, ostala mala bitjeca takoj ubijejo – z vročo paro, kuhanjem, pečenjem, odvisno pač od regije. Za 100 gramov svile je po-trebnih 1500 sviloprejk.

Perje/puhPerje ptic, ki jih vzrejajo za meso, se izpuli iz živih živali brez anestetika. Po končanem mučenju na nežno in bolečo kožo razpršijo razkuževalno sred-stvo in počakajo na nov »narastek«.

Pozor pri cenenih kitajskih artiklih s krznenim vide-zom (obeski za ključe, okrasni predmeti …), lahko vsebujejo pravo mačje krzno!

Obutev

Vegetarijanske čevlje sem prvič videla, ko jih je znanka privlekla iz New Yorka. Pravo malo čudo, popolnoma neprimerljivi s ponudbo iz trde plastike, ki je bila takrat na voljo na drugorazrednih policah naših trgovin. Medtem ko lahko druge usnjene izdelke z lahkoto nadomestimo s sintetičnimi ali platnenimi različicami, je pri čevljih to nekoliko težje. V splošnem lahko v kategorijo vege čevljev sicer vključimo vse čevlje, izdelane iz materiala rastlinskega izvora ali sintetične proizvodnje, torej brez živalskih sestavin, vendar je pri rastlinskih če-

26

8O

BLA

ČILA

IN O

BU

TEV

vljih težava v tem, da niso nepremočljivi in da jih težko kombiniramo z marsikaterim oblačilom, pri cenenih sintetičnih čevljih pa, poleg tega da so lah-ko neudobni in slabe kakovosti (kar pomeni, da jih je potrebno pogosto menjavati, posledice tega so za okolje katastrofalne), je nezanemarljivo tudi dej-stvo, da se obvezno označevanje materiala obutve nanaša le na glavne sestavne dele obutve (zgornji del, podloga in vložek, podplat), živalske sestavine se torej lahko skrivajo v drugih delih. Pri izbiri če-vljev v navadnih trgovinah si lahko (delno) pomagaš z oznakami:

Čevlji iz vegetarijanskih trgovin so v celoti brez ži-valskih sestavin, izdelani so iz visokokakovostnih in trpežnih sintetičnih materialov, ki po videzu spominjajo na usnje, njihova največja prednost pa je v tem, da nogi pustijo dihati (v večini primerov). Številni materiali se ponašajo tudi z visoko stopnjo biorazgradljivosti (npr. 70-80% za zelo razširjen Ve-getan Uppers). Nemalokrat se proizvajalci odločijo za uporabo recikliranega materiala, kot so recimo avtomobilske pnevmatike. Večje trgovine ponujajo široko izbiro čevljev za vse priložnosti. Z letom 2007 pa je bil ta problem rešen tudi za vege Slovence, saj je preko slovenskega po-srednika (www.vegea.si) mogoče kupiti katerekoli čevlje in druge izdelke iz največje angleške vege trgovine.

usnje

tekstilni material

krito usnje

drugi materiali

27

KOZMETIKA/OSEBNA NEGA & 9. ZDRAVILA IN VITAMINI

Kozmetika in osebna nega

Kozmetika in izdelki za osebno nego večkrat vse-bujejo sestavine živalskega izvora. Številne sesta-vine se lahko pridobivajo tako iz živalskega kot rastlinskega vira, vendar z etikete tega ni mogoče vedno razbrati. Drug problem je testiranje na živa-lih, ki ga izvajajo številni proizvajalci.

Tudi pri izdelkih brez živalskih sestavin nimamo zagotovila, da sestavine niso bile testirane na ži-valih. In nenazadnje, če izdelek ni bil testiran na živalih in je to na etiketi navedeno, še ne pomeni, da ne vsebuje živalskih sestavin oz. da sestavine same niso bile testirane na živalih. Leta 1976 je bilo z direktivo 768/EGS v Evropi obvezno testiranje končnega izdelka odpravljeno – kar pomeni, da so številni proizvajalci testiranje odpravili – ne pa tudi testiranje samih sestavin oz. novih spojin.

Veganska kozmetika obsega izdelke, ki ne vsebu-jejo živalskih proizvodov, stranskih živalskih proi-zvodov ali derivatov, razvoj in proizvodnja izdelka in sestavin pa ne vključujeta in nikoli nista vklju-čevala testiranj na živalih na iniciativo proizvajalca ali v njegovem imenu oziroma s strani tretjih, nad katerimi ima proizvajalec efektivni nadzor.

Pri izbiri izdelkov si lahko pomagamo s certifikati, kot so:

9KO

ZMETIK

A/0SEBN

A NEG

A & ZD

RAVILA IN

VITAMIN

I

28

Pozor tudi pri konvencionalnih barvah za lase! Raje uporabi naravne rastlinske izdelke (kana!).In pa ne pozabi na kondome!! (Oziroma kar po-zabi nanje, saj svet krvavo potrebuje več vega-nov!!!!!!!!!). Pri proizvodnji lateksa za kondome se uporablja mlečna beljakovina kazein. Veganske kondome proizvaja nemško podjetje Condomi, ki namesto kazeina uporablja kakavov prah in jih lahko kupimo tudi pri nas, in pa podjetje Glyde Condoms. Zdravila in vitamini

Farmacevtska in mesna industrija se z roko v roki sprehajata po rdeči spolzki planjavi. Kamorkoli stopita, zaslišita mili glasek prestrašenega in ko-maj še dihajočega bitjeca, ki prosi »Pusti me žive-ti, ne muči me, kaj sem ti storil?«. Zaljubljenca se

9KO

ZMET

IKA/

OSE

BN

A N

EGA

& Z

DR

AVIL

A IN

VIT

AMIN

I

certifikat Vegan Society

certifikat BDIH (končni izdelek in sestavine niso bili testirani na živa-lih, vendar nekateri izdelki vsebu-jejo živalske sestavine)

certifikat HCS/HHPS (tudi ta cer-tifikat ne zagotavlja popolne odso-tnosti živalskih sestavin; za takšno politiko se je združenje, ki izdaja certifikat HCS odločilo, da bi čim več proizvajalcev konvencionalne kozmetike spodbudilo k opustitvi živalskih poskusov)

29

ustavita, ulovita ravnotežje (spolzko!), se zamislita in $$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$$. Cak! Gre glava! Ali pa kak drug del, odvisno, kaj potrebujejo.

Vegani se kakor hudič križa bojimo malih kroglic, kock, valjčkov, ki nam jih predpiše zdravnik, saj vemo, da se v vsakem receptu skriva kri milijonov nedolžnih žrtev krutega sistema poskusov-in-na-pak, ki ga je vzpostavila naša plemenita vrsta. Za vegane še posebej velja, da je preventiva boljša od kurative, zato se je potrebno dobro poučiti o hrani, koristnih in škodljivih snoveh, veliko telovaditi in odpraviti stres – najboljše zdravilo za slednje je čustvena izolacija od ljudi, ki ti želijo soliti pamet, vključno s sorodniki, sodelavci in nekaterimi t.i. prijatelji, čim manj bedastih TV-programov, nič TV-reklam, veliko meditacije in vaj za krepitev ega, slednje velja predvsem za moške, ki se v družbi težkihmačotov zaradi svoje intelektualne in emo-cionalne razvitosti lahko počutijo nelagodno. Ob upoštevanju vsega tega se k zdravniku vseeno redno odpravimo na teste, ki pa bodo pokazali le našo zdravstveno neoporečnost – s tem bomo po-magali pri promociji veganstva! V Sloveniji se – tudi v supermarketih, čeprav je tam izbira omejena – dobi že vrsta vitaminskih in mineralnih dodatkov brez živalskih sestavin, vključno z vitaminom B12 (priporočljivo dopolnilo k veganski prehrani) in la-nenim oljem, odličnim veganskim virom omega-3 maščobnih kislin. Pozor pri kapsulah! Ovoj je na-vadno živalskega izvora. Če je na rastlinski osnovi, je to na embalaži navedeno oz. je napisano, da so kapsule primerne za vegetarijance.

9KO

ZMETIK

A/0SEBN

A NEG

A & ZD

RAVILA IN

VITAMIN

I

30

ČISTILA10.

Pri konvencionalnih čistilih se zgodba iz kozmetič-ne industrije ponovi, edina razlika je v tem, da so primarne sestavine čistil veliko bolj agresivne, zato so poskusi toliko bolj kruti. Številna konvencionalna čistila pa so tudi zelo škodljiva za okolje. Vredno si je tudi zapomniti, da t.i. ekočistila niso nujno veganska, saj lahko vsebujejo živalske se-stavine ali so celo testirana na živalih. Zato pozorno preberi etiketo! Če ne najdeš iskane informacije, obišči spletno stran prodajalca in/ali proizvajalca. Če izdelki ustrezajo veganskim standardom, je to navadno nekje zapisano. Če podatka ne najdeš, jim lahko pišeš. Če ne odgovorijo, verjetno pomeni, da niso veganska. Pazljivo tudi ob napisu »živalim prijazno« – to lahko pomeni, da so prijazna naravi in divjim živalim, ne pa tudi farmskim!!! Kakor v re-stavracijah: pazi, kako zastaviš vprašanje!

»Babičine metode«Če se želimo izogniti konvencionalnim čistilom in se nam zdijo ekološka čistila predraga, lahko nji-hovo porabo znatno omejimo tako, da se posluži-mo nekaterih tradicionalnih metod, ki jih je večina modernih babic žal že davno opustila ... (Večinoma povzeto po: Roberta Marzola, Chi non inquina ri-sparmia. Spunti creativi per il rispetto dell'ambiente e del portafoglio, Jubal 2004.) MehčalecDodaj kozarec belega kisa v posodico za prašek pri zadnjem izplakovanju ali pa nekaj kuhinjske soli, raztopljene v kozarcu mlačne vode, kar v boben.Srebro in bakerObriši z mehko krpo in limoninim sokom, nato iz-plakni z vodo.

10ČI

STIL

A

31

PeriloPri temnem in barvnem perilu zmešaj 2-3 žlice kisa in 2-3 žlice soli. Sol oživi barve in odstrani umazani-jo. Mešanico lahko uporabiš tudi za strojno pranje, dodaš ji lahko 1 čajno žličko eko praška. Za belo perilo lahko le-to namočiš v vodo, v kateri prej za-vreš nekaj rezin limone ali pa limono prerežeš na pol, odstraniš koščice in jo daš direktno v boben. Za intenzivnejše beljenje lahko uporabiš perkar-bonat. Zelo učinkovita pa je tudi soda bikarbona.PreprogeNa preprogo potrosi nekaj soli, po 15-30 minutah posesaj. Lahko pa tudi v posodi z razpršilcem zme-šaš bel kis in vodo, razpršiš neposredno na madež in po nekaj minutah očistiš s toplo milnico in gobi-co ali krtačo. Za odstranjevanje neprijetnih vonjav zmešaj nekaj soli in polovično dozo sode bikarbo-ne, pusti vsaj 30 minut in nato posesaj. Za odiša-vljenje preproge nanjo potresi nekaj cimeta in po 15 minutah posesaj.Štedilniki in pečiceŠtedilnik: Krpo namoči v topli vodi in sodi bikarboni ali v topli vodi in belem kisu. Pečica: 1 žlica sode bikarbone + 1 žlica soli + ½ skodelice vode. Preme-šaj, nanesi na notranjost pečice, pečico rahlo segrej in obriši z vlažno krpo. Najlažje pa je seveda umaza-nijo obrisati takoj po končani kuhi/peki z gobico, ki jo namočiš samo v toplo vodo.ZlatoZlatnino za 1 uro namoči v sok in semena melone, potem jo operi in obriši s čisto krpo. Lahko jo pa tudi za 10 minut namočiš v raztopino kisa in soli, jo izplakneš in zloščiš z mehko krpo.MedeninaObriši s krpo, ki jo namočiš v raztopino kisa in soli – ista količina. Lahko pa kombiniraš tudi sol in limono.

10ČISTILA

32

TlaZa pranje ploščic vseh vrst topli vodi dodaj koza-rec belega kisa ali alkohola, nato obriši z mokro krpo. Ploščice lahko opereš tudi s toplo vodo, ki ji dodaš nekaj kapljic eteričnega olja limone, belega timijana ali sivke. Lesena tla očisti s toplo vodo in alkoholom.PosodaZa pranje krožnikov lahko uporabiš vodo, v kateri si skuhal/a testenine (brez olja seveda) ali riž. Si-cer je bolje, da krožnike opereš takoj po jedi, ko je voda še topla. Uporabiš pa lahko tudi sodo bikar-bono ali limono, ki jima primešaš nekaj vode. Zelo zamaščeno posodo lahko podrgneš kar s sveže narezano limono.Počrnela posodaPosodo namoči v (ali jo napolni z) vrelo vodo, ki ji dodaš žličko sode bikarbone. Pusti, da se namaka 3 ure, nato izplakni. Posebej primerno za čajnike in kavne aparate, za aluminijaste kozice pa ni naj-boljše, raje uporabi detergent in nežno gobico.Pralne površineUporabi mešanico belega kisa in tople vode, tudi za les.Stenski madežiZa odstranjevanje madežev črnila, svinčnika itd. nanesi nekaj sode bikarbone na vlažno gobico in podrgni.RjaNa rjo potrosi nekaj soli, na sol pa zlij limetin sok, da se sol dobro namoči. Pusti 2-3 ure. Z ostanki olupka limete podrgni preostalo rjo.Zamašene odtočne ceviV cev zlij 4 žlice grobe soli, nato 4 žlice sode bi-karbone in na koncu še kozico vrele vode. Ali pa raztopi 50g sode bikarbone v ½ skodelice kisa.

10ČI

STIL

A

33

StekloNamoči časopisni papir v alkohol ali mešanico kisa in vode ter ga zmečkaj v žogico ter s tem očisti steklene površine (zaradi črnila bo steklo sijalo).Kopalniška plesenV posodi z razpršilcem zmešaj peroksid z dvojno količino vode in razprši po plesni. Počakaj vsaj eno uro in izplakni.Kopalna kad, tuš in ploščicePotresi nekaj sode na vlažno gobico in podrgni. Trdovratne madeže najprej obriši s kisom, nato izvedi postopek s sodo. Straniščna školjkaVanjo zlij kozarec toplega kisa ali pa jo očisti z me-tlico, na katero potreseš sodo bikarbono. Odlično čistilno sredstvo predstavlja tudi voda, v kateri si kuhal/a narezano limono: razreži limono na majh-ne koščke, dodaj 2 skodelici vode in kuhaj, dokler polovica vode ne izpari. Odstrani koščke limone. Tekočino hrani v hladilniku. Preparat lahko upo-rabljaš tudi namesto zobne kreme: vanj namoči ščetko in nekajkrat podrgni po zobeh. :-) Nenaza-dnje lahko limonino vodo uporabiš tudi namesto lasnega želeja oziroma laka. Za pripravo laka: v steklenički z razpršilcem zmešaj limonino vodo in 1 žlico vodke. MoljiSivko, rožmarin, cvetove vrtnice ali posušen li-monin olupek zavij v mrežasto tkanino in obesi v garderobo.Nalepke na zidu, vratih, novem orodju itd.Poškropi s kisom, počakaj 15 minut in podrgni.

10ČISTILA

34

VAROVANJE OKOLJA11.

Kot vegan/ka s samim bojkotom mesnih in mleč-nih izdelkov naravi že veliko pomagaš! Zaradi tebe ne bodo na primer sekali gozdov za razširitev pašni-kov in obdelovalnih površin za pridelavo krme, kar ruši celotne ekosisteme, povzroča izumrtje rastlin-skih in živalskih vrst ter degradacijo zemljišča. Vsak vegetarijanec na leto prihrani okrog 4000 m2 dre-ves. Poročilo Organizacije združenih narodov iz leta 2006 pravi, da je vzreja živali za hrano en izmed glavnih vzrokov za najresnejše okoljske težave na vseh nivojih, od lokalnega do globalnega, zato se je potrebno nanjo posebej osredotočiti, ko se ukvarja-mo s težavami degradacije terena, globalnega se-grevanja, onesnaženja zraka in vode, pomanjkanja vode in izgube biotske raznovrstnosti.

VodaMesna in mlečna industrija porabita pri gojenju krme ter pri vzreji živali ogromne količine vode (na-pajanje, čiščenje hlevov, transportnih tovornjakov, klavnic itd.). Za proizvodnjo 1 kg mesa je potrebnih nekaj več kot 20.000 litrov vode, za 1 kg pšenice pa le 500 litrov vode. Pri tem pa seveda ne gre po-zabiti, da živinoreja vodo ne samo porablja, ampak jo tudi onesnažuje, pomislimo na živalske odpad-ke, antibiotike, hormone, kemikalije iz strojarn, gnojila in pesticide pri proizvodnji krme itd.

Globalno segrevanjeOmenjeno poročilo OZN navaja, da vzreja živali za hrano proizvede več toplogrednih plinov kakor vsi svetovni avtomobili in tovornjaki skupaj. Ogljikov dioksid, metan, didušikov oksid – vse to najdemo

11VA

ROV

ANJE

OKO

LJA

35

v zeleni idili pašnikov, kjer si poskočna Milka išče travo in pridno skrbi za naraščaj, da bodo mini Slo-venčki srečni, njihovi starši pa imeli mir. Vse dokler nebonastojnicahvprednovoletnemčasuname-stopečenicinzeljaterlučkvsehbarvnajboljpro-dajan izdelek plinska maska. Do takrat pa »navali narod« z blagoslovom politikov, znanstvenikov, t.i. novinarjev in ostalega, kar leze po naši ljubi zemlji, betonirani, seveda.

O ogljikovem dioksidu slišimo vsakokrat, ko nam kak zeleni modrijan poskuša dopovedati, naj se v službo podamo s kolesom in naj avto pustimo doma. Gre za toplogredni plin, ki se sprošča pri uporabi fosilnih goriv. Če bi npr. svoj navadni avto-mobil zamenjali za Toyoto Prius na hibridni pogon, bi letno preprečili izpust 1 tone ogljikovega dioksi-da v ozračje. Vegani pa že s samim načinom pre-hranjevanja (brez hibridnega avtomobila!) ozračje razbremenimo za 1,5 tone ogljikovega dioksida v primerjavi z mesojedci! To pa seveda ne pomeni, da se veganom ni potrebno izogibati avtomobilom!!

Izpust drugih dveh plinov, metana in didušikovega oksida, je pri vzreji živali v prehrambene namene še posebej sporen. Metan se sprošča tako pri fer-mentaciji v prebavilih živali kot tudi pri skladiščenju živinskega gnojila. Metan ima 21-krat, didušikov oksid, ki ga je največ v gnoju, pa 310-krat močnej-ši toplogredni učinek kot ogljikov dioksid. Glede na podatke OZN so mesna, mlečna in jajčna industri-ja v svetovnem merilu odgovorne za 65% izpustov didušikovega oksida. Tukaj pa je morda omembe vrednih še tistih 64% amoniaka, ki prihaja iz istega vira in je pomemben povzročitelj kislega dežja.

11VAR

OVANJE O

KOLJA

36

Vsako dvonožno bitje z IQ 80+ bi se ob tem vpraša-lo, zakaj tega ne poslušamo vsak dan v parlamen-tu, na TV, zakaj tega ne beremo na prvih straneh časopisov itd. itd. Kar zadeva parlament in politike, hm, ne smemo pozabiti, da so to predstavniki ljud-stva, z višanjem inteligenčne ravni ljudstva se viša tudi inteligenčni nivo vlad, vendar to zahteva svoj čas. Po drugi strani pa diplomatske šole urijo ljudi v diplomaciji, ne v odkritosti. Glej, kje je Drnovšek končal, ko se je šel neko veganstvo, usmiljenje do vseh bitij in podobna čudesa. Zato se je verjetno pred par leti neka stranka duhovitežev, kljub temu da je v programu poudarjala svojo zagrizenost za rešitev težave onesnaženosti okolja, odločila, da volivce povabi na predvolilni golaž, ki so ga kuhali sredi Ljubljane, ne pa na vege klobasice, čeprav jim v končni fazi tudi golaž ni pomagal ... Ampak pustimo ob strani politike, bolj problematično se mi zdi dejstvo, da postanejo praktično vsi no-vinarji gluhi in slepi, ko bi morali spisati članek o nevarnosti čevapov (pa ne za zdravje, ampak za okolje). Navsezadnje si sami t.i. naravovarstveniki vse prevečkrat zatiskajo oči pred katastrofalnimi vplivi vzreje živali na okolje, kot bi jim strjena svinj-ska mast zagozdila možgane. V preteklem letu sem si ogledala vsaj 10 dokumentarnih oddaj o globalnem segrevanju in niti v eni ni bil omenjen problem živinoreje (mimogrede, tudi Al Gore ga je »spregledal«), nekajkrat sem lobirala za vključitev omenjene problematike v osrednji program ze-lenih pohodov proti globalnemu segrevanju in se srečala z neverjetnim – sicer prikritim – odporom; da ne omenjam plastičnih profesionalno izdelanih plakatov, za katere se radi odločajo, namesto da bi jih izdelali sami doma z uporabo recikliranega materiala in naravi prijaznih barvil.

11VA

ROV

ANJE

OKO

LJA

37

Razlog za tako ravnodušje (oz. načrtno preziranje) pa je seveda v prvi vrsti finančni. Propad mesne industrije praktično pomeni propad svetovnega gospodarstva, vsaj v obliki, kot ga poznamo da-nes (obstoj mesne industrije bo seveda privedel do istega cilja, ampak z nekoliko zamude). In če si natančno ogledamo tabele z živalskimi sesta-vinami, lahko hitro ugotovimo, zakaj. Tu gre se-veda samo za sestavine, ki so skrite v vsakdanjih izdelkih, koliko pa je šele drugih dejavnosti, ki so neposredno vezane na meso in druge živalske pro-izvode za hrano (pomisli na multinacionalke, kot so McDonald`s, razvpiti KFC …), obleko, obutev itd. Konvencionalna vzreja živali za hrano je zelo dobičkonosna dejavnost, med delničarji najdemo politike, njihove sorodnike, ljubimce, prijatelje, dobrotnike. Spomnim se razvpite avstralske mini-strice in njenih finančnih vložkov v neko intenzivno prašičjo farmo, ki še osnovnim standardom za do-brobit farmskih živali (ki so tako ali tako že nizki) ni ustrezala. Ko je prišla l. 2006 novička v javnost, je bila ministrica kmalu prekvalificirana v diplomat-ko in poslana v Vatikan, še prej pa je bilo na tiso-če pujskov dobesedno čez noč (nekateri so bili še živi) zakopanih v velikansko jamo, da bi inšpektorji lahko naslednji dan na dnevniku povedali, da tudi tokrat niso odkrili nobenih nepravilnosti (kdaj pa jih?). Vendar je nekdo stal na preži in farmo nepre-kinjeno snemal, s pokopom vred. Smola pa taka! Sicer je pa tudi eden naših politikov nekoč svoja (?) sredstva vložil v neko kurjo farmo, kolikor se spo-mnim, pa projekt ni bil posebej uspešen. Je pa dru-žina tedanjih ljudskih prvakov verjetno vsaj še leto dni po nesrečnem izidu dogodka papcala bedrca srbskih ptic, čeprav ne vem, koliko je bilo vse sku-

11VAR

OVANJE O

KOLJA

38

paj lojalno do slovenskih proizvajalcev perutnine in pa rdečega mesa, ki jim gre, se zdi, precej slabo. In v času, ko naprednejše vlade in organizacije poudarjajo negativne učinke mesa na okolje, če smo že pri tem, kaj dela slovenska vlada (čeprav je res, da ni edina) – sofinancira reklame za meso. Ha-ha, ampak zakaj bi nas to presenečalo? Kljub vsej togosti, ki je značilna za Slovence, se mi včasih zazdi, da se nekje globoko v nas skriva blazen smi-sel za humor: pri vsaki neumni stvari smo Slovenci zraven, ko pa se v svetu sproži kako pametno in dolgoročno pozitivno gibanje, se spomnimo, da moramo ohraniti neko identiteto, poskrbeti, da bomo drugačni od drugih, dokazati, da se mi lahko upremo temnim silam globalizacije, saj si le tako lahko zagotovimo svoj obstoj za nadaljnjih 1000 let. In ko bodo drugi Evropejci žrli črvive bio bana-ne, bomo mi pekli odojka in medvedje šape, pa še turizem bo cvetel, ker bodo vsi prihajali k nam po sveže meso, kot se sedaj (sicer iz drugih razlogov) vozijo na Tajsko. Vseeno pa bi se spodobilo, da bi npr. ministrstvo za okolje, če ga že imamo, že zara-di lepšega, pa tudi koristnega, sofinanciralo kako kampanjo v prid miroljubnemu ali pa vsaj ekolo-škemu kmetijstvu. Kot zanimivost pa še navedba iz Predlogov koalicije za trajnostni razvoj podeželja, 5. točka, za Program 2007-2013: »Trenutnodržavapodpira šolanje za uporabo kemije. Redni šolski sistemv vrtnarskih,agroživilskih indrugihustre-znih šolah usposablja za konvencionalno pridela-vo. Usposabljanje za ekološko pridelavo je prisotno boljinformativnoinpovršno.Seminarjizabodočeekokmete(3-4dnevnitečaji)soinformativnenara-ve in operativno neuporabni /…/« In še delček iz 4. točke: »Velik del bremena svetovanja ekokmetom

11VA

ROV

ANJE

OKO

LJA

39

je na samih ekokmetih in nevladnih organizacijah, kipazatooddržavenedobijonobenihsredstev.« (www.ptice.org) Ko pa slišiš komentarje naših vodi-teljev glede eko kmetijstva – primer totega zama-ščenega gospoda na parlamentarni razpravi konec l. 2006 o uvedbi novega pesticida – se še čuditi ne zmoreš več. A ker je ljudem vseeno, se še dolgo ne bo nič spremenilo. Pri večini ljudi je tako, da na prvo mesto postavlja-jo sebe in svoje potrebe. Dokler na lastni koži ne občutijo posledic določenega ravnanja, se ne bodo premaknili niti za korak, no, razen če bi se slučajno na smrt dolgočasili in res ne bi vedeli, kam s seboj ali s svojim denarjem. Večkrat se mi zgodi, da me kak tipičen človek vpraša, zakaj se raje ne usme-rim v reševanje in pomoč ljudem, ne pa živalim. Z drugimi besedami človek sprašuje: »Glede na to da imaš ti dovolj časa za prostovoljno delo – jaz ga na-mreč nimam, ker hodim v službo, popoldne pa se moram znebiti stresa, zato po 3 ure posedam pred TV-jem in gledam nadaljevanke, potem pa s prija-teljico obiram sosede ali sodelavce – ali ne bi bilo bolje, da bi pomagala naši večvredni vrsti, ne pa nekim bednim živalim?« Pri takšnih ljudeh – in ver-jemi, da jih je veliko, čeprav te vsi ne bodo direktno vprašali – je najbolje, da si vzameš 5 minut časa in jim na kratko razložiš povezavo med svetovno lakoto in proizvodnjo mesa, lahko jim pa posoliš pamet tudi o tem, kako ne verjameš, da krutost do živali ne vodi v krutost do ljudi, kar bo vsak me-sojedec trdil (dokazano nasprotno, tudi zato so v nekaterih državah sankcije za mučenje živali veliko bolj stroge kot pri nas), še prej pa ti bo zagotovil, da mučenja živali ne odobrava, kar seveda ne drži,

11VAR

OVANJE O

KOLJA

40

saj s tem, ko kupuje živalske izdelke, neposredno podpira kruto industrijo izkoriščanja živali, vključno s klavnicami, kjer se po dolgih tegobah na nič kaj human način trpljenje tudi konča. Če to ne drži, naj mi klavnice odprejo vrata in se bom sama prepričala. Zaenkrat nisem dobila še nobenega konkretnega odgovora, le par avtomatskih potrdil o prejetju moje elektronske pošte.

Kako lahko v polnosti zaupaš človeku, ki se ne tru-di vsako minuto dneva, da bi bila njegova stopinja na zemlji kar najmanj opazna (ne pa obratno!)? V drugem tisočletju n.št. tudi izgovor o nepoučenosti nima teže. Če ne veš, je to zato, ker te ne briga. Gle-de na to, da smo ljudje edine živali, ki imamo spo-sobnost racionalnega mišljenja in odgovornega ravnanja, z nivoja namišljene večvrednosti pade-mo direktno v brezno popolne patetičnosti. In glej, glej, tam spodaj mrgoli intelektualcev, pesnikov, humanistov, vernikov …, izmed katerih si kakšen upa celo izreči »Pazi, pretirana vznesenost te lah-ko skuri!«. Kako že gre tisti angleški pregovor: vse stvari v zmernosti in zmernost v vseh stvareh? Zelo priročno. Če zapustimo idejno in ideološko onesna-ževanje in se vrnemo h konkretni, fizični nesnagi, je v življenju seveda poleg mesa in avtomobila še mnogo stvari, ki jih je treba vzeti v ozir, če želimo to našo ljubo naravo obvarovati.

Plastične vrečke in embalažaKo se vrneš s sobotnega nakupovanja v najljub-šem supermarketu, preštej vse plastične vrečke in artikle v plastični embalaži, ki si jih prinesel/a domov: 5x tofu v plastiki, 3x vege salama v plastiki, 2x sejtan v plastiki, mandlji v plastiki, suhe fige v

11VA

ROV

ANJE

OKO

LJA

41

11VAR

OVANJE O

KOLJA

plastiki, beljen toaletni papir v plastiki, radenska v plastiki, margarina v plastiki, kruh v plastiki, rjavi nerafiniran sladkor iz Pravične trgovine v plastiki, 3 paradižniki v plastični vrečki, 1 avokado v plastični vrečki, 2 čebuli v plastični vrečki, ½ kg kislega zelja v plastični posodi, ki ti ga je trgovka naknadno zavi-la še v plastično vrečko, da ti ne umaže kuhinjskih krp, ki ti jih je za vsak slučaj itak že prej zavila v posebno plastično vrečko itd. itd. Ko se torej podaš v trgovino, poskušaj kupiti čim več izdelkov s papirnato embalažo, po možnosti reciklirano. Sejtan pripravi sam/a doma. Pri tofuju to žal ni mogoče (oz. je manj priročno in bolj potra-tno), lahko pa proizvajalce spodbudiš k temu, da v embalažo namesto 200 g tofuja spravijo vsaj 400 g in nalepko namesto na 10 cm plastični privesek nalepijo kar na predel s tofujem.

Po sadje in zelenjavo se odpravi na tržnico, kjer lah-ko izdelke zložiš neposredno v svojo nakupovalno torbo. Izogibaj se trgovinam, kjer ti izdelek stehtajo prodajalci sami in ga nato pospravijo v plastično vrečko, ki jo celo tako zalepijo, da je praktično ne moreš več uporabiti. Sadje in zelenjavo pa lahko kupuješ v prodajalnah, v katerih izdelke stehtajo na blagajni in jih lahko tako kot na tržnici spraviš v svojo torbo, ali pa tam, kjer si izdelke sam/a steh-taš, saj lahko ceno nalepiš neposredno na artikel, pri čemer moraš seveda paziti, da se nalepka ne zvije, ker je čitalec ne bo mogel prebrati. Če kupiš več izdelkov iste vrste hkrati, lahko uporabiš pla-stično vrečko, ki si jo prinesel/a od doma, nalep-ko pa zalepiš na mesto, kjer jo boš pozneje lahko odstranil/a, ne da bi vrečko poškodoval/a do te

42

11VA

ROV

ANJE

OKO

LJA

mere, da bi postala neuporabna za naslednji na-kup. Izogibaj se tudi plastičnih rokavic, saj so tvoje roke zagotovo manj umazane kot mesta, kjer se sadje in zelenjava valjata, preden prideta na trgo-vinske police. Lahko pa seveda isto rokavico nosiš vedno s seboj. Naj ti tudi ne bo odveč spisati kako pisemce upravi trgovin in jih spodbuditi k bolj eko-loški praksi.

Plastično vrečko odkloni tudi v trgovinah z oblači-li, elektroniko itd., kjer jo navadno dobiš zastonj. Izogibaj se izdelkom z veliko embalaže, kot so bonboni, keksi in podobno, kjer je vsak kos zavit posebej.

Tukaj moram omeniti še balone, ki jih lahko (tako kot plastične vrečke) morske in kopenske živali ter ptice zamenjajo za hrano. Baloni živalim ostanejo v želodcu ali v črevesju, kar jim povzroča hude bole-čine in privede do smrti zaradi izstradanja. Sezonski pridelkiPoskušaj kupovati čim več sezonskega sadja in zelenjave, ki sta bila pridelana lokalno. S tem si zagotoviš veliko bolj svež izdelek, narava pa ti bo hvaležna, saj boš pripomogel/a k zmanjšanju one-snaževanja, ki ga povzročajo prevozna sredstva.

Nakupovalna mrzlicaVsak izdelek za 1 evro, ki ga kupiš in kmalu nato odvržeš, stane naravo vsaj 100-krat toliko. Ko se ti pokvari mobi, ga nesi na popravilo, ni ti treba takoj po novega. Enako velja za TV, DVD predvajalnike in vse ostale elektronske naprave. Kupi jakno, ki bo trajala vsaj par let, morda se boš moral/a zaradi

43

tega delno odreči kiču, ki ga vsako leto znova pred-postavljajo zadnje modne smernice. Kupi brisačo, ki ne bo razpadla ob prvem pranju. Enako velja za nogavice, spodnje perilo, majčke itd. Če je le mo-goče, kupuj izdelke iz naravnih in biološko pride-lanih materialov.

Ko menjavaš pohištvo, starega ponudi kaki trgovini z rabljenim pohištvom, novo pa naj ti mizar izdela po naročilu z uporabo recikliranega lesa.

DrugoIzogibaj se beljenemu toaletnemu papirju in dru-gim papirnatim izdelkom. Če je le mogoče, izbiraj izdelke iz recikliranega materiala – recikliranje papirja namreč nima pomena, če ne spodbujamo proizvajalcev, ki ta papir izdelujejo.

Zamenjaj navadne žarnice z varčnimi. (Lahko pa začneš razmišljati tudi o možnosti prehoda na sončno energijo …)

Kupuj čim manj predelane hrane. Bolj ko je izdelek predelan, več vode in energije je bilo potrebnih za njegovo proizvodnjo.

Zagotovo je še nešteto podobnih primerov, zato hodi okrog z odprtimi očmi in aktivnimi možgani, zato jih tudi imamo …

11VAR

OVANJE O

KOLJA

44

BIOLOŠKO/BIODINAMIČNO/12. VEGANSKO

Vegani se seveda, kolikor je mogoče, odločamo za biološko pridelano hrano, kozmetiko, obleko itd. Biološka pridelava je okolju in živalim veliko bolj prijazna kot konvencionalna, živila sama pa bolj okusna. Enako je pri biodinamičnem kme-tijstvu, kjer gredo kmetje še korak naprej: »na-čin pridelovanja se razlikuje od drugih ekoloških načinov v tem, da spodbuja s posebnimi prepa-rati življenjsko energijo in raznolikost kmetije in pokrajine« (www.ajda-vrzdenec.si – Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje).

Z veganskega vidika pa sta oba načina pridela-ve problematična, ker se z njima veriga izkori-ščanja živali vseeno ne prekine. Biološki kmetje namesto umetnih gnojil v glavnem uporabljajo naravna, in to ponavadi niso morske alge ali lastni iztrebki :-(, biodinamiki pa tudi v tem pri-meru stopajo hitreje, saj je eden od omenjenih »posebnih preparatov« v uporabi gnoj iz kravjega roga, ki se proizvede tako, da se rogove krav, ki so vsaj enkrat telile, za več kot pol leta zakoplje v zemljo.

Vegansko kmetovanje se od zgornjih dveh razlikuje po tem, da so uporabljena gnojila v celoti brez živalskih proizvodov, stranskih živalskih proizvodov, iztrebkov itd., izključene so seveda tudi kemikalije in GSO. Vegansko kmetovanje se hitro širi v Veliki Britaniji,

12B

IOLO

ŠKO

/BIO

DIN

AMIČ

NO

/VEG

ANSK

O

45

posebej preko društev Vegan Organic Trust (VOT) in Movement for Compassionate Living (MCL). Podobno kmetovanje je nastalo v Nemčiji pod imenom miroljubno kmetijstvo in se počasi razvija tudi v Sloveniji, predvsem v okviru Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva. Nosilec miroljubnega kmetijstva v Nemčiji je podjetje Lebe Gesund. Poleg odsotnosti živalskih gnojil in prijaznosti do divjih živali so zanj značilne še pozornost do rastlin, do življenja v zemlji in do naravne rasti, t.j. brez »siljenja« rastlin, tako postanejo rastline trdne, zdrave in odporne. Ključna pa sta še krepitev tal s pomočjo naravnih rastlinskih snovi/metod (preostanki slame in žetve, grahov drobljenec, rastlinski kompost, podpiranje življenja v tleh, npr. z deževniki itd.) in pa triletno kolobarjenje (1. leto: gojenje kulture, 2. leto: gojenje kulture, 3. leto: prelog/praha = polje 12 mesecev počiva, tla proizvajajo tisto, kar sama želijo, v tem času se življenje v tleh lahko obnovi). Težnje miroljubnega kmetijstva gredo v smeri pridelovanja teranskih rastlin, t.j. večletnic, pri katerih se pobira plodove, rastlin samih se ne iztrga iz tal, ampak se jih pusti živeti. Več o miroljubnem kmetijstvu si lahko prebereš na spletni strani slovenskega združenja: http://miroljubno-kmetijstvo-v-razvoju.org.

Druga skrajnost pa je seveda genski inženiring, pri katerem gre za načrtno spreminjanje genet-skega materiala nekega organizma – rastline, mikroorganizma ali živali. Takšno igračkanje z naravo je nadvse nevarno, za poskusne živali pa

12B

IOLO

ŠKO/B

IOD

INAM

IČNO

/VEGAN

SKO

46

izjemno boleče, saj do želenih rezultatov znan-stveniki pridejo po številnih neuspelih poskusih, če sploh kdaj. Dokaz, da domišljija znanstveni-kov presega vse meje dobrega okusa, je tudi po-skus »vzreje« prašiča s kravjo kožo, ki je menda v usnjarstvu veliko bolj uporabna.

Z drugimi besedami: genski inženiring pomeni načrtno rušenje naravnega ravnovesja in če bi svetu vladala intelektualno in etično nehendike-pirana bitja, bi bil GI v celoti prepovedan, tako je npr. zaenkrat v večini držav sveta prepovedano le spreminjanje genetskega materiala človeka (zakaj le?) in v EU velja nekaj omejitev pri spro-ščanju transgenih organizmov v naravo ali bolj natančno – ti organizmi živijo pod nadzorom. V praksi to pomeni, da njivo, na kateri rastejo GSO-ji, čuva skupina varnostnikov in vsakokrat, ko zapiha vetrič, se varnostniki s svojimi po-sebnimi detektorji za zaznavo GSO-jev podajo na maratonsko dirko po okoliški pokrajini in vsako seme, ki je odletelo na sosednje njive, na katerih rastejo nespremenjeni organizmi, prine-sejo nazaj na poskusno polje. Ha-ha. Ne, tako učinkoviti pa že niso. In ravno v tem je morda največja težava.

Pri nas mora biti vsa hrana (tudi krma), ki je narejena iz GSO in vsebuje gene transgenih rastlin ali organizmov, označena na embalaži (za predpakirane izdelke) ali v bližini izdelka pri nepakiranih izdelkih. Teh izdelkov se seveda izogibajmo.

12B

IOLO

ŠKO

/BIO

DIN

AMIČ

NO

/VEG

ANSK

O

47

PRAVIČNA TRGOVINA13.

Gibanje pravične trgovine se je rodilo iz potrebe po zaščiti delavcev iz držav v razvoju, ki jih narodni in mednarodni ekonomski sistem nehumano izko-rišča. Poleg višje plače v primerjavi z drugimi delavci je delavcem podjetij, ki spadajo v okvir pravične trgovine, zagotovljeno še zdravstveno zavarovanje, plačan dopust, bolniške, prispevki za pokojninski sklad itd. Ko kupiš izdelek iz pravične trgovine, včasih poleg izdelka dobiš še listič z na-tančnimi podatki o podjetju, višini plače delavcev, številu delovnih čevljev, ki jim pripadajo letno in podobno. Ob prvem pogledu na številke, se vpra-šaš Kje je pa tukaj kaj pravičnega??, saj so plače za naše razmere strahotno nizke. Vendar bi razlog tega naj bil v dejstvu, da pravična trgovina ne želi porušiti lokalnih tržnih zakonitosti, kar je sicer ra-zumljivo. Če bereš naprej, ugotoviš, da vsakemu delavcu letno pripadata dva para usnjenih čevljev. Poudarjeno »usnjenih«, za razliko od tistih podjetij, domnevam, ki svojim delavcem delijo plastične raz-ličice. Pravična trgovina je torej pravična do ljudi, ne pa nujno tudi do živali in okolja. Izdelki pravične trgovine, vključno s kozmetiko, počasi prodirajo tudi na naše tržišče, razdelek, posvečen proizvodom iz pravične trgovine, najdeš že v kakem supermar-ketu. Na spletni strani slovenske pravične trgovine so na voljo številni artikli iz stekla, gline, različnega recikliranega materiala, bombaža …, ni pa mogoče spregledati široke ponudbe izdelkov iz usnja, kosti, rogov, svile, volne itd. Številni usnjeni izdelki priha-jajo ravno iz Indije, kjer je zaradi družbeno-verske ureditve industrija usnja toliko bolj nehumana.

13PR

AVIČNA TR

GOVIN

A

48

14ŽI

VALS

KE

SEST

AVIN

EŽIVALSKE SESTAVINE14.

Koda

Ime

Funk

cija

(Živ

alsk

i) vi

riSl

oven

ščin

aAn

gleš

čina

101

Rib

oflav

in, n

atrij

ev

fosf

atR

ibofl

avin

, Pho

-sp

hate

sod

ium

Barv

iloPr

idob

ljeno

iz m

lečn

ih iz

delk

ov, j

eter

, zel

ene

listn

ate

zele

njav

e, k

vasa

, man

deljn

ov10

4Ki

nolin

rum

eno

Qui

nolin

e ye

llow

Barv

iloD

estil

acija

kos

ti al

i alk

aloi

dov,

tudi

inte

rakc

i-ja

ani

lina

z ac

etal

dehi

dom

in fo

rmal

dehi

dom

120

Karm

ini/

karm

insk

a ki

slin

a/ko

šeni

ljaCa

rmin

es/C

arm

ic

acid

Bar

vilo

Prid

oblje

no iz

zdr

oblje

nih

trup

el k

ošen

ilj

153

Črno

ogl

je a

li ra

stlin

-sk

o og

ljeCa

rbon

bla

ck a

li ve

geta

ble

carb

onBa

rvilo

Prid

obiv

a se

iz ra

zličn

ih v

irov,

vklju

čno

z ogl

jem

, ko

stm

i, m

esom

, krv

jo, m

aščo

bam

i, ol

ji in

sm

o-la

mi

(nav

adno

pa

je r

astli

nske

ga i

zvor

a).

Če

etik

eta

nava

ja »

Vege

tabl

e ca

rbon

– r

astli

nsko

og

lje«,

je n

ajve

rjetn

eje

brez

živ

alsk

ih s

esta

vin,

če

nav

aja

»Car

bon

Blac

k –

črno

ogl

je«,

najv

er-

jetn

eje

vseb

uje

razli

čne

dele

živa

li.16

0aKa

rote

nCa

rote

neBa

rvilo

Prid

obiv

a se

iz ra

stlin

, šte

viln

i pro

izva

jalc

i pa

upor

ablja

jo ž

elat

ino

(E44

1) k

ot s

tabi

lizat

or16

1bLu

tein

Lute

inBa

rvilo

Naj

dem

o ga

v ja

jčne

m r

umen

jaku

, maš

čob-

nih

celic

ah in

v z

elen

i lis

tnat

i zel

enja

vi16

1cKr

ipto

ksan

tinCr

ypto

xant

inBa

rvilo

Karo

ten,

jajč

ni ru

men

jak,

mas

lo17

0Ka

lcije

v ka

rbon

atCa

lciu

m c

arbo

nate

Barv

ilo, s

reds

tvo

prot

i strj

evan

juPr

idob

iva

se iz

kre

de, a

pnen

ca, m

arm

orja

, or-

tokl

aza,

dol

omita

, jaj

čne

lupi

ne, b

iser

ov, k

oral

, st

alak

titov

, sta

lagm

itov,

lupi

n m

orsk

ih ž

ival

i

PREH

RAM

BEN

I DO

DATK

I N

aved

be v

pou

darje

ni p

isav

i so

vedn

o živ

alsk

ega

izvor

a. O

stal

e pa

so

lahk

o živ

alsk

ega

izvor

a.

49

14ŽIVALSK

E SESTAVINE

(prirejeno po Veg'n Shopper, Aduki Indipendent Press, 2007)

252

Kalij

ev n

itrat

Pota

ssiu

m n

itrat

eKo

nzer

vans

, ut

rjeva

lec

barv

ePr

idob

ljen

iz o

dpad

nih

živa

lski

h al

i ras

tlins

kih

snov

i27

0M

lečn

a ki

slin

aLa

ctic

aci

dUr

avna

lec

kisl

osti

Nara

vno

se n

ahaj

a v

sojin

em m

leku

ali

pa p

ri se

-gr

evan

ju/f

erm

entir

anju

ogl

jikov

ih h

idra

tov (

vklju

č-no

s sir

otko

, stra

nski

m p

roizv

odom

mle

ka)

304

Asko

rbil

palm

itat

Asco

rbyl

Pal

mita

teAn

tioks

idan

tPr

idob

iva

se i

z ko

mbi

naci

je p

alm

itins

ke k

i-sl

ine,

ki j

o na

jdem

o v

živa

lih in

ras

tlina

h, te

r as

korb

insk

e ki

slin

e 32

2Le

citin

Leci

thin

Antio

ksid

ant,

emul

gato

rN

avad

no s

e pr

idob

iva

iz s

oje,

ven

dar l

ahko

iz-

haja

iz ja

jčne

ga ru

men

jaka

, živ

alsk

ih m

aščo

b al

i se

prid

obi

s s

egre

vanj

em/f

erm

enta

cijo

og

ljiko

vih

hidr

atov

(vkl

jučn

o s

siro

tko)

325

Nat

rijev

lakt

atSo

dium

lact

ate

Reg

ulat

or

kisl

osti,

sr

edst

vo z

a zg

ošče

vanj

e,sr

edst

vo

Nat

rijev

a so

l mle

čne

kisl

ine

(gle

j 270

)

326

Kalij

ev la

ktat

Pota

ssiu

m la

ctat

eUr

avna

lec

kisl

osti

Kalij

eva

sol m

lečn

e ki

slin

e (g

lej 2

70)

327

Kalc

ijev

lakt

atCa

lciu

m la

ctat

eUr

avna

lec

kisl

osti

Kalc

ijeva

sol

mle

čne

kisl

ine

(gle

j 270

)

328

Amon

ijev

lakt

atAm

mon

ium

la

ctat

eUr

avna

lec

kisl

osti

Amon

ijeva

sol

mle

čne

kisl

ine

(gle

j 270

)

329

Mag

nezi

jev

lakt

atM

agne

sium

la

ctat

eU

ravn

alec

ki

slos

tiM

agne

zije

va s

ol m

lečn

e ki

slin

e (g

lej 2

70)

50

14ŽI

VALS

KE

SEST

AVIN

EKo

daIm

eFu

nkci

ja(Ž

ival

ski)

viri

Slov

enšč

ina

Angl

ešči

na42

2G

licer

ol a

li gl

icer

inG

lyce

rol a

li G

lyce

rinVl

ažiln

o sr

edst

vo,

topi

lo E

mol

ient

(m

ehča

lo)

Stra

nski

pro

izvo

d m

ilne

indu

strij

e; l

ahko

je

prid

oblje

n iz

živ

alsk

ih m

aščo

b

431

Polio

ksie

tilen

(40)

st

eara

tPo

lyox

yeth

ylen

e (4

0) S

tear

atEm

ulga

tor

Nav

adno

se

prid

obiv

a iz

razl

ične

ga s

adja

, red

-ko

iz ž

ival

skeg

a vi

ra43

3Po

lisor

bat 8

0 al

i po

lioks

ietil

en (2

0)

sorb

itan

mon

oole

at

Poly

sorb

ate

80 a

li Po

lyox

yeth

ylen

e (2

0) S

orbi

tan

Mon

oole

ate

Emul

gato

rIz

živ

alsk

ih m

aščo

bnih

kis

lin a

li ra

zlič

nih

vrst

sa

dja

435

Polis

orba

t 60

ali

polio

ksie

tilen

(20)

so

rbita

n m

ono-

stea

rat

Poly

sorb

ate

60 a

li Po

lyox

yeth

ylen

e (2

0) S

orbi

tan

Mon

oste

arat

e

Emul

gato

rIz

živ

alsk

ih m

aščo

bnih

kis

lin a

li ra

zlič

nih

vrst

sa

dja

436

Polis

orba

t 65

ali

polio

ksie

tilen

(20)

so

rbita

n m

ono-

stea

rat

Poly

sorb

ate

65 a

li Po

lyox

yeth

ylen

e (2

0) S

orbi

tan

Mon

oste

arat

e

Emul

gato

rIz

živ

alsk

ih m

aščo

bnih

kis

lin

441

Žela

tina

Gel

atin

(e)

Emul

gato

r,že

lirno

sr

edst

vo

Živa

lska

kož

a in

par

klji

442

Amon

ijeve

sol

i, fo

sfat

idne

kis

line

Amm

oniu

m S

alts

of

Pho

spha

tidic

ac

id

Emul

gato

rVč

asih

pro

izved

ena

z upo

rabo

glic

erol

a (g

lej 4

22)

51

14ŽIVALSK

E SESTAVINE

445

Estr

i glic

erol

aG

lyce

rol E

ster

sEm

ulga

tor,

stab

iliza

tor

Proi

zved

en z

upo

rabo

glic

erol

a (g

lej

422)

in

drev

esne

sm

ole

470

Alum

inije

ve,

kalc

ijeve

, nat

rijev

e,

mag

nezi

jeve

, kal

ije-

ve in

am

onije

ve s

oli

maš

čobn

ih k

islin

Alum

iniu

m,

calc

ium

, sod

ium

, m

agne

sium

, po

tass

ium

&

amm

oniu

m s

alts

of

fatt

y ac

ids

Emul

gato

r,st

abili

zato

rsr

edst

vo p

roti

strje

vanj

u

Prid

oblje

ne iz

maš

čobn

ih k

islin

471

Mon

o- in

dig

licer

idi

maš

čobn

ih k

islin

Mon

o- &

di-g

lyce

ri-de

s of

fatt

y ac

ids

Emul

gato

r,st

abili

zato

rPr

idob

ljen

iz g

licer

ola

(gle

j 422

) in

lahk

o vs

e-bu

je ž

ival

ske

maš

čobe

472a

Estr

i oce

tne

in

maš

čobn

e ki

slin

e gl

icer

ola

Acet

ic in

fatt

y ac

id

este

rs o

f gly

cero

lG

lej 4

71

472b

Estr

i mle

čne

in

maš

čobn

e ki

slin

e gl

icer

ola

Lact

ic in

fatt

y ac

id

este

rs o

f gly

cero

lG

lej 4

71

472c

Estr

i citr

onsk

e in

m

aščo

bne

kisl

ine

glic

erol

a

Citr

ic in

fatt

y ac

id

este

rs o

f glic

erol

Gle

j 471

472e

Estr

i dia

cetil

vins

ke

in m

aščo

bne

kisl

ine

ter g

licer

ola

Dia

cety

ltart

aric

in

fatt

y ac

id e

ster

s of

gl

ycer

ol

Emul

gato

rPr

idob

ljen

iz g

licer

ola

(gle

j 422

) in

lahk

o vs

e-bu

je ž

ival

ske

maš

čobe

52

14ŽI

VALS

KE

SEST

AVIN

EKo

daIm

eFu

nkci

ja(Ž

ival

ski)

viri

Slov

enšč

ina

Angl

ešči

na47

2fM

ešan

ica

estr

ov v

in-

ske

in o

cetn

e ki

slin

e m

ono-

in d

iglic

erid

ov

maš

čobn

ih k

islin

Mixe

d ac

etic

and

tarta

ric a

cid e

ster

s of

mon

o- a

nd d

i-glyc

eri-

des i

f fat

ty a

cid

Gle

j 471

473

Estr

i suk

roze

ma-

ščob

nih

kisl

inSo

ucro

se e

ster

s of

fa

tty

acid

sEm

ulga

tor

Este

r suk

roze

471

, ki s

e la

hko

prid

obiv

a iz

ži

vals

kih

maš

čob

475

Estr

i pol

iglic

erol

a in

m

aščo

bnih

kis

linPo

lygl

icer

ol e

ster

s an

d fa

tty

acid

sEm

ulga

tor

Este

r maš

čobn

ih k

islin

, ki s

e la

hko

prid

obi-

va iz

živ

alsk

ih v

irov

476

Polig

licer

ol p

oliri

ci-

nole

atPo

lygl

icer

ol P

olyr

i-ci

nole

ate

Emul

gato

rPr

oizv

eden

iz e

stro

v gl

ikol

a (g

lej 4

22) i

n je

la

hko

stra

nski

pro

izvo

d ži

vals

kega

izvo

ra47

7Pr

opile

n gl

ikol

m

ono-

in d

iest

ri al

i pro

pile

n es

tri

maš

čobn

ih k

islin

Prop

ylen

e Gl

ycol

m

ono

& d

iest

ers

ali

prop

ylen

e es

ters

of

fatty

aci

ds

Emul

gato

rG

likol

est

ri m

aščo

bnih

kis

lin la

hko

izvi

rajo

iz

str

ansk

ih p

roiz

vodo

v ži

vals

kih

maš

čob

pri p

roiz

vodn

ji m

ila

481

Nat

rijev

lakt

ilat;

natr

ijev

olei

l lak

tilat

; na

trije

v st

earo

il la

ktila

t

Sodi

um la

ctyl

ate;

Sodi

um o

leyl

la

ctyl

ate;

Sod

ium

st

earo

yl la

ctyl

ate

Emul

gato

r,st

abili

zato

rG

likol

est

ri m

aščo

bnih

kis

lin la

hko

izvi

rajo

iz

str

ansk

ih p

roiz

vodo

v ži

vals

kih

maš

čob

pri p

roiz

vodn

ji m

ila

482

Kalc

ijev

lakt

ilat;

kalc

ijev

olei

l lak

tilat

; ka

lcije

v st

earo

il la

ktila

t

Calc

ium

lact

ylat

e;

Calc

ium

ole

yl

lact

ylat

e; C

alci

um

stea

royl

lact

ylat

e

Emul

gato

r,st

abili

zato

rVs

ebuj

e m

lečn

o in

ste

arin

sko

kisl

ino

(gle

j 47

1 in

270

)

491

Sorb

itan

mon

o-st

eara

tSo

rbita

n m

ono-

stea

rate

Emul

gato

r,st

abili

zato

rIz

ste

arin

ske

kisl

ine

(gle

j 270

)

53

14ŽIVALSK

E SESTAVINE

492

Sorb

itan

tris

tear

atSo

rbita

n tri

stea

rate

Emul

gato

rIz

ste

arin

ske

kisl

ine

(gle

j 270

)54

2Fo

sfat

i prid

oblje

ni

iz k

osti

Bon

epho

spha

teSr

edst

vo p

roti

strje

vanj

uIz

živ

alsk

ih k

osti.

Upo

rabl

ja s

e v

suhe

m

mle

ku z

a ka

vne

avto

mat

e.57

0St

earin

ska

ali

maš

čobn

a ki

slin

aSt

earic

aci

d or

fa

tty

acid

Sred

stvo

za

penj

e-nj

e in

gla

zira

nje

Stea

rinsk

o ki

slin

o na

jdem

o v

rast

linsk

ih in

ži

vals

kih

maš

čoba

h, v

ečkr

at t

udi s

inte

tič-

na; p

ogos

to d

odan

a s

uhem

u kv

asu

627

Din

atrij

ev5-

guan

ilat

Dis

odiu

m

5-gu

anila

teO

jače

vale

c ar

ome

Iz s

ardi

n al

i kva

sa

631

Din

atrij

ev

5-in

ozin

atD

isod

ium

5-

inos

inat

eO

jače

vale

c ar

ome

Iz ri

b al

i mes

a

635

Din

atrij

ev 5

-ribo

nu-

kleo

tidD

isod

ium

5-ri

bo-

nucl

eotid

esO

jače

vale

c ar

ome

Lahk

o ži

vals

kega

izvo

ra

640

Glic

inG

lyci

nO

jače

vale

c ar

ome

Lahk

o iz

žel

atin

e64

1L-

Levc

inL-

Leuc

ine

Oja

čeva

lec

arom

eAm

ino

kisl

ine

iz b

elja

kovi

n90

1Če

belji

vos

ekB

eesw

axEm

ulga

tor /

sre

d-st

vo z

a gl

azira

nje

/vo

skan

je s

adja

Čebe

ljega

izvo

ra

904

Šela

kSh

ella

cSr

edst

vo z

a gl

azira

-nj

e, la

kiIn

sekt

i al

i sm

ola

neka

terih

ind

ijski

h dr

e-ve

s91

3La

nolin

Lano

linVl

ažiln

a sr

edst

va,

izde

lki z

a ne

go k

ože

in m

arga

rine

Ovč

ja v

olna

920

L-Ci

stei

n (k

loro

vodi

-ko

va k

islin

a)L-

Cyst

eine

Mon

o hy

droc

lorid

eSr

edst

vo z

a vz

haja

-nj

e /

obde

lova

nje

mok

e

Iz ž

ival

ske

dlak

e in

kok

ošjih

per

es

54

14ŽI

VALS

KE

SEST

AVIN

EKo

daIm

eFu

nkci

ja(Ž

ival

ski)

viri

Slov

enšč

ina

Angl

ešči

na

921

L-Ci

stin

L-Cy

stin

eG

lej E

920

966

Lakt

itol

Lact

itol

Vlaž

ilno

sred

stvo

,sla

dilo

Rast

linsk

ega

izvor

a (s

adje

), ni

zkok

alor

ično

sla

di-

lo, a

li ko

mer

cial

no p

ripra

vljen

z up

orab

o si

rotk

e11

00Al

fa-a

mila

zaAl

pha-

amyl

ase

Enci

mIz

ple

sni i

n pr

ašič

je tr

ebuš

ne s

linav

ke. U

pora

-bl

ja s

e pr

i pro

izvo

dnji

sira

.11

05Li

zoci

mLy

sozy

me

Enci

m,

konz

erva

nsLa

hko

iz ja

jčni

h be

ljako

vin,

upor

ablje

n pr

i pro

izvo

dnji

sira

1518

Tria

cetin

(glic

erol

tr

iace

tat)

Tria

cetin

Vlaž

ilno

sred

stvo

Vseb

uje

glic

erin

(gle

j 422

) (v

ZDA

se u

pora

blja

za

pre

maz

e sv

ežeg

a sa

dja)

Sest

avin

aŽi

vals

ki p

roiz

vod

Naj

dem

o jo

v ..

.Al

tern

ativ

aSl

oven

sko

Angl

eško

Alfa

hidr

oksi

kis

line

Alph

a-H

ydro

xy a

cids

Mle

čna

kisl

ina,

ki

je

la

hko

živa

lske

ga

izvo

ra

Dek

orat

ivna

koz

met

i-ka

, pe

elin

gi,

sred

stva

pr

oti g

ubam

Glik

olna

kis

lina,

citr

on-

ska

kisl

ina,

sa

liciln

a ki

slin

aŽi

vals

ka d

laka

, pra

-ši

čje

ščet

ine,

sob

o-lje

vina

Gle

j Ses

tavi

ne»N

arav

ne« z

obne

šče

t-ke

, krt

ače

Ras

tlins

ka v

lakn

a, iz

vle-

ček

drev

esa

»pee

lu«

Kola

gen

Colla

gen

Belja

kovi

na

v ve

ziv-

nem

tkiv

uKr

eme

za k

ožo

Sojin

e be

ljako

vine

, m

andl

jevo

olje

, ind

ijska

ko

smul

ja

ŽIVA

LSK

E SE

STAV

INE

V KO

ZMET

IKI I

N IZ

DEL

KIH

ZA

OSE

BN

O N

EGO

55

14ŽIVALSK

E SESTAVINE

Čebe

lji

vose

k/sa

t; de

rivat

i: ru

men

i vo-

sek,

če

belji

cv

etni

pr

ah, m

ed

Bees

wax

/

hone

y-co

mb

Der

ivat

ives

: ce

ra fl

ava,

bee

pol

-le

n, h

oney

Gle

j Ses

tavi

neD

ekor

ativ

na k

ozm

eti-

ka, d

ezod

oran

ti, e

mo-

lient

i, la

sna

kozm

eti-

ka, z

obne

pas

te

Para

fin, r

astli

nska

olja

in

maš

čobe

, cer

esin

, kan

de-

lila

vose

k, ja

pons

ki s

inte

-tič

ni vo

sek

(cve

tni p

rah)

Živa

lske

maš

čobe

in

olja

: m

aščo

bna

ki-

slin

a, l

inol

na k

islin

a,

polis

orba

ti,

jetrn

o ol

je

rib,

ribje

ol

je,

olje

mor

skih

rib

, ku-

nje

olje

, olje

mor

ske

želve

, jet

rno

olje

mor

-sk

ega

psa

(skv

alen

)

Fatt

y ac

ids,

lin

olei

c ac

id,

poly

sorb

ates

, fis

h liv

er o

il, fi

sh o

il,

mar

ine

oil,

min

k oi

l, se

a tu

rtle

oil,

sha

rk

liver

oil

(squ

alan

e)

Gle

j Ses

tavi

neSp

lošn

o up

orab

ljana

v

deko

rativ

ni k

ozm

etik

i in

izdel

kih

za la

se

Rast

linsk

i vir

i, si

ntet

ične

ra

zliči

ce, k

vasn

i izv

lečk

i

Kapr

ilna

kisl

ina;

deriv

ati:

kapr

ilni t

ri-gl

icer

id,

kapr

ilam

in

oksi

d, k

april

bet

ain

Capr

ylic

aci

d. D

eriv

a-ti:

ca

pryl

ictr

igly

ceri-

de,

capr

ylam

ine

oxi-

de, c

apry

l bet

aine

Teko

ča

maš

čobn

a ki

slin

a iz

kra

vjeg

a al

i ko

zjeg

a m

leka

Parf

umi,

mila

Ras

tlins

ki v

iri

Barv

e in

bar

vila

Gle

j raz

dele

k o

preh

ram

beni

h ad

itivi

h za

info

o b

arvn

ih a

ditiv

ihŽe

latin

a, k

lej,

žele

Gel

atin

(e),

gel,

hide

gl

ueBe

ljako

vine

iz

ko

že,

vezi

vnih

tkiv

, kos

tiD

ekor

ativ

na

kozm

e-tik

a, o

braz

ne m

aske

, la

sna

kozm

etik

a

Kara

gen,

mor

ske

alge

Miri

stin

ska

kisl

ina,

de

rivat

i: izo

prop

il m

i-ris

tat,

miri

stal

sul

fat

eter

, miri

stili

(raz

lični

de

rivat

i m

irist

insk

e ki

slin

e), o

leil

miri

stat

Myr

istic

ac

id.

Der

i-va

ti:

isop

ropy

l m

yri-

stat

e, m

yris

tal

ethe

r su

lfate

, m

yris

tyls

, ol

eyl m

yris

tate

Org

ansk

e ki

slin

e iz

ve

čine

živ

alsk

ih in

ra-

stlin

skih

maš

čob

Dek

orat

ivna

in

lasn

a ko

zmet

ika

Mas

lo o

rešk

ov,

koko

so-

vo o

lje, i

zvle

ček

muš

ka-

tneg

a or

eška

56

14ŽI

VALS

KE

SEST

AVIN

ESe

stav

ina

Živa

lski

pro

izvo

dN

ajde

mo

jo v

...

Alte

rnat

iva

Slov

ensk

oAn

gleš

ko

Ole

insk

a ki

slin

a;

deriv

ati:

olei

l ol

eat,

olei

l ste

arat

Ole

ic

Acid

. D

eriv

ati:

oley

l ol

eate

, ol

eyl

stea

rate

Iz ž

ival

skih

in

rast

lin-

skih

maš

čob

in o

lja,

loj

Mila

, la

sna

kozm

e-tik

a,

krem

e,

laki

za

no

hte,

šm

inke

Koko

sovo

olje

Palm

itins

ka k

islin

a,

palm

itat,

palm

ita-

min

, pal

mita

mid

Palm

itic

acid

, pal

mi-

tate

, pa

lmita

min

e,

palm

itam

ide

Iz

maš

čob,

ol

j, m

e-ša

no

s st

earin

sko

kisl

ino

Krem

e, k

rem

e za

bri-

tje, l

asna

koz

met

ika

Palm

ovo

olje

, ra

stlin

-sk

i viri

Stea

rinsk

a ki

slin

a;

deriv

ati:

stea

ram

id,

stea

ram

in,

stea

rati,

hi

draz

id

stea

rinsk

e ki

slin

e, s

tear

on,

stea

roks

itrim

etils

i-la

n, s

tear

oil

mle

čna

kisl

ina,

ste

aril

beta

in

Stea

ric a

cid.

Der

ivat

i: st

eara

mid

e,

stea

-ra

min

e,

stea

rate

s,

stea

ric

hydr

azid

e,

stea

rone

, ste

arox

ytri-

met

hyls

ilane

, ste

aro-

yl l

acty

lic a

cid,

ste

a-ry

l bet

aine

Maš

čoba

se

salc

ev;

nava

dno

se

nana

ša

na m

aščo

bno

kisl

ino

iz p

raši

čjeg

a že

lodc

a,

stea

ron

(vis

oko

mol

e-ku

larn

i ket

oni)

Dek

orat

ivna

koz

met

i-ka

, mila

, lak

i za

lase

, ša

mpo

ni,

dezo

dora

n-ti,

kre

me

Ras

tlins

ke

maš

čobe

, ko

kos

Elas

tinEl

astin

eBe

ljako

vina

, ki

jo

naj-

dem

o v

veziv

nem

tkiv

uD

ekor

ativ

na k

ozm

eti-

ka, k

rem

eSi

ntet

ične

ust

rezn

ice,

be-

ljako

vina

rast

linsk

ih tk

ivLa

nolin

, vol

nena

ma-

ščob

a, v

olna

, vos

ek.

Der

ivat

i: al

ifats

ki

alko

hol,

hole

ster

ol,

izop

ropi

l lan

olat

, la-

net,

lano

gen,

lano

lin

alko

holi,

lano

ster

oli,

ster

oli,

trite

rpen

ski

alko

holi

Lano

lin,

woo

l fa

t, w

ool,

wax

. D

eriv

ati:

alip

hatic

al

coho

ls,

chol

este

rin,

isop

ro-

pyl

lano

late

, la

neth

, la

noge

ne,

lano

lin

alco

hols

, lan

oste

rols

, st

erol

s,

trite

rpen

e al

coho

ls

Iz

ovčj

ih

maš

čobn

ih

žlez

Emol

ient

v d

ekor

ativ

-ni

koz

met

iki

in k

ožni

ne

gi

Ras

tlins

ki v

iri

57

14ŽIVALSK

E SESTAVINE

Glic

erin

, glic

erol

;de

rivat

i: gl

icer

idi,

glic

erili

, gl

ycre

th-

26, p

olig

licer

ol

Gly

cerin

, gly

cero

l.D

eriv

ati:

glyc

erid

es,

glyc

eryl

s,

glyc

reth

-26

, pol

ygly

cero

l

Stra

nski

pro

izvo

d pr

o-iz

vodn

je m

ila (v

kat

eri

se p

ogos

to u

pora

blja

-jo

živ

alsk

e m

aščo

be)

Dek

orat

ivna

ko

zme-

tika,

us

tne

vodi

ce,

maz

ila, m

ila

Rast

linsk

i glic

erin

, der

iva-

ti m

orsk

e al

ge, p

etro

lej

Kera

tinŽi

vals

ko r

ogov

je,

par-

klji,

per

je in

dla

kaLa

sna

kozm

etik

aM

andl

jevo

olje

, soj

ine

belja

-ko

vine,

indi

jska

kosm

ulja

Stea

rilni

alk

ohol

; de

rivat

i: st

erol

i, st

e-ar

amin

oks

id, s

tea-

ril a

ceta

t, st

earil

ka-

prila

t, st

earil

citr

at,

stea

rildi

met

il am

in,

stea

ril

glic

iretin

at,

stea

ril

hept

anoa

t, st

earil

ok

tano

at,

stea

ril s

tear

at

Stea

ryl a

lcoh

ol.

Der

ivat

i: st

erol

s, s

tea-

ram

ine

oxid

e, s

tear

yl

acet

ate,

ste

aryl

cap

-ry

late

, st

eary

l ci

trate

, st

eary

ldim

ethy

l am

i-ne

, ste

aryl

gly

cyrrh

eti-

nate

, ste

aryl

hep

tano

-at

e, st

eary

l oct

anoa

te,

stea

ryl s

tear

ate

Meš

anic

a tr

dnih

al

-ko

holo

v;

prip

ravl

jena

je

lahk

o iz

olja

kito

ve

sper

me

Krem

e, š

ampo

ni,

de-

kora

tivna

koz

met

ika

Ras

tlins

ki vi

ri, ra

stlin

ske

stea

rinsk

e ki

slin

e

Loj;

deriv

ati:

ma-

ščob

ni a

lkoh

oli (

dol-

gi a

lifat

ski a

lkoh

oli),

st

earin

ska

kisl

ina,

zm

es

loja

z

natr

i-je

vim

lu

gom

, ki

sla

razt

opin

a lo

ja, z

mes

lo

ja z

amid

om, z

mes

lo

ja z

am

inom

, ta

l-lo

wet

h-6,

zm

es l

oja

z gl

icer

inom

, zm

es

loja

z i

mid

azol

inom

Tallo

wD

eriv

ati:

fatt

y al

-co

hol,

stea

ric

acid

, so

dium

ta

llow

ate,

ta

llow

ac

id,

tallo

w

amid

e, ta

llow

am

ine,

ta

llow

eth-

6,

tallo

w

glyc

erid

es,

tallo

w

imid

azol

ine

Stop

ljena

gov

eja

ma-

ščob

aM

ila, k

rem

e za

brit

je,

deko

rativ

na

kozm

e-tik

a

Ras

tlins

ka

mas

t, ja

-po

nski

vo

sek,

pa

rafin

, ce

resi

n

58

14ŽI

VALS

KE

SEST

AVIN

E

ŽIVA

LSK

E SE

STAV

INE

V ZD

RAV

ILIH

IN V

ITAM

INIH

Za v

se s

podn

je s

esta

vine

obs

taja

jo n

eživ

alsk

e us

trez

nice

.

Sest

avin

aŽi

vals

ki p

roiz

vod

Upo

raba

Adre

nalin

Hor

mon

pra

šičj

e, k

ravj

e al

i ov

čje

na-

dled

vičn

e žl

eze

Zdra

vila

Kost

na m

oka

Zdro

blje

ne a

li zm

lete

živ

alsk

e ko

sti

Kalc

ij v

vita

min

ih in

dop

olni

lih

Kri

Kri r

azlič

nih

živa

liZd

ravi

laŽe

latin

a in

žel

eBe

ljako

vine

iz k

ože,

kit,

kos

tiVi

tam

ini,

kaps

ule

Inzu

linIz

pra

šičj

e in

kra

vje

treb

ušne

slin

avke

Zdra

vila

za

zdra

vlje

nje

slad

korn

e bo

lezn

iKo

rtiz

ol(k

ortik

oste

roid

)H

orm

on n

adle

dvič

ne ž

leze

(na

vadn

o pr

ašič

je)

Zdra

vila

Vita

min

AAl

ifats

ki a

lkoh

ol; l

ahko

je p

ridob

ljen

iz

olja

ribj

ih je

ter,

jajč

nega

rum

enja

kaKr

eme

in lo

sjon

i

Vita

min

B12

Pogo

sto

živa

lske

ga iz

vora

Vita

min

iVi

tam

in D

, vita

min

D2

(erg

okal

cife

rol),

vi

tam

in D

3 (k

alci

fero

l)Pr

idob

ljen

iz o

lja r

ibjih

jet

er,

mle

ka,

jajč

nega

rum

enja

ka. V

itam

in D

2 la

hko

izvi

ra i

z ži

vals

ke m

aščo

be a

li ra

stlin

-sk

ih s

tero

lov;

vita

min

D3

je v

edno

ži-

vals

kega

izvo

ra.

Vita

min

i, kr

eme

in lo

sjon

i

59

14ŽIVALSK

E SESTAVINE

ŽIVA

LSK

E SE

STAV

INE

– sp

lošn

o

Sest

avin

aIz

vor

Upo

raba

Alte

rnat

iva

Slov

ensk

oAn

gleš

ko

Acet

atAc

etat

eR

ibe,

jajc

a, m

aslo

Barv

e za

lase

, par

fum

i, le

potn

i izd

elki

, vita

min

iSi

ntet

ične

ust

rezn

ice

Amin

okis

line

Amin

o Ac

idR

azlič

ne ž

ival

iŠa

mpo

ni,

vita

min

i, le

potn

i izd

elki

Sint

etič

ne

ustr

ezni

ce,

rast

linsk

i viri

Aspi

kAs

pic

Preč

išče

na m

esna

ali

ribja

juha

Sred

stvo

za

zgoš

čeva

-nj

e, u

pora

blja

se

kot

alte

rnat

iva

žela

tini

Ras

tlins

ki v

iri

Čebe

lji v

osek

Bees

wax

Čebe

lje s

atov

jeLe

potn

i izd

elki

, pas

te-

li, s

veče

, loš

čila

Karn

auba

/Car

naub

a vo

-se

k (iz

pal

me

karn

auba

), ra

stlin

sko

olje

Kaze

in,

mle

čna

be-

ljako

vina

Case

inKr

avje

mle

koEm

ulga

tor,

lepo

tni

izde

lki,

lasn

a ko

z-m

etik

a

Rast

linsk

e vr

ste

mle

ka,

sojin

e be

ljako

vine

Hol

este

rol

Chol

este

rol

Živa

lske

m

aščo

be,

tkiv

a,

olje

al

i ja

jčni

ru

men

jak

Lepo

tni

izde

lki,

lasn

a ko

zmet

ika

Rast

linsk

i alk

ohol

i

Koše

niljk

aCo

chin

eal

Tele

sa b

rejih

koš

enilj

kR

deče

pr

ehra

mbe

no

barv

ilo, l

epot

ni iz

delk

iSo

k pe

se

60

14ŽI

VALS

KE

SEST

AVIN

E

Sest

avin

aIz

vor

Upo

raba

Alte

rnat

iva

Slov

ensk

oAn

gleš

ko

Kola

gen

Colla

gen

Živa

lsko

tkiv

oLe

potn

i iz

delk

i, ob

razn

e in

jekc

ije

(za

nape

njan

je

kože

)

Sojin

e be

ljako

vine

, ol

je

oreš

kov

Dig

licer

idi

Dig

lyce

rides

Krav

e al

i pra

šiči

Maš

čobn

e ki

sline

, ki s

e up

o-ra

blja

jo p

ri pe

čenj

u, s

lado

le-

du, p

ijača

h, ž

veči

lnih

gum

i-jih

, bon

boni

h, m

arga

rini

Ras

tlins

ki g

licer

idi

Puh

Dow

nG

oske

ali

race

Poln

ilo z

a bl

azin

e, p

reši

te

odej

e in

spa

lne

vreč

eBo

mba

ž in

si

ntet

ične

us

trez

nice

Elas

tinEl

astin

eKr

avji

vrat

Lepo

tni i

zdel

kiBe

ljako

vine

ra

stlin

skih

tk

iv, s

inte

tične

ust

rezn

ice

Žela

tina

Gel

atin

(e)

Krav

ja a

li pr

ašič

ja

koža

, ve

zi,

kost

i, ki

te it

d.

Sred

stvo

za

zgoš

čeva

nje

(bon

boni

, žel

e, d

eser

ti, jo

-gu

rt, s

lašč

ice,

fot

ogra

fski

fil

m, v

ino)

Pekt

in,

agar

agar

, ra

-st

linsk

i viri

Glic

erin

/glic

erol

Gly

cerin

/Gly

cero

lŽi

vals

ka m

aščo

baLe

potn

i izd

elki

, mila

, ust

ne

vode

, zdr

avila

, maz

iva,

zob-

na p

asta

, hra

na, p

last

ika

Glic

erin

/Glic

erol

ras

tlin-

skeg

a vi

ra

Žela

tina

iz

ribje

ga

meh

urja

Isin

glas

sR

ibji

meh

urSr

edst

vo z

a bi

stre

nje

(piv

o,

vino

), le

potn

i izd

elki

Agar

agar

, pek

tin

Kera

tinKe

ratin

Raz

lične

ži

vali

(rogo

vje,

st

opal

a,

perje

)

Lasn

a ko

zmet

ika

– ra

zto-

pina

za

trajn

e, š

ampo

ni,

nego

valn

a sr

edst

va

Sojin

e be

ljako

vine

/ ol

je

oreš

kov

61

14ŽIVALSK

E SESTAVINE

Lakt

oza

Lact

ose

Mle

ko s

esal

cev

Hran

a, le

potn

i izd

elki

, zdr

a-vi

la, š

ampo

niR

astli

nsko

mle

ko

Lano

linLa

nolin

Ovč

ja v

olna

Vlaž

ilna

sred

stva

, izd

elki

za

nego

kož

e in

mar

garin

eR

astli

nski

viri

Leci

tinLe

cith

inJa

jca,

mle

ko, ž

ivč-

no tk

ivo

Hran

a, le

potn

i izd

elki

, kre

-m

e za

roke

, zdr

avila

Sojin

leci

tin

Siril

oR

enne

tTe

lečj

i žel

odec

Sir,

mle

čni i

zdel

kiLi

mon

in so

k, k

ultu

ra b

ak-

terij

rast

linsk

ega

izvor

aM

ošek

, moš

usM

usk

Treb

uh

pižm

arja

(je

lenu

pod

obna

ži-

val).

Tud

i pod

gane

, os

li, ro

vke

in h

rošč

i

Parf

umi,

osve

žilna

sr

ed-

stva

za

pr

osto

re,

diša

ve,

arom

e v

živili

h

Raz

lične

vr

ste

rast

lin-

skeg

a ol

ja

Mat

ični

mle

ček

Roya

l jel

lyČe

belji

izlo

ček

Preh

ram

bena

dop

olni

la, v

ita-

min

i A, C

, D, E

& B

-kom

plek

sG

abez

, alo

ja v

era

Šela

kSh

ella

cSm

olna

t izl

oček

in

sekt

a La

ccife

r La

cca

Lošč

ila, v

osek

, izol

acija

Vosk

i na

ra

stlin

ski

osno

vi

Svila

Silk

Koko

n go

seni

ce

svilo

prej

keBl

ago,

obl

eke,

spo

dnje

per

i-lo

, rut

e, d

odat

kiUm

etna

sv

ila,

sate

n,

najlo

nLo

jTa

llow

Gov

eja

ali

ovčj

a m

aščo

baM

ila,

hran

a za

do

mač

e lju

blje

nčke

, pa

stel

i, ol

je z

a cv

rtje,

mar

garin

a, b

arva

, ma-

ziva,

lepo

tni iz

delk

i, sve

če

Para

fin, r

astli

nska

mas

t

Siro

tka

Whe

yKr

avje

mle

koPi

škot

i, sla

ščice

, sir,

bon

boni

, kr

ompi

rjev č

ips/

pom

frit

Sojin

a si

rotk

a

Tuka

j je

potre

bno

omen

iti š

e ce

njen

i por

cela

n t.i

. bon

e ch

ina,

ki v

sebu

je p

epel

živa

lski

h ko

sti.

62

DODATKI IN NASLOVI15.

HRANAGluten: Zrno do Zrna, Trubarjeva 8, Ljubljana; www.zivacenter.org. Izdelke znamke IBI iz miro-ljubnega kmetijstva: izbrane trgovine z zdravo pre-hrano; www.ibi-vegan-si. Bio vege izdelke znamke Alnatura dobiš v DM

Vege hrana za hišne ljubljenčke znamke Ami: www.vege4.si; Jablana, Pokrita tržnica (BTC), Ljubljana; Ajda, Glavni trg 23, Maribor; K naravi, Celovška 87, Ljubljana; Zakladi narave, Vodnikova 187, Tržnica Koseze; Dobra misel, Alpska c. 42, Lesce; Veterina, Pri hrastu 18, Nova Gorica; Vete-rinarija, Markišavska 3, Murska Sobota; Veterinar-ski center Plevnik, Logatec; OM Šanti ezoterika, Novo Mesto; ZOO Nara, Litija; ZOOŽur, Ravne na Koroškem; 4Tačke, Žirovnica; Živetiznaravo, Tr-žnica Celje; BIO SI, Trg Celjskih knezov 2, Celje.

Slovenske restavracije z vegansko ponudbo: Vegedrom (Vodnikova 35, Ljubljana), Papala (Sej-mišče 1, Kranj) in Gostilna Krištof (Predoslje 22, Kranj).

VINOVegansko vino: www.crnko.net; Kmetija Bordon, Dekani, 05 / 658 22 60, 041 / 721 228. Vino iz miroljubnega kmetijstva K Naravi, Celovška 87, Ljubljana.

Proizvajalci neveganskega vina: Kupljen, Vinako-per, KZ Krško, verjetno tudi: Ljutomerčan, Vino Bre-

15D

ODA

TKI I

N N

ASLO

VI

63

žice, Jeruzalem-Ormož, Vinakras Sežana. Preveri pri proizvajalcu, ali je tvoje najljubše vino neoporeč-no. Vegansko pivo: Heineken, Corona; glej http://tastebetter.com/features/booze/type=beer (vklju-čuje tudi seznam ostalih alkoholnih pijač)

TOBAČNI IZDELKIVeganski so izdelki iz 100% tobaka proizvajalcev Pöschl Tabak (npr. tobak Pueblo, ki ga je mogoče kupiti tudi pri nas) in Santa Fe Natural Tobacco. Podjetje Imperial Tobacco (Davidoff, West, Boss …) ne testira na živalih, vendar njihovi tobačni izdel-ki vsebujejo živalske sestavine. Veganski papirčki znamke RAW: Hannah Biz Shop, Vošnjakova 5, Ljubljana, www.cannabis.si

KOZMETIKA, OSEBNA NEGA IN ČISTILAwww.vegea.si, www.zivacenter.org, www.biosi.si, www.aubrey.si, www.harmonija-narave.com, www.trgovina.hiskadobrot.com (trenutno v prenovi), http://sonce.e-trgovina.com, Kalček, Šmartinska 152, BTC, Hala 9, Ljubljana; Sanolabor trgovine po Sloveniji; Biotopic, City Park in Glavni trg, Celje; Bioeco, Poštna ulica 1, Maribor; TrgovinaSončnica, Obrtna ul. 26, Murska Sobota; Vita Center, Pivka 23a, Naklo; Trgovina Agharti, Kraigherjeva 23, Ptuj; Trgovina Rž, Celovška 79, Ljubljana; Meta, Kranjska 4a, Radovljica; Zakladi Narave, Tržnica Koseze, Ljubljana; Trgovina Natura, Slovenska c. 47, Ljubljana, Koroška c. 14, Maribor, Pristani-ška 2, tržnica Koper; DM s svojo znamko Alverde; Ondina,Tomšičeva 15, Žalec; Jablana, Ljubljana; Ajda, Maribor; Arna, Delpinova 8, Nova Gorica; K naravi, Ljubljana; Dobra misel, Lesce; BIO.SI, Celje; Klasje, Gradišče 12, Sežana; Mercator Hipermar-ket, Koper, Ljubljana, Kranj-Primskovo.

15D

ODATK

I IN N

ASLOVI

64

Veganskim standardom bi naj po besedah proizva-jalca ustrezali tudi izdelki Hempro International, ki jih lahko kupiš v trgovini Hannah Biz. Izdelkov Extra-vaganja iz iste trgovine se pa IZOGIBAJ. Podjetje So-nett ni v celoti vegansko - pri proizvodnji nekaterih izdelkov uporablja kravji žolč. Beri etikete.

VAROVANJE OKOLJA – izogibaj se uporabi plastič-nih vrečkOkolju prijaznejši nakup omogočajo trgovine Eu-rospin, Lidl in Mercator. Da se v slednjem izogneš nepotrebnim konfliktom s prodajalkami glede vrečk in nalepk, pojdi kar na samopostrežno Tik-Tak blagajno. Izdelke namesto v plastične vrečke zloži neposredno na pult in jih po opravljenem plačilu pospravi nazaj v voziček, pozneje pa v svojo nakupovalno torbo. Če ima prodajalka pripombe – postopek traja približno 1 minuto dlje, kot če bi stvari polagal/a v ponujene plastične vrečke – ji prijazno razloži, zakaj to počneš. Sama še nisem imela težav. Okolju in ljudem prijazna trgovina s tekstilom: www.janina.si (zaenkrat je v celoti veganska, ven-dar napoveduje razširitev ponudbe na volno in svilo).Pravična trgovina: www.3muhe.org (sicer ne sodi v priročnik, ker pa ponuja številne etično nesporne izdelke, jo vseeno vključujem).

15D

ODA

TKI I

N N

ASLO

VI

KORISTNE POVEZAVE

• Zveza potrošnikov Slovenije www.zps.si

• Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije www.ekonet.si• Demeter

www.demeter.si• Društvo za osvoboditev živali in njihove

pravice www.osvoboditev-zivali.org• LjudjeZa.org

www.ljudjeza.org• Društvo Planet Zemlja

www.planet-zemlja.org• Noetova šola

www.noetova-sola.si• Morigenos

www.morigenos.org• Svet je lep

www.svet-je-lep.com• Skupaj za zdravje človeka in narave

www.zazdravje.net• Gibanje za pravičnost in razvoj

www.gibanje.org• Sončeve pozitivke

www.pozitivke.net• Vodnik po ekoloških kmetijah

www.eko-kmetije.info:80/iskanje.asp• Kozmetični saloni http://www.drhauschka.si/kozmeticarke

15D

ODATK

I IN N

ASLOVI

Tiskano na recikliranem papirju