VRSTE IN UPORABA GEODETSKIH PODLAG PRI IZGRADNJI … · univerza v mariboru fakulteta za gradbeniŠtvo, prometno inŽenirstvo in arhitekturo damjan pungaršek vrste in uporaba geodetskih

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO

Damjan Pungaršek

VRSTE IN UPORABA GEODETSKIH PODLAG PRI IZGRADNJI PROMETNIC

Diplomsko delo

Maribor, september 2016

Smetanova ul ica 17 2000 Maribor, Sloveni ja

Diplomsko delo visokošolskega študijskega programa


Študent: Damjan PUNGARŠEK

Študijski program: visokošolski, Promet

Smer/ Modul: Cestni promet

Mentor: izr. prof. dr. Boštjan Kovačič, univ. dipl. inž. geod.

Somentor: dr. Rok Kamnik, univ. dipl. ing. geod.

Maribor, september 2016

I

II

ZAHVALA

Za mentorstvo, strokovno pomoč in nasvete pri

nastajanju diplomskega dela se iskreno zahvaljujem

mentorju dr. Boštjanu Kovačiču in somentorju dr.

Roku Kamniku. Prav tako se zahvaljujem podjetju

Geotada s.p., katero mi je priskrbelo dodatno

dokumentacijo za pripravo diplomskega dela.

Posebna zahvala gre staršema, ki sta mi omogočila

študij.

III


Ključne besede: geodetske podlage, izgradnja prometnic, geodetski načrt

UDK: 528.4:625.7(043.2)

Povzetek

Diplomska naloga opisuje geodetske podlage, ki se uporabljajo pri izgradnji prometnic in kako

pomembna je vloga geodeta od začetka do zaključka projekta.

Prikazali smo kako pomembna je kvaliteta geodetskih podlag pri celotnem projektu izgradnje

prometnic od idejne zasnove do zaključka projekta. Na začetku diplomske naloge smo opisali osnove

kartografije z njenimi začetki in prikazali tematske karte s katerimi se srečujemo. Pri celotnem

projektu izgradnje prometnic se more upoštevati Pravilnik o geodetskem načrtu, Pravilnik o

projektiranju cest in Pravilnik o gozdnih prometnicah, če projektiramo gozdno pot. Prikazane so prav

tako vrste geodetskih podlag katere služijo kot temelj pri vseh geodetskih fazah za projektiranje in

izgradnjo prometnic. Opisali smo geodetske faze in vlogo geodeta pri projektiranju in izgradnji

objekta. Sem spadajo geodetska dela pred izgradnjo, med izgradnjo in po izgradnj i objekta. Pred

posegom v prostor pridobimo v zbirnem katastru gospodarsk e javne infrastrukture podatke o

infrastrukturi, ki se nahaja na določeni lokaciji, saj lahko le tako preprečimo morebitne poškodbe

infrastrukture na terenu. Poleg podatkov zbranih v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture

so nam poleg terenskih meritev v pomoč tudi podatki v digitalni obliki, ki se nahajajo v geografskem

informacijskem sistemu. V zadnjem delu smo predstavili geodetske podlage na praktičnem primeru

krožišča med Streliško cesto in Ljubljansko ulico v Mariboru.

IV

TYPES AND USAGE OF GEODETIC MAPS IN ROAD CONSTRUCTION

Key words: geodetic bases, construction of roads, geodetic plan

UDK: 528.4:625.7(043.2)

Abstract

The thesis shows the geodetic bases used in the construction of roads and the important role of

surveyors from the beginning to the completion of the project.

We have showed how important is the quality of the geodetic bases in the whole project of building

roads from concept to the project completion. At the beginning of the thesis, we describe the basics of

cartography with its entry and display thematic maps are facing. In the project of building roads is not

taken into consideration Rules on Land Survey Plan Privacy Policy projetiranju roads and forest

roads when projecting forest path. There are also shown the types of geodetic bases which serve as

the foundation for all surveying and mapping phases of the design and construction of roads. We

described the surveying phase and the role of surveyors in the design and construction of the facility.

This includes surveying work before the construction, during construction and after construction of

the building. Before working space gain in the consolidated cadastre of public infrastructure data on

the infrastructure, which is located at a given location is the only way to prevent damage to th e

infrastructure on the ground. In addition to data collected in the consolidated cadastre of public of

infrastructure to us in addition to the field measurements also help data in digital form, which is

located in a geographic information system. In the last section we present the geodetic bases on a

practical example of the roundabout between Streliška cesta and Ljubljanska ulica inMaribor.

V

VSEBINA

1 UVOD ................................................................................................................................ 1

1.1 PROBLEM IN PREDMET RAZISKAVE .............................................................................. 1

1.2 CILJI IN TEZE DIPLOMSKEGA DELA............................................................................... 1

1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE ...................................................................................... 1

1.4 PREDVIDENE METODE.................................................................................................. 2

1.5 STRUKTURA NALOGE................................................................................................... 2

2 KARTOGRAFIJA ........................................................................................................... 3

2.1 ZGODOVINA ................................................................................................................ 3

2.2 GEOLOŠKA KARTA ...................................................................................................... 4

2.2.1 Vrste geoloških kart................................................................................................ 5

2.3 HIDROLOŠKA KARTA ................................................................................................... 5

2.3.1 Vrste hidroloških kart............................................................................................. 6

2.4 GEOMORFOLOŠKA KARTA ........................................................................................... 6

2.4.1 Vsebina geomorfologije.......................................................................................... 7

2.4.2 Delitev geomorfologije ........................................................................................... 8

3 ZAKONSKI PREDPISI ZA PROJEKTIRANJE PROMETNIC ............................... 9

3.1 PRAVILNIK O GEODETSKEM NAČRTU (URADNI LIST RS, ŠT. 40/2004) ......................... 9

3.2 PRAVILNIK O PROJEKTIRANJU CEST (URADNI LIST RS, ŠT. 91/2005) ......................... 11

3.3 PRAVILNIK O GOZDNIH PROMETNICAH ...................................................................... 13

4 GEODETSKE PODLAGE ............................................................................................ 16

4.1 PREGLEDNA KARTA 1:250.000 (PK250) ................................................................... 16

4.2 TOPOGRAFSKA KARTA 1:50.000 (TK50) ................................................................... 17

4.3 DRŽAVNA TOPOGRAFSKA KARTA 1:25.000 (DTK25)................................................ 18

4.4 BARVNI LETALSKI POSNETKI (DOF050).................................................................... 18

4.5 SENČEN IN BARVAN PRIKAZ TERENA NA OSNOVI DIGITALNEGA MODELA VIŠIN

(DMV25) .............................................................................................................................. 20

4.6 TEMELJNI TOPOGRAFSKI NAČRTI (TTN5/10)............................................................. 21

4.7 ZEMLJIŠKI KATASTER ................................................................................................ 22

5 GEODETSKE FAZE ZA PROJEKTIRANJE IN IZGRADNJO PROMETNIC ... 23

5.1 GEODETSKA DELA PRED IZGRADNJO OBJEKTA........................................................... 23

5.1.1 Geodetski načrt .................................................................................................... 24

5.1.2 Vrste geodetskih načrtov ...................................................................................... 24

5.1.3 Vsebina geodetskega načrta ................................................................................. 24

VI

5.1.4 Izdelava geodetskega načrta ................................................................................ 25

5.2 GEODETSKA DELA MED GRADNJO OBJEKTA............................................................... 25

5.2.1 Zakoličenje objekta .............................................................................................. 26

5.3 GEODETSKA DELA PO IZGRADNJI OBJEKTA ................................................................ 27

5.3.1 Izdelava geodetskega načrta novega stanja zemljišča za potrebe PID ............... 28

6 ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE [20] ........ 29

6.1 ELEKTROENERGETSKA INFRASTRUKTURA ................................................................. 30

6.1.1 Zemeljski plin ....................................................................................................... 30

6.1.2 Toplotna energija ................................................................................................. 30

6.2 KOMUNALNA INFRASTRUKTURA ............................................................................... 31

6.2.1 Vodovod................................................................................................................ 31

6.2.2 Kanalizacija ......................................................................................................... 31

6.2.3 Ravnanje z odpadki .............................................................................................. 31

6.3 ELEKTRONSKA KOMUNIKACIJA ................................................................................. 32

6.4 VODNA INFRASTRUKTURA......................................................................................... 32

6.5 NAFTA IN NAFTNI DERIVATI ...................................................................................... 32

7 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM (GIS) ............................................... 33

8 GEODETSKI MERSKI PRIPOMOČKI..................................................................... 35

9 PRIKAZ GEODETSKIH PODLAG NA PRAKTIČNEM PRIMERU .................... 39

9.1 IDEJNA ZASNOVA PROJEKTA ...................................................................................... 40

9.2 IDEJNI PROJEKT ......................................................................................................... 40

9.3 GEODETSKI NAČRT .................................................................................................... 41

9.4 TABELARIČNI PRIKAZ PROMETNE SIGNALIZACIJE ...................................................... 42

9.5 GEODETSKI POSNETKI ............................................................................................... 43

9.5.1 Prečni profil ......................................................................................................... 43

9.5.2 Vzdolžni profil ...................................................................................................... 44

9.5.3 Projekt za pridobitev gradbenega projekta (PGD).............................................. 44

9.5.4 Geodetske zakoličbe ............................................................................................. 45

9.5.5 Situacija obstoječega stanja................................................................................. 46

9.6 PROJEKT IZVEDENIH DEL ........................................................................................... 46

9.7 KONČNA PODOBA KROŽIŠČA ..................................................................................... 47

10 SKLEP ............................................................................................................................. 48

11 VIRI IN LITERATURA ................................................................................................ 49

11.1 DRUGA PROUČEVANA LITERATURA IN INTERNETNI VIRI ............................................ 50

11.2 VIRI SLIK ................................................................................................................... 51

VII

11.3 VIRI TABEL ................................................................................................................ 52

12 PRILOGE ....................................................................................................................... 53

12.1 SEZNAM SLIK............................................................................................................. 53

12.2 SEZNAM TABEL ......................................................................................................... 54

12.3 NASLOV ŠTUDENTA ................................................................................................... 55

12.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS ............................................................................................... 55

VIII

UPORABLJENE KRATICE

GJI - Gospodarska javna infrastruktura

DOF - Digitalni ortofoto

PID - Projekt izvedenih del

ZKGJI - Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture

GIS - Geografski informacijski sistem

PK - Pregledna karta

DPK - Državna pregledna karta

TK - Topografska karta

DTK - Državna topografska karta

DMV - Digitalni model višin

TTN - Temeljni topografski načrti

GNSS - Globalni navigacijski satelitski sistem

Vrste in uporaba geodetskih podlag pri izgradnji prometnic Stran 1

1 UVOD

1.1 Problem in predmet raziskave

Pri izgradnji prometnic so potrebne naslednje faze: iskanje primerne lokacije, umeščanje

objekta v prostor, projektiranje, prenos projekta v naravo in na koncu poseg, ob

upoštevanju različnih prostorskih omejitev. Osnova vsem fazam so geodetske podlage. Od

kvalitete geodetskih podlag pa je močno odvisen končni rezultat izvedbe izgradnje

prometnic. Geodetske podlage smo prikazali na praktičnem primeru izgradnje krožišča

med Streliško cesto in Ljubljansko ulico v Mariboru.

1.2 Cilji in teze diplomskega dela

V diplomski nalogi bomo opisali vrste, vlogo in uporabo geodetskih podlag pri spremembi

križišča v krožišče. Za to je potrebno izvesti meritve, katere opravijo geodetska podjetja.

Pri tem uporabljajo različno opremo za terenski zajem podatkov in obdelavo ostalih

digitalnih podatkov, ki predstavljajo temelj kvalitetnih geodetskih podlag.

1.3 Predpostavke in omejitve

Omejitve diplomskega dela so bile pri pridobivanju podatkov podjetja Geotada s.p. za

praktični primer, ki smo ga predstavili v zadnjem poglavju diplomskega dela. Za končni

rezultat so potrebne kvalitetne geodetske podlage in terenski posnetki, s čim manjšim

odstopanjem. V drugem delu smo zato predstavili zgled vzdolžnega in prečnega profila

prometnic, zakoličba, gradbena situacija, oblika in končni zgled geodetskega načrta na

praktičnem primeru.


1.4 Predvidene metode

Predvidene so naslednje znanstvene metode:

- analitična metoda (metoda, s katero se celoto razdelimo na posamezne dele),

- metoda opisovanja (opis stanja na nekem področju),

- metoda deskripcije (metoda opisovanja posameznih pojmov).

1.5 Struktura naloge

V prvem poglavju Uvod smo predstavili problem in predmet raziskave, cilje in teze

diplomskega dela, predpostavke in omejitve ter uporabljene predvidene metode za izdelavo

diplomskega dela.

V drugem poglavju smo opisali začetke kartografije in s čim se kartografija ukvarja.

Predstavili smo še geološko, hidrološko in geomorfološko karto.

V tretjem poglavju Zakonski predpisi o projektiranju prometnic smo opisali Pravilnik o

geodetskem načrtu, Pravilnik o projektiranju cest in Pravilnik o gozdnih prometnicah.

V četrtem poglavju Geodetske podlage smo predstavili vrste in uporabo geodetskih

podlag.

V petem poglavju Geodetske faze za izgradnjo prometnic smo opisali geodetska dela

pred izgradnjo, med in po izgradnji objekta.

V šestem poglavju Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture smo opisali

objekte, s katerimi se srečujemo pri izgradnji prometnic.

V sedmem poglavju Geografski informacijski sistem smo opisali geografski

informacijski sistem, njegovo vsebino in uporabnost.

V osmem poglavju Geodetski merski pripomočki smo prikazali instrumente, katere

uporabimo za meritve na terenu.

V devetem poglavju Prikaz geodetskih podlag na praktičnem primeru smo prikazali

uporabo geodetskih podlag uporabljajo na praktičnem primeru.

V desetem poglavju Sklep smo opisali zaključek in ugotovitve diplomskega dela.


2 KARTOGRAFIJA

Kartografija je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom

konstruiranja, sestavljanja, risanja in izdelovanja različnih zemljevidov. Z izdelovanjem se

ukvarjajo kartografi. Namen kartografije ni samo tehnična izdelava in reprodukcija kart,

temveč tudi raziskovanje in preučevanje prikazovanja površja ter pojavov o zemeljskem

površju ali površju drugih nebesnih teles (tj. planetov in satelitov na kartah). Pri

kartografiji so poleg zunanjega videza izdelka pomembni še osnovni matematični zakoni o

prenosu zemeljskega površja na ravno ploskev in metode prikazovanja. [1]

Dejavnosti, s katerimi se ukvarja kartografija so:

- teorija kartografskih projekcij, katera proučuje različne načine prenašanja mreže

poldnevnikov z zemeljskega elipsoida na ravnino,

- sestava in proučevanje metod sestavljanja originalov zemljevidov,

- oblika, obdelava in priprava zemljevidov za izdajo,

- proučevanje problemov grafične obdelave originalov zemljevidov,

- izdaja zemljevidov in tematskih kart.

Poznamo tri vrste tematskih kart, in sicer hidrološko karto, geološko karto ter

geomorfološko karto. Podrobnejši opis vseh treh kart sledi v nadaljevanju.

2.1 Zgodovina

Človek se je zgodaj začel zanimati za Zemljo oziroma ozemlje in način, kako prikazati to

ozemlje na neki podlagi. Svet je bil v zgodovini še zelo nepovezan in informacije so se

težko prenašale. Ljudje so si različno predstavljali in risali ozemlje s preprostimi

upodobitvami. Šele v Antiki so nastala številna dela podobna zemljevidom oziroma osnove

kasnejšemu razvoju kartografije. [2]


2.2 Geološka karta

Prva vrsta tematskih kart, ki sem jo že omenil, je geološka karta prikazuje geološko

zgradbo terena, starost kamnin, njihovo sestavo in razmerja, pa tudi druge pomembne

geološke pojave na področju. Da ugotovimo geološko zgradbo, moramo začeti pri

geološkem kartiranju, kateri predstavlja reševanje regionalnih problemov starosti, sestave,

tektonike itd. Kartiramo lahko na dva načina, in sicer neposredno na samem terenu ali pa s

pomočjo letalskih in satelitskih posnetkov terena.

Na spodnji sliki 2.1 je prikazana geološka karta Slovenije, v naslednjem podpoglavju 2.2.1

pa sta opisana dva osnovna kriterija delitve geoloških kart..

Slika 2.1: Geološka karta Slovenije [3]


2.2.1 Vrste geoloških kart

Geološke karte delimo po dveh osnovnih kriterijih, in sicer po vsebini in merilu.

Po vsebini ločimo dve vrsti geoloških kart, in sicer Splošne geološke karte (vsebujejo

podatke o starosti in sestavi geoloških tvorb) in Specialne geološke karte (prikazujejo teren

za potrebe enega geološkega področja). V specialne geološke karte štejemo vse tiste karte,

ki nam prikažejo določeno vsebino, kot npr. strukturno-geološke karte, paleografske karte,

rudarsko-geološke ter inženirsko-geološke karte [4].

Po merilu delimo geološke karte na karte majhnega merila (1:100 000 in manj), karte

srednjega merila (večje od 1:100 000 do 1:10 000) in karte velikega merila (1:10000 do

1:100). [5]

2.3 Hidrološka karta

Druga tematska karta je hidrološka karta, ki prikazuje glavne informacije o površinskih in

podzemnih vodah ter razporeditev voda po zemeljski površini. Karta opisuje režime

zemeljskih voda. Primer hidrološke karte je prikazan na spodnji sliki 2.2.

Osnovne hidrološke karte prikazujejo odtoke, ki so lahko minimalni, povprečni ali

maksimalni. Na podlagi hidrološke karte lahko ocenimo količino vodne zaloge na

posameznih območjih, motnost voda rek ter mineralizacijo in kemijsko sestavo voda.

Količino zaloge vode na območju lahko najbolje ocenimo iz kart, na katerih je prikazana

razporeditev povprečnih odtokov skozi celo leto. Zraven tega pa lahko hidrološke karte

prikazujejo tudi izsuševanje, zmrzovanje in poplavljanje rek, jezer itd. [7]


Slika 2.2 Hidrološka karta Slovenije [6]

2.3.1 Vrste hidroloških kart

Na splošno hidrološke karte vsebujejo:

- karte omrežij rek ter njihovo gostoto in pripadajoča jezera,

- karte izvirov in izlivov,

- režime ledenikov.

2.4 Geomorfološka karta

Spodnja slika 2.3 prikazuje geomorfološko karto Slovenije.

Geomorfologija je veda o Zemlji, ki preučuje relief zemeljskega površja skozi čas na

kopnem in na morskem dnu. Zanimajo jo reliefne oblike, njihova razširjenost ter vzroki in

procesi nastanka. Cilj geomorfologije je zraven proučevanja reliefa tudi, da raziskuje relief

kot eno od komponent vsake pokrajine, vendar v tesni soodvisnosti in medsebojni

pogojenosti z drugimi komponentami okolja. Povezana je s fiziko, matematiko, statistiko,

kemijo, geofiziko, arheologijo, geodezijo ter drugimi vedami.


Slika 2.3 Primer geomorfološke karte [8]

2.4.1 Vsebina geomorfologije

Vsebina geomorfologije velik poudarek pripisuje endogenim in eksogenim procesom, saj ti

procesi oblikujejo površje. Na podlagi endogenih sil pri dvigu pokrajine pride do

tektonskih dviganj (orogeneza). Višina pokrajine se zaradi erozije in usedanja oziroma

ugrezanja zmanjšuje. Geomorfološke študije preučujejo te procese in vpliv podnebnih,

ekoloških in človeških dejavnikov nanje. Uporabna vrednost geomorfologije se izraža v

predvidevanju plazov in ukrepanju, nadzoru vodnih tokov in sanacij in varovanju obalnih

predelov. [9]


2.4.2 Delitev geomorfologije

Zaradi širokega spektra predmeta preučevanja v geomorfologiji jo razdelimo na več smeri

in panog, in sicer:

- strukturno geomorfologijo (preučuje odnos med geološkimi strukturami in

površinskimi oblikami),

- dinamično geomorfologijo (razlaga oblikovalne procese),

- klimatsko geomorfologijo (ukvarja se z odvisnostjo teh procesov od podnebja),

- inženirsko geomorfologijo (rešuje konkretne primere, ki se ukvarjajo z oblikovanjem

površja),

- regionalno geomorfologijo (preučuje pokrajino tvorno vlogo površinskih oblik in

razporejenost po svetu). [9]


3 ZAKONSKI PREDPISI ZA PROJEKTIRANJE PROMETNIC

3.1 Pravilnik o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/2004)

Pravilnik o geodetskem načrtu (v veljavi od 20.4.2004) določa vsebino, izdelavo in

uporabo geodetskega načrta, podrobnejšo vsebino geodetskega načrta za pripravo

projektne dokumentacije za graditev objekta, geodetskega načrta novega stanja zemljišča

in geodetskega načrta za pripravo občinskega in državnega lokacijskega načrta.

V 2. členu Pravilnika o geodetskem načrtu je določena vsebina geodetskega načrta, katera

mora vsebovati podatke o:

- reliefu,

- vodah,

- rastlinstvu,

- stavbah,

- gradbenih inženirskih objektih,

- rabi zemljišč,

- zemljepisnih imenih,

- geodetskih točkah,

- zemljiških parcelah,

- administrativnih mejah.

3. člen Pravilnik o geodetskem načrtu določa, da geodetski načrt sestavljata grafični prikaz

geodetskega načrta in certifikat geodetskega načrta. [10]


V 4. členu Pravilnika o geodetskem načrtu je določeno, da se v grafičnem prikazu za

prikaz vsebine uporabljajo znaki, določeni v topografskem ključu, katerega določi

Geodetska uprava Republike Slovenije. Če je potrebno na geodetskem načrtu prikazati

meje zemljiških parcel ali pa podatki o mejah zemljiških parcel glede na namen uporabe

geodetskega načrta niso dovolj natančni, je potrebno meje urediti pred prikazom mej

zemljiških parcel v grafičnem prikazu. To se uredi skladno s predpisi, kateri urejajo

evidentiranje nepremičnin.

5. člen Pravilnika o geodetskem načrtu določa vsebino certifikata in določilo, da odgovorni

geodet s certifikatom potrdi skladnost geodetskega načrta s predpisi, kateri urejajo graditev

objektov in urejanje prostora.

Certifikat vsebuje:

- podatke o naročniku geodetskega načrta,

- izjave odgovornega geodeta,

- številko geodetskega načrta,

- podatke o namenu uporabe geodetskega načrta,

- podatke o vsebini geodetskega načrta,

- pogoje za uporabo geodetskega načrta,

- podatke o kraju in datumu izdaje certifikata,

- osebni žig in podpis odgovornega geodeta, žig geodetskega podjetja in podpis

odgovorne osebe. [10]

Uporaba geodetskega načrta je zapisana v 7. členu Pravilnika o geodetskem načrtu. Ta člen

določa, da se geodetski načrt lahko uporabi le za namen, za katerega je bil izdelan.

Uporabnik geodetskega načrta mora ob njegovi uporabi upoštevati v certifikatu navedene

pogoje za uporabo. Prav tako mora biti pri vsaki uporabi geodetskega načrta navedena

številka geodetskega načrta.


3.2 Pravilnik o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/2005)

Pravilnik o projektiranju cest (v veljavi od 14.10.2005) določa tehnične zahteve in pogoje,

katere je potrebno upoštevati zaradi zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti

gradnje ter vzdrževanja javnih cest. Prav tako pa je pogoje potrebno upoštevati še pri

izdelovanju projektne in tehnične dokumentacije, namenjene za gradnjo in uporabo ter

vzdrževanje cest.

V 1. členu Pravilnika o projektiranju cest je določena vsebina pravilnika, v kateri je

zapisana sestava, vsebina in oblika projektne in tehnične dokumentacije, ki je namenjena

gradnji, uporabi ter vzdrževanju cest. Potrebno je uporabiti določbe predpisov o graditvi

objektov, kateri urejajo izdelovanje projektne in tehnične dokumentacije, namenjeni za

gradnjo, uporabo in vzdrževanje objektov.

2. člen Pravilnika o projektiranju cest določa vrste projektne in tehnične dokumentacije.

Projektna dokumentacija, ki je namenjena gradnji cest se glede na namen uporabe razvršča

na naslednje projekte:

- idejna cestna zasnova,

- idejni cestni projekt,

- glavni cestni projekt,

- projekt za cestni razpis.

V nadaljevanju sledi podrobnejši opis vseh treh projektov.

Idejna cestna zasnova je zasnova po predpisih o graditvi objektov. Namen ideje je izbor

najustreznejših predlogov trase ceste v okviru prostorskega načrtovanja in pridobitev

projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev.

Idejni cestni projekt je projekt po predpisih o graditvi objektov. Namen projekta je izbor

najustreznejše variante trase ceste, vključno z najustreznejšim načinom njene izvedbe. V

primeru državne ceste je potrebna določitev pristojnih soglasodajalcev in pridobitev

njihovih projektnih pogojev v postopku določitve smernic za projektiranje.


Glavni cestni projekt je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi

objektov. Namen projekta je pridobiti gradbeno dovoljenje, kadar je s predpisi o graditvi

objektov določeno, da ga je potrebno pridobiti pred začetkom del.

Projekt za cestni razpis je določen po predpisih o graditvi objektov. Namen razpisa je, da

se v primeru izdaje gradbenega dovoljenja, gradnja lahko izvede v skladu s pogoji iz

takšnega dovoljenja ali pa, da se v primeru, ko gradbenega dovoljenja ni potrebno izdati,

dela izvedejo v skladu z namenom vzdrževalnih del v javno korist. [11]

Tehnična dokumentacija, ki je namenjena za uporabo in vzdrževanje cest, se glede na

namen uporabe razvršča na naslednje podatke:

- projekt izvedenih cestnih del,

- projekt za cestno vzdrževanje,

- projekt za vpis v cestne uradne evidence.

Te tri podatke, katere sem zgoraj naštej, bom v nadaljevanju opisal podrobneje.

Projekt izvedenih cestnih del je projekt izvedenih del po predpisih o graditvi objektov.

Namen projekta je vpogled v dejansko izvedena dela in morebitnih sprememb glavnega

cestnega projekta oziroma projekta za cestno izvedbo na strokovnem tehničnem pregledu

po končanih delih, po potrebi gradbenega dovoljenja, pa tudi ugotovitvi na tehničnem

pregledu ali je zgrajena oziroma rekonstruirana cesta v skladu z gradbenim dovoljenjem ter

pridobitvi uporabnega dovoljenja za takšno cesto. To je določeno v 2. členu Pravilnika za

projektiranje cest, 2005. [11]

Projekt za cestno vzdrževanje je projekt za vzdrževanje in obratovanje objekta po predpisih

o graditvi objektov. Namen tega projekta je vzdrževati cesto v skladu s cestnoprometnimi

predpisi in možnostjo zagotavljanja predpisanega obsega prometne varnosti.

Projekt za vpis v cestne uradne evidence je projekt za vpis v uradne evidence po predpisih

o graditvi objektov. Namen projekta je vpis ceste v zbirko prostorskih podatkov, v zbirko

podatkov, katera je namenjena za dolgoročno zagotavljanje prometne varnosti na cestah in


ekonomičnost gradenj in obratovanja cest. To določa 2. člen Pravilnika za projektiranje

cest, 2005. [11]

V 4. členu Pravilnika o projektiranju cest so določene osnove za projektiranje cest, kar so

prometno tehnični pogoji. 4. člen določa, da se pri projektiranju ceste in cestnih objektov

upoštevajo sodobni postopki tehnologije projektiranja, gradnje in da je projektna rešitev

racionalna ter prilagojena ureditvi okolja in prostora. Geometrijski in konstrukcijski

elementi cest morajo omogočiti varno uporabo cest in se določajo na osnovi prometne

funkcije, vrste ceste, kategorije terena in prometnih obremenitev. Pri projektiranju je

potrebno upoštevati tudi zahtevnost terena , geotehnične in hidrotehnične pogoje ceste ter

ostale izredne pogoje območja (tj. sneg, veter). [11]

3.3 Pravilnik o gozdnih prometnicah

Pravilnik o gozdnih prometnicah (v veljavi od 24.9.2004) določa pogoje za načrtovanje,

projektiranje, gradnjo, vzdrževanje, način uporabe in evidentiranje grajenih gozdnih

prometnic. Določa tudi načrtovanje, pripravo, uporabo in vzdrževanje negrajenih gozdnih

vlak, in sicer iz vidika gospodarjenja z gozdovi ter izvajanja posegov v prostor.

V 3. členu Pravilnika o gozdnih prometnicah je določeno načrtovanje gozdne ceste. 3. Člen

določa, da sistem načrtovanja odpiranja gozdov z gozdnimi cestami sestavlja okvirno in

podrobno načrtovanje gozdov. Prednostna območja za gradnjo gozdnih cest in

protipožarnih gozdnih cest se določijo z okvirnim načrtovanjem odpiranja gozdov z

gozdnimi cestami. S podrobnim načrtovanjem odpiranja gozdov z gozdnimi cestami, kateri

poteka v okviru izdelave elaborata ničelnic in je obvezna podlaga za projektiranje gozdne

ceste, se določijo bistveni elementi možnih tras gozdne ceste v predelu odpiranja. [12]

Projektiranje gozdne ceste določa 5. člen Pravilnika o gozdnih prometnicah. V tem členu je

določeno, da projektiranje gozdne ceste zajema najmanj izdelovanje projektne in tehnične

dokumentacije za gradnjo gozdne ceste. Projektiranje gozdne ceste se opravlja po pogojih

določenih v predpisih, kateri urejajo graditev objektov, zajema pa projektiranje gozdne

ceste kot enostavnega objekta ali kot manj zahtevnega objekta.


V 6. členu Pravilnika o gozdnih prometnicah je določen načrt gozdne ceste. Načrt gozdne

ceste kot enostavni objekt, za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje vsebuje:

- podatke o imenu in lokaciji objekta, investitorju ter izdelovalcu načrta,

- elaborat ničelnic in tehnično poročilo (vsebuje podatke o namenu objekta, predelu

odpiranja, obstoječih prometnicah, načinih spravila lesa, geoloških, pedoloških,

vodnih, klimatskih in sestojnih razmerah, lastništvu in funkcijah gozdov, pa tudi

presojo neposrednih in posrednih vplivov nameravane gradnje na gozdni ekosistem in

oceno gradbenih stroškov),

- tehnične risbe (t.j. karakteristični prečni profil ceste v premi M 15:0 ali M 1:100,

situacijo v merilu M 1:1000, podolžni profil v merilu M 1:1000 oziroma M 1:100,

cestne osi in cestišča z vrisanimi propusti ter prečne profile cestnega telesa v merilu M

1:40 do 1:400, izbrane trase s podatki za zakoličbo cestnega telesa, mesta priključkov

vlak, izogibališč, skladišča lesa in obračališč v situacijo ceste ter detajle prečnih

profilov ceste na mestih nestandardnih cevnih propustov in objektov v merilu M 1:50

do 1:200). [12]

10. člen omenjenega pravilnika določa geodetski načrt za pripravo projektne

dokumentacije za graditev gozdne ceste. V 10. členu Pravilnika o gozdnih prometnicah je

določeno, da se geodetski načrt za pripravo projektne dokumentacije za graditev gozdne

ceste kot manj zahtevnega objekta, izdela v skladu s predpisi, ki urejajo izdelavo

geodetskega načrta.

V 2. odstavku 10. člena Pravilnik o gozdnih prometnicah, je določen grafični prikaz v

geodetskem načrtu za pripravo projektne dokumentacije za gradnjo gozdne ceste. Grafični

prikaz vsebuje:

- podatke o reliefu in vodah,

- podatke o javnih cestah,

- izris namenske rabe prostora iz veljavnih prostorskih aktov,

- podatke o stavbah in zemljiških knjigah,


- koordinate zakoličenih pozitivnih kardinalnih točk projektirane gozdne ceste v

državnem koordinatnem sistemu. [12]

Geodetski načrt za pripravo projektne dokumentacije za graditev gozdne ceste kot manj

zahtevnega objekta, je podlaga za skupni grafični prikaz skladnosti s prostorskimi akti in

vplivnih območij objekta. To določa 3. odstavek 10. Člena Pravilnika o gozdnih

prometnicah. [12]


4 GEODETSKE PODLAGE

Geodetske podlage so ortofoto posnetki oziroma letalski posnetki in topografske ter

kartografske podlage, ki so namenjene splošnemu pregledovanju, lociranju v prostoru.

Namen geodetskih podlag je uporaba kot osnova pri nadaljnjih tematskih vsebinah.

Geodetska podlaga nam prikazuje lokacijo in višinski prikaz terena. Izdelana je v

ustreznem merilu in vključena v kopijo katarskega načrta. Geodetska podlaga je tudi

overjena iz strani odgovorne katastrske pisarne. Kopija katastrskega načrta ne sme biti

starejša od šest mesecev. Geodetska podlaga se mora izdelati pred začetkom projektiranja.

Sestavljena je iz spodaj opisanih najbolj pogostih vsebin v različnih merilih.

4.1 Pregledna karta 1:250.000 (PK250)

Pregledna karta se uporablja za nadaljnje tematske podlage in nam prikazuje širšo lokacijo

prostora. Vsebuje matematične elemente, naselja, objekte, komunikacije, relief,

hidrologijo, pokritost tal, meje in ločnice in zemljepisna imena.

Pokritost s pregledno karto v Sloveniji je 100%. Podatki so v vektorski in rastrski oblik.

[14]

Na spodnji sliki 4.1 lahko vidimo pregledno karto okolice Bleda v merilu 1:250 000 – DPK

250.


Slika 4.1 Pregledna karta - Bled z okolico [13]

4.2 Topografska karta 1:50.000 (TK50)

Topografska karta je namenjena podlagi za nadaljnjo prostorsko planiranje. Celotno

ozemlje Slovenije pokriva 58 listov, ki se lahko sestavljajo v večjo celoto. Listi so v

rastrski in vektorski obliki. Različne barve prikazujejo naselja in njihova imena, obrobje

cet in skalovje, prometne površine, relief, vode, vegetacije. [14]

Slika 4.2 prikazuje barvni list topografske karte v merilu 1:50 000 – DTK 50.

Slika 4.2: Topografska karta v merilu DTK 50 [13]


4.3 Državna topografska karta 1:25.000 (DTK25)

Državno topografsko karto sestavlja 198 digitalnih listov reprodukcijskih originalov, kateri

nam služijo kot podlaga v različnih prostorskih podatkovnih bazah in orientacija v

prostoru. Vsi skenogrami so postavljeni v Gauss-Kruegarjevi koordinatni sistem.

Prikazana so naselja, prometna mreža, reliefne značilnosti, hidrografska mreža, imena,

vodni objekti in vegetacija.

Na sliki 4.3 je prikazan barvni skenogram topografske karte v merilu 1:25 000 – DTK 25.

Slika 4.3: Topografska karta DTK 25 [13]

4.4 Barvni letalski posnetki (DOF050)

Ortofoto posnetki oziroma aeroposnetki so po vsebini enaki fotografiji in se lahko

uporabijo le kot pomožno gradivo za pripravo prostorskih izvedbenih aktov pri večjih

območjih. Pri manjših območjih se uporabljajo standardne geodetske metode in GNSS

meritve. Pri aeroposnetku so odstranjeni vsi vplivi razgibanosti terena, optike

aerofotoaparata in nagiba.


Mersko so ortofoto posnetki primerljivi z linijskimi kartami (temeljnimi topografskimi

načrti v merilu 1 : 5.000). Slovenija je pokrita s 3.261 ortofotov in 37 listov, ki pokrivajo

250 m državni obmejni pas. [14]

Na spodnji sliki 4.4 lahko vidimo primer barvnega letalskega posnetka DOF050.

Slika 4.4: Primer letalskega posnetka [13]

Aeroposnetke lahko uporabljamo za:

- planiranje geodetskih del na terenu in prostorsko planiranje,

- transformacije digitalnih katastrskih načrtov v Gauss Kruegerjevo projekcijo,

- odkrivanje degradacije prostora,

- zajem rabe zemljišč Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, lociranje in

pomoč pri določitvi gozdne sestave gozdarskih gospodarskih enot ter trajnih nasadov,

- bazični sloj v aplikacijah GIS (Geografski Informacijski Sistem),

- dodatni podatki za dopolnitev klasičnih topografskih načrtov.

Letalski posnetki ne morejo nadomestiti v celoti topografskih načrtov in niso ustrezni za

zajem stavb oziroma objektov z večjo višinsko razliko. [14]


4.5 Senčen in barvan prikaz terena na osnovi digitalnega modela višin (DMV25)

Izraz digitalni model višin (DMV) uporabljamo, kadar predstavimo višine v rastrski mreži

oziroma na gladki povezani ploskvi predstavimo nadmorske višine. Sistem digitalnih

modelov višin v Sloveniji zajema podatke z ločljivostjo 5 m (DMV 5), 12,5 m (DMV

12,5), 25 m (DMV 25) in 100 m (DMV 100).

V sistemu digitalnih modelov višin Slovenije je prikazanih več kot 25 različnih vrst

višinskih podatkov. Natančnost modela na ravnini znaša od 1,1 m do 7 m v gorovju.

Osnovna podatkovna enota digitalnih modelov višin je list TTN 5, kateri je prikazan na

spodnji sliki 4.5. Prikaz terena je senčen.

Slika 4.5: TTN5 – mesto Maribor [15]

Podatki, pridobljeni pri digitalnem modelu višin, nam koristijo pri nadaljnji prostorski

analizi in uporabi za izdelavo nadaljnjih topografskih in tematskih kartah.


4.6 Temeljni topografski načrti (TTN5/10)

Temeljni topografski načrti TTN5 v merilu 1:5000 prikazujejo intenzivna kmetijska

območja in poseljena območja. Prikazana so na 2543 listih za slovensko ozemlje. Temeljni

topografski načrti TTN10 v merilu 1:10000 so prikazani na 258 listih, ki pokrivajo ostala

območja Slovenije. TTN10 je prikazan na spodnji sliki 4.6.

Na črno-belih skenogramih lahko razberemo rastrske podatke ločeno po posameznih slojih

(naselja s prometno mrežo, zemljepisna imena, relief-plastnice in hidrologija) ali kot

združen prikaz. Listi TTN se zaradi velikih stroškov vzdrževanja vsebine več ne

vzdržujejo. Skenogrami so v Gauss-Kruegarjevem koordinatnem sistemu. Kot digitalne

slike nam pomagajo za orientacijo v prostoru in podlago v prostorskih podatkovnih bazah.

[16]

Slika 4.6 TTN10 [13]

Na sliki 4.7 je prikazan TTN5.

Slika 4.7: TNN5 [13]


4.7 Zemljiški kataster

Zemljiški kataster predstavlja osnovno nepremičninsko bazo podatkov za slovensko

ozemlje v digitalizirani obliki in je javno dostopen na spletnem portalu E-prostor.

Zemljiškokatastrske točke so med seboj povezane v daljice, katerih zaporedje predstavlja

okvir parcele. Točke določajo mejo parcele z drugimi parcelami. Parcele imajo svojo

parcelno številko oziroma identifikacijsko oznako v določeni katastrski občini.

Podatki o zemljiškokatastrski točki, ki prikazuje mejo parcele, so v državnem

koordinatnem sistemu. Možno je pridobiti veliko informacij, katere nam služijo kot

podlaga pred posegi v prostor in nadaljnjimi analizami. [14]

Geodetske podlage morajo, v skladu z določili 29. člena zakona o urejanju naselij in drugih

posegov v prostor in pogojev za posege v prostor v prostorskih ureditvenih pogojih in

prostorskih pogojev za realizacijo planskih rešitev v prostorskih izvedbenih načrtih kakor

tudi prikaz prostorskih ureditev po posameznih področjih, omogočiti izdelavo posebnih

strokovnih podlag in grafični prikaz meril. To določa 2. člen Pravilnika o vsebini

geodetskih podlag za pripravo prostorskih izvedbenih aktov. [17]

Geodetske podlage morajo zagotoviti:

- mrežo temeljnih pozicijskih geodetskih točk s koordinatami in mrežo višinskih točk z

nadmorsko višino,

- pisne podatke,

- geodetski načrt.

Geodetske podlage overi pristojni občinski upravni organ za geodetske zadeve glede

izkazovanja ažurnega stanja. Overitev se opravi pred začetkom priprave osnutka

prostorskega izvedbenega akta na geodetskem načrtu.


5 GEODETSKE FAZE ZA PROJEKTIRANJE IN IZGRADNJO

PROMETNIC

Geodetska dela pri izgradnji objektov lahko v splošnem razdelimo na dela pred izgradnjo,

dela med izgradnjo in dela po končani izgradnji objekta. V podpoglavjih 5.1, 5.2 in 5.3

sledi podrobnejši opis teh treh del.

Geodet je tisti, ki je prisoten med prvimi in zadnjimi prisotnimi na gradbišču. [18]

Geodetska dela, ki se opravijo pri izdelavi projektne dokumentacije, gradnji in uporabi

objekta se v splošnem razdelijo na:

- geodetska dela za izdelavo in dopolnitev že obstoječih podlag v fazi idejne zasnove

projekta,

- vzpostavitev ali dopolnitev geodetske mreže na področju novega delovišča,

- določitev potrebne natančnosti za prenos objekta v naravo,

- zakoličbo projektiranega objekta,

- kontrolo gradnje, opazovanje pomikov in deformacij zgrajenega objekt.

5.1 Geodetska dela pred izgradnjo objekta

Med geodetska dela pred izgradnjo objektov spadajo:

- vzpostavitev geodetskih mrež za potrebe izvajanja geodetskih del,

- pridobivanje geodetskih podlag za projektiranja in geodetske meritve na terenu,

- izdelava geodetskega načrta (sestavni del projektne dokumentacije),

- izdelava topografskega načrta (projektantom služi kot osnova pri izdelavi projektne

dokumentacije),

- geodetska dela, ki so povezana s pridobitvijo zemljišč; parcelacija in ureditev mej

zemljišča, na katerem se bo objekt gradil,


- izdelava elaborata,

- izdelava načrtov vseh geodetskih del.

5.1.1 Geodetski načrt

Geodetski načrt je ena od pomembnejših geodetskih storitev, ki predstavlja osnovo za

izdelavo planskih dokumentov ter projektne in tehnične dokumentacije. Planski dokumenti

s projektno in tehnično dokumentacijo so osnova za gradnjo objektov.

Kvalitetno izdelan geodetski načrt je predpogoj za dobro izdelano dokumentacijo in glavna

podlaga za pridobitev lokacijske informacije ter kasneje gradbenega dovoljenja. Na

podlagi vsebine geodetskega načrta in reliefnih omejitev projektant določi položaj

novogradnje v projektu. Izdela ga geodetsko podjetje.

Podrobna vsebina, izdelava in uporaba geodetskega načrta je opredeljena v zgoraj

omenjenemu Pravilniku o geodetskem načrtu. [19]

5.1.2 Vrste geodetskih načrtov

Geodetske načrte glede na namen delimo na:

- geodetske načrte za pripravo projektne dokumentacije za gradnjo objekta,

- geodetske načrte novega stanja zemljišča,

- geodetske načrte za pripravo občinskega in državnega lokacijskega načrta.

5.1.3 Vsebina geodetskega načrta

Geodetski načrt je sestavljen iz grafičnega prikaza in certifikata. Vsebina grafičnega

prikaza je odvisna od vrste posameznega geodetskega načrta, na katerem so podatki o

reliefu, vodah, rastlinstvu, rabi zemljišč, stavbah, gradbenih inženirskih objektih

(komunalnih vodih), zemljepisnih imenih, geodetskih točkah, mejah zemljiških parcel,

administrativnih mejah in drugih fizičnih strukturah ter pojavih. Grafično lahko prikažemo

še dodatne vsebine, npr. višine slemen hiš, nakloni streh, globine jaškov gospodarske

infrastrukture, prikaz posameznih dreves. O vsebini in drugih podrobnostih se dogovorita

naročnik in geodetsko podjetje med sabo.


Dodana vrednost geodetskih načrtov so dodane geodetske podloge – precizni DOF

(digitalni ortofoto načrt). Na zahtevo naročnika ali tudi zaradi potrebe projektanta oziroma

arhitekta, se izdela s pomočjo brezpilotnega letala (UAV - oktokopter) precizni DOF za

zahtevano območje.

V certifikatu geodetskega načrta, ki je podpisan s stani odgovornega geodeta, predstavimo

pogoje uporabe, številko samega geodetskega načrta, podatke o naročniku ter kakovost

podatkov, ki so vključeni v grafični prikaz. Certifikat pomeni garancija geodetskega

podjetja, da je geodetski načrt izdelan v skladu s predpisi in zahtevami naročnika.

Po končani storitvi obvestimo naročnika in mu posredujemo geodetski načrt v natisnjeni in

digitalni obliki. [19]

5.1.4 Izdelava geodetskega načrta

V 6. členu Pravilnika o geodetskem načrtu je določen način izdelave geodetskega načrta. V

načrtu je določeno, da se geodetski načrt izdela na podlagi podatkov uradnih evidenc. Če

podatki iz uradnih evidenc niso vzdrževani, niso dovolj natančni ali niso popolni, se

podatke pridobi z geodetskimi meritvami. Geodetski načrt se izdela v državnem

koordinatnem sistemu. Če se izdela tudi v drugem koordinatnem sistemu, je potrebno to

navesti v certifikatu pri pogojih za uporabo geodetskega načrta in opisati navezavo na

državni koordinatni sistem.

5.2 Geodetska dela med gradnjo objekta

Z gradnjo objekta lahko pričnemo na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

Geodetska dela med gradnjo objekta so sledeča:

- zakoličevanje karakterističnih točk in osi objekta,

- zakoličenje GSI,

- kontrolne meritve, katerih namen je ugotovitev skladnosti izvedenih del s

predhodno projektno dokumentacijo,

- detajlna izmera GJI (Gospodarska Javna Infrastruktura).


5.2.1 Zakoličenje objekta

Zakon o graditvi objektov določa, da je potrebno pred začetkom gradnje novega objekta

izvesti njegovo zakoličenje.

Zakoličenje je prenos tlorisa zunanjega oboda načrtovanega objekta na teren znotraj

gradbene parcele. Izvede se kot geodetska storitev po predpisih o geodetski dejavnosti.

Pred zakoličenjem objekta se v skladu z geodetskimi predpisi izdela poseben zakoličbeni

elaborat na osnovi projektne dokumentacije. Zakoličbeni elaborat vsebuje skice, na osnovi

katerih se pokažejo točke, katere je potrebno prenesti v naravo. Poleg skic vsebuje še

instrumentarij, opis metode zakoličbe in oceno natančnosti zakoličevanja. Zakoličba je

obveznost izvajalca gradbenih del, katero lahko naredi samo pooblačen geodet. Z

zakoličbo se lahko prične, ko je pridobljeno gradbeno dovoljenje.

Pri zakoličevanju mora geodet upoštevati, da:

- se zakoličenje objekta izvede v skladu s pogoji, ki so določeni v gradbenem dovoljenju

in se opravi kot geodetska storitev po določenih predpisih Zakona o geodetskih

dejavnostih,

- se obvesti upravo občine, na območju katere se nahaja gradbena parcela, o datumu in

kraju zakoličenja objekta vsaj osem dni pred samo izvedbo zakoličevanja,

- se za zakoličenje objekta v skladu z geodetskimi predpisi izdela zakoličbeni načrt,

- je zakoličbeni načrt podpisan s strani geodeta in izvajalca gradbenih del (lahko pa ga

tudi podpiše pooblaščeni predstavnik občine, v primeru, ko je prisoten v postopku).

Če se pri zakoličbi ugotovijo neskladja, da ni mogoče zakoličiti objekt v skladu z

gradbenim dovoljenjem, mora upravna enota, ki je izdala gradbeno dovoljenje, dati

soglasje na zakoličbo.


Zgoraj sem že opisal, da zakoličenje pomeni prenos točk iz projekta v naravo in

označevanje le teh točk na terenu. Te točke predstavljajo oglišča zgradb, točke na oseh

cest, predorov ipd.

Zakoličenje obsega naslednje merske tehnične naloge:

- kontrolo podlag za zakoličbo,

- izbor metode zakoličevanja z izborom instrumentarija,

- izračun zakoličbenih elementov,

- kontrolo navezovalnih točk geodetske mreže,

- zakoličbo in označevanje osi in gradbenih profilov,

- predajo horizontalno in višinsko zakoličenih točk z zakoličbenimi podlagami izvajalcu

gradbenih del.

Na izbor metode zakoličevanja vplivajo obseg zakoličenja, oblika objekta, način gradnje,

instrumentarij in pogoji na gradbišču, ki omogočajo izvedbo določene metode.

5.3 Geodetska dela po izgradnji objekta

Po končani izgradnji objekta je potrebno izdelati geodetski načrt novega stanja za potrebe

PID (Projekt Izvedenih Del) ter evidentirati novo stanje v evidencah. Potrebno je narediti

še kontrolne meritve, katerih namen je ugotoviti skladnost zgrajenega objekta s projektno

dokumentacijo, preveriti kvaliteto izvajanja posameznih del na objektu in določiti premike

objekta v prostoru.

Vsa geodetska dela je potrebno izvesti v predpisanem roku in dogovorjenem obsegu ter

najbolj pomembno, s predpisano natančnostjo. Za posamezne vrste geodetskih del je

priporočljivo izdelati projekt geodetskih del, kateri omogoča terminsko planiranje in

usklajevanje z ostalimi gradbenimi in inženirskimi deli.


5.3.1 Izdelava geodetskega načrta novega stanja zemljišča za potrebe PID

Geodetski načrt novega stanja zemljišča vsebuje podatke o:

- reliefu,

- vodah,

- stavbah,

- gradbenih objektih,

- rabi zemljišča,

- rastlinstvu,

- zemljiških parcelah.

Geodetski načrt novega stanja zemljišča začnemo izdelovati že med samo gradnjo, saj le

tako lahko zagotovimo dejansko evidentiranje zgrajenih elementov objekta. Izdelamo ga za

objekte, za katere je potreben nadzor ter tehnični prevzem. Koristen pa je tudi za natančen

pregled stanj poteka GJI na parceli.


6 ZBIRNI KATASTER GOSPODARSKE JAVNE

INFRASTRUKTURE [20]

Gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) sestavljajo objekti, ki služijo določenim vrstam

gospodarskih javnih služb in prebivalcem ter tvorijo omrežja, ki so v javno lokalno korist.

Podatke, katere so dolžni zagotavljati lastnikom objektov gospodarske javne infrastrukture,

se nahajajo v zbirnem katastru na Geodetski upravi Republike Slovenije. Zbirni kataster je

javno dostopen in se sproti osvežuje.

Zakon o urejanju prostora ZureP-1 (Uradni list RS, št. 110/2002, 08/2003 – popr., ZZK-1)-

1, določa način evidentiranja in vodenja zbirnih podatkov o objektih GJI.

Prvotni namen zbiranja podatkov je prikaz zasedenosti prostora z objekti gospodarske

javne infrastrukture. Podatki nam omogočijo podlago za varnejše poseganje in urejanje

prostora. V zbirnem katastru GJI so podatki razvrščeni po vrsti in tipu objekta, lastniški

podatki, identifikacijski podatki objekta in geolokacija.

V zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) je določeno, da vsi lastniki na novo zgrajene

infrastrukture v roku 15 dni od izdanega uporabnega dovoljenja obvestijo GURS o

spremembi podatkov o novonastalem objektu in se vpišejo v zbirni kataster. Tako je

zagotovljena osvežena informacija dejanskega stanja na terenu.

V zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture so evidentirani podatki o objektih

gospodarske javne infrastrukture. Ti podatki se nahajajo nad zemlji oziroma pod njo in so

razvrščeni v naslednje skupine:

- prometno infrastrukturo (ceste, železnice, letališča in pristanišča),

- energetsko infrastrukturo (namenjena za distribucijo električne energije, zemeljske

energije, toplotne energije in naftnih derivatov),

- komunalno infrastrukturo ( vodovod, kanalizacija, odlagališča odpadkov),

- vodno infrastrukturo,


- infrastrukturo za gospodarjenje z drugimi vrstami naravnega bogastva in varnega

okolja,

- drugi objekti v javno korist, kjer se nahajajo elektronske komunikacije.

6.1 Elektroenergetska infrastruktura

Elektroenergetska infrastruktura je namenjena distribuciji električne energije, zemeljske

energije, toplotne energije in naftnih derivatov. Zajema naslednje objekte: prostozračni

daljnovod (nazdemni vod), polizolirani daljnovod (nadzemni vod), kabelski daljnovod

(nadzemni vod), kablovod (podzemni kabelski vod), signalni ali krmilni vod (spremljevalni

vod), omrežje javne razsvetljave, kogeneracijo, razdelilno transformatorsko postajo,

razdelilno postajo, steber ali drog, svetilo, območje objekta električne energije,

transformatorsko razsvetljavo, druge objekte elektro-energetske infrastrukture.

6.1.1 Zemeljski plin

Podatki plinovodskega omrežja, ki so zbrani v GJI, zajemajo informacije o prenosnih,

priključnih in distribucijskih plinovodih ter objektih in napravah na prenosnih priključnih

in distribucijskih plinovodih.

Med objekte plinovodske infrastrukture sodijo: plinovod, skladišče, regulatorska in merilna

postaja, merilna oziroma mejna regulatorska postaja, kompresorska postaja, katodna

zaščita, odorirna naprava, zaporni elementi, odzračevalna pipa, stopno izstopna oziroma

izparilna čistilna naprava, območje objekta plinovodskega omrežja in drugi objekti

infrastrukture zemeljskega plina.

6.1.2 Toplotna energija

Podatki toplovodnega omrežja, ki so zbrani v GJI, zajemajo informacije o objektih

infrastrukture toplotne energije. Mednje spadajo naslednji objekti: toplovod, vodovod,

parovod, kineta, kotlovnica, toplotna postaja, jašek, kolektor, območje objekta in drugi

objekti infrastrukture toplotne energije.


6.2 Komunalna infrastruktura

Pod komunalno infrastrukturo se uvrščajo vodovod, kanalizacija in ravnanje z odpadki. V

nadaljevanju sledi podrobnejši opis.

6.2.1 Vodovod

V zbirnem katastru GJI so podatki o vodovodnem omrežju razdeljeni na objekte in naprave

sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda. Zbirni kataster GJI zajema podatke

o hidrantnih omrežjih in hidrantih, v kolikor so priključeni na javni vodovod in priključkih

na vodovod ter zasebnih vodovodnih omrežjih. Objekti vodovodnega omrežja so:

vodooskrbna cev, vodohran, črpališče, razbremenilnik, jašek, oprema, območje objekta

vodooskrbnega omrežja, čistilne naprave za pripravo pitne vode, zajetje, objekt za

bogatenje ali aktivno zaščito vodonosnika in drugi objekti vodovodne infrastrukture.

6.2.2 Kanalizacija

Javna kanalizacija so infrastrukurni objekti in naprave sekundarne in primarne javne

kanalizacije ter priključki na javno kanalizacijo. Namenjena je odvajanju in čiščenju

komunalne padavinske vode. Objekti kanalizacijskega omrežja, ki so zbrani v GJI

zajemajo: kanalizacijske vode, črpališče, razbremenilnik, čistilno napravo za odpadne

vode, izpuste iz kanalizacijskega sistema, jaške, opremo, območja objekta kanalizacijskega

sistema, zadrževalnik in druge objekte kanalizacijske infrastrukture.

6.2.3 Ravnanje z odpadki

Pri ravnanju z odpadki se ukvarjamo z zbiranjem, prevozom, predelavo, odstranjevanjem

odpadkov, nadzorom odlagališč po zaprtju in nadziranjem vseh postopkov. Med

infrastrukturne objekte za ravnanje z odpadki spadajo: odlagališče, kompostarna,

sežigalnica, zbirni center, sortirnice, bioplinarne, naprave za mehansko-biološko in

termično obdelavo odpadkov, območje objekta ravnanje z odpadki, zbiralnice ločenih in

nevarnih frakcij ter drugi objekti za ravnanje z odpadki.


6.3 Elektronska komunikacija

Pri elektronski komunikaciji se srečujemo z vso opremo, ki podpira naprave elektronskih

komunikacijskih omrežij, katere omogočajo elektronske komunikacijske storitve. Podatki

zbrani v GJI opisujejo objekte infrastrukture elektronskih komunikacij, kateri pa so:

telekomunikacijski vodi, kabelska kanalizacija, antenski stolp, objekt bazne postaje,

radijska postaja, antena, jašek, javna telekomunikacijska terminalska naprava, območje

objektov in drugi objekti elektronskih komunikacij.

6.4 Vodna infrastruktura

Vodna infrastruktura so grajeni objekti na vodah, ki imajo odločbo o pridobitvi statusa

vodne infrastrukture.

Med vodne objekte spadajo objekti, naprave ali ureditve namenjene urejanju vode. Za

vodno infrastrukturo se šteje tudi vodovod, ki je nastal zaradi prestavitve naravnega

vodotoka ali njegove ureditve.

6.5 Nafta in naftni derivati

Naftovodno omrežje zajema objektne naftne infrastrukture – cevovode in objekti, med

katere spadajo naftovod in zaporni element naftovoda, pokrov jaška, katodna zaščita,

skladišče, rezervoar, črpališče, pretakališče, območja objekta in drugi objekti naftne

infrastrukture. Cevovodi služijo za transport tekočih goriv z vso pripadajočo opremo. Vsi

objekti imajo svoje šifre, ki jih določa Pravilnik o dejanski rabi prostora.

Kadar podatki iz ZKGJI pri posameznih objektih odstopajo (bodisi zaradi napak pri

meritvi, nevpisanih objektov zgrajenih brez dovoljenja, ne osveženih podatkov v

preteklosti itd.), prihaja tudi do dejanskih poškodb infrastrukturnih vodov, katere projekt

podražijo in podaljšajo. [14]


7 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM (GIS)

GIS predstavlja celovito rešitev za zajem, prikazovanje, obdelavo, shranjevanje in

distribucijo prostorskih podatkov in informacij. Zelo pomembno je, da lahko pri

geografskem informacijskem sistemu izvajamo prostorske analize.

GIS sestavlja pet osnovnih elementov, kateri so tudi prikazani na spodnji sliki 7.1:

- strojna oprema,

- programska oprema,

- geokodirana baza podatkov,

- organizacija, postopki in metodologija,

- ljudje.

Slika 7.1: Shema GIS-a [22]


Podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem in opremo, GIS prilagodijo potrebam in željam

ciljnega uporabnika ter prilagodijo GIS po meri. Sistem uporablja digitalne informacije iz

digitaliziranih podatkov, katerih glavni vir so ortofoto posnetki, topografske karte in

satelitski posnetki.

GIS nam omogoča, da uporabljamo ogromno količino digitalnih geografskih podatkov na

enostaven način, ki nam lahko olajša delo na različnih področjih (inženiringu, upravljanju,

načrtovanju, analizah, prometu in logistiki, itd).

Osnove sistema so prostorska in časovna lokacija, ter obseg na podlagi katerega nam

sistem izdela povezane in nepovezane informacije.

GIS nas spremlja že vsakodnevno. S sodobnim mobilnim aparatom, ki oddaja GPS

lokacijo omogoča, da najdemo najbližjo bencinsko črpalko glede na trenutno lokacijo. [21]


8 GEODETSKI MERSKI PRIPOMOČKI

Sodobna tehnologija je z opremo geodetski stroki poenostavila in skrajšala delo. Kljub

temu pa je potrebno opremo znati uporabljati in ves čas spremljati novosti. Danes geodeti

uporabljajo pri svojem delu na terenu različne merske instrumente. Med najbolj pogoste

spadajo:

- Elektronski tahimeter (nadgradnja teodolita)

Z elektronskim tahimetrom merimo vodoravne in navpične kote ter dolžinske razdalje.

Preko GPS sistema lahko določimo tudi pozicijo. Inštrumenti zajemajo poleg osnovnih

merilnih komponent tudi pregledne ekrane in sodobno programsko opremo, ki lahko izniči

moteče faktorje z okolico (npr. megla, sonce, dež), saj sproti pošilja podatke na pisarniški

računalnik in omogoča najrazličnejše obdelave pridobljenih podatkov.

- Tridimenzionalni laserski skener

S tridimenzionalnim laserskim skenerjem zajemamo prostorske podatke večjih količin. Ti

podatki nam omogočajo učinkovitejše rešitve pri geodetskih aplikacijah. Uporabljamo jih

na gradbiščih za merjenje profilov, za izračun volumnov in površin, pri kontroli velikih

konstrukcij ipd.

- Optični in digitalni nivelir

Optični in digitalni nivelir se uporabljata za določanje višinskih razlik in opazovanje

navpičnih pomikov.

Podrobneje sem opisal enega izmed elektronskih nivelirjev, LEICA SPRINTER 150.


Elektronski nivelir LEICA SPRINTER 150 zajema večino aplikacij za meritve v

gradbeništvu. V nivelir vnesemo višino instrumenta in viziramo cilj ter s pritiskom na

gumb dobimo izračunano višinsko razliko. Prednosti tega nivelirja so povečanje

produktivnosti, zmanjšanje človeških napak na minimum in delovanje v slabih svetlobnih

pogojih.

Spodnja tabela 8.1 predstavlja tehnične podatke nivelirja LEICA SPRINTER 150, na sliki

8.1. pa je ta nivelir prikazan.

Tabela 8.1: Tehnični podatki Sprinter 150 [23]

Višinska natančnost srednji pogrešek na 1 km dvojnega nivelmana (ISO 17123-2)

Elektronska meritev merjenje na nivelmansko lato z BAR-kodo 1,5 mm

Optična meritev merjenje na aluminijasto nivelmansko lato( E-razdelba) 2.5 mm

Enkratna meritev na lato elektronska meritev 0.6 mm in optična meritev 1.2 mm na 30 m

Dolžinska natančnost (razdalja v m x 0.001) za D > 10 m

Delavno območje 2 - 100 m (elektronska meritev)

Čas posamezne meritve < 3 sekunde

Kompenzator magnetno dušeni kompenzator (obseg delovanja +/- 10min)

Povečava optična 24x

Okoljski standard IP55

Slika 8.1: Leica Sprinter 150 [24]


- GNSS (GPS)

Z globalnim navigacijskim satelitskim sistemom določimo koordinate na površini zemlje v

realnem času. V to skupino uvrščamo vse satelitske sisteme, od osnovnega GPS-a (ang.

Global Positioning System), s katerim opravlja ameriška vojska, do evropskega Galileo-ta,

kitajskega BeiDou, ruskega Glonass-a.

Med globalne navigacijske satelitske sistem uvrščamo tudi številne podporne sisteme. [19]

Sateliti v sistemih satelitske navigacije v vesolju predstavljajo referenčne točke z znanim

položajem. Te točke oddajajo šibke signale, zato jih sprejemniki na Zemlji sprejemajo in

izračunajo glede na razdaljo svoj položaj.

Sistem je podprt z številnimi kontrolnimi postajami in centri za nemoteno delovanje in ga v

osnovi delimo na:

- vesoljski segment sestavlja veliko število satelitov, ki oddajajo signal na Zemljo,

- kontrolni segment omrežje centrov in postaj, ki nadzorujejo GPS satelite,

- segment uporabnikov uporabniki GPS sistema.

Te segmente in njihovo povezavo prikazuje spodnja slika 8.2.

Slika 8.2: Segmenti sistema GNSS [25]


V zadnjem času se omenja dodatni segment, imenovan zemeljski segment oziroma omrežja

stalno delujočih postaj GNSS. Sem spadajo kontrolne postaje in centri za nemoteno

delovanje in korekcijo podatkov za potrebe določitve visoko natančnih položajev.

Metode geodetske GNNS izmere delimo glede na :

- način določitve položaja (absolutna ali relativna),

- dinamiko izmere (statična ali kinematična),

- čas pridobitve podatkov (med samo izmero ali naknadna obdelava).

GNNS sprejemniki se ločijo po natančnosti, načinu obdelave podatkov, frekvenčnem

razponu, številu sledečih satelitov, vsebnosti šuma in pomnilniku. [26]

Sodobne GNSS sprejemnike predstavlja spodnja slika 8.3.

Slika 8.3: Sodobni GNSS sprejemniki [25]

Pomembno vlogo ima GNSS antena, ki ima vodoravno postavitev. Antena sprejema signal,

ojačuje in pretvarja signal ter izločuje ne želene signale. Večina anten so eno ali dvo

frekvenčne.

GNSS meritve se uporabljajo za zakoličbe objektov, pri topografskih meritvah, za

določanje premikov in deformacij ipd. [26]


9 PRIKAZ GEODETSKIH PODLAG NA PRAKTIČNEM PRIMERU

Gradnja prometnic poteka na površini, zato prihaja do spremembe reliefa. Prisotnost

geodeta je pomembna pri projektiranju in gradnji. Geodetska dela je potrebno izvesti v

skladu z zahtevami, ki se postavljajo pri posamezni vrsti gradnje. Izvedena morajo biti tudi

v skladu z veljavno zakonodajo in sicer z Zakonom o geodetski dejavnosti (ZGeoD–1,

Uradni list RS, št. 77/2010), Zakonom o graditvi objektov (ZGO-1, Uradni list RS, št.

102/2004) in Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/2002). [27]

Za praktičen primer sem si izbral primer križišča med Streliško ulico in Ljubljansko cesto.

Na sliki 9.1 je prikazano križišče med Streliško ulico in Ljubljansko cesto pred izvedbo

del.

Slika 9.1: Križišče med Streliško cesto in Ljubljansko ulico pred izvedbo del [28]


9.1 Idejna zasnova projekta

Idejna zasnova projekta je prva faza izdelave projekta. Namenjena je izdelavi zasnove in

pridobitvi projektnih pogojev (npr. upravljavcev cest, elektro in telefonskega omrežja ipd).

Geodet v tej prvi fazi pridobi temeljne topografske načrte (TTN5), digitalne ortofoto

posnete (DOF) ter digitalne katastrske načrte (DKN) in nanje vriše potek ceste. Iz idejne

zasnove morajo biti razvidni gabariti ceste.

9.2 Idejni projekt

V drugi fazi izdelave projekta, t.j. idejnem projektu, se izriše več možnosti poteka trase

predvidene ceste. Običajno za podlogo izberemo TTN5, DOF ali DKN. Na sliki 9.2 je

prikaz obravnavanega križišča na digitalnem ortofoto posnetku med Streliško cesto in

Ljubljansko ulico. Na sliki 9.2 so zabeležene tudi mejne parcele v okolici križišča.

Slika 9.2: Potek krožišča [29]


9.3 Geodetski načrt

Za obravnavan primer križišča med Streliško cesto in Ljubljansko ulico, je bilo za izdelavo

geodetskega načrta potrebno pridobiti že znane podatke iz geodetske baze, nato pa na

terenu izvesti meritve. Meritve so se lahko opravile z GNSS instrumenti ali s klasičnimi

postopki. Geodeti so si na terenu najprej z GPS instrumentom določili geodetsko mrežo.

Lokacija ni bila gosto poseljena in na njen ni bilo naravnih ali grajenih ovir, katere bi lahko

motile GPS signal, zato se je lahko izvedla GNSS meritev. Pri meritvami je bila zajeta

narava (drevesa, zelenica), infrastruktura (kanalizacija, vodovod, elektrika), že obstoječi

objekt ceste oziroma križišča. Prav tako so izmerili vso obstoječo prometno signalizacijo

(vertikalno in horizontalno). Nato so v pisarni podjetja Geotada s.p. vse podatke, ki so jih

geodeti pridobili na terenu, preračunali in izrisali geodetski načrt, katerega prikazuje

spodnja slika 9.3. Na koncu so mu še dodali zemljiško katastrsko podlago.

Slika 9.3: Geodetski načrt križišča med Streliško cesto in Ljubljansko ulico [30]


9.4 Tabelarični prikaz prometne signalizacije

Iz naslednje slike 9.4 lahko razberemo podatke o predvideni prometni signalizaciji

krožišča.

Slika 9.4: Tabelarični prikaz prometne signalizacije predvidenega krožišča [30]

Prometna oprema mora biti izdelana po veljavnih predpisih in standardih, ki so določeni v

Pravilniku o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Velikost prometnih

znakov je odvisna od hitrosti na območju, kjer je predviden prometni znak. Prav tako

morajo biti prometni znaki izdelani iz takšnih svetlobno-odbojnih materialov, kot jih

določa standard SIST EN 12899-1. Prometna oprema se postavi tako, da jo vsi udeleženci

v prometu pravočasno opazijo.


9.5 Geodetski posnetki

Snemanje točk v profilih je primerno predvsem pri snemanju terena za gradnjo prometnic,

saj je koridor, ki ga posnamemo, dobro določen, sorazmerno dolg ter ozek in vezan na

projektirano os. Profile pri snemanju se razvrsti po potrebi, glede na razgibanost in

značilnost terena.

9.5.1 Prečni profil

Spodnja slika 9.5 prikazuje prečni profil obravnavane ceste, kateri prikaže pravokotni

prerez na projektirano os ceste in zajema cestišče, elemente odvodnjavanja, brežine in

naprave za varovanje okolja ob cesti.

Slika 9.5: Prečni profil ceste [30]

Za pridobitev prečnega profila ceste geodeti izmerijo brežino, bankino, rob ceste, sredino

ceste ter vse objekte, ki so ob cesti (živa meja, ograja). Meritve za prečni profil ceste se

izvedejo vsakih 15 do 20 metrov tam, kjer ne pride do spremembe terena.

Na našem obravnavanem primeru, kjer se je izvedlo krožno križišče (krivine), je bilo

potrebno prečne profile izmeriti pogosteje.


9.5.2 Vzdolžni profil

V višinskem smislu se os trase prikaže kot vzdolžni profil, katerega imenujemo niveleta.

Vzdolžni primer obravnavane ceste prikazuje spodnja slika 9.6. Niveleta je sestavljena iz

linij različnih nagibov, med katerimi se postavljajo vertikalne krivulje v obliki krožnih ali

paraboličnih krivulj.

Slika 9.6: Vzdolžni profil ceste

Lomne točke nivelete v vzdolžnem profilu morajo biti postavljene tako, da omogočajo

postavljanje vertikalnih krivulj. Minimalne razdalje med lomnimi točkami so predpisane

glede na kategorijo prometnice in terena. [31]

9.5.3 Projekt za pridobitev gradbenega projekta (PGD)

Najobsežnejši del dokumentacije, ki ga je bilo potrebno pridobiti za projektiranje zgoraj

omenjenega krožišča, je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD). Geodeti so na

praktičnem primeru naredili posnetek terena. Na podlagi terenskega posnetka so izrisali

situacijo obstoječega stanja in zakoličbeno situacijo.


9.5.4 Geodetske zakoličbe

Zakoličenje pomeni prenos točk iz projekta v naravo in označevanje teh točk na terenu.

Geodeti so si v pisarni pripravili podatke in elemente, katere je bilo potrebno zakoličiti na

terenu. S pomočjo geodetskih instrumentov so te elemente na terenu zakoličili. V

obravnavanem primeru je bilo potrebno zakoličiti os ceste, rob ceste, ter vse ostale

elemente ( prometne otoke, prehod za pešce in kolesarske poti). Celotno zakoličbeno

situacijo obravnavanega primera med Streliško cesto in Ljubljansko ulico v Mariboru

prikazuje spodnja slika 9.7.

Slika 9.7: Zakoličbena situacija krožišča [30]


9.5.5 Situacija obstoječega stanja

Na spodnji sliki 9.8 je prikazan izris situacije obstoječega stanja za obravnavan primer, na

predvidenem krožišču med Streliško cesto in Ljubljansko ulico. Prikazana je gradbena

situacija z mejami obdelave, predvidene v krožišču.

Slika 9.8: Gradbena situacija [30]

9.6 Projekt izvedenih del

Projekt izvedenih del je zadnji projekt pred končno podobo krožišča. V tem projektu se

zgrajeni objekt z vsemi spremembami, ki so se zgodile v fazi gradnje objekta, prenesene iz

narave nazaj na papir.

Na obravnavanem primeru krožišča med Streliško cesto in Ljubljansko ulico je bil izveden

geodetski posnetek zgrajenega objekta. Spodnja slika 9.9 prikazuje ta geodetski posnetek,

kateri je osnova za ponovni izris gradbenih, komunalnih, prometnih ter ostalih situacij.


Slika 9.9: Projekt za izvedbo krožišča [30]

9.7 Končna podoba krožišča

Po zaključku vseh geodetskih in gradbenih del sledi še fotografija končne podobe križišča.

Vse geodetske storitve je opravljalo podjetje Geotada s.p.

Na sliki 9.10 je prikazana končno stanje krožišča med Streliško cesto in Ljubljansko ulico.

Slika 9.10: Končna podoba križišča

(Vir: Damjan Pungaršek 2016)


10 SKLEP

V diplomskem delu smo predstavili pomembnost geodetskih podlag, katere služijo kot

temelj za nadaljnje projektiranje izbranega objekta. Geodet ima pomembno vlogo pri

celotnem projektu, od idejne zasnove do zaključka projekta izgradnje prometnic.

Pomembna je tudi dobra komunikacija med geodetom in projektantom. V kolikor je

komunikacija dovolj dobra, prihaja do manjših odstopanj v izračunih in dejanskim stanjem

na terenu.

Ugotovili smo, da je bistvena prednost boljše komunikacije in manjše možnosti popačenih

ali izgubljenih informacij, v kolikor opravi izmere in pripravi dokumentacijo eden geodet

oziroma podjetje. Prav tako je potrebno upoštevati varnostni element, saj geodet opravi

terenske meritve pri tekočem prometu in z odsevnim jopičem opozarja na svojo prisotnost

kot udeleženec v dinamičnem prometu.

Na praktičnem primeru spremembe križišča v krožišče med Streliško cesto in Ljubljansko

ulico smo prikazali vse potrebne geodetske podlage in potrebno dokumentacijo, s katero se

geodet sooči.

Na geodetski upravi se pridobita temeljni topografski in katastrski načrt. Prav tako se

pridobi digitalni ortofoto posnetek območja (DOF) in digitalni model reliefa. Podatke o

prisotnosti GJI pa pridobimo iz ZKGJI. Ti topografski načrti se uporabljajo za primerjanje

različnih možnosti izvedbe.

Pri bolj natančnejšem projektiranju pa je potrebno izdelati natančnejši geodetski načrt v

skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu in mu dodati vse detajlne podatke in elemente,

ki jih mora projektant v nadaljevanju zajeti. Končno stanje krožišča, kot je prikazano na

sliki 9.10, geodet na koncu projekta posname in pripravi elaborat za vris v obstoječe

podlage.


11 VIRI IN LITERATURA

[1] Geofoto 2016. Dostopno na: <http://www.geofoto.si/kartografija> [10.8.2016]

[2] Geomed 2016. Dostopno na: <http://www.geomed.si/2010/12/geodezija-2/>

[10.8.2016]

[4] Pavšič, J 2000, Osnove geologije, Naravoslovnotehniška fakulteta, Ljubljana.

[5] Vrste geoloških kart 2016. Dostopno na: vir:

<http://klancek.si/sites/default/files/datoteke/files/geologijaslovarcek.pdf> [10.8.2016]

[7] Legčevič, A 2014: Geodetska dela in podlage za idejno zasnovo sanacije krožišča,

diplomski izpit, Maribor)

[9] Natek, K 2003, Geomorfologija, študijsko gradivo za predmet Geomorfologija,

Filozofska fakulteta, Ljubljana.

[10] Pravilnik o geodetskem načrtu. Uradni list RS, št. 40/2004. Dostopno na:

<https://www.uradni- list.si//objava.jsp?urlid=200440&stevilka=1677> [14. 08. 2016]

[11] Pravilnik o projektiranju cest. Uradni list RS, št. 91/2005. Dostopno na:

<https://www.uradni- list.si/1/content?id=58173> [14. 08. 2016]

[12] Pravilnik o gozdnih prometnic. Uradni list RS, št. 104/2004. Dostopno na:

<https://www.uradni- list.si/1/content?id=51312> [14. 08. 2016]

[14] E-prostor, 2016. Dostopno na: <http://www.e-prostor.gov.si/> [10.8.2016]

[16] Državna kartografija, 2005. Dostopno na: <http://www.gu.gov.si> [10.8.2016]

[17] Pravilnika o vsebini geodetskih podlag za pripravo prostorskih izvedbenih aktov.

Uradni list RS, št. 110-5386/2002. Dostopno na:

<https://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/zakonodaja/urejanje_prostora

/pravilnik_vsebini_geodetskih_podlag.pdf> [14. 08. 2016]

http://www.geofoto.si/kartografija


[18] Breznik, A, Koler, B 2009, Inžinirska geodezija, Gradivo za strokovne izpite,

Inženirska zbornica Slovenije, Ljubljana.

[19] Rojc, J 2014, Geodetska dela pri rekonstrukciji ceste, Diplomska naloga, Fakulteta za

gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.

[20] Evidentiranje gospodarske infrastrukture 2016. Dostopno na:

<lgb.si/template/docs/Prirocnik_evidentiranje_GJI.pdf> [10.8.2016]

[21] GIS 2016. Dostopno na: <http://www.monolit.si/> [10.8.2016]

[26] GNSS 2016. Dostopno na: <www.gnss.si/kako-deluje/> [10.8.2016]

[27] Dostopno na: <http://drugg.fgg.uni- lj.si/5530/1/GEV422_Berus.pdf> [10.8.2016]

[31] Pribičević, B, Medak, D 2003, Geodezija u građevinarstvu, Rijeka.

11.1 Druga proučevana literatura in internetni viri

- Berus, S 2016, Geodetska dela pri rekonstrukciji reginalne ceste Moravče – Ihaboj –

Mirna, Diplomska naloga, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.

- Kovačič, B, Kamnik, R 2009, Praktična geodezija v gradbeništvu, Fakulteta za

gradbeništvo, Maribor.

- Kovačič, B 2004, Geodezija za gradbene inženirje, Fakulteta za gradbeništvo,

Maribor.

- Kralj, A 2006, Geodetska dela pri izgradnji objektov , Diplomska naloga, Fakulteta za

gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana.

- Medak, D, Pribičević, B 2003, Geodezija v građevinarstvu, Sveučilište u Rijeci,

Rijeka.

- Pribičević, B 2001, Uporaba geološko-geofizičnih in geodetskih baz podatkov za

računanje ploskev geoida Republike Slovenije, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo,

Ljubljana.

- Zbirni kataster geodetske javne infrastrukture 2005, Geodetska uprava Republike

Slovenije, Ljubljana.

http://drugg.fgg.uni-lj.si/5530/1/GEV422_Berus.pdf


- Geodeti 2016. Dostopno na: <http://www.geodeti.si/> [10.8.2016]

- Geodetske vsebine 2016. Dostopno na:

<http://www.geoprostor.net/PisoPortal/vsebine_geodetske.aspx> [10.8.2016]

- Geodetske podlage za prostorsko načrtovanje. Dostopno na:

<http://www.gu.gov.si/si/delovnapodrocja_gu/projekti_gu/vzpostavljanje_baz_za_prostors

ko_urejanje_osnove_in_prototip_na_kosovu/geodetske_podlage_za_prostorsko_nacrtovanj

e/> [10.8.2016]

- Geodetska dela pri gradnji od ideje do objekta. Dostopno na:

<http://www.izs.si/prirocniki-publikacije/glasilo-izsnovo/letnik-2014/letnik-17-stevilka-

71/iz-prakse/geodetska-dela-pri-gradnji-od-ideje-do-objekta/> [10.8.2016]

- Leica sprinter 150. Dostopno na:

<http://www.1meritev.si/art/ELEKTRONSKI_NIVELIR_Merilna_oprema_za_gradbenike

_METRI_NIVELIRJI_TEODOLITI/Elektronski_nivelir_LEICA_SPRINTER_150>

[10.8.2016]

11.2 Viri slik

[3] Geološka karta Slovenije 2016. Dostopno na: <http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-

kemija/file.php/1/output/nastanek_prsti/index.html> [10.8.2016]

[6] Hidrološka karta Slovenije 2016. Dostopno na: < http://spodnje-krase.zevs.si/poplave-

november-2012.php > [10.8.2016]

[8] Geomorph 2016. Dostopno na: <http://www.geomorph.org> [10.8.2016]

[13] Pregledna karta, Topografska karta DTK 50, Topografska karta DTK 25, Primer

letalskega posnetka, TTN10, TNN5 2016. Dostopno na: < http://www.e-prostor.gov.si/>

[10.8.2016]

[15] TTN5 – mesto Maribor 2016. Dostopno na:

<http://www.geopedia.si/?params=L11879#T105_L11879_F11879:328_x551200_y15620

0_s12_b2> [10.8.2016]

http://www.geodeti.si/

http://www.geoprostor.net/PisoPortal/vsebine_geodetske.aspx

http://www.gu.gov.si/si/delovnapodrocja_gu/projekti_gu/vzpostavljanje_baz_za_prostorsko_urejanje_osnove_in_prototip_na_kosovu/geodetske_podlage_za_prostorsko_nacrtovanje/



http://www.izs.si/prirocniki-publikacije/glasilo-izsnovo/letnik-2014/letnik-17-stevilka-71/iz-prakse/geodetska-dela-pri-gradnji-od-ideje-do-objekta/

http://www.izs.si/prirocniki-publikacije/glasilo-izsnovo/letnik-2014/letnik-17-stevilka-71/iz-prakse/geodetska-dela-pri-gradnji-od-ideje-do-objekta/

http://www.1meritev.si/art/ELEKTRONSKI_NIVELIR_Merilna_oprema_za_gradbenike_METRI_NIVELIRJI_TEODOLITI/Elektronski_nivelir_LEICA_SPRINTER_150

http://www.1meritev.si/art/ELEKTRONSKI_NIVELIR_Merilna_oprema_za_gradbenike_METRI_NIVELIRJI_TEODOLITI/Elektronski_nivelir_LEICA_SPRINTER_150


[22] Shema GIS-a 2016. Dostopno na: <http://www.monolit.si/resitve-in-

storitve/geografski- informacijski-sistem> [10.8.2016]

[24] 2016. Dostopno na: <http://www.1meritev.si > [10.8.2016]

[25] Segmenti sistema GNSS, Sodobni GNSS sprejemniki 2016. Dostopno na:

http://www.gnss.si/kako-deluje/ > [10.8.2016]

[28] Križišče med Streliško cesto in Ljubljansko ulico pred izvedbo del 2016. Dostopno

na: <www.atlasokolja.si> [10.8.2016]

[29] Potek krožišča 2016. Dostopno na: <www.geopedia.si> [10.8.2016]

[30] Geodetski načrt križišča med Streliško cesto in Ljubljansko ulico, Tabelarični prikaz

prometne signalizacije predvidenega krožišča, Prečni profil ceste, Vzdolžni profil ceste,

Zakoličena situacija krožišča, Gradbena situacija, Projekt za izvedbo krožišča 2016.

Podjetje Geotada.si [10.8.2016]

11.3 Viri tabel

[23] Tehnični podatki Sprinter 1050, 2016. Dostopno na: <http://www.1meritev.si >

[10.8.2016]


12 PRILOGE

12.1 Seznam slik

Slika 2.1: Geološka karta Slovenije [3] ................................................................................. 4

Slika 2.2 Hidrološka karta Slovenije [6]................................................................................ 6

Slika 2.3 Primer geomorfološke karte [8].............................................................................. 7

Slika 4.1 Pregledna karta - Bled z okolico [13] ................................................................... 17

Slika 4.2: Topografska karta v merilu DTK 50 [13] ........................................................... 17

Slika 4.3: Topografska karta DTK 25 [13] .......................................................................... 18

Slika 4.4: Primer letalskega posnetka [13] .......................................................................... 19

Slika 4.5: TTN5 – mesto Maribor [15] ................................................................................ 20

Slika 4.6 TTN10 [13]........................................................................................................... 21

Slika 4.7: TNN5 [13] ........................................................................................................... 21

Slika 7.1: Shema GIS-a [22] ................................................................................................ 33

Slika 8.1: Leica Sprinter 150 [24]........................................................................................ 36

Slika 8.2: Segmenti sistema GNSS [25] .............................................................................. 37

Slika 8.3: Sodobni GNSS sprejemniki [25] ......................................................................... 38

Slika 9.1: Križišče med Streliško cesto in Ljubljansko ulico pred izvedbo del [28] ........... 39

Slika 9.2: Potek krožišča [29] .............................................................................................. 40

Slika 9.3: Geodetski načrt križišča med Streliško cesto in Ljubljansko ulico [30] ............. 41

Slika 9.4: Tabelarični prikaz prometne signalizacije predvidenega krožišča [30] .............. 42

Slika 9.5: Prečni profil ceste [30] ........................................................................................ 43


Slika 9.6: Vzdolžni profil ceste ........................................................................................... 44

Slika 9.7: Zakoličbena situacija krožišča [30] ..................................................................... 45

Slika 9.8: Gradbena situacija [30] ....................................................................................... 46

Slika 9.9: Projekt za izvedbo krožišča [30] ......................................................................... 47

Slika 9.10: Končna podoba križišča .................................................................................... 47

12.2 Seznam tabel

Tabela 8.1: Tehnični podatki Sprinter 150 [23]................................................................... 36


12.3 Naslov študenta

Damjan Pungaršek

Trubarjeva ulica 54

3000 Celje

Tel.: 031 243 757

e-mail: [email protected]

12.4 Kratek življenjepis

Rojen: 17. 9.1980 v Celju

Šolanje: 1987 – 1995 III. osnovna šola Celje in IV. osnovna šola Celje

1995 – 1999 Šolski center Celje – Elektrotehniška smer

Documents

VRSTE IN UPORABA GEODETSKIH PODLAG PRI IZGRADNJI … · univerza v mariboru fakulteta za gradbeniŠtvo, prometno inŽenirstvo in arhitekturo damjan pungaršek vrste in uporaba geodetskih