OŠ FARA

EKOLOŠKI PROBLEMI

Mentorica: Učenec: Natalija Mihelčić, prof. Simon Vršnik,

Oskrt, november 2009

2

Kazalo vsebine

KAZALO ............................................................................................................... 2 1. UVOD ............................................................................................................. 3 2. VODA ............................................................................................................. 3

2.3. ONESNAŽEVANJE VODA ...................................................................................... 4 2.3. ONESNAŽEVALCI VODA ...................................................................................... 4

Komunalne vode ................................................................................................................. 4 Industrijske odpadne vode .................................................................................................. 4 Mokra industrija ................................................................................................................. 5 Suha industrija .................................................................................................................... 5 Kmetijske odpadne vode .................................................................................................... 5

2.3. METODE ČIŠČENJA ODPADNIH VODA: ............................................................ 5 Zgradba in vrste čistilnih naprav ........................................................................................ 6

3. ONESNAŽEVANJE OZRAČJA ................................................................... 6 Atmosfera ........................................................................................................................... 6 Vreme ................................................................................................................................. 7

3.1. SNOVI V OZRAČJU ................................................................................................. 7 Toplogredni plini ................................................................................................................ 7 Lastnosti toplogrednih plinov ............................................................................................. 8 Napogostejši toplogredni plini ............................................................................................ 8 Posledice tople grede .......................................................................................................... 8

4. ONESNAŽENJE ZRAKA.............................................................................. 8 Naravni viri onesnaževanja: ............................................................................................... 9 Umetno onesnaževanje: ...................................................................................................... 9

5. ČIŠČENJE ZRAKA ....................................................................................... 9 6. ONESNAŽENJE ZEMLJE ......................................................................... 10

6.2. ONESNAŽENJE S PCB .......................................................................................... 10 6.2. PCB ODPADKI: ....................................................................................................... 10 6.3. ONESNAŽENJE S PESTICIDI ............................................................................... 11

Vpliv pesticidov na okolje ................................................................................................ 11 Pesticidi in zdravje ............................................................................................................ 12

7. ZAKLJUČEK ............................................................................................... 13 8. LITERATURA ............................................................................................. 13

Kazalo slik

Slika 1: Razdelitev vod po namembnosti………………………………………………3 Slika 2: Onesnaženje voda s fekalijami………………………………………………...4 Slika 3: Metode čiščenja odpadnih voda……………………………………………….5 Slika 4: Čistilna naprava………………………………………………………………..6 Slika 5: Izpusti škodljivih plinov v industriji…………………………………………..7 Slika 6: Izpust toplogrednih plinov iz letal……………………………………….…….8 Slika 7: Izpusti nevarnih snovi v kemični industriji………………………….……….11 Slika 8: Škropljenje kmetijskih površin s pesticidi…………………………………..12

3

1. UVOD

Stanje okolja je posledica mnogih pritiskov na okolje, ki se kažejo predvsem skozi človeške dejavnosti. Največkrat se kaže preko emisij snovi in energij v okolje (vode, zrak, tla) ter odpadkov. Ena najbolj prepoznavnih značilnosti Slovenije je zelo ohranjena narava, zlasti velika biotska raznovrstnost in krajinska pestrost, bogat rastlinski in živalski svet, mnogoteri habitatni tipi, raznolika geološka zgradba, razgiban relief, pestrost vzorcev kulturnih krajin in še marsikaj. Ker pa človek s svojim dejanjem ogroža naravo, bo potrebno veliko narediti, da bo to kar danes še imamo, ohranil. Seveda pa je naša domovina le delček sveta, katerega pa pestijo različni ekološki problemi. Problemi, ki nastajajo drugod po svetu, pa vplivajo tudi na življenje pri nas. V seminarski nalogi bom predstavil nekaj največjih ekoloških problemov.

2. VODA Na Zemlji je veliko vode, saj več kot 70% zemeljske površine prekrivajo oceani in morja. Na Zemlji nastaja zelo malo vode. Voda pada kod dež izpod neba, pronica skozi zemljo in izhlapeva ali pa gre v podtalnico. Voda, ki izhlapi, tvori oblake in zopet pade v obliki dežja na zemljo. Pravimo, da voda kroži. Voda je za naš planet in za življenje na njem odločilnega pomena. Potrebujejo jo vse živali, rastline in človek. Voda je izredno pomembna v gospodinjstvih, tovarnah in na kmetijah.

Slika 1: Razdelitev vod po namembnosti.

4

2.3. ONESNAŽEVANJE VODA Voda je življenjsko potrebna dobrina. S svojo dejavnostjo človek onesnažuje tla, vodo in zrak. Onesnaževanje okolja je neposredno ali posredno spreminjanje kemijskih, termalnih, bioloških in radioloških lastnosti okolja tako, da postane sprememba nevarna za zdravje in življenje kateregakoli živega bitja. Kakovost vodnih ekosistemov in njihova živa bitja ogrožajo v Sloveniji podobni pojavi kot drugod po svetu:

� odplake iz mest, industrije in kmetijstva, � promet, izlivi kemičnih snovi in nafte iz karamboliranih vozil, neurejene

avtopralnice, � gradnja jezov za hidrocentrale in zbirališča vode, regulacije rek, hidromelioracije

močvirij, namakanje, � preveliko črpanje vode iz rek in odvajanje te vode na druga mesta, kar spreminja

vodno raven v rekah in podtalnicah.

2.3. ONESNAŽEVALCI VODA

Komunalne vode Gospodinjske ali komunalne vode sestavljajo odpadki, ki nastajajo pri pripravi hrane in vsebujejo v glavnem različne ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine. Sem štejemo tudi fekalije, mila, pralna sredstva, različna čistila. Povečan obseg komunalnih odplak povzroča tudi turizem. Odpadne vode, ki jih prispevajo komunalne odplake, so običajno v razmerju z uporabljeno vodo skoraj 1 : 1 ( 80 : 78 ). Nekatere od teh voda lahko brez predhodnega čiščenja spustimo v mestno kanalizacijo, nekatere pa šele po čiščenju pred iztokom v kanalizacijo.

Slika 2: Onesnaženje voda s fekalijami.

Industrijske odpadne vode nastajajo pri uporabi vode za hlajenje v različnih elektrarnah (JE, TE). Zaradi tehničnih postopkov pri pridobivanju rud in proizvodnji izdelkov sprejemajo industrijske odplake različne snovi. Pri industrijskih odpadnih vodah je razpon porabe vode na enoto proizvoda (običajno na 1 tono ) zelo različen, zato ji ločimo industrijo v dve skupini

5

Mokra industrija obrate s tehnološkimi postopki, ki potrebujejo veliko vode, drugače jim rečemo tudi - MOKRA INDUSTRIJA

Suha industrija Obrate in tehnološke postopke, ki potrebujejo malo vode, drugače - SUHA INDUSTRIJA

Kmetijske odpadne vode Vse odpadne vode iz živilske industrije imajo visok odstotek predvsem organskih spojin. Omembe vredna je tudi povečana količina fosforja in kalija, posebno v tistih predelavah, kjer imamo opravka s celičnim sokom kot dodatek - na primer predelava krompirja. V tekočo vodo in podtalnico pa lahko pridejo tudi kemikalije, ki jih uporabljamo v kmetijstvu, saj jih izperejo vode z agrarnih površin. Običajno gre za ostanke raznih herbicidov, insekticidov, fungicidov in mineralnih gnojil (dušik, fosfor, kalij). Z gnojišča pri hlevu pa pogosto odteka kar prosto na travnik ali v bližnji potok gnojnica. Sem sodi še gnojnica, ki nastaja v sodobnih hlevih, kjer iztrebke govedi in prašičev odplavljajo z vodo.

2.3. METODE ČIŠČENJA ODPADNIH VODA: Odpadne vode ( odplake ) so vse tiste vode, v katerih je povečana količina snovi, ki se nahajajo v naravni vodi in tiste primesi, ki jih v naravni vodi ni (živo srebro, železo, svinec, baker, krom, nikelj in druge težke kovine). Prva pomoč za naravne vode so čistilne naprave. Preden spustimo odplake iz mestne kanalizacije v reko in jezero, jih moramo očistiti. Popolno čiščenje obsega mehansko, biotsko in kemično stopnjo. Mehansko, ko z rešetkami zadržimo velike odpadke in plastiko. Biotsko, ko se razgradijo organski ostanki v rudninske snovi. Kemično, ko odvzamemo odtoku hranilne snovi (nitrate in fosfate), ki bi pognojile reko ali jezero in s tem povzročile drugotno onesnaženje. Na žalost pa večina čistilnih naprav deluje le mehansko in biotsko.

Slika 3: Metode čiščenja odpadnih voda.

6

Zgradba in vrste čistilnih naprav Nečistoče so v odpadnih vodah v topni ali netopni obliki. Med tema dvema tema dvema skrajnostima pa poznamo še suspenzije in emulzije, ter koloidne raztopine, ki povzročajo v vodi motnost - KALNOST VODA. Večje delce odstranimo s pomočjo mehanskih filtrirnih naprav, ki so lahko po konstrukciji zelo različne in prilagojene potrebam in namenu čiščenja. Manjše delce pa izločimo iz odplake z sedimentacijo, oziroma s posebnimi ločilniki ( posnemalnik ). Posedanje, oziroma posnemavanje lahko izvedemo na zelo različno tehnično izvedljive načine. Kateri postopek pa izberemo, pa je odvisno od raznih faktorjev. Med odločujoče spadajo :

� hitrost posedanja � hitrost razpadanja � emulzije � količina odpadne vode in njena sestava � V glavnem gre za tehnike, ki so znane v kemijski tehnologiji ( filtriranje,

dekantiranje,... ).

Slika 4: Čistilna naprava.

3. ONESNAŽEVANJE OZRAČJA Zemljino ozračje je tako tanko, da lahko resno spremenimo razmerja med nekaterimi njegovimi osnovnimi molekularnimi sestavinami. Predvsem smo že izredno povečali količino ogljikovega dioksida, najpomembnejšega izmed tako imenovanih toplogrednih plinov.

Atmosfera Atmosfera je plast zraka, ki obdaja Zemljo. Sega približno do višine 650 km. Vsebuje zrak, ki ga živa bitja potrebujejo za dihanje. Zadržuje jo privlačna sila Zemlje. Plini v zraku omogočajo, da rastline, živali in ljudje živijo. Ozračje nas tudi varuje pred škodijivimi Sončevimi žarki in padajočimi meteoriti. Ozračje zadržuje okoli Zemlje njena težnost

7

Vreme Vreme lahko na ozračje vpliva na več načinov:

� VROČINSKI VALOVI Zaradi njih lahko ob hudi vročini veliko ljudi izgubi življenje.

� SEGREVANJE OCEANOV Zaradi tega nastajajo vse hujša neurja.

� VELIKA TROPSKA NEURJA Ki uničujejo naravo in ljudi.

� TORNADI � POPLAVE

Ki povzročajo uničenje okolja in ljudi. � TALJENJE LEDU

Ogroža življenje belega medveda.

3.1. SNOVI V OZRAČJU V zraku je pribljižno 78% dušika, 21% kisika in 1% argona. Ostali plini pa so ogljikov dioksid, metan, helij, vodik, kripton, neon, ozon, ksenon. Vsebuje pa tudi manjše količine vodne pare, cvetnega prahu, aerosola, mikroorganizmov. Od vseh je seveda najpomembnejši za življenje kisik. Na življenje na zemlji pomebno vpivajo tudi toplogredni plini.

Toplogredni plini Toplogredni plíni so plini, ki povzročajo učinek tople grede v Zemljinem ozračju. Nekateri tudi uničujejo ozonski plašč in s tem povzročajo ozonsko luknjo. Profesor Ravelle je bil prvi znanstvenik, ki je predlagal merjenje vsebnosti CO2 v zemljinem ozračju. Z znanstvenikom Charlesom Davidom Keelingom, ki ga je najel za raziskavo, sta leta 1958 začela dnevne meritve sredi Tihega oceana, nad Havajskim otokom Big Island. Ugotovila sta, da vsebina CO2 v ozračju močno narašča. Ugotovila sta tudi da koncentracija CO2 vsako leto enkrat strmo naraste in nato pade. Razložila sta, da leži večina kopnega severno od ekvatorja. Tako je na severu tudi večina zemeljskega rastlinstva. Zato se vsako leto, ko se severna polobla spomladi in poleti nagne proti soncu in tam požene listje, ki porablja CO2 , koncentracija tega plina povsod po svetu zniža. Ko se severna polobla jeseni in pozimi nagne stran od sonca, listje odpade in koncentracija CO2 v ozračju spet naraste. Videti je, kot bi Zemlja enkrat na leto globoko vdihnila in izdihnila.

Slika 5: Izpusti škodljivih plinov v industriji.

8

Lastnosti toplogrednih plinov Skupna lastnost vseh toplogrednih plinov je, da Sončevemu kratkovalovnemu sevanju večinoma dopuščajo vstop v ozračje, vendar vpijejo del izhajajočega dolgovalovnega sevanja in tako segrejejo zrak. Zmerna količina toplogrednih plinov v ozračju je dobrodejna, saj bi bila brez njih temperatura na površju le okoli -18 ˚C, namesto sedanjih 15 ˚C povprečne temperature. Toda, če se v ozračje izpušča preveč omenjenih plinov se povprečna temperatura planeta postopoma viša in pojavljajo se podnebne spremembe.

Napogostejši toplogredni plini Najpogostejši toplogredni plin je ogljikov dioksid, ki predstavlja kar 80% človekovih izpustov. Poleg ogljikovega dioksida podnebje ogroža tudi metan, ki nastaja na živalskih farmah, smetiščih, pri izgorevanju fosilnih goriv, predelavi odplak in v živilski industriji. Obstaja tudi mnogo drugih toplogrednih plinov, ki se jih izpušča v manjših količinah, in so pogosto rakotvorni. Toplogredni plini so:

� ogljikov dioksid (CO2) � vodna para (H2O(g)) � metan (CH4) � dušikovi oksidi (NOx, predvsem N2O - smejalni plin) � žveplov heksafluorid (SF6)

Posledice tople grede � Porast tempreature za 1,5–4,5 °C na 100–150 let � Taljenje polarnega ledu � Porast gladine morja � Povečanje izhlapevanje morja in s tem povečanje padavin in poplav

Slika 6: Izpust toplogrednih plinov iz letal.

4. ONESNAŽENJE ZRAKA Onesnaženje zraka pomeni, da so škodljivi plini, trdne in tekoče snovi v zraku nad dopustnimi mejami. Do onesnaženja zraka lahko pride, če se škodljive odpadne snovi pomešajo z zrakom. Kemične spojine – KLOROFLUOROOGLJIKI - ki jih uporabljamo pri hladilnikih, razpršilih in še ponekod, uničujejo ozon. Ozonska plast vsrkava večino ultravijoličnih žarkov. Znanstveniki so odkrili nevarne ozonske luknje nad Arktiko in Antarktiko. Poznamo naravne vire onesnaževanja in umetno onesnaževanje. Naravne nečistoče v zraku so anorganske snovi,

9

kot so pesek ali delci prsti, ki jih na primer dvigajo veter, stroji in vozila, ali pa organske snovi, na primer semena in drobci rastlin. Zrak onesnažuje človek s svojo dejavnostjo in z odpadki. Onesnažujejo ga razne industrije, kurišča in avtomobili. Onesnaženi zrak je posledica sodobne civilizacije in ogroža človeka in druga živa bitja. Premogov prah, saje in pepel so najbolj pogosta nečistoča, med plini pa prevladujejo žveplove spojine. Zrak se lahko navzame velike količine teh plinov, ne da bi škodil ljudem, toda pri neugodnih vremenskih razmerah, kot je dolgotrajni gosta megla in toplotnih obratih se koncentracija nečistoče poveča do količin, ki že ogrožajo zdravje. Žveplove spojine povzročajo okvare tudi na poslopjih, umetniških predmetih in drugem. V avtomobilskih izpušnih plinih so ostanki ogljikovodikov, ki se lahko pod vplivom sončnih žarkov pretvorijo v spojine, škodljive zdravju. Na prometnih cestah velemest grozi nevarnost zaradi zastrupitve z ogljikovim dioksidom. Ugotovili so tudi zvezo med povečano onesnaženostjo zraka (zlasti z žveplom) in naraščanjem obolenj na pljučih. V zadnjih 100 letih so se povprečne koncentracije CO2

povečale za okrog 15%, predvsem zaradi uporabe fosilnih goriv. Skupaj s preveliko sečnjo gozdov se ravnotežje CO2 spreminja tako, da bi se njegova količina v ozračju v naslednjem stoletju podvojila. Največ posekajo tropskega gozda. Posekajo ga zato, ker rabijo prostor za njive. S tem pa uničijo dom številnim živalim in uničujejo rastline ki so nujno potrebne za življenje in za čiščenje zraka. Tovarne so glavne onesnaževalke ozračja. Iz velikih dimnikov izpustijo miljone, miljone onesnaževalnih delcev.

Naravni viri onesnaževanja: � prašni viharji, � gozdni požari � vulkanske erupcije

Umetno onesnaževanje: � avtomobilski izpušni plini � živalske farme � smetišča in črna odlagališča odpadkov � izgorevanje fosilnih goriv � izsekavanje gozdov � spuščanje strupenih plinov v ozračje

5. ČIŠČENJE ZRAKA Naprave za odstranjevanje prahu in čiščenje plinov temelje na nekaterih fizikalnih pojavih, kot so težnost in centrifugalna sila, izkoriščajo vpliv udarjanja na filtrske materiale, zajemajo navzkrižno brizganje s tekočinami ali trk z navlaženimi ploskvami, pranje in elektrostatične načine čiščenja. Trdne in tekoče delce, ki imajo zadosti veliko maso (praviloma s premerom več kot 0,005 mm), odstranjujemo v ciklonih in podobnih odstranjevalnikih prahu. Tako zadržimo v industriji velike količine delcev, ki jih nosi zrak, in jih bodisi zopet uporabimo v proizvodnji ali pa poskrbimo, da postanejo neškodljivi. Manjši delci prahu in plinaste strupene snovi v zraku se širijo veliko hitreje, kar je predvsem odvisno od vremena. Zrak čistimo teh snovi v napravah za čiščenje plinov (plinskih čistilnikih). Druga naprava. ki jo uporabljamo tudi za izločanje drobnega prahu, je Venturijev izločilnik ali separator. Električni način čiščenja plina je Cotrellov postopek (s filtri), pri katerem delce prahu električno nabijemo in jih nato stresamo z žic ali s pločevine. Oddajanje žveplovega dioksida poskušamo preprečiti z zmanjšanjem količine gorljivega žvepla v gorivih. Čiščenje dimnih in odpadnih plinov s kemičnim spajanjem je težavno. Tako da nam zvečine preostane le možnost, da jih čimbolj razpršimo z visokimi dimniki. Škodljivost

10

avtomobilskih izpušnih plinov lahko zmanjšamo s popolnim zgorevanjem. Na primer z optimalno nastavitvijo uplinjača oziroma z dodatnim zgorevanjem izpušnih plinov ob kata lizatorjih. Zmanjšanje onesnaževanja je možno, a zelo drago!

6. ONESNAŽENJE ZEMLJE 6.2. ONESNAŽENJE S PCB

Poliklorirani bifenili (PCB) so umetne organske spojine iz skupine kloriranih cikličnih ogljikovodikov. So ksenobiotiki in ena najbolj toksičnih snovi, kar jih je ustvaril človek. Gre za tekočino rumenkaste barve z zelo karakterističnim in neugodnim vonjem. Draži sluznico grla, nosa in oči ter je dokazano kancerogena. PCB-ji pridejo v vodo predvsem z industrijskimi odplakami, nalagajo se v mulju in sedimentih rek in morij. Pomembno vlogo v širjenju PCB imajo vodni organizmi, saj se PCB v njih kopiči in prek prehrambene verige prehajajo v ostale organizme. V človeški organizem vstopajo skozi prebavila, dihala in kožo. Sumi pa se, da PCB, ko pride v človekovo telo, povzroča slabšanje imunskih procesov, povzroča kromosomske spremembe, pospešuje sterilnost in lahko povzroči nastanek tumorjev in raka (kožni rak). Dokazano je, da zaradi bioakumulativnosti PCB v mastnem tkivu in krvni plazmi človeka, prihaja do pojavov klorovih aken, prebavnih motenj, poslabšanja vida, spremembe pigmenta na koži in poškodb sluznice nosa, grla in oči. Onesnaževanje okolja s PCB lahko opredelimo glede na način onesnaževanja in sicer na hladno in vroče onesnaževanje okolja.

6.2. PCB ODPADKI: � hidravlična olja, ki vsebujejo PCB � olja za izolacijo ali prenos toplote, ki vsebujejo PCB � transformatorji in kondenzatorji, ki vsebujejo PCB � gradbeni odpadki in odpadki pri rušenju objektov, ki vsebujejo PCB (na primer:

tesnila, ki vsebujejo PCB; tlaki na osnovi smol, ki vsebujejo PCB; kondenzatorji, ki vsebujejo PCB)

� embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi ali je onesnažena z nevarnimi snovmi � absorbenti, filtrirna sredstva, čistilne krpe, zaščitne obleke, onesnaženi z nevarnimi

snovmi � nevarne sestavine, odstranjene iz zavržene opreme � kabli, ki vsebujejo olja, premogov katran in druge nevarne snovi � zemlja in kamenje, ki vsebujeta nevarne snovi � tekoči gorljivi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi � trdni gorljivi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi � drugi odpadki (vključno z mešanicami materialov), ki nastanejo pri mehanski obdelavi

odpadkov in vsebujejo nevarne snovi

11

Slika 7: Izpusti nevarnih snovi v kemični industriji.

Hladno onesnaževanje okolja s PCB Hladno onesnaževanje okolja s PCB predstavlja povečanje koncentracije PCB v vodi, zraku, zemlji in živih organizmih. Do hladnega onesnaževanja pride zaradi razprševanja, škropljenja, razsutja ali izlitja snovi, ki vsebujejo PCB kot dodatke ali zaradi razlitja oziroma izpusta čistega industrijskega PCB npr. iz transformatorja ali kondenzatorja.

Vroče onesnaževanje okolja s PCB Vroče onesnaževanje okolja s PCB predstavlja razpadanje PCB na zvišani temperaturi. Do vročega onesnaževanja pride ob požarih, ko snovi ali naprave polnjene s PCB nekontrolirano "gorijo" v prisotnosti zraka. Piralenski transformatorji in kondenzatorji so negorljivi, vendar pride ob požaru v transformatorski postaji zaradi druge opreme ali zaradi "eksplozije" takšne naprave do pirolize (termičnega razpadanja) PCB, pri tem pa se ustvarijo plini, ki vsebujejo: klorovodike (HCl), triklorobenzen (TCB), poliklorirane pirene (PCPY), poliklorirane krizene (PCCY) bolj znane kot fozgen, poliklorirane dibenzofurane (PCDF) in poliklorirane dibenzodioksine (PCDD). Posebej so nevarni PCDF in PCDD, ki se lahko oblikujejo v številnih izomerih.

6.3. ONESNAŽENJE S PESTICIDI Pesticid je sredstvo (kemikalija) za uničevanje škodljivcev na pridelovalnih površinah. Ti škodljivci so lahko žuželke (insekticidi), škodljive rastline -plevel (herbicidi), zajedalske glive - npr. rje (fungicidi). Uporabljajo jih tudi proti insektom, ki prenašajo bolezni (npr. malarija), proti podganam in drugim škodljivcem, ki ogrožajo ljudi in živali. Slovenija ima razmeroma veliko podtalnice, vendar je na nekaterih območjih njena kakovost že močno ogrožena. Rezultati monitoringa Agencije RS za okolje kažejo, da je najbolj zaskrbljujoče onesnaženje podtalnice na razmeroma plitvih ravninskih delih. V intenzivnem kmetijstvu prihaja s spiranjem obdelovalnih površin do vnosa različnih organskih spojin v vodotoke. Koliko se bodo te spojine spirale je odvisno predvsem od topnosti spojin v vodi, pomembna je sestava tal in s tem njihova prepustnost. Težke kovine se spirajo iz kontaminiranih tal v površinske vode in podtalnico ter tako vstopajo v prehrambeno verigo.

Vpliv pesticidov na okolje Zaradi vse večje uporabe fitofarmacevtskih pripravkov (pesticidov) in nepravilne uporabe le-teh lahko najdemo vsebnost pesticidov in njihovih metabolitov (razgradnih produktov) tudi v različnih živilih, vodi, okolju in celo v človeškem organizmu. Zato so ostanki pesticidov v živilih in vodi dandanes higienski problem v svetu.

12

Pesticidi in zdravje Zaradi vse večje uporabe fitofarmacevtskih pripravkov in nepravilne uporabnosti le-teh lahko najdemo vsebnost pesticidov in njihovih metabolitov (razgradnih produktov) tudi v različnih živilih, vodi, okolju in celo v človeškem organizmu. Organoklorni pesticidi so topni v nepolarnih topilih in maščobah ter so zelo obstojni v naravi. Zaradi njihove lipofilnosti lahko pridejo z mastmi, olji in voski preko živil v toplokrvne organizme, kjer se delno metabolizirajo in izločijo, delno pa se nabirajo v maščobnem tkivu, jetrih, mlečni maščobi in organih. Tako imamo v živilih živalskega izvora pesticide predvsem v maščobnem tkivu ter mesu in organih, ki vsebujejo maščobo oziroma maščobno tkivo, nadalje v mleku in mlečnih izdelkih in tudi v jajcih in ribah. Seveda pa lahko zaužijemo pesticide iz skupine kloriranih ogljikovodikov tudi s sadjem in zelenjavo, z žitaricami ter njihovimi izdelki. Ugotovljeno je, da so pesticidi kontaminirali znatne površine zemlje, čeprav le-te niso neposredno obdelovali s pesticidi. S pesticidi kontaminiran prah se lahko namreč prenaša po zraku (atmosferi) in odloži na površine, ki so precej oddaljene od kraja uporabe le-teh. Prav tako se lahko organoklorni pesticidi translocirajo iz tal v dele rastlin, ki so namenjene za prehrano živine. V obdobju po 2. svetovni vojni so proizvajalci kemičnih sredstev nakopičili v imenu napredka na desettisoče spojin in ustvarjali dobiček, kjerkoli je bilo mogoče. Na prvi pogled so nam prinesli čudeže, kot so sintetična vlakna, barvila, konzervirana hrana, pesticidi, ki ščitijo pridelke… Toda ti čudeži moderne znanosti so nam prinesli dolg seznam problemov s hudimi zdravstvenimi posledicami. Količine, ki jih človek s hrano vnaša v organizem, lahko povzročajo značilne biokemijske poškodbe v procesih organizma, pretežno encimatske narave, s čimer lahko porušijo ravnovesje organizma. Zaradi obstojnosti, toksičnosti in kumulativne narave organoklornih pesticidov jih vse bolj zamenjujejo z organofosfornimi pesticidi. Organofosforni pesticidi imajo namreč naslednje lastnosti: širok spekter uporabe in hitro delovanje na škodljivce; kratko časovna obstojnost in razpadanje v metabolite; majhna škodljivost za človeka in živali in sorazmerno majhna poraba preparata na enoto obdelovalne površine. Vendar pa imajo organofosforni pesticidi tudi določene slabe lastnosti pri kontinuiranem vnašanju v telo skozi hrano in vodo. Namreč ti lahko povzročijo degeneracijo živčnega sistema zaradi negativnega vpliva na biokemični proces acetilholina. Razne študije so pokazale, da lahko pesticidi povzročajo mnoge zdravstvene težave, med drugim tudi pohabljenost ob rojstvih, poškodbe živčnega sistema, raka in druge težave, ki se dolgoročno pojavijo. Seveda pa so posledice odvisne od strupenosti pesticida in zaužite količine ter izpostavljenosti. Ob upoštevanju dejstva, da živi na planetu čez 5 milijard ljudi, torej pride na prebivalca nekako 1 kg pesticidov letno, kar je več desetkratna smrtna doza na prebivalca. Na osnovi raziskav W.H.O. (Svetovna zdravstvena organizacija) ocenjujemo, da se s pesticidi vsako leto zastrupi približno 1-1,5 milijona ljudi, od katerih jih okoli 5.000-40.000 umre.

Slika 8: Škropljenje kmetijskih površin s pesticidi.

13

7. ZAKLJUČEK V seminarski nalogi sem predstavil ekološke probleme, kar sem razdelil na 3 glavne dele in jih opisal. Pomagal sem si s knjigami in internetom. Človek bi lahko s svojim premišljenim in odgovornim odnosom do narave, vplival na to, da bi bilo okolje manj ogroženo. Vsak od nas prispeva k globalnem ogrevanju, toda vsagdo lahko tudi pomaga pri njegovem reševanju. Pomagamo lahko npr. ko se odločamo, kaj bomo kupili, koliko električne energije bomo porabili, kakšen avtomobil bomo vozili. Naravo, ki jo imamo, moramo obvarovati tudi za naše potomce.

8. LITERATURA Viri:

AL GORE: Neprijetna resnica, Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, 2007. Branka Bajde: Zbiranje in uničevanje kontaminiranih odpadkov, Ljubljana 2003. URL: http://www.zzv-ce.si/okolje_in_mi/pesticidi.php (citirano: 21.1.2007). URL: http://sl.wikipedia.org/wiki/PCB (citirano: 28.10.2009). URL: http://www.arso.gov.si/varstvo okolja(citirano: 28.10.2009). URL: http://www.zzv-ce.si/okolje_in_mi/pesticidi.php citirano(21.1.2007). URL: http://www.pesticidi.net (citirano: 28.10.2009). URL: http://www.arso.gov.si/vode (citirano: 28.10.2009). URL:http://fl.unimb.si/sistem_nuklearne_bioloske_in_kemicne_obrambe_jun08.pdf (citirano: junij 2008).