REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO Direktorat za elektronske komunikacije

Kotnikova 5, 1000 Ljubljana

Tel.: (01) 478-3288 Fax.: (01) 478-3290

Številka: 007-22/2007-33 Datum: 26.07.2007

Zadeva: MNENJE MINISTRSTVA ZA GOSPODARSTVO O PRIPOMBAH NA

PREDLOG ZAKONA O DIGITALNI RADIODIFUZIJI

Ministrstvo za gospodarstvo je na svojih spletnih straneh 15. februarja 2007 v skladu z drugim odstavkom 95. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/04, 86/04, ZVOP-1, 129/06) objavilo predlog Zakona o digitalni radiodifuziji v javno obravnavo zainteresirani javnosti, ki je na zakon v roku tudi podala pripombe. Zainteresirana javnost je bila pozvana, da poda svoje pripombe in predloge k objavljenemu predlogu do 19. marca 2007 na elektronski naslov gp.mg@gov.si oziroma na naslov Ministrstva za gospodarstvo, Kotnikova 5, Ljubljana. Do izteka roka je Ministrstvo za gospodarstvo prejelo pripombe naslednjih pripombodajalcev:

− Agencija za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije, Stegne 7, Ljubljana (v nadaljevanju: APEK),

− Svet za digitalno radiodifuzijo, Stegne 7, Ljubljana (v nadaljevanju: SRDF), − Pro Plus d.o.o., Kranjčeva 26, Ljubljana (v nadaljevanju: Pro plus) in − RTV Slovenije, Kolodvorska 2, Ljubljana (v nadaljevanju: RTV)

Ministrstvo za gospodarstvo je prejete pripombe skrbno preučilo ter po usklajevalnih sestankih z APEK, RTV in Pro plus pripravilo nov predlog zakonskega besedila, ki je v veliki meri upošteval prejete pripombe s strani zainteresirane javnosti, hkrati pa tudi pripombe, ki jih je MG prejelo v postopku medresorskega usklajevanja s strani Ministrstva za kulturo, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za obrambo, Ministrstva za finance in Službe Vlade RS za zakonodajo. V nadaljevanju je tako predstavljeno zakonsko besedilo, kot ga je določila Vlada RS in kakršno je bilo naposled posredovano v Državni zbor RS, pri čemer je pri posameznem členu oziroma poglavju posebej navedeno katere pripombe so bile podane ter upoštevane in na kakšen način, oziroma katerih pripomb Ministrstvo za gospodarstvo ni upoštevalo, pri čemer niso posebej navedene slovnične in nomotehnične pripombe ter njihovo upoštevanje ter splošne pripombe, glede katerih ni bilo mogoče ugotoviti na kateri člen, poglavje ali zakonsko rešitev se navezujejo.

ZAKON O DIGITALNI RADIODIFUZIJI

PRIPOMBA: SRDF, APEK Naslov zakona naj se spremeni v zakon o prehodu na digitalno radiodifuzijo, ker zakon ne ureja vseh vidikov digitalne radiodifuzije, temveč zgolj prehod nanj. Mnenje 1 Menimo, da ZDRad ureja vse osrednje vidike ureditve digitalne radiodifuzije v RS in ne zgolj prehoda, čeprav drži, da mu v trenutni fazi razvoja namenja posebno pozornost. Vendarle pa ne gre prezreti dejstva, da bo ureditev veljala tudi tedaj, ko bo prehod izveden, zaradi česar sprememba smiselno ne bi bila primerna. Gre namreč za izrazito tehnični zakon, ki pomeni odziv na nove tehnološke možnosti, ki jih ponuja digitalni način distribucije signala s katerim se razširjajo televizijske in radijske vsebine. Zakon kot tak ne vpliva na njihovo vsebino programov, niti ne posega v z vsebino povezane pravice, obveznosti in pristojnosti. Tako tudi ne posega v kakršnakoli sociološka ali kulturološka vprašanja, ki so od zakona povsem neodvisna. Nemara je na tem mestu treba opozoriti na, v luči tehnoloških sprememb, nekoliko nedosledno imenovanje SRDF, ki izhaja iz obstoječe analogne ureditve, kjer je posamezni ponudnik programske vsebine, tudi imetnik ODRF, zaradi česar je pogojevanje frekvence z vsebino smiselno, s tem pa na nek način tudi ime Sveta za radiodifuzijo. Ker pa se slednje z digitalno radiodifuzijo spreminja, povezava med eno frekvenco in enim imetnikom pa spreminja, bi bilo ustreznejše poimenovanje SRDF kot Sveta za programske vsebine, saj to bolj ustreza njegovemu novemu položaju in pristojnostim.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen (vsebina zakona)

Ta zakon v skladu z Direktivo 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev (UL L št. 108 z dne 24. aprila 2002, str. 21), Direktivo 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L št. 108 z dne 24. aprila 2002, str. 33) in Direktivo Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L št. 249 z dne 17. septembra 2002, str. 21), ureja postopke regulacije digitalne radiodifuzije v Republiki Sloveniji, pogoje za izvajanje digitalne radiodifuzije, pravice in obveznosti izvajalcev, spremembe pri upravljanju radiofrekvenčnega spektra, postopen prehod z analogne na digitalno radiodifuzijo, vključevanje in uvajanje komplementarnih in inovativnih storitev ter postopni izklop analogne radiodifuzije in spodbujevalne ukrepe, namenjene za pospešitev prehoda na digitalno radiodifuzijo. PRIPOMBA: RTV Ureditev naj se omeji na prizemno digitalno radiodifuzijo. Mnenje 2 Pripomba je upoštevana pri definiciji digitalne radiodifuzije, ki je omejena za namene zakona na prizemno digitalno radiodifuzijo.

2. člen

(namen zakona)

Namen zakona je zagotoviti učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra, ki je na podlagi mednarodnih in domačih pravnih aktov namenjen radiodifuziji televizijskih in radijskih programov, v skladu z znanimi tehnološkimi možnostmi. PRIPOMBA: APEK Upoštevano črtanje besede najbolj.

PRIPOMBA: RTV Ureditev naj se omeji na prizemno digitalno radiodifuzijo. Mnenje 3 Pripomba je upoštevana pri definiciji digitalne radiodifuzije, ki je omejena za namene zakona na prizemno digitalno radiodifuzijo.

3. člen (pomen izrazov)

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo naslednje:

1. Digitalna radiodifuzija je za namene tega zakona radiokomunikacijska storitev, namenjena za prizemno digitalno oddajanje in razširjanje radijskih ali televizijskih programov z neposrednim javnim sprejemom v odprtem prostoru.

PRIPOMBA: RTV Upoštevana pripomba po črtanju besedila brez selektivnega izbiranja. PRIPOMBA: APEK Program naj ima enak pomen kot v Zmed. Mnenje 4 Pripomba APEK zaradi nepotrebnosti ni bila upoštevana. Enako namreč že ureja subsidiarna uporaba ZMed.

2. Inovativne storitve so storitve, ki se ponujajo v multipleksu, ki ni namenjen za

digitalno oddajanje in razširjanje televizijskih ali radijskih programov. Besedilo prvega predloga

»Inovativne storitve so storitve, ki se ne ponujajo v multipleksu skupaj z digitalnimi televizijskimi ali radijskimi programi pa jih je mogoče v skladu z znanimi tehnološkimi možnostmi na najbolj učinkovit način prav tako opravljati v delu radiofrekvenčnega spektra, ki se bo sprostil ob ukinitvi analogne televizijske radiodifuzije.«

PRIPOMBA: RTV Presplošna definicija

PRIPOMBA: APEK Predlog » Inovativne storitve so storitve, ki se ne ponujajo v multipleksu skupaj s televizijskimi ali radijskimi programi, a jih je mogoče v skladu z znanimi tehnološkimi možnostmi na učinkovit način opravljati v delu radiofrekvenčnega spektra, ki se bo sprostil v procesu ukinjanja analogne televizijske radiodifuzije.«

PRIPOMBA: Pro Plus Nejasna definicija Mnenje 5 Nova definicija smiselno upošteva pripombe po spremembi definicije, pri čemer se omejuje na osrednjo skupno značilnost inovativnih storitev, to je njihov ponudbo v posebnem multipleksu

3. Komplementarne storitve so storitve, povezane s televizijskimi ali radijskimi programi, ki se digitalno oddajajo in razširjajo v multipleksu in jih je tehnološko mogoče in smiselno ponujati skupaj s televizijskimi ali radijskimi programi.

Besedilo prvega predloga

»Komplementarne storitve so storitve, povezane z digitalnimi televizijskimi programi, ki se oddajajo v okviru multipleksa, kot so na primer elektronski programski vodič, multimedijska domača platforma in druge povezane storitve, ki jih je tehnološko mogoče in smiselno ponujati skupaj z digitalnimi televizijskimi programi; pri tem elektronski programski vodič pomeni podatkovno storitev, ki temelji na mednarodnem standardu in vsebuje vse podatke televizijskega programa, z izjemo njegove vsebine, v digitalni obliki, multimedijska domača platforma pa pomeni mednarodni standard za prenos in predvajanje interaktivnih vsebin v digitalni televiziji.«

PRIPOMBA: RTV Črta se naj navedba standardov.

PRIPOMBA: APEK »Komplementarne storitve so storitve, povezane s televizijskimi programi, ki se oddajajo v okviru multipleksa, kot so na primer elektronski programski vodič, multimedijska domača platforma in druge povezane storitve, ki jih je tehnološko mogoče in smiselno ponujati skupaj s televizijskimi programi; pri tem elektronski programski vodič pomeni podatkovno storitev, ki temelji na mednarodnem standardu in vsebuje podatke o programskih vsebinah televizijskega programa v elektronski obliki, domača platforma pa pomeni mednarodni standard za prenos in predvajanje interaktivnih vsebin v digitalni televiziji.«

Mnenje 6

Nova definicija smiselno upošteva pripombe po spremembi definicije, pri čemer se omejuje na osrednjo skupno značilnost komplementarnih storitev, to je njihov ponudbo skupaj s televizijskimi programi, brez navajanja standardov.

4. Lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) infrastrukture je pravna ali fizična oseba, ki ima v lasti katerikoli del infrastrukture elektronskih komunikacij, primerne za digitalno radiodifuzijo ali inovativne storitve.

5. Multipleks je del digitalnega telekomunikacijskega radiodifuznega sistema, ki

združuje več različnih digitalnih vhodnih kanalov in jih skupaj prenaša. PRIPOMBA: RTV Pripomba po spremembi definicije: definicija naj se omeji na prenos s pomočjo prizemnega omrežja. Mnenje 7 Pripomba ni upoštevana, saj po nepotrebnem omejuje način distribucije signala, kar ni primerno zaradi konvergence omrežij.

6. Operater oziroma operaterka (v nadaljnjem besedilu: operater) multipleksa je fizična ali pravna oseba, ki upravlja ali namerava upravljati z multipleksom in javnim komunikacijskim omrežjem za digitalno radiodifuzijo, ter je skladno z določili zakona, ki ureja elektronske komunikacije, o tem obvestila Agencijo za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).

Besedilo prvega predloga

»Operater multipleksa je operater, ki upravlja z multipleksom;« PRIPOMBA: APEK Upoštevana pripomba po dopolnitvi definicije, kot je bila predlagana.

7. Ponudnik oziroma ponudnica (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) vsebin je pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za razširjanje programskih vsebin v obliki digitalnega televizijskega ali radijskega programa v skladu z zakonom, ki ureja medije, ali z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo.

Besedilo prvega predloga »Ponudnik vsebin je pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za razširjanje programskih vsebin v obliki digitalnega televizijskega ali radijskega programa v skladu z zakonom, ki ureja medije ali mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo.«

PRIPOMBA: APEK Upoštevana pripomba po dopolnitvi definicije.

8. Storitev mobilne televizije pomeni za namene tega zakona oddajanje digitalnih televizijskih programov, na način, ki omogoča njihov sprejem na mobilni telekomunikacijski terminalski opremi v praviloma nižji razločljivosti kakor pri digitalni radiodifuziji.

Besedilo prvega predloga

»Storitev mobilne televizije pomeni za namene tega zakona oddajanje digitalnih televizijskih programov, na način, ki omogoča njihov sprejem na mobilni telekomunikacijski terminalski opremi in v posebnem delu radiofrekvenčnega spektra.«

PRIPOMBA: APEK »Storitev mobilne televizije pomeni za namene tega zakona oddajanje televizijskih programov, na način, ki omogoča njihov sprejem na mobilni telekomunikacijski terminalski opremi.«

PRIPOMBA: RTV Potrebna je natačnejša opredelitev pojma. Mnenje 8 Smiselno so upoštevane pripombe po spremembi definicij pojma, pri čemer se ohranja tehnološka nevtralnost, brez navedbe standardov, hkrati pa ohranja temeljna lastnost storitve, to je oddajanje v praviloma nižji razločljivosti.

9. Televizija visoke razločljivosti je oblika digitalne televizije, ki zagotavlja najmanj 720 vrstično sliko ter razmerje kolon in vrstic 16:9.

Besedilo prvega predloga

»Televizija visoke razločljivosti je oblika digitalne televizije, ki jo omogoča sistem digitalne radiodifuzije in zagotavlja visoko zmogljivost prenosa podatkov.«

PRIPOMBA: APEK »Televizija visoke razločljivosti je oblika digitalne televizije, ki zagotavlja najmanj 720 vrstično sliko.« Upoštevana dopolnjena pripomba po spremembi definicije. (2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo enako kakor v zakonu, ki ureja

elektronske komunikacije, oziroma zakonu, ki ureja medije.

4. člen (subsidiarna uporaba zakona, ki ureja elektronske komunikacije, in zakona, ki ureja medije)

Za zadeve s področja elektronskih komunikacij, ki niso posebej urejena s tem zakonom, se uporablja zakon, ki ureja elektronske komunikacije, za zadeve s področja medijev pa zakon, ki ureja medije.

II. NAČRTOVANJE IN GRADNJA OMREŽIJ ZA DIGITALNO RADIODIFUZIJO

5. člen (frekvenčno načrtovanje omrežij)

(1) Geografska območja, na katerih temelji frekvenčno načrtovanje omrežij za digitalno

radiodifuzijo, določi agencija s splošnim aktom. (2) Postavitev omrežja načrtuje operater multipleksa. (3) Načrtovanje omrežij za digitalno radiodifuzijo mora biti frekvenčno zasnovano tako, da

omogoča najbolj učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra v skladu z znanimi tehnološkimi možnostmi. Zlasti mora frekvenčno načrtovanje omrežij temeljiti na uporabi radiofrekvenčnega spektra z enofrekvenčnimi omrežji, če je to mogoče.

6. člen (časovno načrtovanje omrežij)

Agencija lahko s splošnim aktom iz prejšnjega člena predvidi časovni potek graditve omrežja. PRIPOMBA: Pro plus Nejasno so določene pristojnosti izdajanja splošnih aktov, s tem pa izvajanja zakona. Mnenje 9 V zvezi s tem je treba opozoriti na subsidiarno uporabo ZEKom, zlasti na določbe 117. člena ZEKom, ki določa, da lahko APEK s splošnim aktom podrobneje uredi vprašanja, ki se pojavijo pri izvrševanju posameznih določb in ki velja tudi za ZDRad. Taka fleksibilnost je nujna zaradi zagotavljanja ustreznega odziva na konkretno situacijo na trgu, izhaja pa tudi iz regulativnega okvira EU. Razumljivo je, da teh možnosti ni mogoče vnaprej določno predvideti oziroma določiti.

7. člen (obveznost operaterja multipleksa)

Operater multipleksa mora omrežja za digitalno radiodifuzijo načrtovati in graditi v skladu z razpisnimi zahtevami, splošnim aktom agencije iz prvega odstavka 5. člena tega zakona in v skladu s tem zakonom.

8. člen (pomen standardov in sprejetih strokovnih podlag)

(1) Agencija in operater multipleksa morata pri načrtovanju omrežij za digitalno radiodifuzijo upoštevati mednarodno sprejete standarde na področju digitalne radiodifuzije.

(2) Agencija in operater multipleksa pri načrtovanju omrežij za digitalno radiodifuzijo ne

smeta brez utemeljenega razloga odstopiti od strokovnih podlag, ki jih sprejmejo pristojni organi Republike Slovenije ali Evropske unije.

PRIPOMBA: APEK Predlaga črtanje drugega odstavka.

Mnenje 10

Pripomba ni bila upoštevana. Določba drugega odstavka daje določen formalni pomen tudi strokovnim podlagam, sprejetih s strani pristojnih organov pristojnih organov Republike Slovenije ali Evropskih skupnosti in sicer ne smeta Agencija in operater multipleksa pri načrtovanju omrežij za digitalno radiodifuzijo ne smeta brez utemeljenega razloga odstopiti od tako sprejetih strokovnih podlag. Te vključujejo zlasti strategije na državni in evropski ravni in druge relevantne študije (bele knjige in podobno). To je pomembno, ker predstavljajo strokovne podlage pogosto dejansko podlago za ukrepe in njihovo povezano sosledje, torej nek vsebinski sklop, ki načrtno vodi k določenemu cilju. Vsakršno odstopanje od tega naj bo zato posebej utemeljeno.

9. člen (skupna uporaba infrastrukture, primerne za digitalno radiodifuzijo)

(1) Agencija vzpodbuja pogodbeno urejanje skupne uporabe lastnine in zmogljivosti za

digitalno radiodifuzijo v skladu z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije. (2) Operater multipleksa se ima pravico pogajati z drugim operaterjem ali lastnikom

infrastrukture o skupni uporabi infrastrukture, primerne za digitalno radiodifuzijo. (3) Operater multipleksa, ki z drugim operaterjem ne doseže dogovora o skupni uporabi

omrežja za digitalno radiodifuzijo, lahko dva meseca po začetku pogajanj o skupni uporabi zahteva, da o zadevi skladno s pravili postopka reševanja sporov odloči agencija. V tem primeru uvedba posredovalnega postopka ni mogoča.

(4) Določbe tega člena se uporabljajo, tudi če lastnik infrastrukture, primerne za digitalno

radiodifuzijo, ni operater, razen za infrastrukturo Ministrstva za obrambo in Ministrstva za notranje zadeve.

PRIPOMBA: Pro plus Nejasno so določena ključna vprašanja operaterstva. Mnenje 11

Tudi v zvezi s tem je treba opozoriti na subsidiarno uporabo ZEKom, zlasti II. in IV. poglavja ZEKom. Upoštevajoč navedeno so vsa vprašanja , povezana z operaterstvom, urejena zelo natančno, in kompleksno, pri čemer tudi v celoti upoštevajo zahteve regulativnega okvira EU.

III. UPRAVLJANJE MULTIPLEKSA

10. člen (operater multipleksa kot upravljalec)

Multipleks upravlja operater multipleksa, ki predhodno pridobi frekvenco, namenjeno za digitalno radiodifuzijo, mobilno televizijo ali inovativne storitve v skladu z načrtom omrežij za digitalno radiodifuzijo, in po postopku, ki ga določa ta zakon.

11. člen (operater multipleksa kot ponudnik vsebin)

(1) Operater multipleksa je lahko tudi ponudnik vsebin, vendar mora v tem primeru

dejavnost operaterja multipleksa zagotavljati v pravno samostojni družbi ali voditi ločene računovodske evidence za dejavnosti, povezane z upravljanjem multipleksa.

(2) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo, če je operater multipleksa samo ponudnik

komplementarnih storitev. PRIPOMBA: RTV Vprašanje o razlogih za izjemo. Mnenje 12 Razlogi izhajajo iz obrazložitve. Izjema skladno s tem ureja primer, ko bo operater multipleksa sam zagotavljal komplementarno storitev, kot integralni del ponudbe vsem ponudnikom v multipleksu in torej ne bo sam konkuriral ponudnikom vsebin. V tem primeru bi bila zahteva po ločenosti računovodskih evidenc pretirana, saj gre za sorazmerno zanemarljiv obseg storitve. (3) Če je operater multipleksa tudi ponudnik vsebin, se zanj ne uporabljajo določbe o

nezdružljivosti opravljanja telekomunikacijske in radijske ali televizijske dejavnosti.

12. člen

(prepoved diskriminacije) (1) Operater multipleksa na določenem geografskem območju mora vsem ponudnikom

vsebin s pravico razširjanja programskih vsebin v digitalni radiodifuzni tehniki na istem geografskem območju omogočati enake in nediskriminatorne pogoje za dostop do multipleksa s katerim upravlja.

(2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi, če je operater multipleksa hkrati tudi ponudnik vsebin.

Besedilo prvega predloga:

»12. člen (prepoved diskriminacije)

(1) Operater multipleksa mora vsem ponudnikom vsebin omogočati enake in

nediskriminatorne pogoje za dostop do multipleksa s katerim upravlja. Vsak ponudnik vsebin ima pravico do oddajanja v okviru multipleksa pod enakimi in nediskriminatornimi pogoji.

(2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi, če je operater multipleksa hkrati tudi

ponudnik vsebin.« PRIPOMBA: APEK Predlog spremembe prvega odstavka: »Operater multipleksa na določenem geografskem območju mora vsem ponudnikom vsebin, ki so v skladu z zakonom, ki ureja medije, pridobili dovoljenje za razširjanje radijskih ali televizijskih programov v digitalni tehniki na istem geografskem območju, omogočati enake in nediskriminatorne pogoje za dostop do multipleksa s katerim upravlja.« APEK hkrati predlaga tudi črtanje drugega odstavka, vendar zanj ne navaja razlogov. Mnenje 13 Smiselno je upoštevana pripomba po spremembi dikcije prvega odstavka pri čemer sklicevanje na ZMed ni potrebno zaradi njegove subsidiarne uporabe. Določba drugega odstavka je pomembna saj izrecno zahteva nediskriminatorno obravnavo tudi v primeru, ko je operater multipleksa tudi sam ponudnik vsebin in je torej nasproti drugim ponudnikom vsebin še posebej v močnejšem položaju. V primeru kršitve omenjene obveznosti morajo biti na drugim ponudnikom na voljo ustrezna pravna sredstva. PRIPOMBA: RTV Vprašanje kaj se zgodi, če v multipleksu ni več prostora. Mnenje 14

Vprašanje je treba obravnavati skupaj z določbo novega 25. člena ZDRad. Zaradi racionalizacije uporabe frekvenčnega prostora, ki ga omogoča digitalna radiodifuzija (3- do 6-krat bolj učinkovito oddajanje) je lahko v tem trenutku ponudnikov vsebin največ 1/3 zmogljivosti multipleksa, kar je skrajna ocena. To pomeni, da je prostora po naravi stvari nujno dovolj. Ne glede na to pa zakon vsebuje tudi varovalno določilo (prvi odstavek 26. člena), ki agenciji preprečuje podelitev pravice razširjanja programa v digitalni radiodifuzni tehniki, če za to ni rezerviranih zmogljivosti na obstoječih multipleksih. Določba je namenjena zlasti podeljevanju ustreznih dovoljenj v prihodnosti. Če povzamemo je torej problematična samo začetna situacija, ki pa jo rešuje sama tehnika nove distribucije signala. Določba sama je sicer nujna zaradi učinkovitega zagotavljanja konkurence in preprečevanja njenega omejevanja.

PRIPOMBA: Pro plus Ni definirano kako operater izbira ponudnike vsebin. Mnenje 15 To ni potrebno, ker je operater dolžan, upoštevajoč prepoved nediskriminacije, omogočati dostop vsem ponudnikom vsebin. Glede izbire in možno pomanjkanje prostora pa se sklicujemo na prejšnje mnenje. PRIPOMBA: APEK, SRDF, Pro plus Upoštevana pripomba po črtanju 13., 14. in 15. člena prvotnega predloga zakona. OPOMBA: Besedilo členov prvotnega predloga

13. člen (zagotavljanje programskih vsebin)

Agencija v splošnih in posamičnih aktih, ki jih izdaja, v skladu z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije in ki urejajo upravljanje multipleksa od operaterja multipleksa ne sme zahtevati, da mora sam zagotavljati programske vsebine.

14. člen (zagotavljanje inovativnih storitev)

Določbe prejšnjega člena se smiselno uporabljajo tudi za inovativne storitve.

15. člen (nadzor in kontinuiteta upravljanja multipleksa)

(1) Upravljanje multipleksa nadzoruje svet multipleksa. V svetu multipleksa so enakopravno

zastopani ponudniki vsebin in komplementarnih storitev, oziroma ponudniki inovativnih storitev v sorazmerju z obsegom zmogljivosti, ki jih v multipleksu uporabljajo. Svet multipleksa skrbi tudi za optimalno sodelovanje ponudnikov vsebin in komplementarnih storitev. O medsebojnih razmerjih in morebitnih drugih pristojnostih sveta multipleksa se člani sveta multipleksa dogovorijo samostojno.

(2) Kadar operater multipleksa ne more več zagotavljati nemotenega delovanja multipleksa,

lahko svet multipleksa začasno prenese upravljanje multipleksa na drugega operaterja multipleksa. Odločitev o prenosu upravljanja multipleksa sprejme večina opredeljenih članov sveta multipleksa, če se člani sveta multipleksa ne dogovorijo drugače.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka Agencija začasno prenese odločbo o dodelitvi radijskih

frekvenc za multipleks na začasnega operaterja multipleksa in hkrati izvede javni razpis za operaterja multipleksa za isti multipleks. Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks, ki je začasno prenesena, preneha na podlagi zakona, ko novi operater multipleksa zagotovi nemotemo delovanje multipleksa.

IV. PODELITEV RADIJSKIH FREKVENC ZA MULTIPLEKS

13. člen (splošne določbe)

(1) Radijske frekvence za multipleks podeli agencija v skladu z načrtom uporabe radijskih

frekvenc z odločbo po postopku, določenim z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, če ta zakon ne določa drugače.

(2) Za radijske frekvence, ki so predvidene za digitalno radiodifuzijo, se ne uporablja

določba 1. točke četrtega odstavka 34. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 - uradno prečiščeno besedilo).

Besedilo prvega predloga:

»16. člen (splošne določbe)

(1) Radijsko frekvenco za multipleks podeli agencija v skladu z načrtom uporabe radijskih

frekvenc z odločbo po postopku, določenim z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, če ta zakon ne določa drugače.

(2) Agencija določi uporabo radijskih frekvenc za digitalno radiodifuzijo brez soglasja Sveta

za radiodifuzijo.« PRIPOMBA: APEK

»PREDLOG: 16. člen (splošne določbe)

(1) Radijske frekvence za multipleks podeli agencija z odločbo v skladu z načrtom uporabe

radijskih frekvenc in po predhodno izvedenm postopku javnega razpisa, določenim z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, in tem zakonom.«.

(2) Agencija sprejme sklep o uvedbi javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc za

multipleks brez soglasja Sveta za radiodifuzijo.« PRIPOMBA: SRDF Predlaga, da APEK določi uporabo frekvenc ob predhodnem soglasju SRDF. Mnenje 16 Smiselno je upoštevana pripomba APEK po spremembi dikcije člena. Rešitev nasprotuje sistematiki ZDRad, veljavni ureditvi ZEKom ter sami načelni vlogi SRDF pri digitalni radiodifuziji. Predlagana rešitev sledi drugačnemu principu zagotavljanja izkoriščenosti frekvenčnega prostora, ki ga je v primeru digitalne radiodifuzije mogoče v vsakem trenutku podrediti povsem tržnim zakonitostim, upoštevajoč določene zakonske omejitve, medtem ko v

primeru analogne radiodifuzije to ni mogoče. V slednjem primeru namreč obstaja nevarnost zasedbe frekvenčnega prostora, ki sploh ne bi bil uporabljen, z namenom oviranja konkurence, zaradi česar so v ta namen določene ustrezne vsebinske pristojnosti Sveta za radiodifuzijo, ki oblikuje merila, na podlagi katerih je mogoče opraviti izbiro tistih, ki bodo frekvenčni prostor, kot omejeno javno dobrino, izkoristili v najboljši meri. V primeru digitalne radiodifuzije tako nevarnost učinkovito preprečuje sam trg, saj bo operater multipleksa z vsebinsko ožjo ponudbo (na primer zasedbo zmogljivosti multipleksa brez vsebine ali s ponavljanjem določene vsebine) v slabšem konkurenčnem položaju in tako v večji eksistenčni nevarnosti. Poudariti velja, da SRDF še naprej ohranja vse pristojnosti vsebinske presoje programskih vsebin in posledičnega podeljevanja dovoljenj za digitalno radiodifuzijo na podlagi ZMed. Ni pa več primerno, da bi ohranil pristojnost dajanja soglasij ob razpisih frekvenc za digitalni multipleks, ki upoštevajoč navedeno, nimajo nikakršne povezave z vsebino. V tem pogledu se sklicujemo tudi na ugotovitve, ki smo jih podali k pripombam k naslovu zakona. PRIPOMBA: APEK Upoštevana pripomba po črtanju 17. člena prvotnega predloga zakona OPOMBA: črtano besedilo predloga 17. člena

»17. člen (obvezna izvedba javnega razpisa)

(1) Agencija mora za podelitev radijskih frekvenc za multipleks vselej izvesti javni razpis v

skladu z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije. (2) Agencija lahko izvede javni razpis tudi brez predhodnega javnega poziva za pridobitev

mnenj zainteresirane javnosti o pogojih uporabe radijskih frekvenc za multipleks.«

14. člen (predhodna izvedba javnega razpisa)

Agencija lahko izvede javni razpis in podeli radijske frekvence za multipleks tudi v času, ko se le-te še uporabljajo za analogno televizijsko radiodifuzijo, če je predviden njihov izklop v skladu s tem zakonom tudi ko še niso izpolnjeni pogoji za prenehanje ali razveljavitev odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno televizijsko radiodifuzijo. V tem primeru mora agencija zagotoviti uporabo istih frekvenc za digitalno radiodifuzijo, najpozneje v roku 12 mesecev od izbire operaterja multipleksa. PRIPOMBA: APEK Predlaga črtanje člena zaradi nerazumljivosti in neizvedljivosti. Mnenje 17 Pripomba ni upoštevana. Namen predlagane ureditve je zagotoviti pravno podlago za izvedbo razpisa, ko so frekvence dejansko še zasedene; torej v času ko se še uporabljajo za analogno radiodifuzijo, kar po ZEKom trenutno ni mogoče. Agencija lahko tako izvede javni razpis in podeli radijske frekvence za multipleks, tudi če se te še uporabljajo za analogno televizijsko

radiodifuzijo, če je predviden njihov izklop, vendar agencija zagotoviti uporabo istih frekvenc za digitalno radiodifuzijo, najkasneje v roku 12 mesecev od izbire operaterja multipleksa. Predlagana ureditev se navezuje zlasti na položaje ko bo izklop gotov, bodisi zaradi tega ker je začel teči 18 mesečni rok hkratnega oddajanja po 29. členu, oziroma, ker je predviden dokončen izklop 31.12.2010. V tem primeru je torej gotovo že na podlagi zakona, kdaj bo mogoče uresničiti uporabo frekvenc v roku 12 mesecev, zaradi česar je primerno, da je mogoče razpise za podelitev ustreznih frekvenc razpisati že prej in zanje tudi zagotoviti ustrezno plačilo. Slednje pa omogoča financiranje spodbud uporabnikom v vmesnem obdobju iz tako vnaprej pridobljenih sredstev.

15. člen (posebna ureditev za namene javne radiotelevizije)

(1) Izvedba javnega razpisa ni potrebna pri podelitvi radijskih frekvenc za največ en

multipleks z geografsko pokritostjo celotnega ozemlja Republike Slovenije, ki je namenjen predvsem javni radioteleviziji, v skladu z zakonom, ki ureja javno radiotelevizijo.

(2) Javna radiotelevizija lahko s prostimi zmogljivostmi multipleksa iz prejšnjega odstavka

prosto razpolaga, vendar je dolžna v vsakem primeru upoštevati prepoved diskriminacije v skladu s tem zakonom.

(3) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo, če je multipleks iz tega člena edini

delujoči multipleks z geografsko pokritostjo celotnega ozemlja Republike Slovenije. V tem primeru mora javna radiotelevizija v okviru prostih zmogljivosti odplačno zagotavljati prenos programov s pravico razširjanja v digitalni radiodifuzni tehniki na območju celotnega ozemlja Republike Slovenije.

(4) Če je multipleks iz tega člena edini delujoči multipleks z geografsko pokritostjo

celotnega ozemlja Republike Slovenije, se lahko javni radioteleviziji izda odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za naslednji multipleks samo, če zanj ni drugih ponudnikov.

Besedilo člena prvotnega predloga:

»19. člen

(izjema izvedbe javnega razpisa za namene javne radiotelevizije) (1) Izvedba javnega razpisa ni potrebna pri podelitvi radijskih frekvenc za največ en

multipleks, ki je namenjen predvsem javni radioteleviziji, v skladu z zakonom, ki ureja javno radiotelevizijo.

(2) Javna radiotelevizija lahko z zmogljivostmi multipleksa po tem členu prosto razpolaga,

vendar je dolžna v vsakem primeru upoštevati prepoved diskriminacije v skladu s tem zakonom.

(3) Agencija v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks izdani na podlagi tega člena, poleg drugih sestavin v skladu s tem zakonom, podrobneje določi tudi način

uporabe frekvence tako, da omeji zmogljivosti tako, da omogočajo prenos televizijskih programov javne radiotelevizije, v skladu z zakonom, ki ureja javno radiotelevizijo in zakonom o medijih.

(4) Določbe drugega odstavka se ne uporabljajo, če je multipleks iz tega člena edini delujoči

multipleks za območje celotnega ozemlja Republike Slovenije. V tem primeru mora javna radiotelevizija v okviru prostih zmogljivosti zagotavljati prenos vseh programov s pravico razširjanja v digitalni radiodifuzni tehniki na območju celotnega ozemlja Republike Slovenije.

(5) Agencija lahko v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks izdani na podlagi

tega člena, poleg drugih sestavin v skladu s tem zakonom, določi tudi začasno uporabo dela zmogljivosti multipleksa za prenos drugih televizijskih programov, če so zmogljivosti drugih multipleksov zasedene.

(6) Agencija lahko odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks izdani na podlagi tega člena, poleg drugih sestavin v skladu s tem zakonom, določi tudi skupno uporabo dela zmogljivosti multipleksa za televizijo visoke razločljivosti. Agencija lahko s splošnim aktom podrobneje določi način uporabe televizije visoke razločljivosti za multipleks namenjen predvsem javni radioteleviziji.«

PRIPOMBA: APEK Smiselno upoštevane pripombe k dikciji prvega odstavka (APEK predlaga: »Izvedba javnega razpisa ni potrebna pri podelitvi radijskih frekvenc za največ en multipleks z nacionalnim pokrivanjem, v skladu z zakonom, ki ureja javno radiotelevizijo.«) in črtanju prejšnjega petega odstavka. PRIPOMBA: RTV Več vsebinskih pripomb na besedilo člena, predvsem v zvezi z integralnim položajem RTV. PRIPOMBA: Pro plus RTV naj prosto razpolaga z multipleksom, kar je zahteva določb PEU. Mnenje 18 Člen je bil usklajen na usklajevalnem sestanku med MG in RTV. Črtane so bile nekatere prvotno predlagane možnosti APEK po omejitvi upravljanja javnega multipleksa, namesto tega pa je bila dodana določba, da se lahko javni radioteleviziji izda odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za naslednji multipleks samo, če zanj ni drugih ponudnikov. Slednja je bila vključena zaradi spodbujanja konkurence in seveda ne velja za razpis morebitnega tretjega multipleksa. V zvezi s pripombo o prostim razpolaganjem menimo, da je le-to mogoče in da je tudi primerno (zakonsko) urejeno, kot izhaja iz predloga zakona, saj zasleduje očitni javni interes, zlasti v prvi fazi prehoda na digitalno radiodifuzijo.

16. člen (sklep o uvedbi javnega razpisa)

(1) Sklep o uvedbi javnega razpisa za podelitev radijskih frekvenc za multipleks mora poleg

obveznih sestavin, predvidenih z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, vsebovati vse bistvene značilnosti multipleksa, za katerega je razpisana radijska frekvenca, kakor so frekvenca, območje pokrivanja, zmogljivost kanala, obseg rezerviranih zmogljivosti in druge sestavine v skladu s tem zakonom.

(2) Za sklep o uvedbi javnega razpisa za podelitev radijskih frekvenc za multipleks se ne

uporabljajo določbe drugega in tretjega odstavka 40. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 - uradno prečiščeno besedilo).

17. člen (ponudba za pridobitev radijskih frekvenc za multipleks)

(1) Poleg ostalih obveznih sestavin, ki jih mora vsebovati vloga za pridobitev radijskih

frekvenc v skladu z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, ali izhajajo iz razpisne dokumentacije, mora ponudnik ponudbi za pridobitev radijskih frekvenc za multipleks priložiti tudi prostorski in časovni načrt postavitve omrežja.

PRIPOMBA: Pro plus Obvezne sestavine razpisne dokumentacije morajo biti določene. Mnenje 19 Navedeno že določa ZEKom, ki se na podlagi subsidiarne uporabe uporablja tudi v tem primeru, zaradi česar ponovna določitev ni potrebna, saj je zagotovljena na drugačen pravno tehnični način (2) Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi pri razpisu radijskih frekvenc

za multipleks za inovativne storitve in pri razpisu radijskih frekvenc za storitve mobilne televizije.

(3) Ne glede na določbo tretjega odstavka 44. člena Zakona o elektronskih komunikacijah

(Uradni list RS, št. 13/07 - uradno prečiščeno besedilo) agencija sama pregleda in oceni prejete ponudbe.

18. člen (vsebina odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks)

(1) Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks vsebuje poleg obveznih sestavin,

predvidenih z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek in zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, razen navedbe imena programa ter pogojev in zahtev glede programskih vsebin, ki morajo biti izpolnjeni pri uporabi radijskih frekvenc, tudi sestavine, ki jih določa ta zakon.

Besedilo prvega predloga »Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks vsebuje poleg obveznih sestavin, predvidenih z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek in zakonom, ki ureja elektronske komunikacije tudi sestavine, ki jih določa ta zakon.«

PRIPOMBA: APEK V celoti so upoštevane pripombe k dikciji odstavka. (2) Če je v javnem razpisu kot pogoj za pridobitev radijskih frekvenc za multipleks

predvidena rezervacija dela zmogljivosti multipleksa za potrebe komplementarnih storitev, mora vsebovati odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks tudi navedbo obsega in namena tako rezerviranih zmogljivosti.

(3) Če je v javnem razpisu kot pogoj za pridobitev radijskih frekvenc za multipleks

predvidena rezervacija dela zmogljivosti multipleksa za izpolnitev zahtev po obvezni vključitvi določenih televizijskih ali radijskih programov, mora vsebovati odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks tudi navedbo obsega in namena tako rezerviranih zmogljivosti.

Besedilo prvega predloga »Če je v javnem razpisu, kot pogoj za pridobitev radijskih frekvenc za multipleks predvidena rezervacija dela zmogljivosti multipleksa za izpolnitev zahtev po obvezni vključitvi določenih programskih vsebin mora vsebovati odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks tudi navedbo obsega in namena tako rezerviranih zmogljivosti.« PRIPOMBA: APEK V celoti so upoštevane pripombe k dikciji odstavka. (4) Če je v javnem razpisu kot pogoj za pridobitev radijskih frekvenc za multipleks

predvidena rezervacija dela ali celote zmogljivosti multipleksa za stalno oddajanje programskih vsebin v tehniki televizije visoke razločljivosti, ali ko je del zmogljivosti multipleksa rezerviran za omogočanje občasnega oddajanja v tehniki televizije visoke razločljivosti različnih ponudnikov vsebin v posameznem multipleksu pod enakimi in nediskriminatornimi pogoji, mora vsebovati odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks tudi navedbo obsega tako rezerviranih zmogljivosti in način njihove uporabe.

PRIPOMBA: APEK Upošteva je pripomba za črtanje petega odstavka prvotnega predloga.

OPOMBA: Besedilo petega odstavka prvotnega predloga: »Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks mora obvezno vsebovati tudi navedbo o prenosu odločbe na drugega operaterja multipleksa, če bi nastopili pogoji za razveljavitev ali prenehanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks, v skladu z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije.«

(5) Določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo pri izdaji odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks za inovativne storitve in pri izdaji odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za storitve mobilne televizije.

Besedilo prvega predloga »Določbe tega člena se ne uporabljajo pri izdaji odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks za inovativne storitve in pri izdaji odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za storitve mobilne televizije.« PRIPOMBA: APEK V celoti so upoštevane pripombe k dikciji odstavka.

19. člen (čas veljavnosti, sprememba, podaljšanje, razveljavitev in prenehanje odločbe o dodelitvi

radijskih frekvenc za multipleks ter prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc)

V zvezi s časovno veljavnostjo, spremembo, podaljšanjem, razveljavitvijo in prenehanjem odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ter prenosom pravice do uporabe radijskih frekvenc za multipleks se uporabljajo določbe o času veljavnosti, spremembi, podaljšanju, prenosu, razveljavitvijo in prenehanjem odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, kakor jih določa zakon, ki ureja elektronske komunikacije, če ta zakon ne določa drugače. Besedilo prvega predloga »V zvezi z drugimi vprašanji spremembe odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks se uporabljajo določbe zakona, ki ureja elektronske komunikacije.«

PRIPOMBA: APEK Smiselno upoštevane pripombe k dikciji člena, v zvezi s prvotnim predlogom drugega odstavka 24. člena.

20. člen (sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks)

Poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja elektronske komunikacije lahko agencija po uradni dolžnosti spremeni odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks tudi v primeru novih komplementarnih storitev ali novih ali spremenjenih inovativnih storitev ali za razširitev obsega zmogljivosti, rezerviranih za televizijo visoke razločljivosti ali ob spremembi tehničnih parametrov zaradi izboljšanja pokrivanja določenega območja.

PRIPOMBA: APEK Upoštevane pripombe k dikciji člena. Smiselno upoštevane pripombe k dikciji člena, v zvezi s prvotnim predlogom drugega odstavka 24. člena. Glej prejšnji člen.

PRIPOMBA: Pro plus V zakonu je treba točno določiti pogoje spremembe odločbe.

Mnenje 20 Tudi v tem primeru opozarjamo na subsidiarno uporabo ZEKom, ki natančno določa pogoje za spremembo ORDF v 67. členu.

21. člen (razveljavitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks)

(1) Poleg primerov, določenih v zakonu, ki ureja elektronske komunikacije lahko agencija po

uradni dolžnosti razveljavi odločbo o dodelitvi analognih radijskih frekvenc tudi v primeru iz 31. člena tega zakona.

(2) Za razveljavitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks se ne uporablja

določba tretjega odstavka 54. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07- uradno prečiščeno besedilo).

PRIPOMBA: APEK Smiselno upoštevane pripombe k dikciji člena v novem 19. členu. Iz razlogov navedenih spodaj pa ni upoštevan predlog črtanje člena v celoti, kot je bil predlog APEK. Mnenje 21

Možnost, da Agencija razveljavi odločbo o dodelitvi radijskih frekvence po uradni dolžnosti tudi v primeru razveljavitve ali prenehanja radijskih frekvenc za analogno radiodifuzijo, je nujna za zagotovitev prehoda na digitalno radiodifuzijo ter posledično povečano uporabljivost frekvenčnega prostora. V nasprotnem primeru bi se lahko imetniki odločb, ki so veljavno podeljene za daljša časovna obdobja uspešno in torej še veljajo, hkrati pa ni drugih razlogov za njihovo razveljavitev, upirali njihovemu odvzemu in iz tega naslova uveljavljali odškodninske zahtevke proti agenciji oziroma državi ter tako zavirali prehod na digitalno radiodifuzijo. Ker ZEKom te možnost zaenkrat ne predvideva, jo je treba posebej urediti na novo v tem zakonu. Zahteve po črtanju zato niso utemeljene. PRIPOMBA: APEK Upoštevan predlog črtanja 26 člena prvotnega predloga.

OPOMBA: Besedilo 26. člena prvotnega predloga:

»26. člen (prenehanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks)

Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks lahko preneha na podlagi samega zakona, če je prenehal obstajati njen imetnik, samo če je zagotovljen njen prenos na drugega operaterja v skladu s tem zakonom.«

22. člen (posebne določbe o prenosu pravice do uporabe radijskih frekvenc za multipleks)

Če namerava operater multipleksa prenehati z upravljanjem multipleksa in ne poda vloge za prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc za multipleks vsaj tri mesece pred načrtovanim prenehanjem upravljanja na drugega operaterja multipleksa, lahko vlogo za prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc za multipleks poda vsak od ponudnikov vsebin, ponudnikov inovativnih storitev oziroma ponudnikov storitev mobilne televizije v tem multipleksu.

23. člen (plačilo radijskih frekvenc za multipleks)

(1) Imetniki oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) odločb o dodelitvi radijskih

frekvenc za multipleks so zavezanci oziroma zavezanke (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) za letno plačilo agenciji za uporabo dodeljenih radijskih frekvenc v skladu z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije.

(2) Za radijske frekvence, ki se uporabljajo za storitve mobilne televizije ali inovativne

storitve, se plača tudi določen znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, s katerim se zagotovi optimalna uporaba dodeljenih radijskih frekvenc. Najmanjšo višino tega zneska in način njegovega plačila določi Vlada Republike Slovenije s sklepom. Pri določitvi višine tega zneska in določitvi načina plačila je treba upoštevati ponudbo in povpraševanje po razpisanih frekvencah, razvitost trga, na katerega se nanašajo razpisane frekvence, ter višino tovrstnih plačil v drugih državah Evropske unije, v nobenem primeru pa ne sme biti tako visok, da bi oviral razvoj inovativnih storitev in konkurence na trgu.

Besedilo prvega predloga »Za radijske frekvence, ki se uporabijo za mobilno televizijo ali inovativne storitve se plača tudi določen znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, s katerim se zagotovi optimalna uporaba dodeljenih radijskih frekvenc. Ta je prihodek agencije. Najmanjšo višina tega zneska in način njegovega plačila določi Vlada Republike Slovenije s sklepom. Pri določitvi višine oziroma najmanjše višine tega zneska in določitvi načina plačila je treba upoštevati, ponudbo in povpraševanje po razpisanih frekvencah, razvitost trga, na katerega se nanašajo razpisane frekvence, ter višino tovrstnih plačil v drugih državah Evropske unije, v nobenem primeru pa ne sme biti tako visok, da bi oviral razvoj inovativnih storitev in konkurence na trgu.«

PRIPOMBA: APEK V celoti so upoštevane pripombe k dikciji odstavka. (3) Prihodek iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko uporabi samo za ukrepe za

spodbujanje prehoda iz analogne na digitalno radiodifuzijo, ki jih določa ta zakon.

PRIPOMBA: Pro plus Odstavka sta v nasprotju, ker ne bo mogoče dobiti prihodkov preden bo sproščen analogni spekter. Mnenje 22

S pripombo se ni moč strinjati, saj je treba upoštevati tudi možnost izvedbe predhodnega razpisa, kot tudi samo dejstvo, da je določen frekvenčni prostor na voljo tudi brez ukinitve analogne radiodifuzije. To pa pomeni, da je vsekakor možna in verjetna studi situacija (najmanj v zgornjih dveh primerih), ko bo iz pridobljenega zneska mogoče izvajati ukrepe spodbujanja prehoda.

V. OMEJITVE UPRAVLJANJA MULTIPLEKSA

24. člen (splošna določba)

Upravljanje multipleksa se sme omejiti samo v obsegu in primerih, ki jih določa ta zakon.

25. člen

(obvezna vključitev določenih televizijskih in radijskih programov v multipleks)

(1) Operater multipleksa na določenem geografskem območju mora omogočiti vključitev v multipleks vsem ponudnikom vsebin, ki imajo pravico razširjanja televizijskega ali radijskega programa v digitalni radiodifuzni tehniki za isto območje v obsegu zmogljivosti multipleksa, ki ga v ta namen predpiše agencija v javnem razpisu.

Besedilo prvega predloga »Operater multipleksa mora omogočiti vključitev v multipleks vsem ponudnikom storitev, ki imajo pravico razširjanja programa v digitalni radiodifuzni tehniki v obsegu zmogljivosti multipleksa, ki ga predpiše Agencija v razpisu.« PRIPOMBA: APEK V celoti so upoštevane pripombe k dikciji odstavka. (2) Na vsakem javnem razpisu za podelitev radijskih frekvenc za multipleks lahko agencija

del razpisanih zmogljivosti multipleksa rezervira za razširjanje televizijskih ali radijskih programov posebnega pomena, v skladu z zakonom, ki ureja medije.

Besedilo prvega predloga »V vsakem javnem razpisu za podelitev radijskih frekvenc lahko agencija del razpisanih zmogljivosti multipleksa rezervira za oddajanje televizijskih programov posebnega pomena, v skladu z zakonom, ki ureja medije.« PRIPOMBA: APEK V celoti so upoštevane pripombe k dikciji odstavka.

(3) Za pravico razširjanja v skladu s prejšnjim odstavkom morajo ponudniki programov posebnega pomena predhodno pridobiti pravico razširjanja programa v digitalni radiodifuzni tehniki, v skladu z zakonom, ki ureja medije.

PRIPOMBA: Besedilo prvega predloga »Za pravico oddajanja v skladu s prejšnjim odstavkom, morajo ponudniki programov posebnega pomena predhodno pridobiti pravico razširjanja programa v digitalni radiodifuzni tehniki.« APEK V celoti so upoštevane pripombe k dikciji odstavka. (4) Določbe tega člena se ne uporabljajo pri javnem razpisu za podelitev radijskih frekvenc

za multipleks za inovativne storitve in za multipleks za mobilno televizijo.

PRIPOMBA: APEK Predlog po možnosti APEK, da po uradni dolžnosti razveljavi ODRF Mnenje 23 V primeru, ko ponudnik vsebin na začne z razširjanjem programa v 1 letu je predlog APEK smiselno že upoštevan v novih določbah 29. člena, pri čemer je prehodno obdobje v tem primeru podaljšano na 18 mesecev. Iz teh razlogov njegova ponovitev na tem mestu ni potrebna. PRIPOMBA: RTV, Pro plus Vprašanje kaj se zgodi, če v multipleksu ni dovolj prostora, oziroma kakšni so pogoji prenosa programov v multipleksu Mnenje 24

Zaradi racionalizacije uporabe frekvenčnega prostora, ki ga omogoča digitalna radiodifuzija (3- do 6-krat bolj učinkovito oddajanje) je lahko v tem trenutku ponudnikov vsebin največ 1/3 zmogljivosti multipleksa, kar je skrajna ocena. To pomeni, da je prostora po naravi stvari nujno dovolj. Ne glede na to pa zakon vsebuje tudi varovalno določilo (prvi odstavek 26. člena), ki agenciji preprečuje podelitev pravice razširjanja programa v digitalni radiodifuzni tehniki, če za to ni rezerviranih zmogljivosti na obstoječih multipleksih. Določba je namenjena zlasti podeljevanju ustreznih dovoljenj v prihodnosti. Če povzamemo je torej problematična samo začetna situacija, ki pa jo rešuje sama tehnika nove distribucije signala.

26. člen (omejitve v zvezi s podelitvijo pravice razširjanja programa v digitalni radiodifuzni tehniki)

(1) Agencija ne more podeliti pravice razširjanja programa v digitalni radiodifuzni tehniki v

skladu z zakonom, ki ureja medije, če za to ni rezerviranih zmogljivosti na delujočih ali razpisanih multipleksih.

(2) Agencija po uradni dolžnosti začne postopek za razveljavitev odločbe o podelitvi pravice razširjanja televizijskega ali radijskega programa na določenem območju, če imetnik v treh mesecih od začetka delovanja multipleksa ne začne z razširjanjem in oddajanjem televizijskega ali radijskega programa, za katerega je to pravico pridobil, v katerem od delujočih multipleksov na tem območju, če so za to izpolnjeni vsi tehnični in pravni pogoji.

(3) Določbe tega člena se ne uporabljajo pri javnem razpisu za podelitev radijskih frekvenc

za multipleks za inovativne storitve in za multipleks za mobilno televizijo.

27. člen (vključitev komplementarnih storitev)

(1) Agencija lahko v javnem razpisu za podelitev radijskih frekvenc za multipleks določi, da

se določen delež zmogljivosti multipleksa rezervira za komplementarne storitve. (2) Če ravna agencija v skladu s prejšnjim odstavkom mora v sklepu o uvedbi javnega

razpisa določiti delež zmogljivosti, ki ga mora operater multipleksa rezervirati za komplementarne storitve in opredeliti katere komplementarne storitve imajo prednost pred drugimi. Pri tem mora upoštevati znane tehnične možnosti in potrebe uporabnikov oziroma uporabnic (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).

28. člen (omejitev za namene televizije visoke razločljivosti)

(1) Agencija lahko v javnem razpisu za podelitev radijskih frekvenc za multipleks določi, da

se celota ali določen delež zmogljivosti multipleksa rezervira za razširjanje programskih vsebin v tehniki televizije visoke razločljivosti.

(2) Agencija lahko v javnem razpisu za podelitev radijskih frekvenc za multipleks določi, da

se rezervira delež zmogljivosti multipleksa za omogočanje občasnega oddajanja v tehniki televizije visoke razločljivosti različnih ponudnikov vsebin v tem multipleksu. Ta delež zmogljivosti multipleksa se uporablja za razširjanje obstoječih zmogljivosti posameznih televizijskih kanalov tega multipleksa, ki običajno oddajajo programske vsebine v manj zmogljivi tehniki za potrebe oddajanja programov v tehniki televizije visoke razločljivosti. Tako rezerviran delež zmogljivosti mora biti pod enakimi in nediskriminatornimi pogoji na voljo oddajanju in razširjanju poljubnih programskih vsebin vseh ponudnikov vsebin v tem multipleksu.

(3) Če ravna agencija v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena, mora v sklepu o

uvedbi javnega razpisa določiti delež zmogljivosti, ki ga mora operater multipleksa rezervirati. Tako rezerviran delež zmogljivosti multipleksa mora ponudniku vsebin skupaj z njegovim lastnim deležem zmogljivosti multipleksa omogočati oddajanje in razširjanje programskih vsebin v tehniki televizije visoke razločljivosti.

(4) Uporabo zmogljivosti iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko operater multipleksa razdeli glede na dnevni čas oddajanja in posamezne termine ponuja pod različnimi pogoji. Uporabnike posameznih terminov lahko določi tudi z licitacijo.

VI. PREHOD Z ANALOGNE NA DIGITALNO RADIODIFUZIJO

OPOMBA: Besedilo poglavja prvotnega predloga:

»VI. PREHOD Z ANALOGNE NA DIGITALNO RADIODIFUZIJO

32. člen (hkratna analogna in digitalna radiodifuzija)

(1) Za obdobje hkratne analogne in digitalne radiodifuzije lahko izda agencija imetnikom

odločb o dodelitvi lokalnih radijskih frekvenc, ki oddajajo v analogni radiodifuzni tehniki po uradni dolžnosti odločbe za razširjanje v digitalni radiodifuzni tehniki za enako lokalno območje pokritosti.

(2) V obdobju hkratne analogne in digitalne radiodifuzije so operaterji multipleksa zavezanci

za letno plačilo agenciji za uporabo radijskih frekvenc, samo v deležu zmogljivosti multipleksa, ki se ne uporablja za oddajanje vsebin zavezancev odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za oddajanje v analogni tehniki.

(3) Šteje se, da se obdobje hkratne analogne in digitalne radiodifuzije konča z dnevom

izklopa analogne televizije na določenem geografskem območju. (4) Odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc v skladu s tem členom veljajo do konca obdobja

hkratne analogne in digitalne radiodifuzije in jih ni mogoče podaljšati.

33. člen

(izklop analogne televizije) (1) Agencija lahko razveljavi odločbo o dodelitvi radijske frekvence za analogno televizijo, ko

so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:

- ozemeljska pokritost signala digitalne radiodifuzije je najmanj enaka pokritosti signala analogne radiodifuzije,

- najmanj en multipleks dosega pokritost, ki jo za javno radiotelevizijo določa zakon, ki ureja Radiotelevizijo Slovenije in

- ima 75 odstotkov uporabnikov, ki so pri sprejemu televizije, do uvedbe digitalne radiodifuzije, odvisni izključno od prizemne analogne radiodifuzije, vse tehnične možnosti za sprejem televizije v digitalni tehniki.

(2) Pogoji iz prejšnjega odstavka se lahko ugotavljajo za Republiko Slovenijo kot celoto ali za posamezno geografsko območje, na katerem je mogoč izklop radijskih frekvenc za analogno radiodifuzijo in ki ga določi agencija, upoštevajoč načela prostorskega in časovnega načrtovanja omrežij za digitalno radiodifuzijo.

(3) Izpolnitev pogojev iz prvega odstavka tega člena ugotavlja agencija na podlagi podatkov

iz uradnih evidenc, lastnih meritev, drugih verodostojnih podatkovnih virov in splošno znanih dejstev.

34. člen (razveljavitev odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno televizijo)

(1) Agencija z odločbo razveljavi frekvence za analogno radiodifuzijo najkasneje 6 mesecev

potem, ko so kumulativno izpolnjeni pogoji prvega odstavka prejšnjega člena. Rok za izvršitev odločbe ne more biti daljši od 3 mesecev.

(2) Agencija mora hkrati z izdajo odločbe o tem obvestiti prizadete ponudnike vsebin, ki

morajo redno obveščati javnost, na katerih frekvencah in kako je njihove programske vsebine mogoče spremljati naprej.

35. člen (uporaba prostih frekvenc)

Agencija najkasneje 6 mesecev po izklopu analogne radiodifuzije izvede javni razpis za podelitev sproščenih radijskih frekvenc v skladu s tem zakonom in načrtom o razporeditvi in uporabi frekvenc.

36. člen

(prenehanje odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za oddajanje v analogni radiodifuzni tehniki)

Z dnem izklopa analogne radiodifuzije na določenem geografskem območju prenehajo na podlagi zakona vse odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za oddajanje v analogni radiodifuzni tehniki z enakim ali ožjim območjem pokritosti.«

PRIPOMBA: RTV, APEK, SRDF, Pro Plus Pripombe so bile podane na celotno poglavje, pri čemer so se posamezni pripombodajalci zavzemali za različne rešitve. Poglavje je bilo skladno z njimi v celoti redigirano in usklajeno, pri čemer nanj ni bilo novih pripomb. Predlog RTV je bil določitev praga za razveljavitev ODRF za analogno oddajanje s predlaganih 75% na 95% penetracijo med uporabniki. APEK se je zavzemal za spremembo dikcije 32. člena, združitev prvotnega 33. in 34. člena v nov člen ter črtanje 34., 35. in 36. člena. Pro plus je opozoril na razliko med predlagano 75% penetracijo, kot pogoj za izklop in 90% penetracijo, ki je kot enak pogoj določena v Zakonu o RTVSLO ter na nesprejemljivost prejšnjega 34. člena, ki naj ne bi vseboval objektivnih meril za razveljavitev ORDF, pa tudi na nesmiselnost šest mesečnega prehodnega obdobja za

podelitev novih frekvenc. SRDF je posebej opozoril na pomanjkljivo urejene pravice uporabnikov in njihovo obveščanje. Poglavje je bilo skladno s prejetimi pripombami v celoti redigirano in usklajeno, pri čemer nanj ni bilo novih pripomb

Mnenje 25

Zakon zdaj določa, da se obdobje »simulcast-a« začne, ko je pokritost prebivalstva s signalom najmanj enega multipleksa na posameznem geografskem območju najmanj 90% in imajo vsi ponudniki vsebin na tem geografskem območju tehnično možnost in pravico oddajanja in razširjanja programskih vsebin v multipleksu. Tehnična možnost pri tem predpostavlja delujoč multipleks z območjem pokritosti posameznega geografskega območja, pravica razširjanja pa je povezana s samim statusom ponudnika vsebin in predpostavlja veljavno odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, za oddajanje radijskega ali televizijskega programa v analogni radiodifuzni tehniki. V zvezi s slednjim velja opozoriti na zakonsko domnevo iz tretjega odstavka, po kateri pridobijo imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, za oddajanje radijskega ali televizijskega programa v analogni radiodifuzni tehniki, ki imajo na posameznem geografskem območju možnost oddajanja in razširjanja programskih vsebin v multipleksu, tudi pravico razširjanja programa v digitalni radiodifuzni tehniki na enakovrednem območju pokritosti in za čas določen v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc v analogni radiodifuzni tehniki. Z navedeno ureditvijo se v celoti, tako časovno, kot po obsegu, ohranjeno pridobljene pravice ponudnikov vsebin, katerih edina sprememba je poslej način distribucije signala. S tem se tudi v najmanjši možni meri poseže v že pridobljene pravice. Začetek obdobja hkratne analogne in digitalne radiodifuzije določi agencija s splošnim aktom za vsako posamezno geografsko območje posebej. Ne glede na navedeno pa se obdobje hkratne analogne in digitalne radiodifuzije najkasneje 1.6.2009 za vse ponudnike televizijskih vsebin, ki imajo tehnično možnost in pravico oddajanja in razširjanja programskih vsebin v multipleksu. Navedeno velja torej za vsa območja, z najmanj enim delujočim multipleksom in ne glede na pokritost s signalom. Poudariti velja, da predstavlja vsako posamezno geografsko območje ločeno celoto, ki je neodvisna od sicer širših ali ožjih geografskih enot, katere prav tako obsega, oziroma katerih del je. To z drugimi besedami pomeni, da določitev začetka obdobja hkratne digitalne in analogne radiodifuzije za ozemlje celotne Republike Slovenije še ne pomeni, da se je obdobje hkratne digitalne in analogne radiodifuzije začelo tudi na vseh manjših (lokalnih ali regionalnih) geografskih območjih, ki predstavljajo po frekvenčnem načrtu ločene enote. Za vsako izmed navedenih geografskih enot je treba začetek hkratne digitalne in analogne radiodifuzije ugotoviti vzpostaviti posebej. Tako je tudi povsem mogoče, da je obdobje hkratne digitalne in analogne radiodifuzije na določenih območjih sploh ne bo začelo in bo prišlo do položaja, ki ga ureja 31. člen. Naslednja rešitev, ki jo zakon ureja za obdobje hkratne analogne in digitalne radiodifuzije je omejitev letnega plačila agenciji za uporabo radijskih frekvenc. Skladno s tem so operaterji zavezanci za plačilo samo v deležu zmogljivosti multipleksa, ki se ne uporablja za oddajanje vsebin imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za oddajanje v analogni tehniki, torej izključno tistih, ki se uporabljajo v digitalni tehniki, kar po namenu sledi tudi veljavni ureditvi. Opisana ureditev pa ne velja za razširjanje programskih vsebin v tehniki televizije visoke razločljivosti, kjer zakon še naprej ohranja možnost posebnega plačila saj gre za po vsebini drugačno storitev, ki kot taka v analogni obliki ne obstaja. Obdobje hkratne analogne in digitalne radiodifuzije je omejeno na

18 mesecev od njegovega začetka. Namen tega obdobje je uporabnikom (gledalcem) zagotoviti ustrezen čas za nakup opreme, potrebne za sprejem digitalnega signala in s tem olajšati prehod na sprejem digitalne televizije. Po poteku tega roka pride do izklopa analogne televizije na posameznem geografskem območju. V obdobju simulcasta so ponudniki televizijskih vsebin dolžni redno obveščati javnost, na katerih frekvencah in kako je njihove programske vsebine mogoče spremljati naprej. Gre torej za določbo, ki varuje uporabnike in meri na zagotovitev čimbolj nemotenega prehoda tudi s strani uporabnikov, ki morajo biti o novem načinu oddajanja in sprejemanja programa, karseda dobro obveščeni. ZDRad naprej določa, da po 18 mesecih hkratne analogne in digitalne radiodifuzije (v primeru delujočega multipleksa na določenem geografskem področju torej 1.11.2010) ex lege prenehanje odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno televizijo. V tem primeru izda agencija ugotovitveno odločbo v skladu z ZUP. Za vse odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno televizijo, ki bodo ne glede na vse druge določbe še veljale 31.12.2010, pa je določena razveljavite s strani APEK. S tem je tudi določen skrajni rok prehoda na digitalno radiodifuzijo. Gre torej predvsem za odločbe tistih ponudnikov vsebin, ki niso imeli možnosti hkratne analogne in digitalne radiodifuzije. APEK izda odločbe na podlagi tega člena pred iztekom zakonskega roka, pri čemer morebitna pritožba ne ovira izvršitve odločbe. Naslednja rešitev določa obveznost agencije, da najkasneje 6 mesecev po izklopu analogne radiodifuzije izvede javni razpis za podelitev radijskih frekvenc, katere je možno podeliti in predstavlja operativno podlago za začetek koriščenja digitalne dividende, ki je eden osrednjih ciljev in namenov zakona. Podariti velja, da je rok skrajen in ne preprečuje možnosti, da izvede razpise za podelitev tudi prej (zveza: posebna pripomba Pro plus o smiselnosti roka).

29. člen

(hkratna analogna in digitalna radiodifuzija) (5) Obdobje hkratne analogne in digitalne radiodifuzije se začne, ko je pokritost prebivalstva

s signalom najmanj enega multipleksa na posameznem geografskem območju najmanj 90% in imajo vsi ponudniki vsebin s pravico razširjanja v digitalni radiodifuzni tehniki na tem geografskem območju tehnično možnost in pravico oddajanja in razširjanja programskih vsebin v multipleksu. Agencija s splošnim aktom določi začetek obdobja hkratne analogne in digitalne radiodifuzije na posameznem geografskem območju.

(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se obdobje hkratne analogne in digitalne

radiodifuzije začne najpozneje 1. junija 2009 za vse ponudnike televizijskih vsebin, ki imajo na posameznem geografskem območju tehnično možnost in pravico oddajanja in razširjanja programskih vsebin v multipleksu.

(7) Šteje se, da imajo imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, za oddajanje radijskega

ali televizijskega programa v analogni radiodifuzni tehniki, ki imajo na posameznem geografskem območju možnost oddajanja in razširjanja programskih vsebin v multipleksu, pravico razširjanja programa v digitalni radiodifuzni tehniki na enakovrednem območju pokritosti in za čas, določen v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, za oddajanje v analogni radiodifuzni tehniki.

(8) V obdobju hkratne analogne in digitalne radiodifuzije so operaterji multipleksa zavezanci za letno plačilo agenciji za uporabo radijskih frekvenc samo v deležu zmogljivosti multipleksa, ki se ne uporablja za oddajanje vsebin imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za oddajanje v analogni tehniki.

(9) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja za razširjanje programskih vsebin

ponudnikov storitev v tehniki televizije visoke razločljivosti. (10) Ponudniki televizijskih vsebin lahko na posameznem geografskem območju razširjajo

program hkrati v digitalni in analogni tehniki največ osemnajst mesecev od začetka obdobja hkratne analogne in digitalne radiodifuzije.

(11) Ponudniki televizijskih vsebin morajo v obdobju hkratne analogne in digitalne

radiodifuzije v svojih programih obveščati javnost o datumu prenehanja analognega razširjanja in oddajanja njihovih programov na posameznem geografskem območju.

PRIPOMBA: SRDF Pravice uporabnikov niso zadosti zaščitene. V obveščanje morajo biti vključena tudi ministrstva in ne zgolj ponudniki. Mnenje 26 Ker nov predlog zakona predvideva dolgo prehodno obdobje hkratnega oddajanja 18 mesecev, se s takim stališčem ni več mogoče v celoti strinjati. Hkrati je treba tudi poudariti, da zakon izrecno določa pozitivno obveznost obveščanja uporabnikov, ki je tudi strogo prekrškovno sankcionirana. Vsekakor bodo k obveščanju prispevala v okviru svojih dejavnosti tudi resorno pristojna ministrstva v okviru programov in razpoložljivih sredstev, vendar zato ni potrebna posebna zakonska norma. (12) Šteje se, da se obdobje hkratne analogne in digitalne radiodifuzije na določenem

geografskem območju konča z dnevom izklopa analogne televizije na tem geografskem območju.

30. člen (prenehanje odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno televizijo)

(4) Odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno televizijo prenehajo na podlagi

samega zakona veljati z dnevom izklopa analogne televizije na tem geografskem območju.

(5) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena izda agencija ugotovitveno odločbo.

31. člen (razveljavitev odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno televizijo)

(1) Agencija vsem, ki na dan 31. decembra 2010 še razpolagajo z veljavno odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno televizijo, izda po uradni dolžnosti odločbo, s katero razveljavi odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno televizijo.

(2) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži njene izvršitve.

32. člen (uporaba nezasedenih frekvenc)

. Agencija najpozneje šest mesecev po izklopu analogne televizije izvede javni razpis za podelitev radijskih frekvenc, ki zaradi izklopa analogne televizije niso več zasedene.

VII. POSPEŠEVANJE RAZŠIRJENOSTI DIGITALNE RADIODIFUZIJE

33. člen (ukrepi pospeševanja razširjenosti digitalne radiodifuzije)

(1) Ministrstvo pristojno za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) za

pospeševanje razširjenosti digitalne radiodifuzije izvaja zlasti naslednja ukrepa:

1. podeljuje potrošniške spodbude, 2. sofinancira načrtovanje in gradnjo omrežij za digitalno radiodifuzijo.

(2) Ukrepa iz prejšnjega odstavka se financirata izključno iz enkratnega zneska, ki ga za

učinkovito rabo omejene naravne dobrine plačajo operaterji multipleksa za inovativne storitve ali mobilno televizijo.

PRIPOMBA: APEK, SRDF, RTV, Pro plus Upoštevana pripomba APEK, SRDF in RTV v skladu s katero ukrepe pospeševanja izvaja Ministrstvo in ne APEK. Pri tem je upoštevana tudi pripomba APEK, ki prispeva k večji jasnosti besedila in v skladu s katero so obvezani k plačilu zgolj operaterji multipleksa za inovativne storitve ali mobilno televizijo. Pro plus je posebej poudaril nujnost sofinanciranja set-top boxov in obveščanja uporabnikov, kar pa zakon že tako predvideva. PRIPOMBA: SRDF Predlaga ustanovitev proračunskega sklada po vzoru medijskega sklada, morebitnih drugih ukrepov (obveščanje, medijska kampanja) opozarja pa tudi na pripombe drugih radiodifuznih platform predlaga tudi osnutek možne rešitve. Mnenje 27 Delno so bile pripombe upoštevane z novo ureditvijo v skladu s katero ukrepe spodbujanja izvaja Ministrstvo za gospodarstvo. Ob tem velja poudariti, da dejstvo, da posamezni ukrepi niso navedeni v zakonu v tem primeru ne pomeni, da jih pristojno ministrstvo ne more izvajati

v okviru razpoložljivih sredstev in programov že zdaj. Prav nasprotno so v proračunu prav v ta namen, določena sredstva že predvidena in bodo tem ukrepom tudi namenjena. To pa pomeni, da njihovo posebno normiranje ni potrebno. Nasprotno pa je treba namenskost sredstev, pridobljenih od operaterjev multipleksov za inovativne storitve ali mobilno televizijo posebej predvideti zato, da se zagotovi prvič njihova namenska prerazporeditev (da torej kot izredni prihodek ne postanejo del integralnega proračuna) in drugič, da se zagotovi zakonsko tudi njihova namenska uporaba, ki je ključna zlasti z vidika prava EU. Ustanovitev sklada po posvetu z Ministrstvom za finance ne bila ustrezna rešitev zlasti zaradi stroge vezanosti tako zagotovljeni sredstev, prehodne in negotove narave njihove pridobitve ter potrebe po fleksibilnosti možnih ukrepov, ki je sklad ne bi zagotavljal. Smiselno je namreč ohraniti možnost izbire najustreznejšega ukrepa, glede na konkretno situacijo v prehodu na digitalno radiodifuzijo, ki je v tem trenutku ni mogoče predvideti, saj je odvisna od veliko dejavnikov.

34. člen

(potrošniške spodbude)

(1) Ministrstvo spodbuja razširjenost digitalne radiodifuzije v obliki potrošniških spodbud tako, da v okviru razpoložljivih sredstev socialno šibkejšim potrošnikom oziroma potrošnicam (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) sofinancira nakup sprejemnikov za digitalno televizijo.

PRIPOMBA: RTV Upoštevan komentar RTV v zvezi z odprtimi standardi s spremembo definicije komplementarne storitve v 3. členu. Po mnenju RTV je namreč zahteva po odprtih standardih v nasprotju z navedbo standardov v prvotnem predlogu definicije komplementarne storitve, ki je bila spremenjena. (2) Sprejemniki, ki jih sofinancira ministrstvo morajo biti tehnološko nevtralni in uporabljati

odprte standarde za interaktivnost. (3) Prejemniki oziroma prejemnice (v nadaljnjem besedilu: prejemnik) spodbud v skladu s

tem členom so lahko izključno zavezanci za plačilo prispevka v skladu z zakonom, ki ureja javno radiotelevizijo, ki so oproščeni plačila prispevka.

(4) Ministrstvo z javnim pozivom pozove upravičence oziroma upravičenke (v nadaljnjem

besedilu: upravičenec), da podajo vloge za sofinanciranje nakupa sprejemnikov za digitalno televizijo in določi sprejemnike, ki jih bo sofinancirala.

35. člen (sofinanciranje načrtovanja in gradnje omrežij za digitalno radiodifuzijo)

Ministrstvo lahko sofinancira načrtovanje in gradnjo omrežij za digitalno radiodifuzijo na območjih, kjer kljub doseženi pokritosti s signalom 92% prebivalstva v Republiki Sloveniji z vsaj enim multipleksom, še vedno ni omogočen sprejem programov digitalne radiodifuzije.

OPOMBA: Besedilo poglavja prvotnega predloga:

»39. člen (sofinanciranje načrtovanja in gradnje omrežij za digitalno radiodifuzijo)

(1) Agencija lahko sofinancira načrtovanje in gradnjo omrežij za digitalno radiodifuzijo na

območjih, kjer pokritost signala digitalne radiodifuzije ne omogoča njegovega sprejema najmanj 90% prebivalstva na tem ozemlju.

(2) Agencija sofinancira načrtovanje in izgradnjo omrežij za digitalno radiodifuzijo v skladu

z zakonom, ki ureja javno zasebno partnerstvo.«

PRIPOMBA: APEK, RTV, SDRF Upoštevane pripombe o črtanju določb drugega odstavka, v skladu s katerimi bi se za sofinanciranje načrtovanja in gradnje omrežij uporabljalo javno – zasebno partnerstvo.

VIII. REŠEVANJE SPOROV

36. člen (reševanje sporov)

Spore med operaterji multipleksa in spore med operaterji multipleksa in ponudniki vsebin, komplementarnih storitev, inovativnih storitev ali mobilne televizije rešuje agencija ob smiselni uporabi določb zakona, ki ureja elektronske komunikacije. PRIPOMBA: APEK Upoštevan predlog APEK po dodanem poglavju o reševanju sporov.

IX. NADZOR

37. člen

(nadzor in prekrškovni organ) (1) Agencija nadzira izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov

ter splošnih aktov v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor in zakonom, ki ureja elektronske komunikacije.

(2) Agencija odloča o prekrških za kršitve tega zakona in na njegovi podlagi izdanih

predpisov kot prekrškovni organ v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

(3) Agencija lahko za prekrške iz tega zakona izreče globo v znesku, višjem od najnižje predpisane mere za posamezni prekršek.

X. KAZENSKE DOLOČBE

38. člen (prekrški)

(1) Z globo od 20.000 do 100.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni

podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost če:

1. gradi omrežje v nasprotju s tem zakonom (7. člen); 2. se ne pogaja o skupni uporabi infrastrukture za digitalno radiodifuzijo (drugi odstavek

9. člena); 3. ne uresničuje pravic skupne uporabe infrastrukture za digitalno radiodifuzijo, kakor

izhajajo iz dogovora ali odločbe agencije (tretji odstavek 9. člena); 4. ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih s skupno uporabo (tretji odstavek 9. člena);

5. ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z ločitvijo računovodskih evidenc, oziroma dejavnosti, povezanih z upravljanjem multipleksa ne zagotavlja v pravno samostojni družbi (11. člen);

6. ne omogoča enakih in nediskriminatornih pogojev za dostop do multipleksa (12. člen); 7. uporablja radijske frekvence za multipleks brez veljavne odločbe o dodelitvi radijskih

frekvenc (prvi odstavek 13. člena); 8. ne deluje v skladu z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks (18. člen); 9. oddaja in razširja v analogni radiodifuzni tehniki več kakor šest mesecev od začetka

hkratne analogne in digitalne radiodifuzije ali po izklopu analogne radiodifuzije (šesti odstavek 29. člena)

10. ne obvešča javnosti, na katerih frekvencah in kako je njihove programske vsebine mogoče spremljati naprej (sedmi odstavek 29. člena).

(2) Z globo od 2.000 do 4.100 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna

oseba samostojnega podjetnika posameznika in odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3) Z globo od 500 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega

odstavka tega člena.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

39. člen (izdaja podzakonskih aktov)

Rok za izdajo splošnega akta agencije iz prvega odstavka 5. člena je tri mesece od uveljavitve tega zakona.

40. člen (prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 56. a člen Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 13/07 – uradno prečiščeno besedilo).

41. člen (začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.