Upload
others
View
2
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Ines Deutsch
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI GRADBENEGA
NADZORA V PROCESU GRADITVE ISLAMSKEGA
VERSKO-KULTURNEGA CENTRA
Diplomsko delo
Maribor, september 2016
Maribor, september 2016
Študent: INES DEUTSCH
Študijski program: VS, GRADBENIŠTVO
Smer: OPERATIVNO-KONSTRUKCIJSKA
Mentor: dr. ANDREJ ŠTRUKELJ, univ. dipl. inž. grad.
Somentor: JURIJ RIHAR, univ. dipl. inž. grad.
Lektor: URŠKA JAUŠOVEC KOLAR, prof. slov.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_______________________________________________________________________ I
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ III
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ V
Ne hodi tja,
kamor te vodi pot,
ampak pojdi tja,
kjer ni nobene poti,
in tam pusti za seboj sled.
(Ralph Waodo Emerson)
ZAHVALA
Zahvaljujem se g. Nevzetu Poriću (Islamska skupnost v Republiki Sloveniji), ki je ugodil
moji ideji in želji ter mi odobril izvedbo diplomske naloge in sodelovanje pri graditvi
prvega islamskega versko-kulturnega centra v Republiki Sloveniji.
Prav tako se zahvaljujem podjetju ELEA iC d.o.o. in njihovim strokovnjakom, g. Juriju
Riharju (somentor pri diplomski nalogi), g. Francu Jurkoviču, g. Andreju Pogačniku in g.
Angelu Žigonu, da so me izredno lepo sprejeli in mi nudili vso strokovno pomoč pri
pisanju diplomske naloge. Hvala vam za čas, ki sem ga lahko preživela z vami!
Hvala mentorju g. Andreju Štruklju, da je sprejel mojo idejo in željo glede teme diplomske
naloge in mi s tem omogočil njeno izvedbo.
G. Nevzet Porić, g. Jurij Rihar, g. Franc Jurkovič, g. Andrej Pogačnik, g. Angelo Žigon in
g. Andrej Štrukelj, iskrena hvala še enkrat, saj brez vas ne bi bilo moje diplomske naloge!
Iskrena hvala!
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ VII
Ključne besede: gradbeni nadzor, džamija
UDK: 005.935:69.05(043.2)
POVZETEK
Gradbeni nadzor predstavlja opravljanje strokovnega in kakovostnega nadzora pri gradnji
objektov s ciljem, da bi se vsa dela izvršila kakovostno, pravočasno in ekonomično. Delo
odgovornega nadzornika vsebuje širok spekter del, saj mora odgovorni nadzornik pri
opravljanju nadzora na gradbišču upoštevati številne gradbene dokumente in gradbene
predpise. Prav tako mora odgovorni nadzornik zastopati javni interes in interes
investitorja, v primeru, da z investitorjem sklene pogodbo o nadzoru pri gradnji objekta.
Smisel zagotavljanja kakovosti strokovnega nadzora v vseh fazah izvedbe gradbenega
projekta je v tem, da preprečujemo nastajanje napak oziroma da napake odkrijemo in čim
prej popravimo. Kakovost gradbenega nadzora mora biti opravljena s strani odgovornega
nadzornika v tolikšni strokovnosti, da so stroški izvajanja kontrol manjši od stroškov, ki bi
jih imeli s poznejšo odpravo napak.
V diplomskem delu predstavljam zagotavljanje kakovosti izvajanja gradbenega nadzora v
teoriji in praksi. Za prikaz zagotavljanja kakovosti nadzora v praksi sem izbrala gradnjo
prvega islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani, ki je prikaz sodobne arhitekture s
posnemanjem principa islamske sakralne arhitekture brez tradicionalnih vzorcev ter izraža
dejstvo, da so muslimani del slovenske in evropske družbe.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ IX
Key words: Construction supervision, Mosque
UDK: 005.935:69.05(043.2)
ABSTRACT
Construction supervision represents performing expert and qualitative supervision in
construction of building with objective to execute all works qualitative, in time, and
economically. Work of the liable supervisor encompasses a wide range of works, since the
liable supervisor must take into account numerous construction documents and
construction regulations in performing supervision at construction site. Moreover, the
liable supervisor must represent a public interest and investor´s interest in the case they
conclude a contract on supervision in construction of the object with the investor.
The importance of providing quality of expert supervision in all phases of implementation
of the construction project, is to prevent occurrence of errors, or to reveal and correct the
errors as soon as possible. The quality of construction supervision must be performed by
the liable supervisor with such professional competence that the costs of implementing
supervisions are lower than the costs arising from a subsequent elimination of errors.
In the graduation thesis, I present quality assurance of implementing construction
supervision in theory and practice. For presentation of quality assurance in practice, I
chose a construction of the first Islamic religious and cultural centre in Ljubljana, which is
a demonstration of modern architecture by imitation of the principle of Islamic sacral
architecture without traditional patterns, and expresses a fact that Muslims are a part of
Slovenian and European society.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ XI
KAZALO VSEBINE:
1 UVOD ........................................................................................................................... 1
2 GRADBENI NADZOR ............................................................................................... 3
3 ZAKONSKE PODLAGE ZA DELO NADZORA .................................................... 9
3.1 Gradbeni nadzor po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1) ..................................... 9
3.1.1 Zavarovanje nadzora...................................................................................... 14
3.2 Gradbeni nadzor po FIDIC pogodbah .................................................................. 15
3.2.1 Storitve nadzora pri gradnji po FIDIC ........................................................... 18
3.3 Gradbeni nadzor po gradbenih uzancah ................................................................ 18
3.4 Obligacijski zakonik ............................................................................................. 19
3.5 Pravilnik o gradbiščih (UL RS, št. 55/2008) ........................................................ 20
3.5.1 Vsebina in način vodenja dnevnika o izvajanju del in izvajanje sprotne
kontrole gradnje ........................................................................................................... 20
3.6 Pravilnik o projektni dokumentaciji (UL RS, št. 55/2008) ................................... 24
3.7 Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti (UL RS, št. 55/2008) ................................... 25
3.8 Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih
gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05 in 43/11–ZVZD-1) ................................................ 25
3.9 Razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje .............................................. 28
3.9.1 Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje ........................ 28
4 PRAVNA ODGOVORNOST NADZORA .............................................................. 31
5 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI NADZORA NAD GRADNJO..................... 33
6 GRADNJA ISLAMSKEGA VERSKO-KULTURNEGA CENTRA .................... 35
6.1 Zasnova islamskega versko-kulturnega centra ..................................................... 36
7 VLOGA NADZORA OB NEPOSREDNI PRIPRAVI NA GRADNJO IVKC .... 41
7.1 Pogodba o opremljanju med MOL in Islamsko skupnostjo ................................. 42
7.2 Pogodba o nadzoru med investitorjem in odgovornim nadzornikom ................... 42
7.3 Pogodba med investitorjem in izvajalcem ............................................................ 47
8 ODNOS MED ODGOVORNIM NADZORNIKOM IN IZVAJALCEM ............ 50
9 ODNOS MED ODGOVORNIM NADZORNIKOM IN PROJEKTANTOM ..... 51
10 VLOGA NADZORA OB PRIČETKU IZVEDBE DEL IN MED IZVEDBO DEL
NA IVKC ............................................................................................................................ 52
10.1 Uvedba gradbenega izvajalca v delo ................................................................. 52
10.2 Varnostni načrt gradbišča .................................................................................. 54
10.3 Prijava gradbišča inšpekciji za delo .................................................................. 55
10.4 Zakoličenje objekta ........................................................................................... 55
10.5 Načrt organizacije gradbišča ............................................................................. 56
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
____________________________________________________________________ XIII
10.6 Označitev gradbišča z gradbiščno tablo ............................................................ 57
10.7 Izdelava terminskega plana ............................................................................... 60
10.8 Odstranitev obstoječih objektov in urejanje gradbenih parcel .......................... 60
10.9 Izkop gradbene jame ......................................................................................... 64
10.10 Temeljna plošča in zasnova betonske konstrukcije........................................... 68
10.11 Projekt betona in izvajanja betonske konstrukcije ............................................ 70
10.12 Armatura............................................................................................................ 78
10.12.1 Armiranobetonske stene ............................................................................ 80
10.12.2 Armiranobetonske plošče........................................................................... 80
10.12.3 Armiranobetonski stebri ............................................................................ 81
10.12.4 Armiranobetonski nosilci ........................................................................... 81
10.12.4.1 Stenasti betonski nosilci v džamiji ........................................................ 81
10.12.4.2 Preostali betonski nosilci objektov ....................................................... 82
10.13 Opaževanje betonskih površin in opažni načrt .................................................. 83
10.14 Kakovost in videz betona ter zaščita pred poškodbami .................................... 87
10.15 Sanacija morebitnih napak ................................................................................ 90
10.16 Testna polja in vzorci ........................................................................................ 90
10.17 Hidrozaščita objekta .......................................................................................... 90
10.17.1 Horizontalna hidroizolacija ivkc ................................................................ 91
10.17.2 Vertikalna hidroizolacija sten v širokem odkopu ...................................... 92
10.17.3 Vertikalna hidroizolacija sten v stiku z varovalno steno gradbene jame ... 92
10.17.4 Hidroizolacija horizontalnih konstrukcij nad kletjo 1 ............................... 93
10.17.5 Hidroizolacija v mokrih prostorih in hidroizolacija vodnega zrcala ......... 94
10.17.6 Hidroizolacija na ravnih strehah ................................................................ 94
10.17.6.1 Ravna streha džamije ............................................................................ 94
10.17.6.2 Ravne strehe ostalih objektov ............................................................... 95
10.18 Izvedba jeklene konstrukcije za fasado džamije ............................................... 96
10.19 Zahteve pri izvedbi jeklene konstrukcije .......................................................... 99
10.19.1 Zasnova jeklene konstrukcije džamije ..................................................... 102
10.19.2 Zasnova jeklene konstrukcije prehodov med džamijo in abdesthano ...... 108
10.19.3 Zasnova jeklene konstrukcije minareta .................................................... 108
10.20 Krovsko-kleparska dela ................................................................................... 110
10.20.1 Streha nad abdesthano in spremljajočimi objekti .................................... 110
10.20.2 Streha nad džamijo ................................................................................... 111
10.20.3 Streha prehodov med džamijo in abdesthano .......................................... 113
10.20.4 Streha nad vkopano garažo (osrednja ploščad) ........................................ 113
10.20.5 Odvodnjavanje strehe .............................................................................. 113
10.21 Strojne in elektroinštalacije ............................................................................. 113
10.21.1 Strojne inštalacije ..................................................................................... 113
10.21.2 Elektroinštalacije ..................................................................................... 114
10.21.2.1 Rezervno napajanje – diesel generator ............................................... 114
10.21.2.2 Splošna razsvetljava ............................................................................ 115
10.21.2.3 Centralno-nadzorni sistem (CNS) ....................................................... 115
10.21.2.4 Izvedba strelovodne inštalacije ........................................................... 116
10.21.2.5 Protipožarni sistem ............................................................................. 116
10.22 Zunanja in prometna ureditev ......................................................................... 117
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ XV
11 VLOGA NADZORA OB ZAKLJUČKU GRADNJE .......................................... 119
11.1 Zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja ....................................................... 119
11.2 Tehnični pregled zgrajenega objekta............................................................... 120
11.3 Poskusno obratovanje zgrajenega objekta....................................................... 122
11.4 Uporabno dovoljenje za uporabo gradbenega objekta .................................... 122
11.5 Vpis objekta v uradne evidence ...................................................................... 123
11.6 Primopredaja zgrajenega gradbenega objekta ................................................. 123
11.6.1 Kakovostni pregled zgrajenega gradbenega objekta ................................... 123
11.6.2 Končni obračun zgrajenega gradbenega objekta ......................................... 124
11.7 Zaključnica zgrajenega objekta in arhiviranje dokumentacije ........................ 125
11.8 Nadzor v času garancijske dobe ...................................................................... 125
12 ZAKLJUČEK .......................................................................................................... 126
13 LITERATURA ........................................................................................................ 127
14 VIRI .......................................................................................................................... 128
KAZALO SLIK ............................................................................................................... 134
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_______________________________________________________________________ 1
1 UVOD
Gradbena dejavnost je posebnega pomena, saj se gradbeni objekti gradijo praviloma za
dolgotrajno uporabo. Z vsakim zgrajenim objektom zazidamo del narave, posegamo v
prostorsko ureditev in hkrati spodbujamo vrsto koristnih ter škodljivih učinkov, ki jih bo
uporaba objekta izžarevala v naravno okolje in življenjske razmere ljudi v okolju. [5]
Za zaščito državnih interesov, ki se nanašajo na prostorsko lociranje gradbenih objektov,
na varnost objektov in na zunanje učinke, ki se pojavljajo pri uporabi gradbenih objektov,
se je v razvitih državah sveta razvil sistem pravnih norm, katere je potrebno upoštevati pri
gradnji objektov. V Sloveniji je proces priprave na gradnjo in sama gradnja objektov
pravno urejena z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP), z Zakonom o prostorskem
načrtovanju (ZPNačrt) ter z Zakonom o graditvi objektov (ZGO) [5].
Ker lahko pri gradnji objektov naletimo na različne zaplete in situacije, gradbeni nadzor pri
graditvi objektov predstavlja opravljanje strokovnega nadzorstva na gradbišču, in sicer s
ciljem, da bi se vsa dela izvršila kakovostno, pravočasno in ekonomično. Odgovorni
nadzornik preverja, ali gradnja poteka v skladu s projektno dokumentacijo, na podlagi
katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Delo odgovornega nadzornika vsebuje tudi
nadzor kakovosti izvedenih del, kakovosti gradbenih proizvodov, materialov, inštalacij in
tehnoloških naprav, ki se vgrajujejo v objekt, skrbi pa tudi, da se pri izvajanju spoštujejo
dogovorjeni roki izgradnje. Z dnem, ko se na gradbišču začnejo pripravljalna dela, je treba
na gradbišču zagotoviti gradbeni nadzor. Gradbeni nadzor v imenu investitorja opravlja
pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za delo odgovornega
nadzornika.
Delo odgovornega nadzornika je predvsem skrb, da se projekt izvaja v okviru projektne
dokumentacije in izdanega gradbenega dovoljenja. Poleg skrbi, da se projekt izvaja v
okviru projektne dokumentacije, je delo nadzornika tudi skrb za kakovostno izvedbo del v
skladu s predpisi in pravili stroke. Odgovorni nadzornik pri gradnji velikih objektov določi
nadzornike za posamezna dela (obrtniška dela, inštalacijska dela, …). Odgovorni
nadzornik prav tako skrbi, da se določena dela ne izvajajo in materiali ne vgrajujejo, če za
to niso primerni vremenski pogoji oz. če za materiale niso pridobljeni ustrezni certifikati, s
katerimi se izkazuje kakovost materiala.
V prvem delu diplomske naloge bom opredelila vlogo gradbenega nadzornika in
predstavila veljavno zakonodajo, ki vpliva na delo odgovornega nadzornika, ter predstavila
pomen zagotavljanja kakovosti izvajanja gradbenega nadzora. Glavni del diplomske naloge
bo predstavitev zagotavljanja kakovosti gradbenega nadzora pri posameznih fazah v
procesu gradnje islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
2 _______________________________________________________________________
Po več desetletij prizadevanj Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji bo v Ljubljani
zgrajena prva džamija. Džamija bo del večjega kompleksa, katerega tvorijo abdesthana,
stanovanjski objekt, upravni objekt s predavalnico ter izobraževalni objekt s knjižnico.
Objekti so postavljeni samostojno in razvrščeni ob robu, tako da obrobljajo skupni trg. Trg
je notranji prostor odprte izvedbe: na eni strani proti mošeji in na drugi strani proti ulici.
Objekti stojijo na skupni kleti, v kateri so parkirna mesta, servisni in energetski prostori,
telovadnica, spodnji nivo predavalnice ter restavracija, ki se odpira proti kaskadnemu
parku na severu. Del kompleksa tvori tudi južni park.
Severni park bo zasajen z avtohtonim drevjem, v velikih koritih bodo rastline, omenjene v
Koranu. Južni park bo zelena zaščitna cona proti železniški progi.
Islamski versko-kulturni center v Ljubljani je prikaz sodobne arhitekture s posnemanjem
principa islamske sakralne arhitekture in vključitve islamskega versko-kulturnega centra v
mestno strukturo in družbo brez posnemanja tradicionalnih vzorcev islamske sakralne
arhitekture. Islamski versko-kulturni center bo predstavljal sodoben arhitekturni izraz
družbene integracije in sobivanja ljudi različnih ver in svetovnih nazorov. Prav tako
gradnja slednjega izraža dejstvo, da so muslimani del slovenske in evropske družbe.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_______________________________________________________________________ 3
2 GRADBENI NADZOR
Slovenski pravni red na področju graditve določa kot udeležence pri graditvi štiri subjekte;
investitorja, projektanta, odgovornega nadzornika, izvajalca in, če to zahteva investitor, še
revidenta. Nadzoru daje naloge in odgovornosti, da nadzira skladnost gradnje s projektno
dokumentacijo, soglasji in predpisi. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) odgovornega
nadzornika obravnava kot udeleženca pri graditvi z vidika zaščite javnega interesa in
strokovne ter pravne zaščite investitorja [11].
Vloga odgovornega nadzornika in njegovo delo sta prilagojena težavnosti gradnje. Bolj kot
je objekt zahteven in kompleksen, večje so obveznosti in naloge odgovornega nadzornika,
bolj je njegovo delo zahtevno, in znanje, ki je potrebno za vodenje nadzora, bolj
kompleksno [11].
Za uspešno delo odgovornega nadzornika so potrebne projektantske in izvajalske izkušnje
ter poznavanje predpisov. Velikokrat je odgovorni nadzornik tisti, na katerega se obračajo
tako izvajalec kot naročnik in projektant. Odgovorni nadzornik je oseba, ki je med gradnjo,
poleg izvajalca, najbolj prisotna na gradbišču in je prva oseba, na katero se izvajalec lahko
obrne, ko pride do težav, ki jih sam ne zna ali nima pristojnosti rešiti [11].
Investitor lahko odgovornega nadzornika izbira neposredno s povabilom (enega ali več
kandidatov) ali z javnim razpisom. Ko gre za javna naročila, je izbor treba opraviti po
postopkih, ki jih zahteva Zakon o javnem naročanju [11].
Investitor mora ponudnika za nadzor v fazi izbora seznaniti [11]:
z namenom gradnje,
s projektno nalogo,
z načinom gradnje,
z za gradnjo pomembnimi dokumenti, s katerimi razpolaga,
z želenim potekom investicije,
s PGD, če je ta že izdelan ali v izdelavi,
s terminskim planom, če s tem že razpolaga,
z razpisno dokumentacijo za izbor izvajalca,
s pogodbo za izvajanje, če je že izbral izvajalca in z njim že sklenil gradbeno
pogodbo,
z morebitnimi drugimi pogodbami, če te vplivajo na potek gradnje,
z imenovanjem koordinatorja za varnost in zdravje pri delu.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
4 _______________________________________________________________________
Investitor mora seznaniti ponudnika, katere naloge bo zaupal odgovornemu nadzorniku in
kakšna pooblastila mu bo dal. Če te odločitve še nima, lahko zaprosi kandidata, da on sam
predlaga vlogo in obseg nadzora, ki bi bila najprimernejša za optimalen potek gradnje [11].
Ko investitor izbere odgovornega nadzornika, pristopi k sklepanju pogodbe. Skladno s 85.
členom ZGO-1 mora investitor skleniti pisno pogodbo za nadzor najkasneje do roka, ko se
pričnejo pripravljalna dela na gradbišču. Odgovorni nadzornik je dolžan ob sklenitvi
pogodbe naročniku predložiti tudi zahtevane garancije in zavarovanja [11].
S pooblastili, ki jih je investitor dal odgovornemu nadzorniku, mora naročnik seznaniti tudi
izvajalca. Potrebno ni, da o pooblastilih obvesti podizvajalce, saj je to v pristojnosti
glavnega izvajalca. Po ZGO-1 je nadzor obvezen za gradnjo in dela, za katera je potrebno
pridobiti gradbeno dovoljenje. Za vsa ostala dela, vzdrževanje, obnove, po zakonu nadzor
ni obvezen. Z nadzorom bo zagotovljena zahtevana kakovost del skladno s potrebami in z
zahtevami investitorja, stroški del bodo obvladovani in v okviru predvidenega ter
spoštovani bodo roki izvedbe [11].
Odgovorni nadzornik poroča investitorju o poteku del in stanju na gradbišču:
z rednimi, mesečnimi, pisnimi poročili,
na rednih operativnih sestankih,
na rednih sestankih med naročnikom in odgovornim nadzornikom,
na izrednih sestankih, ob nepredvidenih dogodkih, odstopanjih ali posebnih
okoliščinah [11].
Odgovorni nadzornik poroča:
o poteku del,
o skladnosti gradnje z dovoljenjem za gradnjo, projektom, predpisi in standardi,
o morebitni neskladnosti izvajanja s projektno dokumentacijo,
o morebitni neskladnosti izvajanja z dovoljenji in soglasji,
o morebitni neskladnosti izvajanja s prepisi in standardi,
o morebitnih zamudah pri gradnji,
o morebitnih spremembah [11].
Če ima odgovorni nadzornik dodatna pooblastila, skladno z dodatnim nadzorom, potem
poroča skladno s temi pooblastili še:
o zahtevkih izvajalca,
o zahtevkih investitorja,
o dodatnih delih,
o poteku del, skladno s terminskim načrtom in odstopanji,
o neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti [11].
Odgovorni nadzornik nemudoma poroča naročniku v primerih, ki jih navaja ZGO-1 [11]:
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_______________________________________________________________________ 5
ko nastopijo nove nepredvidene okoliščine, katerih izvajanje odstopa od dovoljenja
za gradnjo, in je treba izdelati novo projektno dokumentacijo in pridobiti novo ali
dopolnilno dovoljenje za gradnjo;
ko med gradnjo nastopijo okoliščine, nevarne za zdravje in življenje ljudi ali za
večjo materialno škodo;
če bi narava spremenjenih okoliščin zahtevala zaustavitev del ali večje
nepredvidene posege in ukrepe;
ob nespoštovanju terminskega načrta in zamudah, ki bi lahko ogrožale rok
dokončanja del.
Odgovorni nadzornik nadzira tako, da:
pregleda dokumentacijo za gradnjo,
pridobi potrebne informacije od izvajalca,
pregleda gradbišče, deponije, strojno opremo in naprave,
si ogleda gradbišče in priprave na gradnjo,
spremlja potek del,
spremlja potek preiskav in rezultate preiskav,
oceni kakovost med gradnjo in po njej,
preverja vse ukrepe, ki jih pripravlja in sprejema izvajalec,
pregleda vse vpise izvajalca v gradbeni dnevnik, protokole ali druge zaznamke
[11].
Odgovorni nadzornik pred začetkom del preveri:
ali je na gradbišču odprt dnevnik o izvajanju del (gradbeni dnevnik in knjiga
obračunskih izmer);
ali je objekt uradno zakoličen;
ali je izdelan načrt organizacije gradbišča in ali je gradbišče urejeno skladno s tem
načrtom;
ali je gradbišče označeno s predpisano gradbiščno tablo;
ali je izdelan varnostni načrt in je gradbišče urejeno skladno s tem načrtom;
ali obstaja program geodetskih meritev, ki upošteva vse pomembne gradbene faze;
vsebuje vsa potrebna izhodiščna določila za nadzor pred, med in po gradnji;
ali je predložen od naročnika potrjen protokol geodetskih meritev, če je to potrebno
in predvideno;
ali je gradbišče urejeno, zaščiteno in organizirano skladno s tehnološkim
elaboratom;
ali je imenovano odgovorno osebje izvajalcev oz. njegovi namestniki na gradbišču;
ali so bili, če je to potrebno, na sosednjih objektih izvedeni zaščitni ukrepi;
ali so na gradbišču izvedene preiskave temeljnih tal, da so bila temeljna tla
strokovno pregledana s strani izvajalca in naročnika oz. za to dejanje
usposobljenega organa in ali o tem obstaja ustrezna dokumentacija;
ali so podpisane ustrezne pogodbe z ostalimi udeleženci pri graditvi;
ali so izvedene vse predhodne raziskave, preiskave, zaščite (vodni vir, arheološka
najdišča, zaščitena področja, stavbe in stvari …), ki so zahtevane v PGD ali
gradbenem dovoljenju;
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
6 _______________________________________________________________________
ali ima izvajalec na gradbišču zagotovljen lasten strokoven nadzor, katerega
strokovnost je dokazana z referencami in spričevali;
ali so na gradbišče dostavljeni prevzemni protokoli naročnika za zunanjo revizijo
projektne dokumentacije, če je to zahteval investitor;
ali so na razpolago vsa dokazila in potrdila o ustreznosti materialov in tehnologij;
ali so bili izvedeni potrebni in predvideni testni preskusi in ali je bilo izdelano
zahtevano število testnih preskusov;
ali so vsa gradiva na razpolago, da ustrezajo zahtevam skladno s projektno
dokumentacijo, predpisi in standardi [11].
Odgovorni nadzornik pred začetkom posameznih del preveri:
ali so naprave za izvajanje del razpoložljive, ustrezne in v zadostni količini;
ali so na gradbišču s strani naročnika potrjena delovna navodila, iz katerih so
razvidni vsi kontrolni in izboljševalni ukrepi;
ali izvajalec pravočasno obvešča odgovornega projektanta požarne varnosti o času
začetka in predvidenem času izvajanja vseh tistih gradbenih del, ki lahko bistveno
vplivajo na izpolnitev tehničnih zahtev iz Pravilnika o zasnovi in študiji požarne
varnosti v zvezi s Pravilnikom o požarni varnosti v stavbah;
ali je izvajalec predložil potrjen tehnološki elaborat za izvajanje tega dela;
ali so na razpolago vsa dokazila o ustreznosti materialov in tehnologij;
ali so na gradbišču na voljo poročila notranje kontrole proizvajalcev uporabljenih
materialov;
ali so, če je to potrebno in predvideno, izvedeni vsi predhodni preskusi, testni
preskusi, testna in preskusna polja in da rezultati teh zagotavljajo, da bodo dela
opravljena skladno z zahtevami;
ali so izvedena vsa predvidena in potrebna pripravljalna in predhodna dela;
ali je nadzoru pravočasno sporočen predvideni začetek del in da je izvajalec
pravočasno pridobil dovoljenje za začetek del;
ali so dela z ostalimi udeleženci usklajena;
ali so pogoji dela zagotovljeni in ustrezne vrednosti (vreme, temperatura, vlaga …)
zabeležene ter da je zagotovljeno, da bodo dela lahko prekinjena, če pogoji ne bodo
ustrezni, ali da bodo dela ustrezno zaščitena;
ali izvajalec pravočasno najavlja začetek priprave podlage ali izvedbe vsakega
naslednjega dela;
ali so materiali, oprema, vgradni elementi in drugo ustrezno skladiščeni, hranjeni in
varovani;
ali je odgovorni vodja del pred začetkom del seznanil izvajalce del in izvajalce
zunanje kontrole s pogoji izvedbe [11].
Odgovorni nadzornik med gradnjo nadzira:
ali dela izvajajo kvalificirani kadri, da so na razpolago v zadostnem številu, skladno
s tehnološkim elaboratom in potrebami;
ali se dela izvajajo tehnološko in postopkovno pravilno in skladno s predpisi in
standardi;
ali se uporabljajo ustrezni materiali;
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_______________________________________________________________________ 7
ali se dela izvajajo in so izvedena skladno s projektno dokumentacijo;
ali se izvajajo kontrolne meritve in ali se sproti izdelujejo poročila;
ali poteka kontrola kakovosti skladno s potrjenim programom preiskav;
ali so zapiski notranje kontrole izvajalca popolni in ali ta uporablja ustrezno
merilno opremo;
ali so zapisi na gradbišču na voljo in ali jih izvajalec na zahtevo lahko preda
naročniku;
ali se spoštujejo potrebni tehnološki postopki, roki in termini;
ali imajo dobavljeni elementi, predvideni za vgradnjo, potrebne oznake in ustrezne
spremne in dokazilne dokumente;
ali so dimenzije posameznih elementov skladne s projektno dokumentacijo;
ali izvajalec pravočasno obvešča odgovornega projektanta požarne varnosti o času
začetka in predvidenem času izvajanja vseh tistih gradbenih del, ki lahko bistveno
vplivajo na izpolnitev tehničnih zahtev iz 9. člena Pravilnika o zasnovi in študiji
požarne varnosti v zvezi z določbami Pravilnika o požarni varnosti v stavbah [11].
Odgovorni nadzornik nadzira vodenje dokumentacije:
ali se pred gradnjo, med gradnjo ter v zaključni fazi vodi dnevnik o izvajanju del,
potrebna dokumentacija, protokoli, meritve, zapisniki;
ali so predloženi prevzemni protokoli prevzemov v obratih;
ali so proizvajalci predložili izjave skladnosti, izdane skladno s predpisi, vključno s
certifikati in rezultati in dokazili kakovosti;
ali je izvajalec o nastanku napak, sprememb in nepravilnosti med gradnjo, ki lahko
škodljivo vplivajo na stabilnost konstrukcije ali doseženo kakovost, obvestil
odgovornega nadzornika in naročnika, da se lahko pravočasno sprejme vse
potrebne ukrepe v zvezi z odpravo pomanjkljivosti;
ali izvajalec ob nastanku nepredvidenih del ali potrebnih sprememb obvesti
odgovornega nadzornika, naročnika ter projektanta in predlaga časovni potek
odprave in rešitve le-the;
ali so v knjigi obračunskih izmer jasno evidentirane dimenzije konstrukcij in ali te
ustrezajo izvedbenim načrtom in so v okviru toleranc;
ali so izvedene vse preiskave, skladno s potrjenim programom preiskav in ali so
poročila dostavljena in ustrezno zavedena;
ali so posebni dogodki zabeleženi in ali so poročila o teh pravočasno predana
naročniku in odgovornemu nadzorniku;
ali je izvajalec izdelal in predal zaključno poročilo, skladno s pogodbo;
ali je objekt geodetsko izmerjen in prevzet in da je o tem izdelano poročilo;
drugo, če je glede na naravo objekta in pogojev gradnje tako zahtevano [11].
Odgovorni nadzornik ne naroča izvajalcu, kako mora delo izvesti in kaj mora ukreniti.
Odgovorni nadzornik presoja, ali so izpolnjeni potrebni pogoji za izvajanje del, ali je
izvajalec ustvaril pogoje, da bo delo opravljeno skladno s projektno dokumentacijo,
zahtevami gradbenega dovoljenja in pripadajočimi soglasji in skladno s pogoji, predpisi in
standardi. Če ugotovi, da ni pogojev za dobro opravljeno delo, potem ima pristojnost in
dolžnost, da zahteva, da se dela opravijo po tem, ko bodo zagotovljeni vsi potrebni pogoji.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
8 _______________________________________________________________________
Odgovorni nadzornik s tem ne zaustavlja dela, saj za to nima pristojnosti. Odgovorni
nadzornik le dovoljuje, da se dela opravijo, ko so za to izpolnjeni pogoji. Kako bo izvajalec
ustvaril potrebne pogoje, je v popolni pristojnosti in odgovornosti izvajalca samega [11].
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_______________________________________________________________________ 9
3 ZAKONSKE PODLAGE ZA DELO NADZORA
3.1 Gradbeni nadzor po Zakonu o graditvi objektov (ZGO-1)
Gradbeni nadzor je opravljanje strokovnega nadzora na gradbišču, s katerim se preverja, ali
se gradnja izvaja po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je
bilo izdano gradbeno dovoljenje, nadzoruje se kakovost izvedenih del, gradbeni proizvodi,
drugi materiali, inštalacije in tehnološke naprave, ki se vgrajujejo v objekt, in ali se pri
izvajanju del spoštujejo dogovorjeni roki izgradnje [11].
Odgovorni nadzornik je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja
storitve pri opravljanju gradbenega nadzora. Gradbeni nadzor v imenu investitorja lahko
opravlja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje z Zakonom ZGO-1 predpisane pogoje za
projektanta ali izvajalca. Gradbeni nadzor se zaupa odgovornemu nadzorniku, ki je lahko
projektant ali izvajalec, ki ne izvaja gradnje na istem objektu. Investitor mora zagotoviti
gradbeni nadzor najpozneje z dnem, ko se začne s pripravljalnimi deli na gradbišču [11].
Gradbeni nadzor nad gradnjami zahtevnih objektov lahko opravlja samo posameznik, ki
izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta ali odgovornega
vodjo del pri gradnji zahtevnih objektov, gradbeni nadzor nad gradnjami manj zahtevnih
objektov pa lahko opravlja posameznik, ki po določbah Zakona ZGO-1 izpolnjuje pogoje
za odgovorno projektiranje manj zahtevnih in enostavnih objektov ali za odgovorno
vodenje del [11].
Odgovorni nadzornik lahko za izvajanje posameznih del, ki so v zvezi z opravljanjem
gradbenega nadzora, imenuje svoje pomočnike (odgovorne nadzornike posameznih del).
Odgovorni nadzornik posameznih del je lahko posameznik, ki po določbah zakona
izpolnjuje pogoje za odgovornega vodjo posameznih del [11].
ZGO-1 predpisuje, da delo odgovornega nadzornika opravljajo osebe, ki so vpisane v
imenik pri pristojni zbornici kot pooblaščeni inženir ali drugi strokovnjaki, ki imajo
opravljen strokovni izpit in izpopolnjujejo pogoje za odgovornega vodjo del po 77. členu
ZGO-1 ter imajo s tem pravico nastopati kot odgovorni nadzorniki [11].
ZGO-1; 77. člen (pogoji za odgovornega vodjo del in posameznih del)
(1) Odgovorni vodja del je lahko posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo
gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
10 ______________________________________________________________________
odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj tremi leti delovnih
izkušenj pri gradnjah, ali posameznik, ki ima pridobljeno visoko strokovno izobrazbo
gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za
odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj petimi leti delovnih
izkušenj pri gradnjah, ali posameznik, ki ima pridobljeno višjo strokovno izobrazbo
gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za
odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj sedmimi leti delovnih
izkušenj pri gradnjah, ali tehnik oziroma posameznik, ki ima pridobljeno srednjo izobrazbo
gradbene ali druge podobne tehnične stroke z opravljenim strokovnim izpitom za
odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in z najmanj desetimi leti delovnih
izkušenj pri gradnjah.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je lahko odgovorni vodja del za zahtevne
objekte samo posameznik, ki ima pridobljeno univerzitetno izobrazbo gradbene ali druge
podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri
pristojni poklicni zbornici in ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej
zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik, ali posameznik, ki ima visoko strokovno
izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične smeri z opravljenim strokovnim
izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni zbornici in ima najmanj sedem let
delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi vpisan v ustrezen imenik, ali
posameznik, ki ima višjo strokovno izobrazbo gradbene oziroma druge podobne tehnične
smeri z opravljenim strokovnim izpitom za odgovorno vodenje del pri pristojni poklicni
zbornici in ima najmanj deset let delovnih izkušenj pri gradnjah, pri tej zbornici pa je tudi
vpisan v ustrezen imenik.
(3) Odgovorni vodja posameznih del je lahko tudi posameznik, ki ima višjo strokovno
izobrazbo z opravljenim strokovnim izpitom in najmanj dvema letoma delovnih izkušenj in
tehnik z opravljenim strokovnim izpitom in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj, lahko pa
tudi oseba z opravljenim delovodskim ali mojstrskim izpitom s področja izvajanja del pri
gradnjah in z najmanj petimi leti delovnih izkušenj pri gradnjah.
(4) Delovodski izpiti se opravljajo pri pristojni gospodarski zbornici, mojstrski izpiti pa se
opravljajo pri pristojni obrtni zbornici.
Odgovorni nadzornik nadzoruje, ali se v projekt za izvedbo sproti vnašajo vse spremembe
in dopolnitve, ki nastajajo med gradnjo, in ali se s takšnimi spremembami strinjata
investitor in projektant. Če odgovorni nadzornik med gradnjo ugotovi neskladje s
projektom za izvedbo in gradbenimi predpisi, ali da kakovost vgrajenih gradbenih in
drugih proizvodov, inštalacij, tehnoloških naprav in opreme ter uporabljenih postopkov ni
dokazana z ustreznimi dokumenti, mora o tem takoj obvestiti gradbenega inšpektorja in
investitorja ter ugotovitve in predloge, kako stanje popraviti, vpisati v gradbeni dnevnik
[11].
Če odgovorni nadzornik ugotovi, da izvajalec krši dogovorjene roke izgradnje, mora o tem
obvestiti investitorja ter ugotovitve in predloge, kako nastalo stanje izboljšati, vpisati v
gradbeni dnevnik [11].
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 11
Izvajalec mora med izvajanjem posameznih del odgovornemu nadzorniku omogočiti, da
opravlja sprotno kontrolo gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov. Šteje se, da
je izvajalec opravil vse potrebno, da se po končani gradnji izdela projekt izvedenih del, če
so v gradbenem dnevniku dokumentirane vse spremembe oziroma dopolnitve projekta za
izvedbo, nastale med gradnjo in sta takšne spremembe in dopolnitve sproti potrjevala
odgovorni nadzornik in odgovorni projektant [11].
Na tehničnem pregledu mora biti predloženo ustrezno dokazilo o zanesljivosti objekta,
izdelano v skladu z določbami Pravilnika o dokazilu o zanesljivosti objekta. Dokazilo o
zanesljivosti objekta mora priskrbeti izvajalec, podpisati ga morata odgovorni vodja del
oziroma odgovorni vodja gradbišča, kadar je bil imenovan, ter odgovorni nadzornik in
skladno s predpisanim obrazcem tudi odgovorni nadzornik posameznih del [11].
ZGO-1 odgovornega nadzornika definira kot:
ZGO-1; 4.4 člen: odgovorni nadzornik je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko
dejavnost opravlja storitve pri opravljanju gradbenega nadzora;
ZGO-1; 4.4.1. člen: odgovorni nadzornik je posameznik, ki nadzorniku odgovarja za
skladnost gradnje s pogoji iz gradbenega dovoljenja in za kakovost izvedenih del, v skladu
z gradbenimi predpisi;
ZGO-1; 8.3. člen: gradbeni nadzor je opravljanje strokovnega nadzorstva na gradbišču, s
katerim se preverja, ali se gradnja izvaja po projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja,
na podlagi katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, in nadzoruje kakovost izvedenih
del, gradbeni proizvodi, drugi materiali, inštalacije in tehnološke naprave, ki se vgrajujejo
v objekt, in ali se pri izvajanju del spoštujejo dogovorjeni roki izgradnje;
ZGO-1; 88. člen (obseg opravljanja del odgovornega nadzorstva)
(1) Odgovorni nadzornik nadzoruje, ali se v projekt za izvedbo sproti vnašajo vse tiste
spremembe in dopolnitve, ki nastajajo med gradnjo, in ali se s takšnimi spremembami
strinjata investitor in projektant.
(2) Če odgovorni nadzornik med gradnjo ugotovi neskladje s projektom za izvedbo in
gradbenimi predpisi, ali da kakovost vgrajenih gradbenih in drugih proizvodov, inštalacij,
tehnoloških naprav in opreme ter uporabljenih postopkov ni dokazana z ustreznimi
dokumenti, mora o tem takoj obvestiti gradbenega inšpektorja in investitorja, ugotovitve in
predloge, kako stanje popraviti, pa tudi brez odlašanja vpisati v gradbeni dnevnik.
(3) Če odgovorni nadzornik ugotovi, da izvajalec krši dogovorjene roke izgradnje, mora o
tem obvestiti investitorja ter ugotovitve in predloge, kako nastalo stanje izboljšati, brez
odlašanja vpisati v gradbeni dnevnik.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
12 ______________________________________________________________________
(4) Odgovorni nadzornik mora svoje ugotovitve iz prejšnjih odstavkov tega člena vpisovati
v gradbeni dnevnik. S podpisom gradbenega dnevnika odgovorni nadzornik potrjuje, da so
podatki oziroma vpisi, vneseni v gradbeni dnevnik, res nični.
ZGO-1; 30. člen (pogoji za nadzornika)
Gradbeni nadzor v imenu investitorja lahko opravlja pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje
s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta ali izvajalca.
ZGO-1; 75. člen (obličnost naročila)
Šteje se, da je investitor naročil opravljanje gradbenega nadzora, ko je z odgovornim
nadzornikom sklenil pisno pogodbo o delu. Šteje se, da je investitor naročil gradnjo, ko je z
izvajalcem sklenil pisno gradbeno pogodbo.
ZGO-1; 85. člen (odgovorni nadzornik)
Investitor mora zagotoviti gradbeni nadzor najpozneje z dnem, ko se začne s
pripravljalnimi deli na gradbišču. Gradbeni nadzor se poveri odgovornemu nadzorniku, ki
je lahko projektant ali izvajalec, ki ne izvaja gradnje na istem objektu.
Investitor, ki izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega nadzornika,
lahko gradbeni nadzor opravlja sam ali pa ga poveri drugi pravni ali fizični osebi, ki
izpolnjuje pogoje za odgovornega nadzornika po določbah tega zakona.
Gradbeni nadzor nad gradnjo objektov v lastni režiji se lahko poveri posamezniku, ki po
določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za odgovorno vodenje del ali odgovorno
projektiranje.
Določbe o obveznosti zagotavljanja gradbenega nadzora ne veljajo za gradnjo enostavnih
objektov.
ZGO-1; 86. člen (pogoji za odgovornega nadzornika)
Odgovorni nadzornik mora za vsako gradbišče, na katerem opravlja gradbeni nadzor,
imenovati odgovornega nadzornika.
Gradbeni nadzor nad gradnjami zahtevnih objektov lahko opravlja samo posameznik, ki
izpolnjuje s tem zakonom predpisane pogoje za odgovornega projektanta ali odgovornega
vodjo del pri gradnji zahtevnih objektov, gradbeni nadzor nad gradnjami manj zahtevnih
objektov pa lahko opravlja posameznik, ki po določbah tega zakona izpolnjuje pogoje za
odgovorno projektiranje manj zahtevnih in enostavnih objektov ali za odgovorno vodenje
del.
Odgovorni nadzornik lahko za izvajanje posameznih del, ki so v zvezi z opravljanjem
gradbenega nadzora, imenuje svoje pomočnike odgovorne nadzornike posameznih del.
Odgovorni nadzornik posameznih del je lahko posameznik, ki po določbah tega zakona
izpolnjuje pogoje za odgovorno vodenje posameznih del.
Obseg dela odgovornega nadzornika je vezan tudi na naloge izvajalca, skladno z:
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 13
ZGO-1; 83. člen (obveznosti izvajalca)
(1) Izvajalec mora na gradbišču:
1. pravočasno ukreniti, kar je treba za varnost delavcev, mimoidočih, prometa in sosednjih
objektov ter varnost same gradnje in del, ki se izvajajo na gradbišču, opreme, materiala in
strojnega parka;
2. izvajati dela po projektu za izvedbo;
3. sproti pripravljati vse potrebno, da se po končani gradnji izdela projekt izvedenih del;
4. izvajati dela v skladu z gradbenimi predpisi, ki veljajo za gradnjo, ki jo izvaja, ter po
pravilih gradbene stroke;
5. vgrajevati samo tiste gradbene proizvode, ki ustrezajo nameravani uporabi in so bili
dani v promet, skladno s predpisi o dajanju gradbenih proizvodov v promet, in katerih
skladnost je potrjena z ustreznimi listinami o skladnosti, in takšne naravne materiale
oziroma mineralne surovine, za katere obstoji dokaz, da so bile pridobljene v skladu s
predpisi o rudarstvu oziroma da so iz legalnega kopa;
6. investitorju oziroma odgovornemu nadzorniku sproti izročati vso dokumentacijo, ateste,
dokazila o pregledih in meritvah ustreznosti izvedbe del, ki se nanašajo na vgrajene
materiale in proizvode;
7. z lastno kontrolo zagotoviti, da se dela izvajajo v skladu s prejšnjimi točkami in v
primeru, da se dela izvajajo na objektu, ki je varovan v skladu s predpisi o varstvu kulturne
dediščine, tudi zagotoviti ustrezno sodelovanje s pristojno službo za varstvo kulturne
dediščine.
(2) Šteje se, da je izvajalec opravil vse potrebno, da se po končani gradnji izdela projekt
izvedenih del, če so v gradbenem dnevniku dokumentirane vse spremembe oziroma
dopolnitve projekta za izvedbo, nastale med gradnjo, in sta takšne spremembe in
dopolnitve sproti potrjevala odgovorni nadzornik in odgovorni projektant.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena ima izvajalec pri gradnji
nezahtevnega objekta pri izvajanju del naslednje obveznosti: izvedbo del v skladu z
gradbenim dovoljenjem, in če gre za tipske objekte, izvajanje del v skladu s tipskimi načrti
in navodili.
(4) Določbe o obveznostih izvajalca iz tega člena se ne uporabljajo za gradnjo enostavnih
objektov, razen obveznosti iz druge alinee prejšnjega odstavka.
Tak nadzor ne zajema:
pregleda projektne dokumentacije z namenom svetovanja za dopolnitve ali
izboljšave,
sodelovanja pri izboru izvajalca,
sodelovanja pri sklepanju pogodbe,
uvedbe izvajalca v delo,
pregleda terminskega plana gradnje z namenom optimizacije gradnje,
pregleda tehnološke dokumentacije z namenom optimizacije,
svetovanja glede načina gradnje,
nadzora stroškov gradnje,
nadzora kakovosti z namenom izboljšanja kakovosti (preverja se, ali so izdana
ustrezna potrdila o kakovosti in ali ta ustrezajo),
obračuna del,
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
14 ______________________________________________________________________
reševanja zahtevkov izvajalca,
finančnega nadzora,
svetovanja ob spremembah,
priprave dokumentacije za tehnični pregled,
nadzora nad odpravo pomanjkljivosti,
nadzora v garancijski dobi [11].
Glede poteka gradnje zajema nadzor po ZGO-1 le ugotavljanje, ali se izvajalec drži plana
gradnje, ne rešuje pa zahtevkov izvajalca, vezanih na podaljšanje rokov gradnje in zato ne
more presojati, ali so morebitne zamude izvajalca upravičene. V primeru nastopa
nepredvidenih okoliščin obvešča investitorja, da je do le-teh prišlo, vendar so vsa nadaljnja
dejanja v rokah investitorja [11].
Glede obračuna del odgovorni nadzornik v tem primeru ugotavlja količine opravljenih del,
ne pa tudi, ali je izvajalec upravičen do plačila teh del [11].
Tako definiran nadzor ščiti javni interes in tudi druge udeležence pri gradnji. Torej nadzor
zagotavlja, da se gradnja odvija varno, skladno s potrjeno gradbeno dokumentacijo (PGD,
PZI), skladno s predpisi in soglasji. V to vrsto nadzora niso vključene dodatne storitve za
zadovoljitev potreb investitorja, saj je poudarjena le zaščita javnega interesa, premoženja
in zdravja ljudi. Pomembna zaveza odgovornega nadzornika pa ostaja in izhaja iz splošnih
obligacijskih obvez, da odgovorni nadzornik ravna primerno skrbno, prizadevno in po
pravilih stroke [11].
3.1.1 Zavarovanje nadzora
ZGO-1 zavezuje vse udeležence gradnje, da zavarujejo svojo dejavnost:
ZGO-1; 33. člen (zavarovanje pred odgovornostjo)
(1) Projektant, izvajalec, odgovorni nadzornik in revident morajo pred začetkom
opravljanja dejavnosti zavarovati in imeti ves čas svojega poslovanja zavarovano svojo
odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati investitorjem in tretjim osebam v zvezi z
opravljanjem njihove dejavnosti.
(2) Višina letne zavarovalne vsote se v skladu s predpisi o zavarovalništvu za posamezen
zavarovalni primer ali za vse zavarovalne primere v posameznem letu dogovori med
zavarovalnico in udeležencem pri graditvi objekta iz prejšnjega odstavka.
(3) Višina letne zavarovalne vsote, ki se jo določi v zavarovalni pogodbi, ne more biti nižja
od 41.000 evrov.
ZGO-1; 34.b člen (zavarovanje odgovornosti za škodo)
(1) Tuji ponudniki morajo imeti sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo v skladu z
določbami tega zakona.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 15
(2) Za sklenjeno zavarovanje odgovornosti za škodo se šteje dokazilo o zavarovanju
odgovornosti, sklenjeno v Republiki Sloveniji ali v državi pogodbenici, pod pogojem, da to
zavarovanje krije škodo, povzročeno v Republiki Sloveniji.
3.2 Gradbeni nadzor po FIDIC pogodbah
FIDIC je francoski akronim za Federation Internationale Des Engenieur Conseils in
pomeni mednarodno zvezo svetovalnih inženirjev, ki je bila ustanovljena leta 1913. Cilji
združenja so vzdrževanje visokih etičnih in strokovnih standardov v procesu graditve,
izmenjave mnenj, informacij ter razpravljanje o problemih svetovalnega inženiringa [5].
Danes je v FIDIC včlanjeno preko 80 držav. FIDIC izdaja vrsto publikacij in smernic za
potrebe svetovalnega inženirstva. Prvi FIDIC pogodbeni pogoji so bili pripravljeni leta
1957 za potrebe izvajanja gradbenih del v okviru gradenj po Marshallovem planu –
ameriške povojne pomoči Evropi.
FIDIC je leta 1999 objavil prvo izdajo novih standardnih oblik pogodb, omenjenih v
nadaljevanju.
Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik –
Rdeča knjiga.
Vodič za Belo knjigo, z drugimi pripombami o dokumentih za svetovalne pogodbe
– Bela knjiga.
Pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev – Rumena knjiga.
Pogoji pogodb za projekte na ključ – Srebrna knjiga.
Kratke oblike pogodb – Zelena knjiga [11].
»Pogodba« po FIDIC pomeni: pogodbeni sporazum, pismo o sprejemu ponudbe,
ponudbeno pismo, splošne in posebne pogoje, popis (specifikacijo), risbe – načrte, plane in
vse druge dokumente, ki so navedeni v »pogodbenem sporazumu« ali v »pismu o sprejemu
ponudbe« [11].
Značilnost FIDIC pogodb je, da imajo 20 členov (izjema je kratka pogodba). Standardno
obliko pogodbe sestavljajo splošni in posebni pogoji. Vsebina gradbene pogodbe – Rdeča
knjiga sestoji iz spodaj naštetih poglavij.
1. Splošne določbe
2. Naročnik
3. Inženir
4. Izvajalec
5. Imenovani podizvajalec
6. Kadri in delavci
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
16 ______________________________________________________________________
7. Obratna oprema, materiali in izdelava
8. Začetek, zamude in ustavitev
9. Preizkusi ob dokončanju
10. Prevzem s strani naročnika
11. Odgovornost za napake
12. Merjenje in ocene
13. Spremembe in prilagoditve
14. Pogodbena cena in plačilo
15. Odstop od pogodbe s strani naročnika
16. Zaustavitev del in odstop od pogodbe s strani izvajalca
17. Tveganje in odgovornost
18. Zavarovanje
19. Višja sila
20. Zahtevki, spori in arbitraža [5]
Vsaka gradbena pogodba po določilih FIDIC-a sestoji iz osmih dokumentov, ki si sledijo
po naslednjem prioritetnem zaporedju:
pogodbeni sporazum (če obstaja),
pismo o sprejemu ponudbe,
ponudbeno pismo (ponudba),
posebni pogoji pogodbe,
splošni pogoji pogodbe,
popisi (specifikacije), risbe – načrti ( projekti),
izpolnjen ponudbeni predračun,
plani in drugi dokumenti, vključeni v pogodbo [5].
Splošni pogoji so del razpisne in kasneje pogodbene dokumentacije ter so izraženi z vsemi
20 sestavinami in njihovimi podčleni. Posebni pogoji pa vključujejo predvsem popravke in
dopolnila k splošnim pogojem in jih je potrebno določiti za vsako pogodbo posebej [5].
FIDIC splošni pogoji pogodbe so enaki za vse pogodbe po celem svetu, posebni pogoji pa
se vedno nanašajo na posamezno pogodbo oziroma posamezen specifičen objekt.
FIDIC pogodbene pogoje je možno šteti za svetovno uzanco. Skladno z Obligacijskim
zakonikom je možno uporabiti uzance v posameznih primerih, ko se s pomočjo uzanc
lahko bolje ali dodatno reši nastalo problematiko.
FIDIC pogodbeni pogoji opredeljujejo tudi aktivnosti inženirja (odgovornega nadzornika)
v večini od 160 podčlenov pogodbenih pogojev. Predvsem pa so dolžnosti, delo in
pooblastila inženirja določeni v tretjem poglavju ali 3. členu pogodbenih pogojev (Rdeča
knjiga in Rumena knjiga) [11].
V podčlenu 3.1 (obveznosti in pooblastila inženirja) je določeno:
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 17
1. naročnik mora imenovati inženirja;
2. inženir nima pooblastil za spreminjanje pogodbe;
3. inženir uveljavlja pooblastila, ki so mu dana in so razvidna iz pogodbe;
4. če inženir izvaja določeno pooblastilo, se šteje, da ga je naročnik izdal;
5. inženir deluje za naročnika;
6. inženir nima pooblastil, da razreši katero koli stranko njenih dolžnosti, ki so navedene v
pogodbi;
7. nobena odobritev, kontrola, potrdilo, soglasje, raziskava, pregled, navodilo, obvestilo,
predlog, zahteva, preskus ali podobno dejanje s strani inženirja (pa tudi ne odobritev) ne
razrešijo izvajalca njegovih dolžnosti, ki jih ima v okviru pogodbe, vključno z
odgovornostjo za napake, opustitev ukrepov, neskladje in neizpolnjevanje zahtev [11].
Podčlen 3.2 (pooblastila, dana s strani inženirja)
Določilo tega podčlena opredeljuje možnosti delitev nalog, pooblastil itd. [11].
Podčlen 3.3 (navodila inženirja)
Inženir lahko kadar koli da izvajalcu navodila in dodatne ali spremenjene načrte, ki so
potrebni za izvedbo del in odpravo napak, kar je v skladu s pogodbo. Navodila se morajo
vedno dati v pisni obliki [11].
Podčlen 3.4 (zamenjava inženirja)
Določa, kako in pod kakšnimi pogoji lahko naročnik zamenja inženirja [11].
Podčlen 3.5 (odločitve) se tolmači in uporablja tako, da so odločitve inženirja
(odgovornega nadzornika) pravične.
Je eden najpomembnejših in značilnih za FIDIC pogodbene pogoje. Določbe tega podčlena
in uporaba drugih pomembnih podčlenov omogočajo enakopravnost pogodbenih partnerjev
in pravično odločanje inženirja v skladu s pogodbo [11].
Določbe FIDIC pogodbenih pogojev je kot »svetovno uzanco« možno, skladno z
usmeritvami Obligacijskega zakonika, uporabljati tudi pri pogodbah, kjer to ni določeno,
ali pogodbah, ki ne temeljijo na FIDIC pogodbenih pogojih. Uporaba FIDIC pogodbenih
pogojev omogoča enakopravnost pogodbenih partnerjev, pravično oziroma pošteno
ravnanje vseh partnerjev, pri čemer se upošteva načelo ekvivalentnosti dajatev [11].
Najbolj jasno je opredeljena zveza med izvajalcem in nadzornim inženirjem v Rdeči knjigi
FIDIC. Tretji odstavek člena 7.3 navaja, da mora izvajalec obvestiti nadzornega inženirja
vsakokrat, ko je neko delo zaključeno in preden se ga zasuje, zakrije ali zapakira za
skladiščenje in transport. Nadzorni inženir mora izvesti preveritev, pregled, meritve ali
preizkuse brez neutemeljene zamude ali pa takoj obvestiti izvajalca, da tega ne bo izvedel.
V primeru, da izvajalec nadzornega inženirja ne obvesti, mora na lastne stroške delo
odkriti in ga ponovno izvesti in popraviti, če to zahteva inženir [11].
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
18 ______________________________________________________________________
3.2.1 Storitve nadzora pri gradnji po FIDIC
Nadzor pri gradnji po FIDIC obsega:
izvedbo del po dodatnih načrtih (dodatni načrti pomenijo PZI),
pregled dodatnih načrtov,
kontrolo, pregled načrtov,
sprotno spremljanje gradbene sposobnosti,
spremljanje analize stroškov,
kontrolo dokumentov,
kontrolo terminskih načrtov,
kontrolo stroškov,
pogodbeno upravljanje,
pregled ustreznosti,
zapis obvladovanja kakovosti,
meritve in spričevala,
pomoč naročniku v zvezi s spremembami in zahtevki,
poročanje [11].
Prevzem v obratovanje:
seznam pregledov in potrdil o dokončanih delih,
nadzor nad predajo v obratovanje,
nadzor nad preskusi ob predaji v obratovanje,
nadzor nad delom izvajalcev v času poskusnega obratovanja,
pregled in priprava dokumentacije za predajo,
preverjanje usposobljenosti osebja naročnika za obratovanje [11].
Nadzor nad odpravljanjem napak:
evidentiranje napak in nadzor nad odpravo teh napak,
priprava zaključne dokumentacije,
pomoč pri pogajanju o končnem obračunu,
nadzor pri ugotavljanju napak, ki se pojavijo kasneje,
priprava potrdil o odpravi napak [11].
3.3 Gradbeni nadzor po gradbenih uzancah
Posebne gradbene uzance je izdala Privredna komora Jugoslavije, uporabljajo se od 1. 5.
1977. (Ur. l. SFRJ, 1. april, št. 18/1977) in so podrejene Obligacijskemu zakoniku [11].
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 19
Gradbene uzance so vsebinsko podobne splošnim mednarodnim določilom FIDIC, ker
podobno določajo razmerja in druge aktivnosti v gradbeništvu in dodatno utemeljujejo
posamezne pojme in odnose, ki so pomembni pri gradnji. V primerjavi s FIDIC določili so
sprejete za nekdanji jugoslovanski trg in skromnejše glede obsega urejanja odnosov pri
graditvi. Potrebno bi jih bilo prilagoditi veljavni slovenski zakonodaji, zato jih, tako kot
FIDIC splošna mednarodna določila, ni mogoče povzemati in uporabljati v celoti.
Gradbene uzance so se uporabljale vrsto let in so, če se udeleženci tako dogovorijo, še
vedno veljavne. Uporabljajo se tudi v sodni praksi, če ni drugih pravnih norm [11].
Nadzor po gradbenih uzancah:
naročnik ima pravico opravljati strokovni nadzor nad deli izvajalca, da preverja in
zagotavlja njihovo pravilno izvajanje, zlasti glede vrste, količine in kakovosti del,
materiala in opreme ter predvidenih rokov;
da lahko naročnik opravlja strokovni nadzor, ima pravico dostopa na gradbišče, v
delavnice, obrate in kraje za skladiščenje materiala;
strokovni nadzor opravlja oseba, ki jo določi naročnik;
o osebi, ki jo določi za strokovni nadzor in o njenih pooblastilih, obvesti naročnik
izvajalca;
izvajalec je dolžan naročniku omogočiti opravljanje strokovnega nadzora;
pripombe glede načina izvajanja del, uporabljenega materiala ali poteka izvajanja
del je naročnik dolžan brez odlašanja sporočiti izvajalcu;
vse pripombe in ugotovitve naročnika se sporočajo pisno ali vpisujejo v gradbeni
dnevnik;
izvajalec je dolžan ravnati po vsaki utemeljeni zahtevi, ki jo poda naročnik v zvezi
s strokovnim nadzorom;
oseba, ki opravlja strokovni nadzor, nima pravice spremeniti tehnične
dokumentacije, na podlagi katere se izvajajo dela, pogodbene cene ali drugih
določb pogodbe, niti se nima pravice z izvajalcem del dogovarjati za druga dela ali
urejati z njim druga premoženjskopravna razmerja, razen če je za to od naročnika
posebej pooblaščena [11].
3.4 Obligacijski zakonik
Obligacijski zakonik je temeljni zakon, ki vsebuje vsa načela in splošna pravila za vsa
obligacijska razmerja. Prav tako je Obligacijski zakonik temeljni zakon za pripravo
gradbenih pogodb.
Obligacijski zakonik (OZ) Ur. l. RS, št. 32/2004, 28/2006 Odl. US: U-I-300/04-25,
29/2007 Odl. US: U-I-267/06-41, 40/2007, 97/2007-UPB1 določa obligacijsko razmerje, ki
je medsebojna zaveza, da mora ena stranka opraviti drugi stranki, le-ta pa je od dolžniške
stranke opravičena terjati takšno izpolnitev.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
20 ______________________________________________________________________
Obligacijski zakonik ureja gradbeno pogodbo s 17 posebnimi členi v poglavju XII: členi
649–665. Urejena pa je tudi s posebnimi drugimi pravili OZ: npr. poglavje XI (podjemna
pogodba oz. pogodba o delu) itd.
OZ; 651. člen (nadzor nad deli in kontrola nad kakovostjo materiala)
Izvajalec je dolžan omogočiti naročniku stalen nadzor nad deli in kontrolo nad količino in
kakovostjo uporabljenega materiala.
3.5 Pravilnik o gradbiščih (UL RS, št. 55/2008)
Poglavitna naloga gradbenega nadzora je definirana v 17. členu pod naslovom »Izvajanje
sprotne kontrole«:
(1) Med gradnjo se mora vršiti sprotna kontrola izvajanja celotne gradnje tako, da se med
gradnjo preverja, ali bo objekt izpolnjeval vse predpisane bistvene zahteve. Pri sprotni
kontroli izvajanja gradnje se preverja tudi, ali se pri vgrajevanju gradbenih proizvodov
upoštevajo veljavne tehnične specifikacije za posamezne gradbene proizvode.
(2) Izvajalec sproti obvešča odgovornega nadzornika in odgovornega vodjo projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja pred nadaljevanjem del o zaključku posameznih faz, ki
jih pozneje ni več mogoče pregledati. Izvajalec za namen sprotne kontrole omogoči
pregled celotnega objekta, vseh njegovih delov, vključno s konstrukcijami, inštalacijami,
opremo in napravami.
Bistvene zahteve, na katere mora biti pozoren nadzorni inženir, iz prvega odstavka 17.
člena, so:
mehanska odpornost in stabilnost,
varnost pred požarom,
higienska in zdravstvena zaščita ter zaščita okolice,
varnost pri uporabi,
zaščita pred hrupom,
varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.
3. točka pravilnika z naslovom »Vsebina in način vodenja dnevnika o izvajanju del in
izvajanje sprotne kontrole gradnje« podaja obveznost izvajalca, da dnevno vodi gradbeni
dnevnik, ki ga mora podpisati tudi nadzor. S podpisom gradbenega dnevnika potrjuje
odgovorni nadzornik izvedena dela po projektni dokumentaciji in vanj vpisuje svoje
ugotovitve in predloge, kako popraviti stanje v primeru neskladij.
3.5.1 Vsebina in način vodenja dnevnika o izvajanju del in izvajanje sprotne
kontrole gradnje
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 21
9. člen (sestava dnevnika o izvajanju del)
Dnevnik o izvajanju del sestavljata:
1. gradbeni dnevnik in
2. knjiga obračunskih izmer.
10. člen (obveznost vodenja gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer)
(1) Gradbeni dnevnik je treba voditi pri vseh gradnjah, za katere je bilo izdano gradbeno
dovoljenje, razen pri gradnji v lastni režiji in pri gradnji nezahtevnih objektov.
(2) Če so cene v gradbeni pogodbi določene za mersko enoto posameznih del, je treba
poleg gradbenega dnevnika voditi knjigo obračunskih izmer.
(3) Gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer, kadar je predpisana, mora na
gradbišču voditi delavec, ki ga za to določi izvajalec, in sicer za vsa dela, ki jih izvajalec
na gradbišču izvaja in to ves čas od njegove vključitve v delo do prevzema del. Za dela, ki
so povezana z objektom, a se izvajajo v obratih zunaj gradbišča, gradbenega dnevnika in
knjige obračunskih izmer ni treba voditi.
(4) Vpisi in vrisi morajo biti v gradbeni dnevnik oziroma knjigo obračunskih izmer vneseni
s pisalom, ki pušča trajno sled ali pa mora biti vstavljen računalniški izpis na trajnem
vidnem nosilcu. Vpisi, vrisi ali računalniški izpisi morajo biti lastnoročno podpisani,
naveden pa mora biti tudi datum podpisa.
(5) Morebitni napačni vpisi oziroma vrisi morajo biti prečrtani tako, da ostanejo čitljivi,
popravki pa morajo imeti datum, ko se je napaka odkrila, in podpis pooblaščene osebe, ki
je napako odkrila in vpisala oziroma vrisala popravke.
(6) Gradbeni dnevnik je treba voditi v slovenskem jeziku, na območju, kjer živita
italijanska in madžarska narodna skupnost, pa lahko tudi v italijanskem oziroma
madžarskem jeziku.
11. člen (oblika in vsebina gradbenega dnevnika)
(1) Gradbeni dnevnik sestavljajo uvodni list in dnevni listi.
(2) V uvodni list se vpišejo splošni podatki o objektu in udeležencih pri graditvi objekta.
(3) Dnevni listi predstavljajo dnevna poročila. V dnevni list se vpisujejo podatki v zvezi z
izvajanjem del in vsi pomembni podatki o gradnji oziroma izvajanju del, vanj pa se
vpisujejo in vrisujejo tudi spremembe in dopolnitve projekta za izvedbo, ki nastanejo
oziroma so potrebne zaradi izvajanja del, ter besedilni in grafični podatki, ki pojasnjujejo
izvedbene detajle oziroma dejstva, navedena na prvi strani vsakega dnevnega lista.
(4) Oblika in vsebina ter način izpolnjevanja uvodnega lista in dnevnega lista gradbenega
dnevnika so določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Na zgornjem ali
spodnjem delu uvodnega lista in dnevnega lista je lahko označba ali logotip investitorja,
lahko pa tudi izvajalca, če se investitor in izvajalec tako dogovorita.
12. člen (vodenje gradbenega dnevnika)
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
22 ______________________________________________________________________
(1) Gradbeni dnevnik je treba začeti voditi z dnem začetka prvih aktivnosti na parceli ali
najpozneje z dnem uvedbe izvajalca v delo in ga voditi, ko se dela na gradbišču ali objektu
izvajajo. Vpisi v gradbeni dnevnik se morajo vršiti dnevno, udeleženci pri graditvi objekta
pa ga podpisujejo ob vsakokratnem pregledu ali nadzoru.
(2) Gradbeni dnevnik na gradbišču pooblaščeni sestavljavec vodi v dvojniku. Podpisujejo
ga najprej delavec, ki je pooblaščen za sestavo gradbenega dnevnika, nato odgovorni
vodja del in nazadnje odgovorni nadzornik oziroma njegov pooblaščenec – odgovorni
nadzornik posameznih del (v nadaljnjem besedilu: odgovorni nadzornik). Če se odgovorni
nadzornik ali odgovorni vodja del s predhodnimi vpisi na listu ne strinjata, morata
napisati opombo oziroma obrazložitev in stran podpisati. Če odgovorni vodja projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja med gradnjo objekta ugotovi neskladje, svoje ugotovitve
in predloge, kako stanje popraviti, vpiše v gradbeni dnevnik.
(3) Gradbeni dnevnik mora biti dostopen za vpise vsem udeležencem pri graditvi objekta in
pristojnim inšpektorjem.
(4) Originalni izvod se iz zvezka gradbenega dnevnika iztrga in ga hrani odgovorni
nadzornik, dvojnik oziroma kopija, ki ostane v zvezku, se hrani na gradbišču.
(5) Gradbeni dnevnik se zaključi po dokončanju del oziroma z dnem prevzema del.
(6) Kadar so zapisi, ki jih je treba navesti za en dan, obsežnejši, se lahko uporabi več takih
strani (listov), ki se označijo z isto zaporedno številko in istim datumom, njihovo zaporedje
pa se označi s črkami ali številkami.
(7) Gradbeni dnevnik se vodi za vsak dan posebej na posebnem listu, ki se piše v dvojniku
(samokopirni sistem) ali tudi v več izvodih, če je to potrebno. Izvirno napisani izvod
pripada investitorju, ostali izvodi pa izvajalcu in drugim udeležencem.
13. člen (hramba gradbenega dnevnika)
(1) Oba izvoda gradbenega dnevnika se po tehničnem pregledu objekta vstavita v ustrezno
mapo, povežeta z vrvico in zapečatita.
(2) En izvod gradbenega dnevnika (original) hrani investitor, drugi izvod (kopijo) pa hrani
izvajalec.
(3) Investitor oziroma lastnik objekta in njegov vsakokratni pravni naslednik mora hraniti
gradbeni dnevnik toliko časa, dokler stoji objekt.
(4) Izvajalec mora hraniti gradbeni dnevnik najmanj deset let, če ni za posamezne vrste
objektov s posebnimi predpisi določeno drugače.
14. člen (oblika in vsebina knjige obračunskih izmer)
(1) Knjigo obračunskih izmer sestavljajo:
1. uvodni list,
2. seznam vloženih listov,
3. obračunski list,
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 23
4. obračunske priloge in
5. obračunski načrti.
(2) Knjiga obračunskih izmer se vodi na obrazcih, katerih oblika in vsebina ter način
izpolnjevanja so določeni v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Na zgornjem ali
spodnjem delu listov knjige obračunskih izmer je lahko označba ali logotip investitorja,
lahko pa tudi izvajalca, če se investitor in izvajalec tako dogovorita.
15. člen (vodenje knjige obračunskih izmer)
(1) Knjigo obračunskih izmer je treba začeti voditi z dnem začetka prvih aktivnosti na
parceli ali najpozneje z dnem uvedbe izvajalca v delo in jo voditi, dokler niso dela izvršena
in izmerjena oziroma obračunana.
(2) Knjigo obračunskih izmer vodi na gradbišču pooblaščeni sestavljavec. Na vsakem listu
oziroma po vsakem prikazu izračunov obračunskega obdobja ga podpisujejo najprej
pooblaščeni sestavljavec, nato odgovorni vodja del in nazadnje odgovorni nadzornik. Če
se odgovorni nadzornik ali odgovorni vodja del s predhodnimi vpisi na listu ne strinjata,
morata napisati opombo oziroma obrazložitev in stran podpisati.
(3) V knjigo obračunskih izmer se vpisujejo izmere in izračuni obsega izvršenih del v
posameznem obračunskem obdobju. Vpisujejo in vrisujejo se tudi skice sprememb in
odstopanj od projekta za izvedbo, z navedbo mer (dimenzij) in podatkov o spremembah pri
uporabi gradbenih proizvodov, inštalacij, opreme in drugega materiala ter sprememb
projektov za izvedbo določenih detajlov.
(4) V knjigo obračunskih izmer je treba vpisovati tudi vsa tista dela, ki se po dokončanju
del ne vidijo in elemente oziroma konstrukcije začasnega značaja (odri in podobno), ki se
po končani fazi gradnje odstranijo.
(5) Spremembe projekta za izvedbo morajo biti vpisane na ustreznem listu knjige
obračunskih izmer ali narisane v njeni prilogi v ustreznem merilu z vsemi za izvajanje
kontrole investicije potrebnimi podatki. Izvajalec mora vse te spremembe tudi posebej
označiti v ustreznih tehničnih risbah projekta za izvedbo. V teh tehničnih risbah morajo
biti vse ugotovljene napake in nepravilnosti vidno prečrtane, popravljene ali skicirane z
vsemi potrebnimi podatki in podpisane.
(6) Vsaka predračunska postavka iz projekta za izvedbo mora biti posebej prikazana na
samostojnem listu knjige obračunskih izmer. Vsi listi morajo biti razvrščeni v istem
zaporedju in z istimi oznakami, kot so v pogodbenem predračunu. Če se katera od postavk
ne izvede, se na listu napišejo razlogi, vloži pa se označen list brez navedbe izmer in z
vpisom »Ta dela se niso izvedla zaradi ….«, ker mora biti število obračunskih listov enako
številu postavk v pogodbenem predračunu.
(7) S podpisom pooblaščenca investitorja se šteje, da so količine podpisanih del izvedene.
Prevzem del, vključno z njihovo kakovostjo, se opravi s prevzemnim zapisnikom.
(8) Za nepredvidena dela in dodatna dela, ki niso zajeta v pogodbenem predračunu, in za
morebitne izpuščene postavke ali spremembe, se obračunski listi po enakem postopku kot
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
24 ______________________________________________________________________
predračunske postavke dodajajo na koncu knjige obračunskih izmer, kot posebno poglavje
z označbo »Nepredvidena in dodatna dela«.
(9) Knjiga obračunskih izmer mora biti zaključena najpozneje do izročitve zgrajenega
oziroma rekonstruiranega objekta investitorju.
(10) Knjigo obračunskih izmer vodi v enem izvodu izvajalec, ki določi pooblaščenega
sestavljavca.
16. člen (hramba knjige obračunskih izmer)
(1) Ko so dela končana, se vsi listi knjige obračunskih izmer oštevilčijo in vstavijo v
ustrezno mapo, povežejo z vrvico in zapečatijo.
(2) Zaključena knjiga obračunskih izmer se izroči naročniku oziroma investitorju, ki jo
mora hraniti najmanj deset let, če ni za posamezne vrste objektov s posebnimi predpisi
določeno drugače.
17. člen (izvajanje sprotne kontrole gradnje)
(1) Med gradnjo se mora vršiti sprotna kontrola izvajanja celotne gradnje tako, da se med
gradnjo preverja, ali bo objekt izpolnjeval vse predpisane bistvene zahteve. Pri sprotni
kontroli izvajanja gradnje se preverja tudi, ali se pri vgrajevanju gradbenih proizvodov
upoštevajo veljavne tehnične specifikacije za posamezne gradbene proizvode.
(2) Izvajalec odgovornega nadzornika in odgovornega vodjo projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja pred nadaljevanjem del sproti obvešča o zaključku posameznih faz,
ki jih kasneje ni več mogoče pregledati. Izvajalec za namen sprotne kontrole omogoči
pregled celotnega objekta, vseh njegovih delov, vključno s konstrukcijami, inštalacijami,
opremo in napravami.
3.6 Pravilnik o projektni dokumentaciji (UL RS, št. 55/2008)
Odgovorni nadzornik je zavezan, da ob odgovornem vodji projekta poda izjavo, v kateri
zatrjuje:
da so bile v projekt izvedenih del (PZI) vnesene vse spremembe, ki so nastale med
gradnjo;
da so spremembe, ki so nastale med gradnjo in so bile vnesene v projekt izvedenih
del, skladne s projektom za izdajo gradbenega dovoljenja;
da spremembe ne vplivajo na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih
lokacijskih in drugih pogojev, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje,
varnost objekta in da predpisane bistvene zahteve tudi ne vplivajo na zagotavljanje
neoviranega dostopa oziroma gibanja funkcionalno oviranih oseb;
da je objekt zgrajen skladno s predpisi.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 25
S podpisom zgornje izjave odgovorni nadzornik potrjuje, da je med gradnjo nadzoroval, ali
so se v projekt za izvedbo sproti vnašale vse tiste spremembe in dopolnitve, ki so nastale
med gradnjo, in da sta se s takšnimi spremembami strinjala projektant in investitor.
3.7 Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti (UL RS, št. 55/2008)
Za pridobitev uporabnega dovoljenja objekta je potrebno opraviti strokovni tehnični
pregled (STP) objekta oziroma pregled stanja. Izvajalec je dolžan pripraviti dokazilo o
zanesljivosti objekta po pravilniku in pridobiti izjavo nadzora, poleg ostalih udeležencev
pri projektu, kjer ti potrjujejo naslednje:
da je objekt zgrajen skladno z gradbenim dovoljenjem,
da je objekt zgrajen s takšnimi gradbenimi proizvodi in materiali ter na takšen
način, da je zanesljiv kot celota,
da so inštalacije, tehnološke naprave in oprema kakovostno vgrajene in izpolnjujejo
predpisane parametre,
da so bili pri gradnji upoštevani predpisani ukrepi za zmanjšanje vpliva objekta na
okolico,
da je objekt zgrajen zanesljivo.
Kljub podpisu izjave pa odgovorni nadzornik z njo ne prevzame odgovornosti izvajalca, v
kolikor ta ni v celoti izpolnil zahtev, navedenih v dokazilu (ZISP, 2008).
3.8 Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih
gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05 in 43/11 ZVZD-1)
Uredbo je vlada izdala na osnovi Zakona o varnosti in zdravju pri delu. Ker je varnost
pomemben faktor pri izvedbi del na gradbiščih, zakonodaja določa, da se tudi na tem
področju izvaja nadzor pri sami pripravi projekta ter tudi med izvajanjem gradbenega
projekta. Poleg tega so v tej uredbi zapisane naloge s področja varnosti in zdravja pri delu,
ki jih mora opraviti naročnik oziroma odgovorni nadzornik.
Ta uredba v skladu z Direktivo Sveta 92/57/EEC z dne 24. junija 1992 o izvajanju
minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih določa
ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih, kakor tudi v obratih
in/ali pomožnih delavnicah na gradbiščih, v katerih se pripravljajo, predelujejo in
obdelujejo gradbeni materiali, gradbeni proizvodi in gradbeni elementi, ki se vgrajujejo v
gradbene objekte. Uredba določa tudi ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
pri vzdrževanju in čiščenju zgrajenih objektov.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
26 ______________________________________________________________________
4. člen (imenovanje koordinatorjev – varnostni načrt – prijava gradbišča)
Kadar dela izvaja ali je predvideno, da bo dela na gradbišču izvajalo dva ali več
izvajalcev, mora naročnik ali odgovorni nadzornik projekta imenovati enega ali več
koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu.
Naročnik ali odgovorni nadzornik projekta mora imenovati koordinatorja(e) posebej za
fazo priprave projekta in za fazo izvajanja projekta.
Za koordinatorja v fazi priprave projekta imenovana oseba mora imeti najmanj višjo
strokovno izobrazbo tehnične smeri, strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja graditev
objektov, ali strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu,
opravljeno usposabljanje po programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri delu in
najmanj tri leta delovnih izkušenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del.
Za koordinatorja v fazi izvajanja imenovana oseba mora imeti najmanj višjo strokovno
izobrazbo tehnične smeri, strokovni izpit, določen z zakonom, ki ureja varnost in zdravje
pri delu, opravljeno usposabljanje po programu za koordinatorje za varnost in zdravje pri
delu in najmanj tri leta delovnih izkušenj pri projektiranju ali izvajanju gradbenih del. Za
koordinatorja v fazi izvajanja ne more biti imenovana oseba, ki je zaposlena pri eni od
izvajalskih organizacij.
Program in način usposabljanja koordinatorjev za varnost in zdravje pri delu predpiše
minister, pristojen za delo, v roku šest mesecev po uveljavitvi te uredbe.
Pred začetkom dela na gradbišču mora naročnik ali odgovorni nadzornik projekta
zagotoviti izdelavo varnostnega načrta. Vsaka sprememba, ki lahko vpliva na varnost in
zdravje delavcev pri delu na gradbišču, mora biti vnesena v varnostni načrt. Varnostni
načrt je sestavni del projektne dokumentacije, določene s posebnimi predpisi.
5. člen (prijava gradbišča inšpekciji)
V primerih, ko je predvideno trajanje dela, daljše od 30 delovnih dni, in na gradbišču
hkrati dela več kot 20 delavcev ali je predvideni obseg dela 500 človek/dni ali več, mora
naročnik ali odgovorni nadzornik projekta sestaviti prijavo gradbišča, kot je to določeno v
Prilogi III te uredbe.
Naročnik ali odgovorni nadzornik projekta mora prijavo poslati inšpekciji za delo
najkasneje 15 dni pred začetkom del na takem gradbišču.
Kopijo prijave iz prvega odstavka tega člena je potrebno na gradbišču namestiti na vidno
mesto.
Naročnik ali odgovorni nadzornik projekta mora ažurirati prijavo gradbišča v primeru
sprememb, ki vplivajo na rok dokončanja dela, v primerih uvedbe novega delodajalca ali
začasne ustavitve del.
6. člen (faza priprave projekta – upoštevanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu)
Naročnik projekta in/ali odgovorni nadzornik projekta mora v vseh fazah načrtovanja in
priprave projekta upoštevati temeljna načela varnosti in zdravja pri delu iz Zakona o
varnosti in zdravju pri delu, še zlasti:
– ko odloča o arhitektonskih, tehničnih, tehnoloških in/ali organizacijskih vidikih, da bi
lahko planiral različne postavke ali faze del, ki jih je potrebno izvajati hkrati ali v
zaporedju;
– ko določa čas, potreben za dovršitev takih del ali faz del. Pri tem upošteva tudi varnostni
načrt ter dokumentacijo iz tretje alinee 7. člena te uredbe, kadarkoli je to potrebno.
7. člen (naloge koordinatorjev v fazi priprave projekta)
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 27
Koordinator za varnost in zdravje v pripravljalni fazi opravlja naslednje naloge:
– usklajuje izvajanje določb iz 6. člena te uredbe;
– izdela ali zagotovi, da se izdela varnostni načrt v skladu s Prilogo V, s katerim so
določena pravila, ki se nanašajo na zadevno gradbišče, upoštevajoč po potrebi tudi
industrijske dejavnosti na gradbišču; ta načrt mora vsebovati tudi posebne ukrepe glede
del, ki spadajo v eno ali več kategorij Priloge II;
– pripravi dokumentacijo, ki ustreza značilnostim projekta in ki vsebuje ustrezne varnostne
in zdravstvene podatke, ki jih je potrebno upoštevati pri vsakem nadaljnjem delu (v fazah
uporabe, vzdrževanja, rušenja itd.).
8. člen (naloge koordinatorjev v fazi izvajanja projekta)
V fazi izvajanja projekta ima koordinator zlasti naslednje naloge:
a) usklajuje izvajanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu:
– pri sprejemanju odločitev o tehničnih in/ali organizacijskih vidikih pri planiranju
posameznih faz dela;
– pri določanju rokov, ki so potrebni za varno dokončanje posameznih faz dela, ki se
izvajajo hkrati ali zaporedno;
b) usklajuje izvajanje ustreznih določb, da bi zagotovil, da delodajalci in samozaposlene
osebe:
– dosledno upoštevajo temeljna načela iz 10. člena te uredbe;
– ravnajo po varnostnem načrtu iz druge alinee 7. člena te uredbe;
c) izdela ali zagotovi, da se izdela potrebna uskladitev varnostnega načrta in
dokumentacije s spremembami na gradbišču;
d) zagotavlja sodelovanje in medsebojno obveščanje izvajalcev del, ki bodisi hkrati ali
eden za drugim delajo na gradbišču, in njihovih delavskih predstavnikov, s ciljem
preprečevanja poškodb ali zdravstvenih okvar pri delu;
e) preverja varno izvajanje delovnih postopkov in usklajuje načrtovane aktivnosti;
f) zagotavlja, da na gradbišče vstopajo le osebe, ki so na gradbišču zaposlene, in osebe, ki
imajo dovoljenje za vstop na gradbišče.
9. člen (obveznosti naročnikov, odgovornih nadzornikov projekta in delodajalcev)
Imenovanje koordinatorja za opravljanje nalog iz 7. in 8. člena te uredbe ne odvezuje
naročnika ali odgovornega nadzornika projekta obveznosti, ki jih imata pri zagotavljanju
varnosti in zdravja delavcev pri delu na gradbišču.
Naloge, ki jih opravljajo koordinatorji v skladu s 7. in 8. členom te uredbe in izvajanje
prejšnjega odstavka tega člena, ne vplivajo na obveznosti delodajalcev glede zagotavljanja
varnosti in zdravja delavcev na gradbišču v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje
pri delu.
Naročnik ali odgovorni nadzornik projekta svojih obveznosti po tej uredbi ne moreta
prenesti na izvajalca del.
10. člen (upoštevanje temeljnih načel varnosti in zdravja pri delu v fazi izvajanja projekta)
Med izvajanjem del na gradbišču je potrebno upoštevati in izvajati temeljna načela iz
zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu, še zlasti v zvezi:
– z vzdrževanjem primernega reda in zadovoljitvijo čistoče na gradbišču;
– z izbiranjem lokacije delovnih mest ob upoštevanju načinov ohranjanja dostopnosti do
teh delovnih mest in določitve poti ali področij za prehod in gibanje ter opremo;
– z ravnanjem z različnimi materiali;
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
28 ______________________________________________________________________
- s tehničnim vzdrževanjem, pregledi pred dajanjem v obratovanje in z rednimi
pregledi inštalacij in opreme, da bi popravili oziroma odpravili kakršne koli napake, ki bi
lahko vplivale na varnost in zdravje delavcev;
- z razmejitvijo in načrtovanjem površin za skladiščenje različnih materialov, zlasti
kadar gre za nevarne materiale ali snovi;
– s pogoji za odstranitev nevarnih materialov, ki so bili uporabljeni;
– s skladiščenjem in odlaganjem ali odstranjevanjem odpadkov in ruševin;
– s sprotnim prilagajanjem dejanskega časa poteka del na gradbišču, porabljenega za
različne vrste del ali delovnih faz;
– s sodelovanjem med delodajalci in samostojnimi podjetniki;
– z vzajemnim delovanjem z industrijskimi panogami na območju, znotraj katerega ali v
bližini katerega je gradbišče.
3.9 Razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje
3.9.1 Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št 18/2013)
razvršča objekte glede na zahtevnost gradnje na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in
enostavne objekte ter določa vzdrževanje objektov.
2. člen (pravila računanja velikosti in razvrščanje objektov)
(1) Za potrebe razvrščanja objektov glede na zahtevnost se pri stavbah računa:
– površina kot bruto tlorisna površina, v skladu s standardom SIST ISO 9836;
– prostornina kot bruto prostornina, v skladu s standardom SIST ISO 9836;
– višina kot največja razdalja od spodnje kote najnižjega prostora stavbe do vrha stavbe.
(2) Za potrebe razvrščanja objektov glede na zahtevnost se pri gradbenih inženirskih
objektih računa:
– površina kot bruto tlorisna površina ob smiselni uporabi standarda iz prejšnjega
odstavka;
– prostornina kot bruto prostornina ob smiselni uporabi standarda iz prejšnjega odstavka;
– višina kot razdalja od najnižje točke do vrha konstrukcije;
– pri cevovodih premer kot notranji (svetli) premer.
(3) Pravila za računanje velikosti objekta iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne
uporabljajo, če je v prilogah te uredbe določen drugačen način računanja velikosti
objekta.
3. člen (zahteven objekt)
Zahteven objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, ali objekt, ki ima velike
dimenzije, ali objekt, za katerega je vedno obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki
ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi. Zahtevni
objekti so navedeni v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
Zahtevni objekti, navedeni v Prilogi 1:
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 29
– enostanovanjske in večstanovanjske stavbe (površina 2.000 m² in več ali kjer je višina 25
m in več);
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (površina 2.000 m² in več ali kjer je
višina 10 m in več);
– gostinske stavbe (površina 2.000 m² in več ali kjer je višina 25 m in več);
– poslovne in upravne stavbe (površina 4.000 m² in več ali kjer je višina 25 m in več);
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (površina 4.000 m² in več ali kjer je
višina 25 m in več);
– postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij (površina 4.000 m² in več
ali kjer je višina 25 m in več);
– garažne stavbe (površina 4.000 m² in več ali kjer je višina 25 m in več);
– industrijske stavbe (površina 4.000 m² in več ali kjer je višina 25 m in več);
– rezervoarji, silosi in skladišča (rezervoarji in silosi 1.000 m³ in več, skladišča 4.000 m²
in več, vsi rezervoarji radioaktivnih snovi ali skladišča radioaktivnih snovi);
– stavbe splošnega družbenega pomena (površina 2.000 m² in več ali kjer je višina 10 m in
več);
– druge nestanovanjske stavbe, razen stavb iz točke 12, 13, in 14 (površina 4.000 m² in več
ali kjer je višina 25 m in več);
– stavbe za rejo živali (površina 6.000 m² in več);
– stavbe za opravljanje verskih obredov (površina 2.000 m² in več ali kjer je višina 25 m
in več);
– prevzgojni domovi, zapori in vojašnice, zaklonišča (površina 2.000 m² in več ali kjer je
višina 25 m in več, vsa zaklonišča kot samostojen objekt);
– avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste (vsi objekti);
– lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (noben objekt);
– železniške proge (vsi objekti, razen industrijskih železniških prog);
– letališke steze (vsi objekti, razen heliportov);
– mostovi in viadukti (svetla razpetina med opornikoma 15 m in več);
– predori in podhodi (vsi objekti);
– pristanišča in plovni kanali (vsi objekti);
– jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti (noben objekt, razen velikih pregrad)
– sistemi za namakanje in osuševanje, akvadukti (noben objekt, razen akvadukta svetle
razpetine med opornikoma 15 m in več);
– naftovodi in daljinski (prenosni) plinovodi (vsi naftovodi in vsi cevovodi za prenos
kemikalij in drugih proizvodov, plinovodi, tlak nad 16 bar);
– daljinski vodovodi (premer 500 mm in več);
– objekti za črpanja, filtriranje in zajem vode (pretok 100 l/s in več pri objektih za
namakanje pa pretok 200 l/s in več);
– daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja (višina 25 m in več);
– daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi (napetost 110 kV in več);
– lokalni (distribucijski) plinovodi (tlak nad 16 bar);
– lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo (premer 500 mm in več);
– lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak (premer 500 mm in več);
– vodni stolpi, vodnjaki in hidranti (noben objekt, razen vodnega stolpa, višina 25 m in
več, vodnjaka, globina 50 m in več, če niso namenjeni monitoringu, podzemnih
vodohranov, kapaciteta 2.000 m³ in več);
– cevovodi za odpadno vodo (cevovodi za odpadno vodo, premer 1000 mm in več);
– čistilne naprave (kapaciteta 50.000 PE in več);
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
30 ______________________________________________________________________
– lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska
omrežja (noben objekt, razen objektov z napetostjo 110 kV in več);
– industrijski gradbeni kompleksi (vsi objekti, razen elektrarn z električno močjo na pragu,
manjšo od 5 MW);
– športna igrišča (površina 5.000 m² in več in zgrajene tribune (s sedišči in stojišči) za
5.000 obiskovalcev in več);
– drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (vse vzpenjače in
žičnice za prevoz oseb, vse skakalnice, drugi objekti površine 5.000 m² in več ali višine 25
m in več);
– obrambni objekti (noben objekt);
– objekti za ravnanje z odpadki (vsa odlagališča nevarnih odpadkov, vsa odlagališča
radioaktivnih odpadkov, druga odlagališča s kapaciteto 500 ton/dan in več);
– pokopališča (noben objekt);
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (površina 5.000 m² in več ali
višina 25 m in več).
4. člen (manj zahteven objekt)
Manj zahteven je objekt, ki ni uvrščen med zahtevne, nezahtevne ali enostavne objekte.
5. člen (nezahteven objekt)
Nezahteven objekt je konstrukcijsko manj zahteven objekt. Nezahtevni objekti so navedeni v
Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe (https://www.uradni-list.si/files/RS_-2013-018-
00654-OB~P002-0000.PDF#!/pdf).
6. člen (enostaven objekt)
(1) Enostaven objekt je konstrukcijsko nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega
statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z
vplivi na okolje. Enostavni objekti so navedeni v Prilogi 2 te uredbe.
(2) Poleg enostavnih objektov iz Priloge 2 te uredbe je enostaven tudi objekt, ki je
proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in
ugotavljanje skladnosti, če je povezan s tlemi in ni namenjen prebivanju.
(3) Objekti iz prvega in drugega odstavka tega člena, za katere je predpisana pridobitev
soglasja v varovalnem pasu ali varovanem območju, se štejejo za enostavne objekte samo
pod pogojem, da je tako soglasje pridobljeno.
(4) Če se objekt iz prvega ali drugega odstavka tega člena gradi na območju obstoječe
pozidave, pridobitev soglasij iz prejšnjega odstavka ni potrebna, razen če umestitev
enostavnega objekta posega v območja varovalnih pasov ali varovana območja.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 31
4 PRAVNA ODGOVORNOST NADZORA
Podlaga za opredelitev odgovornosti in obveznosti nadzora so:
ZGO-1 in pripadajoči predpisi,
Obligacijski zakonik,
pogodba o nadzoru in pooblastila, ki jih naročnik da odgovornemu nadzorniku,
gradbena pogodba [11].
Po ZGO-1 je odgovorni nadzornik zavezan varovanju javnega interesa in upravičenega
varovanja interesa drugih udeležencev. Pogodbo o nadzoru skleneta investitor in odgovorni
nadzornik še pred začetkom prvih del. S pogodbo se odgovorni nadzornik zavezuje, da bo
delo izvajal in opravil strokovno, skrbno in prizadevno [11].
Predpisano je, da mora investitor zagotavljati nadzor ves čas gradnje do njenega zaključka.
Na tehničnem pregledu je potrebno predložiti dokument o zagotovljeni zanesljivosti
objekta, katerega podpišeta odgovorni vodja del oziroma odgovorni vodja gradbišča,
čekolikor je imenovan, in odgovorni nadzornik [11].
Dodatne obveznosti in s tem odgovornosti lahko prevzema odgovorni nadzornik s pogodbo
o nadzoru. Po pogodbi, če je v pogodbi tako navedeno, lahko odgovorni nadzornik opravlja
tudi dodatne naloge nadzora (razširjeni ali dodatni nadzor) [11].
Pri pogodbi o nadzoru gre za pogodbo o naročilu (mandat) in ne za pogodbo o delu.
Odgovorni nadzornik je zavezan, da svoje delo opravlja strokovno, zavzeto in s primerno
skrbnostjo ter po pravilih stroke. Pri tem mora, poleg predpisov, spoštovati tudi pravila
dobre prakse [11].
Pomembna je vsebina pogodbe o nadzoru, ob pogodbi pa tudi pooblastila, ki jih da
investitor in prejme odgovorni nadzornik. Pooblastila morajo biti v pisni obliki in
podpisana s strani pooblaščene osebe, torej investitorja [11].
Odgovornosti in pooblastila so določena tudi v gradbeni pogodbi. Investitor mora izvajalcu
sporočiti, katera pooblastila je dal odgovornemu nadzorniku. Če med gradnjo ta pooblastila
spremeni, doda nova ali nekatera odvzame, mora to tudi ustrezno pisno sporočiti izvajalcu
[11].
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
32 ______________________________________________________________________
Glede odškodninske odgovornosti za napake pri graditvi, ki so posledica dela udeleženca
pri graditvi objektov oziroma njegovih pogodbenih obvez, lahko pod pogoji, določenimi z
OZ, nastane solidarna odgovornost projektanta, izvajalca in odgovornega nadzornika.
Odgovorni nadzornik lahko v tem primeru uveljavlja regresni zahtevek do povzročitelja
napake. Ob nastopu napake se ocenjuje tudi postopanje odgovornega nadzornika in ali bi s
primerno zavzetostjo, strokovnostjo in skrbjo lahko preprečil napako [11].
Neposredno pa je odgovorni nadzornik odgovoren, če je napaka nastala zaradi
prekoračenja pooblastil ali če za svoje delovanje ni imel pooblastila [11].
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 33
5 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI NADZORA NAD GRADNJO
Z gradbenim nadzorom nad gradnjo objekta se nadzoruje kakovost izvedenih del, gradbeni
proizvodi, drugi materiali, inštalacije in tehnološke naprave, ki se vgrajujejo v objekt s
ciljem, da bi se ta dela izvršila kakovostno, pravočasno in ekonomično.
V fazi gradnje je kontrola kakovosti razdeljena med več udeležencev gradnje; kontrola
izvajalca, gradbenega nadzora v imenu investitorja, projektanta, neodvisnega organa za
preizkušanje, inšpekcij, upravnega organa itd.
Kakovost objekta lahko opredelimo kot skladnost z zahtevami. Zahteve, ki opisujejo ali
določajo tehnične in druge karakteristike objekta, lahko delimo na neposredne in posredne:
neposredne (specifične) zahteve
– zahteve investitorja, naročnika, tržišča oz. specifične zahteve udeležencev v projektu
graditve. Opredeljujejo lahko tehnične, funkcionalne, estetske, ekonomske in druge
karakteristike nekega procesa ali objekta. Temeljijo na interesu, željah konkretnega
naročnika, skupine uporabnikov ali posameznega udeleženca v graditvi objekta. Opredelijo
se v različni dokumentaciji pred začetkom posamezne faze graditve (dokumentacija
raziskav gradbenega tržišča, pogodbe, tehnična dokumentacija itd).
posredne (splošne) zahteve
– zahteve tehničnih specifikacij, drugih predpisov, standardov, zakonov in tudi splošna
pravila, ki jih določajo stroka, pravila dobrega gospodarjenja, pogoji gradnje, naravno in
družbeno okolje. Te niso natančno definirane v dokumentaciji projekta, ampak jih moramo
pred začetkom izvajanja določene aktivnosti razpoznati, razvrstiti, ugotoviti njihovo
pomembnost in nato upoštevati, neodvisno od finančnega ali drugega interesa investitorja
ali nosilca dejavnosti [6].
Operativno izvajamo sprotno in končno kontrolo:
sprotna kontrola se izvaja kot kontrola znotraj posameznih aktivnosti ali kot
samokontrola posameznikov, ki izvajajo določene aktivnosti;
končna kontrola se izvaja v točkah prehoda iz ene faze gradnje v drugo, pa tudi ob
prenosu aktivnosti na novega izvajalca ali ob spremembi narave dela. V končno,
največkrat eksterno kontrolo, štejemo tudi predhodne, pripravljalne kontrole, če s
tem kontroliramo rezultate prejšnjega nosilca dejavnosti [6].
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
34 ______________________________________________________________________
Izdelati je potrebno program kontrole, ki na podlagi poteka izvajanja gradbenih del določa
kontrolne točke, v katerih moramo izvesti končno kontrolo izvršenih faz ter nadzorstvo nad
operativnim izvajanjem del. Poleg teh pa lahko izberemo tudi vmesne končne točke, če gre
za spremembo narave dela, če to zahteva investitor oz. je določeno v zahtevah za izvedbo
projekta ali pa, če je to smiselno zaradi trajanja aktivnosti [6].
Natančna opredelitev kontrolnih točk oz. postopkov kontrole izvajanja del, ki jih moramo
kontrolirati, je odvisna od tehnično-tehnoloških karakteristik projekta ter organiziranosti
gradnje in proizvodnje gradbenih izdelkov. Obvezne kontrolne točke določajo normativni
dokumenti (Zakon o graditvi objektov, tehnični predpisi in standardi ter tehnična soglasja),
lahko jih določi investitor, projektant oz. odgovorni nadzornik ter seveda sam izvajalec pri
organizaciji gradbenih del [6].
Za kakovostno opravljanje strokovnega nadzora mora odgovorni nadzornik podrobno
preučiti:
pogoje in zahteve iz gradbene pogodbe,
vsebino projektne dokumentacije,
izvajalčeve tehnološko-ekonomske elaborate, v katerih so opredeljeni organizacija
gradbišča, kadrovska zasedba gradbišča, tehnološki postopki gradnje, viri
gradbenih materialov, postopki zagotavljanja in dokazovanja kakovosti materialov,
terminski plan grajenja, postopki za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, plan
porabe finančnih sredstev ipd.
Odgovorni nadzornik je za kakovostni nadzor dolžan spremljati in nadzorovati vse faze
gradnje objekta. Še posebej pomembno je, da nadzoruje izvedbo ključnih faz, kot so
zakoličenje objekta, prevzem temeljnih tal, postavitev opažev, polaganje armature,
postopek betoniranja, nega betona ipd. Gradbeni izvajalec mora odgovornega nadzornika
pred nadaljevanjem del sproti obveščati o zaključku posameznih faz, ki jih kasneje ni več
mogoče pregledati. Za namen sprotne kontrole mora gradbeni izvajalec omogočiti
odgovornemu nadzorniku pregled celotnega objekta, vseh njegovih delov, vključno s
konstrukcijami, inštalacijami, opremo in vgrajenimi napravami.
Da se zagotovi boljša kakovost nadzora pri gradnji objekta, se morajo investitor, izvajalec,
projektant, odgovorni nadzornik in ostali udeleženci gradnje redno udeleževati operativnih
sestankov na gradbišču. Pogostost sestankov je odvisna od zahtevnosti objekta in
dejanskega stanja na terenu. Na sestankih se obravnava ugotovitve o pomanjkljivostih
projektne dokumentacije, napredovanja del glede na terminski plan, dodatna naročila
udeležencem gradnje, kakovost izvedenih del, koordinacija izvajalcev itd.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 35
6 GRADNJA ISLAMSKEGA VERSKO-KULTURNEGA CENTRA
V okviru zaključka študija in diplomske naloge so mi s strani Islamske skupnosti v
Republiki Sloveniji in podjetja ELEA iC d.o.o. omogočili spremljanje gradbenega nadzora
pri graditvi islamskega versko-kulturnega centra (v nadaljevanju bom uporabljala kratico
IVKC). Podjetje ELEA iC d.o.o. je s strani Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji
pooblaščeno za izvajanje nadzora nad gradnjo IVKC. Pod mentorstvom s strani podjetja
ELEA iC d.o.o. sem bila prisotna na gradbišču IVKC in na tedenskih operativnih
sestankih.
Po več desetletjih prizadevanj Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji za izgradnjo
džamije je bilo 10. septembra 2013 (pravnomočno 12. septembra 2013) s strani Mestne
občine Ljubljana (MOL) izdano Islamski skupnosti v Republiki Sloveniji gradbeno
dovoljenje in 14. septembra 2013 se je v Ljubljani simbolično položil temeljni kamen za
prvi IVKC v Republiki Sloveniji.
Pri gradnji džamije gre za edinstven objekt v Republiki Sloveniji in za posebno tehnologijo
gradnje. Posebnost IVKC je džamija višine 24 metrov, katere nosilna fasadna konstrukcija,
ki jo sestavlja jeklena romboidna mreža, velja za eno največjih monolitno varjenih
konstrukcij na visokih gradnjah pri nas. V notranjosti jeklene varjene romboidne
konstrukcije džamije bo nameščena modra kupola iz platna. Minaret, ki sega 40 m visoko,
in na vrh katerega vodi 140 stopnic ter ostali spremljajoči objekti IVKC, so zgrajeni iz
belega betona, za katerega so se izdelale posebej predpisane sestave, saj takšnih betonov ni
v redni proizvodnji betonarn pri nas. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bo džamija med
petimi najmodernejšimi objekti v Evropi doslej.
Celoten projekt izgradnje IVKC je vreden 35 milijonov EUR (nakupi zemljišč, gradbena
dela, vsa obrtniška dela, oprema, povezovalna cesta). Projekt je razdeljen v dve fazi
gradnje. Prva faza gradnje zajema vsa betonska dela (talna plošča in klet z garažo, džamija,
abdesthana, minaret, izobraževalni objekt, upravni objekt, stanovanjski objekt, vodnjaki),
stekleno fasado, izvedbo jeklene konstrukcije in elektro ter strojnoinštalacijske razvode v
betonu. Druga faza gradnje zajema vsa obrtniška dela (izvedba estrihov, keramičarska dela,
slikopleskarska dela, mizarska dela, …), elektroinštalacije (kabliranje, razdelilci,
razsvetljava, fina montaža, priklopi, meritve), strojne inštalacije (vodovod, ogrevanje,
hlajenje, prezračevanje, plin), zunanjo ureditev (odvodnjavanje, kanalizacija, prometna
ureditev, razsvetljava, …) ter uporabno dovoljenje in primporedajo.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
36 ______________________________________________________________________
Idejna projektna rešitev za izgradnjo islamskega versko-kulturnega centra je bila izbrana
preko Odprtega mednarodnega anonimnega arhitekturnega natečaja. Zmagovalec natečaja,
ki je podal projektno rešitev, katera je v največji meri zadovoljila cilje natečaja, natečajni
nalogi in postavljena merila, je bil arhitekturni biro Bevk Perović arhitekti d.o.o.
6.1 Zasnova islamskega versko-kulturnega centra
Islamski versko-kulturni center je lociran med Parmovo in Kurilniško ulico v Ljubljani.
Glavni vhod je obrnjen proti Parmovi ulici, kar pomeni, da gleda proti Meki. Kompleks
tvorijo 4 glavni objekti:
džamija z abdesthano na JV (etažnost mošeje P + galerija in etažnost abdesthane P
+ 1),
stanovanjski objekt v centru na J (etažnost stanovanjskega objekta P + 3),
upravni objekt s predavalnico na JZ (etažnost upravnega objekta K + P + 2),
izobraževalni objekt s knjižnico ter knjigarno na SZ (etažnost izobraževalnega
objekta 2K + P + 2).
Glavni objekti kompleksa so razdeljeni na 4 dilatacijske enote in so tlorisno razgibane in
nepravilne oblike.
DILATACIJSKA ENOTA 1: predstavlja uvoz/izvoz v garaže ter delno parkiranje
K1.
DILATACIJSKA ENOTA 2: predstavlja skupne parkirne površine na nivoju K1,
nad koto ± 0.00 m pa se dvigneta spremljajoči objekt uprave ter objekt stanovanj, z
etažnostjo P + N1 + N2 oz. N3. Med objekti stanovanj in mošeje stoji minaret, ki
sega v višino do kote + 40.00 m nad terenom.
DILATACIJSKA ENOTA 3: predstavlja »osrednji« del celotnega objekta. Na
nivoju K2 se nahaja športna dvorana oz. telovadnica s spremljajočimi prostori. V
K1 so skupne parkirne površine (južni del), na severnem delu dilatacije pa športna
dvorana. Na koti ± 0.00 m nad parkirnimi površinami se nahaja džamija, ki se v
polkrožni plošči nahaja tudi na nivoju N1 (plošča nad pritličjem). Nosilni ovoj
džamije in streha džamije sta iz jeklene konstrukcije, ki sega do skupne višine
24.10 m.
DILATACIJSKA ENOTA 4: predstavlja skupne parkirne površine in restavracijo
na nivoju K1, nad koto ± 0.00 m pa se nadaljuje objekt umivalnice (abdesthana) v
etažnosti P + N1, ki hkrati preko stopnišča in konzolnega dela plošče omogoča
dostop tudi do molilnice na nivoju N1 (DE3).
Objekti stojijo na skupni kleti, ki je na globini 6 metrov pod zemeljsko površino in v kateri
so parkirna mesta, servisni in energetski prostori (transformatorska postaja, diesel agregat,
strojnice, shrambe stanovalcev, skladišča, kolesarnica), 12 metrov pod zemeljsko površino
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 37
je telovadnica s spremljajočimi prostori (del izobraževalnega objekta – 2. in 1. klet),
spodnji nivo predavalnice ter restavracija, ki se odpira proti kaskadnemu parku.
Objekti med svojimi volumni tvorijo osrednjo ploščad – dvorišče, s katerega so vhodi v
posamezne programe. V pritlični etaži objektov se nahajajo programi, ki so najbolj javni
(molilnica, skupni prostori stanovalcev, predavalnica, knjižnica). V nadstropjih so zasebni
in poslovni programi (stanovanja, pisarne, učilnice). Vsi programi objektov so obrnjeni
proti zunanjemu robu, kamor se obračajo z enostavnimi, jasno strukturiranimi fasadami
(kombinacija vidnega betona, stekla in lesa). Notranje fasade, ki so v stiku s trgom in
džamijo, so zastrte z mrežastimi fasadnimi opnami, ki delujejo kot tekstilni obod prostora
trga in ločijo programe od sakralnosti džamije. Proti trgu so orientirani le prostori muftija
in spremljajočih pisarn.
IVKC ima v 1. kleti (garažni del) izvedeno lastno transformatorsko postajo za potrebe
napajanja lastnih predmetnih objektov. Nova transformatorska postaja predvideva tudi
napajanje sosednjih obstoječih objektov izven sklopa predmetnega objekta.
Kompleks IVKC je prometno navezan na novo predvideno cestno omrežje. Uvoz v garažo,
s kapaciteto 109 parkirnih mest, bo neposredno z novo predvidene ceste, ki je predvidena
na skrajni južni točki novega območja.
Vhod na osrednji trg je predviden z jugovzhodne strani, z novo načrtovane ceste, preko
klančine z naklonom 5 %. Glavni vhodi v objekte bodo z osrednje ploščadi. Vhodi v
spremljajoče objekte so oblikovani enotno, s pokrito vhodno nišo. Vsak objekt ima ob
vhodu stopniščno jedro z dvigalom.
Elektroenergetski prostori v 1. kleti so dostopni po uvozni klančini in se nahajajo pred
interno garažno zapornico IVKC-ja. Na dovozu je predvideno obračališče za intervencijska
in smetarska vozila.
Na severni strani kompleksa je, po vzoru tradicionalnih islamskih arhitekturnih zasnov,
zeleni park, namenjen vsem uporabnikom. Oblikovan je kot kaskadni vrt, ki se z odprtega
nivoja pritličja spusti v ambient atrija, na nivo restavracije.
Približno na sredini prostora se kaskade parka povežejo z nivojem ceste in tvorijo vhod v
park z nivoja pločnika in tukaj bo omogočen prehod preko parka do Železniškega muzeja.
Ob obeh stranicah parka poteka oporni zid iz vidnega betona do višine vhodne ploščadi. Po
potrebi (kjer je zid nižji) bo dopolnjen z ograjo višine 1 m za preprečitev padca v globino s
ceste oziroma poti.
Tlorisna površina, višina in etaže posameznih objektov:
• džamija (A): tlorisna površina 919,81 m², višina 23,90 m, etaže P + balkon;
• abdesthana (B): tlorisna površina 230,96 m², višina 7,32 m, etaže P + 1N;
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
38 ______________________________________________________________________
• minaret (C): premer 2,6 m, višina 40 m;
• stanovanjski objekt (D): tlorisna površina 440,50 m², višina 12,30 m, etaže P + 3N;
• upravni objekt (E): tlorisna površina 433,22 m², višina 12,40 m, etaže K + P + 2N;
• izobraževalni objekt (F): tlorisna površina 503,88 m², višina 12,52 m, etaže P + 2N
+ 2 K (telovadnica).
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_______________________________________________________________________________________________________________ 39
SLIKA 6.1: Zasnova islamskega versko-kulturnega centra
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
40 _______________________________________________________________________________________________________________
SLIKA 6.2: Džamija in izobraževalni objekt s telovadnico
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 41
7 VLOGA NADZORA OB NEPOSREDNI PRIPRAVI NA GRADNJO
IVKC
V fazi priprave na gradnjo je odgovorni nadzornik podjetja ELEA iC d.o.o. svetoval
investitorju o pogojih in dokumentih, ki morajo biti izpolnjeni za začetek gradnje. Islamska
skupnost v Republiki Sloveniji je predstavila podjetju ELEA IC d.o.o., kot izbranemu
odgovornemu nadzorniku, svoj pogled na časovni potek gradnje in vmesne roke, v katerih
bo odgovorni nadzornik poročal o poteku del ter izpolnjevanju plana. V tej fazi sta se
stranki dogovorili za redne operativne sestanke, kdo bo vodil zapisnike, kdo bo te prejel in
kakšen bo postopek, povezan s pregledom izvršenih obveznosti.
Na tedenskih operativnih sestankih je odgovorni nadzornik investitorja obveščal o poteku
del, o skladnosti izvajanja del s projektno dokumentacijo ter o skladnosti s predpisi in
standardi.
Odgovorni nadzornik s strani podjetja ELEA iC d.o.o. je učinkovito ščitil interes javnosti
in investitorja s tem, da je preverjal ustreznost gradbenih dokumentov, ki se bodo
uporabljali med gradnjo, in prisotnost vseh gradbenih dokumentov, potrebnih za gradnjo že
v fazi priprave nanjo.
Pred začetkom gradnje so bili izpolnjeni ustrezni pogoji:
investitor je pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje,
sklenjena je bila pisna pogodba z odgovornim nadzornikom,
sklenjena je bila pisna gradbena pogodba z izvajalcem del,
odgovorni nadzornik izpolnjuje pogoje za odgovornega nadzornika,
izvajalec izpolnjuje pogoje za izvajalca gradbenih del,
investitor je naročil načrt organizacije gradbišča in varnostni načrt,
izvajalec je v skladu z načrtom organizacije gradbišča in varnostnim načrtom uredil
gradbišče,
investitor je prijavil gradbišče inšpekciji za delo,
investitor je poskrbel za označitev gradbišča z gradbiščno tablo,
izvedeno je bilo zakoličenje objekta.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
42 ______________________________________________________________________
7.1 Pogodba o opremljanju med MOL in Islamsko skupnostjo
Območje, namenjeno gradnji IVKC, komunalno ni bilo opremljeno. Za vso potrebno
komunalno infrastrukturo (vodovod, kanalizacija, prestavitev zbiralnika, plinovod,
vročevod, cestna in elektroenergetska infrastruktura) je poskrbela Islamska skupnost.
V namen opremljanja območja s komunalno infrastrukturo se je med Mestno občino
Ljubljana (MOL) in Islamsko skupnostjo v Republiki Sloveniji sklenila pogodba o
opremljanju.
Predmet pogodbe je dogovor med investitorjem (Islamska skupnost v Republiki Sloveniji)
in MOL, da bo investitor sam zgradil novo komunalno opremo v skladu z OPPN in
programom opremljanja:
določitev načina izgradnje komunalne opreme in njenega prenosa na MOL,
določitev obveznosti investitorja v zvezi z izgradnjo komunalne opreme.
Komunalna oprema, ki jo je zagotovil investitor:
cesta in javna razsvetljava,
vodovodno omrežje,
kanalizacija,
plinovod,
daljinsko ogrevanje.
Na zahtevo MOL se je 11. septembra 2013 (pravnomočno 25. september 2013) izdalo
gradbeno dovoljenje za izgradnjo dela gospodarske javne infrastrukture za potrebe
islamskega versko-kulturnega centra, ki obsega odstranitev obstoječih objektov ter gradnjo
cestnega omrežja, javnega vodovodnega omrežja, javnega kanalizacijskega omrežja v
mešanem sistemu in prestavitev zbiralnika vročevodnega omrežja, plinovodnega omrežja
in javne razsvetljave.
7.2 Pogodba o nadzoru med investitorjem in odgovornim nadzornikom
Pogodbo o nadzoru uvrščamo med pogodbe prizadevanja in ne med pogodbe rezultata, saj
od nadzornega inženirja ni mogoče zahtevati, da bo preprečil vsakršno napako pri delu
izvajalca. V primeru take zahteve bi moral nadzorni inženir nadzirati tako rekoč vsakega
delavca izvajalca in vsako, tudi najmanjšo, aktivnost izvajalca [4].
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 43
Tako se odgovorni nadzornik s pogodbo naročniku ne zaveže, da bo zaradi nadzora
zgrajeni objekt brez napak, ampak se zaveže, da bo s potrebno skrbnostjo nadziral
izvajanje del in si prizadeval, da bo objekt brez napak [26].
Pri gradnji IVKC je pogodba o nadzoru med gradnjo sklenjena med naročnikom
ISLAMSKA SKUPNOST V REPUBLIKI SLOVENIJI, Grablovičeva ulica 14, 1000
Ljubljana (zastopnik dr. Nedžad Grabus, mufti) in podjetjem ELEA iC d.o.o., Dunajska
cesta 21, 1000 Ljubljana (zastopnik: generalni direktor Angelo Žigon, univ. dipl. inž.
grad.).
VSEBINA POGODBE O NADZORU:
1. UVODNE UGOTOVITVE
V tako imenovanih »Uvodnih ugotovitvah« je navedeno, da:
je odgovorni nadzornik izdelal ponudbo za nadzor pri gradnji objekta,
je naročnik tudi investitor,
odgovorni nadzornik izpolnjuje pogoje za odgovornega nadzornika po Zakonu o
graditvi objektov ( ZGO ),
je izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) in na njegovi osnovi
izdano gradbeno dovoljenje.
2. PREDMET POGODBE
Predmet pogodbe o nadzoru pri gradnji se nanaša na dorečene točke med investitorjem in
nadzorom iz uvodnega dela oziroma tako imenovanih »Uvodnih ugotovitev«.
3. OBSEG DEL
Obseg del nadzora pri gradnji, je razdeljen na:
obvezen nadzor po Zakonu o graditvi objektov ( ZGO-1 ),
dodatni nadzor,
podane ugotovitve, česa nadzor v pogodbi ne zajema.
Navedeno je tudi, da:
odgovorni nadzornik imenuje in pooblašča za opravljanje del odgovornega
nadzornika posameznih del;
se odgovorni nadzornik zavezuje na zahtevo investitorja izvesti druga dela, ki so v
neposredni zvezi s prevzetimi posli, določenimi v pogodbi, ne pomenijo pa
povečanega obsega del in niso eksplicitno navedena v ponudbi in časovno ne
predstavljajo dodatnega angažiranja odgovornega nadzornika;
je odgovorni nadzornik dolžan poročati investitorju o poteku prevzetih del mesečno
oz. po dogovoru z investitorjem tudi večkrat;
bo odgovorni nadzornik redno sodeloval na operativnih sestankih z udeleženci pri
graditvi objekta in v pogodbi se doreče tudi, kdo bo vodil operativne sestanke;
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
44 ______________________________________________________________________
bo odgovorni nadzornik sodeloval pri tehničnem pregledu objekta in seznanjal
naročnika s potekom odprave pomanjkljivosti, ugotovljenih po zapisniku
tehničnega pregleda.
4. DOKUMENTACIJA, KI JO NAROČNIK PREDA IZVAJALCU NADZORA
16. aprila 2015 je Islamska skupnost v Republiki Sloveniji predala tehnično dokumentacijo
inženirju podjetja ELEA IC d.o.o., katerega je investitor pooblastil kot nadzorni organ pri
gradnji islamskega versko-kulturnega centra.
Predana tehnična dokumentacija zajema:
PGD – vodilna mapa,
PGD – načrt arhitekture,
PGD – načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki,
načrt rušitve,
elaborat zaščite pred hrupom v stavbah,
elaborat gradbene fizike,
PGD drugi gradbeni načrti: načrt javne kanalizacije,
PGD – geološki načrt izkopa in varovanja gradbene jame,
PGD – študija požarne varnosti,
PGD/PZI – varnostni načrt,
PID – geotehnološki načrt izkopa in varovanje gradbene jame,
PID – podporni zidovi kaskadnega parka – armaturni načrt zidu in temeljev v osi
»I«,
PID – načrt javne kanalizacije.
5. VREDNOST DEL IN NAČIN PLAČILA
Pod točko, ki obravnava vrednost del in način plačila, so navedene dorečene zadeve med
Islamsko skupnostjo v Republiki Sloveniji in podjetjem ELEA iC d.o.o., in sicer, kaj
pogodbena cena vključuje ter kako bo investitor plačeval opravljena dela po pogodbi o
nadzoru pri gradnji. Navedeno je tudi, kdaj bo nadzor izstavljal situacije, in dogovor o
zamudnih obrestih.
6. ROKI IN DRUGE ČASOVNE OBVEZNOSTI
ELEA iC d.o.o. se v tej točki pogodbe obvezuje, da bo z deli začela po podpisu pogodbe v
skladu s terminskim planom izvajanja del in določbami iz pogodbe o nadzoru in da bodo
vsa dela s strani nadzora dokončana v dogovorjenih dneh, ki so navedena v pogodbi.
Do morebitnega podaljšanja rokov iz sprejetega terminskega plana lahko pride v primeru:
če se za spremembo rokov dogovorita sporazumno obe pogodbeni stranki,
zaradi razlogov na strani investitorja,
v primeru zamude plačil s strani investitorja,
v primerih nastopa višje sile, ki jo kot tako priznava sodna praksa.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 45
V primeru, da pride do sporazumne spremembe pogodbenih rokov, se stranki v roku pisno
obvestita o nastanku okoliščin in dogovorita za nove roke ter določita morebitno novo ceno
zaradi večjega obsega del ali časovno daljšega nadzora.
V primeru, da naročeno delo po pogodbi ni opravljeno ali ni opravljeno skladno s pravili
stroke, dobro prakso ali s primerno pazljivostjo in vestnostjo, lahko investitor razdre
pogodbo. V primeru odpovedi pogodbe je investitor dolžan plačati izvajalcu nadzora do
odpovedi pogodbe že opravljena dela.
ELEA iC d.o.o. lahko odstopi od pogodbe, če Islamska skupnost v Republiki Sloveniji
redno ne plačuje s pogodbo določenega zneska za opravljeno delo. Pred odstopom mora
ELEA iC d.o.o. pisno opozoriti Islamsko skupnost v Republiki Sloveniji na kršenje
pogodbe in zahtevati izpolnitev obvez. Prav tako lahko zahteva plačilo s tem povzročene
škode.
7. SPREMEMBE IN DOPOLNJEVANJE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE
V primeru, če Islamska skupnost v Republiki Sloveniji zahteva spremembe ali
pomembnejši odmik od obsega gradnje iz razlogov, ki so na njihovi strani, se pogodbeni
stranki z dodatkom k pogodbi dogovorita o podaljšanju roka in morebitnem povečanju ali
zmanjšanju pogodbene vrednosti.
ELEA iC d.o.o. lahko odkloni spremembo, ki ni v skladu s predpisi, gradbenim
dovoljenjem ali projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja.
8. OSTALE OBVEZNOSTI POGODBENIH STRANK
ELEA iC d.o.o. se s sklenitvijo pogodbe obvezuje:
da bo upoštevala vse veljavne predpise, normative in standarde ter pravila stroke;
da pri svojem delu upošteva smernice ter zahteve, ki so ali še bodo dane z
dokumentacijo, in tiste, ki bodo v obliki zapisnikov koordinacije dogovorjene na
skupnih sestankih;
da bo v vseh primerih, če bodo ugotovljena neskladja ali pomanjkljivosti v
projektni dokumentaciji, nemudoma obvestila investitorja in izvajalca del;
da bo pri izvajanju prevzetih del ravnala v skladu s predpisi o varnosti in zdravju
pri delu ter zagotovila izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti in
zdravja pri delu delavcem;
da se bo seznanila in ravnala v skladu s pisnim sporazumom za določitev skupnih
ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, v primeru izvajanja del na
delovišču, kjer hkrati opravlja delo dvoje ali več delodajalcev;
da bo investitorju strokovno svetovala z upoštevanjem vseh zakonskih določil s
področja graditve objektov, tehničnega in ekonomskega področja, z upoštevanjem
želja in potreb investitorja;
da bo upoštevala tehnične in ekonomske interese naročnika in s svojo strokovnostjo
zagotavljala neovirano ter gospodarno izvedbo del v skladu s terminskim načrtom
gradnje objekta in z upoštevanjem terminskega načrta izdelovalcev projektne
dokumentacije za izvedbo in že izvedena dela;
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
46 ______________________________________________________________________
da bo v času gradnje in izdelave projektne dokumentacije sodelovala s
pooblaščenimi predstavniki naročnika in drugimi subjekti za pregled dokumentacije
v okviru sprejetih pogodbenih obveznosti;
da bo nudila strokovno pomoč pri razgovorih s podjetji, ki bodo izvajala dela in
dobavljala opremo.
Islamska skupnost v Republiki Sloveniji se s sklenitvijo pogodbe obvezuje:
da bo vodila glavne koordinacijske sestanke, ki se nanašajo na gradnjo objekta,
določenega s to pogodbo, in preko sestankov in drugih oblik sodelovanja
zagotavljala sodelovanje vseh sodelujočih v projektu. Vsa navodila in uskladitve bo
posredovala vsem sodelujočim v projektu v pisni obliki;
da bo izvajalca gradnje pisno obvestila o pooblastilih, ki jih je dala odgovornemu
nadzorniku;
da bo zagotavljala finančna sredstva, skladno s točko »Vrednost del in način
plačila«, in napredovanje del;
da bo seznanila odgovornega nadzornika z vsebino pogodb drugih izvajalcev na
objektu, katerih delo in obveznosti lahko vplivajo na nadzor po pogodbi o nadzoru;
da bo sproti obveščala odgovornega nadzornika o vseh dejstvih, ki vplivajo na
potek projekta.
9. POGODBENE KAZNI
V primeru, da ELEA iC d.o.o. po svoji krivdi ne izpolni svoje obveznosti v rokih,
določenih s pogodbo o nadzoru, je investitor upravičen do pogodbene kazni v višini 5 ‰
(pet tisočin) pogodbene vrednosti za vsak zamujeni dan, vendar največ 10 % (deset
odstotkov) pogodbene vrednosti.
Ne glede na pogodbeno kazen ima investitor pravico uveljavljati do odgovornega
nadzornika vso dokazljivo škodo, ki mu je bila povzročena z zamujanjem pogodbenih
rokov ali zaradi slabo opravljenih del gradbenega nadzora. Za zamujanje pogodbenih
rokov velja, če je izvajalec gradnje zamujal z izvajanjem del, ker odgovorni nadzornik v
primernem roku ni izdal dovoljenja za izvajanje ali nadaljevanje del ali ni pravočasno
prevzel del, ki so pogoj za nadaljevanje del.
V primeru, da zaradi zamude investitor uveljavlja pogodbeno kazen in odškodnino, je
upravičen do odškodnine le za nastalo škodo, ki presega znesek pogodbene kazni.
10. KONČNA DOLOČILA
Sestavni deli pogodbe o nadzoru so:
ponudba za nadzor pri gradnji objekta IVKC,
odločba odgovornega nadzornika o imenovanju odgovornih oseb za opravljanje
nadzora pri gradnji,
terminski načrt izvajanja del,
pooblastilo odgovornemu nadzorniku.
Podjetje ELEA IC d.o.o. je prav tako nastopilo kot pooblaščenec Islamske skupnosti v
Republiki Slovenija za razpis za izvedbo postopka izbire izvajalca. Končno odločitev o
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 47
izbiri izvajalca je sprejela Islamska skupnost v Republiki Sloveniji sama in za glavnega
izvajalca je bilo izbrano podjetje Gorenje projekt d.o.o.
20. aprila 2015 se je izvedla prijava gradbišča in 22. aprila 2015 se je pričelo z deli na
gradbišču, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji za pričetek le-teh.
7.3 Pogodba med investitorjem in izvajalcem
Z gradbeno pogodbo se pisno regulirajo zahtevana razmerja med investitorjem in
izvajalcem. Razmerja in specifičnosti gradbene pogodbe definirata OZ ter Posebne
gradbene uzance.
Gradbeno pogodbo sta sklenila naročnik: ISLAMSKA SKUPNOST V REPUBLIKI
SLOVENIJI, Grablovičeva ulica 14, 1000 Ljubljana, (zastopnik: dr. Nedžad Grabus,
mufti) in
izvajalec: GORENJE PROJEKT d.o.o., Prešernova 8, 3320 Velenje, (zastopnik: direktor
Uroš Razdevšek univ. dipl. ekon.).
Poleg izvajalca sodelujejo pri izvedbi gradbenih del naslednji podizvajalci
za strojnoinštalacijska dela: KLIMA PTUJ d.o.o.,
za elektroinštalacijska dela: ELEKTROMONTAŽA d.o.o.,
Esad Mulalić s.p.
VSEBINA GRADBENE POGODBE:
1. UVODNE DOLOČBE
Naročnik je izbral ponudnika za izgradnjo:
SKLOP 1: GRADBENO-OBRTNIŠKA DELA
SKLOP 2: ELEKTROINŠTALACIJE
SKLOP 3: STROJNE INŠTALACIJE
2. PREDMET POGODBE
S pogodbo je naročnik oddal in izvajalec prevzel v izvedbo dela pri gradnji islamskega
versko-kulturnega centra:
SKLOP 1: GRADBENO-OBRTNIŠKA DELA, ZU, PU, VODNJAKI, ZASADITEV
SKLOP 2: ELEKTROINŠTALACIJE
SKLOP 3: STROJNE INŠTALACIJE
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
48 ______________________________________________________________________
Celoten obseg del je podan v Projektno-tehnični dokumentaciji.
3. IZDELOVALCI PROJEKTA:
vodilna mapa, arhitektura, BEVK PEROVIĆ arhitekti d.o.o., Dunajska cesta 49,
1000 Ljubljana;
gradbene konstrukcije, GRAVITAS d.o.o., Vodnikov trg 5, 1000 Ljubljana;
elektroinštalacije, EUROLUX d.o.o., Litostrojska cesta 44a, 1000 Ljubljana;
strojne inštalacije, NOM BIRO projektiranje in svetovanje d.o.o., Lovorova 8, 6000
Koper;
zunanja prometna ureditev in kanalizacija, PROJEKT GT d.o.o., Leskovškova cesta
6, 1000 Ljubljana;
hidrogeološke in tehnične osnove za izdelavo črpalnega in ponikovalnega vodnjaka
za potrebe hlajenja in ogrevanja IVKC v Ljubljani, IRGO Inštitut za rudarstvo,
geotehnologijo in okolje, Slovenčeva 93, 1000 Ljubljana.
4. POGODBENA VREDNOST DEL
Pogodbena vrednost del je določena na osnovi ponudbe izvajalca ter dopolnitvami
ponudbe v potrjeni in sprejeti predračunski vrednosti s strani Islamske skupnosti v
Republiki Sloveniji.
Pogodba je sklenjena po načelu pogodbe »fiksne in nespremenljive cene po enoti in
dejansko vgrajenih količin in izmer«.
5. NAČIN OBRAČUNAVANJA OPRAVLJENIH DEL
6. NAČIN PLAČEVANJA
7. OBVEZNOSTI NAROČNIKA
8. OBVEZNOSTI IZVAJALCA
Izvajalec se v zvezi z izvajanjem del obvezuje, da bo sodeloval z drugimi izvajalci del in
usklajeval izvajanje svojih del z deli drugih izvajalcev pri gradnji infrastrukture islamskega
versko-kulturnega centra:
da bo pred izvajanjem del obvestil lastnike posamičnih vodov in se dogovoril za
označitev trase in nadzor med delom ter način primopredaje;
da bo pri izvedbi prevzetih del uporabljal kakovostne materiale in vsa dela izvršil
kakovostno, v skladu z veljavnimi predpisi ter gradbeno strokovnimi normativi, ki
veljajo v Republiki Sloveniji;
da bo redno in kakovostno čistil gradbišče zaradi nemotenega poteka del ter zaradi
preprečitve poškodb finalnih materialov in opreme;
da bo oskrbel električni in vodovodni priključek za svoje potrebe in potrebe drugih
izvajalcev ter nosil stroške svoje porabe;
da bo po končanju del izročil naročniku dokazilo o zanesljivosti objekta, dokazila o
vgrajenih materialih in konstrukcijah in ostale listine za primopredajo med
naročnikom in izvajalcem;
da o uporabil s projekti navedene gradbene material;
da bo vodil gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer ažurno za ves čas
izvajanja del, in sicer v skladu z veljavnim pravilnikom in zakonodajo, ter
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 49
dokumentacijo pravočasno nudil v pogled in potrditev nadzoru oz. predstavniku
naročnika;
da bo v roku 7 koledarskih dni po uvedbi v delo naročniku predložil elaborat
ureditve gradbišča,
da bo v roku 10 koledarskih dni po uvedbi v delo naročniku predložil fotokopijo
police za zavarovanje splošne civilne odgovornosti;
da bo z ostalimi izvajalci na gradbišču sklenil pisni dogovor o izvajanju del,
terminskem usklajevanju del, izvajanju varnostnih ukrepov na gradbišču, izvajanju
ukrepov za varovanje lastnine naročnika in drugih izvajalcev ter vzdrževanja
prehodnih poti v območju gradbišča in dostopov do gradbišča;
da bo izvršil dela po projektih iz 2. člena pogodbe, ki jih je potrdil naročnik in na
katere je bilo pridobljeno dovoljenje za gradnjo;
da bo predal projekte izvedenih del (PID 9) in navodila za obratovanja in
vzdrževanja (NOV);
da bo za opremo, ki jo vgrajuje, najkasneje ob prevzemu pogodbenih del predložil
vso dokumentacijo za vgrajeno opremo, skupaj z dokumentacijo o garancijah
proizvajalcev opreme ter navodili za uporabo in jo izročil naročniku;
da bo dal nadzornemu organu na razpolago potrebno delovno silo za udeležbo pri
kontrolnih merjenjih brez odškodnine in nadomestila;
da bo preko odgovornega vodje del prisostvoval pri vsakodnevnem pregledu
izvedenih del z nadzornim organom in pri potrebnih merjenjih ter na rednih
tedenskih sestankih;
da bo redno pošiljal tedenska in mesečna poročila;
da bo upošteval veljavne predpise Republike Slovenije.
9. ROKI ZA DOKONČANJE DEL
Izvajalec se obvezuje z izvajanjem del pričeti takoj po uvedbi v delo ter objekt dokončati
skladno s potrjenim terminskim planom najkasneje do:
prva gradbena faza do 15. aprila 2016,
vsa dela po gradbeni pogodbi do 16. decembra 2016.
Gradnja je končana takrat, ko je uspešno opravljen tehnični pregled, ko je opravljena
primopredaja vseh pogodbenih del ter ko je izdano »Potrdilo o odpravi pomanjkljivosti«.
10. POGODBENA KAZEN
11. GARANCIJSKA DOBA
12. ODSTOP OD POGODBE
13. GRADBENO VODSTVO IN ZASTOPNIK NAROČNIKA
Naročnik določa za svojega pooblaščenega predstavnika Nevzeta Porića.
Izvajalec določa za svojega pooblaščenega predstavnika Stojana Ložarja, univ. dipl. inž.
grad.
14. VSEBINA POGODBENE DOKUMENTACIJE
15. KONČNE DOLOČBE
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
50 ______________________________________________________________________
8 ODNOS MED ODGOVORNIM NADZORNIKOM IN
IZVAJALCEM
Odgovorni nadzornik (ELEA iC d.o.o.) je stopil v stik z izvajalcem (Gorenje projekt
d.o.o.) preko investitorja (Islamska skupnost v Republiki Sloveniji). V gradbeni pogodbi je
v posebnem členu navedeno, kdo je odgovorni nadzornik in kdo so odgovorni nadzorniki
posameznih del. V istem členu je navedeno tudi, kdo je pooblaščeni vodja del pri izvajalcu
ter odgovorni vodja gradbišča, ki ga imenuje investitor. Investitor je izvajalcu izročil
spisek pooblastil, ki jih je dal odgovornemu nadzorniku (to so pooblastila, ki se nanašajo
na odnos izvajalec-nadzor) Ta pooblastila so temelj odnosa med izvajalcem in nadzorom
ter osnova za urejanje tega odnosa.
Izvajalec mora upoštevati naslednja pravila:
odgovorni nadzornik ne more v nobenem primeru spreminjati gradbene pogodbe.
To lahko naredi le investitor. To pomeni predvsem, da ne more spreminjati
predmeta pogodbe, vrednosti pogodbe ali pogodbenega roka;
odgovorni nadzornik ne more oprostiti izvajalca katere koli obveze;
v pogodbeni ceni dela za enoto so zajeta vsa pripravljalna, pomožna dela, dela za
izdelavo in vsa zaključna dela. Odgovorni nadzornik bo upravičeno predpostavljal,
da je pri pripravi ponudbe izvajalec vedel, katera dela bo moral opraviti, ter da bo
delo v celoti zaključeno v kakovosti, ki jo zahtevajo projektna dokumentacija
(PGD, PZI), predpisi in standardi ter pravila stroke [11].
Odgovorni nadzornik prav tako upravičeno predpostavlja:
da je izvajalec usposobljen za dela, ki jih je s pogodbo prevzel;
da bo pri gradnji angažiral za ta dela ustrezno usposobljeno ekipo;
da je temeljito proučil pogoje, v katerih bo potekala gradnja, in jih je pri pripravi
ponudbe upošteval;
da je izvajalec, ko je podal ponudbo in sklenil pogodbo, podrobno in temeljito
proučil razpisno dokumentacijo in da je seznanjen z vsemi zahtevami, ki izhajajo iz
razpisne in ponudbene dokumentacije, in s pravili stroke;
da bo, ko prejme projekt za izvedbo PZI, ponovno skrbno in podrobno proučil to
dokumentacijo in v primernem roku (7 dni) podal svoje pripombe, predvsem pa
opozoril investitorja na odstopanja od razpisne dokumentacije in pogodbe [11].
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 51
9 ODNOS MED ODGOVORNIM NADZORNIKOM IN
PROJEKTANTOM
Odgovornosti nadzornika (ELEA iC d.o.o.) in projektanta (BEVK PEROVIĆ arhitekti
d.o.o.) in njuno medsebojno sodelovanje je potrebno obravnavati glede na to, katere naloge
je investitor zaupal projektantu ter izvajalcu.
Projektant ima, skladno z veljavno zakonodajo in skladno s sklenjeno pogodbo, določene
obveznosti in pravice. Investitor je odgovornega nadzornika informiral o vsebini s
projektantom sklenjene pogodbe in o njegovih obveznostih in pravicah. Islamska skupnost
v Republiki Sloveniji in ELEA iC d.o.o. sta se dogovorila, katere pristojnosti in naloge bo
imel odgovorni nadzornik v odnosu do projektanta in kako se bosta odgovorni nadzornik in
projektant medsebojno informirala. Projektant je bil vabljen in se je tudi redno udeleževal
vseh rednih tedenskih operativnih sestankov na gradbišču.
Naloge odgovornega nadzornika, povezane s projektantom, so, da obvešča investitorja:
o nastopu nepredvidenih okoliščin, ki zahtevajo spremembo projektne
dokumentacije ali dopolnitev projektne dokumentacije;
o nejasnostih v projektni dokumentaciji;
o neskladju projektne dokumentacije z dovoljenji in soglasji;
o neskladju projektne dokumentacije s predpisi in standardi;
o neskladju posameznih delov projektne dokumentacije;
o napakah, ki jih ugotovi pri pregledu PGD ali PZI ali med gradnjo;
o odstopanjih od PGD in/ali PZI ter sprejetih ukrepih [11].
Odgovorni nadzornik neposredno obvešča projektanta o svojih ugotovitvah, povezanih s
projektno dokumentacijo, kot tudi projektant o svojih ugotovitvah obvešča odgovornega
nadzornika.
V primerih, ko je prišlo do dodatnega projektiranja zaradi spremenjenih razmer, je
odgovorni nadzornik na rednem tedenskem operativnem sestanku preveril in potrdil
podatke, ki jih je prejel projektant za izdelavo dopolnilnih projektov oziroma dodatnih in
novih projektov.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
52 ______________________________________________________________________
10 VLOGA NADZORA OB PRIČETKU IZVEDBE DEL IN MED
IZVEDBO DEL NA IVKC
Gradbeni izvajalec (Gorenje projekt d.o.o.) je ob pričetku del na gradbišču imel vso
gradbeno dokumentacijo, ki iz različnih vidikov potrjuje skladnost gradnje z veljavno
zakonodajo in predpisi:
pravnomočno gradbeno dovoljenje;
lokacijsko informacijo;
listino, s katero gradbeni izvajalec imenuje odgovornega vodjo del ali posameznih
del;
listino, s katero investitor imenuje odgovornega vodjo gradbišča;
gradbeno pogodbo med investitorjem in izvajalcem;
pogodbo med investitorjem in odgovornim nadzornikom;
dokazilo o zavarovanju odgovornosti za škodo;
kopijo prijave pričetka gradbenih del in kopijo prijave pričetka tistih del, pri katerih
bodo delavci izpostavljeni azbestu (prijava se pošlje na Inšpektorat RS za delo,
kopija prijave mora biti nameščena na vidnem mestu na gradbišču).
10.1 Uvedba gradbenega izvajalca v delo
Uvedba izvajalca v delo je ključni dogodek začetka gradnje. Izvajalec je uveden v delo z
dnem, ko so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih predvideva pogodba za začetek del. Ti pogoji so:
podpisana gradbena pogodba;
predana projektna dokumentacija;
skupno revizijsko poročilo projekta PGD (če investitor to zahteva po ZGO-1);
projekt za izvedbo PZI;
varnostni načrt (po Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih
in premičnih gradbiščih, Ur. l. RS 83/2005);
predano zemljišče/zemljišča;
plačan avans, če je tako dogovorjeno;
drugi pogoji, če so dogovorjeni [11].
Izvajalca v delo uvede investitor oz. lahko za to dejanje investitor pooblasti odgovornega
nadzornika. Uvedba v delo je veljavna le, če je investitor pred tem ali ob tem dejanju
izročil izvajalcu vso s pogodbo predvideno dokumentacijo.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 53
Z datumom uvedbe izvajalca v delo običajno začne teči pogodbeni rok.
Ob uvedbi izvajalca v delo se sestaneta odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik ter:
izvajalec in odgovorni nadzornik predstavita osebje, ki bo sodelovalo pri gradnji,
njihova pooblastila in pristojnosti;
dogovorita se o urniku izvajanja del in dostopnosti nadzora do gradbišča in vseh za
gradnjo in gradbišče pomembnih objektov, deponij, skladišč;
dogovorita se o sestankih, rednih in izrednih, kdo bo sestanke vodil, kdo
prisostvoval, načinu vodenja zapisnikov, kdo bo vodil zapisnike ter kdo prejme
zapisnike;
izvajalec pisno informira odgovornega nadzornika, kako je organizirana notranja
kontrola, kdo so odgovorne osebe za izvajanje notranje kontrole kakovosti in kako
bo ta potekala ter kako bo poročala nadzorniku;
izvajalec običajno v okviru ureditve gradbišča in pomožnih prostorov poskrbi tudi
za pisarne in druge delovne pogoje za delo nadzora na gradbišču. Če je to
predvideno, se dogovorita o ureditvi;
odgovorni nadzornik predstavi način dela nadzora;
dogovorita se za način in termine obveščanja in o pogojih, ki jih za svoje delo
potrebuje nadzor [11].
Investitor informira izvajalca o pooblastilih, ki jih je predal odgovornemu nadzorniku in
zadevajo izvajalca. V ta namen naročnik predloži izvajalcu listo s pooblastili, ki jih je izdal
odgovornemu nadzorniku [11].
Glavni uradni dokument o poteku gradnje je dnevnik o izvajanju del, ki je sestavljen iz
gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer. Oba dokumenta vodi izvajalec od
začetka del do predaje objekta. Vodi ju s pravili za vodenje, skladno s Pravilnikom o
gradbiščih.
Gradbeni dnevnik je potrebno voditi z dnem začetka prvih aktivnosti na gradbišču ali
najpozneje z dnem uvedbe gradbenega izvajalca v delo. Za vodenje gradbenega dnevnika
je odgovoren odgovorni vodja del. Odgovorni vodja del mora o vodenju in izvajanju del
voditi evidenco z vsakodnevnimi vpisi ter podpisi v dnevnik [5].
Gradbeni dnevnik se vodi na ta način, da se vsak delovni dan izpolni list gradbenega
dnevnika in tudi ob dnevih, ko bi se dela morala izvajati, vendar se ne izvajajo zaradi
različnih okoliščin, kot so npr. slabo vreme, zastoji pri dobavi materiala in podobno. Za
fizično vodenje gradbenega dnevnika je običajno določen pooblaščeni sestavljalec
(običajno je to pomočnik odgovornega vodje del). Gradbeni dnevnik podpisujejo
pooblaščeni sestavljalec, odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik gradbenih del.
Odgovorni nadzornik gradbenih del po podpisu odtrga original in ga hrani, kopija pa
ostane v dnevniku na gradbišču [5].
Na gradbišču mora biti gradbeni dnevnik vedno dostopen za vpise vsem udeležencem pri
graditvi objekta in pristojnim inšpektorjem. V gradbeni dnevnik vpisujejo pripombe
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
54 ______________________________________________________________________
oziroma svoje ugotovitve odgovorne osebe investitorja, projektanta, gradbenega izvajalca,
odgovornega nadzornika, revizorja in tudi pristojni inšpektorji. Udeleženci pri graditvi
objekta gradbeni dnevnik podpisujejo ob vsakokratnem pregledu in nadzoru [5].
Knjigo obračunskih izmer je potrebno začeti izpolnjevati z dnem začetka prvih aktivnosti
na gradbišču ali najpozneje z dnem uvedbe gradbenega izvajalca v delo in jo izpolnjevati,
dokler niso dela izvršena. Za vodenje knjige obračunskih izmer je odgovoren odgovorni
vodja del, ki za fizično izvedbo te naloge določi pooblaščenega sestavljalca.. [5]
Knjiga obračunskih izmer predstavlja gradbiščno dokumentacijo za sestavo mesečnih
situacij izvršenih del. V knjigo obračunskih izmer gradbeni izvajalec vpisuje izmere in
izračune količin dejansko izvedenih del predračunskih postavk v posameznem
obračunskem obdobju in tudi kumulativno. V knjigo obračunskih izmer vrisuje tudi
potrjene spremembe in odstopanja od projekta PZI in služi tudi kot osnova za izdelavo
projekta PID [5].
Podatke za knjigo obračunskih izmer skupaj sproti zbirajo pooblaščeni sestavljalec,
odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik, periodično po dokončanju posamezne faze ali
posameznih del za posamezno obračunsko obdobje (običajno za en mesec). V knjigo
obračunskih izmer je potrebno vpisati tudi vsa tista dela, ki se po dokončanju del ne vidijo,
in konstrukcije začasnega značaja (odri in podobno), ki se po končani fazi gradnje
odstranijo. Potrebno je vpisati tudi vsa tista izvedena dela, ki niso bila predvidena s
projektom PZI. Vpis se opremi z datumom, kdaj je bila sprememba dogovorjena, in označi,
na kateri pisni dokument investitorja se nanaša. Gradbeni izvajalec mora vse nastale
spremembe ustrezno vpisati oziroma vrisati v projekt PZI, da se lahko po končanih delih
izdela projekt PID.
Vsak vpis in dokument (prilogo), ki je sestavni del knjige obračunskih izmer, podpišejo
pooblaščeni sestavljalec, odgovorni vodja del in odgovorni nadzornik. Ko je izmera
podpisana, se smatra, da je izračunana količina potrjena [5].
10.2 Varnostni načrt gradbišča
Zahteve zagotavljanja varnosti in zdravja na gradbiščih in za izdelavo varnostnega načrta
so podane v Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih
gradbiščih Ur. l. RS, št. 83/2005. Na gradbišču IVKC izvajanje del opravlja več izvajalcev
in v takšnem primeru se je moralo imenovati koordinatorja za varnost. Koordinator za
varnost mora vse ukrepe, ki niso bili obdelani v varnostnem načrtu in so nujni za
zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vpisati v knjigo ukrepov za varno delo. Knjiga
ukrepov mora biti dostopna na gradbišču.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 55
Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih Ur.
l. RS, št. 83/2005 in ZGO-1 zahtevata izdelavo varnostnega načrta. Pravilnik o projektni
dokumentaciji določa, da je varnostni načrt obvezni del projektne dokumentacije v obliki
elaborata.
10.3 Prijava gradbišča inšpekciji za delo
Ker je predvideno trajanje del na gradbišču IVKC daljše od 30 delovnih dni in na
gradbišču hkrati dela več kot 20 delavcev, je moral investitor oz. ELEA iC d.o.o., kot
pooblaščenec investitorja, poslati prijavo gradbišča najmanj 15 dni pred pričetkom del na
gradbišču inšpekciji za delo. Kopija prijave je prisotna na vidnem mestu gradbišča. Prijava
gradbišča se mora obnoviti v primeru sprememb, ki vplivajo na rok dokončanja dela,
primerih uvedbe novega delodajalca ali začasne ustavitve del. Prijavo in obliko obrazca
prijave gradbišča inšpekciji za delo določa Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri
delu na začasnih in premičnih gradbiščih.
10.4 Zakoličenje objekta
Izvajalec je pred pričetkom gradnje IVKC moral opraviti zakoličenje objekta. Zakoličenje
objekta mora izvesti geodet, ki izpolnjuje pogoje, določene z geodetskimi predpisi. Pred
zakoličenjem se je o datumu in kraju zakoličenja pisno obvestilo pristojno upravno enoto
(MOL). Zakoličenje je potekalo skladno s pogoji iz gradbenega dovoljenja. (ZGO-1).
Po zakoličenju se je izdelal zapisnik o zakoličenju, ki je sestavni del načrta o zakoličenju.
Zapisnik sta podpisala predstavnik izvajalca gradbenih del, predstavnik investitorja, geodet
in pooblaščeni predstavnik občine.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
56 ______________________________________________________________________
SLIKA 10.1: Zakoličenje objekta
10.5 Načrt organizacije gradbišča
ZGO-1 in Pravilnik o gradbiščih določata dolžnost investitorja, da izbere izvajalca, ki
izdela ustrezen načrt organizacije gradbišča. Investitor izbere izvajalca za izdelavo načrta
in ga tudi potrdi pred pričetkom gradnje. Načrt organizacije gradbišča je potrebno izdelati
za objekt, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Izdelan mora biti v skladu s
projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, pogoji gradbenega dovoljenja in
varnostnega načrta. Izvajalec mora dela organizirati in izvajati tako, da zaradi njih na
gradbišču ne bodo ogroženi varnost objekta, življenje in zdravje ljudi, promet, sosednji
objekti ali okolje.
Tehnični opis organizacijske sheme gradbišča za IVKC vsebuje:
število delavcev na gradbišču, prevozi na delo, varovanje,
prostori za potrebe gradbišča,
ograja, vhod, znaki,
inštalacije,
deponije,
prostori za odpadke,
transportne poti na gradbišču,
vertikalni transport,
zunanji transport,
gradbena mehanizacija,
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 57
varstvo pri gradbenem delu.
Gradbišče se je pred začetkom del ogradilo in zavarovalo. Osebe, ki ne sodelujejo v
gradbenem procesu, ne smejo imeti vstopa na gradbišče, saj njihova navzočnost lahko
privede do motenja delovnih procesov ali do nesreče. Načrt organizacije gradbišča se hrani
na gradbišču.
10.6 Označitev gradbišča z gradbiščno tablo
Pravilnik o gradbiščih in ZGO-1 zahtevata, da se gradbišče, za katero je bilo izdano
gradbeno dovoljenje, označi z gradbiščno tablo. Investitor je dolžan postaviti gradbiščno
tablo takoj po uvedbi izvajalca v delo oziroma najkasneje v štirinajstih dneh po začetku
gradbenih del na gradbišču. Gradbiščna tabla mora biti postavljena na vidnem mestu ob
vhodu na gradbišče, na katerem se izvaja gradnja novega objekta ali rekonstrukcija
objekta. Tabla se odstrani šele, ko je objekt zgrajen oziroma ko so dela končana (Pravilnik
o gradbiščih).
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
58 _______________________________________________________________________________________________________________
SLIKA 10.2: Označitev gradbišča z gradbiščno tablo ob prestavitvi kanalizacijskega zbiralnika
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_______________________________________________________________________________________________________________ 59
SLIKA 10.3: Označitev gradbišča z gradbiščno tablo ob začetku gradnje IVKC
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
60 ______________________________________________________________________
10.7 Izdelava terminskega plana
Z izdelavo terminskega plana izvajalec prikaže predviden časovni potek izvajanja del. Kot
glavni izvajalec gradnje objekta IVKC je Gorenje projekt d.o.o. izdelal terminski plan
poteka izvajanja del v gantogramski tehniki (grafična oblika prikazovanja terminskega
plana).
Iz izdelanega terminskega plana je razvidno, kako si aktivnosti časovno sledijo, koliko časa
je za posamezno aktivnost na razpolago, kako se nekatere aktivnosti prekrivajo in kakšen
je čas za izvršitev aktivnosti.
10.8 Odstranitev obstoječih objektov in urejanje gradbenih parcel
19. marca 2014 se je prevzela lokacija gradbišča in pričelo se je z urejanjem parcel,
odvozom odvečnih materialov, prestavitvijo zbiralnika, izkopom gradbene jame ter s
postavitvijo opornih zidov.
Odstranitev električnih in telefonskih napeljav ter prestavitev visokonapetostnega kabla je
opravilo podjetje GH Holding d.o.o.
4. junija 2014 je s prestavitvijo zbiralnika, izkopom gradbene jame, varovanjem brežin ter
postavitvijo opornega zidu 1 pričel izvajalec KOSTAK d.d. Izvajalec je z deli zaključil
oktobra 2014.
S postavitvijo opornega zidu 2 je s pričetkom del 24. novembra 2014 nadaljeval izvajalec
Esad Mulalić s.p., ki je sodeloval tudi pri rušenju starih objektov in izkopu gradbene jame.
Na gradbeni parceli so se nahajali objekti, ki so bili po večini zapuščeni, in so se pred
pričetkom gradnje islamskega versko-kulturnega centra morali porušiti.
Načrt rušitve, ki je del projektne dokumentacije PGD, je izdelalo podjetje Šabec Kalan
Šabec d.o.o. V sklopu rušitve so se prestavili tudi nekateri podzemni in nadzemni
infrastrukturni vodi. Posebno pozornost je bilo potrebno posvetiti odstranitvi in prestavitvi
zbiralnika saj je le-ta potekal vzporedno z izkopi in zaščito gradbene jame za islamski
versko-kulturni center.
Poleg stavb, ki so bile predvidene za odstranitev, se je porušil tudi del betonske ograje, ki
je potekal po zahodnem robu območja (približno 220 tekočih metrov). V okviru rušitve se
je odstranilo tudi obstoječo vegetacijo in vse interne priključke na obravnavanem območju.
Rušitvena dela so se izvajala pod nadzorom varnostnega inženirja. Izvajalec je bil dolžan
predložiti ustrezen varnostni načrt in prav tako je bilo obvezno upoštevanje Zakona o
varstvu pri delu in ukrepov za zmanjšanje vplivov na okolje med rušenjem.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 61
Objekti, ki so bili predvideni za rušitev:
večstanovanjski objekt, grajen klasično, z masivno opečnimi zidovi, lesenimi
stropovi ter štirikapna streha z opečno kritino. Del objekta je bil podkleten. Objekt
je bil višine P + 2 + M;
pritlično skladišče/delavnica, grajena klasično, z enokapno položno streho s
salonitno kritino. Objekt ni bil podkleten;
enoetažna vratarnica.
Zazidalna površina IVKC znaša 3386,97 m² in tako IVKC spada v kategorijo zahtevnih
objektov, saj po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje presega
podano minimalno površino 2.000 m² in višino 25 m.
SLIKA 10.4: Gradbena parcela pred začetkom gradbenih del
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
62 ______________________________________________________________________
SLIKA 10.5: Stari kanalizacijski zbiralnik
SLIKA 10.6: Prestavitev starega in izvedba novega kanalizacijskega zbiralnika
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 63
SLIKA 10.7: Cevi za izvedbo novega kanalizacijskega zbiralnika
SLIKA 10.8: Pogled na prestavljen in na novo izveden kanalizacijski zbiralnik
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
64 ______________________________________________________________________
10.9 Izkop gradbene jame
Izvedba gradbene jame je odvisna od globine temeljenja objekta, globine talne vode, vrste
temeljnih tal in lokacije gradbenega objekta. Pri načrtovanju in izvedbi je pomembno, v
kakšni vrsti tal bo izvedena gradbena jama. Pomembne lastnosti tal, ki pogojujejo izvedbo
gradbene jame, so prepustnost, deformabilnost, trdnost zemljine in lokacija [17].
Izvajalec mora vsa dela pri izkopu opravljati tako, da ne povzroča škode ali pokvari
zgornjega sloja, humusa. Izkop gradbene jame poteka po plasteh. Med izkopom se preverja
sestavo in kategorijo tal.
Izvajalec je odgovoren za odstranjevanje odvečnega izkopanega materiala, vendar z
delovišča ne sme odstraniti nobenega materiala, ki je primeren za ponovno uporabo pri
izvedbi del, razen z dovoljenjem nadzora. Pri odvozu materiala se mora cestišče varovati
pred umazanijo in poškodbami.
Brežine gradbene jame morajo biti hkrati s potekom del ustrezno utrjene in zaščitene. Prav
tako je potrebno zagotoviti globalno in površinsko stabilnost brežin. Zagotavljanje
stabilnosti brežin in morebitne sanacije poškodb mora izvajalec uskladiti z navodili
nadzora in projektanta.
Na območju gradnje IVKC se talna voda nahaja na globini približno 20 m. Sledove talne
vode je mogoče zaznati že na globini 4 m, vendar je ta voda posledica začasno ujete
meteorne vode, ki se začasno ustavi na konkavnih, slabše propustnih lečah meljno peščenih
zemljin. Stalna talna voda je torej pod nivojem predvidenega izkopa za nov objekt, kar
pomeni, da v gradbeno jamo ne bo dotokov vode.
Pri izkopu gradbene jame za objekt IVKC je izvajalec naletel na več različnih plasti
sestave zemljine. Zemljina je bila temno rjave do črne barve z meljasto do peščeno
strukturo. Velikost delcev zemljine je bila v povprečju med 0,5 mm in 1 mm, s
posameznimi večjimi, približno 5 cm, vključki proda.
Vzorčenje zemljine je bilo izvedeno skladno z SIST-EN 14899:2006 in s tehničnimi
poročili SIST-TP CEN/TR 15310:2007. Odvzem vzorcev se je izvedel s probabilističnim
načinom vzorčenja, pri čemer so se določila 4 vzorčna mesta.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 65
SLIKA 10.9: Vzorčna mesta odvzema vzorcev zemljin
Gradbena jama je bila izvedena s širokim odkopom ter delno z dvakrat sidrano jet grouting
(globinska stabilizacija ter injektiranje pod visokimi tlaki) steno. Širok odkop je na vseh
mestih, kjer je brežina bolj strma kot 1:1,5, dodatno varovan s pasivnimi sidri in armiranim
torkretom. Odkop zemljin se je opravil strojno po projektu in po naročilu odgovornega
nadzornika.
Sidranje jet grouting stene je izvedeno s prednapetimi začasnimi sidri v dveh nivojih (na 6
m in na 8 m globine) preko armirane betonske grede. Sidranje je izvedeno v razmikih 3,2
m.
Jet grouting slopi (piloti) so izvedeni z dvofaznim jet grouting sistemom, za katere je moral
izvajalec pred izvedbo predložiti tehnologijo izvedbe in sestavo injekcijske mase.
Vsak jet grouting sistem mora imeti svoj kontrolni dokument, ki je rezultat meritev pritiska
vode, injekcijske mase ter porabe cementa po globini in času.
Izvajalec del je izdelal poročilo, v katerem so jasno razvidni osnovni parametri za izdelavo
jet grouting slopov:
uporabljene šobe na jet grouting drogovju,
delovni pritisk na črpalki vrtalne garniture za vodo in injekcijsko maso,
hitrost spuščanja in dvigovanja vrtalnega drogovja (min/m),
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
66 ______________________________________________________________________
poraba cementne suspenzije (l/m),
poraba vode pri spuščanju in dvigovanju vrtalnega drogovja (l/m).
Poročilo je bilo ves čas izvajanja del dostopno na gradbišču nadzornemu organu,
geomehaniku in projektantu.
Izvajanje izkopa gradbene jame je potekalo skladno s projektno dokumentacijo, z načrtom
izkopov, geomehanskim poročilom, navodili geomehanika, varnostnim načrtom, načrtom
organizacije gradbišča, Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in
premičnih gradbiščih, Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, Ur. l.
RS, št. 34/2008, in Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, Ur. l. RS, št.
34/2008.
SLIKA 10.10: Izkop gradbene jame
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 67
SLIKA 10.11: Utrjevanje brežin gradbene jame
SLIKA 10.12: Detajl utrjevanja brežin gradbene jame
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
68 ______________________________________________________________________
SLIKA 10.13: Pogled na izvedeno brežino gradbene jame s sidri
10.10 Temeljna plošča in zasnova betonske konstrukcije
Objekti IVKC so temeljeni na temeljni plošči, ki zagotavlja enakomeren vnos obtežb v
temeljna tla, pri čemer so kontaktni tlaki enakomernejši in ne presegajo dopustne
vrednosti. Objekt je temeljen na temeljni plošči različnih debelin. Plošča DE1 je debeline
35 cm, lokalno pod stebri odebeljena na 80 cm, plošča DE2 je debeline 50 cm, lokalno pod
stenami stanovanj odebeljena na 80 cm, plošči DE3 in DE4 prav tako debeline 50 cm ter
lokalno pod stenami džamije odebeljni na 80 cm. Minaret je temeljen na pilotni blazini 200
cm ter pilotih 5Ø100, dolžine približno 10,50 m. Kakovost betona je C30/37 (piloti
C25/30). Zaščitni sloj betona znaša 5 cm (v stiku z zemljo) in min 3.0 cm na notranjih
straneh. Temeljna plošča je klasično hidroizolirana. Objekt nad koto ± 0,00 je izveden iz
»belega – vidnega« betona.
Nosilni sistem objektov DE1, DE2, DE3 in DE4 predstavljajo armiranobetonske stene,
stebri in nosilci, ovoj molilnice je jeklena konstrukcija, v horizontalni smeri pa togost
zagotavljajo armiranobetonske plošče.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 69
SLIKA 10.14: Betoniranje temeljne plošče
SLIKA 10.15: Gradnja stolpa minareta
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
70 ______________________________________________________________________
10.11 Projekt betona in izvajanja betonske konstrukcije
V skladu z zahtevami tehnične specifikacije se je za izvajanje betonskih konstrukcij pri
gradnji IVKC zahtevala uporaba standarda SIST EN 13670 – izvajanje betonskih
konstrukcij.
Za gradbeni proizvod beton se pri gradnji IVKC zahteva uporaba:
SIST EN 206 – 1:2003 (beton – specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost),
SIST EN 206 – 1:2003/A1:2004,
SIST EN 206 – 1:2003/A2:2005,
nacionalni standard SIST 1026:2008 (beton – specifikacija, lastnosti, proizvodnja
in skladnost),
nacionalni dodatek SIST EN 13670:2010/A101 N7/N8,
nacionalni dodatek SIST-TP CEN/TR 15739.
V projektu betona so določeni vsi pomembni aspekti za vgradnjo betona v zahtevanih
kakovostih, med drugim receptura glede na zahtevano vidnost, vodotesnost, razred in
marka betona, predpisan izgled betona, upošteva se standard možnih razpok, gostoto
armature itd.
Projekt betona predvidi vse faze izvajanja (receptura, dostava, vgradnja, nega, zaščita itd.)
in določi vse potrebne faktorje izvedbe. V projektu betona so predvidena tudi določila za
izvedbo delovnih stikov in dilatacij. Vsa določila projekta betona je potrebno uskladiti z
zahtevami arhitekture in konstrukcij.
Projekt betona je vseboval naslednje:
podatke o objektu;
podatke o betonarni (lokacija, oddaljenost, kapacitete, delovni čas, kontrola
kakovosti itd.);
pregled kakovostnih razredov betona z navedbo receptur in konstrukcij, v katere se
vgrajuje beton;
zahteve glede transporta betona z navedbo optimalnih transportnih poti;
zahteve glede vgrajevanja betona (način vgradnje, način vibriranja, ...);
zahteve glede opaža;
zahteve glede nege betona;
morebitne korekcije betonske mešanice na licu mesta;
protokol izdelave in nege preizkušancev;
zahteve glede načina sanacije poškodb;
zahteve za izdelavo končnega poročila o betonih;
zahteve glede dobave, vgradnje, nege in recepture glede na vremenske razmere in
letne čase.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 71
Projekt betona je bil izdelan pred izvajanjem betonskih del in poslan nadzoru in
projektantu v potrditev. Pogoj za začetek tesarskih in betonerskih del je potrjen projekt
betona in opaža s strani nadzora in projektanta.
V smislu zagotavljanja končne kakovosti v okviru podanih zahtev je obvezna prisotnost
projektanta betona skozi celoten proces gradnje objekta.
Projekt izvajanja betonske konstrukcije vsebuje zahteve za gradnjo betonske konstrukcije
in postopke, ki zagotavljajo izpolnitev zahtev za gradnjo objekta. Navedeni so splošni
podatki o objektu in opisu konstrukcije, zahteve za izvajanje betonske konstrukcije,
organizacija gradnje, načrt betoniranja s potrebnimi navodili in načrt kontrole kakovosti.
Vse dopolnitve in spremembe je potrebno ustrezno zabeležiti (SIST EN 13670 – Izvajanje
betonskih konstrukcij).
Izvajalec je izdelal oceno skladnosti vgrajenega betona v obliki končne ocene o kakovosti
vgrajenega betona. Končna ocena vsebuje (SIST EN 13670):
poročilo o vizualnem pregledu zgrajene konstrukcije ter ugotovljenih napakah in
poškodbah na posameznih elementih;
poročilo o vrednotenju rezultatov pregledov in preizkusov vseh zahtevanih
lastnosti;
poročilo o oceni skladnosti po zahtevanih merilih;
izjava, da vgrajeni beton izpolnjuje zahteve, navedene v izvedbeni specifikaciji v
projektu izvajanja betonskih konstrukcij.
Kontrola kakovosti betona zajema vse konstrukcijske elemente iz armiranega betona in je
usklajena z zahtevami SIST EN 13670:2010/A101:2010 in zajema:
preverjanje dobavnice za vsako dobavljeno količino betona;
vizuelno preverjanje enakomernosti in homogenost mešanice za vsako dostavljeno
količino betona;
vizuelno kontrolo konsistence dobavljenega betona za vsako dostavljeno količino
betona;
merjenje konsistence dobavljenega svežega betona po SIST EN 12350-2 (prva
dostavljena količina v dnevu, ob izdelavi preskušancev, v primeru dvoma o
primernosti konsistence dobavljenega betona za vgradnjo);
vsebnost zraka v svežem betonu (za prvih 20 m³ vsaka dostavljena količina);
temperatura zraka in betona.
Hkrati z gradnjo svežega betona so se na gradbišču pripravili kalupni vzorci (vsakič po 1
kocka s stranico 15 cm) za preskus lastnosti strjenega betona glede na zahtevnostne
kriterije kakovosti (minimalni razred trdnosti).
Beton se je smel vgrajevati le, če je bilo mesto vgrajevanja po temeljitem čiščenju
pregledano s strani odgovornega nadzornika. Pregledana in prevzeta je bila podloga,
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
72 ______________________________________________________________________
armatura, opaž, oder in vse ostalo, kar je potrebno za betoniranje. Opaž je moral biti čist in
pred betoniranjem namočen, armatura je morala biti čvrsto vezana in očiščena.
Izvajalec je bil dolžan najmanj en dan pred betoniranjem obvestiti odgovornega nadzornika
o nameravanem pričetku betoniranja in izvršenem čiščenju. Stiki betona so morali biti
očiščeni cementne kožice in dobro navlaženi.
Beton se je vgrajeval v slojih z največjo dovoljeno debelino 50 cm. Pri debelini
vgrajevanja v slojih je potrebno paziti, da je debelina takšna, da omogoča učinkovito
zgoščanje z vibratorji. Svež beton se je vgradil v spodnji sloj v času, ko je bil beton v
spodnjem sloju še plastičen (za vstavljenim vibratorjem ne ostane luknja). Največja
dovoljena višina prostega pada svežega betona je znašala 1,5 m.
Za zgoščanje betona vertikalnih in horizontalnih elementov so se uporabile vibracijske
igle. Število in velikost igel je določeno glede na dimenzije elementa. Na gradbišču so bili
3 kosi vibracijskih igel z eno rezervo. Minimalna frekvenca uporabljenih vibracijskih igel
je znašala 10000 rpm in minimalna amplituda 0,6 mm.
Pravilno zgoščevanje in odzračevanje betona poteka tako, da se vibrator hitro vertikalno
spusti v sveži beton ter v spodnji sloj do globine vsaj 150 mm in nato počasi izvleče.
Zgoščevanje (vibriranje) mora trajati toliko časa, da se beton dobro zgosti in da pri tem ne
pride do segregacije oz. prekomernega izločanja fine malte na njegovo površino.
Ker je beton po vgraditvi in nezadostni zgostitvi nagnjen k naknadnemu posedanju, lahko
to privede do razpok nad armaturnimi palicami in na mestih večjih sprememb debelin
betona. Nastanek takšnih razpok zmanjšujemo z dodatnim zgoščanjem, pri čemer se teži k
doseganju večje tesnosti strukture betona, k spajanju posameznih slojev betona in k
tesnjenju razpok.
Betoniranje plošč, nosilcev in coklov se je zaradi zahtevane vidne betonske površine
razreda VB3 izvedlo v plasteh, debelih največ 40 cm. Zadnjo plast je bilo potrebno
obvezno revibrirati in šele nato se je lahko pristopilo k zaglajevanju betona in izvajanju
naklonov zaključnih vidnih površin.
Betoniranje sten se je razdelilo na več krajših faz zaradi preprečevanja nekontroliranih
razpok zaradi krčenja betona. Razmerje dolžine L/h (h = 2) ni smelo biti preseženo.
Dolžina betoniranih delov sten je bila 5–6 m. Višina prostega pada betona je bila 1,2 m.
Stene so betonirane po celotni etažni višini v 50 cm slojih.
Betoniranje dvojnih sten džamije se je izvedlo z eno avtočrpalko, in sicer tako, da se je do
predvidene višine največ 50 cm beton vgradil na eni strani izolacije in potem še na drugi
strani izolacije. Z zgoščevanjem betona se je pričelo, ko je bil beton vgrajen na obeh
straneh izolacije.
Osnovni kriteriji kakovosti betona, uporabljenega pri gradnji IVKC, so:
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 73
dobra vgradljivost, nesegregabilnost, kohezivnost svežega belega betona ob uporabi
minimalne količine dodane vode;
uporaba betona, ki ne krvavi pri vgrajevanju;
trdnostni razredi betona C 30/37 in C 35/45;
čim manjše krčenje strjujočega se betona;
odpornost proti karbonatizaciji (stopnja izpostavljenosti XC 4) in vodotesnost
betona (stopnja odpornosti proti prodoru vode PV II);
notranja odpornost proti zmrzovanju in tajanju do 150 ciklov NOTZ 150 za vse
betone, izpostavljene zmrzovanju (stopnja izpostavljenosti XF 3).
Skladno s standardom SIST EN 13670/A101 se objekt IVKC uvršča v 2. izvedbeni razred.
Zahtevan razred vidne površine betona je VB 3. Zahtevana vidna površina betona je brez
segregacije, krušenja robov, izcedkov, eflorescence in mrežnih razpok na površinskem
sloju.
Predpisan je 3. razred nege betona, kar pomeni, da mora beton za 3. razred nege doseči 50
% predpisane karakteristične tlačne trdnosti pri starosti 28 dni. Razred nege podaja
najkrajši čas nege (nega pomeni neodstranjeni opaži ali druge vrste nege površine, npr.
prekrivanje s paroneprepustnimi folijami, mokra prekritja površine in preprečevanje
izsuševanja le-teh, fino pršenje) in je odvisen od temperaturnega pogoja in razvoja tlačne
trdnosti posamezne sestave (recepture) betona.
Izbran 3. razred nege je predstavljal nujni ukrep proti krčenju, izsuševanju površine,
nastajanju razpok in preprečevanju krušenja pravokotnih robov elementov pri
razopaževanju.
Obdelava površine betona:
VB 0 (piloti, pilotna blazina, temelj zidu v parku);
VB 2 (stene in stebri kleti, plošča nad kletjo);
VB 2 (zid v parku, stene kleti v objektih – bele, plošča nad kletjo, zunanja
ureditev);
VB 3 (plošče, stene, stebri in nosilci abdesthana, džamija, upravni, stanovanjski in
izobraževalni objekt ter minaret).
Vse zunanje površine objektov IVKC nad »koto +0« predstavljajo reprezentančne
elemente objekta in so projektirani kot beli vidni betoni razreda vidne površine betona VB
3, brez naknadne mehanske obdelave, in morajo zagotavljati notranjo odpornost proti
zmrzovanju in tajanju (NOZT 150) ter odpornost proti prodoru vode (PV II).
Prav tako so notranje vidne površine projektirane kot beli vidni betoni razreda vidne
površine betona VB 3, brez naknadne mehanske obdelave.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
74 ______________________________________________________________________
Vsi zunanji betoni so vodotesni in zmrzlinsko odporni. Zunanja površina betona, ki se je
pobrusila, je bila takoj po brušenju premazana s sredstvom na osnovi silana/siloxana, ki
zagotavlja visoko stopnjo hidrofobnosti. Za doseganje ustrezne kakovosti betona in izgleda
se je tekom celotne gradnje zagotavljala enakomerna kakovost osnovnega materiala
(cement, agregat, dodatki armatura, distančniki, …) in opažev (opažne plošče, pomožni
material), kakor tudi postopkov (način vgrajevanja, čas za razopaženje, nega betona,
zaščita vgrajenih elementov). Določeni sklopi v mošeji so izdelani z betonom s prodnatim
agregatom. Obodne stene in nosilci mošeje so se izvajali v eni fazi (vsaka stranica
posebej).
V projektu je bila predvidena izvedba betonov kot vidni betoni. Za doseganje tega je na
gradbišču potrebno predvideti usklajen sistem izvajanja betonov in opažev. Za vidne
betonske površine je predviden gladek videz betonske površine, brez naknadne mehanske
obdelave. Izpostavljene vidne betonske površine so se po izvedbi zaščitile z ustreznimi
brezbarvnimi zaščitnimi sredstvi.
Za vidne betone (vidni beton AB nosilca nad teraso restavracije, AB zid ob stopnicah iz
parka na trg, vidni beton bočne fasade izobraževalnega objekta, ki se ob stopnicah
nadaljuje v podzemni del, in vsi betoni v nadzemnem delu – notranji in zunanji) je
uporabljen bel beton (črpni beton, bel cement – brez odtenkov, svetel oziroma bel
enakomeren agregat, kamena moka ter ostali potrebni dodatki).
Beton se je potrdil na podlagi izdelave vzorca in testnih polj s strani arhitekta in nadzora.
Za konstrukcije, ki so nevidne ali skrite (npr. temelji, skriti jaški, nevidne stene), je
uporabljen običajen siv beton v svetli izvedbi.
Vsi vidni betoni so izvedeni kot razred vidne površine VB 3, skladno s standardom SIST
EN 13670:2010/A101:2010, preglednica N7 in N8 in SIST-TP CEN/TR 15739.
Zahteve za vidne betone razreda VB 3 pri gradnji objekta IVKC:
zahtevana površina je morala biti brez segregacije, krušenja robov, izcedkov,
eflorescence in mrežnih razpok na površinskem sloju;
barvno odstopanje je bilo dovoljeno po kriteriju C (3) analogno k CIB grey scale
(sivi lestvici). Dopustno odstopanje med dvema sosednjima površinama na barvni
lestvici CIB je lahko »1 senčenje« proti »povprečni barvi«. Dopustno odstopanje
med dvema nesosednjima površinama znaša »2 senčenji« proti »povprečni barvi«;
zračne luknjice in tekstura so izvedene po stopnji T (3). Stopnja T (3) predpisuje
največjo zračno luknjico površine 0,3 cm² (premer 6,18 mm) in globine 2 mm;
skupno površino vseh zračnih luknjic omejuje na 2 % celotne površine,
koncentrirane zračne luknjice na opazovanem delu površine omejuje na največ 5 %
opazovanega dela površine;
ravnost je izvedena po kriteriju P (3), ki za splošno ravnost predpisuje višinsko
odstopanje (neravnino) ≤ 8,5 mm, pri meritvi z ravnorobno letvijo dolžine L = 2 m,
in za lokalno ravnost predpisuje višinsko odstopanje (neravnino) ≤ 4 mm, pri
meritvi z ravnilom dolžine L = 2 m;
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 75
za oceno videza mora biti opazovalec najmanj 5 m oddaljen od površine betona.
Opažena napaka na površini ne sme biti večja od 15 cm² pri oddaljenosti
opazovalca 5 m;
ali se površina lahko dodatno fino opere, fino ali grobo brusi, je bilo potrebno pred
izvedbo uskladiti s projektantom in odgovornim nadzornikom.
Vsi betoni so izvedeni z ostrimi robovi, brez robnih trikotnih letvic. V ploščah so prav tako
vgrajeni registri stropnega hlajenja. Stene oziroma površine, ki se naknadno obdelujejo (po
projektu niso vidne), morajo kljub naknadni obdelavi doseči ravnost vidnega betona z
minimalnimi nepravilnostmi.
Vgradnja betona in zahtevani kriteriji (kontrola dopustnih odstopanj, meritve ravnosti …)
so se izvajali ob prisotnosti odgovornega nadzornika.
Za IVKC je zahtevan 1. tolerančni razred dovoljenih geometrijskih odstopanj. Ker je pri
vgradnji betona prihajalo do nepričakovanih geometrijskih odstopanj, se je na rednih
operativnih sestankih z izvajalcem s strani arhitekta in nadzora usklajevalo, kakšna
odstopanja so še v mejah sprejemljivega in, ali je kakšno površino zaradi prevelikih
geometrijskih odstopanj potrebno porušiti.
SLIKA 10.16: Betoniranja minareta
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
76 _______________________________________________________________________________________________________________
SLIKA 10.17: Shema obdelave vidnih betonov v kleti 2
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_______________________________________________________________________________________________________________ 77
SLIKA 10.18: Shema obdelave vidnih betonov v kleti 1
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
78 ______________________________________________________________________
10.12 Armatura
Armatura mora biti skladna s standardom SIST EN 10080 (jeklo za armiranje betona).
Armatura mora biti jasno označena zaradi prepoznavnosti in sledljivosti. Pri transportu in
skladiščenju armature ne sme priti do mehanskih poškodb, lomov, umazanije in vnosa
škodljivih snovi (olja, mast), ki lahko zmanjšajo adhezijo, niti do zmanjšanja prereza
zaradi korozije. Skladiščenje armature mora biti skladno z varnostnim načrtom in načrtom
organizacije gradbišča.
Površina armature mora biti brez rje, ki bi lahko vplivala na nosilnost jekla, betona ali vez
med jeklom in betonom. Lahka površinska rja je dovoljena. Ukrivljene palice morajo biti
brez razpok. Palice se krivi enkrat in se jih ne sme ravnati nazaj. Krivljenje armature, kadar
je temperatura zraka nižja od -5 °C, in krivljenje s segrevanjem ni dovoljeno, razen če to
ni dovoljeno z izvedbeno specifikacijo. Preklopi in stiki se lahko povezujejo z žico ali z
varjenjem, če se le-ti izvajajo po predpisanih standardih (SIST EN 13670 – izvajanje
betonskih konstrukcij).
Pri dobavi betonskega jekla na gradbišče je izvajalec bil dolžan predložiti odgovornemu
nadzorniku atest o kakovost jekla, ki vsebuje rezultate raziskav o natezni trdnosti, meji
plastičnosti ter minimalnem raztezku.
Pred betoniranjem je bilo potrebno armaturo, umazano z betonom, cementnim mlekom,
rjo, oljem in ledom, očistiti. Pred začetkom betoniranja je odgovorni nadzornik preveril
dolžine preklopov, dolžino sidranja, pravilnost pozicije armature z armaturnim načrtom,
velikost prerezov armaturnih palic, stabilnost armature v opažu, mejo plastičnosti in
stopnjo žilavosti armature, določeno v načrtu gradbenih konstrukcij. Izvajalec mora zmeraj
pravočasno obvestiti odgovornega nadzornika, kdaj bo položena armatura pripravljena za
pregled in prevzem. Pred izvršenim prevzemom armature s strani odgovornega nadzornika
se ni smelo pričeti z betoniranjem.
Armatura v opažu je bila položena tako, da je bil dosežen zadosten zaščitni sloj betona. Ko
je bila armatura položena, je odgovorni nadzornik z vpisom v gradbeni dnevnik potrdil
skladnost izvedbe z zahtevami v načrtu gradbenih konstrukcij in potrdil prevzem armature.
Za doseganje predpisane krovne plasti nad armaturo je bilo potrebno uporabiti ustrezne
distančnike. Pri gradnji objekta IVKC so bili izbrani beli vlaknocementni distančniki, ki so
barvno najbolj usklajeni s konstrukcijo. Nameščeni distančniki armature morajo zagotoviti,
da je zaščitna plast betona nad armaturo ustrezna projektni debelini zaščitne plasti.
Uporabiti je potrebno zadostno število distančnikov, kar obenem preprečuje tudi »preris
armature« na vidne površine sten.
Pri ploščah so se za podpiranje spodnje armature uporabili točkovni distančniki zaščitnega
sloja z razmikom 50 cm v obeh smereh. Zgornjo armaturo plošče se je podprlo z jeklenimi
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 79
jahači, kot so bili predpisani v armaturnem načrtu. Pomembno je bilo paziti, da so se vsi
jahači namestili točno nad točkovnimi distančniki spodnje armature. V nasprotnem
primeru bi se armatura med hojo po njej med delom preveč podajala in deformirala,
točkovni distančniki pa bi pri tem poškodovali opaž, kar bi se kasneje videlo na betonski
površini.
V konstrukciji IVKC se je uporabilo jeklo za armiranje – rebrasta armatura B 500-B.
SLIKA 10.19: Polaganje armature
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
80 ______________________________________________________________________
SLIKA 10.20: Polaganje armature za minaret
10.12.1 Armiranobetonske stene
Zunanje obodne stene garaž so debeline 30 cm (K1) in 40 cm (K2), ostale notranje obodne
stene so debeline 25 cm oz. 30 cm. Stene predavalnic, stanovanj in pisarn so prav tako
dimenzij 25 cm in 30 cm. Kakovost izvedenega betona je C30/37. Zaščitni sloj znaša na
zunanji zasuti strani min 45 mm (v stiku z zemljo), na notranji strani znaša minimalno 30
mm. Stene nad koto ± 0.00 so izvedene v »belem – vidnem« betonu z zaščitnim slojem
minimalno 35 mm na zunanji in notranji strani. Tudi stene kleti so vidni betoni, zato so
razpoke omejene na 0,2 mm. Vsi stiki plošč in sten so izvedeni v togi obliki.
10.12.2 Armiranobetonske plošče
Medetažne plošče so različnih debelin in se razlikujejo glede na spremljajoče objekte nad
koto + 0.00. Tako se pojavljajo debeline od 25 cm (stanovanja), 26 cm (uprava), 28 cm
(šola), 30 cm (plošče nad kletjo v območju objektov) in 35 cm (povozne in nasute nad
kletjo 1).
Kakovost izvedenega betona je C30/37 (»beli – vidni beton«), zaščitni uporabljen sloj
betona je minimalno 30mm. Vse odprtine v ploščah so izvedene z opažem. Vsi stiki plošč
in sten so izvedeni v togi obliki.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 81
10.12.3 Armiranobetonski stebri
Stebri v garažah DE1, DE2, DE3 in DE4 so dimenzij B/H = 40/70 cm, kakovost betona je
C35/45. Zaščitni sloj betona znaša minimalno 40 mm. Stebri telovadnice (DE3) so
dimenzij 50/160 cm. Kakovost betona je C35/45, zaščitni sloj betona je minimalno 40 mm.
DE2: v objektu nad koto ± 0.00 m (stanovanja) so stene debeline 25 cm, v delu objekta
uprave so stebri 40/70 cm. Stene so izvedene v belem – vidnem betonu, kakovosti v
C30/37, stebri so izvedeni v betonu kakovosti C35/45 z zaščitnim slojem betona
minimalno 30 mm.
DE3: v objektu nad koto ± 0.00 m ob telovadnici (družabni prostori, strojnica, sejna soba,
kabineti) so stebri dimenzij 40/70 cm, izvedeni v belem – vidnem betonu, kakovosti
C35/45, z zaščitnim slojem betona minimalno 30 mm.
DE4: v objektu nad koto ± 0.00 m ob džamiji (umivalnica in dostop) so stebri dimenzij
30/30 cm, izvedeni v belem – vidnem betonu, kakovosti C35/45, z zaščitnim slojem betona
minimalno 35 mm.
10.12.4 Armiranobetonski nosilci
10.12.4.1 Stenasti betonski nosilci v džamiji
AB stenasti nosilci so izvedeni tako, da onemogočajo večje pomike AB podporne
konstrukcije jeklenega dela džamije. Nosilci so iz arhitekturnih razlogov sestavljeni iz
dveh sten, debeline 25 cm, z vmesnim izolacijskim slojem, debeline 10 cm. Steni sta med
seboj strižno povezani. Strižna povezanost je dosežena z vgradnjo jeklenih pločevin, širine
40 cm in debelin od 10 do 20 mm. Za strižno povezavo med jeklom in betonom so
uporabljeni strižni čepi z razmikom od 20 do 40 cm. Sovprežen sistem konstrukciji nudi
potrebno togost in preprečuje večje pomike sten, ki podpirajo jeklene dele konstrukcije.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
82 ______________________________________________________________________
SLIKA 10.21: Detajl izvedba dvojne stene džamije
10.12.4.2 Preostali betonski nosilci objektov
Nosilci v plošči nad restavracijo (plošča nad K1) so dimenzij 40/115 cm, kakovost betona
je beli vidni beton, kakovosti C30/37. Zaščitni sloj betona znaša minimalno 30 mm.
Primarni nosilci nad telovadnico so dimenzij 60/150 cm, konstantnega prereza. Kakovost
betona je C35/45. Zaščitni sloj betona znaša minimalno 35 mm. Nosilci uprave so dimenzij
40/140 cm, kakovost betona je C30/37. Zaščitni sloj betona znaša minimalno 35 mm. Vsi
nosilci so izvedeni v belem – vidnem betonu.
Med objektom džamije in abdesthane poteka povezava za prehod v etažah P in N1.
Pritlični prehod je izveden iz škatlastih profilov 80/80 v rastru 1,16 m, povezanih vzdolžno
z enakimi profili in diagonalnim povezjem z zategami. Most bo izveden iz dveh paličnih
nosilcev s pasovi iz škatlastega profila 150/50 mm ter diagonalami in vertikalami iz
škatlastega profila 80/80 mm v rastru 1,60 m. Za strešni profil je uporabljen profil 40/40
mm. Pohodni del je izveden s sovprežno betonsko ploščo s trapezno pločevino, višine 50
mm in debeline 1,15 mm. Jeklena konstrukcija mosta je sidrana v betonske konstrukcije na
način, ki omogoča premike, saj most prečka dilatacijo med objekti.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 83
10.13 Opaževanje betonskih površin in opažni načrt
Za izdelavo vidnih betonskih površin so v standardu SIST EN 13670 podana dopustna
odstopanja na oblogi gladkega opaža. Odstopanja so odvisna od razredov vidnih betonov,
ki jih opredeljuje omenjeni standard.
Za drugi in tretji razred vidne površine betona so zahteve odstopanja na oblogi opaža
sledeče:
(SIST EN 13670 – izvajanje betonskih konstrukcij):
preboji v opažu so zatesnjeni,
dovoljene so luknje v opažu zaradi žičnikov, vendar brez cepitve lesa,
dovoljene so manjše praske in ostanki cementne koprene,
dovoljene so poškodbe zaradi vibratorja,
ostanki betona v utorih niso dovoljeni.
Za četrti razred vidne površine betona so zahteve odstopanja na oblogi opaža sledeče:
preboji, poškodbe zaradi vibratorja niso dovoljene,
ostanki betona v utorih in izbokline niso dovoljene,
dovoljene so praske od žičnikov.
Pred betoniranjem posameznih konstrukcijskih elementov oziroma že pred polaganjem
armature je odgovorni nadzornik pregledal stabilnost in pravilnost glede dimenzije, lege in
višine izvedenega opaža ter ugotovitve vpisal v gradbeni dnevnik.
Opaž je zagotavljal zahtevano obliko betonskega elementa, dokler slednji ni dosegel
zadostne trdnosti. Konstrukcija opaža mora prenesti predvidljivo obtežbo, biti dovolj toga,
da so dosežene tolerance zgradbe in ne sme poškodovati površin betonskih elementov.
Opaž ne sme vpijati prekomerne količine atmosferske vode ali izparjene vode iz betona.
Deformacije med in po betoniranju ne smejo povzročiti poškodb mladega betona (do česar
lahko pride zaradi slabe izvedbe opaža). Opažno olje in pritrdilni deli ne smejo
poškodovati betona, armature ali površine opaža. Prav tako ne smejo vplivati na barvo,
teksturo ali kakovost površine. Stranice opaža in dno morajo biti ustrezno očiščene, brez
prahu, ledu, žičnikov itd (SIST EN 13670 – izvajanje betonskih konstrukcij).
Pri izdelavi opaža je potrebno puščati odprtine za vrata in okna. Prav tako se pred
betoniranjem v opažu pusti luknje za preboje strojnih inštalacij (prezračevanje, ogrevanje,
fekalna kanalizacija).
Opaževanje vidnih betonskih površin za objekt IVKC je bilo podrejeno zahtevanemu
razredu vidne površine betona VB3. Pri gradnji se je uporabil velikostenski opaž in
ločevalno sredstvo za vidne betonske površine. Na velikostenski opaž so bile pritrjene
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
84 ______________________________________________________________________
plastificirane vezne plošče. Gradnja betonskih površin je zahtevala lepo izdelane in
pravokotne robove brez poškodb.
Opaževanje in tesnjenje je bilo izvedeno v skladu s Tehnološkim elaboratom opaženja. Vsi
elementi opaženja z velikostenskimi opaži so bili obdelani v opažnih načrtih in potrjeni s
strani projektanta.
V opažnih načrtih so prikazane pozicije mest dvostraskih opažev (preboji na betonskih
elementih), potek stikov opažnih plošč, ki so bile predhodno dogovorjene, ter površine in
delovni stiki (faznost betoniranja oz. prekinitve betoniranja). Zaradi preprečevanja razpok
v mladem betonu so v projektu opažev upoštevane tudi deformacije opažev med
betoniranjem in po njem.
Pri delu so se uporabili nepoškodovani opaži enake kakovosti in starosti. Opaži so bili
očiščeni in obrisani, tako da na opažnih površinah in v utorih ni bilo ostankov starega
betona, bili so brez izboklin na mestih, kjer so bili zabiti žeblji ali priviti vijaki, in brez
cepitve lesa.
Dopustna odstopanja na oblogi gladkega opaža za razred vidne površine VB3 pri gradnji
IVKC:
poškodbe opažev zaradi vibratorja in ostankov betonov v utorih niso bile
dovoljene;
po uskladitvi z arhitektom, nadzorom in investitorjem so bili dovoljeni zatesnjeni
(popravljeni) preboji v opažu, luknje v opažu zaradi žebljev, vendar brez cepitve
lesa in manjše praske.
Zaradi načina dela in prilagojene sestave betona (vidni beton razreda VB3, beli beton, hitro
napredovanje vgradnje, obseg zgoščevanja) je tekoča konsistenca betona predstavljala zelo
veliko horizontalno obremenitev na opaže. V ta namen so bili opaži ustrezno
dimenzionirani na povečano horizontalno obremenitev.
Zatesnjenost opažev se je izvedla tako, da ni prihajalo do iztekanja cementnega mleka,
tako med stiki posameznih opažnih plošč kot med stiki med posameznimi velikostenskimi
opažnimi elementi in na stikih med velikostenskim opažnim elementom in obstoječo
konstrukcijo.
Posamezne opažne plošče in celotni velikostenski opaž so se ujemali višinsko in
dimenzijsko, tako da ni prihajalo do večjih dimenzijskih odstopanj, kot so dovoljene za
razred VB3 (zamiki robov plošč in ravnost je morala biti manjša od zahteve P 3 za razred
VB3).
Pred začetkom vgrajevanja betona je bil s strani arhitekta, nadzora in investitorja potrjen
opažni načrt, v katerem so bile razdeljene faze betoniranja posameznih konstrukcijskih
elementov glede na zahteve arhitekta (razred vidne površine VB3, delovni stiki, stiki
opažnih plošč, razporeditev opažnih povezav).
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 85
V okviru načrta opaža so določene faze betoniranja in časovni takti, kar je moral izvajalec
upoštevati pri izdelavi terminskih načrtov. V opažnem načrtu je med drugim določen tudi
način razporeditve opažnih plošč glede na zahtevano vidnost, predvidene so sistemske
rešitve tesnenja, vezav, podpiranja itd. Opažni načrt je bil izdelan pred izvajanjem
betonskih del in poslan nadzoru in projektantu v potrditev. Pogoj za začetek tesarskih in
betonerskih del je potrjen projekt betona in opaža s strani odgovornega nadzornika in
projektanta.
Pri opažih je bilo potrebno uporabiti tesnilne materiale za vidne betone, ki preprečujejo
uhajanje cementnega mleka (iztekanja, gnezda, zabarvanja niso dovoljena). Na plastične
konuse (vezave) se je vsakič znova namestilo tesnilne podložke. Po razopaženju so se
luknje od vezav zapolnile z za to predvideno polnilno maso.
Vezava opažev se je izvajala s plastičnimi konusi, ki so se po razopaževanju na mestih
povezav odstranili. Vsa zapolnjevanja opažnih odprtin in popravila so se izvedla po
»Postopku z opisom izvedbe«, ki je bil predhodno preverjen in odobren s strani
projektanta, nadzora in investitorja.
Vsi opaži vidnih betonov so bili velikoformatni. Za opažne plošče se je uporabilo gladke
nevpojne materiale (brez puščanja odtisov ali sledov materiala oziroma ločilnih sredstev).
Potrebna je bila uporaba ustreznih opažnih voskov, ki so kompatibilni z opažnimi ploščami
in ne povzročajo dodatne zabarvanosti. Opažni sistemi morajo, poleg ustreznega sistema
podpiranja, vezanja in primerne kakovosti opažnih plošč, vsebovati tudi ustrezen in
dovršen sistem tesnjenja. Ta mora biti rešen sistemsko, za vse možne primere izvajanja.
Za vidne betone (klasifikacija VB3) se je uporabil velikopanelni opaž, ki ne pušča odtisov
okvirjev v betonu, z vezano opažno ploščo. Opažna plošča se je pritrdila na lesene nosilce
z notranje strani (ne smejo se namreč videti odtisi lesnih vijakov na betonu). Za
enostranske opaže so se uporabile enostranske sistemske opore. V talno ploščo so se
predhodno vgradili sidrni vijaki.
Stropne plošče se je izvajalo kot vidni beton klasifikacije VB3. Uporabile so se trislojne
opažne plošče (kletne plošče) oziroma v etažah objektov kot velikopanelne površine. Vsi
robovi sten, slopov, stebrov, preklad, plošč in utorov so izvedeni ostro.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
86 ______________________________________________________________________
SLIKA 10.22: Opaževanje armature za vgradnjo betona
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 87
10.14 Kakovost in videz betona ter zaščita pred poškodbami
Za doseganje ustrezne kakovosti betona in videza je potrebno tekom celotne gradnje
zagotavljati enakomerno kakovost osnovnega materiala (cement, agregat, dodatki
armatura, distančniki, …) in opažev (opažne plošče, pomožni material), kakor tudi
postopkov (način vgrajevanja, čas za razopaženje, nega betona, zaščita vgrajenih
elementov). V primeru izrabe ali neustrezne kakovosti opažnih plošč je bilo potrebno le-te
zamenjati. Tekom gradnje ni bilo dovoljeno spreminjanje osnovnih materialov. Še posebej
pomembna je bila zagotovitev dobave in ustrezne količine belega cementa za bele vidne
betone. Betonske sestave se je prilagodilo uporabi belega cementa, in sicer glede na
trdnostni razred (večina belih cementov je trdnostnega razreda 52,5 MPa) in hitrost
vezanja. Prav tako je bilo potrebno preveriti ustreznost kemijskih dodatkov pri sestavah,
narejenih z belim cementom.
Izpostavljene vidne betonske površine so se po izvedbi zaščitile z usteznimi brezbarvnimi
zaščitnimi sredstvi. Preden se je nadaljevalo z opaženjem naslednje kampade betoniranja,
se je izvedlo obvezno obrušenje stičnega robu, tako da so bile površine in stiki ravni.
Za obodno steno mošeje, ki tvori sovprežno konstrukcijo, se je uporabil beton ustrezne
konsistence, tako da je zalil vgrajene jeklene sidrne profile. Za notranje stene mošeje
(notranja stena sovprežne konstrukcije, stena stopnišča, itikjaf) in abdesthane (notranje
stene, stebri, stene kopalnic) je uporabljen bel beton s prodnatim agregatom (bel cement in
obvezna uporaba prodnatih frakcij), plošče so se izdelale z navadnim belim betonom.
Zgornje površine betonskih vencev ob mrežni fasadi (spremljajoči objekti in tudi cokle
džamije) so v naklonu ter fino zaglajeni, minimalno pobrušeni in nato zaščiteni.
Po razopaženju vidnih delov se je beton ustrezno zaščitil pred zunanjimi vplivi in
poškodbami. Vsi ostri robovi na betonskih elementih s klasificirano kakovostjo VB3 in
VB4 se morajo za ves čas gradnje zavarovati pred mehanskimi poškodbami. Beton se je
zaščitil s folijo in filcem ter OSB lesenimi ploščami. Način zaščite je bil potrjen s strani
nadzora.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
88 ______________________________________________________________________
SLIKA 10.23: Vidni beli betoni objekta IVKC
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 89
SLIKA 10.24: Vidni beli betoni kaskadnega vrta
SLIKA 10.25: Zaščita vidnih betonov pred poškodbami in prahom
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
90 ______________________________________________________________________
10.15 Sanacija morebitnih napak
Pri morebitnih napakah (zamiki, gnezda itd.) se je izvajalec pred kakršno koli sanacijo o
načinu le-te dogovoril s projektantom in nadzorom. Način sanacije manjših napak je sistem
obdelave z brušenjem-kitanjem-brušenjem. V primeru zabarvanja ali odtisov na stropnih
ploščah se je sanacijo izvedlo z brušenjem ali poliranjem. Vse sanacije se izvajajo le po
potrditvi s strani projektanta in nadzora. Neustrezno izvedene konstrukcije se odstranijo in
ponovno izvedejo. Strošek sanacije bremeni izvajalca.
10.16 Testna polja in vzorci
Za vse sestave vidnih betonov in verifikacijo sestave je bilo potrebno upoštevati izdelavo
testnih polj. Testna polja morajo biti zadosti velika (proizvodnja vsaj 1m³ betona) in
izdelana po enaki tehnologiji (proizvodnja betona, vgrajevanje, zgoščevanje, nega, ...) in z
enakimi materiali (osnovni materiali, sestava betonske mešanice, tip opažev, ločevalno
sredstvo, …) kot vidni element na objektu. Ob izvedbi testnega polja se je opravila tudi
verifikacija sestave z odvzemom vzorcev za dokazovanje projektiranih lastnosti (tlačna
trdnost, odpornost proti prodoru vode). Predhodno pred izdelavo testnih polj sta projektant
in nadzor potrdila sestavo betonskih mešanic za vidne betone na podlagi predloženih
vzorcev in receptur.
10.17 Hidrozaščita objekta
Hidrozaščito v principu predstavlja hidroizolacija (hidroizolacijska membrana), kadar gre
za obodno konstrukcijo, ki meji na teren, ali v primeru strešne konstrukcije. Hidroizolacija
ščiti stavbe pred talno vodo, vlago in atmosferskimi padavinami. S hidroizolacijo želimo
preprečiti degradacijo stavbe in zagotoviti ustrezne bivalne okoliščine. Preprečevanje
prisotnosti vlage v stavbi se šteje v sklop izpolnjevanja bistvenih zahtev.
Pri projektiranju IVKC je upoštevana naslednja tehnična regulativa:
Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago, (Ur. L. RS, št. 29/04),
hidroizolacije podzemnega dela objekta: SIST DIN 18195,
hidroizolacija ravnih streh: smernice za projektiranje in izvedbo streh s
hidroizolacijami.
Na gradbišču morajo biti proizvodi za hidroizolacijo shranjeni v skladu z varnostnim
načrtom, načrtom organizacije gradbišča in navodili proizvajalca.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 91
Pred vgrajevanjem bitumenskih izdelkov, hidroizolacijskih trakov se preverja vidne napake
po standardu SIST EN 1850-1: Določevanje vidnih napak (mehurji, razpoke, luknje,
vdolbine, izbokline, mesta brez zaščite). Pred pričetkom del se izvede meritev temperature
površine z ustreznim merilnim aparatom. Pogoji so primerni za vgrajevanje, če najnižja
izmerjena temperatura ni nižja od + 5 °C. V gradbeni dnevnik se vpiše povprečje vseh
meritev ter najnižja izmerjena temperatura. Za preverjanje vlažnosti površin se lahko
uporabi ustrezen vlagomer ali metoda s plinskim gorilnikom; betonsko površino se lokalno
segreje z gorilnikom in če ni vidne spremembe barve na mestu segretja, je podlaga dovolj
suha [3].
Površina mora biti primerno suha, trdna, brez segregiranih mest, izboklin, odprtih razpok,
ostrih robov, brez prahu itd. Če je potrebno, se mora neravnine izravnati, ostre robove
posneti in utore zaobliti. Pred začetkom vgrajevanja hidroizolacije se opiše v gradbenem
dnevniku stanje podlage.
Vgrajeni material mora imeti potrdilo o skladnosti z zahtevami ustreznih evropskih
standardov, če teh ni, pa tehnično soglasje z nacionalnim standardom ali drugimi
dokumenti.
Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago (Ur. l. RS, št. 29/2004) pri izvedbi hidroizolacije pred
talno vlago zunanjih sten in tal v stiku s terenom zahteva upoštevanje skupine standardov
SIST DIN 18195 – 1 do 10 – Tesnjenje objektov. Po končanju hidroizolacijskih del
sledi temeljit pregled odgovornega nadzornika nad opravljenimi deli. Vsaka morebitna
napaka, poškodba, nepravilna izvedba se vpiše v gradbeni dnevnik in odpravi pred
zasipanjem materiala za objektom.
10.17.1 Horizontalna hidroizolacija IVKC
Objekti v sklopu IVKC so temeljeni na armiranobetonski (AB) temeljni plošči.
Horizontalna hidroizolacija je predvidena pod AB ploščo, da je dosežen čim manj oviran
prehod iz njene površine v vertikalno površino (stene). Hidroizolacija je vedno vgrajena na
podložni beton. Na IVKC objektu je uporabljena polimer-bitumenska enoslojna
hidroizolacija z varilnimi trakovi debeline 4 mm, z nosilcem iz poliestrskega filca
gramature 160–180 g/m² in z modifikatorjam na bazi APP. Trak se je točkovno navaril na
podlago iz podložnega betona, kakovosti C12/15, ki je bil minimalno armiran in predhodno
premazan s hladnim bitumenskim premazom.
V primeru ogrevanih prostorov nad temeljno AB ploščo (1. klet) je na hidroizolacijo
vgrajena toplotna izolacija iz plošč ekstrudiranega polistirena (XPS) debeline 5 cm, ki
hkrati predstavlja zadostno mehansko zaščito. Toplotna izolacija je delno pod AB ploščo
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
92 ______________________________________________________________________
zato, da je dosežena kontinuirnost dela toplotnega ovoja v horizontalni ravnini s toplotnim
ovojem, ki pripada stenam objekta.
Horizontalna hidroizolacija sega izven roba (zaključka) AB temeljne plošče, kar pomeni,
da je na tej površini kot podlaga izveden tudi pas podložnega betona. Obodni pas
podložnega betona je armiran. Dodana armatura je potrebna zato, da je ta pas posebej
ojačan, ker je površina tampona na takšnih mestih običajno razrahljana zaradi postavljanja
in odstranjevanja opaža in njegove podkonstrukcije na robu AB temeljne plošče.
10.17.2 Vertikalna hidroizolacija sten v širokem odkopu
Vertikalna hidroizolacija je vgrajena na vseh vkopanih (zunanjih kletnih) stenah objektov.
Gre za dva tipa hidroizolacije, ker se stene pojavljajo v t. i. širokih odkopih in tudi kot
konstrukcije v neposrednem stiku z varovalno steno gradbene jame. Za široki odkop se
šteje tudi primer, ko je ob objektu izvedena varovalna stena gradbene jame, vendar je od
bodoče kletne stene odmaknjena za vsaj 80 cm – kar predstavlja minimalno potreben
prostor za izvedbo vertikalne hidroizolacije na kletno steno.
Uporabljena je enoslojna polimer-bitumenska hidroizolacija. Če bi se uporabil za
hidroizolacijo tehnično adekvaten trak, mora biti na betonsko površino kletne stene
brezpogojno polno (100 %) zavarjen. V ta namen je potrebno, da je beton kletne stene
zanesljivo razmaščen, brez štrlečih delcev, lahko ima manjše vdolbinice (kot posledico
ujetih zračnih mehurčkov v času vlivanja betona) in nato premazan s hladnim bitumenskim
premazom.
10.17.3 Vertikalna hidroizolacija sten v stiku z varovalno steno gradbene jame
V takšnih primerih se vertikalno hidroizolacijo obvezno izvede na steno objekta in ne na
varovalno steno gradbene jame. Če bi se hidroizolacija vgradila na varovalno steno, kar je
najenostavnejše, to ne bi ustrezalo pogojem, ki nastopijo pri vertikalnih posedkih objekta
(pojavijo se strižne sile med kleno steno in hidroizolacijo in posledično pretrgi).
Ker je taka izvedba hidroizolacije težavna in bi v principu pri klasičnih postopkih
(proizvodih) zahtevala aplikacijo dodatne (kontra) stene, je v primeru IVKC uporabljen
postopek z uporabo posebne HD polietilenske folije, ki ima integriran sloj za spoj s svežim
betonom. Folija je fiksirana na izravnano varovalno steno gradbene jame. Ta folija se je ob
zabetoniranju kletne stene spojila s svežim betonom in se tako popolnoma zalepila s kletno
steno. Pri vertikalnem posedku objekta tako folija ostane na kletni steni.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 93
Pogoj za uspešno izvedbo opisanega sistema vgraditve vertikalne hidroizolacije je v tem,
da omenjena folija poteka izpod AB talne plošče, kontinuirno na površino varovalne stene
oz. njene obloge. V primerih, ko je ta tip hidroizolacije uporabljen tudi pod celotno
temeljno AB ploščo, je to vnaprej razumljivo, v konkretnem primeru, kjer je pod temeljno
ploščo predvidena horizontalna hidroizolacija z bitumenskimi varilnimi trakovi, se mora ta
hidroizolacija pred zaključkom na zunanji liniji AB plošče spojiti s predvideno PE folijo.
10.17.4 Hidroizolacija horizontalnih konstrukcij nad kletjo 1
Te konstrukcije se nahajajo pretežno nad ogrevanimi prostori, zato je njihova sestava
takšna kot pri ravnih strehah. Predvsem kar zadeva hidroizolacijo, je pri teh konstrukcijah
specifično to, da predstavljajo gradbiščni plató, torej površino, ki je mehansko precej
obremenjena. Določene obremenitve in s tem možnost poškodb se lahko pojavijo
predvsem v času vgrajevanja različnih tipov finalne obdelave (slojev nad hidroizolacijo).
Hidroizolacija je vgrajena na naklonskem betonu in nastopa v t. i. sestavi obrnjene ravne
strehe. Zaradi tega je zaščitena s ploščami ekstrudiranega polistirena (XPS).
Glede na podane specifičnosti je hidroizolacija teh površin izvedena s posebnim sistemom,
ki zagotavlja popolno varnost tako v pogledu prenašanja dinamičnih obremenitev ob
transportu po hidroizolaciji kot pri finalizaciji konstrukcije, in tudi v primeru, če mestoma
pride do mehanskih poškodb (prebojev hidroizolacije). Gre za hidroizolacijo premaznega
tipa z nazivom Servidek/Servipak.
Pri takšnem tipu hidroizolacije gre za popolno zlepljenost s podlago brez možnosti, da bi
morebitne kontrakcije betona lahko povzročale napetosti v hidroizolaciji in s tem
pogojevale nastanek razpok oz. pretrgov, ob tem pa tudi preprečitev, da ob morebitni
mehanski poškodbi voda skozi poškodovano mesto preide med hidroizolacijo in AB ploščo
oz. naklonski beton. Glede na lastnosti takšne hidroizolacije je možnost zatekanja
meteorne vode povsem onemogočena.
Servidek/Servipak je kompozit premazne, visoko adhezivne, enokomponentne polimer-
bitumenske substance, ki se na betonsko površino nanese v količini cca 3 kg/m² (Servidek)
in ki se v še svežem stanju dosloji s posebnimi ploščami iz stisnjene mase bitumna in
kremenčeve moke debeline 3 mm (Servipak). Ta kompozit je povsem vodonepropusten in
optimalno odporen na morebitne mehanske poškodbe v času vgrajevanja hidroizolacije.
Servidek se lahko vgrajuje na vlažno betonsko podlago, kar pomeni posebno prednost pred
drugimi tipi hidroizolacije, ki bi jih sicer lahko polno zalepili (zavarili) na podlago, vendar
vlažnost podlage tega ne dopušča. Podlaga je lahko povsem navlažena, važno je le, da na
njej ni stoječe vode. V tuji gradbeni praksi, deloma pa tudi pri nas, je ta tip hidroizoliranja
poznan predvsem v tehnologiji izvedbe t. i. premostitvenih objektov.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
94 ______________________________________________________________________
Zaščitne in hkrati tudi hidroizolacijske plošče Servipak omogočajo, da se že nekaj ur po
vgraditvi hidroizolacije po njeni površini lahko vrši promet z lažjimi tovornimi in
podobnimi vozili, s katerimi se transportira material za finalizacijo ploščadi.
10.17.5 Hidroizolacija v mokrih prostorih in hidroizolacija vodnega zrcala
Za hidroizolacijo v mokrih prostorih je uporabljena klasična membranska hidroizolacija, ki
je vgrajena v sklopu slojev medetažne konstrukcije. Gre za sintetično folijo na bazi
mehkega PVC, ki se spaja s preklopi in z varjenjem s toplim zrakom. Vsi zaključki
hidroizolacije (folije) so izvedeni na stene mokrega prostora z uporabo pločevine, ki ima
sistemsko (tovarniško) integrirano PVC plast.
Pri vodnem zrcalu (plitkem bazenu), ki se nahaja na ploščadi nad neogrevanim prostorom
1. Kleti, je uporabljena dvoslojna, polimer-bitumenska hidroizolacija z varilnimi trakovi in
modifikatorjem APAO. Na hidroizolacijo je položen ločilni sloj iz PP filca in nato
izvedena zaščita s pranim prodcem, ki je poravnan v horizontalo. Ta prodnata zaščita
predstavlja »dno« bazena, ki je v zimskem času brez vode, zato je potrebno, da se prodec
ob izpraznitvi vode dobro opere (odstranitev organskih substanc).
10.17.6 Hidroizolacija na ravnih strehah
Ravne strehe so predvidene v dveh tehničnih tipih, in sicer:
klasična ravna, neprezračevana streha (hidroizolacija brez zaščite na toplotni
izolaciji),
kombinirana obrnjena ravna streha (hidroizolacija med dvema slojema toplotne
izolacije).
10.17.6.1 Ravna streha džamije
Gre za ravno streho (približno 900 m²), katere hidroizolacija je izvedena s sintetično folijo
na bazi polizobutilena. Folija je bele barve in je vgrajena na podlago iz OSB plošč, ki so
skozi toplotno izolacijo privijačene v nosilno podlago.
Sintetična folija na bazi polizobutilena je proizvod, ki ima na spodnji strani tovarniško
integriran poliestrski flic. Ta sloj služi za mehko naleganje folije na podlago, poleg tega pa
omogoča tudi, da se lahko folija na katerem koli mestu s tem filcem spoji na sintetične
»ježke«, pri čemer spoj doseže izjemne strižne sile. Folija se lahko na podlago polaga
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 95
prosto, če je obtežena s prodcem, lahko se fiksira na že omenjene »ježke« ali pa se na
podlago zalepi s kontaktnim lepilom.
V primeru IVKC je folija zalepljena po celotni površini podlage (OSB plošče).
Medsebojno so trakovi folije spojeni s t. i. hladnim varjenjem, ki je v bistvu kemični spoj.
Za ta namen je bil na eni strani traku tovarniško pripravljen »lepilni« rob širine 50 mm, ki
se ga je položilo na sosednji trak. S pritiskom valjčka se je dosegel trajen vodotesen spoj.
Prečni spoji med trakovi so izvedeni s prekrivnim trakom, ki je spojen za obema
osnovnima trakovoma.
Sintetična folija na bazi polizobutilena je folija najvišjega tehničnega razreda in ustreza
zahtevam DIN EN 13956. Je proizvod, ki je trajno odporen na vplive UV sevanja.
Toplotna izolacija pod OSB ploščami je kamena volna visoke gostote (min. 150 kg/m³) in
tlačne trdnosti (min. 60 kPa), vse po zahtevah SIST EN 13162. Plošče so tovarniško rezane
v konus, tako da se na strehi doseže štiristranski naklon 2 % proti žlebovom.
S tipom uporabljene folije je možno zelo dobro in estetsko izdelati vse detajle zaključkov
na zahtevne okrogle oblike svetlobnikov. Prav tako je možno zelo zanesljivo izvesti
potrebne točkovne preboje hidroizolacije, ki jih zahteva pritrditev posebnih elementov med
svetlobniki.
10.17.6.2 Ravne strehe ostalih objektov
Za strehe ostalih objektov je uporabljen t. i. sistem kombinirane obrnjene ravne strehe. To
pomeni, da se hidroizolacija nahaja med dvema slojema toplotne izolacije in da je vedno
prisotna tudi parna zapora. Spodnji toplotno-izolacijski sloj, na katerega je vgrajena
hidroizolacija, je iz plošč ekspandiranega, kaširanega polistirena (EPS), po zahtevah SIST
EN 13163, toplotno-izolacijske plošče nad hidroizolacijo pa so iz ekstrudiranega
polistirena (XPS), po zahtevah SIST EN 13164, ki je povsem vodonevpojen material.
Plošče XPS so odlična zaščita hidroizolacije tako v mehanskem kot toplotnem smislu.
Hidroizolacija je polimer-bitumenska, dvoslojna, najvišjega razreda kakovosti, izvedena z
varilnimi trakovi, katerih bitumen je modificiran s polimeri na bazi APAO (ataktični
amorfni polialfa-olefin). Proizvod ustreza zahtevam SIST DIN 52133.
Bitumenski varilni trakovi imajo specifično fizikalno karakteristiko v pogledu obstojnosti
na povišane in znižane temperature, in sicer v razponu: -30 stopinj Celzija do +140 stopinj
Celzija. Te vrednosti so nadstandardne glede na zahteve standarda SIST DIN 52133, ki
predpisuje razpon od -15 stopinj Celzija do +130 stopinj Celzija. Gre za kriterij, ki pri
samem funkcioniranju hidroizolacije ni zelo pomemben, vendar pa v navedenih fizikalnih
vrednostih zagotavlja neproblematično vgrajevanje hidroizolacije v katerem koli letnem
obdobju.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
96 ______________________________________________________________________
Prvi (spodnji) hidroizolacijski trak je na kaširani EPS vgrajen s točkovnim varjenjem,
drugi (zaključni) sloj pa je na spodnjega zavarjen 100 %.
SLIKA 10.26: Izvedba hidrozaščite objekta
10.18 Izvedba jeklene konstrukcije za fasado džamije
Fasada objekta džamije je do 6 m višine izvedena iz betonskega dela, nad betonskim delom
je vse do 24 m višine steklena fasada. Steklena fasada je izvedena s trislojno potiskano
zasteklitvijo. Vzorec in barva tiska na steklu se stopnjuje po višini od 95 % do 10 %
prosojnosti.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 97
SLIKA 10.27: Vzorec steklene fasade džamije
SLIKA 10.28: Izvedba zasteklitve džamije
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
98 ______________________________________________________________________
SLIKA 10.29: Zaščita stekla pred poškodbami
Betonski del in steklena fasada sta v celoti obdana z monolitno varjeno jekleno fasadno
konstrukcijo, ki je izvedena kot jeklena romboidna mreža. Za monolitno varjeno jekleno
fasadno konstrukcijo je značilno, da fasada ni vijačena, ampak je celoten obod fasade
varjen.
Prednost varjenih stikov je, da je stik pripravljen takoj prevzeti svojo funkcijo, da lahko
varjen stik pri demontaži hitro razstavimo z odbrušenjem zvara in da ni potrebno
predimenzionirati stičnih elementov.
Varjene stike lahko izvajajo le za to kvalificirani delavci, saj je izvedba le-teh precej
zahtevna. Zelo pomembno je, da ne pride do napačne zvaritve, saj bi v tem primeru moralo
podjetje kriti velike stroške sanacij. Prav tako je zelo pomembna pazljivost pri izbiri
pravilne elektrode za varjenje (izbrati je potrebno dovolj visoko temperaturo varjenja ter
poskrbeti, da se zvar pravilno ohladi).
Jeklena konstrukcija je ustrezno antikorozijsko zaščitena in izdelana ter montirana v skladu
s SIST EN 1090-1 in SIST EN 1090-2 (standardi za izdelavo jeklenih konstrukcij). Za
izdelavo romboidne zunanje nosilne mreže je uporabljen razred izdelave EXC3 ter EXC4.
Upošteval se je tudi še veljaven Pravilnik o tehničnih predpisih za pregled in preizkušanje
nosilnih jeklenih konstrukcij (Ul. SFRJ 6/65).
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
______________________________________________________________________ 99
Posebna tehnološka zahteva korozijske zaščite jeklene konstrukcije IVKC je opisana v
nadaljevanju.
Korozijska zaščita je izvedena s sistemom, ki se od konvencionalnih sistemov razlikuje po
tem, da jekla ne ščiti po principu adhezivnosti nanosov na jekleno površino, temveč s tem,
da je osnovni zaščitni nanos kemično spojen z jeklom.
Sistem korozijske zaščite mora zagotoviti naslednje kemijsko-fizikalne zahteve:
najvišja stopnja abrazijske odpornosti,
visoka odpornost proti udarcem,
prenašanje termičnih raztezkov konstrukcije – visoka duktilnost,
obstojnost (sprimnost) na geometrijsko specifičnih oblikah (npr. ostri robovi ipd.),
trajna zaščita pred UV sevanjem.
Sistem korozijske zaščite mora biti negorljiv in za sistem korozijske zaščite mora veljati
najvišja možna stopnja garancije.
Konstrukcijski elementi jeklene konstrukcije so bili izdelani v delavnici s postopki
varjenja. Na mestu gradnje so se elementi varili in vijačili. Za dosego vseh kriterijev
kakovosti izvedbe in predpisanih toleranc je bilo potrebno pravilno predvideti in načrtovati
postopke in način izvajanja del. Jeklena konstrukcija je izvedena po izvedbi betonskih
podpornih delov konstrukcije. Priključne elemente se je vgradilo z geodetsko natančnostjo
pod stalnim nadzorom inženirja geodetske stroke. Pred izdelavo je bilo potrebno preveriti
mere obstoječih betonskih konstrukcij. Konstrukcijo je bilo potrebno v vseh fazah gradnje,
s pravilnim vrstnim redom sestave in gradnje varovati proti izgubi stabilnosti ali porušitvi.
Upoštevati je bilo potrebno predpisane tolerance in dodatno določene tolerance pri izvedbi.
Pred izgradnjo so se za izbran način gradnje predvideli povesi konstrukcije zaradi lastne
teže ter v delavniških načrtih ustrezna nadvišanja elementov. Po izgradnji se je s termičnim
ravnanjem odpravilo vse nepravilnosti do doseženih predpisanih toleranc, tudi če je do
presega toleranc prišlo zaradi deformacij od lastne teže. Pri izdelavi se je ob zahtevi EXC4
po SIST EN 1090 upoštevalo tudi geometrijske tolerance izvedbe, navedene v SIST EN
1090-2.
10.19 Zahteve pri izvedbi jeklene konstrukcije
Zvare jeklenih konstrukcij se je kontroliralo v fazi izvedbe v skladu s predpisi. Sistem in
debeline slojev antikorozijskega premaza je izveden v skladu z EN ISO 12944 ter EN ISO
19840.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
100 _____________________________________________________________________
Jeklena konstrukcija je iz montažnih elementov. Posamezni elementi so se izdelali v
delavnici po delavniških načrtih. V delavnici so se elementi zvarili in prav tako so se
izvrtale luknje za vijačenje. Točnost izdelanih elementov je bila v delavnici preverjena s
poskusno montažo. Večji del konstrukcije se je iz montažnih elementov v končno nosilno
konstrukcijo sestavil z varjenjem na mestu gradnje. Veliko pozornost se je posvetila
natančnosti izvedbe in kontroli postopkov gradnje. Zvare se je preverilo v skladu s
predpisi. Predviden načrt gradnje sta potrdila odgovorni projektant konstrukcij in
odgovorni nadzornik.
Izvajalec je bil dolžan pred pričetkom gradnje izdelati elaborat postopka gradnje, vključno
z vsemi varstvenimi ukrepi. Med gradnjo mora voditi vso, po veljavnih predpisih
zahtevano, dokumentacijo, ki se nanaša na dokazovanje kakovosti vgrajenih materialov in
tehnoloških postopkov posameznih faz gradnje. Vsi vgrajeni produkti morajo imeti
ustrezna tehnična soglasja oz. certifikate. Ves vgrajen, dodajni in spojni material mora biti
opremljen v skladu z Zakonom o gradbenih proizvodih (ZGPro) oziroma z Direktivo EU o
gradbenih proizvodih (DGP), z izjavami o skladnosti proizvoda oz. s certifikati o
skladnosti proizvoda in mora biti vgrajen po veljavnih predpisih in standardih. Pri delu so
bili upoštevani ustrezni predpisi iz varstva pri delu.
Izvajalec je moral pred začetkom izvedbe jeklene konstrukcije izdelati naslednje
dokumente:
načrt zagotavljanja kakovosti del,
delavniško dokumentacijo,
elaborat varstva pri delu,
elaborat protikorozijske zaščite (s točnimi navodili izvedbe in kontrole),
varilni načrt s planom sestave, delavniškega in montažnega varjenja, projekt
montaže.
Vsi dokumenti so bili pregledani s strani strokovnega nadzora investitorja. Konstrukcijo je
potrebno v vseh fazah gradnje, s pravilnim vrstnim redom sestave in gradnje, varovati proti
izgubi stabilnosti ali porušitvi. Med gradnjo se vodi vso potrebno kontrolno
dokumentacijo:
potrdila o kakovosti osnovnega, dodajnega in spojnega materiala,
skladno s SIST EN 1090-2, potrdila o usposobljenosti varilcev, skladnosti varilnih
postopkov, merske protokole, rezultate kontrole zvarov.
Montaža jeklene konstrukcije se je izvajala v skladu s projektom montaže. Geometrija
jeklene konstrukcije se je preverjala (nadzornik je z metrom opravil meritve horizontale
romba, vertikale romba in ukrivljenosti romba) v vsaki fazi montaže po predpisanih
tolerancah. Predpisane tolerance so bile za vertikalo romba (7,74 mm), horizontalo romba
(4,93 mm) in ukrivljenost romba (4,46 mm). Za vsako spremembo je bilo potrebno pred
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 101
izvedbo pridobiti pisno soglasje projektanta in strokovnega nadzora. Vsi dokumenti so bili
pregledani s strani odgovornega nadzornika.
Sestavni deli jeklene fasadne konstrukcije IVKC so:
jekleni sovprežni elementi AB sten in plošče nad vhodom,
nosilna fasadna konstrukcija – jeklena romboidna mreža,
nenosilni fasadni elementi – jeklena mreža,
strešna konstrukcija – palična jeklena konstrukcija,
podkonstrukcija zasteklitve objekta,
horizontalni okvirji servisnih podestov fasade,
pohodne rešetke.
SLIKA 10.30: Predpisane tolerance jeklene konstrukcije džamije
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
102 _____________________________________________________________________
10.19.1 Zasnova jeklene konstrukcije džamije
Objekt je na osrednjem območju DE3 temeljen na temeljni plošči debeline 80 cm. Nosilni
sistem AB konstrukcij DE3 predstavljajo armiranobetonske stene, stebri in stenasti nosilci.
Romboidna jeklena konstrukcija (DE5) nalega na stenaste nosilce preko vgrajenih
členkastih priključkov, ki so sidrana v konzolne dele AB stenastih nosilcev. Streha iz
prostorskega jeklenega paličja je členkasto pritrjena na fasadno konstrukcijo in deluje kot
toga povezava med vsemi štirimi stenami jeklene mreže fasade. Notranja jeklena
podkonstrukcija oken je preko pohodnih servisnih podestov pripeta v romboidno fasado.
Vertikalno je podprta z AB stenastimi nosilci. Ves sistem jeklenih konstrukcij je povezan
ter na AB konstrukcije pritrjen preko vgrajenih sidrišč na dnu in na vrhu AB parapetnih
sten.
Nosilni ovoj džamije, tlorisno kvadratne oblike, dimenzij 30 x 30 m ter višine 23,5 m, je
izdelan iz jeklenih nosilcev s škatlastim prerezom dimenzij 450/80 mm, s stenami debelin
10–25 mm, medsebojno zvarjenih v romboidno mrežo. Gradniki – rombi romboidne mreže
merijo 5,8 m v višino in 3,7 m v širino med osmi. Vertikalne bordure so izdelane iz
pločevin, zvarjenih v škatlasti L profil, z dimenzijami stranic 53 cm, debelino stranice 8
cm in debelinami pločevin od 8 do 15 mm. Na mestih stikov so škatlasti prerezi znotraj
ojačeni s pločevinami debelin približno 20 mm. Spodaj je romboidna mreža povezana z
vencem enakih dimenzij kot gradniki romboidne mreže, v nivoju strehe pa je povezava
izvedena s sestavljenim varjenim škatlastim prerezom iz pločevin, debelin od 10 do 20
mm, in vključuje pločevino atike. Celotna jeklena konstrukcija fasade (romboidna mreža)
je odložena na pripravljena – vbetonirana ležišča s konstrukcijskimi členki, vrtljivimi v
smeri osi sten. S tem je preprečen vnos momentov iz jeklene fasadne konstrukcije v
podporne betonske elemente. Celotna fasadna romboidna opna je med seboj togo
povezana, s čimer se zagotovi membransko delovanje ovoja.
Na notranjo stran romboidne mreže je nameščena podkonstrukcija steklene fasade s
servisnimi podesti, ki so členkasto pritrjeni v zunanjo romboidno mrežo, ki ji daje oporo v
horizontalni smeri, pravokotno na fasado. Nosilna konstrukcija sistemske steklene fasade
je sestavljena iz vertikalnih nosilnih stebrov s škatlastim prerezom dimenzij 160/80/5 mm
in horizontalno orientiranih paličnih nosilcev s prerezi pasov in prečk 80/80 mm, debelin
od 5 mm do 8 mm ter diagonal s prerezom 50/50 mm. Horizontalni palični okvirji služijo
tudi kot pohodni servisni podesti, v katere so nameščene pohodne rešetke višine 25 mm.
Spodnji podest, ki poteka tik nad parapetno sovprežno steno, je izdelan iz elementov z
večjim prerezom (zunanja horizontala 120/60mm, diagonale 100/80 mm, notranja
horizontala 80/80mm in prečke 80/80 mm, debelin od 5mm do 8 mm) in služi povezavi
jeklene fasadne konstrukcije z zgornjim delom sovprežne stene. Stik je izveden skupno s
sidranjem jeklenih fasadnih stebrov steklene fasade z zgornjega dela parapetne stene s
pomočjo vgrajenih sider. Stebri so na steno priključeni v togi izvedbi.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 103
Strešna konstrukcija džamije je izdelana iz ravninskih paličij, medsebojno povezanih v
ortogonalno mrežo, z varjenimi stiki. Preko konzolnih delov na koncih paličnih nosilcev,
ki potekajo v oseh zgornjih pasov paličja, se paličje členkasto priključi na robni venec
romboidne fasadne mreže. Palična jeklena konstrukcija je izdelana v delavnici s postopki
varjenja do velikosti možnosti transporta. Na gradbišču se je konstrukcija varila in
sestavila v celoto. Poleg vertikalne nosilne funkcije konstrukcija strehe predstavlja togo
membrano med stranicami – nosilnimi jeklenimi romboidnimi fasadami.
Elementi paličja so izdelani iz škatlastih profilov, z varjenimi stiki. Spodnji pasovi,
diagonale in vertikale so izdelane iz profila 100/100 mm, z različno debelino stene od 4
mm do 12 mm. Zgornji pasovi so izdelani iz profilov 200/100/6,3 mm.
Višina strešnega paličja sovpada z višino romboidne mreže stene in znaša 2,90 m. Za
zagotovitev togosti v ravnini strehe so zgornji pasovi med seboj povezani z diagonalnimi
povezji iz škatlastih profilov 100/100/6,3 mm. Celotno paličje nalega na fasadno
romboidno konstrukcijo z vencem preko konzolnih nosilcev s PI prerezom, zvarjenih iz
pločevin 20 mm (pasnice) in 15 mm (stojine), dolžine približno 2 m. V zadnjem rastru
paličja so zaradi konzolnega pritrjevanja zgornji pasovi izdelani iz močnejšega profila, z
medsebojno zvarjenima škatlastima prerezoma 200/200 in 100/100 mm.
SLIKA 10.31: Shema nosilne jeklene konstrukcije džamije
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
104 _____________________________________________________________________
SLIKA 10.32: Shema podkonstrukcije steklene fasade džamije
SLIKA 10.33: Shema nosilne fasadne romboidne konstrukcije
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 105
SLIKA 10.34: Detajl zvara jeklene fasadne konstrukcije džamije
SLIKA 10.35: Pogled na jekleno fasadno konstrukcijo džamije med izvedbo
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
106 _____________________________________________________________________
SLIKA 10.36: Vgradnja krink na jekleni fasadni konstrukciji džamije
SLIKA 10.37: Palična strešna konstrukcija džamije s svetlobniki
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 107
SLIKA 10.38: Strešna konstrukcija džamije s svetlobniki
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
108 _____________________________________________________________________
10.19.2 Zasnova jeklene konstrukcije prehodov med džamijo in abdesthano
Med objektom džamije in objektom abdesthane sta izvedena dva prehoda, v pritličju in
nadstropju abdesthane, pravokotna na džamijo in pod kotom priključena na abdesthano.
Pritlični prehod je obdan z jekleno podkonstrukcijo iz pravokotnih votlih profilov, ki so
sidrani v AB ploščo. Prehod v nadstropju je zasnovan kot most, z nosilnim sistemom dveh
paličnih nosilcev iz pravokotnih votlih profilov, ki sta prostorsko povezana in zavetrovana
z zategami v strehi ter s sovprežno pohodno ploščo na nivoju spodnjega pasu paličja.
Pritlični prehod je izveden iz škatlastih profilov 80/80 mm, na rastru 1,16 m, povezanih
vzdolžno z enakimi profili in diagonalnim povezjem z zategami. Most je izveden iz dveh
paličnih nosilcev s pasovi iz škatlastega profila 150/50 mm ter diagonalami in vertikalami
iz škatlastega profila 80/80 mm, na rastru 1,60 m. Za strešni profil je uporabljen profil
40/40 mm. Pohodni del je izveden s sovprežno betonsko ploščo s trapezno pločevino višine
50 mm in debeline 1,15 mm. Jeklena konstrukcija mosta je sidrana v betonske konstrukcije
na način, ki omogoča premike, saj most prečka dilatacijo med objekti.
10.19.3 Zasnova jeklene konstrukcije minareta
Minaret z votlim okroglim AB prerezom je na višini od + 29,0 do + 32,0 prekinjen. Na tem
delu nosilno vlogo prevzame romboidna mreža jeklenih pločevin, ki je togo sidrana v AB
obroč spodaj in AB stožec nad njo. Na minaretu sta tudi šarefet, balkonček, in alem, okras
na vrhu.
Jekleni nosilni del minareta je izveden iz medsebojno varjenih pločevin skupne globine 30
cm in konstantne debeline 3 cm. V betonski obroč je sidran z lepljenimi sidri, ki so
navarjena na spodnji in zgornji del mrežastega jeklenega obroča v vsak kot poligonalne
mreže.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 109
SLIKA 10.39: Zasnova jeklene konstrukcije minareta
SLIKA 10.40: Zaščitna mreža jeklene konstrukcije minareta
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
110 _____________________________________________________________________
10.20 Krovsko-kleparska dela
Ravna streha je v projektnem in izvedbenem smislu dokaj zahtevna obodna konstrukcija,
saj jo sestavljajo številni medsebojno soodvisni sloji in elementi, poleg tega pa je najbolj
izpostavljena atmosferskim vplivom. Objekt mora ščititi pred zatekanjem meteorne vode in
hkrati zagotavljati pričakovano toplotno zaščito, stabilnost in trajnost. Nadzor nad
kakovostjo materiala in pravilno izvedbo ravne strehe med gradnjo je izrednega pomena.
Prav tako je izrednega pomena pravilno položena hidroizolacija, ki mora biti vodotesna v
vseh vremenskih okoliščinah, saj je od hidroizolacije najbolj odvisno normalno
funkcioniranje ravne strehe [27].
10.20.1 Streha nad abdesthano in spremljajočimi objekti
Izvedena je ravna neprezračevana streha na naklonskem betonu, po sistemu kombinirane
obrnjene ravne strehe (parna zapora/toplotna izolacija EPS/dvoslojna polimer-bitumenska
HI/toplotna izolacija XPS/filc), z zaščitnim slojem sivega lomljenca. Nosilna konstrukcija
je AB plošča.
SLIKA 10.41: Strešna konstrukcija spremljajočih objektov in abdesthane
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 111
10.20.2 Streha nad džamijo
Streha nad džamijo je izvedena kot klasična neprezračevana lahka ravna streha, z zaščitnim
slojem hidroizolacije (parna zapora/toplotna izolacija mineralna volna/hidroizolacija),
položena na jekleno strešno konstrukcijo.
Na strehi so vgrajene lopute (strešna okna), namenjene naravnemu odvodu dima in toplote,
skladno z zahtevami študije požarne varnosti. Lopute so izvedene z okvirjem iz alu
profilov (s prekinjenim toplotnim mostom) in izolacijskim polnilom s finalno oblogo iz alu
pločevine, s tesnili v pripirah.
Lopute so opremljene z mehanizmom za avtomatsko odpiranje, skladno z zahtevami
požarnega elaborata. Izhod na streho je v območju stopnišča izveden preko lopute
(strešnega okna), izveden je sorodno kot loputa za odvod dima in toplote – okvir in polno
izolativno polnilo. Dostop na streho je preko lestve.
SLIKA 10.42: Kupole za namestitev med palično strešno konstrukcijo džamije
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
112 _____________________________________________________________________
SLIKA 10.43: Izvedba strehe nad džamijo
SLIKA 10.44: Svetlobniki za streho nad džamijo
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 113
10.20.3 Streha prehodov med džamijo in abdesthano
Izvedena je neprezračevana ravna lahka streha, s finalnim slojem ALU plošče (parna
zapora/toplotna izolacija mineralna volna/hidoizolacija sintetična folija). Nosilna
konstrukcija je sistem jeklenih nosilcev.
10.20.4 Streha nad vkopano garažo (osrednja ploščad)
Izveden je finalni tlak, brušen beton z betonskimi prefabrikati, armiran beton, ločilni in
drenažni sloj, toplotna izolacija (XPS), hidroizolacija (polimer-bitumenska), naklonski
beton. Nosilna konstrukcija je AB plošča.
10.20.5 Odvodnjavanje strehe
Odvodnjavanje strehe je izvedeno prek točkovnih odtokov, z uporabo visokotlačnega
sistema. Odtoki meteorne vode so greti, speljani v inštalacijskih jaških pod strop kleti –
nivo zunanjih tal. Meteorna voda se ponika.
10.21 Strojne in elektroinštalacije
Tako kot gradbena dela je potrebno nadzorovati tudi izvedbo strojnih in
elektroinštalacijskih del. Nadzorujejo jih odgovorni nadzorniki posameznih del. Odgovorni
nadzorniki strojnih in elektroinštalacijskih del poročajo odgovornemu gradbenemu
odgovorni nadzorniku o kakovosti izvedenih del, inštalacij in tehnoloških naprav, ki se
vgrajujejo v objekt.
Odgovornega gradbenega odgovorni nadzornika obveščajo o ugotovljenih neskladjih s
projektom za izvedbo in gradbenimi predpisi ter mu izročajo dokumentacijo, ateste,
dokazila o pregledih in meritvah o kakovosti vgrajenih inštalacij, tehnoloških naprav in
opreme ter uporabljenih postopkih del.
10.21.1 Strojne inštalacije
Kompleks je opremljen z dvema novima vodovodnima priključkoma na javno
vodovodno omrežje za potrebe sanitarne vode in vode za notranje hidrantno
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
114 _____________________________________________________________________
omrežje. Zunanje hidrantno omrežje je del javnega vodovoda. Vodomeri so
nameščeni v kleti 1 v namenskih prostorih;
kompleks je opremljen z novim plinskim priključkom na mestno omrežje
zemeljskega plina in notranjo plinsko inštalacijo za potrebe kuhinjskih aparatov v
gostinskem delu kompleksa;
vir ogrevalne/hladilne vode so tri toplotne postaje, nameščene pod objekti v garaži
kompleksa. Vsaka toplotna postaja je opremljena s toplotnimi črpalkami
voda/voda, ki za delovanje koristi podtalnico iz vrtine ob objektu;
ogrevanje/hlajenje prostorov se vrši preko talnega, stenskega in stropnega
ogrevanja/hlajenja in preko vpihovanja ogretega/ohlajenega zraka v prostore preko
prezračevalnih sistemov z vodnimi grelniki/hladilniki zraka;
prezračevalni sistem objekta je sestavljen iz več področij. Postavljenih je deset
klimatov, ki so opremljeni z rekuperatorji odpadne toplote, vodnim
grelnikom/hladilnikom zraka, ventilatorji in ostalo opremo za delovanje
prezračevalnih naprav. Zrak za prezračevanje prostorov se po potrebi ogreje ali
ohladi, da se v prostorih vzdržuje želene pogoje;
regulacija sistemov za ogrevanje in hlajenje ter za prezračevanje in klimatiziranje
se vrši preko centralnega nadzornega sistema (CNS);
požarna varnost je zagotovljena z zunanjim (javnim) in notranjim hidrantnim
omrežjem, skladno s študijo požarne varnosti (ŠPV) in skladno s TSG-1-001:2010
– Požarna varnost v stavbah. V kompleksu je 24 »EURO« hidrantov s pripadajočo
omarico z opremo.
10.21.2 Elektroinštalacije
Objekt (IVKC) ima v 1. kleti (garažni del) lastno transformatorsko postajo za potrebe
napajanja lastnih predmetnih objektov. Nova transformatorska postaja predvideva
napajanje tudi sosednjih obstoječih objektov izven sklopa objekta IVKC. Poleg TP je
predviden NN prostor, kjer se namesti meritve za objekt IVKC. V sklopu TP in NN
prostora je še prostor, kjer je nameščen diesel agregat.
10.21.2.1 Rezervno napajanje – diesel generator
Za potrebe rezervnega napajanja je v objektu IVKC poseben prostor za diesel generator za
napajanje porabnikov, ki morajo delovati v primeru izpada električne energije iz omrežja.
Prostor z diesel generatorjem se nahaja na dovozu v kletno etažo.
Izvedeno je ločeno mrežo napajanja za posamezne sklope (skupinski del, športni del,
restavracija, stanovanjski del). V ta namen so predvideni odštevalni števci.
Diesel generator bo ob izpadu električnega omrežja napajal sisteme odvoda dima in toplote
(ODT), prisilno prezračevanje, črpališča, UPS sistem (CNS), parkirni sistem, sistem
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 115
požarnega javljanja ter aktivnega ozvočenja, elektronske ključavnice, sistem CO,
avtomatska dvižna vrata, pogon požarnih loput in hidrofor.
10.21.2.2 Splošna razsvetljava
Razsvetljava je predvidena glede na zahteve po osvetljenosti po standardih SIST EN 12464
(Svetloba in razsvetljava), SIST EN 12464-1 (Svetloba in razsvetljava – Razsvetljava na
delovnem mestu), SIST EN 12665 (Uporabna svetlobna tehnika – Osnovni izrazi in merila
za specifikacijo zahtev za razsvetljavo) in po priporočilih SDR (Notranje okolje in
načrtovanje razsvetljave) ter po zahtevah investitorja.
Izvedena je splošna razsvetljava z LED svetilkami ter svetilkami s fluo sijalkami z
vgrajeno ustrezno predstikalno napravo. Svetilke so, glede na namembnost prostora,
izvedene nadometno oz. vgradne v betonsko ploščo oz. tam, kjer so dvojni stropi, so
vgradne izvedbe.
10.21.2.3 Centralno-nadzorni sistem (CNS)
V objektu IVKC je izveden sistem inteligentnih inštalacij, ki bo združen v CNS (centralno-
nadzorni sistem). Sistem inteligentnih inštalacij predvideva vgraditev EIB/KNX sistema.
Sitem je decentraliziran, kar pomeni, da vsaka naprava deluje kot samostojni element.
CNS sistem bo nadziral ter upravljal sledeče segmente:
razsvetljava v mošeji;
kontrola ter regulacija prezračevanja (upravni, izobraževalni objekt, mošeja,
telovadnica);
nastavitev režima gretje/hlajenje;
krmiljenje talnega gretja oz. stropnega hlajenja (upravni, izobraževalni objekt,
mošeja, telovadnica);
krmiljenje zunanjih senčil v kombinaciji z vremensko postajo (upravni,
izobraževalni objekt, stanovanjski objekt);
varnostna razsvetljava – stanje vgrajenih modulov varnostne razsvetljave (vsi
objekti).
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
116 _____________________________________________________________________
10.21.2.4 Izvedba strelovodne inštalacije
Projekt je izdelan po veljavni tehnični smernici TSG-N-003:2009 (Zaščita pred delovanjem
strele).
Za zaščito pred udarom strele je projektirana strelovodna inštalacija. Strelovodno
inštalacijo se je izvedlo le z elementi, predvidenimi po veljavnih predpisih Republike
Slovenije. Ozemljitveni vodniki so položeni v čim bolj ravnih linijah, tako da se izogne
ostrim zavojem in nepotrebnim prekinitvam.
Pri izdelavi strelovodne inštalacije je bilo potrebno upoštevati, da morajo vsi stiki tvoriti
dobre galvanske in mehanske povezave. Odvodi, lovilci in ostali elementi so iz čim daljših
kosov pocinkanega traku, s čim manj stiki. Stiki so izvedeni z varjenjem in z vijačenjem.
Vsa inštalacija je dobro zaščitena pred korozijo, posebno stiki in uvodi v zemljo.
Po končani montaži strelovodne naprave se morajo izvršiti meritve. Če vgrajena ozemljitev
ni zadovoljiva, je treba zakopati dodatno ozemljitev v obliki krakov na mestih, kjer so
priključeni odvodi na ozemljilo. Pregled strelovodne naprave se izvrši:
po končani montaži strelovodne naprave,
po predelavi ali popravilu,
po vsakem udaru strele v napeljavo ali objekt,
v rednih periodičnih presledkih (vsakih 5 let).
Dodatne kontrole upornosti ozemljila je treba izvesti po njegovi izvedbi. O vsakem
pregledu je treba sestaviti zapisnik in vanj vpisati vrednosti, ki so bile ugotovljene z
meritvami. Iz zapisnika mora biti razvidno, ali je strelovodna naprava brezhibna in katera
morebitna popravila so na njej potrebna.
10.21.2.5 Protipožarni sistem
Za hitro odkrivanje in javljanje požara je v objektu IVKC izveden sistem za avtomatsko
odkrivanje in javljanje požara ter avtomatskega odkrivanja in javljanja povišane
koncentracije CO v garaži.
Sistem požarnega javljanja je načrtovan v skladu z zahtevami Študije požarne varnosti 12
10 01 izdelano pri podjetju I.S.P. d.o.o., po standardu SIST EN 54 ter po tehnični smernici
TSG-1-001:2010 ( Požarna varnost v stavbah ).
Izvedena je popolna zaščita garažnih površin in prostorov z avtomatskimi in ročnimi
javljalniki. V kuhinjah in termičnih prostorih so vgrajeni termični javljalniki. Centrala
požarnega javljanja je nameščena v posebnem prostoru poleg vratarnice v upravnem
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 117
objektu. Centrala je kompaktno in modularno zasnovana, mikroprocesorsko krmiljena ter
namenjena sprejemu in obdelavi podatkov, ki jih posredujejo nanjo priključeni periferni
elementi – javljalniki oziroma senzorji. Vsi dogodki oziroma podatki sistema se sprotno
beležijo v interni spomin alarmne centrale in v realnem času prikazujejo na LCD
prikazovalniku. Prikazovalnik bo lociran v prostoru vratarnice.
Sistem sestoji iz: signalne centrale, ročnih javljalnikov, stropnih javljalnikov, termičnih
javljalnikov, javljalnikov vzorčne komore, vhodno-izhodnih vmesnikov, sirene, LCD
prikazovalnika, napajanja in inštalacije.
10.22 Zunanja in prometna ureditev
Dovoz z motornimi vozili do objekta IVKC bo možen po novih cestah z oznako C1 in C2,
ki bosta navezani na Parmovo ulico. Vhod na osrednji trg je z jugovzhodne strani, z na
novo načrtovane ceste C2. Uvoz v garažo, kapacitete 109 PM, je na skrajni južni točki
novega območja. Garaža je koncipirana upoštevajoč problematične konstrukcijske rastre in
geometrijo zgornjega dela objekta. V delu garaže, ki se nahaja neposredno pred
stanovanjskim objektom, je prva klet ‘izpuščena’, kar omogoča bogato zasaditev
stanovanjskega vrta.
Objekt IVKC je s cestnega nivoja dostopen po dveh širokih klančinah, ki se v blagem
naklonu vzpenjata do nivoja trga, ki je na nivoju pritličja objektov. Klančini sta del
dvignjenega trga in nas vodita v notranjost kompleksa, kjer se zunanji prostor razgiba in
poveže. Tako je kompleks dvignjen v nekakšen »otok«. Proti cesti, med prostorom džamije
in abdesthane, zunanji prostor zaokroži v celoto veliki vodni motiv.
Ploščad je glavni povezujoči element kompleksa. Prostor je oblikovan kot razgiban
dvignjen trg, ki je hkrati nosilec življenja in dostopna površina za vse programe. Z njega je
mogoč dostop do vseh posameznih sklopov, razen do stanovanjskega dela, ki ima
namenoma glavni vhod urejen s cestnega nivoja. Prostor ploščadi zapolnjuje vse prostore
med objekti IVKC.
Prostor pred samo džamijo je tlakovan s pravokotnimi kvadri iz litega masivnega
peskanega stekla, ki omogočajo osvetlitev športne dvorane v kleti.
Na severni strani kompleksa je park oblikovan kot kaskadni vrt, ki se iz občutka odprtega
parka spusti v ambient atrija, na nivo skrite kavarne. Prostor je animiran z gostinskim
programom, ki zaseda celotno spodnjo linijo trikotnega parka. V sredini se kaskade parka
povežejo z nivojem ceste in tvorijo zunanji vhod vanj. Kaskade se nadaljujejo naprej do
nivoja -30 cm, ki se zaključi z zelenico na skrajnem severnem robu gradbene parcele. Kot
posebna kaskada se v parku nahaja veliki plitvi bazen, vgrajeni so 4 »posebni« vrtovi. Na
južni strani kompleksa je predviden dovoz do kletne etaže.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
118 _____________________________________________________________________
Odvodnjavanje utrjenih površin je urejeno tako, da padavinske vode z utrjenih površin
zunanje ureditve stekajo v linijske kanalete z vtočno rego. Iz kanalet se vode stekajo v
projektirano meteorno kanalizacijo, do ponikovalnih vodnjakov, kjer poniknejo v okoliški
teren. Padavinske vode z zelenic, poraščenih z grmičevjem, nad ploščo, se bodo zbirale v
drenažnem sloju nad HI, kjer se jih z naklonom vodi do roba objekta in preko iztokov v
meteorno kanalizacijo.
V južnem delu kompleksa je urejen dovoz do kletnih etaž objekta. Na mestu uvozne rampe
je klet povišana tako, da je omogočen dovoz vozilom komunalnih služb. V kompleksu
IVKC je mogoč le peš in kolesarski promet. Motorni promet je mogoč po javnih obodnih
cestah, dovozni rampi v klet in sami kleti objekta.
Klet objekta je urejena v eni etaži in je dostopna za dostavna vozila, smetarje in osebna
vozila. Na nivoju kletne etaže bo urejenih skupaj 109 parkirnih mest, od katerih je 6
namenjenih invalidnim osebam.
Enoetažna podzemna garaža je javnega značaja in razvita med objekti, tako da je vsak
objekt povezan s svojimi vertikalnimi komunikacijami. Garaža je naravno prezračevana in
izvedena s stenami iz vidnega betona. Prometni režim garažne kleti je večinoma
dvosmeren, ponekod enosmeren.
SLIKA 10.45: Ureditev kaskadnega vrta
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 119
11 VLOGA NADZORA OB ZAKLJUČKU GRADNJE
11.1 Zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja
Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja za zgrajeni gradbeni objekt mora investitor
vložiti najpozneje v 8 dneh po prejemu obvestila gradbenega izvajalca, da je gradnja
končana. Zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja investitor vloži šele tedaj, ko skupaj z
odgovornim nadzornikom in odgovornim vodjo projekta PGD ugotovi, da je gradnja
objekta izvedena v skladu z gradbenim dovoljenjem, tako da je objekt mogoče uporabljati,
ter da je izdelan projekt PID [5].
Investitor vloži zahtevo na pristojni upravni organ, ki je izdal gradbeno dovoljenje. V
zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja je potrebno navesti, da je gradnja izvedena v
skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem, ter številko in datum gradbenega dovoljenja [5].
Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja morajo biti priloženi:
projekt PID,
geodetski načrt novega stanja zemljišča ob končani gradnji,
dokazilo o zanesljivosti objekta,
drugi podatki in dokazila, če jih določa gradbeno dovoljenje ali poseben zakon [5].
Za dokazilo o zanesljivosti objekta, izdelano v obliki elaborata, mora poskrbeti izvajalec.
Podpisati ga morata odgovorni vodja del ter odgovorni nadzornik. Dokazuje se zanesljivost
ter izpolnjevanje bistvenih zahtev. Dokazilo obsega vodilno mapo in mapo s prilogami [5].
Investitor v postopku izdaje uporabnega dovoljenja lahko predloži več posameznih dokazil
o zanesljivosti objekta, katerih število je odvisno od pogodb med investitorjem in izvajalci
del, ki so zbrane v skupnem dokazilu o zanesljivosti objekta, tako da se posameznim
dokazilom o zanesljivosti doda skupna naslovna stran vodilne mape (Pravilnik o obliki in
vsebini dokazila o zanesljivosti objekta) [5].
Investitor mora v 15 dneh po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja poskrbeti za vpis
objekta v uradne evidence, vpis objekta v zemljiški kataster oziroma vpis stavbe v kataster
stavb [5].
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
120 _____________________________________________________________________
11.2 Tehnični pregled zgrajenega objekta
Tehnični pregled zgrajenega objekta predstavlja zelo pomembno aktivnost na poti do
pridobitve dovoljenja za uporabo novozgrajenega ali rekonstruiranega objekta ter
pridobitve dovoljenja za opravljanje dejavnosti, zaradi katere je bil objekt zgrajen [5].
Po ugotovitvi, da je zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja ustrezna in da so vsi pogoji
izpolnjeni, pristojni upravni organ za gradbene zadeve s sklepom imenuje komisijo za
tehnični pregled in določi datum tehničnega pregleda. Sklep o imenovanju komisije za
tehnični pregled in o določitvi datuma tehničnega pregleda se vroči investitorju in
imenovanim članom komisije [5].
Komisijo za tehnični pregled vodi in njeno delo usmerja uradna oseba pristojnega
upravnega organa, ki je izdal gradbeno dovoljenje, to je predsednik komisije. V komisiji za
tehnični pregled morajo biti predstavniki tistih projektnih soglasodajalcev, ki so določili
pogoje ali dali soglasje k projektnim rešitvam za gradnjo. Pristojni soglasodajalec se lahko
odpove pravici pri sodelovanju na tehničnem pregledu in sporoči, da k zgrajenemu objektu
nima pripomb. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja imajo pravico sodelovati tudi
predstavniki pristojnih inšpekcij. Investitor mora o dnevu izvedbe tehničnega pregleda
obvestiti vse udeležence, ki so sodelovali pri gradnji, in zagotoviti njihovo udeležbo na
tehničnem pregledu. Potek tehničnega pregleda se evidentira v zapisniku o tehničnem
pregledu [5].
Na tehničnem pregledu je potrebno komisiji predložiti vso potrebno dokumentacijo in ji na
kratko predstaviti zgrajeni objekt, potek gradnje ter morebitna dodatna dela [5].
Komisija s tehničnim pregledom ugotavlja:
ali je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem;
ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da je objekt izveden v skladu z
gradbenimi predpisi, ki so obvezni pri izvedbi objektov take vrste, in s pogoji,
določenimi za gradnjo, in s predpisi, ki določajo pogoje za gradnjo objektov brez
gradbenih in komunikacijskih over;
ali je iz dokazila o zanesljivosti objekta razvidno, da so bili upoštevani predpisani
ukrepi, s katerimi bodo preprečeni oziroma na najmanjšo mero omejeni vplivi, ki
jih utegne povzročiti objekt sam po sebi oziroma z uporabo v svoji okolici;
ali je projekt PID izdelan v skladu s predpisi;
ali so zgrajeni objekti, s katerimi se zagotavlja minimalna komunalna oskrba
(ZGO-1) [5].
Šteje se, da je objekt izveden v skladu z gradbenim dovoljenjem, če je mogoče, na podlagi
projekta izvedenih del, ugotoviti, da spremembe, ki so nastale med gradnjo, ne vplivajo na
spremembe, z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 121
elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali
predpisane bistvene zahteve [5].
Po tehničnem pregledu objekta pristojni upravni organ za gradbene zadeve:
izda odločbo za uporabno dovoljenje,
odredi odpravo pomanjkljivosti,
odredi poskusno obratovanje ter izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa,
zavrne izdajo uporabnega dovoljenja [5].
Razlogi za zavrnitev izdaje uporabnega dovoljenja so podani v:
ZGO-1; 96. člen (odločanje o zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja)
(1) Pristojni upravni organ za gradbene zadeve v postopku izdaje uporabnega
dovoljenja izda odločbo, s katero:
1. izda uporabno dovoljenje za objekt, za katerega je bilo izdano pravnomočno gradbeno
dovoljenje, za objekt državnega pomena pa lahko tudi za objekt, za katerega je bilo izdano
dokončno gradbeno dovoljenje, če na tehničnem pregledu ali ogledu ugotovi, da so
izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena, ali če iz predloženih poročil o prvih
meritvah obratovalnega monitoringa, predloženih med poskusnim obratovanjem, izhaja,
da emisije pri obratovanju objekta ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti in da objekt
izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja in drugimi predpisi določene parametre;
2. odredi poskusno obratovanje ter izvedbo prvih meritev obratovalnega monitoringa po
predpisih o varstvu okolja ali drugih predpisih, s katerimi so predpisane takšne meritve, in
sicer za obdobje, določeno s programom prvih meritev;
3. ali zavrne izdajo uporabnega dovoljenja, če:
– je odredil odpravo pomanjkljivosti, pa ga investitor v določenem roku ni obvestil o
njihovi odpravi in o tem predložil dokazila, ali če so bile kljub obvestilu pri ponovnem
ogledu ali pregledu spet ugotovljene pomanjkljivost;,
– ugotovi, da gre za neskladno gradnjo in so spremembe, ki so nastale med njo, vplivale
na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev ter
elementov, ki bi lahko vplivali na zdravstvene pogoje, okolje, varnost objekta ali
predpisane bistvene zahteve in na zagotavljanje neoviranega dostopa oziroma gibanja
funkcionalno oviranih oseb;
– ugotovi, da gre za nelegalno gradnjo ali
– ugotovi, da ima objekt takšne pomanjkljivosti, zaradi katerih predstavlja nevarno
gradnjo po tem zakonu, pri čemer pa pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti.
(2) V postopku izdaje uporabnega dovoljenja je stranka samo investitor.
(3) Če je zadržana izvršitev gradbenega dovoljenja, se postopek izdaje uporabnega
dovoljenja prekine za čas zadržanja izvršitve gradbenega dovoljenja.
(4) Zoper odločbo o poskusnem obratovanju ni pritožbe, mogoče pa jo je izpodbijati v
pritožbi zoper odločbo o zavrnitvi izdaje uporabnega dovoljenja.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
122 _____________________________________________________________________
11.3 Poskusno obratovanje zgrajenega objekta
Poskusno obratovanje je preizkušanje, ali objekt z vgrajenimi inštalacijami oz.
tehnološkimi napravami deluje pravilno, oz. če takšne naprave dosegajo pričakovane
rezultate tehnološkega procesa, ali obratovanje objekta zagotavlja varne delovne razmere
in ne presega predpisanih mejnih vrednosti in ali izpolnjuje s predpisi o varstvu okolja
predpisane parametre glede vplivov na okolje [5].
Če pristojni upravni organ za gradbene zadeve odredi poskusno obratovanje, mora
investitor najmanj 15 dni pred začetkom poskusnega obratovanja pristojnim inšpekcijam in
pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve sporočiti, da namerava začeti s
poskusnim obratovanjem [5].
Investitor mora zagotoviti strokovno nadzorstvo nad poskusnim obratovanjem, ki ga s
pogodbo poveri za to usposobljenemu odgovornemu nadzorniku. Strokovno nadzorstvo
nad poskusnim obratovanjem posameznih tehnoloških naprav obsega odrejanje preskusov
in meritev ter vpisovanje rezultatov in meritev v obratovalni dnevnik, in sicer v skladu s
predpisi o poskusnem obratovanju posameznih tehnoloških naprav [5].
Pred potekom roka poskusnega obratovanja mora investitor pri pristojnem upravnem
organu za gradbene zadeve zahtevati, da se opravi zaključni tehnični pregled. Na
zaključnem tehničnem pregledu se pregledajo le tiste vgrajene inštalacije, tehnološke
naprave oz. oprema, pri katerih se je v poskusnem obratovanju ugotavljala kakovost
opravljenih del, vgrajenega materiala ter doseženi parametri tehnološkega procesa in
preverjalo, ali slednji zagotavljajo varnost in zdravje pri delu, varnost pred požarom ter ne
presegajo s predpisi dovoljenih vplivov na okolje. Na tej podlagi nato pristojni upravni
organ za gradbene zadeve izda uporabno dovoljenje [5].
11.4 Uporabno dovoljenje za uporabo gradbenega objekta
Zgrajeni objekti ali njihovi deli, ki pomenijo zaključeno ekonomsko-tehnično celoto, se
lahko uporabljajo šele potem, ko je izdano uporabno dovoljenje. Pristojni upravni organ za
gradbene zadeve investitorju z odločbo izda uporabno dovoljenje za uporabo zgrajenega
objekta [5].
Po vročitvi uporabnega dovoljenja postane odločba pravnomočna z dnem, ko investitor
pisno ali ustno izjavi na zapisnik, da se odpoveduje pravici do pritožbe [5].
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 123
11.5 Vpis objekta v uradne evidence
Najpozneje v 15 dneh po pravnomočnosti uporabnega dovoljenja mora investitor poskrbeti
za vpis objekta v uradne evidence. V ta namen investitor pri projektantu naroči izdelavo
ustreznega elaborata, ki investitorju omogoča vpis stvarne pravice v zemljiško knjigo in
tudi vpis objekta v uradne evidence, ki jih vodi geodetska uprava. Vsebino elaborata za
vpis v uradne evidence podrobneje določajo predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin,
državne meje, prostorskih enot in objektov gospodarske javne infrastrukture [5].
Uradne evidence za evidentiranje objektov so:
zemljiški kataster,
kataster stavb,
zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture [5].
11.6 Primopredaja zgrajenega gradbenega objekta
Ko se zaključi s pogodbeno dogovorjenimi deli, gradbeni izvajalec o tem obvesti
investitorja. Investitor in izvajalec sta se dolžna brez odlašanja lotiti primopredaje
zgrajenega gradbenega objekta [5].
Primopredaja zgrajenega gradbenega objekta predstavlja zadnjo aktivnost v procesu
graditve objekta. Običajno se izvede skladno s Posebnimi gradbenimi uzancami ob
hkratnem upoštevanju določil gradbene pogodbe. Primopredajno komisijo sestavljajo:
predstavnik investitorja,
predstavnik odgovornega nadzornika,
predstavnik glavnega gradbenega izvajalca,
predstavnik podizvajalcev gradbenih, obrtniških, inštalacijskih ter opremljevalskih
del [5].
Primopredaja zgrajenega gradbenega objekta zajema dva postopka:
kakovostni pregled objekta,
končni obračun objekta [5].
11.6.1 Kakovostni pregled zgrajenega gradbenega objekta
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
124 _____________________________________________________________________
Kakovostni pregled zgrajenega gradbenega objekta opravi primopredajna komisija.
Primopredajna komisija opravi vizualni ogled zgrajenega objekta in o svojem delu sestavi
zapisnik kakovostnega pregleda. V zapisniku kakovostnega pregleda se navedejo vse
ugotovljene pomanjkljivosti, ki jih mora gradbeni izvajalec na svoj strošek odpraviti [5].
Primopredajna komisija po odpravi pomanjkljivosti izdela zapisnik o kakovostnem
prevzemu gradbenega objekta, ki vsebuje naslednje podatke:
ali so dela izvedena po pogodbi, predpisih in pravilih stroke;
ali kakovost del ustreza pogodbeni kakovosti;
v katerih vprašanjih tehnične narave ni bilo doseženo soglasje med pogodbeniki;
ugotovitev o sprejemu in izročitvi garancijskih listov ter potrebne dokumentacije za
objekt;
datum dovršitve del in datum sprejema in izročitve objekta [5].
Po opravljenem kakovostnem pregledu investitor prevzame ključe in lahko prične
uporabljati zgrajeni objekt [5].
11.6.2 Končni obračun zgrajenega gradbenega objekta
Končni obračun zgrajenega gradbenega objekta se opravi po kakovostnem pregledu
objekta. Investitor in gradbeni izvajalec, ki je objekt zgradil, morata v roku 60 dni od
kakovostnega prevzema objekta opraviti končni obračun zgrajenega objekta s sledečimi
podatki:
vrednost izvedenih del po pogodbenih cenah;
znesek razlike v ceni zaradi nepredvidenih, poznejših, manjkajočih in presežnih
del;
znesek, izplačan po začasnih situacijah;
končni znesek, ki ga mora gradbeni izvajalec prejeti ali vrniti po nespornem delu
obračuna;
morebitni znesek cene, ki ga investitor obdrži za odpravo napak;
podatek, ali je objekt izveden v roku, in če ni, za koliko je bil rok prekoračen;
podatek o zahtevku za plačilo pogodbene kazni;
skupni znesek cene izvedenih del;
podatek o drugih dejstvih, o katerih ni bilo doseženo soglasje pogodbenikov [5].
Na podlagi teh podatkov gradbeni izvajalec investitorju izstavi v plačilo končno situacijo.
[5]
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 125
11.7 Zaključnica zgrajenega objekta in arhiviranje dokumentacije
Po primopredaji zgrajenega gradbenega objekta investitorju gradbeni izvajalec izdela na
posebnem obrazcu t. i. zaključnico objekta, v katero vpiše naslednje podatke:
splošne podatke o objektu, o investitorju, o vodstvenih delavcih gradbenega
izvajalca, ki so sodelovali pri gradnji objekta;
finančne podatke iz pogodbe, končne situacije in končni finančni obračun objekta;
podatke o času pričetka gradnje in o času konca gradnje;
podatke o arhivirani dokumentaciji;
podatke o garancijskih dobah in datumih poteka garancij na objektu [5].
11.8 Nadzor v času garancijske dobe
Če je s pogodbo o nadzoru tako določeno, potem odgovorni nadzornik spremlja obnašanje
objekta v garancijski dobi. Če to ni posebej navedeno, potem teh obvez nima. Če se
ugotovi, da je do napak v garancijski dobi prišlo zaradi nespoštovanja projekta, predpisov,
standardov, je treba ugotoviti, ali je prišlo do napak tudi zaradi opustitve strokovnega,
vestnega in skrbnega nadzora. V tem primeru odpravo pomanjkljivosti nadzira odgovorni
nadzornik v okviru pogodbe o nadzoru. Če je do napake prišlo iz drugih razlogov in ne
zaradi opustitve ali neustreznega nadzora, potem bosta naročnik in odgovorni nadzornik za
nadzor pri odpravi pomanjkljivosti v garancijski dobi sklenila dodatno pogodbo [11].
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
126 _____________________________________________________________________
12 ZAKLJUČEK
Gradnja je proces, ki praviloma traja dalj časa in v katerem sodeluje veliko udeležencev.
Kakovostno gradnjo lahko omogočimo le z zagotavljanjem in kontrolo kakovosti med
celotnim procesom graditve. V praksi je vloga odgovornega nadzornika pri gradnji zelo
pomembna. Velikokrat je odgovorni nadzornik tisti, na katerega se obračajo tako izvajalec
kot naročnik in projektant. Prav tako je odgovorni nadzornik oseba, ki je med gradnjo,
poleg izvajalca, najbolj prisotna na gradbišču in je prva oseba, na katero se izvajalec lahko
obrne, ko pride do problemov, ki jih sam ne zna ali nima pristojnosti rešiti.
Prav tako sta vloga odgovornega nadzornika in njegovo delo prilagojena težavnosti
gradnje. Bolj kot je objekt zahteven in kompleksen, večje so obveznosti in naloge
odgovornega nadzornika, bolj je njegovo delo zahtevno, in znanje, ki je potrebno za
vodenje nadzora, bolj kompleksno.
Ker je gradnja objektov vezana na terminske plane izgradnje, je pri procesu graditve
potrebno zagotoviti, da dela potekajo tekoče. Če med gradnjo naletimo na nepričakovane
zaplete in spremembe, je prav gradbeni nadzor tisti, ki koordinira, predlaga rešitve in
ukrepa ob nastalih situacijah in s tem pomaga doseči končno kakovost objekta v
dogovorjenem časovnem roku. Gradbeni nadzor je predpisan z zakonodajo prav zaradi
pomembnosti v procesu graditve.
Odgovorni gradbeni nadzornik je torej izjemno pomemben udeleženec v procesu graditve
objekta, ki skrbi, da dela potekajo tekoče, po projektu in da so izvedena kakovostno, kar
pomeni, da pripomore h kakovostnemu končnemu izdelku, s tem pa tudi k večjemu
zadovoljstvu uporabnikov objekta.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 127
13 LITERATURA
[1] Avšič Ž. (2010). Izdelava interaktivnega priročnika za izvajanje gradbenega nadzora
pri stanovanjski gradnji. Ljubljana: Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo: 99 str.
[2]Jošić J. (2010). Vloga gradbenega nadzora pri graditvi objektov. Ljubljana: Fakulteta za
gradbeništvo in geodezijo: 88 str.
[3] Kamperle, E., (2010). Hidroizolacija in stanovanjska gradnja. Gradbenik. 14, 4: 8c9.
[4] Kranjc, V. (2009). Obligacijsko pravna vprašanja o vlogi nadzornega inženirja pri
gradnji po OZ in Rdeči knjigi FIDIC. Podjetje in delo 1.
[5] Pšunder, M., Šuman, N., Klanšek, U. (2009). Gradbeno poslovanje. Maribor:
Fakulteta za gradbeništvo: 151 str.
[6] Reflak J. (2005). Kontrola in zagotavljanje kakovosti.
[7] Reflak, J., Javornik, R., Kerin, A., Pšunder, I., Pavčič, M., idr. (2007). Priročnik od
projekta do objekta: strokovni priročnik za pripravo, vodenje in organizacijo gradnje.
Ljubljana: Verlag Dashöfer.
[8] Reflak, J. (ur.). (1993). Zagotavljanje kakovosti v gradbeništvu: zbornik posvetovanja
na 7. mednarodnem sejmu gradbeništva in gradbenih materialov v Gornji Radgoni.
Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. 133 str.
[9] Reflak, J. (2006). Kontrola in zagotavljanje kakovosti. Študijsko gradivo. Ljubljana,
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. 207 str.
[10] Struna E. (2012). Gradbeni nadzor v procesu graditve, Ljubljana: Fakulteta za
gradbeništvo in geodezijo: 107 str.
[11] Šajna, A. (2012). Priročnik za nadzor nad gradnjo. Ljubljana, Inženirska zbornica
Slovenije: 63 str.
[12] Velkovrh, A. 2007. Priročnik za gradbene izvajalce za pripravo gradnje, gradnjo in
predajo objekta. Ljubljana, Obrtna zbornica Slovenije: 68 str.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
128 _____________________________________________________________________
14 VIRI
[13] Justin B. (2014). Dokumentacija o vzorčenju zemljin IVKC. Velenje: ERICo d.o.o.
[14] Grgič J. Prva džamija pri nas je arhitekturni izraz sobivanja.
http://www.delo.si/kultura/dediscina/prva-dzamija-pri-nas-je-arhitekturni-izraz-
sobivanja.html (Pridobljeno 28. maj 2016)
[15] Hlača J. Le z dobrim gradbenim nadzornikom uresničimo sanjsko hišo.
http://www.slonep.net/pred-gradnjo/nacrtovanje/novice/le-z-dobrim-gradbenim-
nadzornikom-uresnicimo-sanjsko-hiso (Pridobljeno 28. maj 2016)
[16] Koželj J., Grabus N. (2011). Izid mednarodnega anonimnega natečaja za idejno
projektno rešitev IVKC. Ljubljana.
[17] Majes, B., Fundiranje I. (Pridobljeno 28. maj 2016)
http://www.fgg.uni-lj.si/kmtal-gradiva/GR-UNI/F1/gradbena%20jama.pdf
[18] Obligacijski zakonik
Obligacijski zakonik (OZ) Ur.l. RS, št. 32/2004, 28/2006 Odl.US: U-I-300/04-25, 29/2007
Odl.US: U-I-267/06-41, 40/2007, 97/2007-UPB1 (Pridobljeno 28. maj 2016)
[19] Posebne gradbene uzance
https://www.gzs.si/pripone/oei42912d21949a9550a.doc (Pridobljeno 28. maj 2016)
[20] Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti objekta. UL RS, št. 55/2008.
https://www.uradni-list.si/1/index?edition=200855#!/Uradni-list-RS-st-55-2008-z-dne-4-6-
2008 (Pridobljeno 28. maj 2016)
[21] Pravilnik o gradbiščih. UL RS, št. 55/2008.
https://www.uradni-list.si/1/index?edition=200855#!/Uradni-list-RS-st-55-2008-z-dne-4-6-
2008 (Pridobljeno 28. maj 2016)
[22] Pravilnik o projektni dokumentaciji. UL RS, št. 55/2008.
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 129
https://www.uradni-list.si/1/index?edition=200855#!/Uradni-list-RS-st-55-2008-z-dne-4-6-
2008 (Pridobljeno 28. maj 2016)
[23] Bevk Perović arhitekti d.o.o. (2014). Projekt za izvedbo IVKC. Ljubljana.
[24] Korla J. (2015). Projekt belega betona IVKC. Ljubljana: IRMA.
[25] Korla J. (2015). Projekt betona IVKC. Ljubljana: IRMA.
[26] Sodstvo Republike Slovenije. 2005. VSL sklep in sodba I Cp 1614/2005.
http://staro.sodisce.si/znanje/sodna_praksa/visja_sodisca/37813/ (Pridobljeno 28. maj
2016)
[27] Škerlep T., Razlogi za napake, poškodbe in pomanjkljivosti na ravnih strehah,
Gradbeni inštitut ZRMK.
[28] Kramžar D. (2015). Tehnični opis organizacijske sheme gradbišča IVKC. Ljubljana.
[29] Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih
gradbiščih. UL RS, št. 83/2005.
[30] Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
https://www.uradni-list.si/1/index?edition=201318#!/Uradni-list-RS-st-18-2013-z-dne-1-3-
2013 (Pridobljeno 28. maj 2016)
[31] Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2013-01-0950 (Pridobljeno 28. maj 2016)
[32] Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1). UL RS, št. 102/2004.
https://www.uradni-list.si/1/index?edition=2004102#!/Uradni-list-RS-st-102-2004-z-dne-
21-9-2004 (Pridobljeno 28. maj 2016)
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
130 _____________________________________________________________________
PRILOGA 1: Gradbeni dnevnik za objekt IVKC (prva stran)
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 131
PRILOGA 2: Gradbeni dnevnik za objekt IVKC (druga stran)
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
132 _____________________________________________________________________
PRILOGA 3: Knjiga obračunskih izmer za objekt IVKC
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 133
PRILOGA 4: Priloga h knjigi obračunskih izmer za objekt IVKC
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
134 _____________________________________________________________________
KAZALO SLIK
SLIKA 6.1: Zasnova islamskega versko-kulturnega centra ................................................ 39 SLIKA 6.2: Džamija in izobraževalni objekt s telovadnico................................................ 40 SLIKA 10.1: Zakoličenje objekta ....................................................................................... 56
SLIKA 10.2: Označitev gradbišča z gradbiščno tablo ob prestavitvi kanalizacijskega
zbiralnika ............................................................................................................................. 58 SLIKA 10.3: Označitev gradbišča z gradbiščno tablo ob začetku gradnje IVKC .............. 59 SLIKA 10.4: Gradbena parcela pred začetkom gradbenih del ............................................ 61 SLIKA 10.5: Stari kanalizacijski zbiralnik ......................................................................... 62
SLIKA 10.6: Prestavitev starega in izvedba novega kanalizacijskega zbiralnika .............. 62 SLIKA 10.7: Cevi za izvedbo novega kanalizacijskega zbiralnika .................................... 63
SLIKA 10.8: Pogled na prestavljen in na novo izveden kanalizacijski zbiralnik ............... 63 SLIKA 10.9: Vzorčna mesta odvzema vzorcev zemljin ..................................................... 65 SLIKA 10.10: Izkop gradbene jame ................................................................................... 66 SLIKA 10.11: Utrjevanje brežin gradbene jame ................................................................. 67 SLIKA 10.12: Detajl utrjevanja brežin gradbene jame ....................................................... 67
SLIKA 10.13: Pogled na izvedeno brežino gradbene jame s sidri ...................................... 68 SLIKA 10.14: Betoniranje temeljne plošče ........................................................................ 69 SLIKA 10.15: Gradnja stolpa minareta ............................................................................... 69 SLIKA 10.16: Betoniranja minareta ................................................................................... 75
SLIKA 10.17: Shema obdelave vidnih betonov v kleti 2 ................................................... 76 SLIKA 10.18: Shema obdelave vidnih betonov v kleti 1 ................................................... 77
SLIKA 10.19: Polaganje armature ...................................................................................... 79 SLIKA 10.20: Polaganje armature za minaret .................................................................... 80
SLIKA 10.21: Detajl izvedba dvojne stene džamije ........................................................... 82 SLIKA 10.22: Opaževanje armature za vgradnjo betona ................................................... 86 SLIKA 10.23: Vidni beli betoni objekta IVKC .................................................................. 88
SLIKA 10.24: Vidni beli betoni kaskadnega vrta ............................................................... 89 SLIKA 10.25: Zaščita vidnih betonov pred poškodbami in prahom .................................. 89
SLIKA 10.26: Izvedba hidrozaščite objekta ....................................................................... 96 SLIKA 10.27: Vzorec steklene fasade džamije .................................................................. 97 SLIKA 10.28: Izvedba zasteklitve džamije ......................................................................... 97 SLIKA 10.29: Zaščita stekla pred poškodbami .................................................................. 98
SLIKA 10.30: Predpisane tolerance jeklene konstrukcije džamije ................................... 101
SLIKA 10.31: Shema nosilne jeklene konstrukcije džamije ............................................. 103
SLIKA 10.32: Shema podkonstrukcije steklene fasade džamije ...................................... 104 SLIKA 10.33: Shema nosilne fasadne romboidne konstrukcije ....................................... 104 SLIKA 10.34: Detajl zvara jeklene fasadne konstrukcije džamije ................................... 105 SLIKA 10.35: Pogled na jekleno fasadno konstrukcijo džamije med izvedbo ................. 105 SLIKA 10.36: Vgradnja krink na jekleni fasadni konstrukciji džamije ............................ 106
SLIKA 10.37: Palična strešna konstrukcija džamije s svetlobniki ................................... 106 SLIKA 10.38: Strešna konstrukcija džamije s svetlobniki ............................................... 107 SLIKA 10.39: Zasnova jeklene konstrukcije minareta ..................................................... 109 SLIKA 10.40: Zaščitna mreža jeklene konstrukcije minareta .......................................... 109 SLIKA 10.41: Strešna konstrukcija spremljajočih objektov in abdesthane ...................... 110
SLIKA 10.42: Kupole za namestitev med palično strešno konstrukcijo džamije ............. 111
SLIKA 10.43: Izvedba strehe nad džamijo ....................................................................... 112
SLIKA 10.44: Svetlobniki za streho nad džamijo............................................................. 112
Deutsch, I. 2016. Zagotavljanje kakovosti gradbenega nadzora v procesu graditve islamskega versko-kulturnega centra
Diplomska naloga, UM FGPA, Odd. za gradbeništvo, Operativno-konstrukcijska smer
_____________________________________________________________________ 135
SLIKA 10.45: Ureditev kaskadnega vrta .......................................................................... 118
PRILOGE:
PRILOGA 5: Gradbeni dnevnik za objekt IVKC (prva stran)
PRILOGA 6: Gradbeni dnevnik za objekt IVKC (druga stran)
PRILOGA 7: Knjiga obračunskih izmer za objekt IVKC
PRILOGA 8: Priloga h knjigi obračunskih izmer za objekt IVKC
NASLOV ŠTUDENTA
Ines Deutsch
Pesnica pri Mariboru 67
2211 Pesnica pri Mariboru