Zakaj nismo napovedali Jankovica 7.12.2011

V o l i t v e 2 0 1 1

Zakaj raziskovalci nismo napovedali

Jankovića, pa bi ga morali

Ljubljana, 7.12.2011

raziskovanje in načrtovanje, d.o.o. Litostrojska 44c, SI-1000 Ljubljana t: +386 1 547 17 01 e: [email protected] www.aragon.si

Matična številka: 1363034 Št. registerskega vpisa: 1/31441/00 Višina osnovnega kapitala: 2.100.000 SIT ID št. za DDV: SI34349626 Zavezanec za DDV: Da Transakcijski račun: 02010-0052228452

1 Ilustracija metode ...................................................................4

2 Prvi pokazatelj ........................................................................7

3 Drugi pokazatelj ......................................................................8

4 Kaj se je dogajalo zadnji teden v anketah? .............................9

5 Zakaj smo zgrešili? ............................................................... 13

Volitve 2011 Zakaj raziskovalci nismo napovedali Jankovića, pa bi ga morali

3

Ne bomo delali analiz povolilnih anket, ampak se bomo vrnili na

predvolilno raziskavo, ki smo jo izvedli na vzorcu internetnega

panela Plusplet velikosti n=2.536.

To pa zato, ker nas kot raziskovalce bolj zanima, ali bi lahko, in

kako, napovedali rezultate volitev, in ne toliko, kaj se je zgodilo na

sam dan volitev. Da ne bo pomote, analize povolilnih anket so

dobrodošle in lahko razkrivajo, kaj se je dogajalo na dan volitev,

vendar se je izkazalo, da imajo malo vrednosti, ko poskušamo

ugotovljeno uporabiti pri predvolilnih anketah. Če bi to vedenje

znali uporabiti pri predvolilnih anketah, potem ne bi tako zgrešili. In

to big time!

Vrnimo se torej v zadnji teden pred volitvami. Natančneje 26.-

29.11.2011, ko je potekala izvedba na našem internetnem panelu.

V raziskavo smo poleg klasičnega, »nedeljskega« vprašanja

vključili tudi sklop vprašanj z metodo maksimalnih razlik (v

nadaljevanju Max-Diff).


4

1 Ilustracija metode

Najprej smo od vsakega respondenta zbrali podatek o tem, kaj

Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje.

Kaj v tem trenutku Slovenija najbolj potrebuje? Izmed navedenih tem

izberite tisto, ki se vam v tem trenutku zdi najpomembnejša. Zavedamo

se, da obstojajo še druge teme in smo morda katero izpustili, a vas

vseeno prosimo, da izberete eno, ki je najbolj pomembna na spodnjem

seznamu.

Označite lahko en odgovor.

Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje...

• strategijo za rešitev ekonomskih težav ljudi

• odločnega vodjo

• ljudi, ki lahko naredijo spremembe

• pravično prerazporeditev družbenega bogastva

• strategijo za okrevanje gospodarstva

• odločno zunanjo politiko

• strategijo za rešitev ekonomskih težav podjetij

• zagotavljanje pravnega reda

Na podlagi tega kriterija so respondenti razvrstili politične stranke

od tiste, ki ji najbolj zaupajo, do tiste, ki ji najmanj zaupajo. Za to

smo uporabili metodo Max-Diff, pri kateri respondenti izmed

manjšega nabora strank (pet naenkrat) izberejo tisto, ki ji najbolj, in

tisto, ki ji najmanj zaupajo. Ta naloga se ponovi na različnih

kombinacijah petih strank, tako da dobimo odnose med vsemi

dvajsetimi strankami.


5

Dejali ste, da Slovenija v tem trenutku najbolj potrebuje [odgovor iz

prejšnjega vprašanja]. Kateri stranki pri tem najbolj zaupate in kateri

najmanj?

Primer 1 izmed 12 nalog

Vsak respondent je rešil dvanajst takšnih nalog. V vsaki nalogi je

bilo pet različnih strank. Sklop dvanajstih nalog ni bil enak za vse

respondente, pač pa smo uporabili načrt s 300 verzijami različnih

kombinacij strank. Ko respondent izbere stranko, ki ji najbolj, in

stranko, ki ji najmanj zaupa, dobimo informacijo o maksimalni

razliki med naborom petih strank. Torej, med katerima strankama

je zaznana razlika maksimalna. Poleg tega smo s tema dvema

informacijama (najmanj – najbolj) dobili tudi sedem neenakosti

izmed možnih desetih.

Denimo, da je:

Stranka A - najbolj

Stranka B

Stranka C

Stranka D

Stranka E – najmanj

Tako vemo, da je: A>B, A>C, A>D, A>E, B>E, C>E, D>E

Ne vemo pa odnosa BC, BD in CD. Manjkajoče odnose dobimo iz

preostalih nalog.

Prednost te metode je, da ne uporablja ocenjevalnih lestvic in zato

ni občutljiva na pristranskost uporabe le-teh (npr. nekateri


6

respondenti so nagnjeni k podajanju sredinskih ocen, drugi

skrajnih ipd.).

Sama metoda Max-Diff ima pomankljivost, saj ne ocenjuje

absolutnih razlik, temveč le relativne. Denimo, da Janez in Metka

enako rangirata stranke in zato enako odgovorita na sklop Max-

Diff vprašanj. Na prvi pogled sta si zelo podobna, v resnici pa sta

zelo različna. Janeza zelo zanima politika in volitve, Metke pač ne.

Metoda Max-Diff obema pripiše enake preferenčne vrednosti za

posamezne stranke, čeprav bi morale biti Metkine preference nižje

od Janezovih.

Zato smo pri vsaki nalogi postavili še naslednje vprašanje:

Ali imajo stranke na zaslonu možnost, da dobijo vaš glas na naslednjih

volitvah?

• vse imajo to možnost

• nekatere imajo to možnost, ostale pa ne

• nobena nima te možnosti

Namen tega vprašanja je dobiti bolj kakovostno informacijo o

preferenci posamezne stranke. Kljub temu, da smo respondente

prisilili v izbiranje (najmanj – najbolj), so imeli možnost označiti ali

imajo stranke pri določeni nalogi možnost, da dobijo njihov glas ali

ne. S tem smo umerili preference – bolj ko so izbirali »nobena

nima te možnosti«, nižje so bile preference za posamezne stranke

in višja je bila preferenca za »ne bi glasoval za nobeno stranko«.

Na podlagi tega smo ocenili verjetnost respondenta, da dodeli glas

vsaki od strank, ki so kandidirale na volitvah. Pri tem smo

upoštevali tudi dejstvo, da nekatere stranke niso imele kandidatov

v vseh volilnih enotah.

Na koncu so respondenti iz nabora vseh dvajsetih strank izbrali

tiste, za katere menijo, da lahko ponudijo tisto, kar Slovenija

najbolj potrebuje (izbrano v prvem koraku). Pri tem so lahko izbrali

poljubno število strank. Le-te sestavljajo posameznikov izbirni niz –

nabor strank, ki imajo možnost, da prejmejo anketirančev glas na

volitvah.


7

2 Prvi pokazatelj

Tako pridobljeni podatki so neka vrsta »Approval votinga«, kjer

ima volivec možnost razdeliti svoj glas med več strank, celotni

seštevek pa je rezultat volitev. Analiza tako pridobljenih podatkov

nam razkriva naslednjo sliko.

Metoda Max-Diff jasno kaže, da je zmagovalec volitev PS. Na

drugem mestu je DLGV, tretja je SD in četrta SDS.

Že bežen pogled na odstotke v stolpcu Preferenca z metodo Max-

Diff pove, da povprečje preferenc, ko ima volivec možnost izbrati

več kot eno stranko, ne deluje dobro. Odstotki pri različnih

strankah so preveč izenačeni, nekatere so bistveno podcenjene,

spet druge precenjene. Razkriva pa stranko z največjo podporo,

najmočnejšo stranko. Stranko, ki je všeč večini. Zmagovalca.


8

3 Drugi pokazatelj

Seveda na volitvah nimamo možnosti izbrati več strank, zato smo

te podatke pretvorili v izbiro po principu »First Choice« oz.

»zmagovalec pobere vse«. Vsak respondent v naši anketi ima za

vsako stranko t.i. preferenčni delež. Za vsakega respondenta

imamo takšno tabelo. Respondentov izbor oz. napoved, kaj bo na

dan volitev izbral, je stranka z najvišjo preferenco.

Če torej te preference prevedemo v izbire, dobimo naslednjo sliko.

Če bi torej respondenti odgovarjali skladno s pravilom maksimalne

preference, bi gladko napovedali zmago Jankoviča. Napovedali bi

tudi drugo, tretje, četrto, peto in šesto mesto.


9

4 Kaj se je dogajalo zadnji teden v

anketah?

Pa vendar respondenti na »nedeljsko« vprašanje, koga bi volili, če

bi bile volitve to nedeljo, niso odgovarjali skladno s pravilom

maksimalne preference. V povprečju je le slabih 64 %

respondentov ravnalo tako.

Preko 80 % konsistentnost imajo volivci NSi, DeSUS, SLS in SDS.

Sledijo volivci SD, Zares, SNS, SMS Zeleni in DLGV, ki imajo čez

50 % konsistentnost. Najbolj nekonsistentno pa so na nedeljsko

vprašanje odgovarjali volivci LDS in PS (pod 50 %). Med tistimi, ki

so imeli najvišjo preferenco za nobeno stranko, je kar 81 % pri

»nedeljskem« vprašanju abstiniralo.

Naslednja tabela razkriva, kam so glasovi na osnovi pravila

maksimalne preference migrirali pri »nedeljskem« vprašanju.

Glasove na osnovi pravila maksimalne preference bomo imenovali

»simpatizerji« stranke.


10

Napoved – kaj boste volili v nedeljo

Št. strank

1

FC, p

ravilo m

aksimaln

e

preferen

ce

SD

SDS

Zares

DeSU

S

SNS

SLS

LDS

Nsi

SMS Zelen

i

PS

DLG

V

TRS

Gib

anje za Slo

venijo

DSD

Hu

man

a Sloven

ija

SSN

Zeleni Slo

venije

Neu

del.

Total

9 SD 59,6 0,6 0,3 1,0 0,6 0,3 7,6 1,3 0,6 0,3 27,7 100

3 SDS 83,5 1,3 3,0 4,8 7,4 100

2 Zares 63,2 5,3 5,3 26,3 100

1 DeSUS 86,2 1,1 12,6 100

8 SNS 2,0 6,1 2,0 4,1 61,2 2,0 2,0 4,1 2,0 14,3 100

1 SLS 85,1 1,5 13,4 100

4 LDS 3,2 3,2 6,5 38,7 3,2 45,2 100

0 Nsi 84,6 15,4 100

0 SMS Zeleni 60,0 40,0 100

11 PS 2,6 1,0 0,2 1,1 1,8 0,6 1,2 0,1 46,9 1,1 0,6 0,1 42,6 100

10 DLGV 1,8 2,2 4,0 0,4 2,2 2,2 2,6 52,9 0,4 0,4 0,4 30,7 100

4 TRS 3,1 3,1 3,1 3,1 43,8 43,8 100

Gibanje za

Slovenijo

100,0 100

DSD 75,0 25,0 100

Humana

Slovenija

100,0 100

Stranka

enakih

možnosti

Slovenije

100,0 100

Zeleni

Slovenije

14,3 85,7 100

Nobeno 2,4 3,2 0,8 0,8 4,8 0,8 2,4 0,8 0,8 0,0 0,8 0,8 0,8 81,0 100

Total 8,5 23,3 0,6 4,2 1,8 4,0 1,0 2,4 0,4 16,5 6,2 0,8 0,2 0,2 0,0 0,1 0,1 29,5 100

1 – število strank, ki so različne od izbrane stranke po pravilu maksimalne preference

Simpatizerji SD so v največji meri migrirali v abstinenco ter k PS.

Simpatizerji SDS k NSi, SLS in DeSUS. Simpatizerji Zares v

abstinenco in k PS in TRS. Simpatizerji DeSUS k SLS. Simpatizerji

SNS v abstinenco in k SDS. Simpatizerji SLS k NSi. Simpatizerji

LDS v abstinenco ter k SLS, SD in Zares. Simpatizerji PS so svoje

glasove razpršili v 11 strank – največ k SD, večina pa je pri

»nedeljskem« vprašanju abstinirala. Simpatizerji DLGV so svoje

glasove razpršili v 10 strank, največ k DeSUS in PS. Večina jih je,

tako kot simpatizerjev PS, pri »nedeljskem« vprašanju abstinirala.


11

Zanimivo je predvsem število strank, kamor so se glasovi

simpatizerjev razpršili pri »nedeljskem« vprašanju. Simpatizerji SD

so svoj glas na osnovi maksimalne preference razdelili na 9 strank,

simpatizerji DLGV na 10, simpatizerji PS pa kar na 11. Na drugi

strani so simpatizerji strank SDS, SLS, Nsi in DeSUS svoj glas na

osnovi maksimalne preference razdelili na največ 3 stranke.

Očitno sta PS in DLGV stranki, ki sta bili največkrat v t. i. izbirnem

nizu respondentov, kar potrjuje spodnja tabela. PS je bila pri dobri

polovici respondentov legitimna izbira, DLVG pa pri dobrih 45 %.

% v izbirnem nizu

SD 34,1

SDS 38,6

Zares 8,1

DeSUS 18,4

SNS 12,3

SLS 23,1

LDS 11,9

Nsi 10,6

SMS Zeleni 5,2

PS 50,6

DLGV 45,9

TRS 12,6

Gibanje za Slovenijo 4,6

DSD 4,4

Stranka humana Slovenija 3,2

Stranka enakih možnosti Slovenije 2,9

Stranka slovenskega naroda 2,1

Naprej Slovenija 2,3

Akacije 1,1

Zeleni Slovenije 4,7


12

Pri analizi izbirnega niza opazimo, da deleži v diagonali niso enaki

100 %, kot bi pričakovali. To kaže, da respondenti pri

»nedeljskem« vprašanju niso uporabljali pravila maksimalne

preference.

Stranke v izbirnem nizu

Nap

oved

– kaj bo

ste volili v

ned

eljo

SD

SDS

Zares

DeSU

S

SNS

SLS

LDS

Nsi

SMS zelen

i

PS

DLG

V

TRS

Gib

anje za Slo

venijo

DSD

Hu

man

a Sloven

ija

SEM

SSN

Nap

rej Sloven

ija

Akacije

Zeleni Slo

venije

SD 100 9 10 14 4 15 18

4 66 36 11 0 7 0

0

2

SDS 11 94 4 17 17 32 5 27 2 18 48 5 2 2 2 1 2 1 0 3

Zares 14 9 100 5

21

25 14 5 5 5

5

DeSUS 16 33 2 89 13 24 18 3 3 24 31 7 10 1 1 7 2 4 7 6

SNS 10 13 2 15 72 10 2

1 50 12 4 2

2 3

SLS 28 37 6 20 7 93 10 19 6 23 54 10 8 5 2 6 1 4 2 5

LDS 44 12 5

7 20 91

3 70 27 8

4 3

3

Nsi 5 80 3 9 2 35

93 1 4 30 6 2 2 4 2

3

4

SMS Zeleni 19 9

19 9 9 9

100 28

36 12 21 20 12 20 12

29

PS 47 15 13 18 7 19 17 1 5 98 40 14 4 5 1 2 0 2 1 2

DLGV 20 43 3 12 10 22 3 5 3 41 99 13 2 2 5 1 0 1

3

TRS 16

17 12 6 11 5 8 40 14 17 100 22 40 26 20 5 16 14 22

Gibanje za Slovenijo 55 35 15

15 20

100 49

DSD 11

24 35 23 11

11

11 61 26 100 39 11

26 15 51

Humana Slovenija

100 100

100

SSN 52

52

52

48

Zeleni Slovenije 76

54

54 54 22

100

NEUDELEŽBA 37 19 9 14 13 13 13 2 7 60 46 18 8 5 5 5 4 3 1 8

Total 34 39 8 18 12 23 12 11 5 51 46 13 5 4 3 3 2 2 1 5

Če situacijo z izbirnim nizom pogledamo bolj natančno, ugotovimo,

da je bila PS kot možna izbira prisotna pri volivcih SD, Zares, SNS,

LDS, SMS Zeleni in volivcih DLGV. Kot možna izbira se pojavi tudi

pri tistih, ki so na »nedeljskem« vprašanju abstinirali.


13

5 Zakaj smo zgrešili?

Zakaj torej raziskovalci nismo napovedali zmage Z. Jankoviča, pa

bi jo morali. Morali bi jo napovedati zato, ker smo podatke, ki so

vpili po tem, imeli. Nismo pa zato, ker v principu za napovedovanje

uporabljamo »nedeljsko« vprašanje in njegove izpeljanke.

Analitično uporabljamo še vse kaj drugega za korekcijo le-tega

(obteževanje, kombinacijo načinov zbiranja podatkov, ipd.). Tukaj

se pojavi vprašanje, ali je za natančno napoved »nedeljsko«

vprašanje dovolj? Ali je »nedeljsko« vprašanje primerno za

napoved zmagovalca?

V anketni situaciji so pri »nedeljskem« vprašanju simpatizerji

(pravilo maksimalne preference) SDS, SLS, NSi in DeSUS bolj kot

ostali ravnali po pravilu maksimalne preference. Simpatizerji PS,

DLGV in SD se tega niso držali oz. so se držali manj kot ostali.

Predvsem tako niso ravnali simpatizerji PS. To pojasnjuje, zakaj

naša raziskava, vključno z vsemi ostalimi, ni napovedala zmage

PS.


14

Pa je to res? So simpatizerji PS res posebni in se niso ravnali po

pravilu maksimalne preference? Spodnja tabela kaže na to, da

temu ni tako.

Simpatizerji PS so v anketni situaciji pri »nedeljskem« vprašanju

ravnali drugače kot na volitvah, pa vendar so na volitvah izbirali

konsistentno – po pravilu maksimalne preference. Zato bi

raziskovalci morali to zaznati.

Zaznati zato, ker klasične javnomnenjske meritve z napovedno

ambicijo spregledajo, da imajo izkazane izbire pri »nedeljskem«

vprašanja kratek rok trajanja, še posebej pri tistem delu volilnega

telesa, ki se mu v izbiro ponuja večje število alternativ. Pravilo

maksimalne preference zato bolj jasno kaže na končno izbiro.

Napoved AragonMax. preferenca z metodo Max-

Diff, če upoštevamo le strankeUradni rezultati %

PS 23,4 34,2 28,5

SDS 33,1 28,2 26,3

SD 12,1 12,8 10,5

DLGV 8,8 11,2 8,4

DeSUS 6,0 3,6 7,0

SLS 5,7 2,7 6,9

Nsi 3,4 1,1 4,8

SNS 2,6 2,0 1,8

LDS 1,3 1,2 1,5

TRS 1,1 1,3 1,2

Zares 0,9 0,8 0,7

SMS Zeleni 0,6 0,4 0,9

Gibanje za Slovenijo 0,3 0,1 0,3

Demokratična stranka dela 0,3 0,1 0,6

Zeleni Slovenije 0,1 0,3 0,3

Stranka slovenskega naroda 0,1 0,0 0,1

Stranka humana Slovenija 0,1 0,0 0,0

Naprej Slovenija 0,0 0,0 0,1

Stranka enakih možnosti Slovenije 0,0 0,0 0,2

Akacije 0,0 0,0 0,0

Nobena


15

Na dan volitev je prevladalo pravilo maksimalne preference, in

sicer z dveh vidikov:

1. Simpatizerji PS so iz nehomogene skupine postali

goreči podporniki. Spomnimo: simpatizerji PS so svoje

glasove pri »nedeljskem« vprašanju razpršili v kar 11

strank, na volitvah pa so izbrali PS, kot je kazalo pravilo

maksimalne preference.

2. Da bodo simpatizerji PS odšli na volitve je nakazovala

relativna preferenca 13,4 % za PS pri respondentih, ki

so na »nedeljskem« vprašanju abstinirali. Ti

respondenti so imeli relativno preferenco za »nobeno

od strank« 10,4 %, torej manjšo kot za PS (spomnimo:

dobrih 42 % simpatizerjev PS je pri »nedeljskem«

vprašanju abstiniralo).

Če bi upoštevali pravilo maksimalne preference, presenečenja v

nedeljo ne bi bilo. Precenili bi prve štiri stranke in podcenili zadnje

tri, ki so še dosegle prag za vstop v parlament. Presenetljivega

zmagovalca pa ne bi bilo.

Documents

Zakaj nismo napovedali Jankovica 7.12.2011