7/30/2019 Zakrite poti Koevske

1/116 KOEVSKI UTRIP / noviutrip@novi-utrip.eu / april 2013

LJUDJE IN DOGODKI

Zakrite poti KoevskeDolnja Briga, kraj aktivnega ivljenja in mednarodne-

ga povezovanja, predvsem s francoskimi raziskovalci inznanstveniki

Niti en sam obisk pri umetnici, slikarki Apriliji Luar, sini enak. Preprosto si ne more biti, saj je intenzivnost doga-

janja v tej vasici, z vseh smeri obdanih s prelestno naravo

in gozdovi, na tako visoki 'frekvenci', da te malone zaara inpotegne v vrtinec sledeih si dogodkov, katerih vezni len po-stane, e si eli ali ne. Tu sploh ne gre razmiljati o kakrnihkoli eljah, saj si umeen tono tja, kamor sodi. Tisti, ki jihprvobitni 'klic' do sebe v ubranosti s to naravo (e) ne poklie,mu Dolnje Brige pa ne uspe videti s takimi omi, ali pa semu idilina vasica preprosto izmakne.

Skupna tem obiskom, ki so se z leti razvili tudi v sreanjaustvarjalcev ter posameznikov s kvalitetami, na kakrne urba-na civilizacija pozabljamo, sta tako Aprilija kot brezasnost, vkateri as nezavedno spolzi preko urne tevilnice ter se pre-kucne v nov dan Sploh ob zvokih bakrenih in kristalnih

posod, gongov in intrumentov, ki jim ne vem imena, a tke-jo tiste fne niti h kozmini glasbi in k lastnim globinam, knotranjim dialogom, uglaenim s tistim kozminim notnimzapisom sliane glasbe. Brigiti Tekavi jo je dano preplestimed nae zaznave, in lansko poletje je ob njej dehtela esencav drevju na Krokarju, Boriu, Borovcu se ji je pokloniloivalstvo in rastlinstvo tamkajnje Narave.

Eni takihle posameznikov, ki nas je Dolnja Briga uspelaizmakniti mestni zgoenosti, so tudi trilanska druini-ca iz rancoskih Pirenejev. Jean in Helene ter njun skorajosemletni sin Charles Lauzet, ki je bil ob prvem njihovemobisku Dolnje Brige, nekajmeseni dojenek, povit e v

plenike. Pri Apriliji vse od tedaj preivijo vsaj teden dnina leto.Kako se je zaelo?

FERUS, najveja organizacija za zaito medveda v Fran-ciji, je v letu 2005 z vijo predstavnico in organizatoricoobiska v Sloveniji, Sabine Matraire, ter nekajlansko de-legacijo obiskala Borovec, kjer naj bi vzpostavila ranco-sko-slovensko navezo. Aprilija Luar je obiskovalce ob tejprilonosti poastila z razstavo svojih slik.

Naslednjega leta, ko so se lani FERUS ponovno ogla-sili v teh krajih, je objekt, v katerem so bivali preteklo leto,bil zaprt, z delovanjem je prenehalo tudi gostie v Koah.

Francoski predstavniki (raziskovalci, pisatelji, ustvarjalci,naturalisti ), ki so se znali v nemali zagati, so se spomniliAprilije, z njo navezali stik, in so, ko jim je ponudila, da na-meravani as v Sloveniji preivijo v Dolnji Brigi, ponudbosprejeli. Takrat je te kraje zaela spoznavati tudi druinicaLauzet.

Druina Lauzet

Gotovo se bo kdo vpraal, zakaj se Lzjevi (zapisano poslovensko) vsako leto vraajo na Aprilijino domovanje. Slo-vencem nam je nekako nerazumljivo, kaj ene loveka, tu pakar vso druino, v kraj, z gozdom 'odrezan' od sveta, kjer niutiti vejega vpliva civilizacije e seveda ne tejem elek-trike, vode, teleona, internetne povezave, danosti vsakrnihgospodinjskih pripomokov in domaega udobja, potujoetrgovine, e kakne malenkosti.

Lozejevi so preprosto oarani nad pokrajino in vsemitemi danostmi, ki jih mi sploh zaznamo ne ve. A verjemi-te povem iz svoje izkunje e bi nekoga iz naih krajev

pustili v pokrajinsko raznoliki Franciji, ki meri za nekajve kot 33 Slovenij, bi se mu srce trgalo za naimi goz-dovi, za bogastvom naega divjega in travnikega rastlinja,za brezmejnim vdihom pod kronjami samoniklih dreves,za lahkotnim korakom po nikogarnji zemlji. Tam namrene poznajo takne narave, ne poznajo gozdov, ki so namstalnica, tam naravo predstavljajo narodni parki, v katerihvodijo zartane poti, v katerih nabiranje tega, onega in tre-tjega kar odmislite navadno se ne sme. Si predstavljateSlovenca, ki ne bi smel nabirati gob?, ki ne bi smel nabiratiregrata? Veini Francozov se niti sanja ne, da se da preivetiob travniki ali hrani gozdnega podrastja, plodov, ob listju,cvetovih in plodovih grmievja, dreves ...

Lozejevi se uijo. Od Aprilije Luar kot bi jih oba pri-imka neminljivo povezovala onkraj tega snovnega sveta. Izleta v leto si na podlagi izkuenj z njo, letos pa e s poseb-nim izkustvom z Brigito, ki jih je popeljala po razseno-stih uitnih rastlin in njihovih uinkovin, nabirajo ve inve znanja ter pridobivajo tista vdenja, ki so Slovenstvupoloena v zibel, a nehvaleno zanemarjena, poteptana,pozabljena No, kakor koli, zvedavost in ustvarjalnostdruine Lauzet, ki sta druinico pripeljala v Dolnjo Brigo,je vsekakor poplaana z veliko ve izkunjami, kot si je parupal zamiljati, ko se je Jean tukaj podal na raziskovalno poto naem rjavem medvedu.

Rjavi medved in Lauzetovi

Jean Lauzet kotznanstvenik, kiprouuje navademedveda ter i-vljenje in odziveljudi na to divjozver, je avtor nekajznanstvenih knjigo medvedu, meddrugim v soavtor-stvu z tiennomPascalom knjige orjavem medvedu vPirenejih.

Na podlagi vsehsvojih nekajletnih obiskov Dolnje Brige se je odloil, da bopri pisanju nove knjige k medvedu pristopil na drugaennain, in sicer s irino, ki mu jo je razkrila Aprilija. Tako bosvoje raziskovalno delo opr l na zgodbe, vanj vkljuil DolnjoBrigo, lepoto teh krajev, tukajnje dogodke, spregovoril boo soitju z naravo in ohranjanju te, da uspe v njej preivetitudi medved.

Knjigo, Rjavi medved: biologija in zgodovina, od Pi-renejev do Urala, ki je izla ebruarja 2009, sva s kolegomPascalom zaela pripravljati, ko e nisem poznal Slovenije,sva zaela pogovor z Jeanom Lauzetom. Zato sem Slo-venijo v tem delu predstavil le na kratko. Vendar pa sems svojimi obiski pri vas odkril mnogo mnogo rei, ki jiho medvedu v Franciji sploh ne poznamo. Ah, kje samo vFranciji! Tudi v ostalih deelah, ki sem jih obiskoval prisvojem raziskovanju, v paniji, Italiji, Rusiji, na vedskem,Finskem, na Slovakem, v Romuniji ... V primerjavi z njimirokujete z medvedom na prav poseben nain.

V Franciji imamo vsega skupaj le 22 medvedov, in to vPirenejih, ki so prostrani. Ljudje se medvedov bojijo in se

poutijo ogroene pred njimi. Tako mi je zanimivo videtitukaj, v vai deeli, kjer je medvedov veliko, kako ljudje lah-ko ivijo skupaj z medvedi normalno, npr. sekai gredobrez strahu v gozd in sekajo drevje, gozdarji opravljajo svojedelo V Franciji smo prepriani, kako moramo obmoja,na katerih medvedje ivijo, zaititi, se zaitenih mest izo-

gibati in skratka na nikakren nain posegati vanje.Slovenija, deela posebnega odnosa do ivali in rastli-

nja

Pri vas sem doivel nekaj druganega, Jean Lauzet nimogel skriti svoje oaranosti nad naim odnosom do na-rave. In to je tudi eden vzrokov, da se z druino vraamosem. Tile gozdovi mi ponujajo monost, da raziskujem,prouujem in primerjam te izsledke z izsledki iz drugihdeel. Zanimivo mi je tudi to, da pri vas nimate narodnihparkov no, Triglavski narodni park, a to je nekaj drugegaod tega, o emer jaz govorim. Pri vas imate toliko divjihivali, ne le medvedov, o katerih v veliki meri tee najinpogovor, pa nobenih narodnih parkov V drugih deelah,v katerih prav tako ivijo medvedi, pa tile ivijo v narodnih

parkih oziroma na zaitenih mestih, v katerih je vsakrenlov prepovedan, kjer ni senje dreves

Preprian sem, da bo slovenski primer vedenja do naravein razumevanja ivljenja z rjavim medvedom v prihodnostipostal zanimiv vzgled tudi drugim deelam.

S sogovornikom sva se morala strinjati, da je Slovenijares edinstvena deela, s sreanjem katere je tekom vseh letprilo do globokih sprememb v dojemanju soitja z naravotako pri njem kot pri Helene, Charles kot otrok, je e sampo sebi zelo dojemljiv.

Seveda, tudi ko bo nova knjiga zakljuena, bo druina

Lauzet e vedno z veseljem obiskovala Aprilijo in DolnjoBrigo, morda pa morda kdaj tudi za vedno Dve zane-sljivi vodnici po ivalskih in rastlinskih svetovih sta Jeanu,Helene in Charlesu e prili na tukajnjo pot, Aprilija inBrigita sta jim ponudili v globine pozabljene zakrite potiKoevske.

Romana Novak

Aprilija Luar: Rada bi poudarila to,da Jean kot raziskovalec ne potencira lesebe kot mokega raziskovalca. Od vsegazaetka prihajajo kot druina, ki skupaj zotrokom odkrivajo naravni prostor, ivijov soitju z naravo in otroka uijo potrebneobutljivosti, da lahko brez strahov vstopi vta zeleni ivi svet. Zame je to preudovito.