Zasnova požarne varnosti

INVESTITOR: : ZPIZ, Kolodvorska ulica 15, 1518 Ljubljana

OBJEKT :

Izgradnja dvigalnega jaška in rekonstrukcija zunanjega stopnišča objekta ZPIZ, OE Kranj, na naslovu Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE :

PGD

ZA GRADNJO

:

rekonstrukcija

ODGOVORNI PROJEKTANT

:

ING. KLAN, d.o.o., PUŠNIKOVA 18, 2000 MARIBOR, SLOVENIJA

Petra Geršak Klaneček univ. dipl. inž. gr. TP-0699

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA :

Petra Geršak Klaneček univ. dipl. inž. gr. TP-0699

Datum izdelave projekta : Avgust 2012 ŠTEVILKA NAČRTA: ŠTEVILKA IZVODA: 052-ZPV /2012 1 2 3 4 5 6

ŠTEVILKA PROJEKTA: Odgovorni predstavnik podjetja: ING.KLAN d.o.o., Maribor 052 /2012 Dominik Geršak

Podpis:

Datum: Avgust 2012

2

2 Kazalo vsebine Zasnove požarne varnosti

1. Naslovna stran Zasnove požarne varnosti 2. Kazalo vsebine Zasnove požarne varnosti 2.1 Izjava odgovornega projektanta Zasnove požarne varnosti 3. Strokovni del Zasnove požarne varnosti 4. Seznam upoštevanih predpisov, tehničnih smernic, standardov 5. Grafične priloge

3

2.1 Izjava odgovornega projektanta Zasnove požarne varnosti

Odgovorni projektant zasnove požarne varnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja

Petra Geršak Klaneček u.d.i.g.

I Z J A V L J A M ,

1. da je Zasnova požarne varnosti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja skladen z zahtevami veljavnih prostorskih aktov, 2. da je ta načrt skladen z drugimi predpisi, ki veljajo na območju, na katerem se bo izvedla nameravana gradnja, 3. da so v tem načrtu upoštevani vsi pridobljeni projektni pogoji in soglasja, 4. da so bile pri izdelavi načrta upoštevane vse ustrezne bistvene zahteve in da je načrt izdelan tako, da bo

gradnja, izvedena v skladu z njim, zanesljiva

5. Zasnova je narejena po 7. členu Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur. list RS, št. 31/2004, spremembe 10/2005 in 83/2005), po Smernici TSG-1-001: 2010 Požarna varnost v stavbah

6. da smo v Zasnovi požarne varnosti načrtovali ukrepe varstva pred požarom tako, da so izpolnjena določila

3. do 6. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/2005, 14/07) in sicer:

širjenje požara na sosednje objekte

nosilnost konstrukcije ter širjenje požara po stavbah

evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje

naprave za gašenje in dostop gasilcev

Št. projekta / številka Zasnove Odgovorni projektant faze: 052/2012 / 0 5 2 - Z P V / 2 0 1 2 Petra Geršak Klaneček u.d.i.g.

Maribor, 29. 10. 2012

4

3 Strokovni del zasnove požarne varnosti

3.1 Opis zasnove objekta

Predmet projekta in s tem zasnove požarne varnosti je izdelava projektne dokumentacije za umestitev dvigala v poslovni objekt in energetska prenova celotnega objekta ZPIZ, OE Kranj, na naslovu Mirka Vadnova 13, 4000 Kranj. Projektna dokumentacija mora biti izdelana v skladu z Zakonom o graditvi objektov in s Pravilnikom o projektni dokumentaciji.

Slika1; situacija orto foto posnetek

3.1.1. OPIS OBSTOJEČE STAVBE Obstoječa stavba ima skupno površino 1501,84 m2. Obstoječe zaklonišče ni predmet obdelave. Prenova objekta se zaključi s požarnimi vrati v zaklonišče. Stavba je bila zgrajena leta 1977 in v letih od 2000 do 2007 delno prenovljena. Locirana je na zemljišču - stavbišču s parc. št. 38/2. Stavbi pripada tudi del dvorišča s parc. št. 31/3 v deležu 1/3 od celote vse k.o. Primskovo. Stavba ima pravokotno obliko naslednjih gabaritov: dolžina 54,30 m, širina 10,30 m in skupna višina od zgornjega nivoja temeljev do vrha strehe 10,34 m. Višina objekta od nivoja zunanjega terena je 8,70 – 9.70 m. Ima tri etaže (klet, pritličje, nadstropje). Osnovna oblika strehe je dvokapnica pokrita s pločevinasto kritino Trimo, ki je bila zamenjana leta 2000. Kletna etaža je vkopana približno 2/3 pod nivojem terena. Na JV delu stavbe sta dva pokrita vhoda, na SZ delu pa je dovoz v kletno etažo, v podaljšku katerega je montažni kovinski nadstrešek. Na SV stavbe je vhod v zaklonišče, ki se nahaja pod nivojem terena. Pred JV in JZ delom stavbe je asfaltirano parkirišče.

5

Fasada je iz apnenega ometa, pobarvana z belo fasadno barv in je izvedena nad kletno ploščo. Okna so v aluminijastih okvirjih s termopan zasteklitvijo. Vhodna vrata na obeh pritličnih vhodih so zastekljena avtomatska drsna, vhodna vrata v kletne prostore so pločevinasta drsna in v zaklonišče kovinska krilna. Stavba je ogrevana s sistemom centralnega radiatorskega ogrevanja, ki je vezano na kotlovnico v sosednjem objektu. Merilno mesto za pitno vodo je v jašku v kleti pri vhodu in je skupno za obe stavbi. Merilno mesto za električno energijo je v sosednji stavbi in je prav tako skupno.

Slika2; Objekt na J strani

3.1.1.1 Kletna etaža Temeljenje je na obodu stavbe trakasto, na sredini pa točkasto. Konstrukcija kletne etaže je armirano betonska s stebri po sredini stavbe. Raster stebrov 30/30 cm v osi po dolžini stavbe znaša 6,00 m, po širini pa 4,00 m, 2,00 m in 4,00 m. Debelina plošče nad kletjo je v prečni smeri različna in znaša na območju rastra 4,00 m 14 cm, in na srednjem delu rastra 2,00 m 24 cm. Višina kletne etaže od zgornjega nivoja temeljev do plošče znaša med 2,58 in 2,68 m, ter znižana zaradi dviga višinskega nivoja tlaka za 8 cm (hidroizolacija, izravnalni beton, liti asfalt). Na vsakem drugem dolžinskem rastru so okna, višine 70 cm. Pod stropom so speljane električne in strojne inštalacije. Predelne stene so delno montažne in delno zidane iz plinobetonskih zidakov. Horizontalna hidroizolacija je izvedena z varjenimi bitumenskimi trakovi, vertikalna pa z bitumenskim premazom. Kletna etaža je služila skladiščenju materiala in arhiviranju dokumentacije.

3.1.1.2 Pritlična etaža Pritlična etaža je enakih gabaritov kot kletna etaža, le da je v celoti skeletna. Stebri na vogalih so debeline 25/25, stebri na obodnih zidovih so debeline 25/30 cm in preklade nad kletnimi okni so armirano betonske, debeline 25 cm in višine 100 cm. Vse armirano betonske konstrukcije v pritlični etaži so z zunanje strani obzidane s plinobetonskimi zidaki debeline 5 cm. Na mestih kjer ni kletnih oken so zidovi med stebri zidani s 30 cm debelimi plinobetonskimi zidaki. Višina pritlične etaže je med 2,79 in 2,89 m, ter znižana za nivo tlaka za 7 cm (toplotna izolacija, estrih, tehnolit) in za omet stropa za 1 cm. Po celotni dolžini stavbe so okna višine 170 cm, razen v sanitarijah. Strop je v večini primerov ometan, zglajen in pleskan. V pisarnah je ponekod spuščen rastrski strop izvedbe Armstrong, v bivši

6

trgovini pa spuščen strop iz mavčnih plošč. Predelne stene so v večini zidane iz plinobetonskih zidakov, nekaj je steklenih in nekaj montažnih. V pritlični etaži so bile locirane pisarne, sanitarije in trgovina. Glavni vhod je bil prenovljen leta 2005 z razširitvijo zunanjih stopnic in izgradnjo armirano betonskega nadstreška. Leta 2007 je bil zgrajen nov vhod v trgovino (podest s stopnicami in nadstrešek), ki sta v celoti montažne izvedbe iz jeklenih profilov.

3.1.1.3 Nadstropna etaža Nadstropna etaža je enakih gabaritov in enake konstrukcije kot pritlična etaža. Nad okni pritličja so preklade debeline 25 cm in višine 100 cm, nad okni nadstropja pa so preklade debeline 25 cm in višine 30 cm. Tudi v nadstropju so vse armirano betonske konstrukcije z zunanje strani obzidane s plinobetonskimi zidaki debeline 5 cm. Višina nadstropne etaže je 2,60 do 2,70 m, ter znižana za nivo tlaka za 10 cm (toplotna izolacija, estrih, tehnolit) in za omet stropa za 1 cm. Po celotni dolžini stavbe so okna višine 140 cm, razen v sanitarijah. Strop je ometan, zglajen in pleskan. Predelne stene so v prečni smeri zidane iz plinobetonskih zidakov, v vzdolžni smeri pa so montažne. V nadstropni etaži so bile locirane pisarne in sanitarije.

3.1.2. OPIS POSEGOV V OBJEKT

3.1.2.1 Umestitev dvigala

Dvigalo bo locirano tako, da bo možno vstopati iz kote terena na zunanji strani stavbe ter v vseh treh etažah na notranji strani stavbe. S tem bo zagotovljen tudi nemoten dostop gibalno omejenim osebam. Dvigalo za prevoz oseb je zasnovano kot prehodno s stranskim odpiranjem vrat s štirimi postajami (klet, medetaža, pritličje, nadstropje). Kabina je dimenzij š: 1100 mm, g: 2100 mm in v: 2200 mm, s prehodom širine 900 mm. Dvigalo je dimenzionirano na največjo skupno maso tovora 1000 kg. Jašek za dvigalo naj bo prilagojen vrsti in dimenziji dvigala. Za izgradnjo dvigala je potreben poseg v konstrukcijo obstoječe stavbe, potrebno je izdelati preboje skozi vse armirano betonske plošče in skozi talno ploščo, ter zgraditi nov betonski jašek za vgradnjo dvigala. Na mestu dvigala se spremeni naklon strehe in poglobiti teren v kleti za izgradnjo temeljne plošče jaška. Umestitev dvigala z vsemi pripravljalnimi, rušitvenimi deli je tudi predmet objekta za pridobitev gradbenega dovolenja. (vsi ostali posegi v objekt so predmet investicijskega vzdrževanja objekta in predmet energetskeprenove objekta zaradi česar ni potrebno pridobivati gradbeno dovolenje)

3.1.2.2 Prenovitev notranjih prostorov Poslovni prostori se prenovijo tako, da se zasnova stavbe ohranja. Notranja razporeditev prostorov se spremeni, vendar tako da klasifikacija objekta ostane enaka. Predelne stene se prestavijo, zadrži se le lokacija sanitarij, stopnišča in vhoda. Prenova ovoja stavbe se izvede po standardih, ki veljajo za nizkoenergijske stavbe, tako da bo poraba energije za ogrevanje in hlajenje prostorov čim manjša. Namembnost prostorov ne spreminja, saj bodo kletni prostori še naprej služili shranjevanju arhivskega gradiva in kot servisni prostori za energetske naprave. Pritličje bo tematsko razdeljeno na dve področji: invalidska komisija in informacije za stranke o upokojitvenem postopku, zato bodo poleg pisarn tudi čakalnice za stranke. Poleg stopnišča bodo na obstoječi lokaciji prenovljene sanitarije, poleg vhoda pa na novo zgrajeno dvigalo za prevoz oseb. V nadstropju bodo locirane ostale pisarne in sanitarije, kjer je tudi odprtina za dostop na podstrešje.

7

3.1.2.3 Materiali in obdelave

V prostorih se uporabijo materiali, ki niso vir prahu, prah zadržujejo ali pa ga statično vežejo. Materiali so takšni, da se lahko primerno vzdržujejo in so čim bolj odporni proti poškodbam. Materiali imajo najmanj takšno stopnjo gorjivosti, kot je v tej zasnovi požarne določeno. FASADA V celoti se izvede nova fasada, ki omogoča učinkovito toplotno in zvočno zaščito objekta. Izvede se kot tankoslojna kontaktna z vodoodbojnim in paropropustnim zaključnim ometom na mineralni osnovi. Nova sestava zunanjih zidov naj bo sledeča: v pritličju in nadstropju:

- na mestih stebrov in preklad (notranji omet 1-2 cm, armiran beton 25 cm, porobetonski zidaki 5 cm, zaključni mineralni omet 2 cm, mineralno lepilo, toplotna izolacija cca. 20 cm, armirni sloj, zaključni omet),

- na ostalih mestih (notranji omet 1-2 cm, porobetonski zidaki 30 cm, zaključni mineralni omet 2 cm, mineralno lepilo, toplotna izolacija cca. 20 cm, armirni sloj, zaključni omet),

v kleti: - na nadzemnem področju (armiran beton 30 cm, barva za beton, mineralno lepilo, toplotna izolacija

cca. 20 cm, armirni sloj, zaključni omet), - na podzemnem področju (armiran beton 30 cm z dodatkom za vodotesnost, hidroizolacija s smolo,

hidroizolacija iz bitumenskih trakov za zaščito proti radonu kot na primer Fragmat Bitalbit AL V4, toplotna izolacija 12-20 cm)

STREHA Streha se ne menja, razen v območju kjer se bo kupola dvigala in kjer so preboji, ki ne bodo več v funkciji. Prav tako se ohrani obstoječ dostop na streho preko strešnega okna. Izvede se zamenjava žlebov in odtočnih cevi z novimi aluminijastimi. Dostop na podstrešje Predvidene so nove podstrešne stopnice ki se izvedeno v prozipožarni izvedbi in toplotnoizolacijski izvedbi z lestvijo za dostop na podstrešje. Toplotna izolacija stropa proti neogrevanemu podstrešju se izvede v negorljivi izvedbi. Strop proti neogrevanemu podstrešju je toplotno izoliran s 36 cm debelo toplotno izolacijo iz kamene volne kot na primer Knaufinsulation DP-3 v dveh ali več slojih, vrhnji sloj je kaširan s steklenim valom. Na sredini okoli podstrešnih stopnic in hodnica po celotni dolžini objekta je položena pohodna kamena volna kot na primer Knaufinsulation DF z oblogo, da je omogočen dostop na streho. Poleg tega je potrebno toplotno izolirati tudi zidove in stebre na podstrešju, ki mejijo na neogrevane prostore, do višine vsaj 100 cm, da se preprečijo toplotni mostovi..

8

3.2 Opis dejavnosti in tehnoloških procesov ter število ljudi v objektu Predvideno število oseb v objektu je do 100, do 50 v vsaki etaži. GLAVNI VHOD Glavni vhod v stavbo mora biti tehnično varovan ter imeti vetrolov in recepcijo za receptorja - varnostnika, ki nadzoruje prihod in odhod zaposlenih in obiskovalcev. Vstop v stavbo je skozi avtomatska drsna vrata. Zunanja se odpirajo na senzor, notranja pa na magnetno kartico ali s tipko iz recepcije. V stavbo mora biti omogočen nemoten dostop za gibalno omejene osebe (dvigalo). Glede na kontrolo dostopa in glede na to, da so vhodna vrat avtopmatska jih je potrebno vezatio na požarno centralo in se morajo v primeru požara odpreti. STOPNIŠČE Stopnišče se obloži s kamnito talno oblogo in na novo razdeli glede na višino novih tlakov. Stopniščna ograja se obdrži oziroma predela. SANITARIJE Sanitarije so predvidene po posameznih etažah. Sanitarije s predprostorom ločene po spolu. Predvidene so ločene sanitarije za obiskovalce in invalide. V pritličju se sanitarije razdelijo na naslednje enote:

- sanitarije za moške (WC školjka, pisoar in umivalnik), - sanitarije za ženske (dve WC školjki in dva umivalnika) in - sanitarije za invalide in obiskovalce (WC školjka, umivalnik in držala ter pisoar).

V nadstropju se sanitarije razdelijo na naslednje enote: - sanitarije za moške (WC školjka, pisoar in umivalnik), - sanitarije za ženske (dve WC školjki in dva umivalnika) in - prostor za čistila (trokadero).

Oprema sanitarij: - keramični umivalniki vgrajeni v pult iz vezane plošče obložene z laminatom, - ogledala nad umivalniki z lokalno osvetlitvijo, - ogledala v predprostorih, - viseče keramične WC školjke s pokrovi in s podometnimi izplakovalniki, - pisoarji z avtomatskim splakovanjem, - milniki, kasete za papirnate brisače in WC papir, držala za higienske vrečke in zaprti koši za odpadke.

Tla in stene (do stropa) v sanitarijah naj bodo obložene s keramičnimi ploščicami. PISARNE Površina pisarniškega prostora je določena na osnovi tipizacije enega delovnega mesta, ki obsega:

- pisalno mizo v obliki črke L, - površino za gibanje delavca na delovnem mestu, - dva prehoda – za hrbtom delavca in z strani, - služnostno površino za dve visoki in eno nizko omaro.

SEJNA SOBA Sejna soba se bo uporabljala večnamensko, zato je razdeljena na dve enoti, ki sta ločeni s premično zložljivo steno kot na primer Dorma, ki bo dosegala dovolj visoko akustično zaščito med eno in drugo enoto. PREGLEDNA SOBA V tej sobi je nameščena oprema za opravljanje zdravniških pregledov.

9

ARHIVSKI PROSTORI Arhivski prostori so namenjeni shranjevanju papirnega gradiva na policah kovinskih regalov. Prostori so obdelani z negorljivimi materiali. Regali morajo biti razvrščeni tako, da je možno nemoteno posluževanje. ČAJNI KUHINJI Čajni kuhinji sta namenjeni pripravi napitkov in prigrizkov za zaposlene in sta opremljeni s kuhinjskimi elementi in aparati ter jedilno mizo.

3.3 Seznam požarno nevarnih prostorov, naprav in opravil Kot požarno nevarna opravila lahko štejemo vsa tista opravila, zaradi katerih lahko nastane požar, proizvodni proces, kjer je prisotno segrevanje, vzdrževanje strojev,… Arhivsko gradivo ni požarno rizično, razen celuloznih nitratnih filmov, ki zaradi nevarnosti samovžiga zahtevajo posebno hrambo, teh pa tako in tako v tem arhivu ne bo. Vsi arhivski materiali so gorljivi in predstavljajo v stavbi veliko požarno breme. Zaradi tega jih požarno ločimo od ostalega objekta. Pisarne Pisarne zaradi prepovedi kajenja na delovnem mestu predstavljajho požarnio manj rizičen prostor. Kljub temu pa v pisrani zaradi mnogih instalacijskih kablov in računalniških naprav lahko pride. Čajne kuhinje Pozabljena vklopljena grelna plošča ali odpoved elektromotorja zaradi zamaščenosti ležajev povzročajo pregrevanje z maščobo nasičenega filtra, ki se lahko vname. Filter gori z lahkoto in z visoko temperaturo. Plamen se hitro preseli na ostale dele kuhinje.

3.4 Oceno požarne nevarnosti

3.4.1 Možni vzroki za nastanek požara Vzroki za nastanek požara v obravnavanem objektu so lahko:

Okvare električnih instalacij in naprav

Okvare in poškodbe ostalih instalacij in naprav, …

Nepravilnosti pri vzdrževalnih delih (varjenje, delo s kotno brusilko, polaganje in spajanje izolacije s pomočjo plinskih trošil, obdelava kovin – varjenje, brušenje, nanos gorljivih premaznih sredstev.

Nered in nečistoča (spontan vžig z vnetljivimi tekočinami prepojene cunje, mešanje različnih vrst odpadkov

Nespoštovanje požarnega reda (vžig zaradi cigaretnih ogorkov in podobno)

Podtaknjeni / namerni požar 3.4.2 Vrste ter količina požarno nevarnih snovi ( požarna obremenitev ) Specifična požarna obremenitev Q (MJ/m2) (vir: BVD- Industrie + Geverbe)

ARHIV 1000

PISARNE 500

ČAJNA KUHINJA 200

ELEKTRO TEHNIČNI PROSTORI 200

STOPNIŠČE, HODNIKI 100

Obravnavan objekt se uvršča med objekte z malo požarno obremenitvijo.

10

Požarne nevarnosti – kritične vrednosti Pri analizi požarnih nevarnosti upoštevamo vrednosti posameznih parametrov, ki so kritične za ljudi in za gradbene elemente. Kritične vrednosti za ljudi so: Temperatura vročega dima pod stropom (h > 1,5 m), T > 93 C, temperatura dima, ki se spusti pod 1,8 m (h > 1,8 m), T > 49 C; koncentracija kisika O2 > 16 % vol; koncentracija ogljikovega monoksida CO > 30000 ppm – min (> 3% - min) Kritične vrednosti za konstrukcijske gradbene materiale Za jeklo je kritična temperatura Tkrit > 472 C. Za beton, opeko, plinobeton je kritična temperatura T > 1000 C. Steklo, ki nima požarne odpornosti, se mehansko poškoduje (poči zaradi termičnih napetosti pri temperaturah, ki presegajo kritično temperaturo T>300C. Vidljivost: V kolikor se dim v prostoru spusti nižje kot 1,8 m so lahko ogroženi ljudje, ki se tam nahajajo. V kolikor bi se dim spustil pod nivo 1,8 m morajo imeti ljudje dovolj časa, da se umaknejo na varno, preden se dim spusti na takšni nivo.

3.4.3 Pričakovani potek požara in njegove posledice V primeru, da iz katerega koli v poglavku 3.4.1. požar nastane, se požar ne bo razširil na ostale požarne sektorje v stavbi. Obstaja pa možnost popolne izgube arhiva iz razloga ognja kot tudi iz razloga gašenja le tega v primeru večjega obsega požara, pri katerem se požar ne mogel pogasiti samo z gasilnimi aparati, ki so predvideni v arhivu temveč z vodo iz notranjega hidranta. Pri zagotavljanju požarne varnosti objekta je potrebno posebno pozornost pri arhivu posvetiti predvsem:

Preprečevanju nastanka požara (splošni preventivni varnostni ukrepi)

Ustrezna požarna odpornost konstrukcijskih elementov

Pravočasno odkrivanje požara (namestitev avtomatskih javljalcev požara)

Zagotoviti varne evakuacije (število in lokacije izhodov, varna izvedba, zasilna razsvetljava)

Zagotoviti takojšnje gašenje požara ( ročni gasilniki, notranji in zunanji hidranti )

Zagotoviti intervencijske površine za gasilna vozila

11

3.5.0 Zasnova požarne zaščite v objektu

3.5.1. Zasnova požarne zaščite v objektu Objekt:

Objekt sodi med požarno manj zahtevne zgradbe.

Po namembnosti sodi med pisarniške, upravne stavbe

Po požarni obremenitvi sodi objekt med objekte z manjšo požarno obremenitvijo

Nevarnost za nastanek požara je nizka.

Število ljudi v obravnavanem objektu do 100

Razvoj požara: nepredvidljiv razvoj požara.

Nevarnost zadimljenja: velika

Evakuacija:

Za evakuacijo je predvidena ena evakuacijska pot, evakuacijske razdalje do evakuacijskega stopnišča so kratke.

Požarne ločitve:

Objekt je razdeljen na požarne sektorje, kot je v nadaljevanju in v grafičnih prilogah te zasnove tudi narisano.

Cilji zaščite:

Varovanje ljudi tako, da ni trajnih posledic v primeru požara

Varovanje premoženje, da je največja škoda (zaradi dima in ognja) omejena na del požarnega sektorja oziroma na požarni sektor, kjer je nastal požar

Preprečen mora biti prenos požara preko požarnih sektorjev Ob upoštevanju nevarnosti in ciljev zaščite so izvedeni bistveni požarnovarnostni ukrepi, ki so za obravnavano etažnost, namembnost in velikost objekta:

Požarna odpornost nosilnih elementov konstrukcije

Zagotoviti varnostno razsvetljavo

Zagotoviti avtomatsko odkrivanje in javljanje požara

Zadostne količine vode za gašenje in gasilni aparati

12

3.5.2 Požarna odpornost zunanjih in notranjih delov objekta Nosilnost ( R ) kot merilo za požarno odpornost nosilne konstrukcije stavbe je določena tako, da stavba v primeru požara za določen čas ohrani stabilnost. Upravno, poslovni objekt Določitev potrebnih požarnih lastnosti nosilnih gradbenih elementov :

- etažnost K +P+N1 - specifične požarne obremenitve do 1000 MJ - namembnosti oz. nevarnosti za požar poslovni objekt–pisarne, arhiv,tehnični prostor - velikosti požarnega sektorja stavbe pod 600 m2 - vgrajenih sistemov za gašenje brez

Požarna odpornost nosilne konstrukcije: stene, nosilci, stebri, R30 Kjer je predvidena vgradnja požarno odpornih gradbenih elementov (POŽARNA VRATA, MONTAŽNE STENE, POŽARNE LOPUTE,…) morajo imeti ti elementi certifikat o izpolnjevanju zahtevanih požarnih lastnostih – SLOVENSKO TEHNIČNO SOGLASJE Slovensko tehnično soglasje ni potrebno pridobiti za tiste gradbene proizvode, za katere so, njihove zahtevane tehnične lastnosti urejene s posebnimi zakoni oziroma s tehničnimi predpisi, izdanimi na njihovi podlagi (lesene , jeklene ali armiranobetonske stene, plošče, stebri - izračun na podlagi EVROCODA z upoštevanjem požarne odpornosti nosilne konstrukcije).

Slovensko tehnično soglasje sme določenemu gradbenemu proizvodu podeliti le organ za tehnična soglasja s sedežem v Republiki Sloveniji, ki mu je ustrezno dovoljenje dal minister na podlagi predhodne ugotovitve o izpolnjevanju pogojev.

3.5.3 Predpisane velikosti požarnih sektorjev

Upravno, poslovni objekt -arhiv

Po tabeli 6 (TGS-1-001:2010) je velikost požarnega sektorja za upravne objekte z vgrajenim sistemom avtomatskega javljanja požara s požarnimi sektorji v dveh etažah do 1200 m2. V obravnavanem objektu ni tako velikih požarnih sektorjev.

3.5.4 Določitev odmikov od sosednjih objektov in parcel glede na požarne lastnosti zunanjih delov objekta

Objekt je obstoječ. Gabariti objekta se vgraditvijo dvigala ne spreminjajo, saj je dvigalo v notranjosti objekta. Na zunanjih zidovih se bo odstranil del stopnišča in rampa za invalide, ki sedaj ob vgradnji dvigala ne bo več potrebna. Višina stavbe je višine do 10 m od nivoja terena, minimalna zahteva glede razreda gorljivosti oblog zunanjih sten po tabeli 7; TSG –1-001:2010 fasada razreda B –d1. Fasada se bo toplotno izolirala z mineralnimi materiali, ki v celoti izpolnjujejostopnjo gorljivosti zavrazred A.

13

3.5.5. Odziv na ogenj za gradnjo objekta predvidenih gradbenih proizvodov

Požarne odpornosti gradbenih elementov so pogojene z zahtevami EN STANDARDOV (SIST EN 13501-1,2,3,...)

Obloge zunanjih sten glede na višino stavbe

Odmiki od parcelne meje

Na S strani je objket oddaljen 4,45 m

Na V strani je objekt oddaljen več kot 10 m

Na Z strani je objekt oddalje več kot 10 m

Na J strani je objekt oddaljen več kot 10 m Predvideti fasado razreda B d1, na V strani je potrebno zagotoviti do 50 % požarno neodpornih površin. Prenos požara v vertikalni smeri: Med nadstropji v pasu širine 1 m fasada (toplotna izolacija in zaključni sloj) razreda B d1 , požarne odpornosti EI30. Prenos požara v horizontalni smeri smeri: Med požarnimi sektorji - mora biti v pasu v pasu širine 2 m fasada (toplotna izolacija in zaključni sloj) razreda B –d1. , požarne odpornosti EI30. Strešna kritina: Strešne kritine stavb, ki so od relevantne meje oddaljene manj kot 10 m morajo biti razreda B(t1) po standardu SIST EN 13501-5. Slika 3: prikaz prenos požara po fasadi in ustrezni odmiki od nezaščitenih površin med požarnimi sektorji Širjenje požara po notranjosti stavb

P + S 1,5 m

S

P

1,0

m

P

14

Za stavbe s prostori z veliko uporabnikov predvideti obloge na zaščitenih poteh:

na zaščitenih hodnikih materiale za stene in stropove A2-s1,d0, za tla Cfl-s1.

na zaščitenih stopniščih pa stene in stropovi A2-s1,d0, za tla A2fl-s1 Za obloge v notranjosti prostorov je potrebno predvideti:

za stene in stropove B-s1,d0, za tla Bfl-s2 Za tehnične prostore

stene in stropovi A2-s1,d0, za tla Bfl-s1 Za določitev klasifikacije je uporabljen Pravilnik o požarni klasifikaciji gradbenih proizvodov (Uradni list RS, št. 77/2003)

3.5.6 UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM PRI NAČRTOVANJU ELEKTRIČNIH, STROJNIH IN DRUGIH TEHNOLOŠKIH NAPELJAV IN NAPRAV V OBJEKTU

3.5.6.1 Požarna zaščita instalacij in instalacijskih kanalov in njihovih prehodov V kabelskih kinetah ne sme biti poleg elektro instalacij drugih napeljav (cevovodi,…) Odmik jakotočnih kablov od ostalih gorljivih materialov mora znašati najmanj 10 cm (ustreza tudi druga tehnična rešitev) Kabelske trase informacijskih kablov (šibko točnih) morajo biti ločene od tras močnostnih oz, jako točnih kablov.

3.5.6.2 Načrtovanje električnih naprav: Potrebno je predvideti stikalo za izklop elektrike v objektu.

3.5.6.2.1 Varnostna razsvetljava Na poteh za umik mora biti instalirana zasilna razsvetljava v skladu s standardi: SIST EN 1838, SIST EN 50171 in SIST EN 60598-2-22 Predpisan nivo osvetljenosti vzdolž poti umika, merjeno 0,2 m nad nivojem tal je min 1 LX . Svetilke zasilne razsvetljave morajo imeti vgrajene akumulatorske baterije, ki omogočajo ob izpadu omrežne napetosti delovanje svetilke še eno uro, vklop pa po 15 s. Varnostna razsvetljava mora osvetljevati tudi varnostne znake. Pri tem lahko projektant varnostne razsvetljave uporabi osvetljene tablice ali svetleče varnostne znake (nalepke na svetilki). Velikost oznak je odvisna od izbire načina osvetlitve znaka in sicer je višina znaka 0.02 x razdalja so prvega varnostnega znaka pri osvetljenem znaku in 0.01 x razdalja do prvega znaka v primeru svetlečega znaka (nalepka na svetilki). Pri spremembi smeri za evakuacijo so potrebne oznake – piktogrami, za evakuacijo bolj na gosto. Ploskev piktograma mora biti osvetljena z min. 5 lux –ov. Območje okoli notranjih hidrantov in gasilnih aparatov mora biti osvetljena z min. 5 lux –ov.

15

Svetilke varnostne razsvetljave, ki so nameščene nad evakuacijskimi izhodi iz prostorov, ne rabijo biti v t.i. stalnem stiku (delovanje v stalno prižganem načinu).

V grafičnih prilogah so označene poti za evakuacijo. Projektant varnostne razsvetljave mora varnostne svetilke porazdeliti na način, ki mu bo omogočal doseganje potrebne osvetlitve na evakuacijski poti in hkrati tudi evakuacijskih oznak, ki jih mora porazdeliti glede na izbrano velikost oznak. Simboli v grafičnih prilogah so le za orientacijo, kjer evakuacijska pot poteka.

Instalacije varnostne razsvetljave mora biti redno kontrolirano

3.5.6.2.2 Javljanje požara in alarmiranje Javljanje požara in alarmiranje Splošne značilnosti Predvidi vgradnja adresibilnega sistema za odkrivanje in javljanje požara na naslednji način. Naprava za javljanje požara se predvidi po celotnem objektu. Sistem mora biti projektiran v skladu z EN 54. Sistem avtomatskega odkrivanja in javljanja požara zagotavlja naslednje: - avtomatsko zgodnje odkrivanje požara v varovanih prostorih - alarmiranje ljudi v objektu (slišnost alarmnih siren v vseh prostorih objekta) - požarno krmiljenje in signalizacijo stanj (opisano v nadaljevanju) - prenos alarmnih signalov iz požarne centrale na 24 urno dežurno mesto Po vgradnji sistema se mora pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju, ki ga izdaja za to pooblaščena inštitucija. Sistem mora biti redno vzdrževan in pregledovan s strani graditelja oz. proizvajalca ali od njih pooblaščenega podjetja v skladu z navodili proizvajalca oz. veljavnimi predpisi. Alarmiranje ob požaru V ta namen se izvede alarmiranje s sirenami. Zahteve : - slišnost siren mora biti v vseh prostorih objekta - sistem javljanja požara – sirene mora zagotavljati 24 urno delovanje - požar se javi službi varovanja – 24 ur zasedeno mesto. Požarna centrala V objektu se požarna centrala predvidi pri varnostniku. Prenos signala Izveden mora biti prenos alarmnih signalov iz požarne centrale na 24 urno dežurno mesto Vse šibkotočne inštalcije se izvedejo ločeno od energetskih, na šibkotočnih kabelskih policah, zaščitnih ceveh ali instalacijskih kanalih. Predvidijo se tudi ločeni preboji od elektroenergetskih inštalacij.

16

Javljalniki požara Predvidijo se dimni javljalniki po sistemu popolne zaščite po v skladu z EN 54 Požarna krmiljenja Požarna centrala mora zagotavljati naslednja krmiljenja v primeru požara (alarm 2. stopnje): - naprave za prenos alarmnih signalov iz objekta - aktiviranje alarmnih siren preko požarne centrale - zapiranje požarnih loput - v kolikor obstajajo - ustavitev prezračevanja - odpiraranje drsnih vhodnih /izhodnih avtomatskih vrat - zapiranje vrat , ki jih držijo v odprtem stanju magneti - dvigalo se spusti v etažo na terenu, vrata na teren se odprejo in ostanejo odprta. Dvigalo se v požaru ne

uporablja

3.5.7. Načrtovanje strojnih naprav:

3.5.7.1 Ogrevanje Pri izvedbi sistemov ogrevanja objekta je potrebno upoštevati poglavja 3. – 10. predpisa Feu VO Muster Feuerungsverordnung. Za ogrevanje prostorov smejo kot nosilci toplote uporabljeni samo takšni sistemi, ki s svojim delovanjem ne bodo povečali možnosti za nastanek požara ali eksplozije. Vse instalacije in vsi cevni spoji, vod, cevi, razvodi morajo biti pri ogrevalnem sistemu izdelani v skladu z veljavnimi predpisi in zavarovani pred statično elektriko. Prepovedana je izvedba kakršnega koli sistema ogrevanja objekta, ki bi lahko s svojim delovanjem tudi minimalno povečal možnost za nastanek požara ali eksplozije v teh prostorih.

3.5.7.2. Odvod dima in toplote ODT ni potrebno predvideti zaradi majhne kvadrature v tlorisu etaže – noben prostor ni večji od 200 m2. Stopnišče se nad zemljo razteza samo skozi dve etaži, zato odvod dima na stošpnišču ni potreben. V dvigalnem jašku je potrebno zagotoviti do 5% tlorisa odprtin na vrhu jaška na prosto .

3.5.7.3 Vodovod Voda, ki je potrebna za gašenje požara v stavbi se zagotavlja z javnim zunanjim hidrantnim omrežjem in notranjim hidrantnim omrežjem. Potrebna količina vode za gašenje požara za obravnavan objekt je 10l/s. Potrebna količina vode se določi po tabeli št. 1 – dodatek 2 po: Tehnični smernici Požarna varnost v stavbah (TGS-1-001:2010)

17

Zunanje hidrantno omrežje Zunanje hidrantno omrežje je obstoječe. Izpolnjevati mora naslednje pogoje: - Zunanji hidranti morajo biti praviloma nadtalni. Do njih mora biti zagotovljen stalen dostop. Njihova lokacija je

označena s tablicami izdelanimi skladno s standardom SIST 1007, Označevalne tablice za hidrante. Predvideni hidranti, ki so označeni na risbi so v večini razen enega samega izveden ob cesti in so podtalni.

- Hidranti morajo biti povezani v obročast sistem cevovodov. Hidranti so razporejeni enakomerno okoli obravnavanega objekta.

- Razdalja med hidrantom in objektom ne sme biti večja kot 80 m ne manjša kot 5 m. - Premer hidranta mora biti najmanj DN 80. Premer obstoječega cevovoda je DN 100. - Priklop in uporaba gasilske črpalke ne sme povzročiti podtlaka in s tem sesanja v ceveh javnega hidrantnega

omrežja. - Pri odvzemu vode, tlak v vodovodu ne sme pasti pod 1,5 bara - Hitrost vode na stiku javnega omrežja in hidrantov na parceli ne sme preseči 3m/s

Notranje hidrantno omrežje - obstoječe

Osnovne zahteve za notranje hidrantno omrežje: - notranje hidrantno omrežja mora biti nenehno pod tlakom vode - Za tovrstne objekte z malo požarno obremenitvijo velja, da tlak v hidrantnem omrežju mora biti takšen, da je

najmanjši tlak vode na ročniku znaša 2.5 bar pri pretoku vode 1,16 l/s., Kar pomeni, da mora vsak hidrat zagotavljati vodo 70l/min

Število in razporeditev hidrantov takšna, da je možno gašenje vseh delov prostorov iz najmanj enega hidranta. Za gašenje so predvidene stenske hidrantne omarice (Euro hidranti) z vgrajenim izvlečnim kolutom s 30 m navite oblikovno stabilne gumijaste tlačne cevi ter potrebnim ročnikom in cevjo DN 25.

Sredstva za gašenje - gasilniki Za postavitev in določitev gasilnih sredstev se upošteva Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov: Mesta za namestitev aparatov za začetno gašenje morajo biti ustrezno označena (pobarvana), opremljena z navodili za uporabo, pristop do aparatov pa mora biti vedno prost. Gasilni aparati morajo biti nameščeni v višini 80 – 120 cm od ročice za aktiviranja aparata do tal ali na tleh. Vsa oprema za gašenje požarov (gasilniki, hidranti) ter ročni javljalniki požara morajo v bližini namestitve elementa imeti ustrezne oznake v skladu z SISTI 1013. Zahteve za te oznake so:

- biti morajo pravokotne ali kvadratne oblike, - barve: bel simbol na rdeči podlagi - nameščeni na vidnih mestih na višini od 2 - 2.5 m od tal - zagotovljena mora biti ustrezna razpoznavnost znakov glede na oddaljenost opazovalca po enačbi:

L = Z x h o kjer so

L – razdalja razpoznavnosti v m

18

h – najmanjša potrebna višina ali najmanjša potrebna krajša stranica znaka v m (pri pravokotnih pokončno postavljenih znakih se za h vzame krajša stranica znaka – c)

Z – faktor oddaljenosti

40 za osvetljene znake (zunanja osvetlitev)

65 za svetleče znake - trajna osvetlitev znakov (ki deluje tudi ob izpadu omrežne napetosti) se priporoča v objektih kjer se

zbira večje število ljudi ali kjer je nevarnost požara večja - osvetlitev je mogoča na naslednje načine

v znaku je vgrajeno svetilo zunanja svetilka, ki osvetljuje znak fotoluminiscentni pigment

- če je zahtevana varnostna razsvetljava morajo biti znaki v primeru izpada omrežne napetosti osvetljeni s 50 % zahtevane svetilnosti v 5 sekundah, s polno svetilnostjo pa v 15 sekundah

- znaki morajo biti osvetljeni najmanj eno uro po izpadu omrežne napetosti. - izvedba znakov z fotoluminiscentnimi pigmenti je dovoljena, če je znak v času uporabe prostorov

ves čas osvetljen z naravno umetno svetlobo Po pravilniku o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov izberemo gasilne aparate glede na kvadraturo in požarno nevarnost v objektu: Gasilne aparati v obravnavanih prostorih :

LOKACIJA

Požarni sektorji klet pritličje 1.nadstropje

6x ABC prah 6kg 4x ABC prah 6kg 4x ABC prah 6kg

SKUPAJ: 14 x ABC prah 6kg

3.5.7.4 Prezračevanje V vseh prostorih je predvideno prezračevanje prostorov preko klima strojnice Prezračevalni kanali in požarne lopute Na prehodih kianalov skozi meje požarnih sektorjev je potrebno vgraditi požarne lopute, ki imajo požarno odpornost EI30-S. Kanali za prezračevanje ki prečkajo požarni sektor in v njem nimajo odprtin, so lahko požarno odporni ali pa zaščititi s požarnim ovojem s požarno odpornosjo EI30. V tem primeru vgradnja požarnih loput ni potrebna. Požarne lopute se prožijo preko požarne centrale. Prezračevalni kanali morajo biti iz negorljivih materialov. Prezračevalni kanali in njihova izolacija (tudi parne zapore,folije, premazi in obloge) morajo biti iz negorljivih materialov če potekajo na evakuacijskih poteh – zašitenih stopniščih in zaščitenih hodnikih ali čajni kuhinji ali kjer koli drugje, kjer bi se lahko na prezračevalnih kanalih nabirale gorljive snovi. Za manjše dele kot so tesnila, ležaji, merilne naprave, izolacija električnih in pnevmatskih naprav, filtri, ter za ostale dele prezračevalnih naprav, ki imajo

19

majhen vpliv na požarno varnost. Gibki kanali so dovoljeni za priklope posameznih nasprav, ki imajo majhen vpliv na požrno varnost, kot so difuzorji, ventilatorjih. Za vgrajene naprave je potrebno pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju, ki ga izda pooblaščena institucija. Klima strojnica Prostor klima strojnice mora biti v posebnem prostoru, požarno ločenem s požarno odpornostjo REI30. Prezračevalni sistem se mora ob požaru samodejno izklopiti.

3.5.8.0 Zagotovitev hitre in varne evakuacije Evakuacijska pot je najkrajša možna pot umika za umik iz ogroženega prostora na varno.

3. 5.8. 1 Določitev števila evakuacijskih poti, njihova dolžina in širina

Evakuacija se določi glede na število ljudi v posameznem sklopu objekta: Evakuacija ljudi v prostoru pisarn ali arhiva Evakuacija je možna v eni smeri. Do izhoda do evakuacijskega stopnišča je manj kot 20 m.

Pot za umik v prostoru Vrata na evakuacijskih poteh se morajo odpirati v smeri evakuacije in morajo v smeri evakuacije biti stalno odklenjena. Izhodi in poti do izhodov morajo biti opremljeni z varnostno razsvetljavo ter označeni s piktogrami (upoštevati standarde SIST 1013 in EN) do lokacije, ki se šteje za varno (na prosto).

20

3.5.9 Načrtovanje neoviranega in varnega dostopa za gašenje in reševanje Pri obravnavi površine za gasilce uporabimo slovenski standard SIST DIN 14090. Delovne površine se koristijo obstoječe. Dovozi za gasilce so utrjene vozne površine med postavitvenimi površinami okrog objekta in javnimi cestami. Delovne površine so utrjene površine na višini terena, ki so povezane z javnimi prometnimi površinami neposredno ali preko dovozov. Te površine služijo za postavitev gasilskih vozil, jemanje in zagotovitev opreme, kakor tudi za razvoj evakuacijske in gasilske intervencije. Dovozi niso delovne površine. Delovne površine so lahko tudi intervencijske površine. Delovne površine morajo biti velike 7 m x 12 m. Delovne površine morajo biti označene z oznako na kateri piše POVRŠINA ZA GASILCE. Dovozi za gasilce morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

utrjeni za vozila z osno obremenitvijo do 10 t - ravni deli dovozov morajo imeti širino najmanj 3m, če pa so v dolžini več kot 12 m vzporedno z

dovozom na obeh straneh omejeni z zidom ali podobnim, se mora širita povečati na 3.5 m - svetla višina podvozov - 3 m - maksimalni nagib v vzdolžni smeri 10%, v prečni smeri pa < 5%

Radij dovozne poti (m)

Širina dovozne poti (m)

Od 10.5 do 12 5

Od 12 do 15 4,5

Od 15 do 20 4

Od 20 do 40 3,5

Od 40 do 70 3,2

Dovoz do obravnavanega objekta je možen iz javne ceste. Dovozne površine in površine za gasilsko tehniko oz. postavitvene površine so razvidne iz grafične priloge.

21

3.5.10 Nadzor vpliva požara na okolico V primeru požara v obravnavanem objektu, vgrajenih materialov v objektu in gašenja le tega s strani gasilce vse ne pričakuje kontaminiranih požarnih voda, ki bi lahko onesnaževale podtalnico, rastlinski in živalski svet v neposredni okolici objekta. V samem objektu se predvidi največja predvidena škoda v območju ogroženega požarnega sektorja. Pri gorenju gorljivih materialov razreda A, B in E je pričakovati tvorjenje večjih količin dima zaradi nepopolnega zgorevanja, ki bi lahko zaradi strupenih substanc ogrožal ljudi v objektu, okoliške ljudi in reševalce. Prav tako se požar ne bo širil na sosed nje objekte zaradi toplotnega sevanja ali letečega ognja, saj so odmiki proti sosednjim objektom v okolici večji kot 20 m. Vpliv požara ne sega več kot 10 m od fasadnih sten objekta. Zaradi toplotnega sevanja, ki bi nastal pri gorenju v daljšem časovnem obdobju (več kot 15 minut) je možno ukrivljanje, pokanje in razpadanje posameznih gradbenih elementov, ki nimajo požarne odpornosti. Okoliški objekti in prebivalci zaradi toplotnega sevanja, gradbene konstrukcije in oddaljenosti niso ogroženi.

Za obravnavani objekt mora biti izdelan požarni red vključno s požarnim načrtom. V požarnem redu morajo biti poleg predpisane vsebine natančno obdelana še naslednja področja:

o zunanji izvajalci del o usposabljanje o delovanje varnostne službe na objektu v funkciji varstva pred požari o področje dovoznih, postavitvenih in delovnih površin za gasilska vozila (prevoznost, prostost itd.) o kajenje, vnetljive tekočine itd. o roki in način pregledovanja in servisiranja vgrajenih naprav in opreme za varstvo pred požarom

ter sistemov aktivne požarne zaščite (gasilniki, hidranti, strelovodna napeljava, varnostna razsvetljava, itd.)

o določitev osebe za izvajanje kontrolnih pregledov, katerih vsebina in oblika je predpisana v pravilniku o požarnem redu.

Na vidnih mestih v celotnem objektu (hodniki, prehodi, vhodi /izhodi itd.) morajo biti izobešeni evakuacijski načrti izvlečki iz požarnega reda in znaki za alarmiranje. Za nadzor izvajanja ukrepov in opravljanje strokovnih nalog varstva pred požarom mora biti s določena pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje zakonske pogoje iz 36. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in Pravilnika o usposabljanju zaposlenih in odgovornih oseb za varstvo pred požarom (Uradni list RS, št. 64/95).

22

4.0 Seznam upoštevanih predpisov, tehničnih smernic, standardov Zasnova je narejena po 7. členu Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Ur. list RS, št. 31/2004, spremembe 10/2005 in 83/2005), po Smernici TSG-1-001: 2010 Požarna varnost v stavbah tudi ob smiselnem upoštevanju ISO 11799 Mednarodni standard zahteve za shranjevanje dokumentov in knjižničnega gradiva

Predpisi Zakon o graditvi objektov (Ur. List RS, št. 102/04 ZGO-1) Zakon varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 22/01, 87/01 in 110 /02- ZGO-1) Zakon o gradbenih proizvodih (Uradni list RS, št. 52/00) Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode za ugotavljanje skladnosti (Uradni list RS, št. 52/00) Uredba o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03) Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05.) Pravilnik o Zasnovi požarne varnosti (Uradni list 28/05) Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb ( Uradni list RS, št. 54/01) Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/02) Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. List RS, št. 30/91) Pravilnik o varnosti dvigal (Ur. List RS, št. 97/03) Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (Ur. List RS, št. 66/04) Pravilnik o požarnem redu (Ur. List RS, št. 39/97) Pravilnik o varnostnih znakih (Ur. List RS, št. 89/99) Pravilnik o grafičnih znakih Uradni list RS, št. 138/04) Pravilnik o usposablanju zaposlenih za varstvo pred požarom in usposablanju odgovornih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Ur. List RS, št. 64/95) Pravilnik o pogojih za izvajanje požarnega varovanja (Ur. List RS, št. 64/95) Pravilnik o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite (Ur. List RS, št. 22/95, 73/97) Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov (Ur. List RS 67/05)

Standardi

SIST EN 1838 Razsvetljava – Zasilna razsvetljava SIST EN 50171 Razsvetljava – Zasilna razsvetljava SIST EN 50172 Razsvetljava – Zasilna razsvetljava SIST EN 13501 Skupina standardov za požarno klasifikacijo gradbenih proizvodov in elementov stavb SIST EN 14600 Vodila za določitev samozapiral SIST EN 81-73 Pravilnik o varnosti dvigal SIST EN 1021-1 in SIST EN 1021-2 DIN 4102-4 Branndverhalten von Baustoffen und bauteilen; zusammenstellung und Anwendung klassifizierter Baustoffe, Bauteile und Sonderbautele, Požarne lastnosti gradbenih materialov, gradbenih elementov in posebnih gradbenih elementov. DIN 14090 Površine za gasilce ob zgradbah SIST EN 54 Odkrivanje in javljanje požara in alarmiranje ISO 11799 Mednarodni standard zahteve za shranjevanje dokumentov in knjižničnega gradiva

23

Smernice in drugi dokumenti

SZPV 204 , Smernica za požarnovarnostne odmike med stavbami VdS 2221 Smernice za nadzor dima na stopnišču; načrtovanje in vgradnja VdS 2095 Automatische BMA, Planung und Einbau, Sistemi za javljanje požara, Smernica za projektiranje in vgradnjo VdS CEA 4020 RWA; Naprave za nadzor dima in toplote; načrtovanje in vgradnja DVGW; Tehnična pravila za plinske instalacije; nemško združenje za plinske in vodovodne instalacije SZPV – CFPA-E Smernica za naprave za izhode ob paniki in zasilne izhode SZPV 405-2 Naravni odvod dima iz stopnišč MAutSchR , vzorčna smernica o požarnovarnostnih tehničnih zahtevah za avtomatska drsna vrata na evakuacijskih poteh, Muster Richtlinien uber automatischeScheibe turen in Rettungswegen M-EltVTR; vzorčna smernica o električnih zaporah na vratih na evakuacijskih poteh, Muster Richtlinien uber elektrische Verriegelungssysteme von Turen in Rettungwegen VKF Zbirka švicarskih požarnovarnostnih predpisov od teh VKF101 MfeuR Vzorčna smernica o požarnovarnosnih tehničnih zahtevah za prostore s kurilnimi napravami, Muster feuerungsanlagen Richtlinien MVStattV ; vzorčna smernica za zbirališča, Muster Versammlungstattenverordnung DVFG TRG Tehnična smernica za instalacije utekočinjenega naftnega plina nemškega združenja TSG-N-003:2009 Zašita pred delovanjem strele ENV 1995-1-2:1994 (Eurocod 5)

3.2 Grafične priloge