ZAVAROVANJE POMORSKIH AGENTOV PRED FINANČNO …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jelercic-snezana.pdf · Pomorski agenti se srečujejo z velikimi riziki, predvsem velikimi škodami

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

ZAVAROVANJE POMORSKIH AGENTOV PRED FINANČNO ODGOVORNOSTJO

Študentka: Snežana Jelerčič Študij: redni Številka indeksa: 81593538 Program: univerzitetni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Klavdij Logožar

Ankaran, december 2007

UNIVERZA V MARIBORU Ekonomsko-poslovna fakulteta

IZJAVA Kandidatka Snežana Jelerčič, absolventka študijske smeri Finance in bančništvo, študijski program: Ekonomija 98 izjavljam, da sem avtorica tega diplomskega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom prof. dr. Klavdij Logožar-ja in uspešno zagovarjala 20.12.2007. Zagotavljam, da je besedilo diplomskega dela v tiskani in elektronski obliki istovetno in brez virusov. Ekonomsko-poslovni fakulteti dovolim objavo diplomskega dela v elektronski obliki na spletnih straneh knjižnice. Hkrati dovoljujem, da ga lahko bralci uporabijo za svoje izobraževanje in raziskovalne namene s povzemanjem misli, idej, konceptov oziroma delov teksta iz diplomskega dela ob upoštevanju avtorstva in korektnem citiranju. Maribor, 3.1.2008 Snežana Jelerčič

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Klavdij Logožar-ju in predlagatelju teme, ter mentorju iz prakse g. Bandelj Emilu pri opravljanju diplomskega dela. Posebna zahvala pa staršema, ki sta mi v času študija stala ob strani in verjela v moje delo, ter sestri Nataši in prijatelju Zoranu.

Zavarovanje pomorskih agentov pred finančno odgovornostjo

PREDGOVOR Poklic pomorskega agenta je nastal kot logična posledica prevelikega obsega dela za ladjarja ob prihodu in odhodu ladje v in iz pristanišča. Sprva je lastnik ladje sam poveljeval svojo ladjo in sam kupoval blago, ga prevažal do namembnega skladišča za kasnejšo prodajo. Sčasoma se je povečal obseg dela in število ladij posameznega ladjarja, tako da je prepustil odgovornost poveljevanja ladje poveljniku oz. kapetanu. Izdelovalci ladij so pričeli povečevati ladje in prav tako se je povečala količina prevoženega tovora, kar je povzročilo, da naloge zaupane poveljniku, so sčasoma postale preobsežne. Prišlo je do potrebe osebe vredne zaupanja, ki bi že pred prihodom ladje v obe pristanišči uredila vse potrebno za pripravo blaga in dokumentacije, za varen privez ladje, opravila vse potrebne postopke z oblastmi in obveščala vse udeležene stranke s potrebnimi podatki. Pomorskih agentov je več vrst. Deli se jih po dejavnosti, ki jo opravljajo; po nalogodajalcu, ki ga zastopajo; po obsegu pooblastil in po načinu poimenovanja. Vrsta pomorskega agenta pa je odvisna predvsem od dela, ki ga opravlja in vrste pooblastila. Glavne dejavnosti agentovega poslovanja sta zastopanje in posredovanje. Poleg teh pa lahko agent še upravlja z ladjo za račun principala, kar se v poslovnem svetu imenuje management ter preverja kvalitativno in kvantitativno stanje tovora. Agent je dolžen v skladu s svojimi pooblastili in nalogami s strani nalogodajalca (v angleški in hrvaški literaturi – principala) koristiti pridobljena pooblastila z vestnostjo dobrega in poštenega gospodarstvenika ter v korist principala. Ravnati mora odgovorno, tako do principala, kot do drugih oseb s katerimi sodeluje. Za odgovorno ravnanje se šteje tako ravnanje, kot je dogovorjeno v agencijski pogodbi ali izven pogodbe. Določitev odgovornosti je pomembno predvsem v primeru, ko nastopi škoda ali ko se zgodi škodni dogodek in je potrebno določiti, kdo bo poravnal škodo in kdo jo je povzročil. Posledice škodnih dogodkov so v ladijskem transportu lahko tako velike, da lahko povzročijo celo bankrot katere od strank. Prav zaradi tako zelo visokih rizikov se udeleženci zavarujejo pri zavarovalnicah in pozavarovalnicah, zavarujejo lahko najrazličnejše stvari, zato se zavarovanja delijo na kasko zavarovanje, cargo zavarovanje in zavarovanje odgovornosti prevoznikov. V praksi obstajajo najrazličnejše zavarovalnice, ki so pripravljene zavarovati zavarovanca proti plačilu premije. Premija se oblikuje na podlagi višine rizika in vrednosti zavarovanega predmeta. Značilnost mednarodnega zavarovanja je multimodalnost strank, ki teži k poenotenju pravil poslovanja in tudi zavarovanja. Prav iz tega razloga je nastala Mednarodna organizacija pomorsko prometnih agencij in posrednikov FONASBA, ki ponuja konkretna zavarovanja pomorskim agentom iz vsega sveta. Eno izmed njihovih zavarovanj, bi lahko postalo Zavarovanje pomorskega agenta pred finančno odgovornostjo, ki ga je predlagala Zveza pomorskih agentov Slovenije pod okriljem direktorja in ki ga predstavljam v diplomski nalogi. Ankaran, december 2007 Snežana Jelerčič

1


KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................4

1.1 Opredelitev področja in opis problema ................................................................. 4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ............................................................................ 4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ..................................................................... 5 1.4 Predvidene metode raziskovanja ......................................................................... 5

2. SPLOŠNO O POMORSKEM AGENTU ..................................................................6

2.1 Opredelitev pomorskega agenta .......................................................................... 6 2.2 Ekonomski pomen pomorskega agenta ................................................................ 7 2.3. Vrste pomorskih agentov ................................................................................... 8

2.3.1 Delitev glede na dejavnost, ki jo opravljajo .................................................... 8 2.3.2 Delitev glede na nalogodajalca ...................................................................... 8 2.3.3 Delitev glede na obseg pooblastila............................................................... 10 2.3.4 Delitev glede na način poimenovanja........................................................... 10

2.4. Delo pomorskega agenta ................................................................................. 12 2.4.1 Splošno o zastopanju.................................................................................. 12 2.4.2 Splošno o posredovanju.............................................................................. 15 2.4.3 Drugi posli pomorskega agenta ................................................................... 17

3. DOLŽNOSTI in ODGOVORNOSTI POMORSKEGA AGENTA ............................. 18

3.1 Splošno o dolžnosti pomorskega agenta............................................................. 18 3.1.1 Dolžnost ravnanja pomorskega agenta po principalovih nalogah ................... 18 3.1.2 Dolžnost ravnanja s skrbnostjo dobrega in vestnega gospodarja ................... 19 3.1.3 Dolžnost obveščanja principala o izvajanju nalog in o stanju na tržišču .......... 20 3.1.4 Dolžnost polaganja računov principalu ......................................................... 20 3.1.5 Dolžnost osebnega opravljanja poslov ......................................................... 20 3.1.6 Dolžnost poudarjanja funkcije agenta .......................................................... 22

3.2. Splošno o odgovornosti pomorskega agenta...................................................... 22 3.2.1 Odgovornost pomorskega agenta do principala ............................................ 24 3.2.2 Izven pogodbena odgovornost pomorskega agenta do principala .................. 27 3.2.3 Odgovornost pomorskega agenta do drugih oseb......................................... 28

4. TRANSPORTNO ZAVAROVANJE ..................................................................... 30

4.1 Pravni viri v transportnem zavarovanju .............................................................. 30 4.1.1 Zakon kot pravni vir ................................................................................... 30 4.1.2 Avtonomni pravni viri.................................................................................. 31 4.1.3 Sodna in arbitražna praksa ter pravna znanost ............................................. 33

4.2 Vrste transportnih zavarovanj............................................................................ 34 4.2.1 Kasko zavarovanje...................................................................................... 34 4.2.2 Kargo zavarovanje...................................................................................... 34 4.2.3 Zavarovanje odgovornosti prevoznikov ........................................................ 34

5. MEDNARODNA ZAVAROVANJA POMORSKIH AGENTOV................................ 37

5.1 Splošno o mednarodnih zavarovanjih agentove odgovornosti .............................. 37 5.2 Značilnosti zavarovanja FONASBE...................................................................... 37 5.3 Profesionalno odškodninsko zavarovanje FONASBE............................................. 39

5.3.1 Splošne obveznosti, napake in opustitve pri zavarovanjih.............................. 39 5.3.2 Izjeme in sposobnosti ................................................................................. 40

2


5.4 Predstavitev zveze pomorskih prometnih agencij Slovenije...................................42 5.4.1 Splošni pogoji poslovanja pomorsko prometnih agencij Slovenije ...................43

5.5 Predstavitev zavarovanja pomorskih agentov pred finančno odgovornostjo...........44 5.5.1 Standard kakovosti združenja FONASBA (različica 5.0 – odobrena s strani sveta FONASBA, oktobra 2007) .....................................................................................44 5.5.2 Ponudba zavarovalnice »x« za zavarovanje odgovornosti pomorsko prometnih agencij................................................................................................................46 5.5.3 Ajps-ov pregled finančne sposobnosti podjetja..............................................52

6. SKLEP .............................................................................................................56 7. POVZETEK.......................................................................................................57 8. ABSTRACT.......................................................................................................57 9. SEZNAM LITERATURE.....................................................................................58 10. SEZNAM VIROV ............................................................................................58 11. SEZNAM TABEL.............................................................................................59

3


1. UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema V diplomski nalogi bom predstavila delo pomorskih agentov, njihov pomen v pomorskem transportu in predvsem pomen zavarovanj v njihovi dejavnosti. Transport blaga iz enega kontinenta na drugi ali pa iz ene države v drugo dandanes ne predstavlja nič novega. Se pa zato s to dejavnostjo ukvarjajo veliko bolj masovno kot včasih. Zato tudi gradijo vedno večje ladje, ki pa zahtevajo vedno večja pristanišča. Zaradi naraščajočega prometa ja tako potrebno tudi vedno več pomorskih agentov, ki omogočajo ladjam oz. ladjarjem, da čim prej raztovorijo blago v luki, natovorijo novo blago ter hitro odplujejo naprej brez odvečnih birokratskih zapletov. Dejavnost pomorskih agentov je zelo pestro in dinamično. Agenti se soočajo z ladjarji iz različnih držav torej z različnimi kulturami, običaji poslovanja in iz različnih jezikovnih področij kar zahteva fleksibilne delavce. Da ne bi prišlo, pri taki masi poslovanja, do odvečnih zapletov so se v praksi uveljavili predvsem angleški običaji. To je najbolj vidno pri zavarovanjih, kajti največja pomorska zavarovalnica je prav angleški Lloyd's. Pomorski agenti so tudi včlanjeni v mednarodno organizacijo pomorsko prometnih agencij in posrednikov FONASBA in njene ožje skupine članice Evropske unije in pridruženih članic ECASBA. Biti včlanjen v FONASBO ali ECASBO predstavlja veliko prednost za pomorske agente, ker so z njihovimi določili zavarovani pred morebitnimi izgubami. V pomorskem transportu pa so zneski morebitnih izgub zelo veliki.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen: Namen diplomskega dela je predstavitev določenega zavarovanja, ki je nastal na pobudo predsednika Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije (v nadaljevanju ZPPA). Tega zavarovanje ni še nihče predstavil zato, ker je šele v nastajanju in se bo ob izglasovanju na skupščini Zveze, sprejel kot del določil te zveze. Poleg implementacije v domačem prostoru, obstaja še želja, da bi se zavarovanje priznalo tudi na mednarodnem tržišču, če bi mednarodno združenje FONASBA potrdilo in sprejelo zavarovanje med svoja določila. Namen diplomske naloge je spoznati in razumeti poslovanje pomorskih agentov. To nam omogoči lažje razumevanje kompleksnosti dela pomorskih agencij in s tem pomen takega zavarovanja v njihovi dejavnosti. Pomorski agenti se srečujejo z velikimi riziki, predvsem velikimi škodami in penali v primeru, da prekršijo pooblastila ali povzročijo zastoj ladje. Torej zelo pomembno je dobro poslovanje, tako za pomorske agente kot za nalogodajalce. Z zavarovanjem finančne odgovornosti želijo pomorski agenti predložiti dokazilo, da dobro poslujejo ter da so zanesljivi pogodbeni partnerji. To želijo dokazati s standardom kakovosti, ki jim ga podeli mednarodna organizacija FONASBA, na podlagi njihovih pozitivnih finančnih izkazov, ki pa so predhodno lokalno potrjeni s strani pomorskih zvez ali drugih pristojnih institucij.

4


Cilji: • Cilj raziskave je prikazati pomen takega zavarovanja za ladjarja, lastnika tovora ali

katerega drugega nalogodajalca ter predvsem za pomorskega agenta. • Seznaniti s pravnimi ureditvami predvsem pomanjkljivostmi, ki obravnavajo

zakonsko odgovornost za opravljeno delo pomorskega agenta. • Pomen in vpliv mednarodnih organizacij na delo pomorskih agencij. Tukaj se bom

omejila samo na eno mednarodno organizacijo, ki ima pomen za to zavarovanje. • Prikazati zavarovanje v realni podobi. Osnovne trditve (hipoteze): • Pomorski agent je zelo sestavljen institut pomorskega in gospodarskega prava. • Pomorski agent nudi storitve zastopanja in posredovanja tako za ladjarja kot za

lastnika tovora. • Pomorski agent je dober poznavalec lokalnih predpisov, običajev poslovanj itd., zato

lažje kot ladjar opravi storitve, ki so potrebne ob prihodu in odpremi ladje.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Analiza se nanaša na Pomorsko prometno agencijo in velja za njene člane, torej vse tiste pomorske agencije, ki so članice ZPPA. Ker večina pomorskih agencij v Sloveniji ni včlanjenih v ZPPA, za njih ne bo veljal standard kakovosti. Na njihovo željo pa ga bodo lahko uvedle v svoje poslovanje pri mednarodni organizaciji FONASBA, ko bo le-ta standard potrdila in uvedla med svoja določila. Kar nadalje pomeni, da ima to zavarovanje lahko tudi mednarodno razsežnost. Zavarovanje finančne odgovornosti upošteva trenutno veljavne zakone v Sloveniji in običaje ter uzance stroke. Seveda pa sledi mednarodnim direktivam Evropske Unije. Omejitve so nastopile predvsem pri pridobivanju primerne literature, kajti pomorska dejavnost, ki se odvija na slovenskem območju je relativno mlada in je zato literatura večinoma v tujem jeziku. Tudi Pomorski zakonik, ki je temelj pomorskega prava, je večinoma prevod jugoslovanskega Plovidbenega zakonika iz leta 1977. Zavarovanja, ki zadevajo pomorsko dejavnost, so večinoma prevodi iz angleške literature.

1.4 Predvidene metode raziskovanja Diplomsko delo je poslovna raziskava, saj proučuje pomorsko dejavnost. Osredotočeno na zavarovanje odgovornosti pomorskih agentov, zato lahko domnevamo da je to makro ekonomska raziskava. Predvidena je uporaba metode deskriptivnega pristopa, ki daje prednost opisovanju pojavov. Statična raziskava, uporabljena v tem delu, opisuje okoliščine, ki se ne spreminjajo pogostoma. V okviru deskriptivnega pristopa so uporabljene naslednje metode: • metoda deskripcije, s pomočjo katere je opisana teorija in pojmi ter ugotovljena

dejstva; • metoda klasifikacije, kjer so definirani pojmi. Podatki bodo zbrani s pomočjo interneta, knjižnice (učbeniki, revije in časopisi) in nejavnih poslovnih poročil iz podjetja .

5


2. SPLOŠNO O POMORSKEM AGENTU

2.1 Opredelitev pomorskega agenta1

Pomorski agent je zelo sestavljen institut pomorskega gospodarstva in prava. Brez njegovega poslovanja je dandanes nepredstavljivo opravljanje niza del med bivanjem ladje v pristanišču ali pri zaključevanju pogodbe, še posebej tiste po uporabi ladje.

Pomorski agent je ekonomska kategorija, ker opravlja določeno gospodarsko dejavnost posebnega interesa pri izmenjavi dobrin in njihovega prevoza po morskih poteh. Kot dejavnost posebnega interesa za skupnost postane pomorski agent na določeni stopnji razvoja tudi pravna kategorija oblikovana s pravno normo. Čeprav se predpisi o pomorskem agentu ne nahajajo vedno v normah pomorskega prava je mesto njegovega reguliranja prav pomorsko pravo.

Definicija pomorskega agenta v pomorski enciklopediji definira fizično in pravno osebo katera zastopa in posreduje v pomorskem poslovanju, toda pomorski agent se ne ukvarja samo z zastopanjem in posredovanjem. Pomembno je določiti delo pomorskega agenta, da bi lahko določili tudi njegovo definicijo. K delu pomorskega agenta spada v prvi vrsti sprejem in odprema ladje, nato zastopanje principala pred državnimi in ostalimi javnimi organi, pred fizičnimi in pravnimi osebami v primeru nabave zalog, goriva in iskanje raznih uslug.

K delu pomorskega agenta se prišteva tudi: • posredovanje v primeru zaključevanja pogodb o uporabi pomorskih ladij pri

kupoprodaji, gradnji in remontu ladij, • zbiranju posadke za ladjarja, • izvajanje različnih zavarovanj, • preverjanje stanja blaga, • menjava različnih valut, • izvajanje nalog za nalogodajalca na splošno, • druga vzporedna dela;

Pomorski agent torej v vsem pomaga principalu in njegovim zaposlenim, v primeru prihoda in bivanja principalove ladje v pristanišče, v primeru odhoda ladje ter zastopa principala in posreduje med njim in drugimi v vseh poslih komercialne in administrativne narave, ki so neobhodni pri uporabi ladje. V navedenem do sedaj smo imeli pomorskega agenta, katerega principal je ladjar, lastnik ladje ali pomorski voznik. Za vse vrste agentov je značilno, da ne delujejo za sebe, ampak v imenu in za račun principala.

Če sprejmemo da pomorski agent dela v imenu in za račun nalogodajalca, ki se v praksi označuje s terminom »principal«, mora imeti pomorski agent za svojo delo nalog (pooblastilo svojega principala), ki vsebuje njegova pooblastila. Pooblastilo je lahko splošno ali posebno. Pomorski agent ima za svoje delo pravico do povrnitve stroškov in nagrado za delo.

1 Povzeto po Borčiću (1981, 15-16 in 39-40 ).

6


2.2 Ekonomski pomen pomorskega agenta2

Včasih so lastniki ladij poveljevali svojim ladjam sami, opravljali so vsa dela okoli iskanja tovora, ki se je prevažal z ladjo in vsa dela za odpravo ladje v pristanišču. Kasneje se je oddvojila oseba, ki je poveljevala ladjo od lastnika ladje. Lastnik ladje je začel s plovbenim podjetjem upravljati ladjo iz obale, njegovo delo na ladji pa je prevzel kapetan ladje. En je lastnik ladje (ladjar), drugi je kapetan, ki poveljuje ladji.

Z razvojem trgovine in plovbe je nastala potreba po specializirani osebi, ki se bo nahajala na kopnem in pomagala kapetanu pri njegovih poslih glede iskanja tovora za ladjo in odpremo ladje. Ta oseba, ki živi in dela na kopnem, predvidoma v pristanišču s časoma postane nezamenljiva, ker boljše od kapetana ladje pozna razmere v pristanišču, pozna lastnike tovora ter državne oblasti. Tako je nastal pomorski agent, brez čigave asistence si je dandanes nemogoče zamisliti odvijanje sodobnega pomorskega poslovanja.

Pomorski agent kot dober poznavalec mestnih priložnosti najboljše reši vsaki problem, ki lahko nastane v zvezi z ladjo ali tovorom, ki se prevaža. Jasno je, da (on) stvar lažje naredi kot oddaljeni ladjar ali tuji kapetan. Pri tem so ladjarjevi interesi zaščiteni, tako kot mu najbolj odgovarja in je lahko s pomočjo telekomunikacij v stalnem kontaktu s svojim agentom ki je, zahvaljujoč prav svoji specializaciji v pomorsko agencijskih poslih, postal zelo pomemben člen. Danes ni nobenega pomorskega dela, ki ne bi vključeval agenta brez ozira nato ali gre za malo agencijo, kjer ena oseba opravlja vse posle, ali pa gre za velika, danes vse bolj pogosta, agencijska podjetja, ki zaposlujejo številno osebje, od katerih je vsakdo specializiran za neko področje dela pomorskega agenta.

Zahvaljujoč poznavanju potreb in interesov principala, pozna pomorski agent od vseh sodelujočih v pomorskem poslovanju, najbolje situacijo na tržišču.

Včasih je ladjar določil naloge poveljniku, ta pa jih je prenesel svojemu agentu. Danes je situacija obratna. Ladjar se obrača na agenta, ki njegove ukaze prenese poveljniku, ta je sedaj samo izvršitelj nalog. Dandanes agent pomaga ladjarju in ga najpogosteje zastopa pri sprejemu in odpremi ladje, posreduje med lastnikom ladje (ladjarjem) in lastnikom tovora, ki se prevaža po morju.

V linijskem poslovanju odpira ladjar, v pomembnih pristaniščih, ki jih redno obiskujejo njegove ladje, podružnice, ki opravljajo tudi agencijske posle. Zaradi rentabilnosti pogosto imenuje v pristaniščih specializirane stalne agencije ali agente za svoje generalne tovore. Lahko se tudi zgodi, da ladjar ali poveljnik ladje ne koristita agentovih uslug. Tako postopajo pri opravljanju ekonomsko manj pomembnih pomorskih poslov, kot so prevozi v kabotaži (obalna plovba), kjer zelo redko sam poveljnik najde tovor in zaključuje pogodbo o prevozu. Ni izključeno, da siromašni ladjarji včasih to delajo, da bi se izognili plačevanju ne vedno poceni agencijskih uslug.

2 Povzeto po Borčiću (1981, 16-17 ).

7


2.3. Vrste pomorskih agentov

2.3.1 Delitev glede na dejavnost, ki jo opravljajo3

Glede na dejavnost, ki jo opravljajo, ločimo štiri vrste pomorskih agentov (Planinc 2004,18): • Luški agent, • Agent posrednik (broker), • Linijski agent, • Zavarovalni agent (agent pomorskih zavarovanj). A) Luški agent Luški agent deluje v pristanišču, kjer ladjar nima svojega posrednika in nastopa kot ladjarjev zastopnik. V njegovem imenu in za njegov račun opravlja vse posle v zvezi s pristankom ladje v pristanišču, kontaktira predstavnike javnih ustanov in ostale subjekte. V interesu ladjarja tudi prevzema in predaja tovor in ureja vse dokumente v zvezi z njim. Če je imenovan tudi kot linijski agent, ima tudi nalogo pripraviti dokumentacijo za ladjo, ki bo priplula in za tovor, ki se bo razložil oz. na njo naložil. B) Agent posrednik Agent posrednik se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem pri sklepanju pogodb o izkoriščanju ladij oz. ladijskega prostora. Njegova poglavitna naloga je, da za svojega nalogodajalca pridobi podatke o razpoložljivosti ladje in obdobju, ko je prosta, o vozarini itd. v skladu z zahtevami nalogodajalca. Za svoje delo prejme provizijo imenovano »brokerage«. C) Linijski agent Glavna naloga linijskega agenta je, da na podlagi analiz tržišča, prometne infrastrukture, ki povezuje notranjost s pristaniščem in kapacitetami pristanišča, ugotovi potencialni uvozno/izvozni tovor. Poleg tega ponuja konkurenčne cene posameznik linijskih prevoznikov in obvešča ladjarje o tržnih, političnih in ekonomskih spremembah na območju, kjer deluje. D) Zavarovalni agent (agent pomorskih zavarovanj) Agent pomorskih zavarovanj je agent pomorskih zavarovalnic, ki v njihovem imenu in za njihov račun sklepajo pomorska zavarovanja blaga ladij in oseb, ter zastopajo interese zavarovalnice, ko pride do ladijske nesreče, pri poškodbi tovora in ljudi na plovilih.

2.3.2 Delitev glede na nalogodajalca4

Nasproti subjektu v kogar ime in za račun koga dela pomorski agent, obstaja delitev agentov na: • agent prevoznikov, • agent osebe zainteresirane za tovor in • agent osebe zainteresirane za pomorsko zavarovanje. 3 Povzeto po Borčiću (1981, 41-44 ). 4 Povzeto po Borčiću (1981, 45-46 ).

8


A) Agenti prevoznikov Jugoslovanski zakon o pomorski in notranji plovbi vsebuje pojem pomorskega agenta. Če taki agent zastopa izključno voznika ladje tedaj je on agent pomorskega ladjarja ali ladjarja notranje plovbe.

Lahko se vprašamo, zakaj govorimo o agentu prevoznika in ne enostavno o agentu ladjarja. Za to obstajata dva razloga: prvi je teoretične drugi pa praktične narave. Teorija namreč v pojmu plovbe obsega tudi premikanje po zraku, zato je pravilneje govoriti o vozniku. Po drugi strani, danes v praksi multimodalnega prevoza pomorski agent ni samo agent raznih voznikov, ki sodelujejo v prevozu, kajti nastopa tudi v svojem imenu kot podjetnik oz. ponudnik prevoza. Bistveno spremembo položaja pomorskega agenta je izzval nagli razvoj prevoza kontejnerjev in drugih priprav za shranjevanje tovora. Torej če je lahko oz. je pomorski agent podjetnik multimodalnega prevoza, deluje kot principal in organizator mešanega prevoza. V konvenciji o mednarodnem multimodalnem prevozu je izrecno potrjeno, da podjetnik multimodalnega prevoza deluje izključno kot principal in ne kot agent.

B) Agent osebe zainteresirane za tovor Ta vrsta agenta se pokriva z agentom tovora, ki smo ga opisali pri delitvi agentov glede na dejavnost, ki jo opravljajo. Kot smo navedli, naziv agenta tovora prihaja iz pojma »cargo agent« angloameriškega prava. Naziv je zelo praktičen, toda netočen in obtežen s težnjo po personifikaciji stvari karakteristične za angloameriški pravni sistem. Povsem jasno je, da je agent oz. mandatar lahko samo eni fizični ali pravni osebi in ne stvari. Na žalost personifikacija objekta je zelo razširjena tudi pri nas še posebej v pomorskem pravu, tako da lahko vsak dan slišimo izraze kot so »agent ladje« ali »agent tovora«. Pri tem, kadar govorimo o pomorskem agentu v ožjem pomenu, mislimo na tovor, ki se prevaža ali je bil namenjen prevozu po morju.

Osebe zainteresirane za prevoz tovora so: • proizvajalec, • lastnik blaga, • uvoznik blaga, • izvoznik blaga, • naročnik prevoza, • nakladalec/nakladatelj, • prejemnik tovora. Vse te osebe lahko delujejo tudi kot komisionarji (špediterji) v svojem imenu in za tuj račun, toda je njihov interes za tovor brez vsakega dvoma. Za tovor je lahko zainteresiran tudi zavarovalec, če pa on koristi agenta se govori o agentu zavarovalca. Glede na to, lahko agent zastopa vsakega od naštetih subjektov in še več, če si niso njihovi interesi nasprotni. Zaradi jasnosti ja vedno treba poudariti koga agent zastopa na »strani« koga je. C) Agent oseb zainteresiranih za pomorsko zavarovanje Pri pomorskem zavarovanju sta v prvi vrsti zainteresirana zavarovatelj in zavarovanec. Kadar kot kriterij za delitev vzamemo subjekte bomo opazili, da je »nov subjekt« samo zavarovatelj. Ni dvoma, da lahko pomorski agent predstavlja tudi zavarovanca, toda ali bo ta zavarovanec v pomorski trgovini ladjar (prevoznik) ali oseba zainteresirana za tovor.

9


Kakorkoli ne smemo pozabiti še na en pomemben subjekt v zavarovanju in to je pozavarovalec, ki prav tako koristi agentove usluge.

2.3.3 Delitev glede na obseg pooblastila5

Glede na obseg pooblastila delimo pomorske agente na: • Agent generalnega (splošnega) in posebnega (specialnega) pooblastila, • Agent z začasnim ali stalnim pooblastilom, • Omejeno in neomejeno pooblastilo. A) Agent generalnega (splošnega) in posebnega (specialnega) pooblastila Generalni ali splošni agent je agent, ki se na osnovi splošnih pooblastil obvezuje, da bo v določenem ali nedoločenem času opravljal en posel ali več vrst agencijskih poslov, ki so vsebovana v pooblastilih ladjarja. Specialni agent pa je imenovan za vsak posel posebej oz. tudi za več časa, vendar za omejeno delo (Latarche 1998, 17-18) . B) Agent z začasnim ali stalnim pooblastilom Agent s stalnim pooblastilom je imenovan da stalno zastopa ladjarjeve interese. Začasni agent pa se imenuje enkrat, če v določenem kraju nima ladjar stalnega agenta in se le občasno pojavi potreba po agentu. Oba agenta, tako stalni kot tudi začasni, sta lahko imenovana za specialnega ali splošnega agenta. C) Agent z omejenim ali neomejenim pooblastilom Agent z neomejenim pooblastilom lahko zastopa ladjarja v vseh zadevah, ki so povezane z delovanjem ladjarja v določenem kraju. Če pa ladjar agentu ne da neomejenega pooblastila, lahko ta zastopa ladjarja le v zadevah, za katere ima pooblastilo.

2.3.4 Delitev glede na način poimenovanja6

Možno je da: • Pomorskega agenta imenuje lastnik ladje, oziroma organ koriščenja (ladjar) v sami

pogodbi o pomorski agenciji, • Pomorskega agenta imenuje druga oseba, ki jo zato pooblasti ladjar, • Pomorskega agenta imenuje kapetan, • Pomorskega agenta imenuje ladjarjev sopogodbenik, naročnik prevoza, • Pomorskega agenta imenuje zavarovalec ali pozavarovalec. A) Pomorski agent katerega imenuje ladjar To je najpogostejši primer. Glede na to, da lastnik ali uporabnik ladje v skupnem ali državnem lastništvu ni ista oseba, lahko agenta imenuje eden ali drugi.

V primeru, da je ladja v najemu se točno razlikuje ladjar od lastnika ladje. Situacija je bolj enostavna kadar je ladijska pogodba sklenjena na čas (na datum) »time charter« kar je danes vse bolj pogosto. Naročnik iz ladijske pogodbe na čas »timecharterer« imenuje svojega agenta, čeprav v večini primerov ni ladjar opravlja funkcijo ladjarja. Ladjar je 5 Povzeto po Planincu (2004, 18). 6 Povzeto po Borčić (1981, 46-49).

10


druga oseba, ki je lahko ali pa tudi ne, lastnik ladje. Pomorski agent katerega imenuje »timecharterer« je lahko istočasno (ne vendar) ladjarjev agent oz. agent lastnika ladje.

Če pomorski agent zastopa obe stranki iz naslova ladijske pogodbe na čas, bo ločeno obračunal stroške ladjarja in tiste za naročnika iz ladijske pogodbe na čas. Pazljivi agent namreč, če ga imenuje »timecharterer«, ne bo povzročal stroškov, ki bremenijo ladjarja brez njegovega vedenja in izrecnega dovoljenja. Znani so primeri, ko ladjar imenuje agenta, ki je različen od agenta »timachartererja«, kjer so takšne situacije bolj jasne.

B) Agent katerega imenuje ladjarjev pooblaščenec Pomorskega agenta lahko imenuje oseba, ki ga ladjar posebno pooblasti torej ladjarjev zastopnik ali pooblaščenec. Ladjar lahko pooblasti kapetana ladje, da v določenem pristanišču imenuje agenta ali pa lahko pooblasti agenta, ki mu zaupa, da mu ta imenuje novega agenta. Če pomorski agent na osnovi pooblastila imenuje drugega pomorskega agenta, se drugi smatra kot podagent »subagent«, čeprav ni nujno da je tako. Običajno je agent, ki dela na osnovi splošnega pooblastila (generalni agent) pooblaščen, da imenuje podagenta brez izrecnega naloga. Ostali agenti morajo vedno imeti za to posebno pooblastilo. C) Agent katerega imenuje kapetan V večini zakonodaj je kapetan zakonski zastopnik ladjarja s širokimi pooblastili, od katerih so mu nekatera dana »ex lege« tista, ki so javnopravnega značaja. Ne izključuje pa možnosti, da ima ladjar posebno pooblastilo za imenovanje agenta. Francoska doktrina dopušča pooblastitev kapetana za imenovanje pomorskega agenta kadar to zahteva nujnost plovnega podjema. Ne bi se mogli strinjati s stališčem francoskega avtorja, kajti kapetan ladje zelo pogosto sam imenuje agenta. Imenovanje je lahko rezultat prejšnjega generalnega pooblastila ladjarja, toda menimo da pravica kapetana pri imenovanju agenta izhaja predvsem iz njegovega položaja zakonskega zastopnika ladjarja. V vsakem primeru t.i. agent je in vedno ostane ladjarjev agent. D) Agent katerega imenuje ladjarjev sopogodbenik Po pravilu, agenta imenuje ladjar v pristanišču, kjer se vkrca in izkrca tovor. Pri tem mislimo na pristaniškega agenta, ki se določi v ladijski pogodbi o prevozu. Včasih, odvisno od navedenih razlogov, agenta imenuje naročnik prevoza. Za tega agenta je uporabljen naziv »charterer's agent«. »Charterer's agent« je zaupanja vreden naročnikov pomorski agent, katerega imenovanje je pogojeno s samo pogodbi o prevozu, ki je sklenjena z ladjarjem. Naročnik izbere pomorskega agenta, ki ga pozna on ali njegov odpravnik. E) Agent katerega imenuje zavarovalec ali pozavarovalec Pri takem imenovanju je takoj jasno koga zastopa agent. Če agenta imenuje zavarovalec govorimo ali o ladjarjevem agentu ali agentu osebe zainteresirane za tovor ali kakšen drugi pomorsko pravni posel.

11


2.4. Delo pomorskega agenta7

2.4.1 Splošno o zastopanju Med osnovnimi posli pomorskega agenta je posebej poudarjeno zastopanje. Pomorski agent z opravljanjem svoje funkcije sklepa pravne posle za principala in pridobiva pravice in obveznosti v njegovem imenu in na njegov račun. Zaključevanje poslov v tujem imenu in za tuj račun pomeni, da ti ne obvezujejo pomorskega agenta, ampak izrecno samega principala. Pomorski agent je dolžan obrazložiti funkcijo agenta, kar bomo kasneje podrobneje pojasnili, saj v nasprotnem primeru osebno odgovarja. To pomorski agent poudarja z besedami »v imenu in za račun« (ang. For and on behalf) ali »izključno v funkciji agenta« (ang. As agent only) idr. Odnos zastopanja se izkazuje v pogodbi o pomorski agenciji in pravimo, da zastopanje izkazuje vsebino pogodbe. V pojmu zastopanja je zajet odnos pomorskega agenta do principala ter odnos pomorskega agenta do drugih oseb s katerimi agent sklepa pravne posle v imenu in za račun principala. Odnos med principalom in pomorskim agentom obrazložimo s pojmom mandat (nalog), a odnos med pomorskim agentom in drugimi osebami obrazložimo s pojmom pooblastilo. Pooblastilo zajema zunanjo stran odnosa zastopanja. Bistveno je, da se s pogodbo o pomorski agenciji ustvari pravni odnos med principalom in pomorskim agentom, vendar kadar pomorski agent zaključuje z drugimi osebami pogodbo v imenu in za račun principala ustvari pravni odnos med drugo osebo in principalom. Zastopanje je samo del vsebine pogodbe o agenciji in ne moremo enačiti pojma agencije s pojmom zastopanja. A) Sprejem in odprema ladje Ob vsakem prihodu in odhodu ladje opravlja pomorski agent posle za katere se je udomačil izraz »posli v zvezi s sprejemom in odpravo ladje v pristanišču«. V angleški terminologiji se imenuje »clearance of the vessel«, v dobesednem prevodu »dovoljenje ladje da izpluje«, toda obstajajo tudi formalnosti v zvezi z ladjo, ki pripluje. Posli sprejema in odprave obsegajo vse potrebne formalnosti ob prihodu in odhodu ladje. Ob priložnosti sprejema in odprave ladje pomorski agent v glavnem pomaga ladjarju, tako, da ga zastopa samo kadar prevzame obveznost v njegovem imenu in za njegov račun. Pri sprejemu ladje v pristanišče vstopi na ladjo med prvimi pomorski agent, in če tega prej ni izvedel, dobi od kapetana vse potrebne podatke o tovoru, ki ga bo ladja vkrcala ali izkrcala. Nato pridobi informacije o stanju posadke, o ladji in njihove potrebe v pristanišču. Kapetan ladje zahteva, da se ladjo oskrbi s hrano, da se dopolnijo zaloge in posadko (če se ta naknadno izkrca), nato pa zahteva gotovino, da izplača posadko in zdravstveno zaščito za bolne člane posadke. Prvi kontakt med agentom in kapetanom ladje

7 Povzeto po Borčić (1981, 52-65).

12


nastopi že na sidrišču, ko ladja prispe in ko še ni privezana v luki. S tem se želi pospešiti normalne operacije vkrcanja in izkrcanja. Če gre za tujo ladjo, je pomorski agent tudi prevajalec raznih dovoljenj. Za ladjarja je pomembno, da od agenta pridobi gotovino, ki kapetanu v pristanišču služi za izplačilo posadke in potrebe ladje. Agent ob sprejemu obračunava stojnino, sestavi dejansko stanje o času, ki ga je ladja porabila (statement of facts) in časovni razpored (time sheet). Agent s pomočjo svojih specializiranih nadzornikov pri vkrcanju in izkrcanju opravi nadzor nad tovorom, ki ga ima ladja namen vkrcati ali izkrcati. Ugotovi naknadne havarije na tovoru, poškodbe na ladji in včasih opravi tudi meritve tovora. Ob odhodu ladje iz pristanišča so posli odpreme ladje zelo podobni poslom sprejema ladje, s to razliko, da se operacije tokrat nanašajo na vkrcanje tovora in potrebe v zvezi s skorajšnjim izplutjem ladje. Vseeno obstajajo posli, ki so karakteristični za odhod ladje: izpostavljanje tovornic, manifest ladje, carinska dovoljenja, obračun vozarine itd. B) Zastopanje ladjarja v odnosih z državnimi in drugimi javnimi organi

Ob prihodu in odhodu ladje, agent opravlja v imenu in za račun ladjarja, posle pri državnih in drugih organih oblasti, ki so nosilci javnopravnih funkcij. To so najprej odnosi s pristaniškimi oblastmi: s pristaniško kapitanijo, pristaniško policijo, zdravstvenimi oblastmi in carino.

V prvi vrsti smo navedli odnose s pristaniško kapitanijo, ker v vseh svetovnih pristaniščih kontrolira ladijske knjige in dokumente, skrbi za varnost plovbe na svojem področju in opravlja druge funkcije.

Agent sodeluje s pristaniško kapitanijo že pred prihodom ladje v luko, s tem ko jo najavi za prihod. Ob prihodu ladje pomorski agent zahteva od pristaniške kapitanije »svobodni promet« za ladjo, kar pomeni, da lahko ladijsko osebje svobodno kontaktira z osebami na kopnem in obratno.

Agent opravlja tudi druge posle za ladjarja v odnosih s kapitanijo, če npr. pride do nezgode agent poda izjavo o skupni havariji itd. Pri tem pomorski agent zastopa ladjarja pred pristaniško kapitanijo in njegovo delo se mora razumeti kot ladjarjevo. Vse to opravlja pristaniški agent. Zelo redko ali skoraj nikoli pa tega ne opravljajo agent posrednik, agent tovora ali agent zavarovalca.

Pri izdajanju »svobodnega prometa« zahteva pristaniška kapitanija soglasnost zdravstvenih organov. Če to ni v pristojnosti pristaniške kapitanije bo pomorski agent direktno kontaktiral z zdravstvenimi, veterinarskimi ali fitosanitarnimi organi in od njih zahteval dovoljenje za svobodni promet med ladjo in kopnom. Pri tem zastopa agent ladjarja pred vsemi temi organi.

Posebej bomo opozorili na odnose, ki jih ima agent s carinskimi oblastmi pri zastopanju ladjarja. Brez ozira ali gre za domačo ali tujo ladjo, mora carinska služba pregledati vso blago, ki se uvaža ali prevaža in nato primerja dejansko stanje z deklariranim na prevoznih dokumentih tovora. Pri nas pomorski agenti predložijo carinarnicam carinske izjave o tovoru, katerim priložijo še manifeste tovora, agenti tovora pa predajo tudi izvozne

13


deklaracije. To agenti opravljajo zaradi prisilnih odredb iz carinskega zakonu. Predlaganje takih dokumentov, carinskih deklaracij in carinjenje blaga so redni posli predstavnika tovora. Pomorski agenti naročajo za ladjarje tudi poseben carinski nadzor kadar je to v interesu ladjarja, npr. če se ladja še posebej potniška priveže izven carinskega pomola.

Podobno je tudi zastopanje ladjarja pred lokalnimi mestnimi organi oblasti pri zaščiti ladjarjeve pravice in interesa ter redni agentovi dejavnosti zastopanja principala pred državnimi in drugimi javnimi organi.

Na koncu je potrebno še omeniti agentovo zastopanje ladjarja pred konzularnimi organi državne zastave ladje, če to zahtevajo predpisi te države ali države v katero bo ladja priplula, oziroma kadar agent, ladjar ali kapetan menijo, da je to potrebno.

C) Zastopanje ladjarja v odnosih z drugimi fizičnimi in pravnimi osebami

Do sedaj smo govorili o poslih zastopanja, ki jih agent opravlja, ker bi jih v nasprotnem primeru mogel opravljati ladjar v skladu z danimi predpisi države pristanišča, v katerem se njegova ladja nahaja. Ladjar pri opravljanju svoje redne trgovske dejavnosti stopa v pravne odnose tudi z drugimi osebami, ki nimajo javnopravnega značaja. To so odnosi v zvezi s tovorom, vkrcanjem, izkrcanjem, prelaganjem in predajo tovora prejemnikom, odnosi v zvezi s potrebami ladje, posadke in potniki, torej vsi odnosi, ki so v interesu ladjarja in ostalih udeležencev potovanja.

V prvi vrsti so odnosi z lastniki ali predstavniki tovora ter prejemniki tovora. Zastopniška vloga agenta nasproti predstavnikom tovora je vidna že v primeru opravljanja reklame za določenega ladjarja, ladjarsko linijo ali ladjo.

Reklamo ustvari dostavljanje listine gibanja, pošiljanje okrožnic z obvestili o novih linijah ali novih ladjah in reklamni oglasi v časopisih.

Najpomembnejši posli, ki jih pomorski agent opravlja v odnosih s predstavniki tovora so izdajanje tovorne listine vkrcatelju ob odhodu ladje in izdajanje tovora ali dokumenta »brez ovir« s katero se dovoli prevzem tovora v pristaniških skladiščih po prihodu ladje. V obeh primerih pomorski agent zaračuna vozarino od predstavnika tovora ali prejme drugo garancijo da bo vozarina plačana. Tukaj bomo med agentovimi posli navedli še izdajanje »naloga za izročilo«, tovorne listine »prejeto za vkrcanje«, potrdilo manjka in havarij, oddajo in prejem protesta v zvezi s škodo nastalo na ladji, poškodbo ali izgubo tovora in podobno.

Pomorski agent nastopi, v imenu in za račun ladjarja, v odnose s podjetji za vkrcanje, izkrcanje, pretovor, skladiščenje, predelavo, dodelavo, oplemenitev tovora itd. Kadar je treba tovor skladiščiti daje pomorski agent, v imenu in za račun ladjarja, nalog za skladiščenje.

Obstaja še niz zastopniških odnosov pomorskega agenta katere moramo omeniti. V prvi vrsti so odnosi z oskrbovalci ladje s hrano in zalogami mesa še posebej s pogonskim gorivom in vodo. Vsa naročila za oskrbo ladje daje agent v imenu in za račun ladjarja. Omenimo lahko še koriščenje ladjedelnice, ki se nahaja skoraj v vsakem pristanišču in

14


katera opravi nujne popravke na ladji. Ne smemo pozabiti tudi na klasifikacijske zavode s katerimi agent kontaktira pri opravljanju svoje zastopniške funkcije.

Pri zastopanju ladjarja pred drugimi osebami je pomorski agent v vezi z raznimi servisi za potrebe ladje in posadke (čiščenje, pranje, likanje, itd.), z bolnicami (pri obolelih članih posadke), s podjetji za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo, ter z drugimi. V vseh teh odnosih pomorski agent nastopa samo kot principalov mandatar in ne odgovarja drugim ter s tem prenese vse obveznosti neposredno na nalogodajalca.

2.4.2 Splošno o posredovanju

Z zastopanjem je trdno povezana agentova funkcija posredovanja. Plovno-agencijski oz. mednarodni prometno-agencijski posli (torej tudi pomorsko-agencijski posli) so posli zastopanja in posli posredovanja.

Iz teh predpisov je vidna trdna povezanost med zastopanjem in posredovanjem, čeprav se v zadnjem posredovanje označuje kot stranski posel. Posli posredovanja v pogodbi o pomorski agenciji niso stranski. Pomorski agent je lahko samo posrednik in ni nujno, da se njegovo posredovanje konča s sklenjenim pravnim poslom. Čeprav pomorski agent ni pooblaščen za sklepanje pogodb, je njegovo uspešno posredovanje ekonomsko pomembno za principala. Pri nas in v svetu poznamo v praksi samo agente specializirane za posredovanje (brokerje). Obstajajo pogodbe o pomorski agenciji, ki obsegajo samo posredovanje ali samo zastopanje, čeprav ni vedno tako. Posredovanje je združevanje dveh strank iz pogodbe (za pomorskega agenta je to najbolj pogosto pogodba o koriščenju pomorskih ladij), toda obsega še vrsto del, ki jih pomorski agent mora opraviti, če želi uspešen rezultat posredovanja. To je spremljanje tržišča, zbiranje in posredovanje informacij pogodbenim strankam, sprejemanje in posredovanje ponudb in eventualno tudi tolmačenje posameznih klavzul pogodbe in zavračanje nesporazumov v zvezi s tem.

Samo podpisovanje pogodbe v imenu ali za račun ene ali obeh strank je že zastopanje. Pogodba o pomorski agenciji zelo pogosto obravnava posredovanje. A) Posredovanje pri zavarovanju pomorskega podjema Tudi pomorsko zavarovanje se lahko deli na zavarovanje stvari, oseb in zavarovanje oseb v pravnih odnosih. Najpogosteje in najpomembneje v pomorskem zavarovanju, z ozirom za vrednost zavarovane stvari, je zavarovanje ladje in zavarovanje tovora. Zavarovanju pravnih odnosov in ostalih interesov pripada zavarovanje vozarine, potnikov, odgovornosti za stroške in podobno. Posredovanje pri zavarovanju ladje Pri zavarovanju ladje je pravo posredniško delo agenta sestavljeno iz iskanja zavarovancev za določene zavarovalce; zavarovance katerih ladje nudijo garancijo z ozirom na njihovo konstrukcijo, opremo in podobno. Glavne vrste zavarovanj ladje sta zavarovanje ladijskega trupa in zavarovanje strojev.

15


Videli smo da je, posebej v deželah anglo-ameriškega pravnega sistema razširjen pojav tako imenovanega »insurance broker-ja«. Danes v Angliji skoraj ni pogodbe o zavarovanju ladje, ki se sklepa brez njegovega posredovanja.

Ko govorimo o zavarovanju ladje in o agentovem posredovanju mislimo tudi na pozavarovanje. Pri pozavarovanju je agentova vloga bolj pomembna, ker je agent pogosto boljši poznavalec tujih pozavarovalcev (pozavarovalnic) in v glavnem se z njegovim posredovanjem sklepajo pogodbe o pozavarovanju. Skoraj vsi zavarovalniški zavodi so pozavarovani pri angleškem Lloyd's-u, ki je najstarejši, največji in najbolj zaupani zavarovalec v svetu. Agent pri pogodbi o pozavarovanju nastopa vedno kot posrednik, pogodbo pa podpišejo neposredno zainteresirani zavarovalniški zavodi.

Pomorskemu agentu, oziroma agentu zavarovalca za posredovanje pripada provizija, katero formalno plača zavarovalec, vendar ta redno bremeni zavarovanca. Pri pozavarovanju plača provizijo zavarovalec kateri pozavaruje riziko.

Posredovanje pri zavarovanju tovora Pri zavarovanju tovora (cargo zavarovanje) obstaja nekaj vrst zavarovanj: • zavarovanje določenega tovora (npr. ena pošiljka, ki obsega tovorni list), • zavarovanje več prevozov določenih tovorov enega zavarovanca do izteka v naprej

določene zavarovalne vsote (t.i. ladjevno zavarovanje), • zavarovanje vseh prihodnjih prevozov enega zavarovanca v določenem roku (t.i.

generalno zavarovanje); Intenzivnost agentovega posredovanja se razlikuje pri vsaki vrsti zavarovanja. To je ekonomsko bolj pomembno za zavarovatelja pri ladijskem in generalnem zavarovanju, ker so premije za večje prevoze višje. Interesantne so tudi za agenta, ker prejme višjo provizijo. Vse kar je bilo omenjeno do sedaj za posredovanje in zastopanje pri zavarovanju ladje se lahko uporabi, »mutatis mutandis«, za zavarovanje tovora. Pri posredovanju za zavarovanje tovora gre za posredovanje, katero opravili agent zavarovalca ali agent tovora odvisno od tega po čigavem nalogu pomorski agent dela. Posredovanje pri zavarovanju pravnih odnosov in drugih interesov Med posebnimi interesi, ki so lahko predmet zavarovanja je najbolj pomembna vozarina. Pri zavarovanju vozarine je posredniška vloga agenta ista kot pri zavarovanju ladje ali tovora. Podobno je pri zavarovanju doprinosa v skupni havariji. Tudi to se prišteva k ostalim interesom, ki so lahko predmet zavarovanja pomorskega podjema. Pomorski agent posreduje tudi pri zavarovanju potnikov, ki se prevažajo.

16


2.4.3 Drugi posli pomorskega agenta Obstajajo tudi drugi zunanji posli s katerimi se agent ukvarja. Med njimi lahko zaradi pomembnosti izpostavimo upravljanje z ladjami za račun ladjarja ter kvalitativno in kvantitativno preverjanje stanja tovora. Navedimo še npr. menjalne storitve, usluge povezane z lastnim motornim čolnom in podobno. Razlika med glavnimi in drugimi posli pomorskega agenta je, da glavne posle opravlja v tujem imenu in za tuj račun, druge posle pa večinoma v svojem imenu. Druga dela v glavnem niso del pogodbe o pomorski agenciji. A) Upravljanje z ladjo za račun ladjarja (management) Tudi upravljanje z ladjami za račun ladjarja sodi v dejavnost pomorskega agenta. Tako delovanje se razlikuje od rednega agentovega delovanja katero vedno opravlja v tujem imenu in za tuj račun. Pri tem delu pomorski agent ne poudarja, da ga opravlja v tujem imenu, ker ga pogosteje izvaja v svojem imenu. Pomorski agent je v tej dejavnosti ladjarjev »alter ego« in ne »longa manu« kot je to običajno. Tak odnos nastane kadar ladjar prepusti pomorskemu agentu skrb za ladjo, zbiranje posadke namesto ladjarja, oskrba ladje s hrano, vodo, gorivom in zalogami, še posebej pa skrb o komercialni uporabi ladje. V pogodbah o prevozu po morju, ki jih ta agent sklepa, najdemo pogosto pred nazivom ladjarja angleški izraz »managing owner« ali »disponent owner«. Ladjar lahko prepusti agentu ladjo v upravljanje s posadko ali brez nje, za določen čas ali za določena potovanja. Potrebno je paziti, da se taki sporazumi ne mešajo z drugimi pogodbami o koriščanju pomorskih ladij. Nagrada za tako delo, se med pomorskim agentom in lastnikom ladje, običajno dogovori na tak način, da se delita dobiček in stroški nastali na potovanju, v določenem razmerju. Podobno kot je v angleškem pravnem sistemu to »managing agent«, je v italijanskem pravu »raccomandatario institore« B) Kvalitativno in kvantitativno potrjevanje stanje tovora S kontrolo tovora, kot smo lahko videli, se lahko ukvarja tudi pomorski agent. Pri tem ne mislimo na običajno kontrolo tovora, ko se le ta natovarja ali raztovarja, ampak na kontrolo kvalitete in kvantitete natovorjenega ali raztovorjenega tovora. To delo najpogosteje opravljajo specializirane ustanove poleg agenta. Če pomorski agent opravlja tako kontrolo, dela to kot zastopnik svojega principala kateri je najbolj pogosto ladjar, lahko pa je to tudi oseba zainteresirana za tovor ali zavarovalec ladjarja ali tovora. Agent lahko opravlja kontrolo osebno, torej s svojimi zaposlenimi ali z izbranimi strokovnjaki ob konkretni priložnosti. Kontrolo lahko zaupa tudi kontrolni organizaciji, ki se pri principalu legitimira samo kot kontrolor, z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo. V kontrolo kvalitete spadajo vse analize, ki so potrebne da se potrdi kvaliteta in stanje tovora, še posebej da bi se ugotovila sprememba kvalitete v času prevoza po morju. Posli kontrole na splošno pripadajo dejavnosti pomorskega agenta. Edina stvar, ki se lahko vprašamo je, ali so agenti pooblaščeni za izdajanje certifikatov o izvršeni kontroli kot to delajo kontrolne organizacije. Čeprav o tem ne obstajajo predpisi se to v praksi uporablja, ker bi opravljanje kontrole brez izdanega certifikata, še posebej za oddaljenega principala, ne imelo nikakršnega smisla. Pravna veljavnost takšnega certifikata je enaka podobnim dokumentom, ki jih izdajo specializirane organizacije v svojem imenu.

17


3. DOLŽNOSTI in ODGOVORNOSTI POMORSKEGA AGENTA

3.1 Splošno o dolžnosti pomorskega agenta8

Pravijo, da je vsaki pomorski agent dolžen, glede na svoja pooblastila in naloge principala, povzemati potrebna dela in koristiti svoja pooblastila, v dobri veri in diskretno kakor najbolje zna in zmore glede na svoje sposobnosti v korist principalovih interesov. Agent bi moral delati ekskluzivno za enega principala, razen če ima principalovo dovoljenje za poslovanje z drugimi principali. Voditi mora poslovne knjige, sestavljati poročila poslovanja, opravljati svojo dolžnost na določenem področju in ščititi interese principala. Delitev dolžnosti pomorskega agenta: 1. Dolžnost ravnanja po principalovih nalogah, 2. Dolžnost ravnanja s skrbnostjo dobrega in vestnega gospodarstvenika, 3. Dolžnost obveščanja principala o izvajanju nalog in o stanju na tržišču, 4. Dolžnost polaganja obračunov principalu, 5. Dolžnost poudarjanja funkcije agenta; Od naštetih dolžnosti agenta ne bomo posebej poudarjali dolžnost vodenja v interesu nalogodajalca in ne izdajanju poslovne skrivnosti, ker so te opisane v dolžnostih postopanja s skrbnostjo dobrega in vestnega gospodarstvenika, čeprav so v našem Zakonu o obveznih odnosih (Obligacijski zakon) ekskluzivno navedene med dolžnosti zastopnika. Poudarili bomo zato dolžnosti osebnega poudarjanja funkcije pomorskega agenta. To osebno opravljanje različnih dolžnosti je povezano s pravico pomorskega agenta, da imenuje podagente. Na koncu naj omenimo še, da je dolžnost pomorskega agenta »razkriti« imena principala. To je v pristojnosti agenta, ki dela v imenu in za račun določenega principala. Lahko se postavi vprašanje, ali je to dolžnost pomorskega agenta glede na principala, katera izhaja iz pogodbe o pomorski agenciji, ali je to dolžnost agenta do drugih, če želi odstraniti eventualne odgovornosti principala glede na druge. Mislimo, da gre za dolžnost enega in drugega.

3.1.1 Dolžnost ravnanja pomorskega agenta po principalovih nalogah

Med dolžnosti pomorskega agenta smo našteli agentovo pravico zastopanja svojega principala in posredovanje za njega. Pri tem mora pomorski agent postopati po nalogu principala. Principalov nalog je lahko izrecen ali samo splošno izražen, kar je najbolj pogosto, tako da je naloga pomorskega agenta opravljanje agencijskih poslov ali zastopanje določenega principala.

Pomorski agent je dolžen do svojega principala storiti vse kar pripada k njegovi redni delavnosti in kar je v določeni situaciji najbolj koristno za principala.

8 Povzeto po Borčić (1981, 73-80).

18


Če so naloge in principalova navodila izrecna, se postavlja vprašanje ali pomorski agent lahko od njih odstopi in kdaj. To bi lahko naredil, če bi to zahtevali principalovi interesi in če bi pri tem delal v dobri veri. Če bi se pomorski agent slepo držal principalovih nalog, katere bi se izkazale kot nekoristne za principala in bi škodile principalu ali bi bile brez pričakovanega rezultata, pomorski agent ne bi bil za to odgovoren.

V angleškem pravu ima pomorski agent, kateri nima določenega naloga in navodil, diskrecijsko pravico odločevanja kako postopati v skladu s pravili stroke v principalovem interesu. Če naloge in inštrukcije dopuščajo pomorskemu agentu dve ali več možnosti, ta ne odgovarja zaradi načela v dobri veri, ker je želel ščititi principalove interese in izbral možnost katera se je izkazala za objektivno neugodno za principala, v primerjavi z drugimi možnostmi.

3.1.2 Dolžnost ravnanja s skrbnostjo dobrega in vestnega gospodarja

Dolžnost dobrega in vestnega gospodarstvenika je splošno pravilo gospodarskega poslovanja. V izvajanju principalovih nalog mora pomorski agent delovati vestno in pošteno. Profesionalna odgovornost se pri pomorskem agentu predpostavlja, za to ker gre za strokovno osebo katera dela proti plačilu in je razumljivo zahtevati posebno skrbnost.

Za določanje skrbnosti dobrega gospodarstvenika so merodajni posebni poslovni običaji, pravila stroke in vestnost. Sodna praksa je, vsaj do trgovskih agencij, zavzela stališče da so takšne agencije dolžne pri opravljanju svoje dejavnosti postopati s posebno poudarjeno skrbnostjo, ki jim jih nalaga stroka. Če tako zapisana pravila ne obstajajo, pa obstajajo običaji katerih se pomorski agenti držijo.

Kot pravijo angleški teoretiki sta tako trgovski kot pomorski agent dolžna, v izvrševanju principalovih nalog, delovati »skrbno, izkušeno in pazljivo«. V angleškem pravnem sistemu je pomorski agent dolžan uporabiti vse svoje znanje v konkretnem poslu, prizadevnost in energijo pri opravljanju naloga, da bi v celoti zaščitil interese, ki jih zastopa. Ne moremo pričakovati najvišje stopnje izkušenj in pazljivosti, ampak razumno stopnjo skrbnosti bistrega človeka, profesionalca.

Če pomorski agent dela nekaj kar ni v njegovi redni dolžnosti, npr. arbitriranje v nekem pomorskem sporu, se od njega ne more pričakovati enako stopnjo pazljivosti in skrbnosti kot, kadar opravlja svojo agencijsko dejavnost.

Pomorski agent je kot mandatar ki dela za plačilo, v izvajanju sprejetih nalog dolžen, ravnati s pazljivostjo in skrbnostjo »pater familiasa« in po običajih profesije. Dolžnost ravnanja s skrbnostjo dobrega in vestnega gospodarja dopolnjuje dolžnost ravnanja po nalogu. Ko pomorski agent ravna po principalovem nalogu je dolžen spremeniti omenjeno skrbnost.

19


3.1.3 Dolžnost obveščanja principala o izvajanju nalog in o stanju na tržišču Tretja dolžnost pomorskega agenta je dolžnost obveščanja principala o izvajanju nalog in o stanju na tržišču. Obstajajo mišljenja, da takšna dolžnost ne izhaja iz pogodbe o agenciji, kajti obstajati mora tudi posebna principalova zahteva za to. Dolžnost pomorskega agenta o obveščanju principala je vsebovana v pogodbi o pomorski agenciji, kadar se pogodba zaključi. Pomorski agent mora pošiljati obvestila tudi brez posebne principalove zahteve. Pravzaprav gre za normalno profesionalno obveznost, ki je toliko ukoreninjen običaj, da ne zahteva posebnega normiranja.

3.1.4 Dolžnost polaganja računov principalu

Ta obveza trgovskega agenta, zastopnika ali pooblaščenca je določena v veliko pravnih sistemih. V angleškem pravnem sistemu je agentova dolžnost polaganja računov principalu točno določena.

Bowstead pravi, da je dolžnost vsakega agenta: • Držati ločeno principalov denar in premoženje od svojega in od drugih oseb, • Hraniti in biti pripravljen v vsakem trenutku predložiti pravilne račune o vseh delih

in transakcijah opravljenih v času trajanja agencijskega odnosa, • Pokazati principalu ali njegovi pooblaščeni osebi vse knjigovodske knjige in

dokumente, ki jih poseduje agent, a se nanašajo na principalove posle, • Plačati principalu, na njegovo zahtevo, denarne vsote, ki jih je za principala sprejel v

času trajanja pogodbe o agenciji

Agent ne sme imeti osebne koristi iz te dejavnosti brez principalovega vedenja in odobritve. Ob vsaki taki koristi mora agent predložiti račune in predati vse zneske, ki jih je pridobil brez njegovega vedenja in dovoljenja. Taka stališča so sprejeta v Angliji za vse vrste agentov, pa tudi za pomorskega agenta.

3.1.5 Dolžnost osebnega opravljanja poslov

Starorimski izrek »delegatus delegare non potest« pravi, da so pomočnik, zastopnik in agent dolžni osebno opravljati posle. Današnja zakonodaja ni tako stroga kot je starorimski izrek. Čeprav se večinoma pričakuje izvajanje dolžnosti osebnega opravljanja poslov, so dopustna tudi odstopanja od tega pravila.

V angleškem pravnem sistemu, agent nima pravne moči prenesti pooblastilo na drugega, ki bo delal v imenu in za račun principala, če ne obstaja izrecna ali molčečna privolitev samega principala.

20


Molčeča privolitev principala obstaja v naslednjih primerih: • Kadar je upravičena prisotnost pod pooblaščenca (kadar obstaja tak običaj v

agentovem delu) in ta ne nasprotuje agentovim navodilom in pooblastilom, • Kadar je principalu znano, da v času imenovanja agenta namerava agent delegirati

svoja pooblastila, • Kadar se iz obnašanja principala in agenta lahko povzame, da je bila njihova namera

v korist agenta, ki dobi pooblastilo s katerim lahko prenaša svoja pooblastila, • Kadar v toku opravljanja agencijskih poslov nastopijo nepredvidene okoliščine,

katere zahtevajo prenos agentovih pooblastil na drugega, • Kadar je agent pooblaščen, da poišče drugo osebo, ki bo v celoti ali delno opravila

nalogo. Sicer pa, glede na mišljenje angleških avtorjev vsaka dobro sestavljena pravna podlaga, na temelju katere se izdajo pooblastila pomorskemu agentu, vsebuje klavzulo katera agenta pooblašča za imenovanje podagenta. To je po načelu strogo pravilo, a ne pomeni da pomorski agent ne more koristiti svojih namestnikov v izvrševanju svojih nalog. Dovoljene so izjeme tega pravila: • če je to upravičeno s trgovskim običajem ali posebnimi zahtevami konkretnega

posla, s predpostavko, da to ni v nasprotju s principalovimi navodili, • če se lahko razumno predpostavi, da je bil namen principala in pomorskega agenta

koristiti posredovanje podagentov, npr. pri »cabling agentih«, • če je to neobhodno zaradi obstoječih okoliščin.

V Italijanskem pravu menijo, da je »normalno«, da ima pomorski agent pooblastilo imenovati podagenta. Podagent je oseba, ki je zadolžena samo za zaključevanje pogodbe na določenem področju, ki je del večjega področja delovanja pomorskega agenta. Podagent je agent pomorskega agenta, ki s principalom nikoli ni direktno povezan. Avtor domneva, da pomorski agent, ki deluje samo v enem pristanišču, nima pooblastila da v istem pristanišču imenuje podagenta. To pooblastilo ima pomorski agent, ki deluje v širšem območju, najpogosteje generalni agent. Generalni agent lahko imenuje »subagenta« tudi kadar nima izrecnega principalovega dovoljenja da tako nastopa, ker mu to dovoljujejo običaji. Podagent ima redni pogodbeni odnos samo s pomorskim agentom, ki mu kot nagrado daje del svoje provizije. Kadar tuji principal pooblasti pomorskega agenta za imenovanje podagenta, sam pa zadrži pravico, da s podagentom vzdržuje posebne neposredne poslovne in finančne odnose, generalnemu agentu prepusti samo nadzor nad delom podagenta, lahko podagenta, v pravnem smislu, domnevamo kot principalovega agenta. Takrat mu principal izrecno daje navodila in mu plača provizijo. Vseeno je potrebno dopuščati, da generalni agent imenuje podagenta ker so drugače tudi pooblastila takega agenta večja kot je samo pooblastilo imenovanje podagenta. Sicer pa je nujno da generalni agent imenuje podagenta, ker se delovanje generalnega agenta odvija na širšem področju, kjer nima svojih namestnikov in filial. Govori se o agentovi pravici, ki spada pod izjemo agentove dolžnosti osebnega opravljanja poslov.

21


3.1.6 Dolžnost poudarjanja funkcije agenta Pomorski agent praviloma dela v imenu in za račun principala in to lastnost tudi poudarja. Problem, ki si ga zastavljamo je, ali gre za agentovo pravico ali dolžnost poudarjati funkcijo agenta. Ni dvoma, da gre za pravico, ker ima pomorski agent interes, da ne odgovarja za obveznosti, ki jih prevzema v principalovem imenu in za njegov račun. To svojo lastnost pomorski agent poudarja s stavki »v imenu in za račun« (angl. For and on behalf), »izključno v pristojnosti agenta« (angl. As agent only) ali kombinacijo obeh stavkov. V tem slučaju druga oseba, ki sklepa pogodbo s pomorskim agentom, pozna delovanje agenta z vsemi posledicami, ki iz tega izhajajo, še posebej kadar pomorski agent neposredno obvezuje principala. V angleškem pravu srečamo institut »odkritega« ali »neodkritega« principala. Odkrit principal je tisti ki je, v času sklepanja pogodbe, ne glede na to ali je imenovan ali ne, zares poznan osebi, ki sklepa pogodbo z agentom. Neodkrit je tisti principal katerega obstoj v času sklepanja pogodbe ni poznan osebi, ki sklepa pogodbo z agentom. Mislimo da je poudarjanje funkcije pomorskega agent njegova dolžnost, zato ker druga oseba, v dobri veri, ne mora vedeti da dela s pomorskim agentom, razen če on to svojo lastnost ne poudari. Če pomorski agent ne nastopa na ta način neposredno, obvezuje sebe in neposredno odgovarja drugi osebi.

3.2. Splošno o odgovornosti pomorskega agenta9

Ko govorimo o odgovornosti pomorskega agenta, mislimo na njegovo odgovornost do svojega nalogodajalca in na odgovornost do drugih oseb s katerimi kontaktira. Odgovornost pomorskega agenta do svojega principala je lahko pogodbena ali izven pogodbena. Njegova odgovornost do drugih oseb je po pravilu izven pogodbena odgovornost, zelo redko tudi pogodbena, če pomorski agent s tako osebo podpiše pogodbo v svojem imenu. Brez ozira na to, ali gre za pogodbeno ali izven pogodbeno odgovornost, se postavlja vprašanje določitve osebe pooblaščene za nadomestilo škode, osebe, ki je dolžna nadomestiti škodo, problem dokazovanja škode, problem obsega in višine odgovornosti. Za nadomestilo škode v izven pogodbenih odnosih je pooblaščena oseba, ki je škodo utrpela, v pogodbenih odnosih pa oseba, ki je za to pooblaščena na osnovi pogodbe, torej na podlagi pogodbe o pomorski agenciji, pomorski agent ali principal. Obstoj škode mora dokazati oseba, ki želi da se škoda povrne. Delo, ki škodi je vsako dejanje ali opuščeno dejanje, katerega posledica je škoda neki drugi osebi. Glede na to je predpostavka za odgovornost delo ali napaka zaradi katere je principal ali druga oseba oškodovana. Jasno je, da se v našem primeru dela, ki škodijo, gibajo na področju dela pomorskih agentov in da bodo škodo pogosto povzročili opustitve

9 Povzeto po Borčić (1981, 89 - 100).

22


kot pa pozitivna dejanja. Med pozitivna dejanja pomorskega agenta, ki lahko povzročijo škodo se na prvo mesto uvrsti prekoračitev pooblastil. Da bi se lahko govorilo o opustitvenih dejanjih se na splošno zahteva, da bo predhodno predpisano ali dogovorjeno določeno delovanje. Oddaljena predpostavka odgovornosti za škodo je nastanek neke škode pri oškodovancu. Škoda nastane kadar sta oškodovana pravica in interes nekoga. Škoda je lahko direktna ali indirektna, ter pozitivna ali negativna. Dejanje, ki povzroči škodo in škoda morata biti v vzročni vezi ali med njima mora obstajati vzročnost (causalitas). Dejanje, ki povzroči škodo mora biti protipravno. Protipravnost je objektivna, je prekršitev redko (pomanjkljivo) predpisane pravne norme, ali kršitev pogodbe in pravila morale. Protipravnost je tudi subjektivna. Subjektivnost protipravnosti pomeni, da dejanje ki povzroča škodo, mora biti rezultat zlo namernega dejanja ali posledica opustitve, kar s skupnim imenom pravimo krivda. Krivdo lahko delimo na namerno (dolus) ali iz malomarnosti (culpa). Malomarnost je lahko različnih stopenj. Najhujša oblika krivde je škodoželjna krivda (dolus malus), toda ta oblika zelo redko pride v poštev pri nadoknadi škode, ker se ne šteje kot normalno obnašanje. Namerna škoda je taka oblika krivde, kjer škodovalec postopa namerno. Namera pomeni, da je škoda narejena z znanjem in hotenjem. Malomarnost se deli na grobo in navadno. O grobi malomarnosti govorimo kadar škodovalec ni uporabil niti tiste pazljivosti kot bi se pričakovalo od povprečnega človeka. O navadni malomarnosti govorimo kadar škodovalec ni bil niti toliko pazljiv kolikor je zavesten človek povprečnih sposobnosti in pazljivosti. Pričakuje se, da profesionalni pomorski agent mora uporabiti nadpovprečno pazljivost. To je v skladu s tistim, kar smo rekli o profesionalni odgovornosti. Bolj zapleteno je vprašanje temelja odgovornosti za škodo. Temelji odgovornosti so lahko: krivda, vzročnost, riziko. Po prvem kriteriju se išče krivda škodovalca, po drugem vzročna zveza med odgovorno osebo in škodo, to pomeni da je taka oseba povzročila škodo. Po tretjem pa je dovolj, da je škoda nastala. Za določitev pravil o odgovornosti pomorskega agenta se uporabljajo pravila splošnega civilnega prava. Ker drugih predpisov ni, bo v pogodbenih odnosih veljalo načelo predpostavljene v izven pogodbenih odnosih pa dokazane krivde. Naslednji problem je obseg škode, ki jo je treba nadoknaditi. Z ozirom na to da je odnos pomorskega agenta in njegovega principala, ali drugih oseb, določen v pravilih pomorskega in tudi gospodarskega prava, je škoda, ki jo je potrebno poravnati vedno stvarna (realna) škoda in izgubljen dobiček, medtem ko afekcijska vrednost nikoli ne pride v poštev. Izgubljen dobiček se nadoknadi, ker je pogodba o pomorski agenciji plačljiva in je njen cilj dobiček. Višina odgovornosti je lahko omejena ali neomejena. Za omejitev odgovornosti pomorskega agenta do ladjarja in principala, ni razlogov, dokler se taka omejitev lahko prizna tudi pomorskemu agentu do drugih oseb.

23


3.2.1 Odgovornost pomorskega agenta do principala Brez ozira na to ali gre za agenta ladjarja, agenta osebe zainteresirane za tovor ali agenta osebe zainteresirane za pomorsko zavarovanje, ni razlike v odgovornosti do principala. Če medtem iščemo specifičnosti v odgovornostih pomorskega agenta jih bomo našli v prekršitvah specifičnih agentovih obveznostih, ki smo jih prej našteli. Pogodbena odgovornost pomorskega agenta do principala je nastala ko pomorski agent, prekrši svoje pogodbene obveze do pooblastitelja. Prekršitev pogodbene obveze lahko nastane z delom ali opustitvijo pomorskega agenta. Prekršitev pogodbenega odnosa lahko nastane tudi na strani principala, ki npr. ne izpolni svoje obveze izplačila nagrade pomorskemu agentu. Do prekršitve mnogokrat pride z agentove strani kateri ima zelo veliko dolžnosti, ki se lahko zato pogosto prekršijo. Agentova odgovornost za prekršitev pogodbene obveze zaradi ne izpolnitve ali ne popolnoma izpolnjene pogodbe je pogojena z nastankom škode. Za nadomestilo take škode se morajo izpolniti ostale predpostavke: obstajanje dejanja, ki je povzročilo škodo, njegova objektivna in subjektivna protipravnost in vzročna zveza med dejanjem, ki je povzročilo škodo. Z ozirom na to, da smo potrdili dolžnost pomorskega agenta bomo pregledali njegovo odgovornost za prekršitev posamezne dolžnosti. Glede na to bomo pogodbeno odgovornost pomorskega agenta razdelili na odgovornost zaradi ne ravnanja po nalogu in prekoračitve pooblastil, odgovornost zaradi opustitve pozornosti, odgovornost zaradi ne obveščevanja in napačnega obveščevanja principala, odgovornost zaradi ne polaganja računov, odgovornost zaradi posebnega ne opravljanja poslov, odgovornost zaradi dela podagentov in odgovornost zaradi drugih pogodbenih obvez. A) Odgovornost pomorskega agenta zaradi ne ravnanja po nalogu principala in

zaradi prekoračenja pogodbenih pooblastil Znano je, da je prva pogodbena dolžnost vsakega pomorskega agenta strogo ravnanje po nalogu principala. Vsako ne držanje principalovih nalog povzroči pogodbeno odgovornost pomorskega agenta. V jugoslovanskem pravu najdemo odredbe o obveznosti pogodbe, katero pooblaščenec zaključi in pri tem prekorači meje pooblastil. Videli smo, kako ta pogodba obvezuje principala če druga stranka ni vedela, niti ni morala vedeti da je pooblaščenec prekoračil pooblastila. Taka odredba se lahko uporabi tudi pri pomorskem agentu. Možnost prekoračitve pooblastil v nalogu o katerem smo že govorili je trdo povezana z dolžnostjo ravnanja po principalovem nalogu. Tukaj bomo pregledali samo odnos med principalom in pomorskim agentom, ki izhaja iz pogodbe o pomorski agenciji za prekoračitev pooblastil iz naloga, neodvisno od odnosa principala do drugih, ki izhaja iz poslov, ki jih je agent izvedel z prekoračitvijo pooblastil vsebovanih v nalogu. Če je pomorski agent po svoji krivdi prekoračil pooblastilo vsebovano v principalovem nalogu, ta pa je zaradi tega utrpel škodo, ima principal pravico terjati pomorskega agenta, da povrne pretrpljeno škodo, če so se izpolnile ostale predpostavke za odgovornost za škodo. Tako je tudi stališče jugoslovanske judikature katera domneva, da agent, ki prekorači

24


pooblastila odgovarja principalu za škodo, brez ozira na to ali gre za agenta tovora ali agenta ladjarja. Pomorski agent, ki zastopa naročnika prevoza in pri tem prekorači svoja pooblastila odgovarja temu naročniku za pretrpljeno škodo. Ladjar, čigar agent je prekoračil pooblastila pri izdajanju tovornega lista, ima samo pravico za povrnitev škode od pomorskega agenta, če izdan tovorni list je pravno veljaven. Po angleškem pravu je agent odgovoren svojemu principalu za vsako škodo, ki se pripisuje njegovi nemarnosti. Take odgovornosti se osvobodi, samo če je imel jasne naloge za opravljanje določenega posla ali določeno transakcijo, čeprav je principal utrpel škodo zaradi takega dejanja ali transakcije. Agent ne odgovarja niti za škodo, ki se zgodi principalu, če strogo sledi principalovim navodilom, niti v primeru pomanjkanja izrecnih navodil deluje v skladu z običaji kateri obstajajo v takem poslovanju, ali sledi najboljšim nasvetom, ki jih je lahko dobil ob tej priložnosti, ali pa v stvareh kjer je imel diskrecijsko pravico, uporabi svoje najboljše znanje. Agent ne odgovarja samo principalu za prekoračitev pooblastil in ne ravnanja po nalogu, ampak odgovarja tudi drugim osebam. V angleškem pravu obstaja dolžnost pomorskega agenta, da se ravna po principalovih navodilih in nalogah. Pomorski agent, ki se ravna po principalovih navodilih ne bo odgovarjal, čeprav rezultat njegovega dela ne izpolnjuje principalovih pričakovanj. Klasični primeri ne ravnanja po nalogu so, za pomorskega agenta, izdajanje čistega tovornega lista nakladalcu kateri mu nato izda garancijsko pismo, čeprav za to ne obstaja kapetanovo dovoljenje; podpisovanje tovornega lista v katerem ni vpisan točen datum tovorjenja; vnašanje netočnih podatkov ali neobičajnih klavzul v tovorni list; opustitev plačila vozarine in ne vnašanje podatkov v tovorni list, da je blago tovorjeno na palubi. Domneva se, da pomorski agent v vseh objasnjenih primerih odgovarja po kriteriju predpostavljene krivde za stvarno škodo in izgubljen dobiček. B) Odgovornost pomorskega agenta zaradi opustitve pozornosti Odgovornost pomorskega agenta zaradi opustitve pozornosti temelji na civilnem in gospodarskem pravu. Podobna stališča najdemo tudi v ostalih pravnih sistemih. V angleškem pravu se npr. domneva, da je agent postopal nemarno če ni uporabil potrebno stopnjo »skrbnosti, izkušenosti in pozornosti«. Če pomorski agent opusti to svojo dolžnost, bo po angleškem pravu odgovarjal svojemu principalu. Kakšna je potrebna stopnja skrbnosti in pozornosti, se ocenjuje glede na okoliščine slučaja ali specifičnosti posla, ki ga agent opravlja za svojega principala. Premajhna skrb pomorskega agenta ali njegova malomarnost so prekršitve dogovora o pomorski agenciji, kar daje principalu pravico do povrnitve škode. Pomorski agent lahko prekrši pogodbo o pomorski agenciji z delom ali opustitvijo oziroma z delovanjem ali nedelovanjem. Zelo pomembna je potrebna pazljivost pomorskega agenta pri imenovanju podagenta, če je za to pooblaščen. Principal mora dokazati, da je točno taka opustitev (directea causa) njemu povzročila škodo. Vsi pravni sistemi poznajo analogne norme za odgovornost pomorskega agenta (ali agentov na splošno) zaradi opustitve pozornosti. Tudi tukaj menimo, da pomorski agent odgovarja po načelu predpostavljene krivde za »damnum emergens« in »lucrum cessans«.

25


C) Odgovornost pomorskega agenta zaradi ne polaganja računov O odgovornosti pomorskega agenta pri polaganju računov principalu smo govorili detajlno v poglavju o dolžnostih pomorskega agenta. Poudariti moramo, da v našem primeru ne gre samo za polaganju računov ampak tudi za likvidacijo medsebojnih dolgov. Najbolj karakteristično je za pomorskega agenta dostavljanje računov odpreme ladjarju. Pomorski agent, s tem ko zastopa ladjarja, naročuje veliko uslug, ki so ladjarju potrebne in sklepa pogodbe v imenu in za račun tega ladjarja. Vršitelji uslug pošiljajo svoje usluge pomorskemu agentu, ki jih običajno plača iz ladjarjevih sredstev s katerimi razpolaga. Agent za tem sestavi svoj račun odpreme, ki ga dostavi ladjarju v katerem je, poleg računa prej omenjenih uslug, obračunana tudi njegova nagrada. Pomorski agent lahko odgovarja v primeru, da ni dostavil ali ni pravočasno odposlal račun odpreme. Če pomorski agent razpolaga s principalovimi denarnimi sredstvi lahko špekulativno zavlačuje pri plačilu računa vršiteljem uslug, da bi koristil principalov denar za svoje potrebe. Pomorski agent v tem primeru odgovarja ladjarju za nastalo škodo. Poleg tega je ladjarju dolžan izplačati obresti za sredstva katera je koristil brez pooblastil in v nasprotju s pogodbo o agenciji. Druga velika postavka, ki jo pomorski agent obračuna principalu je vozarina, katero zaračuna v imenu in za račun ladjarja. Agentova zamuda pri obračunavanju in zaračunavanju vozarine in ne točnem obračunu, ga naredi odgovornega. Pomorski agent lahko odbije svoja raziskovanja iz računa odpreme ladje z obveznostmi za vozarino, prevoznino, vleko in podobno, katere je zaračunal v imenu in za račun ladjarja. Potrebno je razlikovati agentovo zavlačevanje ob obračunu sredstev, ki pripadajo ladjarju, od zavlačevanja pri obračunu za agentova zaslužena sredstva. V prvem primeru obstaja odgovornost pomorskega agenta, v drugem pa take odgovornosti ni. Ob priložnosti preboja agentovih dolgov z njegovimi preiskovanji je potrebno vedeti da preiskovanja pomorskega agenta lahko prispejo ali na dan izvršenega plačila vršitelju usluge ali na dan ko ladjarja bremenijo za te zneske. Mislimo, da se kot dan dospelosti mora vzeti dan izvršenega plačila vršilcu usluge. Dolgovi pomorskega agenta dospejo na dan plačila vozarine ali drugih denarnih sredstev katere prejme v imenu in za račun ladjarja. D) Odgovornost pomorskega agenta zaradi posebnega ne opravljanja poslov in

odgovornost zaradi dela podagentov Posamezni zakoniki različno normirajo vprašanje odgovornosti pooblastitelja, kateri ni opravil nalog osebno. Če je dovoljen prenos naloga na drugega, nalogojemalec odgovarja samo za krivdo v izboru (culpa in eligendo). Za jugoslovansko pravo je sprejemljivo stališče, da pomorski agent odgovarja principalu če osebno ne izvršuje naloge. Agentova krivda se predpostavlja, obseg odgovornosti pa zajema stvarno škodo in izgubljen dobiček. Ko je pomorski agent pooblaščen, da imenuje ali koristi drugega pomorskega agenta (subagenta) odgovarja principalu za krivdo po izboru subagenta. On lahko odgovarja za tisto kar izbrani agent ni naredil z dovolj veliko pazljivostjo in skrbjo. Bowstead pravi, da »vsaki agent odgovarja principalu za nepazljivost in drugo prekršitev pogodbe subagenta«, glede na to je odgovornost širša od same »culpe in eligendo«.

26


Predpostavlja se, da je bil agent pooblaščen za imenovanje podagenta, če pa je bil brez takih pooblastil, pa je odgovornost pomorskega agenta večja. Mislimo, da pomorski agent, ki je pooblaščen za imenovanje podagenta, odgovarja samo za »culpu in eligendo«. Če je podagenta imenoval brez pooblastil ali proti volji principala, pomorski agent odgovarja za delo podagenta kot za svoje. Moramo vedeti, da je imenovanje podagenta pravica pomorskega agenta in ne njegova dolžnost in da je to izjema dolžnosti osebnega opravljanja naloga. Tudi tukaj se krivda pomorskega agenta predpostavlja, obseg odgovornosti pa je kot v prejšnjih primerih. E) Odgovornost pomorskih agentov zaradi drugih pogodbenih obveznosti Nemogoče je predvideti iz pogodbe o pomorski agenciji, katere obveze bo opravljal pomorski agent, ker je to odvisno od volje strank. Vse obveze, če so s pogodbo potrjene, se morejo spoštovati po načelu »pacta sunt servanda«. Če jih pomorski agent ne spoštuje, odgovarja za prekršitev pogodbene obveznosti, ker se njegova krivda vedno predpostavlja. V tem izpostavljanju smo se v glavnem osredotočili na ladjarjevega agenta, ker je on najbolj razširjen v pomorskem agencijskem poslovanju. Vendar lahko navedeno uporabimo tudi za agenta tovora in z malimi razlikami tudi za agenta zavarovalca.

3.2.2 Izven pogodbena odgovornost pomorskega agenta do principala V jugoslovanskem pravnem sistemu vsak odgovarja za škodo, ki jo je naredil brez ozira na pogodbene obveznosti, kar velja tudi za pomorskega agenta. Če iščemo specifičnosti v izven pogodbeni odgovornosti pomorskega agenta, jih bomo našli le v kršitvah obveznosti profesionalnosti pomorskih agentov, seveda če to ni pogodbeno urejeno. Videli smo namreč, da pomorski agent redno opravlja določene karakteristične posle, v katerih se njegove obveze predpostavljajo, čeprav niso pogodbene. Opustitev v izvrševanju takšne obveze je osnova za izven pogodbeno odgovornost pomorskega agenta. Obstoj izven pogodbene odgovornosti pomorskega agenta je potrebno dokazati. Tako je v vseh pravnih sistemih. V angleškem pravu se pogodbena in izven pogodbena odgovornost agenta razlikujeta. Pogodbena odgovornost obstaja kadar je pomorski agent kriv, ker se ni držal pogodbenih obvez, izven pogodbena pa, ker se ni držal profesionalne prakse ali ker je prekoračil principalova pooblastila. V zadnjem primeru agentova odgovornost temelji na »nemarnem dejanju, napaki ali opustitvi«. Odgovornost se prikaže npr. ko pomorski agent kateri nima pooblastil, zaključi pogodbo o prevozu ali, če ima pooblastilo, v tako pogodbo vnese napačne ali neobičajne klavzule ali pozabi vnesti potrebne klavzule. Krivda agenta mora biti dokazana v postopku potrditve odgovornosti za škodo.

27


3.2.3 Odgovornost pomorskega agenta do drugih oseb Videli smo, da poleg odnosov s principalom, pomorski agent stopa v pravne odnose tudi z drugimi osebami. Med njimi smo posebno poudarili zakonskega zastopnika ladjarja v osebi kapetana, sopogodbenike agentovih principalov iz pogodbe o prevozu in druge sopogodbenike. Na koncu navajamo še organe javne oblasti s katerimi pomorski agent kontaktira pri opravljanju svoje funkcije. Odgovornost pomorskega agenta do teh oseb je po pravilu izven pogodbena, ker pomorski agent običajno ni v pogodbenem razmerju s temi osebami, lahko pa je tudi pogodbena. A) Odgovornost pomorskega agenta do kapetana ladje Odgovornost pomorskega agenta do kapetana je lahko pogodbena ali izven pogodbena, čeprav je ta redka. Kadar kapetan sklene pogodbo s pomorskim agentom, dela to v imenu in za račun principala. Torej iz take pogodbe vidimo, da pomorski agent lahko odgovarja samo principalu. Pomorski agent lahko pogodbeno odgovarja tudi kapetanu, če ga je ta pooblastil, da dela v njegovem imenu in za njegov račun v pravnem poslu, ki se nanaša na samega kapetana. Pogosto obstajajo primeri ko pomorski agent nabavi za kapetana potovalna dovoljenja, vize, ali ureja za njega pomembne stvari, npr. v zvezi z repatriacijo kapetana kateremu je poteklo delavno razmerje z ladjarjem. Izven pogodbena odgovornost nastane vedno kadar pomorski agent neposredno oškoduje kapetana, če so izpolnjene vse predpostavke odgovornosti za škodo. Pri pogodbeni in izven pogodbeni odgovornosti za škodo do kapetana se uporabi postopek, kot pri odgovornosti pomorskega agenta do svojega principala. B) Odgovornost pomorskega agenta do sopogodbenikov njegovega principala Tukaj bomo predstavili odgovornost pomorskega agenta do vseh oseb s katerimi se srečuje ob sklepanju pogodb v imenu in za račun svojega principala. Tudi ta odgovornost je lahko pogodbena ali izven pogodbena. Pogodbena odgovornost je redkejša, ker predpostavlja, da je pomorski agent stopil z drugo osebo v pravni odnos v lastnem imenu. Ta primer lahko nastopi kadar ima pomorski agent resen namen da zaključi pogodbo v svojem imenu, ker se npr. poleg agencijskih poslov ukvarja tudi z voznimi. Drugi primer je kadar pomorski agent navaja, da dela v tujem imenu in na tuj račun brez pooblastil ali prekoračuje dana pooblastila. V obeh primerih nastane osebna pogodbena obveznost pomorskega agenta. Če se dokaže obstoj pogodbene obveznosti pomorskega agenta v zahtevku za povrnitev škode, se bo zaradi njegove ne izpolnitve predpostavila krivda pomorskega agenta. V angleški doktrini se domneva, da pomorski agent dela v svojem imenu kadar zastopa tujega principala, če na podlagi dokumentov ali okoliščin ne dokažejo nasprotno. Tukaj izgine odgovornost pomorskega agenta do sopogodbenika. Če pomorski agent podpiše pogodbo in pri tem ni navedel, da je delal v funkciji agenta, osebno odgovarja sopogodbeniku. Če navede, da dela v funkciji agenta, lahko odgovarja samo v primeru, da iz zaključene pogodbe neizpodbitno izhaja, da je delal v svojem imenu.

28


V angleškem pravu pomorski agent osebno odgovarja, če zaključi pogodbo v imenu fiktivnega ali neobstoječega principala. V angleški judikaturi oseba, ki zaključi pogodbo v lastnem imenu lahko tudi ustno dokazuje, da je delovala za »neodkritega principala« (undisclosed principal). Jugoslovanska sodna praksa je tudi pred Plovnim zakonikom trdila, da je pomorski agent kateri podpiše pogodbo o prevozu, brez izrecne navedbe, da dela v funkciji agenta, osebno odgovoren za sklenjeno pogodbo. Le ta poudarja sporazum med agentom in kapetanom, s katerim kapetan prevzema nase funkcijo pogodbene stranke iz prevozne pogodbe, kar pa ne vpliva na agentovo odgovornost. Če pomorski agent sklene pogodbo o nabavi določenih stvari, ki so namenjene ladji, s podjetjem za oskrbo ladje, se pismeno obveže oskrbovalcu, da bo fakturo poravnal iz sredstev, ki mu jih je principal namenil za uporabo do drugih oseb, a tako ne ravna, bo osebno odgovarjal oskrbovalcu ladje. Jugoslovanska judikatura ocenjuje, da obstaja osebna odgovornost pomorskega agenta tudi do podjetij za pristaniške posle. Ta podjetja nudilo usluge na podlagi agentovega naloga, v katerem ni bilo izrecno navedeno, da dela v funkciji agenta in nalogojemalec ni mogel izvedeti iz drugih okoliščin, da pomorski agent dela v funkciji agenta. Za primer izven pogodbene odgovornosti pomorskega agenta do oseb s katerimi kontaktira pri zastopanju principala G. Righetti navaja napake pri predaji tovora, dokumente »brez preprek« in zakasnitve pri izkrcanju katere se lahko pripišejo pomorskemu agentu. To so nepravočasno obveščanje prejemnika, predaja tovora nepooblaščeni osebi brez umika tovornega lista in podobno. C) Odgovornost pomorskega agenta do organov javnih oblasti Pomorski agent civilno odgovarja za škodo povzročeno organom javne oblasti, v vseh primerih, ki smo jih navedli v prejšnjih poglavjih o agentovi odgovornosti do drugih oseb. Lahko omenimo le še odnos s carino, kjer je pomorski agent izpostavljen tudi administrativno-kazenski odgovornosti. D) Omejitve odgovornosti pomorskega agenta Na koncu nam je ostalo še odprto vprašanje omejitve odgovornosti pomorskega agenta do drugih oseb, če je osebno odgovoren za obveznost zaradi katere lahko drugače ladjar omeji svojo odgovornost. Pomorskemu agentu bi morali priznati pravico za omejitev odgovornosti pod istimi pogoji kot se to pravico priznava ladjarju. Podporo takemu mišljenju lahko najdemo v Mednarodni konvenciji za izenačenje nekaterih pravil o omejitvi odgovornosti lastnikov pomorskih ladij iz leta 1924, v 10. členu. Konvencija, v katerem so navedene odredbe, ki se uporabijo tudi za ladjarja, ki ni lastnik. Če sprejmemo stališče, da agent v prekoračenju svojih pooblastil lahko odgovarja kot ladjar, mu lahko priznamo tudi omejitve odgovornosti, katere se priznavajo ladjarju.

29


4. TRANSPORTNO ZAVAROVANJE

4.1 Pravni viri v transportnem zavarovanju10

Vsa zavarovanja se sklepajo s pogodbo, tako v pomorstvu kot v drugih panogah. Obligacijsko razmerje nastane s sklenitvijo zavarovalne pogodbe, kar pomeni, da se na to razmerje uporabljajo pravila obligacijskega prava. Za vsa obligacijska razmerja pa veljajo enaki viri kot so: zakonski predpisi, avtonomni pravni viri, običaji, sodna in arbitražna praksa ter pravna znanost.

Pomorska zakonodaja je nastala kot skupek različnih običajev, uzanc in mešanj različnih pravnih sistemov. Je pa tudi specifika, ker zanj veljajo pravila, ki se nahajajo v pomorski, trgovski ali posebni zakonodaji. Tako je nastala pomorska zakonodaja tudi pri nas.

4.1.1 Zakon kot pravni vir

Prvo delitev opravi kar ZOR oz. Zakon o obligacijskih razmerjih, kot splošen zakon, s členom 899, ki pravi, da se pravila ZOR-a ne uporabljajo za plovna zavarovanja in tudi ne za druga zavarovanja, pri katerih se uporabljajo pravila o plovnem zavarovanju, kot tudi ne v primeru zavarovanja terjatev in v pozavarovalnih primerih.

Prednost pred določili ZOR-a ima Zakon o pomorski in notranji plovbi v nadaljevanju ZPNP, ki je poseben zakon. Ker pa ZPNP ni popoln zakon in kot smo prej dejali, je pomorska zakonodaja skupek različnih pravnih virov, se pri presoji uporabljajo subsidiarni pravni viri kot je ZOR in pravila gospodarskega prava, ker gre za gospodarsko pravni posel.

Določila Zakona o pomorski in notranji plovbi so večinoma urejena dispozitivno, razen tistih določil, ki so kogentne torej prisilne narave. Dispozitivno urejena določila so določila, ki dajo udeleženim strankam prostost, da si sama uredijo pogodbena razmerja, torej z dogovorom.

Določila ZOR-a pa so urejena ravno nasprotno. Pravne norme so prisilne narave in odmik od njihovih določil je dopusten le kadar sam zakon to izrecno določa in kadar je pogodbenikom dovoljeno ravnati tako, kakor hočejo ( čl. 900 ZOR).

V ZPNP so navedeni predmeti in interesi za katere se uporabljajo določila pogodbe o plovnem zavarovanju, sam zakon pa ne vsebuje njene definicije.Tej predmeti in interesi so: • Zavarovanje ladje in blaga na njej, • Zavarovanje voznine in drugih interesov v zvezi s plovbo in izkoriščanjem ladje, • Zavarovanje odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam.

Dva osnovna zakonska pravna vira se uporabljata pri transportnem zavarovanju, pri tem pa določila ZPNP bolje ustrezajo pogojem in praksi mednarodne trgovine. V zavarovalnem razmerju se lahko uporabljajo tudi tuji predpisi, v primeru če nastopi element inozemnosti.

10 Povzeto po Piršu (2000, 30 - 36).

30


Avtonomija volje strank določa, da se stranke lahko odločijo katero pravo bodo uporabile v primerih, kadar so stranke iz različnih držav, razen v primerih, ko ZPNP tako uporabo izključuje.

Tej primeri pa so: • Če so vse zainteresirane osebe v takem razmerju slovenski državljani, z rednim

prebivališčem v Sloveniji, • Če gre za zavarovane predmete, ki so izpostavljeni prikritim rizikom izključno na

področju Slovenije.

Pogoja morata torej biti kumulativno izpolnjena. Uporaba tujega prava ni dovoljena, če bi bilo to v nasprotju z našim javnim redom ali v primeru frauduloznega izogibanja našemu pravnemu sistemu (če bi bila uporaba tujega prava dogovorjena samo zato, da bi se izognili uporabi našega prava).

V poštev pride uporaba tujega prava, po kolizijskih pravilih, pri zavarovanju ladij in odgovornosti ladjarja za ladje, ki plovejo izven obalnega morja Republike Slovenije, blaga pri izvozu in uvozu in pri gradnji ladij, ki po dograditvi izplovejo iz obalnega morja Republike Slovenije. Poleg našega se pogosto uporabljajo določila angleškega pravnega sistema v zvezi z zavarovanji ladij, ki jih je potrebno tolmačiti v smislu izbranega tujega prava. V primeru, da je izbrano angleško pravo, je potrebno upoštevati, da ima angleška sodna praksa (common law) kot pravni vir enako moč kot zakonski predpisi (civil law).

4.1.2 Avtonomni pravni viri

Pri razvoju gospodarskega prava je osnovna tendenca avtonomno formuliranje pravnih pravil za pogodbena razmerja, tako v nacionalnih okvirih, kot v okviru mednarodnega trgovskega prava.

Stranke smejo samostojno urejati svoja pogodbena razmerja ob upoštevanju prisilnih zakonskih norm. Specifika transportnih zavarovanj, je prav formularno pravo kar pomeni, da se predpisani splošni pogoji in klavzule ter termini različnih zavarovalnih tržišč. Zavarovalni pogoji predstavljajo splošne pogoje, ki so sestavni del pogodbe. Zavarovalne pogoje sestavi zavarovalnica, sklenitelj zavarovanja pa nanje pristane s podpisom pogodbe.

Vsebine pogodbenih razmerij so tipizirane, ki se s takim načinom sklepanja vnaprej določijo. Svoboda urejanja razmerij preko zavarovalnih pogojev je zelo velika pri plovnih zavarovanjih, ker je večina zakonskih določil dispozitivne narave. Ničnost oz. absolutna neveljavnost pogodbenega razmerja lahko povzročijo določila zavarovalnih pogojev, ki nasprotujejo prisilnim normam. Ostali deli pogodbenega razmerja lahko ostanejo veljavni, če je samo določena klavzula nična. Zavarovalnica je ekonomsko močnejša stranka ki sestavi adhezijsko pogodbo, zato pa sodišče ščiti šibkejšo stranko torej zavarovanca in bo razveljavila določila, ki so nepravična oz. v škodo zavarovanca. Prav tako, se vsa njena določila tolmačijo v škodo stranke, ki je zavarovalne pogoje sestavila.

Generalna (splošna) ponudba je v pravnem smislu splošni pogoj poslovanja. In dejstvo, da ima zavarovalnica zavarovalne pogoje za določeno vrsto zavarovanja še ne pomeni, da tudi mora skleniti tako zavarovanje. Če je doseženo soglasje volje strank se pogodba sklene.

31


Pogodba se lahko sklene tudi s konkludentnimi dejanji ali pa z molkom zavarovalnice, če zavarovalnica v roku 8. dni ne odkloni ponudbe, ki je sicer v skladu z njenimi pogoji in tarifo. Šteje se, da je pogodba sklenjena, ko ponudba prispe k zavarovalnici. Običajna praksa je, da so splošni zavarovalni pogoji samo poziv k postavljanju ponudbe s strani sklenitelja zavarovanja. Drugače pa je če obstaja med strankama stalni poslovni odnos, kar je nakazano s pogodbo o odprtem kritju, generalno polico ipd.

Ko že omenjamo splošne zavarovalne pogoje je pomembno tudi če morajo tej biti izročeni sklenitelju zavarovanja oz. se mora polica nanje sklicevati. Ker je pogodba o plovnem zavarovanju neformalna se polica vzpostavi samo na zahtevo sklenitelja zavarovanja ali po sporazumu strank. V primeru da je polica že izdana, mora vsebovati vsa določila iz sklenjene pogodbe, s katerimi se ugotavlja obveznost zavarovalnice za izplačilo zavarovalnine. Da je zavarovanje sklenjeno je potrebno v polici navesti vse pogoje. V primeru da se polica ne izda, postanejo zavarovalni pogoji po zakonu samem (ipso iure) sestavni del pogodbe. Zavarovalni pogoji so sklenitelju zavarovanja znani oz. bi mi morali biti znani v času sklepanja pogodbe, vsaj tako se domneva. S samim pristopom k pogodbi stranka molče izrazi svoje soglasje in se ne more kasneje sklicevati na nepoznavanja pogojev. To velja še posebej, če je med strankama stalno poslovno razmerje. Če se v času trajanja zavarovanja splošni pogoji spremenijo, veljajo pogoji, ki so veljali v času sklenitve pogodbe, ne glede na to, v čigavo korist so nastale spremembe.

Specifičnost posameznih zavarovanj se ureja z uporabo velikega števila klavzul, tako v transportnih zavarovanjih kot v drugih zavarovanjih in s tem se ustreže konkretnim potrebam zavarovancev. Prednosti adhezijskega sklepanja pogodb se ohranijo prav na ta način. Stranke smejo tudi odstopiti od določil posameznih klavzul, kar je potrebno izrecno navesti v pogodbi oz. zavarovalni polici. Pomen klavzule je v sodni in arbitražni praksi precizno določen, zato vsako odstopanje lahko ogrozi pravno varnost pogodbenih strank. Če gre za klavzule z angleškega zavarovalnega tržišča, je treba pri spremembah klavzul upoštevati angleško pravo in sodno prakso.

Splošni pogoji transportnih zavarovanj želijo popolnoma urediti pogodbeno razmerje. Zato se v polico vnaša le podatke o zavarovalnem predmetu, zavarovalni vsoti oz. vrednosti, čas trajanja zavarovanja, višina zavarovalne premije in podobno. Pomembna značilnost teh pogojev je, da v veliki meri upoštevajo prakso transportnega zavarovanja. Gre torej za svojevrstno kodificiranje dobrih mednarodnih poslovnih običajev. Za vsa domača in mednarodna kopenska zavarovanja uporabljajo zavarovalnice lastne splošne zavarovalne pogoje, za pomorska zavarovanja pa tuje formularje in klavzule predvsem iz angleškega zavarovalnega tržišča (angleška pomorska polica oz. New Marine Policy Form) in pogoje instituta londonskih zavarovateljev (Institute of London Underwriters Clauses).

Poslovni običaji so prav tako avtonomni pravni viri. Le-ti so splošno priznani pravni viri za vsa obligacijska, še posebej pa za gospodarsko-pravna razmerja. In prav iz avtonomije volje strank izvira uporaba običajev, saj sam obstoj določenega običaja predstavlja domnevo o njegovi uporabi v komercialni praksi. V primeru, da ni izrecnih pogodbenih določil, se običaj uporabi še pred dispozitivnimi zakonskimi določili. Pri tem, imajo običaji v določeni branži, prednost pred splošnimi trgovskimi običaji. Zakon o obligacijskih razmerjih iz leta 1978 in ZPNP, v nasprotju z mednarodno pravno prakso, dopuščata

32


uporabo običajev le, če niso v nasprotju z dispozitivnimi normami zakona, razen če se stranki izrecno drugače dogovorita.

Običaj je v angleški zakonodaji pomemben pravni vir, saj se uporabi takoj za pogodbenimi določili. Običaj ima le moč tolmačenja izrecnih določil v polici, ne more pa jih spremeniti. Po Marine Insurance Act iz l. 1906 (MIA) ima običaj prednost pred dispozitivnimi zakonskimi določili, če gre za običaj, ki veže obe pogodbeni stranki. Za vse ki sklepajo zavarovanja na londonskem tržišču, je pomembna tudi standardizirana praksa tega tržišča »Customs of Lloyd's« in »Rules of Practice of the Association of Average Adjusters« - Pravila prakse združenja likvidatorjev havarij.

Pomorski običaji imajo seveda tudi pomembno vlogo pri pomorskih zavarovanjih. Vsi najvažnejši instituti pomorskega prava kot so: nakladnica, ladjarska pogodba, generalna havarija, klavzule in termini so se razvili iz običajev. Pomorski običaji veljajo tudi za zavarovalno razmerje, predvsem glede prevzemanja blaga in načina razlaganja tovora. Karakter običaja lahko dobi nek postopek, ki mora biti splošno znan in splošno sprejet.

4.1.3 Sodna in arbitražna praksa ter pravna znanost Najprej je potrebno poudariti razliko med državami »Common Law« sistema in državami s kontinentalnim pravnim sistemom »Civil Law«. Na ozemljih, kjer se uporablja »common Law«, v Angliji in njenih bivših kolonijah, sodišče formira pravna pravila s sistemom precedensov (case law), tako da so sodišča nižjega ranga vezana na določitve sodišča višjega ranga, če dejansko stanje odgovarja stanju iz prejšnjega sodnega primera. Na ozemljih kontinentalnega pravnega sistema pa sodniki sodijo neodvisno, kar pomeni, da niso vezani niti z odločbami drugih sodišč, niti s svojimi prejšnjimi pravnimi presojami. V »common Law« sistemu je sodna praksa neposreden pravni vir, tako kot zakonska določila, v kontinentalnem pravnem sistemu pa je lahko le posreden vir oz. le inspiracija za odločitev sodnika v določenem primeru. Sodnik v takem primeru samo spoštuje argumente, ne more pa se sklicevati na drugo sodno odločbo. Pri tolmačenju splošnih zavarovalnih pogojev in klavzul je sodna in arbitražna praksa pomembna v transportnem, predvsem pa pomorskem zavarovanju. Skorajda ni instituta ali izraza pomorskega zavarovanja, o katerem se angleška sodna praksa ni izrekla. To je treba upoštevati vedno, kadar se uporablja angleško pravo. Hierarhija pravnih virov v več plasteh (Pavliha 2000, 39-40): 1. mednarodna (univerzalna) multilateralna unifikacija, 2. mednarodna (regionalna) multilateralna unifikacija, 3. mednarodna bilateralna unifikacija, 4. temeljna načela obligacijskega prava, 5. nacionalna unifikacija, 6. avtonomne kodifikacije, 7. poslovni običaji, 8. formularne pogodbe, splošni pogoji poslovanja, enotne poslovne klavzule in tarife, 9. sodna in arbitražna praksa, 10. pravna znanost;

33


4.2 Vrste transportnih zavarovanj11

Transportna zavarovanja se delijo na tri skupine:

4.2.1 Kasko zavarovanje To je zavarovanje letal, plovil, avtomobilov skratka prevoznih sredstev; zavarovanje ladij in čolnov v pomorski in notranji plovbi; zavarovanje dokov in drugih plavajočih naprav.

4.2.2 Kargo zavarovanje To je zavarovanje blaga v transportu, ki se naprej deli na: • Mednarodni cargo (prevoz blaga v mednarodnem transportu), • Domači cargo (prevoz blaga v domačem transportu). V praksi pa ga delijo še na: • Pomorski cargo (pri pomorskem izvozu, kjer se uporabljajo angleške police in

zavarovalni pogoji in pomorski uvoz, kjer se uporabljajo med drugim tudi domače police in domači zavarovalni pogoji)

• Kopenski cargo (v katerega se prišteva tudi letalski transport, se pa po istih kriterijih deli na kopenski izvoz in kopenski uvoz).

4.2.3 Zavarovanje odgovornosti prevoznikov Prav zavarovanje odgovornosti prevoznikov je tema te diplomske naloge, zato jo bom v nadaljevanju natančneje opisala. Deli se na: • zavarovanje odgovornosti kopenskih prevoznikov (predvsem v cestnem prometu) za

škodo na tovoru, • zavarovanje odgovornosti ladjarjev za vse vrste pogodbenih in izven pogodbenih

odgovornosti (pri tem je pomembno sodelovanje P&I klubov), • zavarovanje odgovornosti lastnikov zračnih plovil za škodo, povzročeno tretjim

osebam, • odgovornost zračnega prevoza za tovor in potnike, • zavarovanje odgovornosti popravljavcev plovil, • zavarovanje odgovornosti marine, • zavarovanje odgovornosti špediterjev in pomorskih agentov. A) Splošno o zavarovanju prevozniške odgovornosti12 Posebna vrsta zavarovanja, ki ima vse karakteristike premoženjskih zavarovanj, poleg tega pa še posebna pravila, je zavarovanje odgovornosti. Pogodba o zavarovanju odgovornosti se poskuša opredeliti kot pogodbo, s katero zavarovalnica zagotovi zavarovancu povrnitev škode, ki izhaja iz njegove odgovornosti proti tretjim osebam. Zavarovalnica mora izplačati zavarovalnino le, če zavarovanec zahteva odškodnino, kot je določeno po ZOR-u.

11 Povzeto po Piršu (2000, 37). 12 Povzeto po Piršu (2000, 135 - 137).

34


Zavarovalni interes ima pri tem zavarovanju oseba, ki mora na podlagi poslovne ali zakonske odgovornosti izplačati odškodnino, s čemer se zmanjša njeno premoženje. To zavarovanje lahko sklenejo tako pravne kot fizične osebe. Zavarovanje odgovornosti je za gospodarske organizacije vitalnega pomena, saj lahko iz njihovega napačnega delovanja nastopijo velike škode, kar se odraža v onesnaževanju okolja in s tem ogrožajo zdravje ljudi. Zaradi takega delovanja lahko nastanejo tako velike škoda, da posamezno podjetje ne more pokriti z lastnim premoženjem. Zakon o obligacijskih razmerjih in ZPNP urejata zavarovanje odgovornosti pri nas, poleg njih pa še, kot smo že dejali, splošni in posebni zavarovalni pogoji ter sodna praksa.

Zavarovalno razmerje (kritno ali zavarovalno razmerje) Zavarovalno razmerje nastane s sklenitvijo zavarovalne pogodbe in ustvarja razmerje med zavarovalnico in zavarovancem (odgovorno osebo). Obveznosti zavarovalnice so pri tem: • Proučitev odškodninskih zahtevkov po temelju in višini, • Pravna zaščita zavarovanca in • Plačilo zavarovalnine v višini presojene ali dogovorjene odškodnine. Dolžnost zavarovanca je v tem primeru plačilo premije in obveščanje zavarovalnice o nastanku zavarovalnega primera.

Odškodninsko razmerje Kadar zavarovanec povzroči škodo oškodovancu nastane odškodninsko razmerje, ki je urejeno z odškodninskim pravom. Zavarovalno razmerje nima nobenega vpliva na odškodninsko razmerje, saj je odškodninska obveznost enaka ne glede na obstoj zavarovanja. V odškodninskem razmerju zavarovalnica ni stranka, saj ni povzročitelj škode. Iz tega razloga je tudi bolje, da znesek, ki ga plača zavarovalnica, imenujemo zavarovalnina. Pri zavarovanju odgovornosti znaša zavarovalnina toliko kot znaša odškodnina in spremljajoči stroški. Tudi lastna pravica oškodovanca do tožbe proti zavarovalnici ne spreminja tega odškodninskega razmerja.

Razmerje med zavarovalnico in oškodovancem (pravica do direktne tožbe) V tem primeru nastopi zakonska pravica oškodovanca do direktne tožbe proti zavarovalnici. Med zavarovalnico in oškodovancem ni ne pogodbenega ne izven pogodbenega razmerja. S pravico do direktne tožbe se zaščiti predvsem oškodovančev položaj kot žrtve zaradi nastanka škodnega primera, s tem se poenostavi postopek, prepreči pa se tudi dogovor med zavarovalnico in zavarovancem na škodo oškodovanca in podobno. Oškodovanec ima pravico do uveljavljanja odškodnine od povzročitelja (zavarovanca), zavarovalnice ali pa obeh. To ponavadi tudi stori, predvsem takrat, ko škoda preseže znesek zavarovalne vsote. ZPNP ne pozna pravice do direktne tožbe, je pa priznana za tiste odgovornost, ki jih ureja ZOR. Nekatere vrste odgovornosti je potrebno obvezno zavarovati.

Zavarovalna vsota, pri zavarovanju odgovornosti, je omejena. Zakon določa zavarovalno vsoto, pri obveznih zavarovanjih, oz. to določijo zavarovalni pogoji za kritje zavarovalne odgovornosti. Zavarovalnica povrne škodo le do višine zavarovalne vsote, za presežek škode pa odgovarja sam povzročitelj z vsem svojim premoženjem. Prava izbira zavarovalne vsote je jamstvo za zavarovančevo ekonomsko varnost.

35


Zavarovanec mora prepusti obravnavanje zavarovalnega primera zavarovalnici, saj brez njenega soglasja ne sme niti prepoznati zahtevka, niti skleniti poravnave. Zavarovalnica sme stopiti v pravdo kot intervenient, če oškodovanec toži zavarovanca, sme pa tudi prevzeti pravno obrambo oz. določiti pravnega zastopnika oškodovanca. Zavarovalnica ima identičen interes kot zavarovanec, saj mora le ona nositi posledice dobrega ali slabega pravdanja, ker izplača toliko, kolikor odškodnine mora plačati zavarovanec, razen če odškodnina presega zavarovalno vsoto po polici za zavarovanje odgovornosti.

B) Zavarovanje odgovornosti udeležencev pri kombiniranih prevozih13 Poleg samih prevoznikov sodelujejo v kombiniranih prevozih v različnih panogah tudi drugi udeleženci, kot so: špediterji, pomorski agenti, luški agenti, skladiščniki, upravljavci prometnih terminalov, lastniki kontejnerjev itd. Vsak udeleženec odgovarja za izpolnitev obveznosti oz. povzročeno škodo po pravnih pravilih, ki urejajo njegovo dejavnost. Predpisi transportnega prava urejuje odgovornosti prevoznikov, po katerih odgovarja podjemnik kombiniranega prevoza po pravilih tiste prevozniške panoge, kjer se prevoz odvija (mrežna odgovornost) ali pa po enotnih pravilih, določenih s konvencijo ZN o mednarodnih kombiniranih prevozih iz l. 1980. Tam je določena enotna odgovornost podjemnika (uniform liability) za celotno prevozno pot. Splošna pravila obligacijskega prava pa urejajo odgovornost ostalih udeležencev.

Upravitelji kombiniranega prevoza so običajno špediterji in agenti, ki organizirajo tudi odpremo blaga, s tem pa prevzemajo odgovornost izpolnitve prevoznega posla. Vsak sodelujoči prevoznik lahko prav tako prevzame izpolnitveno funkcijo. Upravitelj kombiniranega prevoza lahko zavaruje svojo odgovornost v okviru pogojev za zavarovanje svoje prevozniške odgovornosti (npr. ladjar preko P&I kluba) in pomorski agent preko FONASBA, s tem da razširi svojo odgovornost na celotno prevozno pot z dodatnim plačilom zavarovalne premije.

Špediterji lahko svojo odgovornost posebej zavarujejo. Zavarovanje je možno skleniti pri klasičnih zavarovalnicah ali pri posebnih zavarovalnicah za zavarovanje odgovornosti udeležencev kombiniranih prevozov (Trought Transport Mutual Insurance Association), ki jih imenujemo tudi TT Klubi.

Pravila TT Kluba nudijo zavarovalno kritje naslednjim kategorijam zavarovancev: • Ladjarjem za škodo nastalo na kontejnerjih, priklopnikih in transportni opremi, to je

tisti opremi, ki ni krita s kasko zavarovanjem, ter za odgovornost za kršitev pogodbenih ali zakonskih obveznosti v zvezi s to opremo, ki ni krita s P&I zavarovanjem,

• Luškim organizacijam v okviru njihove prekladalne, skladiščne ali upravno-pravne dejavnosti,

• Upravljavcem prometnih terminalov ali skladiščnikom, • Špediterjem, kopenskim prevoznikom, pomorskim in kopenskim agentom.

13 Povzeto po Piršu (2000, 142 - 143).

36


5. MEDNARODNA ZAVAROVANJA POMORSKIH AGENTOV

5.1 Splošno o mednarodnih zavarovanjih agentove odgovornosti14

Po vzorcu klubov, ki zavarujejo ladjarjevo odgovornost, je bil leta 1970 zasnovan v Londonu podoben klub za zavarovanje agentove odgovornosti. Kratica njegovega naziva je »ISBACLUB« (International Ship Brokers' & Agents' P & I club Limited). Potrebno je vedeti, da je v Angliji že leta 1925 obstajal tak zavarovalec, toda je deloval izključno za britanske agente. Šele ISBACLUB je začel sprejemati člane po celem svetu in čvrsto sodeluje z FONASBO. Klub deluje na osnovi vzajemnega zavarovanja, brez profita, za dobrobit članov. Usluge katere klub nudi svojim članom se delijo na: zaščito (protection) in odškodnino - zavarovanje pred škodo (indemnity). Pri zaščiti pomorskih agentov s strani zavarovalca pripada brezplačna pomoč, z vključeno pravno pomočjo, vsem članom po svetu. Ta se uveljavlja pri pokritju izdatkov pri odpremi ladje, popravila ladje in drugih uslug naročenih preko agenta, kadar agent nima zavarovan polog od ladjarja. Zaščito koristijo tudi pri povrnitvi agencijske provizije za posredovanje pri sklepanju raznih pogodb. Nadomestila so namenjena za pokritje škode, ki nastanejo zaradi napak, opustitev ali zaradi namere agenta, prekoračitev agentovih pooblastil, s tem da je vsota za kritje običajno letno omejena. Tako zavarovanje se lahko razširi na kritje glob in kazni za onesnaževanje morja, dvigovanje razbitin iz morja, škoda na pristaniških napravah, ki ga povzroči ladja katero upravlja zavarovani agent. Razširi se lahko tudi na izgube provizije zaradi opustitve ladje. Vsi agenti imajo iste pravice pri zavarovalcu. Članstvo v takem klubu zahteva plačilo določene letne kvote, na podlagi katere so zavarovane vse agentove dejavnosti. ISBACLUB ima svoja pravila katera se od časa do časa spremenijo oz. dopolnijo in prilagodijo novim razmeram.

5.2 Značilnosti zavarovanja FONASBE15

Predmet ustanovitvene listine in členov navedenih v tem besedilu, ter pravila, ki vodijo delovanje tega Kluba so integrirani v vsakem zavarovanju, ki ga priskrbi Klub. V primeru, da pomorski agent postane član Kluba se domneva, da pozna vsa ta pravila in da jih sprejme. S tem postane subjekt teh pravil in obveznosti z vsem spoštovanjem. Zavarovane storitve in riziki V primeru, da agent nudi storitve, oskrbo ali posadko lastniku, upravljavcu ali zakupniku ladje ali zapiše strokovno mnenje, svetuje, predstavlja interese marine ali interese zavarovalnice in/ali druge storitve, ki jih Managerji domnevajo za podobne ali postranske usluge, je lahko agent zavarovan proti riziku in obveznostim. V primeru, da agent priskrbi ceno odpreme blaga, opravi prodajo za stranko, priskrbi prevoz ali hranjenje (skladiščenje) blaga in trgovske storitve in/ali priskrbi katere druge storitve, ki jih Managerji smatrajo da so podobni ali postranski takim uslugam, potem je agent zavarovan s strani Kluba.

14 Povzeto po Borčiću (1981, 100). 15 Povzeto po Internacional Transport Intermediaries Club Limited (2005, 6-7).

37


Managerji lahko, kot velja v določenih primerih in v skladu s splošnimi direktivami, ki so določena s strani Direktorjev, razširijo, skrčijo ali spremenijo zavarovani riziko v katerem koli posebnem primeru, na tak način in pod takimi pogoji kot je bilo dogovorjeno v zapisanem med stranko (agentom) in Klubom. Člani nimajo pristojnosti, da priznajo svojo obveznost oz. odgovornost Član ne sme priznati odgovornosti za plačilo ali poravnati kakšen odškodninski zahtevek brez predhodnega pisnega dovoljenja Managerjev in agent kot podjetje se mora obvezati, da nobeden od zaposlenih ali bivših zaposlenih prizna kakršno koli obveznost iz naslova odškodninske odgovornosti. Zavarovanje pred škodo Zavarovanje agenta sklenjeno s Klubom je na temelju rekompenzacije oz. povrnitve škode, kjer Klub povrne vplačani znesek šele potem ko član utrpi izgubo ali poškodbo za katero je zavarovan. Potem ko so poravnane vse zavarovane obveznosti denarnih izdatkov odškodninskega zahtevka, za katerega je agent odgovoren. Direktorji lahko po njihovi absolutni presoji, bodisi na splošno ali za vsak posamezen primer posebej, določijo kdaj lahko stranka dobi povrnjen denar v sklopu zavarovanja sklenjenega s Klubom v primeru, da ni celotno poravnan znesek obveznosti in stroški povezani, s tem. Direktorji lahko odredijo te pogoje, če menijo da so primerni v posameznem primeru. Odbitki – soudeležba zavarovanca ob škodi V povezavi s posebnim dogodkom, nobena odškodnina ne bo plačana, razen če vsota odškodninskih zahtevkov, ki izhajajo iz določenega dogodka, preseže odbitke, ki so zaprošeni pri določenem dogodku. Samo en odbitek, bo prijavljen pri vsakem dogodku, bodisi da je eden ali več skupnih članov vključenih v tem zavarovanju. Odbitek, ki bo prijavljen bo: • Poseben odbitek, če je sploh kateri naveden v vstopnem certifikatu agenta, bo

prijavljen kot relevanten med zavarovalnimi storitvami ali pa bo relevanten določeni vrsti odškodninskega zahtevka, ali pa če noben ni zabeležen,

• Splošni odbitek, ki je naveden v vstopnem certifikatu, ali če nobeden ni naveden, • US$ 5.000 (ali ekvivalent v kateri koli drugi valuti). Meja obveznosti V povezavi s katerim koli posebnim dogodkom, se ne bo plačalo odškodninskega zahtevka v velikosti, upoštevajoč znesek odbitka, ki bi prekoračil mejo obveznosti, katero se upošteva pri dogodku. Meja obveznosti, ki se upošteva pri posameznem dogodku je lahko: • Posebna meja obveznosti, če je sploh katera navedena v vstopnem certifikatu agenta,

se lahko vključi v pravila, zavarovalne storitve ali med različne vrste odškodninskega zahtevka, ali pa če nobena ni zabeležena,

• Splošna meja obveznosti, ki je navedena v vstopnem certifikatu, ali če ni navedena, • US$ 250.000 (ali ekvivalent v kateri koli drugi valuti). Vsota obveznosti kluba za vse odškodninske zahtevke, ki se nanašajo na posamezen dogodek ne more presegati meje obveznosti, ki je določena za posamezen dogodek, čeprav obstajajo odškodninski zahtevki, ki se nanašajo na ta dogodek, pod več kot enim pravilom.

38


Kadar eden ali več odškodninskih zahtevkov izhaja iz enega škodnega dogodka je ta predmet nižje meje obveznosti kot drugi odškodninski zahtevek, ki izhaja iz istega dogodka: • Nižja meja obveznosti bo prispevala k takim odškodninskim zahtevkom katerim

lahko koristi, toda • Vsota zahtevkov, ki vključuje tudi odbitke in delne omejitve nižje meje obveznosti,

ne bo prekoračila višje meje obveznosti. Kot dodatek k meji obveznosti, ki se lahko uporabi za vsak škodni dogodek, je lahko tako zavarovanje tudi predmet skupne meje obveznosti vsakega računskega leta. Vsota obveznosti Kluba v spoštovanju do vseh pozvanih odškodninskih zahtevkov, tudi tistih ki so najrazličnejše narave, v vsakem računskem letu, ne bo v nobenem primeru prekoračila skupne vsote obveznostih vsakega leta, kjer je eden ali več skupnih članov kluba vključenih v posamezno zavarovanje agenta. Skupna vsota višine vseh obveznosti za vsako računsko leto bo navedena v agentovem vstopnem certifikatu.

5.3 Profesionalno odškodninsko zavarovanje FONASBE16

5.3.1 Splošne obveznosti, napake in opustitve pri zavarovanjih Pri normalnem izvajanju dejavnosti, za katero je agent zavarovan in je navedeno v vstopnem certifikatu, je agent zavarovan za obveznosti in stroške, če je zagotovljeno tako delovanje, ki je rezultat: • Neskrbnega opravljanja agentske dejavnosti, • Goljufivega dejanje zaposlenega, (ki ni nadzornik ali revizor), to dejanje pa ne

predstavlja izgubo denarja ali vrednostnih papirjev, če je bilo goljufivo dejanje namenjeno zaslužku zaposlenega ali druge osebe z zaroto zaposlenega in ne posameznika kot agenta in tudi ne Kluba, bo prost da lahko razpolaga s pravico agenta do povračila odškodninskega zahtevka; a) Žaliti in obrekovati toda izključiti obveznosti, ki izhajajo iz publikacije v

nekem neodvisnem dnevniku, reviji, časopisu, spletni strani, elektronski publikaciji ali v katerem pre dogovorjenem radijskem ali televizijskem intervjuju,

b) Izjavljen prekršek o avtorskih pravicah, patentu ali registriranem dizajnu zaupan v dobri veri s strani agenta, zaposlenih na agenciji ali katere druge osebe, za obnašanje, vedenje katerega ste odgovorni;

• Izguba ali poškodba dokumentov ali računalniških zapisov, ki so bili dani v hrambo medtem ko so ti dokumenti v tranziciji ali v vaši hrambi ali v hrambi katere druge osebe, ki ste ji zaupali,

• Prekoračitev pooblastil oblasti, kjer vi odgovarjate za drugo osebo, v veri da imate tako moč oz. pooblastilo da to lahko storite,

• Kakršno koli pooblastilo s katerim nastopate v imenu druge osebe, kjer nameravate delovati samo kot agent in ne kot principal,

• Kakršno koli pravilo pod katerim ste zakonsko odgovorni za obveznosti vašega principala, za vse ostalo ki pa ne zadeva plačila trgovskih dolgov, kljub temu, da delujete samo kot agent,

16 Povzeto po Internacional Transport Intermediaries Club Limited – ITIC Rules (2005, 8-9).

39


• Odškodninski zahtevki katere koli oblasti v odnosu do: a) Stroškov skladiščenja, preselitve, razpolaganja ali žigosanja katerega koli

blaga, opreme ali prevoznega sredstva, ki je bilo opuščeno ali deležno kakšne nesreče,

b) Stroškov karantene, dezinfekcije blaga, opreme ali prevoznih sredstev ali kakršne koli površine, stavb ali zgradb,

c) Stroškov popravila škode, storjene s strani ladje pristanišču, sidrišču ali priveznim napravam ali katerem koli drugem premoženju,

d) Plačilo odškodnine, ki je bila zahtevana pri normalnem poslovanja in s predhodno pisno privolitvijo Managerjev,

e) Globe, penali in carinski stroški, (ki so naslovljeni na agenta ali zaposlenega v pomorski agenciji ali osebe, ki deluje v imenu agenta) v obziru do: - ne izročitve tovora ali nepopolne predaje tovora, - tihotapljenja, ki je bilo opravljeno s strani osebe za katero odgovarjate, - kršitev zakona ali regulativ, ki se nanašajo na: (imigracijo, onesnaženje z

raznim gorivom ali toksičnih substanc, izvoz ali uvoz blaga, opreme ali prevoznih sredstev.)

• Fizična izguba ali poškodba premoženja tretje osebe, • Smrt, telesne poškodbe ali bolezen, ki vključuje bolniške, zdravstvene in pogrebne

stroške, za tretjo osebo, • Posredna škoda, ki izhaja iz prejšnjih dveh točk, če je zagotovljeno da obveznosti

tretje osebe niso pogodbene in je to rezultat krivde agenta ali njegove nepazljivosti.

5.3.2 Izjeme in sposobnosti Odškodninski zahtevek: Agent je zavarovan samo v primeru, če direkten riziko izhaja iz: • Odškodninski zahtevek je prvotno naslovljen na agenta ali pa je naslovljeno na

agenta in zabeleženo Managerjem v času ko obstaja zavarovanje, ali • Odškodninski zahtevek je naslovljen zoper agenta ali naslovljen na agenta potem ko

je poteklo obdobje zavarovanja, če izhaja iz okoliščin, ki so bile znane Managerjem v času trajanja zavarovanja kot okoliščina, ki bi lahko dala vzrok takemu zahtevku.

Nadzor in kontrola Razen če se Direktorji odločijo drugače, agentovo zavarovanje je subjekt zadovoljstva agenta napram Direktorjem, da: • Taka obveznost ni vzrok agentovega neuspeha, ker je deloval odgovorno z namenom

da bi vzpostavil primeren sistem in kontrolo in izvedel primeren nadzor, ter da • Ne obstaja racionalen razlog za izterjavo ali nadaljnjo izterjavo s strani druge osebe,

v spoštovanju obveznosti. Izguba ali stvarna škoda na premoženju Agent ni zavarovan v primeru nastopa rizika, ki izhaja iz izgube ali poškodbe katerega koli premoženja, ki je: • V lasti, v najemu ali v uporabi s strani agenta ali v njegovo korist, • V agentovem skrbništvu, varstvu ali nadzoru razen, če je izrecno navedeno v pravilu.

40


Zaščita pravice nad blagom, orodjem ali prevoznimi sredstvi Agent je zavarovan pod pogoji, ki so navedeni v pravilniku, kjer je zagotovljeno, da če ima ali pridobi pravice v zvezi z blagom, orodjem ali prevoznimi sredstvi; • Take pravice se naj nebi odpovedal, prenesel ali drugače razpolagal brez predhodne

pisne privolitve Managerjev, in • Vrednost takih pravic se lahko odbije od kakršnega koli odškodninskega zahtevka

proti Klubu ali naj bi bile plačane s strani agenta Klubu. Strankina obveznost in jamstvo Agent ni zavarovan za kakršen koli riziko, ki izhaja direktno ali indirektno kot rezultat njegovih obveznosti kot stranka oz. jamstva, ki je na razpolago tretjim osebam drugače kot v zvezi s pomočjo, ki je zagotovljena s strani tretje stranke agentu ali pa je zagotovljena z agentove strani tretji osebi, kot je dogovorjeno v zavarovanju. Neuspeh pri začetku, opustitvi ali zavlačevanju opravljanja dela Agent ni zavarovan za riziko, ki ga je povzročil zaradi neuspeha pri začetku ali prenehanju ali zavlačevanju pri opravljanju dela razen v primeru, ko opravlja posel kot agent za principala. Zavarovanje stroškov Če obveznosti, ki so opredeljene v pravilniku presegajo delovanje, ki je primerno za tako obveznost, potem je agent zavarovan pred naslednjimi stroški, ki jih je povzročil, in ki se zgodijo pri takih obveznostih: • Raziskavi dogodkov in zaščiti svojih interesov v zvezi s to obveznostjo (npr.

članarine, stroški odvetnikov, nadzornikov ali strokovnjakov), • Izognitvi ali minimizaciji takih obveznosti, • Nadomestitvi ali obnovitvi izgubljenih ali poškodovanih dokumentov ali

računalniških zapisov, ki so zavarovani v pravilniku, • Razpolaganju s poškodovanim in nič vrednim blagom, • Pritožbi ali nameri pritožbe sklepom oblasti s spoštovanjem razloga za katerega je

zavarovan v pravilniku. Stroški s katerimi lahko razpolagamo Agent ni zavarovan za stroške, ki nastanejo pri razpolaganju s škodo ali nič vrednega blaga razen: • Če so taki stroški bili povzročeni v zavarovalnem obdobju, in • Ni racionalnega razloga za povračilo ali nadaljnjo povračilo s strani druge osebe.

41


5.4 Predstavitev zveze pomorskih prometnih agencij Slovenije17

Zveza pomorsko prometnih agencij Slovenije, v nadaljevanju ZPPA, je del oblik organiziranja Gospodarske zbornice Slovenije, v nadaljevanju GZS, na področju delovanja pomorsko prometnih agencij zaradi izboljšanja poslovne učinkovitosti, kvalitete in standardov dela, poenotenja potrebnih pogojev za uspešno delo v mednarodnem prometu blaga in potnikov ter zaradi vključevanja v mednarodne organizacije sorodnih družb na interesni podlagi. Deluje v okviru Območne zbornice Koper, že od leta 1997. Delo Zveze je javno. Javnost dela se ustvarja s sodelovanjem pri delu skupščine in drugih organov Zveze. Organi zveze so: skupščina, izvršilni odbor, nadzorni odbor, občasna delovna telesa in predsednik zveze. Članica zveze je lahko vsaka družba, ki je pooblaščena za opravljanje pomorske dejavnosti pomorsko prometnega agenta, ki je članica Gospodarske zbornice Slovenije in izpolnjuje naslednje pogoje: • Izpolnjevati mora pogoje, ki jih na podlagi Pomorskega zakonika predpiše minister, • Družba mora biti registrirana pri enem od sodišč v Sloveniji, • Družba mora imeti obratovalno dovoljenje. Zveza vodi register članic, h kateremu je priložena potrebna dokumentacija. Najpomembnejše statutarne aktivnosti Zveze so: • Zagotavljanje profesionalnih standardov za izboljšanje organizacije dela in

poslovanje članic Zveze, še posebno na področju kakovosti in sodobnih tehnologij poslovanja,

• Oblikovanje in zagotavljanje ter spoštovanje dobrih poslovnih običajev, • Objavljanje tarif agencijskih storitev ali/in priporočljivih cen agencijskih storitev,

odvisno od zakonodaje, • Posredovanje strokovnih in poslovnih informacij splošnega pomena za vse članice, • Sodelovanje doma in v tujini s strokovnimi organizacijami in združenji z namenom

pridobivanja informacij, svetovanja in izmenjave mnenj, …. Pri svojem delu morajo članice Zveze: • Spoštovati mednarodne konvencije, pozitivno zakonodajo R. Slovenije in druge

predpise, ki urejajo delovanje. Pri tem morajo članice voditi načela vestnosti in poštenja.

• Voditi razumno in pošteno finančno poslovanje in skrbeti za zaupnost sprejetega dela • Preprečevati in sodelovati pri preprečevanju prevar v pomorskem poslovanju. • Pri zaključevanju morajo spoštovati načelo, da ponudijo ladjo čvrsto le enemu

naročniku prevoza na enkrat in da bo tovor ponujen le enemu prevozniku na enkrat. • Za možne napake ali opustitve pri svojem delu morajo agenti imeti sklenjeno

ustrezno zavarovanje s priznano zavarovalnico.

17 Povzeto po ZPPA (2002, 2-5)

42


Za opravljanje statutarnih aktivnosti Zveze ji morajo članice plačati letno članarino, ki jo določi izvršilni odbor. V primeru ko načrtovana članarina ne pokriva stroškov iz tega odstavka, lahko izvršilni odbor odloči o povečanju članarine za tekoče leto.

5.4.1 Splošni pogoji poslovanja pomorsko prometnih agencij Slovenije18

Splošni pogoji poslovanja članic Zveze urejajo pogodbena razmerja med domačim in tujim naročiteljem, ki pooblasti pomorsko prometno agencijo (v nadaljevanju agenta), da ga zastopa ali naroči pri agentu posamezno storitev. Če med strankama ni izrecno drugače dogovorjeno, velja, da je naročitelj v celoti sprejel Splošne pogoje poslovanja pomorsko prometnih agencij Slovenije. Definicija naročitelja in agenta Agent je pravna oseba, registrirana za izvajanje pomorsko prometnih storitev v imenu in za račun naročitelja. Naročitelj je stranka, v imenu katere in za račun katere bo agent opravil storitve. Naročitelj mora biti stranka v pomorsko prevozni pogodbi in nosilec plovnega podjema, ki ga opravlja v svojem imenu in za svoj račun. Pravice, dolžnosti in odgovornosti Pri izvajanju naročila agent predstavlja in zastopa naročitelja skladno z naročiteljevim splošnim ali posebnim poblastilom in posreduje med naročiteljem in njegovimi strankami. Za izvedbo posameznega naloga je agencijska pogodba lahko pisna, ustna ali pristopna, medtem ko mora biti agencijska pogodba na podlagi splošnega pooblastila sklenjena v pisni obliki. Na zahtevo agenta mora biti vsaka pristopna ali ustna pogodba potrjena pisno. Na osnovi posebne agencijske pogodbe je agent pooblaščen, da opravi za naročitelja določene storitve, medtem ko je po pogojih splošne agencijske pogodbe pooblaščen, da opravlja za naročitelja vse storitve ali določene storitve in na določenem področju za določen ali nedoločen čas. Če med strankami ni bilo drugače dogovorjeno, je agent pooblaščen za naslednje storitve: 1. predstavljati naročitelja in mu pomagati 2. pomagati predstavnikom naročitelja, uporabnikom prevoznih storitev, posadki in

potnikom pri vkrcanju in izkrcanju, 3. izvajati formalnosti pri sprejemu in odpravi ladje ter blaga, 4. dogovarjati in zaključiti pogodbe v imenu naročitelja 5. raziskovati tržišče in tržiti, 6. prodajati vozne karte potnikom, 7. posredovanje pri zaposlitvi posadke, 8. posredovati in pomagati pri razreševanju skupne in posebne havarije, 9. izdajati prevozne listine za sprejem in odpravo ladij ter tovora in unovčiti terjatve, 10. pomagati pri razreševanju sporov, v katerem je vpleten naročitelj, 11. nuditi prekladalne, skladiščen in storitve deponij, 12. nadzorni pretovor, 13. nuditi storitve kontrolnih hiš, 14. nuditi špediterske storitve po nalogu naročitelja, 15. voditi in upravljati naročiteljeve ladje in opremo.

18 Povzeto po ZPPA (2002, 14 - 19).

43


Agent je dolžan delati preudarno in skladno z običaji stroke, domače in mednarodne trgovine, in pozorno izbirati stranke s katerimi poslovno sodeluje. Dolžan je voditi dnevnik ter za vsak posel, ki ga posreduje, izdati posredniški zaznamek. Dolžan je tudi obveščati naročitelja o poteku izvajanja nalog in o stanju na tržišču, za katerega je bil imenovan. V vsakem primeru je agentova odgovornost omejena do višine zneska njegove nagrade, ki bi jo dobil za določeno storitev. Ko naročitelj omeji agentovo odgovornost do tretjih oseb, je agent pooblaščen, da se poslužuje teh omejitev v enaki meri.

5.5 Predstavitev zavarovanja pomorskih agentov pred finančno odgovornostjo

5.5.1 Standard kakovosti združenja FONASBA (različica 5.0 – odobrena s strani sveta FONASBA, oktobra 2007)19

Kriteriji: Standard kakovosti združenja FONASBA (v nadaljevanju: Standard) se lahko podeli le podjetjem, ki so člani združenja FONASBA (polnopravni člani) ali pa so pridruženi oz. klubski člani ali imajo status kandidata za članstvo v združenju FONASBA.

Podjetja, ki se jim podeli ta standard kakovosti, lahko to priznanje prikazujejo s pomočjo uporabe logotipa standarda kakovosti združenja FONASBA na promocijskih materialih podjetja in se lahko predstavljajo kot podjetje, katerega kakovost je potrdilo združenje FONASBA. To združenje bo letno objavilo seznam tistih podjetij, ki jim je bil standard dodeljen. Ta seznam bo posredovan članom združenja FONASBA in drugim zunanjim organizacijam, za katere bo izvršni odbor združenja ocenil, da je to smiselno.

Če se podjetje odloči prekiniti članstvo v združenju FONASBA oz. če preneha status pridruženega, klubskega člana ali kandidata, bo dodeljeni standard kakovosti nekdanjemu članu odvzet, seznam podjetij s standardom kakovosti pa bo temu primerno posodobljen in člani bodo prejeli posodobljeno različico seznama. Pridobitev standarda kakovosti v kateri koli kategoriji ni pogoj za članstvo v združenju FONASBA, vendar pa združenje svoje člane spodbuja k pridobitvi.

Standard kakovosti – minimalne zahteve: 1) Podjetje, ki se prijavi za pridobitev standarda, mora biti polnopravni član združenja

FONASBA ali njegov pridruženi oz. Klubski član oz. mora imeti status kandidata za članstvo v združenju FONASBA.

2) Podjetje mora vedno delovati v skladu s kodeksom poslovanje združenja FONASBA. 3) Podjetje mora biti v celoti v skladu z odobrenim predhodnim standardom kakovosti,

ki ga je vzpostavilo združenje, ki je član združenja FONASBA, kot to navaja prejšnja alineja. V tem primeru, ko takšen standard kakovosti še ni dodeljen, mora podjetje vsako leto svojemu ustreznemu nacionalnemu združenju priskrbeti: a) kopijo revidiranih izkazov oz. podatke o prihodkih v prejšnjem letu,

19 Povzeto po FONASBA (2007, 1-3).

44


b) poročilo, potrdilo ali drug dokaz pooblaščenega revizorja podjetja, ki dokazuje, da so računovodski postopki podjetja skladni z ustreznimi državnimi računovodskimi standardi, ali

c) finančno poročilo, pripravljeno v skladu s standardi kakovosti nacionalnega združenja, ali

d) dokaz, da je bilo podjetje revidirano, ali njegov finančni položaj potrjen, s strani vlade matične države ali ustreznega državnega organa.

4) Čeravno to ni obvezno, je priporočljivo, da ima podjetje kot zgled dobre prakse urejeno ustrezno in primerno zavarovanje pri mednarodno priznani vzajemni ali drugi zavarovalni družbi za poklicno odškodninsko jamstvo in/ali za zavarovanje morebitnih napak ter opustitve dejanj podjetja.

5) Podjetje mora bito zmožno združenju dokazati, da: a) je njegovo celotno poslovanje v največji možni meri profesionalno in skladno z

vso veljavno državno zakonodajo in pravili, b) vzdržuje ustrezno računovodsko politiko in kontrolo, s čimer je zagotovljeno,

da so glavna sredstva vodena ločeno od podjetja, c) zagotavlja, da so vsi zaposleni ustrezno izobraženi. Podjetje mora tudi

spodbujati zaposlene k študiju in opravljanju izpitov v okviru učnih načrtov pristojnih organov in izobraženih inštitucij, ter

d) dodatno spodbuja in podpira svoje osebje k pridobivanju in vzdrževanju članstva v ustreznem nacionalnem in mednarodnem organu s področja pomorskih prevozov.

Kazni za neskladnost V primerih v katerih je podjetje član združenja FONASBA (polnopravni član), mora nacionalno združenje skušati zagotoviti, da so aktivnosti njegovih članov vedno skladne s standardom. Kjer je to potrebno, mora združenje naročiti podjetju ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih neskladnosti. Če v katerem koli primeru podjetje ne odpravi neskladnosti v roku enega meseca od dne, ko združenje naloži izvajanje ukrepov, mora združenje to sporočiti sekretariatu združenja FONASBA, ki bo o tem obvestil izvršni odbor. Nacionalno združenje bo še naprej spremljalo neskladnost in obvestilo sekretariat, če so bili sproženi ustrezni ukrepi za odpravo. V primerih, ko gre za pridruženo članstvo, klubsko članstvo ali če ima status kandidata za članstvo v FONASBA, sta naročilo in spremljanje izvajanja v pristojnosti sekretariata.

Na podlagi nasveta sekretariata, lahko izvršni odbor združenja FONASBA začasno razveljavi standard, dokler ni opravljena popolna preiskava. Izvršni odbor nato presodi o zadevi na naslednjem sestanku in določi ali se standard ponovno dodeli ali v celoti umakne. Le izvršni odbor lahko odloča o ponovni dodelitvi standarda. Vsako začasno dodelitev ali odvzem standarda je treba sporočiti članom FONASBA in zunanjim organizacijam na zgoraj opisani način.

Skladnost: Podjetja, ki jim je dodeljen standard kakovosti FONASBA, morajo vsaj enkrat na dve leti biti revidirana s strani njihovega nacionalnega združenja, v primeru pridruženega in klubskega članstva ter statusa kandidata za članstvo pa, sekretariat združenja FONASBA. Nespoštovanje zahtevanih kriterijev je lahko razlog za umik standarda kakovosti.

45


Lokalna združenja, ki so polnopravni člani, prevzemajo odgovornost za vzpostavitev ustreznih postopkov, ki zagotavljajo skladnost revidiranega podjetja s standardom. Poleg tega so odgovorni za obveščanje sekretariata združenja FONASBA o vseh morebitnih umikih standardov, na podlagi česar se lahko posodobi letni seznam podjetij z dodeljenim standardom. Priznavanje predhodnih programov kakovosti: Združenje FONASBA se zaveda, da so imela nekatera združenja s statusom polnopravnega člana že prej svoj standard kakovosti in da je bila skladnost s tem standardom pogoj za članstvo v združenju, da nekateri državni vladni organi določajo minimalne obvezne standarde za izvajanje storitev pomorskega posredništva in da je bil za storitve pomorskega posredništva vzpostavljen ISO standard. Na podlagi predhodnega pregleda takšnih standardov kakovosti lahko izvršni odbor združenja dodeli Standard kakovosti FONASBA članom takšnega združenja ali posameznim podjetjem brez dodatnega pregleda, če ugotovi, da ti standardi ustrezajo ali presegajo standard kakovosti združenja FONASBA in pod pogojem, da združenje zagotavlja, da njegovi člani vedno spoštujejo ustrezne standarde združenja FONASBA. Združenje FONASBA mora letno objavljati seznam tistih standardov združenja, vlad in mednarodnih standardov, za katere je bilo ocenjeno, da ustrezajo ali presegajo zahteve za pridobitev standarda kakovosti združenja FONASBA.

5.5.2 Ponudba zavarovalnice »x« za zavarovanje odgovornosti pomorsko prometnih agencij20

Zavarovalec / zavarovanec: posamezna pomorsko prometna agencija Predmet zavarovanja: premoženjska škoda, ki jo od zavarovanca lahko uveljavlja naročitelj, v imenu in za račun katerega zavarovanec opravlja storitve in za katero je v skladu z veljavno zakonodajo tudi odgovoren Zavarovalna vsota: 100.000 EUR po zavarovalnem primeru, vendar zavarovalnica izplača odškodnino za največ 5 zavarovalnih primerov v zavarovalnem letu oziroma znesek izplačanih odškodnin ne more presegati dvakratnega zneska zavarovalne vsote Letna premija: 200 EUR po posameznem zaposlencu, odgovornim za opravljanje storitev pomorsko prometne agencije (z licenco) ter 20 EUR po posameznem zaposlencu, zadolženim za opravljanje pomožnih del. Prijava podatkov v zavarovanje: enkrat letno podatke o številu zaposlencev z licenco za opravljanje storitev pomorsko prometne agencije ter število zaposlencev za opravljanje pomožnih del. Soudeležba zavarovanca ob škodi: 10% od zneska škode, vendar ne manj kot 100 EUR in ne več kot 1.000 EUR.

20 Povzeto po zavarovalnici Triglav (2007, 1).

46


Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti pomorsko prometnih agencij • zavarovalec – osebo, ki sklene zavarovalno pogodbo; • zavarovanec – osebo, katere interes je zavarovan; zavarovalec in zavarovanec je ista

oseba, razen pri zavarovanju na tuj račun; • polica – listino o zavarovalni pogodbi; • zavarovalna premija – znesek, ki ga zavarovalec plača zavarovalnici; • odškodnina – znesek, ki ga zavarovalnica plača po zavarovalni pogodbi; • strokovna napaka – napako zavarovanca, ki nastane pri opravljanju poklicne

dolžnosti iz njegove stroke; • velika malomarnost – skrajno nepazljivost, zanemarjanje tiste pazljivosti in

skrbnosti, ki se pričakuje od vsakega strokovnjaka; • agent – pravno osebo, registrirano za izvajanje pomorsko prometnih storitev v imenu

in za račun naročnika; • naročnik storitev – stranka, v imenu katere in za račun katere bo agent opravil

storitve; naročnik mora biti stranka v pomorski prevozni pogodbi in nosilec plovnega podjema, ki ga opravlja v svojem imenu in za svoj račun.

Zavarovane nevarnosti Zavarovalnica jamči za odškodninske zahtevke naročnikov storitve, ki so posledica strokovne napake zavarovanca pri opravljanju registrirane dejavnosti ter zanje odgovarja na podlagi zakona. Zavarovančeva odgovornost se presoja po Pomorskem zakoniku (Ur. list RS, 120/2006), po Obligacijskem zakoniku (Ur. list RS, 97/2007), po "Splošnih pogojih poslovanja pomorsko prometnih agencij Slovenije" (ZPPA, 2002). Nezavarovane nevarnosti Zavarovanje ne jamči za odškodninske zahtevke: 1. ki po pogodbi ali po posebnem dogovoru presegajo obseg obveznosti, ki izvira iz

pravnih predpisov o odgovornosti; 2. ki so posledica poškodovanja oseb ali poškodovanja stvari; 3. za škode, ki nastanejo zaradi kršitve izpolnitvenih rokov; 4. če zavarovanec ali pri njem zaposleno osebje strokovno napako povzroči naklepno

ali z veliko malomarnostjo; 5. ki so posledica strokovnih napak, nastalih v času, ko zavarovanec ali osebe, ki zanj

opravljajo delo, niso imele ustrezne registracije oziroma dovoljenja za opravljanje dejavnosti;

6. zaradi zavarovančeve namerne kršitve zakonov in drugih predpisov, navodil in pogojev naročnika ali namerne kršitve pogodbenih obveznosti;

7. zaradi goljufije in drugih kaznivih dejanj; 8. zaradi prisile in grožnje; 9. zaradi kazni (globe), ki jo je dolžan plačati naročnik ali zavarovanec; 10. zaradi vseh vrst odškodnin, ki nimajo povračilnega namena (kaznovalne odš.); 11. zaradi izgube podatkov ali dokumentov (pisnih, tiskanih ali elektronsko shranjenih),

ki so bili zavarovancu zaupani v varstvo; 12. zaradi škode, ki je nastala zavarovancu ter družbenikom, če imajo v družbi poslovni

delež nad 25% ali imajo na podlagi zakona ali aktov družbe pravico oziroma možnost vodenja družbe (večinski družbeniki) in svojcem zavarovanca, tudi v primeru, če so pri njem zaposleni ter svojcem večinskih družbenikov, če so zaposleni pri zavarovancu, katerega poklicna odgovornost je zavarovana;

47


13. zaradi neizpolnitev obveznosti naročnika, ki so določene v pogodbi; 14. za škodo, ki izvira iz prekoračitev ocen višine stroškov ali obrestnih mer; 15. za škodo, ki nastane v zvezi s plačilom storitve; 16. za škodo, ki nastane poleg razumno predvidljive škode v okviru opravljene storitve

(posredne škode); 17. za nepremoženjsko škodo kot na primer zaradi okrnitve ugleda ali dobrega imena; 18. ki so posledica nelikvidnosti ali ne solventnosti zavarovanca; 19. ki so posledica izrednih dogodkov, kot npr. vojne, vojni podobnih dogodkov,

terorističnih dejanj, državljanske vojne in podobnih nemirov, delovanja ali prisotnosti naravnih ali elementarnih nesreč, jedrske radiacije ali jedrske kontaminacije;

20. za garancijska pisma izdana v zameno za "čisto nakladnico" oz. za "vkrcano"; 21. iz naslova prevozniške odgovornosti, če zavarovanec v konkretnem primeru

nastopa kot prevoznik, kar vključuje tudi izdajanje FIATA nakladnice - razen pri lokalnih prevozih zaradi odpreme ali sprejema prispele pošiljke;

22. zaradi izbire neprimernega prevoznega sredstva, ki zajema tudi pomorske ladje "brez klase" ali izbire neprimernega skladišča;

23. zaradi neizpolnitve ali napačne izpolnitve naročnikovega naloga za zav. pošiljk; 24. denarne kazni, ki jih izreče carinarnica ali sodišče v kazenskem postopku ali v

postopku za prekrške. Zavarovalni primer Zavarovalnica jamči za odškodninske zahtevke, ki so jih naročniki storitev prvič uveljavljali proti zavarovancu v času trajanja zavarovanja, in so bili javljeni zavarovalnici takoj, ko je bilo možno, vendar najkasneje v 30-tih dneh po tem, ko je bil proti zavarovancu uveljavljen odškodninski zahtevek, ter odškodninski zahtevki, ki izvirajo iz strokovne napake zavarovanca, ki je nastala v času trajanja zavarovanja, in hkrati škoda ni krita po kaki drugi zavarovalni polici, ki jo ima, oziroma jo je imel zavarovanec sklenjeno. Kot odškodninski zahtevek se šteje: 1. kakršenkoli sodni, izvršilni ali arbitražni postopek, sprožen proti zavarovancu ali

zavarovalnici, na podlagi katerega bi lahko bil zavarovanec spoznan za odgovornega za nastalo škodo;

2. kakršnokoli pisno obvestilo naročnika storitve zavarovancu ali zavarovalnici o tem, da meni, da je zaradi strokovne napake pri opravljanju registrirane dejavnosti zavarovanec odgovoren za nastalo škodo.

Če iz istega dejanja, opustitve ali napake zavarovanca izvira več odškodninskih zahtevkov, se šteje, da je nastal en zavarovalni primer ne glede na število oškodovancev oziroma odškodninskih zahtevkov. Kot čas nastanka zavarovalnega primera se upošteva prvi znani odškodninski zahtevek. Šteje se, da je nastal en zavarovalni primer tudi, če je več odškodninskih zahtevkov posledica več strokovnih napak, ki jih je možno pripisati istim okoliščinam in jih je možno povezati s pravnega, gospodarskega ali časovnega vidika. Če je strokovna napaka v opustitvi, se šteje, da je zagrešena na zadnji dan, ko bi moralo biti dejanje storjeno, da ne bi prišlo do škode.

48


Zavarovalni kraj Zavarovalnica jamči samo za tiste zavarovalne primere, do katerih je prišlo pri opravljanju registrirane dejavnosti zavarovanca v Republiki Sloveniji, če ni drugače dogovorjeno. Dajatev zavarovalnice Dajatev zavarovalnice po posameznem zavarovalnem primeru je škoda, ugotovljena po določilih teh zavarovalnih pogojev, in je omejena z višino dogovorjene zavarovalne vsote. Zavarovalnica izplača odškodnino za največ 5 zavarovalnih primerov v zavarovalnem letu, vendar znesek izplačanih odškodnin ne more presegati dvakratnega zneska v polici dogovorjene zavarovalne vsote. V primeru, ko zavarovalnica v zavarovalnem letu izplača odškodnino za 5 zavarovalnih primerov ali pa da je znesek odškodnine že dosegel dvakratni znesek v polici dogovorjene zavarovalne vsote, se zavarovalno kritje lahko nadaljuje le, če je to posebej dogovorjeno in je plačana dodatna premija. Če zavarovanec izvaja storitev naročniku skupaj z drugimi izvajalci (soizvajanje storitve), se dajatev zavarovalnice zmanjša v razmerju med zavarovalno vsoto zavarovanca, ki je dogovorjena na polici, in skupno zavarovalno vsoto, ki za enako nevarnost izhaja iz zavarovalnih pogodb zavarovanca in drugih soizvajalcev. Zavarovalna premija Zavarovalna premija se obračuna glede na število zaposlenih – in sicer tistih, ki izpolnjujejo pogoje za pomorskega agenta ter pomožnih delavcev. Plačilo premije Prvo ali enkratno premijo plača zavarovalec ob sklenitvi zavarovalne pogodbe, vsako naslednjo premijo pa do prvega dneva vsakega zavarovalnega obdobja. Plačilo premije na podlagi računa ali drugega dokumenta, kjer se običajno določi rok plačila, se pri plačilu prve premije šteje za dogovor o tem, da je treba premijo plačati ob sklenitvi zavarovalne pogodbe. Če je dogovorjeno, da se premija plačuje v obrokih, se za odložene obroke zaračunavajo pripadajoče obresti na odlog plačila. Če dospeli obrok ni plačan do zapadlosti, se zavarovalcu zaračunajo zamudne obresti. Zavarovalec mora pošiljati zavarovalnici premijo na svoje tveganje in svoje stroške. Če je premija plačana na pošti, banki ali na drugem plačilnem mestu, velja kot dan plačila premije dan, ko je premija pravilno vplačana na pošti, banki ali na drugem plačilnem mestu in je bil zavarovalcu izdan dokument (dokaz) o plačilu premije. Če je bila glede na dogovorjeni čas zavarovanja v zavarovalni pogodbi določena nižja premija, zavarovanje pa je iz kateregakoli drugega razloga prenehalo pred potekom tega časa, ima zavarovalnica pravico terjati razliko do tiste premije, ki bi jo moral zavarovalec plačati, če bi bila pogodba sklenjena za toliko časa, kolikor je resnično trajala. Posledice, če premija ni plačana Obveznost zavarovalnice preneha v primeru, če zavarovalec do zapadlosti ne plača premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe, in tega tudi ne stori kdo drug, ki je za to zainteresiran, po tridesetih dneh od dneva, ko je bilo zavarovalcu vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, pri čemer pa ta rok ne more izteči prej, preden ne preteče trideset dni od zapadlosti premije.

49


Zavarovalnica lahko po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, če je zavarovalec v zamudi s plačilom premije, ki jo je treba plačati po sklenitvi pogodbe, oziroma druge in naslednjih premij, razdre zavarovalno pogodbo brez odpovednega roka, s tem da razdrtje zavarovalne pogodbe nastopi z iztekom roka iz prvega odstavka tega člena in s prenehanjem zavarovalnega kritja, če je bil zavarovalec na to opozorjen v priporočenem pismu z obvestilom o zapadlosti premije in o prenehanju zavarovalnega kritja. Če zavarovalec plača premijo po izteku roka iz prvega odstavka tega člena, vendar v enem letu od zapadlosti premije, je zavarovalnica, če nastane zavarovalni primer, dolžna izpolniti svojo obveznost od 24. ure po plačilu premije in zamudnih obresti. Dolžnost zavarovanca in zavarovalca po zavarovalnem primeru Zavarovanec mora zavarovalnico o nastanku zavarovalnega primera obvestiti brez odlašanja. Če je proti zavarovancu ali osebi, za katero on odgovarja, uveden postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja ali je vložena obtožnica, ali izdana odločba v upravnem postopku, mora zavarovanec o tem nemudoma obvestiti zavarovalnico, četudi je že prijavil nastanek škode po prejšnjem odstavku. Če tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu odškodninski zahtevek ali je bila proti njemu vložena odškodninska tožba, mora zavarovanec o tem brez vsakega odlašanja obvestiti zavarovalnico in ji dostaviti originale vseh listin, ki vsebujejo te zahtevke. Zavarovanec mora vodstvo pravde zaupati zavarovalnici in dati pravdno pooblastilo tisti osebi, ki jo določi zavarovalnica. Zavarovanec mora obravnavanje odškodninskih zahtevkov prepustiti zavarovalnici, zaradi česar ni upravičen odškodninskih zahtevkov zavrniti, zlasti pa jih ne sme prepoznati. Če zavarovanec onemogoči zavarovalnici, da reši odškodninske zahtevke s poravnavo, zavarovalnica ni dolžna plačati presežka odškodnine, obresti in stroškov, ki zaradi tega nastanejo. Izplačilo odškodnine Če je iz prejete odškodninske dokumentacije mogoče ugotoviti zavarovančevo odgovornost in obveznost zavarovalnice za nastalo škodo, kot tudi višino škode, se zavarovalnica obvezuje plačati škodo brez odlašanja, najkasneje pa v roku 14 dni po prejemu vseh potrebnih listin in ugotovitvi njene obveznosti. Soudeležba zavarovanca ob škodi Zavarovalnica povrne škodo z odbitkom v višini 10% od zneska škode, vendar ne manj kot 50 EUR in ne več kot 500 EUR. Varovanje interesov zavarovalnice Zavarovanec mora storiti vse, da zavaruje interese zavarovalnice proti tretjim osebam. Če tega ne stori in zavarovalnica zaradi tega utrpi škodo, mora zavarovalnici to škodo povrniti. Z izplačilom zavarovalnine preidejo na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice proti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Zavarovanec je dolžan nuditi zavarovalnici vse podatke o osebi, ki je odgovorna za škodo in druge podatke, na podlagi katerih je zavarovalnici omogočeno uveljavljanje terjatve proti odgovorni osebi.

50


Nevarnostne okoliščine Pri sklenitvi police mora zavarovanec prijaviti vse okoliščine, ki so pomembne za ocenitev nevarnosti (velikosti rizika) in so mu znane ali mu niso mogle ostati neznane. Ob vsaki spremembi okoliščin med trajanjem zavarovalne pogodbe, ki utegnejo biti pomembne za ocenitev nevarnosti, mora zavarovanec nemudoma obvestiti zavarovalnico. Zavarovanec je po potrebi dolžan omogočiti zavarovalnici pregled in revizijo rizika. Pravica do vpogleda dokumentacije Zavarovanec je dolžan omogočiti pooblaščenemu predstavniku zavarovalnice pregled vseh poslovnih knjig in evidenc, ki so v zvezi z zavarovanjem po teh pogojih. Podatke, do katerih pride zavarovalnica pri pregledu po prvem odstavku, kot tudi podatke iz zava-rovalnih prijav, mora zavarovalnica varovati kot poslovno skrivnost. Način obveščanja Dogovori, ki se nanašajo na vsebino zavarovalne pogodbe, so veljavni le, če so sklenjeni v pisni obliki. Vsa obvestila in izjave, ki jih je treba dati po določbah zavarovalne pogodbe, morajo biti pisna. Obvestilo ali izjava je dana pravočasno, če se pred koncem roka pošlje s priporočenim pismom. Izjava, ki jo je treba dati drugemu, velja šele tedaj, ko jo ta prejme. Sprememba zavarovalnih pogojev in premijskega cenika Če zavarovalnica spremeni zavarovalne pogoje ali premijski cenik, je dolžna o tem obvestiti zavarovalca pisno ali na drug primeren način (dnevno časopisje, radio, televizija in podobno). Če zavarovalec zavarovalne pogodbe v 30 dneh od dneva obvestila ne odpove, se novi zavarovalni pogoji oziroma premijski cenik, uporabljajo na začetku naslednjega zavarovalnega obdobja. Če zavarovalec zavarovalno pogodbo odpove, le-ta preneha veljati s potekom zavarovalnega leta, v katerem je zavarovalnica prejela odpoved. Začetek in konec zavarovanja Zavarovalno kritje zavarovalnice začne po izteku 24. ure tistega dne, ki je v polici naveden kot začetek zavarovanja, če je do tega dne plačana premija ali prvi obrok, sicer pa ob 24. uri tistega dne, ko je premija ali prvi obrok plačan, če ni drugače dogovorjeno. Obveznost zavarovalnice preneha po izteku 24. ure dneva, ki je v polici naveden kot dan poteka zavarovanja. Če je v polici naveden samo začetek zavarovanja, se zavarovanje nadaljuje iz leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove. Odpovedati ga mora vsaj 3 mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta. Če je zavarovanje sklenjeno za več kot 3 leta, sme po preteku tega časa vsaka stranka z odpovednim rokom šestih mesecev odstopiti od pogodbe, s tem da to pisno sporoči drugi stranki. Uporaba drugih zakonskih predpisov Za razmerja, med zavarovalcem oziroma zavarovancem na eni in zavarovalnico na drugi strani, se uporabljajo tudi določila Obligacijskega zakonika. Določila posebnih pogojev in klavzul imajo prednost pred temi pogoji. Določila iz zavarovalne police in potrdilo o zavarovanju imajo prednost pred določili posebnih pogojev in klavzul.

51


5.5.3 Ajps-ov pregled finančne sposobnosti podjetja21

AGENCY OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA CONFIDENTIAL FOR PUBLIC LEGAL RECORDS AND RELATED SERVICES BON – 1/IN Branch office ______________________________

DETAILS OF CREDIT RATING NAME OF CORPORATE ENTITY - ADDRESS - INTERNET ADRESS - DATE OF INCORPORATION 0 ACCOUNTS WITH BANKS22 0 REGISTRATION NUMBER 0 TAX NUMBER 0 RATING SCALE23 Rating Category: 2005 2004 2003 2002 2001 Current condition: 0 OWNER OF MANAGEMENT SYSTEM CERTIFICATES24 - FOUNDERS25 - REPRESENTATIVES - TYPE OF COMPANY - SHARE CAPITAL 0 EUR (as presented in the 2005 financial

statements)

ORIGIN OF CAPITAL - SIZE OF CORPORATE ENTITY26 - ACTIVITY (Uniform Classification of activities) (0) 0 NUMBER OF CORPORATE ENTITIES ENGAGED IN ACTIVITY 0 NUMBER OF CORPORATE ENTITIES OF SAME SIZE ENGAGED IN ACTIVITY 0 MONTHS OF OPERATION IN CURRENT YEAR 0

21 Povzeto po AJPES (2005, 1-4). 22 Transaction accounts also include accounts designated T,D,C,E,F,X and Y in the transaction occount register. 23 Descriptions of the rating categories are on www.ajpes.si. 24 Source: Chamber of commerce and industry of Slovenia. 25 If there are more than seven founders or representatives, the names are available in the court register. 26 Size of corporate entity according to Article 52 of the Companies Act.

52


DETAILS OF CREDIT RATING OF CORPORATE ENTITY CONFIDENTIAL BON – 1/IN

A. DATE AND INDICATORS FOR THE YEAR TABELA 1: KAPITALSKI PODATKI IN POKAZATELJI

NO. DATA AND INDICATORS CORPORATE ENTITY

ACTIVITY 00.000

I. INDICATORS OF SIZE AND ASSETS (in EUR) 0 01. Assets 0 02. Capital 0 03. Uncovered loss 0 04. Revenues 0 05. Net sales revenues 0 06. Added value or loss of wealth27 0 07. Operating profit or loss 0 08. Net profit for the financial year 0 09. Net loss for the financial year 0 010. Accumelated profit or loss 0 011. Average number of amployees 0 0Source: Financial statements for the year 2005 TABELA 2: POKAZATELJI SOLVENTNOSTI IN PROFITA II. INDICATORS OF SOLVENCY AND PROFITABILITY 1. Ratio of capital to capital and liabilities, in % 0,0 0,02. Ratio of liabilities to capital and liabilities, in % 0,0 0,03. Ratio of capital to fixed assets and inventories 0,00 0,004. Ratio of capital and long-term liabilities to long-term assets

and inventories 0,00 0,00

5. Ratio of current assets to short-term liabilities 0,000 0,0006. Overall efficiency (revenues / expenses) 0,00 0,007. Operating efficiency (operating revenues /operating expenses) 0,00 0,008. Net profitability or revenues (net profit or loss / revenues) 0,000 0,0009. Return on assets (added value or loss of wealth /average

assets) 0,000 0,000

10. Return on capital (added value or loss of wealth /average capital)

0,000 0,000

11. Productivity (added value or loss of wealth per employee) 0 012. Average monthly labour costs per employee 0 013. Average monthly salary per employee 0 0Data are (not) audited. Auditor's opinion: ___________. Audited by: _________. Source: Financial statements for the year 2005

27 Added value is positive difference between sales revenues and cost of sales and other operating expenditures. Negative added value is loss of wealth.

53



B. FIVE YEAR DATA AND INDICATORS TABELA 3: KAPITALSKI POKAZATELJI SKOZI LETA NO. DATA AND INDICATORS (in EUR*) 2001 2002 2003 2004 2005 1. Assets 0 0 0 0 0 2. Capital 0 0 0 0 0 3. Revenues 0 0 0 0 0 4. Added value or loss of wealth 0 0 0 0 0 5. Net profit 0 0 0 0 0 6. Net loss 0 0 0 0 0 7. Average number of amployees 0 0 0 0 0 8. Overal efficiency (revenues / expenses) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 9. Return on capital (added vales or loss of wealth / average

capital) 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000

10. Productivity (added value or loss of wealth per employee) 0 0 0 0 0 Audited date for year(s): 0 Source: Financial statements

C. DATA AND INDICATORS FOR ACTIVITY FOR THE YEAR AND RATING OF CORPORATE ENTITY IN ACTIVITY

TABELA 4: POKAZATELJI DELAVNOSTI ZA PREDHODNO LETO in OCENITVE DELAVNOSTI

IN ACTIVITY RATING OF ANTITY IN ACTIVITY NO. DATA AND INDICATORS (in EUR*)

minimun maximum mean all entities

Entities of same size

1. Assets 0 0 0 0 0 2. Capital 0 0 0 0 0 3. Revenues 0 0 0 0 0 4. Added value or loss of wealth 0 0 0 0 0 5. Net profit 0 0 0 0 0 6. Net loss 0 0 0 0 0 7. Average number of amployees 0 0 0 0 0 8. Overal efficiency (revenues / expenses) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 9. Return on capital (added vales or loss of wealth

/ average capital) 0,000 0,000 0,000 0,000 0,000

10. Productivity (added value or loss of wealth per employee) 0 0 0 0 0

Audited date for year(s): 0 Source: Financial statements

54



D. PAYMENTS TO AND FROM ACCOUNTS IN THE CURRENT YEAR28

Source: records of payments according to codes

ln the period from 1st January to ………….. (current year), the payments to the accounts of the commercial company totalled ........... EUR, of which …………. EUR from nonresidents for payments from abroad. The total revenues from business activities amounted to …………….. EUR. ln this period the payments from the company's accounts totalled ………… EUR, of which …….. EUR for payments to nonresidents abroad. The total payments from the company's accounts from business activities amounted to ……..... EUR. ln the same period, the average revenues from business activities registered by commercial companies of the same size and engaged in the same activity amounted to ……..... EUR, and the average expenditures arising from business activities amounted to ………….. EUR.

E. BEST PAYMENT PERFORMANCE

Source: Records of outstanding liabilities in conformity with the Tax Procedure Act and the Enforced Collection and Debt Insurance Act

On the day precending the compilation of this form, the corporate entity DID NOT HAVE any (HAD) outstanding debts. Number of days with outstanding debts in last six months is O. INFORMATION PROVIDED AT THE REQUEST OF ln: Responsible Officer Date: Compiled by:

28 These include the receipts and expenses of a commercial company from aJI of jts accounts with banks and savjngs-banks. Expenditures may exceed revenues, as the commercial company had on 1st January of the current year suffjcjent cash on jts accounts and/or utilized credit limits with banks to cover its deficit.

55


6. SKLEP Pomorski agent pri svojem poslovanju opravlja najrazličnejša dela, ki so potrebna za tekoče poslovanje in se od njega pričakujejo, kot od dobrega gospodarja. Dolžnosti in odgovornosti pomorskega agenta so v glavnem zapisane v ustrezni zakonodaji, v splošnih pogojih poslovanja in v pogodbah med strankama, katerih se mora v največji možni meri držati. Med najpomembnejše dolžnosti se prišteva ravnanje po nalogu principala, dolžnost ravnanja s skrbnostjo in vestnostjo dobrega gospodarja, ne izdajanje poslovne skrivnosti ter polaganje računov principalu. Pri svojem delu pomorski agent odgovarja prvotno svojemu nalogodajalcu in tudi drugim strankam udeleženim v tem poslu. Določitev odgovornosti je pomembna v primerih, ko pride do napak iz poslovanja in je potrebno določiti osebo oz. stranko, ki je kriva za tako ravnanje oz. za nastalo škodo. Če so dolžnosti dogovorjene oz. zabeležene s pogodbo je lažje ugotoviti in tudi dokazati povzročitelja škode oz. krivca. Ta pa v primeru škode, mora poravnati obveznosti oz. nadomestiti škodo. Temu primerno se sklepajo agencijske pogodbe kot je Generalna agencijska pogodba ali Standardna linijska agencijska pogodba. Da bi se povzročitelj izognil preveliki izgubi, ki lahko ogrozi tudi njegovo poslovanje se mora ustrezno zavarovati. V tem primeru pomorski agent zavaruje premoženjsko škodo, ki jo je povzročil, ko je opravljal naloge v imenu in za račun principala in za katero je v skladu z zakonodajo tudi odgovoren. Večina pomorskih agencij je zavarovanih pri mednarodnih organizacijah za zavarovanje kot so FONASBA, ECASBA in ISBACLUB. Lahko pa svoje odgovornosti zavarujejo tudi pri domačih zavarovalnicah, ki tržijo tako zavarovanje. Značilnosti združenja FONASBA zavarovanj so navedena v ITIC pravilniku in veljajo za vse agente. Vsak agent ima na vstopnem certifikatu zabeleženo zavarovanje za katero se je zavaroval in v primeru škodnega dogodka FONASBA povrne vplačano odškodnino. Poleg zavarovanja pred škodo nudi tudi pravno zaščito. Taka zavarovanj so lahko odraz dobrega in uspešnega poslovanja, kajti lastniki ladij in lastniki tovora bodo prej zaupali pomorskemu agentu, ki ima zavarovanje za poklicno odškodninsko jamstvo, saj je v tem primeru zavarovan tudi nalogodajalec, da dobi povrnjeno škodo. Prav temu služi zavarovanje finančne odgovornosti. Združenje FONASBA podeli certifikat kakovosti samo tistim agentom, ki izpolnjujejo pogoje predpisane v tem certifikatu. Tej pogoji predpisujejo, da podjetje (pomorski agent) mora delovati skladno s kodeksom poslovanje združenja. Če podjetje ni v celoti v skladu s predhodno odobrenim standardom kakovosti, mora vsako leto nacionalnemu združenju predložiti ustrezne revidirane finančne izkaze, ki potrjujejo pozitivni finančni položaj. Podjetje mora biti bodisi polnopravni član združenja, bodisi pridruženi ali Klubski član ali pa mora imeti status kandidata za članstvo v združenju. In združenju mora biti zmožen dokazati, da deluje kar se da profesionalno in v skladu z veljavno zakonodajo, da vzdržuje ustrezno računovodsko politiko in kontrolo, da ima ustrezno izobražene zaposlene in da vzdržuje članstvo v ustreznem nacionalnem in mednarodnem organu s področja pomorskega zavarovanja.

56


7. POVZETEK Ključne besede: pomorski agent, dolžnost in odgovornost pomorskih agentov, zastopanje, posredovanje, vrste pomorskih agentov, zavarovanje odgovornosti prevoznikov, FONASBA, Zveza pomorsko prometnih agencij Slovenije, standardna linijska agencijska pogodba, generalna agencijska pogodba, transportna zavarovanja. Agent je sprva sodeloval pri iskanju primernih trgov pri nakupih in prodajah blaga, ki je v lasti njegovega principala. Kasneje so bili pozvani, da poiščejo posadko na ladji, delavce za raztovarjanje blaga in pri plačevanju potrebnih taks luškim oblastem. Sčasoma se je delo spremenilo. Sprva so bili zaposleni pri enem trgovcu, kasneje pa so postali samostojni in so zastopali ladjarje, ki so jih prepričali da se poslužujejo njihovih uslug. Zaradi visokih rizikov, ki so jih vsakodnevno izpostavljeni, se zavarujejo pri pristojnih zavarovalnicah pred profesionalno odškodninsko odgovornostjo.

8. ABSTRACT Key words: shipping agency, obligation and responsibility of marine agent, representation, intervention, types of shipping agent, indemnity obligation, FONASBA, The Slovenian ship and freight agents association, Standard liner agency agreement, General agency agreement, transport insurance. The agent would asist in finding markets for his master's goods and cargoes for purchase or carriage. Additionally they would be called upon to find crew to man the vessels, labour to discharge them and to pay necessary taxes to the port authority. Gradualy such man would change from being employed by one merchant to being independet representatives of any shipowner he would persuade to utilise his serveces. Because of so many risks, which are exposed every day, they take a proper insurance for the professional indemnity responsability.

57


9. SEZNAM LITERATURE • Borčić, Vojislav. 1981. Pomorski agent. Reka: Liburnija. • Latarche, Malcom. 1998. Port agent. London: Witherby & Co ltd. • Pavliha, Marko. 2000. Prevozno pravo. Ljubljana: Gospodarski vestnik. • Pirš, Andrej. 2000. Transportno zavarovanje. Portorož: EPP Portorož. • Planinc, Damjan. 2004. Agencije čakajo na licence in izgubljajo ladjarje. Gospodarski

vestnik, priloga logistika in transport 53 (18), 17-18. • Predojević, Ljubomir. 1988. Englesko - hrvatski ili srpski pomorski poslovni rječnik.

Opatija: IRO Otokar Krešovani.

10. SEZNAM VIROV • AJPES - Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. 2007.

Details of credit rating. • FONASBA – The Federation Of National Association Of Ship Brokers And Agents

(2007). Standard kakovosti združenja FONASBA, Različica 5.0 – odobrena s strani Sveta oktobra 2007.

• ITIC Rules - Internacional Transport Intermediaries Club Limited. 2005. Kakšna je

narava zavarovanja. • ITIC Rules - Internacional Transport Intermediaries Club Limited. 2005. Profesionalno

odškodninsko zavarovanje. • Uradni list RS (2006). Pravilnik o pogojih, ki jih mora izpolnjevati pomorski agent .

(Online) Available: http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2006137&dhid=86575 (november 29, 2007).

• Uradni list RS (2006). Pomorski zakonik. (Online) Available: http://www.uradni-

list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2006120&dhid=85830. (november 29, 2007). • Uradni list RS (2006). Obligacijski zakonik. (Online) Available: http://www.uradni-

list.si/1/ulonline.jsp?urlid=200797&dhid=92148 (november 29, 2007). • ZPPA – Zveza pomorsko prometnih agencij. Gospodarska zbornica Slovenije. 2002.

Pravila zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije. • ZT – Zavarovalnica Triglav d.d. 2007. Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti

pomorsko prometnih agencij. • ZT – Zavarovalnica Triglav d.d. 2007. Ponudba za zavarovanje odgovornosti

pomorsko prometnih agencij.

58

http://www.uradni-list.si/1/ulonline.jsp?urlid=2006137&dhid=86575






11. SEZNAM TABEL TABELA 1: KAPITALSKI PODATKI IN POKAZATELJI 53 TABELA 2: POKAZATELJI SOLVENTNOSTI IN PROFITA 53 TABELA 3: KAPITALSKI POKAZATELJI SKOZI LETA 54 TABELA 4: POKAZATELJI DELAVNOSTI ZA PREDHODNO LETO in OCENITVE DELAVNOSTI 54

59

Documents

ZAVAROVANJE POMORSKIH AGENTOV PRED FINANČNO …old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/jelercic-snezana.pdf · Pomorski agenti se srečujejo z velikimi riziki, predvsem velikimi škodami