Zavod RS za zaposlovanje v letu 2018 Kolaž dogodkov in aktivnosti

Izdal: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX/6, 1000 LJUBLJANA Za izdajatelja: Mavricija Batič, generalna direktorica

Besedilo: Tanja Podobnik Zec Oblikovanje in prelom: Sabina Špehar Pajk Ljubljana, december 2018

Vsebina

Nagovor generalne direktorice Beseda urednice Vodnik po mesečnih dogodkih

Nagovor generalne direktorice

Spoštovani, tudi letos je pred vami predstavitvena publikacija, ki smo jo poimenovali Kolaž Zavoda RS za zaposlovanje 2018. Gre za pregled najpomembnejših dogodkov in aktivnosti, na katerih je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) aktivno sodeloval oziroma jih organiziral sam ali v sodelovanju s partnerji. Že bežen pregled vsebine nam pove, da smo bili tudi v letu 2018 zelo aktivni na številnih področjih našega dela, poleg tega smo veliko pozornosti namenili tudi povezovanju in sodelovanju. Med drugim krepitvi odnosov z delodajalci, brez katerih ni novega zaposlovanja. Da bi jim čim bolj približali storitve, ki jih zanje razvijamo, smo organizirali večji skupni dogodek meseca novembra, ki smo ga poimenovali Dan za delodajalce. Tudi tokratni dogodek, že četrti zapovrstjo, je izpolnil naša pričakovanja: izvedli smo namreč 198 aktivnosti in dogodkov po vsej Sloveniji, na katerih je sodelovalo 293 delodajalcev, kar 95 % obiskanih delodajalcev pa je menilo, da je bil obisk koristen. Pri tem je predvsem razveseljivo to, da je 83 % sodelujočih delodajalcev izrazilo željo, da bi v prihodnje želeli sodelovati pri zaposlovanju novih sodelavcev s pomočjo Zavoda, kar utrjuje našo vlogo na trgu dela. Organizirali smo tudi druge dogodke in aktivnosti, kot so zaposlitveni sejmi, hitri zmenki, srečanja, sodelovali smo na mnogih prireditvah, okroglih mizah ipd., kjer smo krepili sodelovanje z lokalnim okoljem itd. Slednjemu dajemo velik pomen, saj se zavedamo, da se razmere na trgu dela z okrevanjem gospodarstva močno spreminjajo, brezposelnost se zmanjšuje, slabša pa se struktura brezposelnih, zato se razkorak med potrebami delodajalcev in ponudbo brezposelnih oseb zelo veča. V takih spremenjenih gospodarskih razmerah, ko primanjkuje kadra, je nujno treba delati z roko v roki s številnimi akterji. Posledica tega je tudi bistveno povečan obseg dela in zaposlovanja tujcev, k čemur je Zavod pristopil sistematično s krepitvijo tega področja našega dela, zato da bi omogočil čim bolj nemoteno delovanje podjetij. Sicer pa je Zavod v letu 2018 intenzivno stremel k cilju, da bi z različnimi ukrepi in aktivnostmi povečal delovno aktivnost najbolj ranljivih skupin, predvsem starejših in nižje izobraženih, dolgotrajno brezposelnih. Z namenom izboljšanja zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih smo na naših območnih službah pripravili dodatne aktivnosti, s katerimi smo intenzivirali delo s to ciljno skupino. Naš trud in prizadevnost sta obrodila sadove, saj narašča od liv v zaposlitve te ciljne populacije, medtem pa narašča tudi zaposlovanje brezposelnih oseb, ki so prijavljene manj kot leto dni. K napredku je v precejšnji meri prispevala tudi digitalizacija nekaterih storitev, ki smo jih razvili za delodajalce na področju programov aktivne politike zaposlovanja, s pomočjo katerih se tudi želimo v čim večji meri približati tej ciljni skupini in jim omogočiti enostavnejše poslovanje z nami. Pred nami je še veliko izzivov, med drugim eden izmed večjih je čim bolj uspešno usklajevanje strukturnega neskladja na trgu dela. Čeprav to zahteva veliko napora od zaposlenih na Zavodu, verjamem, da bomo pri tem uspešni. Naj bo leto 2019 vsem nam v navdih. Mavricija Batič Generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje

Beseda urednice

Leto je naokoli in tudi za 2018 smo se odločili, da v pisni obliki pripravimo zbir glavnih aktivnosti in dogodkov, ki so se odvijali na našem Zavodu oziroma so bili z nami tesno povezani. Takšno publikacijo smo pripravili že četrto leto zapored, saj so izkušnje prejšnjih let pokazale, da je koristno, če imamo na enem mestu zbrane vse glavne poudarke iz naše dejavnosti po mesecih v letu. Vsako leto namreč organiziramo veliko število raznovrstnih aktivnosti in dogodkov, katerih glavni namen je seznaniti najširšo javnost s storitvami, ki jih izvajamo. Tako se želimo v čim večji meri približati različnim našim uporabnikom in partnerjem ter prispevati k večjemu poznavanju našega dela v javnosti, saj čedalje več pozornosti namenjamo razvijanju novih oblik sodelovanja. V letošnji publikaciji izpostavljam 55 odmevnejših dogodkov oziroma aktivnosti. Omenjeni so zgolj tisti največji, najuspešnejši, najbolj udarni, najbolj »vseslovenski«. V knjižici tako niso opisane in predstavljene številne druge aktivnosti, ki smo jih razvili na osebni ravni z iskalci zaposlitve, delodajalci in drugimi, ter so v bistvu dale našemu delu pomen. Čeprav so pomembnejši dogodki in aktivnosti potekali vse leto, naj izpostavim dva najodmevnejša. Kot prvo ne morem mimo Dne za delodajalce, kjer smo zaposleni vnovič »strnili vrste« . Letos smo največji poudarek dali obiskom delodajalcev – teh je bilo 151, kjer so si sodelavci lahko ogledali konkretna delovna okolja, spoznali delovna mesta in pogoje, ki so potrebna za njihovo zasedbo. To je za naše delo zelo pomembno, saj s poznavanjem konkretnih delovnih mest lahko na prosta delovna mesta posredujemo ustreznejše kandidate iz naše evidence. Poleg tega smo pripravili tudi druge aktivnosti, namenjene predvsem delodajalcem, kot so hitri zmenki, mini zaposlitveni sejmi, poslovni zajtrki, okrogle mize ter tako krepili sodelovanje in partnerstva z delodajalci kot tudi z drugimi akterji na trgu dela. Izvedli smo 47 različnih dogodkov in aktivnosti, pri katerih je sodelovalo 142 delodajalcev. Prav poseben dogodek pa je bil tudi letos Strokovno srečanje Zavoda, ki smo ga organizirali za naše zaposlene. Glavni namen tokratnega dogodka je bil namenjen krepitvi zdravja in psihofizične kondicije zaposlenih, obenem pa s skupnim druženjem prispevati k večji povezanosti in utrjevanju sodelovanja med zaposlenimi. Glede na to smo pripravili pester vsebinski program. Poleg tega smo v skladu z Aktom o priznanjih za izjemne rezultate na področju delovanja Zavoda tudi letos podelili štiri vrste priznanj: za življenjsko delo, za pomembne dosežke na posameznih področjih dela Zavoda za preteklo obdobje posamezniku ali timu, ob jubilejnih obletnicah dela na Zavodu ter priznanje delodajalcem oziroma partnerjem Zavoda, ki so pripomogli k doseganju strateških ciljev Zavoda in so se izkazali kot družbeno odgovorni. Tudi tako krepimo povezanost in pripadnost kolektivu, kar ni zanemarljivo, prav zato bomo tudi v prihodnje nadaljevali z organizacijo dogodkov in aktivnosti, ki prispevajo k bolj prepoznavni vlogi Zavoda v okolju, kjer delujemo in h krepitvi naših medsebojnih odnosov. Glede na to verjamem, da bo tudi Kolaž dogodkov Zavoda v letu 2019 še bogatejši in zanimivejši.

Tanja Podobnik Zec Služba za odnose z javnostmi Zavoda RS za zaposlovanje

Januar

Na voljo Kontaktna točka za spodbujanje enakega obravnavanja delavcev v Evropi Od konca leta 2017 je na voljo Kontaktna točka za spodbujanje enakega obravnavanja delavcev Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora, ki deluje v povezavi z omrežjem EURES pod okriljem našega Zavoda.

Zagotavlja pravne informacije glede prostega gibanja delavcev in njihovih družinskih članov, to pomeni, da svetuje državljanom EU v pravnih situacijah glede čezmejnega iskanja zaposlitve, priznavanja poklicnih kvalifikacij ali izobrazbe in uveljavljanja ali izvoza dajatev, ipd. Prav tako Kontaktna točka zagotavlja odgovore in pomoč pri specializiranih pravnih vprašanjih na področjih, ki zajemajo zaposlovanje in prebivanje, koordinacijo socialne varnosti, zdravstveno zavarovanje, davčne zadeve, izobraževanje in vajeništvo ter poklicno usposabljanje.

Z namenom informiranja delavcev in njihovih družinskih članov o pravici do prostega gibanja kot enem temeljnih načel Evropske unije Kontaktna točka EURES sodeluje tudi s kontaktnimi točkami drugih držav članic EU in Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ter z vzpostavljenimi evropskimi mrežami, kot sta Tvoja Evropa in Solvit.

Podaljšana oprostitev plačila prispevkov delodajalca za zaposlitev starejših brezposelnih Delodajalci lahko še naprej uveljavljajo olajšavo za zaposlitev starejših od 55 let, ki so bili najmanj pol leta prijavljeni med brezposelnimi. Tako po novem oprostitev plačila prispevkov delodajalca velja za pogodbe o zaposlitvi, sklenjene do konca decembra 2019.

V skladu s spremembo Zakona o interventnem ukrepu na področju trga dela (ZIUPTD-A), ki je začela veljati 22. decembra lani, je bilo izvajanje ukrepa podaljšano. Doslej je bilo omenjeno spodbudo za zaposlovanje starejših namreč možno uveljavljati za zaposlitve, sklenjene do konca leta 2017.

Oprostitev plačila se nanaša na vse prispevke delodajalca za socialno varnost, ki vključujejo prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za brezposelnost. Olajšava velja za zaposlitev brezposelnih, starejših od 55 let, ki so bili pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi najmanj 6 mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih. Delovno razmerje je lahko sklenjeno za določen ali nedoločen čas. Delodajalci lahko uveljavljajo oprostitev plačila prispevkov za največ prvi dve leti zaposlitve (24 mesecev), pri tem lahko sklenejo več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas, vendar brez vmesnih prekinitev delovnega razmerja v celotnem obdobju. Ravno tako morajo izpolnjevati še nekatere druge pogoje za olajšavo, ki jo uveljavljajo pri Finančni upravi RS. Starejši, za katere velja oprostitev plačila prispevkov, imajo enak obseg pravic iz navedenih socialnih zavarovanj, kot če bi bili prispevki delodajalca za socialno varnost dejansko plačani.

Porast zadovoljstva uporabnikov storitev Zavoda Zavod je v septembru in oktobru 2017, tako kot v predhodnih letih, v sodelovanju z neodvisno zunanjo raziskovalno inštitucijo, izvedel raziskavo o zadovoljstvu uporabnikov z našimi storitvami. Njen glavni namen je bil ugotoviti zadovoljstvo uporabnikov na širšem področju delovanja Zavoda po različnih vidikih ter na podlagi pridobljenih ugotovitev uvesti izboljšave pri nadaljnjem delu. Pri tem je pomembno tudi to, da so pridobljeni podatki primerljivi s predhodnimi meritvami, kar je dobra podlaga za spremljavo našega dela. Zadovoljstvo uporabnikov s storitvami Zavoda v letu 2017 je v primerjavi z meritvami iz prejšnjih let, večje. Splošna ocena Zavoda v letu 2017 je bila 3,60 (leta 2016 - 3,53); dobre so bile tudi ocene posameznih vsebinskih sklopov, saj so bile občutno višje kot leto prej. Na zadovoljstvo so v največji meri vplivali svetovalci. Anketiranci so visoko ocenili tako pomoč svetovalcev pri reševanju njihovih težav kot tudi ustreznost informacij, ki so jih pridobili od svojega svetovalca. Obe oceni sta bili nad 4 ter sta se v primerjavi z lanskim letom še povečali.

Splošno zadovoljstvo s svetovalcem pa se je dvignilo iz povprečne ocene 3,85 v letu 2016 na 3,99 v letu 2017. Te ocene svetovalcev so med najbolj pomembnimi v raziskavi, saj imajo večino neposrednih povezav z različnimi uporabniki naših storitev. Iz rezultatov ankete je tudi razvidno, da je komunikacija uporabnikov z Zavodom v največji meri še vedno osebna. Želje uporabnikov pa so se nagibale k večji rabi interneta, elektronske pošte, telefonski komunikaciji. Portal PoiščiDelo.si je bil še vedno premalo izkoriščen, saj ga je uporabljalo le 12 % vprašanih. Dokaj dobre so bile tudi ocene spletnih strani, predvsem razumljivost objavljenih informacij in njihova preglednost. Nekaj slabše je bil ocenjen vizualni aspekt spletnih strani. Pričakovano se je povečala tudi pogostost rabe spletnih strani Zavoda, vsako leto je manj tistih, ki redko ali nikoli ne pridejo na naše strani, povečal pa se je delež tedenskih in dnevnih uporabnikov. Sicer pa so anketiranci tudi zelo pohvalili delo in organizacijo uradov za delo.

Na spletu in mobilu iskalnik po dogodkih

Ker je zanimivih dogodkov, ki jih organiziramo v prostorih naših kariernih središč, uradov za delo,

območnih služb in Centralne službe oz. jih organizirajo partnerske organizacije iz leta v leto več in so zanimivi za naše uporabnike, smo se odločili, da na naši spletni in mobilni strani uvedemo poseben iskalnik po dogodkih. Z njegovo pomočjo enotno seznanjamo brezposelne, iskalce zaposlitve in druge, saj informacije o dogodkih ponujamo v obliki iskalnika s pomočjo orodja za urejanje spletnih vsebin (One.net). Ta omogoča enoten pristop glede objave kljub različnosti vrst in vsebine dogodkov.

Najpomembneje pri tem pa je, da tako zagotavljamo našim uporabnikom prijaznejši in vizualno privlačnejši pregled vseh aktualnih dogodkov na enem mestu.

Novosti v Zakonu o urejanju trga dela Nekatere spremembe in dopolnitve Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-D), ki so bile lani oktobra objavljene v Uradnem listu RS, so se začele uporabljati tri mesece po uveljavitvi zakona, to pomeni 21. januarja. Med drugim so uvedle različne ukrepe za hitrejšo aktivacijo brezposelnih oseb – prejemnikov denarnega nadomestila. Po novem je nujna obveznost prijave delavca v evidenco iskalcev zaposlitve že v času odpovednega roka, torej v roku 3 delovnih

dni po vročitvi odpovedi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti. S tem želimo doseči čim hitrejšo aktivacijo posameznikov z vidika iskanja nove zaposlitve, kajti največ možnosti za to je v prvih mesecih po izgubi dela. Pomembno novost predstavljajo tudi spodbude za zaposlovanje nižje in srednje izobraženih prejemnikov denarnega nadomestila. To ne velja za tiste brezposelne, ki imajo deficitarni poklic in imajo zato večje možnosti za zaposlitev, vendar

se zanjo zaradi upravičenosti do denarnega nadomestila ne odločajo. Zavod bo osebi, ki se bo v času upravičenosti do denarnega nadomestila zaposlila za polni delovni čas, do izteka pravice, a največ 12 mesecev po zaposlitvi, izplačeval spodbudo v višini 20 odstotkov zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila. Pri tem je pomembno, da se mora zaposlitev ohraniti za polni delovni čas za celotno obdobje izplačevanja spodbude. Novela zakona prinaša tudi postopno sankcioniranje kršitev obveznosti iz

naslova aktivnega iskanja zaposlitve. Po novem bo Zavod kršitelja prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb šele ob ugotovljeni drugi kršitvi nekaterih obveznosti. Spremembe so tudi glede izplačevanja denarnega nadomestila. Upravičencu se bo namreč že ob ugotovljeni prvi kršitvi obveznosti denarno nadomestilo znižalo za 30 odstotkov od zadnjega izplačanega zneska, medtem ko se pri ugotovljeni drugi kršitvi preneha izplačevati denarno nadomestilo v celoti.

Informativa in Arena mladih v Ljubljani

26. in 27. januarja je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal že tradicionalni vseslovenski sejem izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja – Informativa 2018 in Arena mladih. Na obeh dogodkih je tudi Zavod predstavil svoje storitve.

Osrednjo pozornost smo tako namenili predstavitvi aktualnih programov aktivne politike zaposlovanja, ki pomagajo pri načrtovanju kariere in izbiri poklica mladim, brezposelnim in drugim iskalcem zaposlitve, spregovorili smo tudi o brezplačnih storitvah, ki jih nudimo v naših kariernih središčih po Sloveniji. Obenem smo predstavili računalniški programom Kam in kako, medtem ko je bilo pri naših svetovalcih mogoče spoznati, kako se učinkovito predstaviti delodajalcem in katere pripomočke za samostojno vodenje kariere lahko pri tem uporabimo. Na razstavnem prostoru je bilo mogoče prisluhniti tudi našemu predavanju o iskanju zaposlitve s pomočjo družabnih omrežij in pridobiti druge informacije s področja trga dela. Prvič letos je Informativa ponudila tudi 790 delovnih mest v okviru projekta Moja prva zaposlitev. Obiskovalci so tako lahko v skupnem razstavnem prostoru stopili v neposreden stik z delodajalci s področja elektrotehnike, elektronike, strojništva, turizma gostinstva, gradbeništva IT, arhitekture in drugih področij, ki poleg zaposlitve nudijo še štipendije, praktično

usposabljanje ter študentsko in projektno delo. Sočasno je potekala še 18. Arena mladih pod geslom: Aktiviraj se! Dogodek je navduševal s predstavitvijo aktivnosti za spodbujanje aktivnega preživljanja prostega časa mladih.

Nekatere spremembe in dopolnitve Zakona o urejanju trga dela uvajajo različne ukrepe za hitrejšo aktivacijo

brezposelnih – prejemnikov denarnega nadomestila.

Februar Prve spodbude za zaposlovanje prejemnikov denarnega nadomestila V začetku februarja smo prejemnikom denarnega nadomestila, ki so se v času veljavne odločbe do denarnega nadomestila zaposlili za polni delovni čas, in ki so izpolnjevali pogoje, kot jih določa novi 32. člen Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 55/17; ZUTD-D), izdali prve pogodbe o dodelitvi Spodbude za zaposlitev prejemnika denarnega nadomestila. Spodbuda znaša 20 % zadnjega izplačanega neto zneska denarnega nadomestila, izplačujemo pa jo lahko do izteka pravice do nadomestila, vendar največ 12 mesecev po zaposlitvi, pri te čemer je nujno, da je zaposlitev ohranjena s polnim delovnim časom za celotno obdobje izplačevanja spodbude. Naj

omenimo, da upravičencem za to ni potrebno oddajati vlog, saj podatke o njihovi zaposlitvi pridobimo s križanjem podatkov z ZZZS. Izjema so osebe, ki so se zaposlile v tujini - te nam morajo svojo zaposlitev sporočiti prek obrazca, ki je objavljen na naši spletni strani, priložiti pa mu morajo tudi kopijo pogodbe o zaposlitvi v tujini.

Varstvo otrok na delovnem mestu

14. februarja smo na Zavodu ob splošni stavki zaposlenih v vzgoji in izobraževanju organizirali varstvo otrok na delovnem mestu. Tako smo vsem zaposlenim, ki niso mogli sami zagotoviti varstva oz. so imeli v okviru delovnega procesa že dogovorjene obveznosti, omogočili prihod v službo.

Kot primer dobre prakse usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, navajamo primer velenjske OS, ki je organizirala varstvo za 9 otrok, medtem ko se druge OS in CS kljub najprej izkazanemu interesu za to niso odločile. Sicer pa so v času varstva otroci na OS Velenje pod budnim očesom prostovoljk, ki so se glede na potrebe delovnega procesa vključevale v varstvo in animiranje, gledali risanke, poleg tega so tudi barvali, risali, izdelovali voščilnice za starše, se igrali z igračami, ki so jih prinesli s seboj od doma, poslušali pravljice ipd. Organizacija takšnega varstva je bila naporna z vidika zagotavljanja varnosti, saj naše poslovno okolje ni primerno za organizacijo varstva večjega števila otrok za daljši čas, je pa dan kljub temu dan odlično potekal, saj je družba otrok pozitivno vplivala na razpoloženje večine zaposlenih.

Trajno zaposlovanje mladih takoj po prijavi med brezposelne 15. februarja smo na spletni strani objavili spremembe javnega povabila Trajno zaposlovanje mladih. Bistvena novost je, da se v ta program lahko vključujejo brezposelni mladi do vključno 29. leta starosti že takoj po prijavi v evidenco na Zavodu - do sedaj so se namreč lahko vključevali le mladi, ki so bili vsaj 3 mesece brezposelni. Namen programa je mlade brezposelne osebe hitreje delovno, socialno in trajno aktivirati z zaposlitvijo za nedoločen čas pri

izbranih delodajalcih, hkrati tako prispevamo tudi k zmanjšanju neskladij med ponudbo kandidatov in povpraševanjem delodajalcev na trgu dela. Ukrep je namenjen brezposelnim in delodajalcem iz celotne Slovenije. Višina subvencije znaša 5.000 evrov za zaposlitev za 40 urni tedenski delovni čas za nedoločen čas in se izplača v dveh delih: polovica po zaposlitvi, druga polovica pa po izplačilu plače za 24. mesec

Do konca novembra 2018 je Zavod z upravičenci sklenil kar 3.278 pogodb o dodelitvi spodbude za zaposlitev in jim

izplačal skupaj 737.897 evrov, povprečno 225 evrov na upravičenca.

zaposlitve. V letu 2017 smo v program vključili 1.175 mladih, od tega skoraj 70 % oseb s stalnim prebivališčem v vzhodni Sloveniji, v letu 2018 smo vključiti dodatnih 2.191 brezposelnih mladih, od tega 60 % oseb s stalnim prebivališčem v zahodni Sloveniji. Javno povabilo bo predvidoma odprto do konca julija prihodnje leto, zanj pa je namenjenih skoraj 28 milijonov evrov. Sredstva v višini 80 % se krijejo iz Evropskega socialnega sklada.

Analiza o zdravju zaposlenih Na Zavodu imamo sprejete Smernice za program promocije zdravja za obdobje od 2018 do 2020, ki prispevajo k skupnemu prizadevanju vseh zaposlenih za ohranjanje in krepitev zdravja ter dobrega počutja na delovnem mestu. Podlaga tem smernicam je bila opravljena analiza zdravja zaposlenih za obdobje 2012 do 2016, s katero smo identificirali najpogostejše bolezni in težave, zaradi katerih smo zaposleni na Zavodu najpogosteje bolniško odsotni. Analiza je pokazala, da je povprečno število izgubljenih dni v obdobju petih let od 2012 do 2016 na zaposlenega bilo 17,7 na leto, povprečno pa je bilo na Zavodu v bolniškem staležu 222 zaposlenih, kar kaže na pogosto bolniško odsotnost. Povprečno trajanje odsotnosti z dela na zaposlenega zaradi bolniške je bilo nekaj manj kot 8 dni. Največ bolniških odsotnosti v vseh teh letih je bilo zaradi bolezni mišično kostnega sistema in vezivnega tkiva (skupina bolezni MKS), nege družinskega člana, bolezni dihal, rakastih obolenj ter duševnih in vedenjskih

motenj. Po trajanju najbolj izstopajo bolezni mišično kostnega sistema in vezivnega tkiva, saj je povprečna odsotnost v omenjenem obdobju zaradi te bolezni trajala 16 dni na leto.

Prav zato se v smernicah programa promocije zdravja za obdobje od 2018 do 2020 osredotočamo na preprečevanje bolezni MKS in bolezni dihal z ergonomskim urejanjem delovnih mest in delovnega okolja ter s spodbujanjem zdravega življenjskega sloga.

Spletni zaposlitveni sejem Seize the Summer with EURES 2018

15. februarja je naš EURES skupaj s hrvaškim, portugalskim in španskim organiziral spletni zaposlitveni sejem Seize the Summer 2018. Ta je bil namenjen iskalcem zaposlitve iz vse Evrope, ki jih zanima delo v turizmu, ter delodajalcem iz mediteranskih držav, ki iščejo nove sodelavce za letošnjo turistično sezono.

Od 10. do 18. ure po srednjeevropskem času je na omenjenem spletnem dogodku sodelovalo 61 slovenskih in tujih delodajalcev, skupaj iz 9 držav. Na voljo je bilo 228 oglasov z več kot 4.106 prostimi delovnimi mesti, na katera je kandidiralo 2.160 iskalcev zaposlitve, ki imajo poklic oz. izobrazbo natakarja, kuharja, receptorja, animatorja, plesalca ali vaditelja fitnesa. Tudi slovenski delodajalci so bili aktivni - šest podjetij je namreč objavilo 21 prostih delovnih mest, za katera se je zanimalo kar 96 kandidatov, poleg tega je bilo s slovenskimi delodajalci izvedenih tudi 8 spletnih zaposlitvenih razgovorov. Tokratni spletni zaposlitveni sejem pod okriljem EURES-a je bil že četrti zapovrstjo in sodeč po odzivu delodajalcev ter iskalcev zaposlitve je uspel, zato bomo s takšno prakso povezovanja obeh skupin nadaljevali tudi v prihodnje.

Marec

Potrjen Poslovni načrt Zavoda za leto 2018 Svet Zavoda je na 4. dopisni seji 6. marca sprejel Poslovni načrt Zavoda za letos. Usmeritve Zavoda za leto 2018 temeljijo na razvojnih dokumentih RS, ki opredeljujejo razvoj gospodarstva, izobraževanja, socialne države in s tem povezanega trga dela. Pri tem sledimo tudi makroekonomskim napovedim: za obdobje naslednjih dveh let je namreč predvidena nadaljnja rast slovenskega gospodarstva, to pomeni, da bo tudi zaposlenost v prihajajočem obdobju še naprej naraščala. Po naših ocenah bo stopnja registrirane brezposelnosti v dveh letih padla na 8,4 %, brezposelnost pa bo upadla na povprečno manj kot 80 tisoč oseb. Ne glede na spodbudne napovedi naš ključen izziv na trgu dela predstavlja povečanje delovne aktivnosti ranljivih skupin, kar zahteva celovit pristop in prilagoditev ukrepov posameznim ciljnim skupinam. Namen vseh naših aktivnosti je povečati zaposlitvene možnosti brezposelnih, delodajalcem pa zagotoviti ustrezne kadre. Prav zato med glavne prednostne naloge Zavoda v tem letu sodi krepitev digitalnega poslovanja z uporabniki. S prenovo IKT, digitalizacijo procesov, podprocesov in posameznih opravil,

digitalizacijo in razvojem novih storitev želimo učinkoviteje povezati ponudbo in povpraševanje na trgu dela, to pomeni predvsem izboljšati proces posredovanja na prosta delovna mesta, z boljšim prepoznavanjem kompetenc brezposelnih pa želimo povečati kakovost naše svetovalne obravnave. Veliko pozornosti bomo še naprej namenili večjemu vključevanju ranljivih skupin, predvsem dolgotrajno brezposelnih, starejših, brez izobrazbe, saj ti predstavljajo t. im. trdo jedro brezposelnosti. Večjo učinkovitost bomo dosegli z različnimi ukrepi aktivne politike zaposlovanja, ki jih bomo v še večji meri prilagodili lokalnim potrebam ter s svetovanji in programi socialne aktivacije, s pomočjo katerih bomo brezposelne opremili z različnimi znanji in veščinami za uspešen nastop na trgu dela. Pomembni so tudi številni drugi ukrepi in aktivnosti, s katerimi krepimo sodelovanje z delodajalci. Partnerje, predvsem krovne delodajalske organizacije oz. združenja, bomo osveščali in obveščali o naših storitvah in ponudbi. V ta namen v letu 2018 pripravljamo konkretne letne načrte sodelovanja.

Nemški zaposlitveni dan v Ljubljani 21. marca je v Kariernem središču v Ljubljani v okviru ljubljanske območne službe Zavoda potekal poseben dan za vse, ki bi se želeli zaposliti v Nemčiji na področju gostinstva in turizma, farmacije, nege in oskrbe starejših ter informatike. V sodelovanju z nemškim EURES-om smo namreč pripravili zaposlitveni dan, na katerem so bile predstavljene zaposlitvene priložnosti v tej državi. Razgovori s kandidati, ki so že predhodno pripravili mednarodni življenjepis (Europass) v nemškem ali angleškem jeziku ter so dokazali, da imajo izkušnje ali izobrazbo s katerega od omenjenih področij in vsaj osnovno znanje nemškega jezika, so potekali od 9. ure dalje. Zanimanje kandidatov je bilo precejšnje, saj se je razgovorov udeležilo 20 oseb. EURES sodelavca iz Nemčije sta opravljala razgovore za delodajalce iz celotne Nemčije, to pomeni, da sta preverila znanje jezika, delovne izkušnje, želje in

jim odgovorila glede realnih možnosti na nemškem trgu dela.

Predvidevamo, da se je zaradi pridobljenih informacij na tem dogodku zaposlilo približno 5 oseb.

Na Zlati niti 2018 aktiven tudi Zavod Z zaključno prireditvijo v Ljubljani je časopisna družba Dnevnik 29. marca zaokrožila 11. izbor najboljših zaposlovalcev in tudi letos pod žaromete postavila tri zmagovalna podjetja. V kategoriji manjših podjetij je to prestižno priznanje prejela Intera, d.o.o., med srednje velikimi se je najbolj izkazala RLS Merilna tehnika, d.o.o, med večjimi pa A1 Slovenija, d.d. Za merjenje kakovosti odnosa med zaposlenimi in organizacijo, ki je bistvo izbora za najboljšega zaposlovalca, se je tokrat odločilo 89 podjetij in organizacij. Aktivno vlogo pri izboru je imel tudi naš Zavod, predvsem pa je pomembno, da smo med zlatimi praksami, ki so namenjene predstavitvi drugačnih, inovativnih pristopov pri delu, skupaj s podjetjem Petrol predstavili projekt zaposlitveni izziv, ki pomeni drugačen, interaktiven način spodbujanja zaposlovanja med brezposelnimi in delodajalci.

Sicer pa so tokrat bila na Zlati niti prvič podeljena tudi posebna priznanja natečaja »Starejšim prijazno podjetje: z leti še vedno zavzeti«, ki so ga prejeli Petrol, d.d., Javno podjetje Komunala Brežice, d.o.o. ter Kens, d.o.o.

Skupaj do zaposlitve

Nina, kemijska tehnologinja, je bila po končanem šolanju pol leta brezposelna. Ni minilo dolgo, ko je bila preko Zavoda napotena k delodajalcu na razgovor.

Kot nam je zaupala, je to bil njen prvi zaposlitveni razgovor. »In prvi odgovor, ki sem ga prejela, je

bil pozitiven. Sploh nisem mogla verjeti! Čeprav nisem imela delovnih izkušenj, so izbrali mene. Vesela sem bila povabila v ekipo, saj sem vedela, da se bom maksimalno potrudila in tudi izkazala.« Še danes je hvaležna svetovalki zaposlitve, ki jo je seznanila s programom Usposabljanje na delovnem mestu – mladi. »Prepričana sem, da sem zaradi tega programa dobila službo. Pa tudi če službe ne bi dobila, bi mi na koncu še vedno ostale izkušnje, opravljena praksa - vse to bi lahko dodala k svoji naslednji vlogi za zaposlitev. Morda bi ravno to pretehtalo v moj prid. Vsak dan dela šteje!« To je le ena izmed uspešnih zgodb, ki jih objavljamo na naši spletni strani. Te zgodbe so dokaz, da je s trudom, voljo, znanjem in lastno angažiranostjo mogoče doseči zastavljene cilje na poklicnem področju.

Delež izhodov v zaposlitev za mlade iz programa usposabljanja na delovnem

mestu je zelo dober, saj znaša 77 % za leto 2016 in 69 % v letu 2017. Večina oseb se zaposli v roku 3 mesecev po

zaključku programa.

April

Anketa o zadovoljstvu zaposlenih V prvem tednu aprila smo izvedli Anketo o zadovoljstvu med zaposlenimi. Nanjo je odgovorilo 57,5% vseh zaposlenih v Zavodu, kar je dobre 4 % več kot v letu 2017. Nekatera vprašanja so ostala ista kot vsa leta do sedaj, dodana pa so bila vprašanja s področja zdravja pri delu. Na lestvici od 1 do 5 je skupno zadovoljstvo med zaposlenimi znaša 3,5 in je enako kot lani. Sodelavci so najbolj zadovoljni s stalnostjo zaposlitve (76,6%), prav tako so kot zadovoljne ali celo zelo zadovoljne ocenili odnose med sodelavci, zanimivost dela, neposrednega vodjo. Visoko smo ocenili tudi varnost dela in delovne razmere, obveščenost o dogodkih, več kot polovica sodelavcev je zelo dobro ocenilo možnost strokovnega razvoja ter zahtevnost dela, prav tako je bilo 60,7 % zadovoljnih s svobodo in samostojnostjo pri opravljanju dela.

Po drugi strani pa so sodelavci izrazili nezadovoljstvo glede možnosti napredovanja, prav tako so bili manj zadovoljni s plačo in drugimi materialnimi ugodnostmi, z možnostjo soodločanja pri delu in poslovanju, 26 % sodelavcev je tudi menilo, da naše delo nima ustreznega ugleda.

Aktivni na sejmu MEGRA 2018 Območna služba Murska Sobota je tudi letos aktivno sodelovala na mednarodnem Pomladnem sejmu gradbeništva, energetike, komunale in obrti MEGRA, ki je potekal od 4. do 7. aprila.

Na sejmu smo imeli posebno stojnico, na kateri smo predstavljali aktualne potrebe delodajalcev po delavcih, obenem smo pozornost namenili tudi predstavitvi trenutnih ukrepov aktivne politike

zaposlovanja, ki jih imamo na Zavodu za spodbujanje zaposlovanja. Ker je bil eden izmed sejemskih dni namenjen seznanitvi z možnostmi izobraževanja v gradbeništvu ter predstavitvi obrtnih gradbenih dejavnosti, so srednje šole v okviru tega dogodka pripravile tekmovanje za dijake gradbenih šol, in sicer v polaganju mozaika iz keramičnih ploščic. Na ta dogodek smo v sodelovanju s Pomurskim sejmom in Območnimi obrtno-podjetniškimi zbornicami Pomurja ter Gospodarsko zbornico Pomurja povabili tudi učence osnovnih šol, tako da so se lahko neposredno seznanili z različnimi deficitarnimi poklici, kot npr. dimnikar, voznik, strojnik težke gradbene mehanizacije, mizar, slikopleskar, avtoserviser, klepar-krovec, zidar, tesar, ter se obenem tudi preizkusili v ročnih spretnostih in ustvarjalnosti. Odziv je bil izjemen, saj se je tekmovanja za osnovnošolce v izdelovanju mozaika udeležilo kar 15 ekip. Tudi delodajalci, ki so predstavljali poklice, so bili nad motiviranostjo učencev zelo zadovoljni, prav zato bomo tudi v prihodnje nadaljevali s tako prakso promocije obetavnih poklicev.

Zavod partner kadrovskim delavcem in iskalcem zaposlitve 12. aprila je na mariborski območni službi v sodelovanju z Društvom kadrovskih delavcev Maribora, Lenarta in Slovenske Bistrice potekal brezplačni strokovni posvet, na katerem smo v skupnem dialogu osvetlili glavne aktualne poudarke s področja trga dela ter predstavili glavne izzive, ki nas čakajo letos. Mednje je zagotovo sodilo spodbujanje zaposlovanja starejših, večja aktivacija prejemnikov socialnih transferjev ipd. Sicer pa so bili na posvetu predstavljeni aktualni trendi na trgu dela v Podravju - čeprav brezposelnost v Sloveniji pada, v tem delu predstavlja velik izziv. Stopnja registrirane brezposelnosti je namreč januarja za Podravje znašala 10,9 %, medtem ko je bila v Sloveniji 9,3 %. Pozornost na posvetu je bila namenjena tudi predstavitvi pisarn za delodajalce, kjer na enem mestu nudimo vse storitve za delodajalce, obenem so bili predstavljeni tudi aktualni ukrepi aktivne politike zaposlovanja, namenjeni spodbujanju zaposlovanja.

Na posvet smo povabili tudi kadrovsko agencijo Adecco, saj je skupni cilj vseh akterjev na trgu dela zaposliti čim več brezposelnih oz. delodajalcem zagotoviti ustrezne kadre. Posveta se je udeležilo 19 delodajalcev, agencij in izobraževalnih institucij, ki so bili zadovoljni z organizacijo dogodka, saj so pridobili veliko novih in koristnih informacij s področja trga dela, zaposlovanja in izzivih za prihodnje.

Sezonska dela v kmetijstvu

Tudi v letu 2018 so bila sezonska dela v kmetijstvu pomemben del ponudbe prostih delovnih mest. Za tiste, ki so brez zaposlitve, so lahko priložnost za dodatni zaslužek in pridobivanje delovnih izkušenj. Prav zato smo na naši spletni strani objavljali aktualne informacije o možnosti vključitve v sezonska dela v različnih slovenskih regijah glede na potrebe delodajalcev po takšnih delih v obdobju od aprila do novembra . Pri tem naj poudarimo, da Zavod ne razpisuje potreb po sezonskih delih, temveč le obvešča brezposelne in širšo javnost o tej možnosti dela. To sicer počnemo praktično vse leto: na osebnih razgovorih, skupinskih oblikah svetovanja, v medijih in na različnih dogodkih, na katerih sodelujemo, poleg tega pa tudi na oglasnih deskah in spletnih straneh Zavoda. Izvajalci sezonskih del iščejo osebe za opravljanje različnih del – spomladi so aktualni predvsem delavci za redčenje in obrezovanje sadnega drevja ter obiranje jagod, poleti za pridelavo in obiranje zelenjave, v jeseni pa za obiranje sezonskega sadja, jabolk ali grozdja. Potrebe po sezonskih delavcih so najvišje v SV in V Sloveniji, npr. na območnih službah Murska Sobota, Maribor, Celje, Sevnica.

Aktivni do upokojitve

13. aprila smo objavili novo javno povabilo, namenjeno spodbujanju trajnejšega zaposlovanja brezposelnih, ki so dopolnili najmanj 58 let.

Slovenija je namreč po stopnji delovne aktivnosti starejših (od 60. do 64. leta) na predzadnjem mestu v Evropi. Njihovo število kljub upadanju brezposelnosti od leta 2010 vztrajno narašča. Kar dve tretjini (66 %) brezposelnih, ki so stari najmanj 58 let, je brez zaposlitve več kot eno leto in so dolgotrajno brezposelni. Z novim ukrepom lahko delodajalci za njihovo zaposlitev s polnim delovnim časom za nedoločen čas oziroma najmanj do izpolnitve pogojev za upokojitev prejmejo subvencijo 11.000 evrov. Pri tem imajo prednost prejemniki denarnega nadomestila za brezposelnost ali socialnovarstvenih prejemkov. Subvencija se izplačuje v dveh enakih delih na podlagi predloženega zahtevka in dokazil: po zaposlitvi in po izplačilu plače za 18. mesec zaposlitve.

S tem programom se bo zaposlilo 1.172 starejših brezposelnih, saj je na voljo 14 milijonov evrov, od tega 60 % za vzhodno kohezijsko regijo.

Nova eStoritev na portalu za delodajalce Na našem portalu za delodajalce smo uvedli novo storitev, ki omogoča delodajalcem pošiljanje sporočila o izidu posredovanja za zaposlitev po elektronski poti. Ta je namenjena vsem delodajalcem, ki iščejo nove sodelavce in smo jim na podlagi oddanega prostega delovnega mesta poslali kandidate za zaposlitev. Z novo

eStoritvijo tako lahko delodajalci hitreje in enostavneje, le z nekaj kliki, sporočijo, koga so izbrali in kako je potekal postopek izbora. Zavodu je to pomembna povratna informacija, da z boljšim poznavanjem potreb delodajalcev v prihodnje lažje najdemo primerne kandidate in tako izboljšamo učinkovitost našega izbora.

5. karierna tržnica v Mariboru 18. aprila je Karierni center Univerze v Mariboru skupaj z mariborsko in ptujsko območno službo Zavoda že peto leto zapored organiziral dogodek na temo kariernih priložnosti za mlade. 5. Karierna tržnica v živo je tako študentom in diplomantom ter iskalcem zaposlitve omogočila vzpostavitev osebne povezave s potencialnimi delodajalci na hitrih zmenkih. Poleg kratkih zaposlitvenih razgovorov je potekal tudi živahni karierni sejem, na katerem so se predstavila številna podjetja in organizacije iz območja Štajerske, kot npr. Talum, M&R Automation GmbH, Lek, Boxmark Leather, Lesnina, Univerza v Mariboru, Karierni center Univerze in drugi. Za vse iskalce, ki jih je zanimala priprava dobrega, to pomeni izstopajočega življenjepisa, je bila organizirana t. im. CV klinika, prav tako je bilo možno se brezplačno profesionalno fotografirati za življenjepis, saj fotografija postaja čedalje pomembnejša sestavina vsake predstavitve.

Poleg tega so bili predstavljeni tudi drugi aktualni ukrepi za mlade, s katerimi spodbujamo zaposlovanje te ciljne skupine.

Na dogodku, ki je potekal med 10. in 13. uro, je bilo zanimanje obiskovalcev precejšnje, saj se ga je udeležilo približno 150 mladih.

Maj

Usposabljamo lokalno za zaposlitev v najbolj iskanih poklicih

8. maja smo objavili novo javno povabilo Usposabljamo lokalno, ki omogoča okrog 390 brezposelnim usposabljanje na delovnem mestu za zaposlitev v poklicih, ki so med najbolj iskanimi pri delodajalcih v posameznih delih Slovenije. Tako prispevamo k zmanjšanju strukturnih neskladij na trgu dela v lokalnem okolju. Usposabljanje na delovnem mestu poteka pri delodajalcih, katerih ponudbe bodo izbrane na javnem povabilu. S takšnim usposabljanjem brezposelni pridobijo dodatna znanja, veščine in spretnosti, s katerimi si izboljšujejo ali razširjajo zaposlitvene možnosti in odpirajo nove poti do zaposlitve v deficitarnih poklicih. V usposabljanje se lahko vključijo brezposelni, ki so najmanj tri mesece prijavljeni v evidenci brezposelnih in

katerih znanja in delovne izkušnje ne omogočajo neposredne zaposlitve na delovnih mestih za deficitarne poklice. Pri tem imajo prednost brezposelni, ki sodijo v starostno skupino od 30. do 49. leta, v zadnjih dveh letih pa še niso bili vključeni v noben program ali so dalj časa prijavljeni med brezposelnimi, prav tako se bodo upoštevale socialne in zdravstvene ovire. Delodajalci spoznavajo in usposabljajo brezposelne za konkretno delo v deficitarnih poklicih še pred sklenitvijo delovnega razmerja, po zaključenem usposabljanju pa se odločajo glede njihove zaposlitve. Cilj javnega povabila, ki je odprto do porabe sredstev, najkasneje pa do 28. junija 2019, ko se izteče končni rok za oddajo ponudb je, da se vsaj tri četrtine udeležencev po zaključku programa zaposli pri delodajalcih, ki so izvedli usposabljanje. Usposabljanje na delovnem mestu poteka brez delovnega razmerja, praviloma polni delovni čas, največ pet dni v tednu, pod vodstvom mentorja, ki ga zagotovi delodajalec.

Številne prireditve ob 23. Tednu vseživljenjskega učenja Tednu vseživljenjskega učenja – TVU 2018, ki je potekal po vsej Sloveniji med 11. in 20. majem in ga je organiziral Andragoški center Slovenije v sodelovanju z ljudskimi univerzami in drugimi partnerji, se je tudi tokrat že tradicionalno pridružil naš Zavod z organizacijo številnih različnih aktivnosti in dogodkov. Večina prireditev, ki so zaznamovale letošnji festival vseživljenjskega učenja, se je zvrstila v uradnem, ožjem terminu, nekateri dogodki pa bodo potekali vse do konca junija. Prireditve, ki smo jih organizirali na naših območnih službah, so bile namenjene brezposelnim in drugim iskalcem zaposlitve, poleg tega tudi delodajalcem, strokovni javnosti in drugim. Njihov glavni namen je bil najširšo javnost spomniti na pomen učenja, še posebej vseživljenjskega učenja, s pomočjo katerega prispevamo k ohranitvi oziroma krepitvi zdravja, posledično pa seveda k izboljšanju zaposlitvenih možnosti in aktivnega državljanstva.

To pomeni, da smo na različne načine predstavili našo dejavnost in storitve, zato da bi se še dodatno približali ljudem ter da bi bolj celovito spoznali naše delo in poslanstvo. Tudi tokrat so bile tako naše kot tudi druge prireditve dobro obiskane.

Zavod na delovnem obisku gostil Nizozemce

V okviru Tedna vseživljenjskega učenja (TVU) 2018 je Slovenijo pod gostiteljstvom nacionalnega koordinatorja slovenskega festivala učenja, Andragoškega centra Slovenije, obiskala delegacija, Platforma Learn for Life, v vlogi nizozemskega nacionalnega koordinatorja tega evropskega praznika učenja. Namen njihovega študijskega obiska v Sloveniji je bila seznanitev s TVU in drugimi vidiki izobraževanja odraslih. Skupina petih predstavnikov je 15. maja skupaj s predstavnicama ACS obiskala tudi naš Zavod.

Poglavitni namen srečanja je bil seznaniti se z vlogo javnega zavoda za zaposlovanje v izobraževanju odraslih.

Obisk, ki je bil delovne narave, je bil tako namenjen predvsem predstavitvi dejavnosti, organizacije in financiranja Zavoda, njegovega prispevka k vseživljenjskem učenju ter izmenjavi dobrih praks.

Nizozemci so bili zelo zadovoljni s predstavljeno vsebino. V določenih vidikih so ugotavljali podobnosti z urejenostjo vseživljenjskega učenja pri njih, navdušila pa jih je predvsem sistematičnost dejavnosti Zavoda, pa tudi povezanost s področjem izobraževanja odraslih. Všeč jim je bila tudi dejavna vključenost naše ustanove v festival učenja pri nas, tako na nacionalni kot tudi lokalni ravni. Podobno podporo bi si želeli tudi sami, saj kot so skupaj ugotovili na delovnem obisku, sistematično delovanje na področju vseživljenjskega učenja edino lahko prinaša rezultate.

EU projekt, moj projekt Zavod je med 12. in 19. majem sodeloval v kampanji EU projekt, moj projekt. Kampanja z več kot 30 dogodki v 23 krajih po Sloveniji, preko katerih so se predstavljali različni projekti, se je odvijala že četrtič zapored. Med njimi je javnost lahko bolje spoznala tudi Projektno učenje mlajših odraslih (PUM-O), ki smo ga predstavili 16. maja na stojnici v središču Celja. Poleg omenjenega projekta so se obiskovalci lahko seznanili tudi s prav posebnim poklicem prihodnosti, to je sprehajalec psov. Skupaj z nami so se predstavili še Ljudska univerza Celje in Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje, slednja s svojim projektom SPOT-svetovanje Savinjska, ki je še posebej zanimiv za mikro, majhna in srednje velika podjetja ter bodoče podjetnike. Vsi zainteresirani so si tudi lahko ogledali, kaj nastaja izpod rok predstavnikov zavoda za vzgojno, izobraževalno, športno, socialno in kulturno dejavnost iz Celja Za vas živim, medtem ko je Šolski center Celje predstavil šolske programe:

kemija, računalništvo, elektrotehnika, frizerstvo, kozmetika in robotika. Obenem smo v našem Kariernem središču Celje organizirali tudi brezplačno predavanje za zaposlene z naslovom: Trema pred razgovorom? Nič več!, sočasno s tem dogodkom pa je potekala tudi Parada učenja - Dan učečih se skupnosti, ki je tudi del Tedna vseživljenjskega učenja.

Dan zdravja v Zavodu

Tudi letos smo tretji četrtek v maju, torej 17. maja, v okviru programa promocije zdravja na delovnem mestu in v okviru programa ukrepov Družini prijazno podjetje organizirali Dan zdravja v Zavodu. Namenjen je bil vsem zaposlenim, za različne aktivnosti pa smo imeli na voljo štiri ure. Letošnji dogodek je bil že tretjič zapored in tudi tokrat je bila osrednja pozornost namenjena gibanju, to pomeni, da smo organizirali krajše pohode ter praktični prikaz vadb.

Potekala so tudi različna predavanja na temo zdravja. Na nekaterih lokacijah so izvajali meritve krvnega sladkorja, tlaka in kostne gostote ter teste telesne pripravljenosti, saj se je to v minulih letih izkazalo kot zelo koristno. Sicer pa se je ta dan različnih aktivnosti udeležilo 760 sodelavcev. 95 % zaposlenih, ki je izpolnilo anketni vprašalnik po izvedenem dogodku, je menilo, da je Dan zdravja izpolnil njihova pričakovanja, 49 % jih je pohvalilo samo vsebino, 42 % pa organizacijo dogodka, še posebej gibanje na prostem, različnost aktivnosti in druženje. Letošnji Dan zdravja je bil samo eden v nizu različnih dogodkov in aktivnosti v promociji zdravja, saj zdravju, še posebej na delovnem mestu, posvečamo veliko pozornosti tudi sicer. V ta namen smo oblikovali tudi posebno rubriko na intranetu, namenjeno osveščanju vseh zaposlenih o skrbi za lastno zdravje.

Moja kariera – moja odgovornost Območna služba Koper je 24. maja v sklopu regijskega zaposlitvenega sejma izvedla strokovni posvet na temo »Moja kariera - moja odgovornost«. Na posvetu je bil predstavljen vidik odgovornosti posameznika, delodajalca in podpornih institucij pri iskanju zaposlitve. Jasno je, da je za razvoj uspešne poklicne poti v prvi vrsti odgovoren vsak posameznik, pri tem pa mu je lahko v pomoč tudi podporno okolje. Zelo pomembno vlogo pri tem ima tudi delodajalec, kjer je oseba zaposlena, saj ta lahko na različne načine vpliva na razvoj posameznikove kariere. V okviru posveta je tako potekala zanimiva in konstruktivna razprava, slišali smo veliko dobrih predlogov, pa tudi izzivov, ki jih prinašajo aktualne razmere na trgu dela. Prisotni so se med drugim strinjali, da je potrebno že šolajoči mladini omogočiti bolj praktične programe izobraževanja (po sistemu vajeništva), starejšim pa možnost formalnega izobraževanja. Predvsem pri mladih je potrebno - bolj kot sami vsebini izobraževanja - dati večji poudarek vzgoji in pridobitvi kompetenc.

S tem bodo kasneje lažje sprejemali nova znanja in obveznosti, kar vpliva na oblikovanje kariere. Sodelujoči so poleg tega tudi opozorili na pomanjkanje kadra v določenih poklicih oziroma na strukturna neskladja na trgu dela, prav zato je potrebno še več pozornosti posvetiti promociji deficitarnih poklicev, obenem pa morajo tudi delodajalci, če želijo dobiti ustrezne kadre, izboljšati delovne pogoje, saj zaposlovanje tujcev ni dolgoročna rešitev.

Decembra 2014 je bilo pri Zavodu prijavljenih 30.151 mladih,

septembra 2018 pa le še 13.460.

Junij

Napovedi skoraj 2.900 delodajalcev za drugo polovico leta 2018 Napovedi delodajalcev, ki zaposlujejo 644.600 ljudi, so bile za drugo polovico leta še bolj spodbudne kot doslej: napovedovali so namreč 3-odstotno rast zaposlenosti, odprlo naj bi se 19.400 novih delovnih mest. Najbolj spodbudne napovedi glede rasti zaposlovanja so bile v gradbeništvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih. Iskali naj bi se predvsem delavci za preprosta dela, vozniki tovornjakov in vlačilcev,

prodajalci, varilci, zidarji, skladiščniki, uradniki za nabavo in prodajo, natakarji, orodjarji in čistilci. Sicer pa se je ob polletju 2018 s pomanjkanjem ustreznih kadrov za zaposlitev soočalo že kar 45,7 % delodajalcev, ki so v anketi sodelovali. Te težave so reševali predvsem s povečanim obsegom dela že zaposlenih, prenosom znanj na tuje izvajalce, (pre)usposabljanjem že zaposlenih in zavračanjem naročil.

Obisk predstavnikov delodajalcev 13. junija je Zavod gostil predstavnike združenj delodajalcev iz Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije ter Združenja delodajalcev Slovenije. Na skupnem srečanju smo najprej predstavili najnovejše rezultate Napovednika zaposlovanja za drugo polovico 2018, Napovednika zaposlovanja malih delodajalcev, storitve EURES in novosti na področju zaposlovanja tujcev. Kot so poudarili predstavniki združenj, podpirajo raziskave o napovedih delodajalcev na področju zaposlovanja, saj jih redno uporabljajo pri svojem delu. Sicer pa so delodajalci zainteresirani za še tesnejše sodelovanje pri poenostavitvi postopkov zaposlovanja tujcev, prav tako si želijo

redno seznanjanje svojih članov o storitvah EURES, ki spodbuja mobilnost, obenem želijo biti obveščeni o novostih in strategijah na področju migracij v naši državi, izrazili pa so tudi potrebo po vzpostavitvi enotne točke pri vodenju postopkov zaposlovanja tujcev. Glede na obete na trgu dela so pogovori tekli tudi o možnem sodelovanju na področju po-zaposlitvenih aktivnosti, kjer gre za podporo osebi (npr. dolgotrajno brezposelni osebi) tudi po zaposlitvi. Taka podpora lahko vključuje coaching delavcu in delodajalcu ter se lahko izvaja tudi več mesecev po zaposlitvi, njen glavni namen pa je, da se delavec uspešno integrira v podjetje in da trajno ohrani zaposlitev.

Spodbude za zaposlovanje oseb iz programa Učne delavnice

15. junija smo objavili novo javno povabilo, s pomočjo katerega se bo zaposlilo 480 brezposelnih, ki so zaključili praktično usposabljanje v učnih delavnicah. To se izvaja v okviru istoimenskega programa. Gre za subvencionirane zaposlitve, zanje pa je v letih 2018 in 2019 na voljo dobre 3 milijone evrov, ki jih financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada (80 %) in Republika Slovenija iz slovenskega proračuna (20 % celotne vrednosti). Od tega je petinpetdeset odstotkov sredstev namenjenih za brezposelne s stalnim

prebivališčem v vzhodni Sloveniji. Glavni namen javnega povabila je spodbuditi delodajalce k zaposlovanju brezposelnih, ki so zaključili praktično usposabljanje v programu Učne delavnice. Tako prispevamo k njihovi hitrejši socialni in delovni vključenosti in izboljšanju zaposlitvenih možnosti, kar pripomore tudi k zmanjševanju neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Delodajalci lahko pridobijo subvencijo za zaposlitev brezposelnih, ki so prijavljeni v naši evidenci in so zaključili praktično usposabljanje v programu Učne delavnice, od takrat pa ni minilo več kot štiri mesece. Za najmanj polletno zaposlitev prejmejo subvencijo 4.000 evrov, za najmanj enoletno zaposlitev pa 8.000 evrov. Sorazmerno nižja subvencija se izplača za zaposlitev s polnim tedenskim delovnim časom, ki je krajši od 40 ur (vendar ne manj kot 36 ur na

teden), in za zaposlitev invalida, ki v skladu z odločbo o invalidnosti lahko opravlja delo le krajši delovni čas (vendar ne manj kot 20 ur na teden). Delodajalci lahko ponudbo oddajo samo elektronsko, na našem Portalu za delodajalce, pred oddajo ponudbe pa morajo pri nas objaviti

prosto delovno mesto. Na podlagi tega jim napotimo brezposelne iz ciljne skupine povabila glede na zahteve delovnega mesta, delodajalec pa med njimi izbere ustreznega kandidata. Po zaključenem postopku izbora se prijavi na javno povabilo.

Starost ne predstavlja ovire za zaposlitev Ena izmed uspešnih zgodb, ki jih objavljamo na našem spletu. ja nastala v velenjskem podjetju, ki se ukvarja z zavarovalniškimi posli in kjer so s pomočjo programa Zaposli.me dobili novega sodelavca Josipa. Kljub temu, da je starejši od petdeset let, so ga z odprtimi rokami sprejeli v ekipo. Že na prvem razgovoru so prepoznali njegove kvalitete, znanje in izkušnje, njegova prijetna osebnost in pozitivna naravnanost pa sta predstavljali le še »piko na i« pri odločitvi za njegovo zaposlitev. Sodelavci so poudarili, da jim je Josip vzor, saj je zelo pozitiven in mlajšim od sebe dokazuje, da starost pri delu ne predstavlja nobene omejitve. »Nekateri delodajalci se zaposlovanju starejših kadrov nekoliko izogibajo, a pri nas ni tako,« so nam zaupali: »Običajno so takšni bolj izkušeni, saj imajo za sabo veliko kilometrine. Če se združita

oba svetova, tako svet mlajših kot nekoliko starejših, je uspeh povečini zagotovljen.« Josip je

delodajalca prepričal že na zaposlitvenem razgovoru. »Ko sem ga spoznala, mi je bilo zelo všeč, ker je bil miren in zelo realen človek. Nekateri v našem poslu pretiravajo, si zadajo previsoke cilje, ki niso uresničljivi. Josip pa je objektivno ocenil, koliko lahko prispeva in ni obljubljal nekaj, kar ne bo mogel izpolniti.« je povedala Mojca. »Ne predstavljam si, da bi bil dolgo časa brez službe. Četudi so socialni transferji visoki in bi ob koncu meseca šlo za sto, dvesto evrov razlike, si želim delati. Gre za občutek minimalne pomembnosti, socialno vključenost,« je povedal Josip in dodal: »Starejši še nismo za odpis. Pomembna je osebnost, pripravljenost za delo, učenje...«.

Obisk namestnice varuhinje človekovih pravic 18. junija je razširjeni kolegij Zavoda obiskala dr. Kornelija Marzel, namestnica varuhinje človekovih pravic s sodelavci. Po besedah Mavricija Batič, generalne direktorice Zavoda, je bil glavni namen tokratnega srečanja čim bolj okrepiti medsebojno sodelovanje, zato da bi še bolj učinkovito in v dobro ljudi reševali pripombe in pritožbe državljanov. Sicer pa je do konca maja Varuh obravnaval 9 zadev s področja pristojnosti Zavoda, od tega je bilo podanih 5 priporočil in 2 mnenji. Zavodu je bila po enkrat očitana kršitev načela pravičnosti ter dobrega upravljanja, dvakrat opustitev pojasnilne dolžnosti oziroma pravica do obrazložitve odločbe, štirikrat pa je bila očitana kršitev pravice do dostojanstva. Kot je poudarila namestnica Varuhinje, s področja delovanja Zavoda ni veliko število odprtih zadev, v večini primerov pa gre za rahločutne osebne zgodbe. Med največje težave, ki jih s sodelavci opažajo pri našem delu, sodi neustrezen odnos ter nepravilna komunikacija z uporabniki. Kot drugo je dr. Marzel navedla pomanjkljivo pojasnjevanje pravic po posameznih predpisih, to pomeni, da so bili odgovori večinoma preveč splošni in premalo konkretni. Kršitve se pojavljajo tudi pri upravnem poslovanju (problem so uradni zaznamki), po mnenju Varuha pa bi bilo treba v

večji meri upoštevati tudi pravico do dostojanstva. Glede na vse našteto, se bo Varuh s sodelavci v prihodnje odločil tudi za vpogled v posamezen spis na terenu. Kot je poudarila namestnica, ne gre za inšpekcijski pregled, pač pa za preveritev dejstev in okoliščin v osebnem razgovoru na konkretnem delovnem mestu pri svetovalcu, saj tako lahko dobijo bolj celovit v pogled v posamezen primer. Pri tem je še izpostavila, da je celoten postopek pri Varuhu zaupne narave, to načelo pa velja tako za organ kot za stranko. Dr. Marzel je ob zaključku obiska pohvalila dosedanje dobro sodelovanje Vodstva Zavoda z Varuhom, saj so bili odgovori pravočasni, pojasnila pa vsebinsko korektna.

Julij

Zaposlovanje hrvaških državljanov brez omejitev

Vlada RS je marca 2018 sprejela Zakon o spremembi Zakona o podaljšanju prehodnega obdobja na področju prostega gibanja državljanov Republike Hrvaške in njihovih družinskih članov. V skladu s predpisi Evropske unije je Slovenija sicer imela možnost podaljšati omejitev dostopa na trg dela za državljane in državljanke Republike Hrvaške še za dodatni dve leti, vendar glede na razmere na slovenskem trgu dela in težave slovenskih podjetjih v zvezi s pomanjkanjem predvsem nizko kvalificirane delovne sile, za takšen ukrep ni bilo potrebe.

To pomeni, da je bil s 1. julijem 2018 omogočen prost dostop državljanom Hrvaške na slovenski trg dela. Zaposlovanje hrvaških državljanov je tako postalo prosto, brez omejitev, to pomeni, da za delo v naši državi ne potrebujejo več delovnih dovoljenj in so na slovenskem trgu dela v enakem položaju kot ostali državljani Evropske unije. Sprostitev zaposlovanja hrvaških državljanov na slovenskem trgu dela bo slovenskemu gospodarstvu omogočilo lažje zapolnjevanje trenutnih potreb po ustrezni delovni sili in bo olajšalo težave slovenskih podjetij, ki si pri zapolnjevanju svojih kadrovskih vrzeli pomagajo z zaposlovanjem tujcev. V Sloveniji je največ Hrvatov voznikov težkih tovornjakov in vlačilcev, varilcev, strugarjev, orodjarjev, kuharjev, elektroinštalaterjev, steklarjev, elektromehanikov, pripravljavcev in monterjev kovinskih konstrukcij itd.

Koristna izmenjava informacij na področju elektronskih storitev 3. julija je naš Zavod gostil predstavnike 9 evropskih javnih zavodov za zaposlovanje iz Belgije, Bolgarije, Cipra, Danske, Estonije, Grčije, Islandije, Italije in Slovenije na t. im. Follow-up srečanju, kjer je bila glavna pozornost namenjena Strategiji delovanja Zavoda do leta 2020, s posebnim poudarkom na predstavitvi Strategije informacijske komunikacijske tehnologije (IKT). Poglavitni namen obiska je bil medsebojna izmenjava informacij, izkušenj in predvsem dobrih praks med posameznimi javnimi službami za zaposlovanjem na področju digitalizacije, zato da bi se čim bolj približali različnim uporabnikom naših storitev. Slovenski zavod je kolegom iz Evrope med drugim predstavil tudi posebne elektronske storitve, ki smo jih oblikovali za dve naši glavni ciljni skupini: za iskalce zaposlitve in za delodajalce, poleg tega je bil predstavljen tudi model merjenja učinkovitosti po različnih kazalnikih med območnimi službami in uradi za

delo. Pozornost je bila namenjena tudi predstavitvi IZE, naše interaktivne spletne asistentke, ki je z odgovori na različna vprašanja obiskovalcev naših spletnih strani na voljo vse dni v tednu 24 ur dnevno in pomembno prispeva k informiranju vseh zainteresiranih.

Udeleženci enodnevnega delovnega srečanja so se strinjali, da izmenjava informacij, predvsem pa dobrih praks, lahko pomembno prispeva k izboljšanju različnih elektronskih storitev tudi v drugih članicah mreže javnih zavodov za zaposlovanje, zato je takšno povezovanje nujno.

Aktivno na Akademiji Kluba slovenskih podjetnikov

4. julija se je Damjana Košir, direktorica področja zaposlovanja, kot predstavnica našega Zavoda udeležila Akademije Kluba slovenskih podjetnikov SBC na temo Kako do dobrih kadrov ta hip. Omenjeni klub je nastal leta 2014 in združuje 103 člane. Pri tem je pomembno, da je ta skupina podjetij v zadnjih 6 letih svojo prodajo povečala za 82 %, število zaposlenih pa se je povečalo za 65 %. Glede na trenutne gospodarske razmere se tudi ti podjetniki srečujejo z aktualnimi izzivi na trgu dela. Kot je poudarila Koširjeva, je zagotavljanje ustreznih kadrov delodajalcem čedalje bolj zahtevno, saj se zmanjšuje število iskalcev zaposlitev, ki vstopajo na trg dela, prav tako tudi število brezposelnih in njihova struktura predstavljata vse manjši »bazen« za hitro kritje potreb, čeprav je po drugi strani treba omeniti, da kar 36 % novo zaposlenih v Sloveniji še vedno prihaja iz vrst brezposelnih. »Krepi se zaposlovanje tujcev, ki jih je med delovno aktivnimi že več kot 9 %, njihov delež pa bo še naraščal.

Približno polovica med novo zaposlenimi je prezaposlitev na bolje plačana in v vseh ozirih kvalitetna delovna mesta,« je poudarila Damjana Košir. »Ključno sporočilo delodajalcem je, da skušajo zadržati zaposlene delavce, s katerimi so zadovoljni, to pomeni tudi starejše, saj ti lahko predstavljajo neprecenljiv kapital. Veliko bo treba v prihodnje delati tudi na promociji, da se odpravijo vzroki za nepriljubljenost nekaterih zelo iskanih poklicev (izrazit primer je natakar) ter da si postavijo strategijo, kaj jih dela privlačne kot delodajalce. Zavod nudi številne oblike pomoči, od delodajalcev pa je odvisno, ali izkoristijo storitve in ukrepe Zavoda ter da v primeru večjih potreb po delavcih začnejo čim prej sodelovati z našo ustanovo«. Akademija je izzvenela v spoznanju, da so dobri delavci ključni za uspešnost in razvoj podjetja, zato je vlaganje vanje ena ključnih nalog vsakega uspešnega delodajalca, prav tako so bili pogosti tudi predlogi za poenostavitve postopkov pri zaposlovanju tujih delavcev.

Sprememba javnega povabila Zaposli.me 2017/2019 10. julija smo objavili spremembo javnega povabila Zaposli.me 2017/2019, na podlagi katerega se starejši od 50 let ter osebe z največ osnovnošolsko izobrazbo, ki so stare 30 in več let, že takoj po prijavi v evidenco brezposelnih lahko vključijo v subvencionirano zaposlitev. Prej so morale biti prijavljene pri Zavodu vsaj pol leta. Subvencijo od 5 do 7 tisoč evrov dodelimo delodajalcem na podlagi javnega povabila, ki je odprto do porabe sredstev, najdlje pa do 31. julija 2019. Glavni namen je spodbuditi zaposlovanje oseb iz omenjene ciljne skupine, izboljšati dostop do čim hitrejše in kakovostne zaposlitve ter poskrbeti za boljšo socialno vključenost ter enake možnosti na trgu dela. Hkrati s programom prispevamo tudi k zmanjšanju neskladij med

ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. V program bomo tako vključevali brezposelne osebe, ki izpolnjujejo vsaj enega od kriterijev, to pomeni, da so starejše od 50 let; so dopolnile najmanj 30 let in so vsaj 12 mesecev prijavljene v evidenci brezposelnih; imajo nedokončano ali končano največ osnovnošolsko izobrazbo in so dopolnile najmanj 30 let; so dopolnile 30 let ali več in so po vključitvi v programe socialne vključenosti in aktivacije znova dejavne na trgu dela. Delovno razmerje mora trajati najmanj leto dni za polni delovni čas (40 ur na teden) oz. za krajši delovni čas (v skladu z odločbo o invalidnosti). Subvencija se izplača v dveh delih: prvi takoj po zaposlitvi, drugi pa po izplačilu plače za 12. mesec zaposlitve.

Trajno zaposlovanje mladih Od 5. julija dalje so ponovno na voljo subvencije za zaposlitev brezposelnih mladih iz vzhodne Slovenije v okviru javnega povabila Spodbude za trajno zaposlovanje mladih. Za te namene smo pridobili dodatna sredstva v višini 500 tisoč evrov, zato so bili delodajalci vabljeni k oddaji ponudb na omenjeno javno povabilo. Ponudbe lahko oddajo tudi delodajalci, ki nameravajo zaposliti osebe iz ciljne skupine s stalnim

prebivališčem v kohezijski regiji zahodna Slovenija. Zavod bo v program vključeval mlade, stare do vključno 29 let, ki so prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb. Na javnem povabilu izbrani delodajalci bodo za zaposlitev mladih za nedoločen čas upravičeni do subvencije v višini 5.000 evrov. Javno povabilo je odprto do razdelitve razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 31. julija 2019.

Avgust

65 % vključenih v subvencionirano zaposlitev ohrani delovno razmerje V okviru aktivne politike zaposlovanja s sofinanciranjem Evropskega socialnega sklada že vrsto let spodbujamo zaposlovanje ranljivih skupin brezposelnih, in sicer z javnimi povabili delodajalcem za izvedbo subvencioniranih zaposlitev. Namen teh spodbud je predvsem povečanje zaposlitvenih možnosti ranljivih skupin brezposelnih oseb, izboljšanje dostopa do čim hitrejše in kakovostne zaposlitve, k dvigu njihove zaposljivosti ter dolgoročni socialni vključenosti. Spodbujanje subvencioniranega zaposlovanja tako pomembno vpliva na zmanjševanje neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Izpostavljamo 3 trenutno aktualne ukrepe: Javno povabilo Spodbujanje zaposlovanja – Zaposli.me, ki je namenjeno zaposlovanju brezposelnih oseb, starejših od 50 let, dolgotrajno brezposelnih oseb, oseb s končano največ osnovnošolsko izobrazbo ter tistim, ki so bili predhodno vključeni v socialno aktivacijo. Subvencija znaša 5.000, 6.000 ali 7.000 evrov, odvisno od tega ali ima vključena oseba eno ali več od navedenih lastnosti. Delodajalci morajo osebo zaposliti za polni delovni čas in delovno razmerje ohraniti za najmanj 1 leto. Javno povabilo Spodbude za trajno zaposlovanje mladih je namenjeno trajnemu zaposlovanju

mladih (starih do 30 let). Subvencija znaša 5.000 evrov, delodajalec pa mora skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, Zavod zaposlitev spremlja 2 leti. Javno povabilo Aktivni do upokojitve je namenjeno spodbujanju delodajalcev k trajnejšemu zaposlovanju starejših brezposelnih oseb (starih 58 let in več), in sicer za nedoločen čas oziroma za čas najmanj do izpolnitve pogojev za predčasno ali starostno upokojitev. Subvencija za zaposlitev znaša 11.000 evrov. Delodajalec mora skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, Zavod pa zaposlitev spremlja 2 leti. V vseh javnih povabilih Zavod spodbuja zaposlovanje za polni delovni čas. Na javnem povabilu Zaposli.me pa se lahko subvencija dodeli tudi za krajši delovni čas v primeru, da se zaposli oseba, ki je dolgotrajno brezposelna (več kot 12 mesecev). Seveda se subvencija v okviru vseh javnih povabil lahko dodeli za krajši delovni čas v primeru zaposlitve invalida. Če se subvencionirana zaposlitev predčasno prekine, delodajalci Zavodu vrnejo sorazmerni del subvencije za vsak neizpolnjen mesec ohranitve zaposlitve oz. dobijo izplačan le sorazmerni del subvencije.

Delovno razmerje po subvencionirani zaposlitvi ohrani več kot polovica vseh oseb, vključenih v subvencionirano zaposlitev, natančneje 65 %. Rezultati izvedenih javnih

Pregled povabil izvedenih v obdobju 2014-2016 v tabeli v nadaljevanju kaže, da je bil najuspešnejši program Zaposli.me 2014, s pomočjo katerega je zaposlitev ohranilo kar 75,6 % vseh vključenih.

Šifra in naziv javnega povabila, izvedenega v obdobju 2014-2016

Delež ohranjenih zaposlitev na 30.

dan po zaključku subvencionirane

zaposlitve v %

3.1.2.2. Zaposli.me 6/2014 75,6

3.1.1.9. Spodbujanje zaposlovanja za odpravo posledic žleda 72,1

3.1.1.7. Zaposli me PLUS 69,8

3.1.2.1. Prvi izziv 2014 68,8

3.1.1.8. Zaposli.me 5/2014 68,7

4.1.2.1. Pripravništvo za mlade iskalce prve zaposlitve 64,4

3.1.1.1. Prvi izziv 2015 61,6

4.1.2.2. Nova možnost 56,9

3.1.1.3. Spodbujanje zaposlovanja - Zaposli.me 55,3

4.1.2.8. Delovna vključenost starejših oseb 54,6

Skupno povprečje 65%

Poleg zgoraj naštetih treh javnih povabil je trenutno aktualno tudi javno povabilo za spodbujanje subvencioniranega zaposlovanja oseb iz programa Učne delavnice. Ponudbe na Zavodova javna povabila za subvencionirano zaposlovanje se oddajo preko

Portala za delodajalce na spletnem naslovu: www.zadelodajalce.si. Vse potrebno za pridobitev subvencije za zaposlitev torej delodajalci enostavno in hitro uredijo elektronsko. Pri tem so jim, med drugim, v brezplačno pomoč svetovalci v Pisarnah za delodajalce ali strokovni delavci v Kontaktnem centru Zavoda.

September

Obisk hrvaških predstavnikov zavoda za zaposlovanje

Na pobudo vodstev hrvaškega in našega zavoda, da okrepimo medsebojno strokovno sodelovanje smo 17. septembra gostili delegacijo hrvaškega zavoda za zaposlovanje, ki jo je vodil ravnatelj te ustanove Ante Lončar.

Glavni poudarek srečanja je bil namenjen podrobnejši seznanitvi s Strategijo razvoja našega Zavoda do leta 2020, s posebnim poudarkom na predstavitvi Portala za iskalce zaposlitve in delodajalce ter model merjenja uspešnosti območnih služb, ki smo ga uvedli pred dvema letoma. V razpravi so se odprle še druge teme, povezane z razvojnimi projekti obeh zavodov in z izboljšavami storitvenega modela za uporabnike, zato je bil sprejet dogovor, da bomo s podobnimi strokovnimi srečanji nadaljevali tudi v letu 2019. V informacijo naj dodamo še to, da je delegacija našega zavoda obiskala hrvaški zavod v začetku letošnjega julija. Na njem se je naše Vodstvo seznanilo s statističnim pripomočkom za profiliranje iskalcev zaposlitve ter e-storitvami, ki jih na svojih spletnih straneh nudijo iskalcem in delodajalcem.

Regijski festival zaTe - znanje aktivira te

V okviru 7. Regijskega festivala zaTE – znanje aktivira te se je med 25. in 28. septembrom zvrstilo več zanimivih dogodkov, namenjenih iskalcem zaposlitve in delodajalcem. Dogodki, ki jih je že sedmo leto zapored organiziral Razvojno izobraževalni center Novo mesto (RIC) v sodelovanju z našo Območno službo Novo mesto, Zavodom za izobraževanje in kulturo Črnomelj, Centrom za izobraževanje in kulturo Trebnje ter Ljudsko univerzo Kočevje so se odvijali v Črnomlju, Kočevju, Trebnjem in Novem mestu. Festival.

Tudi letos so bile na voljo informacije in koristna znanja za izboljšanje zaposlitvenih možnosti ter kompetenc za aktivnejše življenje v prihodnosti. Med številnimi delavnicami za iskalce zaposlitve velja izpostaviti predvsem naslednje: Priložnosti na trgu dela za mlade, Kako izstopati v tekmi za službo, Dobra samoocena (je ključna) za hitrejšo zaposlitev, Ključni dejavniki pri iskanju zaposlitve–naša stališča in prepričanja, Z izkušnjami in samoiniciativnostjo v svet podjetništva in še veliko drugih. Zanimivi so bili tudi dogodki namenjeni delodajalcem, kot npr. delavnica Nove tehnike zaposlitvenih intervjujev - jih poznate?, Izzivi uspešnosti, profitabilnosti in prihodnosti podjetij, Starejši zaposleni - realnost prihodnosti ipd. Glede na precejšnje zanimanje obiskovalcev je tudi letošnji festival uspel, to pomeni, da se iz leta v leto bolj uveljavlja kot osrednji karierni dogodek na JV Slovenije.

Nova informacijska platforma Kompas Podonavja Nastala je v okviru Interregovega projekta DRIM, kjer je vodilni partner Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU, partner pa je naš Zavod. Novim prebivalcem vsake od 8 držav podonavske regije prinaša številne informacije glede dela, bivanja, izobraževanja, zdravstvenega sistema in podobno. Te so na voljo v lokalnem jeziku in v jezikih držav, od koder najpogosteje prihajajo migranti. Informacije so zanimive tudi za Slovenijo, saj so poleg slovenščine še v angleščini, albanščini, bosanščini in ruščini. Platforma je tako namenjena Erasmusovim študentom kot potencialnim investitorjem ali prosilcem za azil, saj velikokrat

ne vedo, kje iskati informacije v zvezi z vsem, kar si morajo ob prihodu v novo državo urediti. Vse informacije so zbrane na enem mestu, to pomeni, da bo Kompas Podonavja v pomoč pri orientaciji v novem okolju tudi slovenski javnosti, če bivajo v Sloveniji ali v kateri od 8 podonavskih držav.

Oktober 19. Strokovno srečanje Zavoda 11. oktobra 2018 smo v Kongresnem centru Brdo organizirali 19. Strokovno srečanje Zavoda RS za zaposlovanje. Tokrat smo osrednjo pozornost namenili skrbi za zdravje in psihofizično kondicijo v najširšem pomenu besede. Raziskave, ki smo jih naredili med sodelavci, so namreč pokazale na porast bolniških odsotnosti. Prav zato je zdravju,

tudi na delovnem mestu, treba posvečati pozornost. Sicer pa smo pester vsebinski program obogatili s podelitvijo priznanj. V skladu z našim Aktom o priznanjih za izjemne rezultate na področju delovanja Zavoda smo namreč podelili štiri vrste različnih priznanj: za življenjsko delo zaposlenemu, ki se je s svojim delom izjemno

uveljavil na področju delovanja Zavoda; za pomembne dosežke na posameznih področjih dela Zavoda za preteklo obdobje; ob jubilejnih obletnicah dela na Zavodu ter priznanj delodajalcem oziroma partnerjem Zavoda.

Posebej slovesna je bila podelitev priznanj delodajalcem oziroma partnerjem Zavoda, ki so pripomogli k doseganju strateških ciljev Zavoda in so se izkazali kot družbeno odgovorni. Letos so ta priznanja na pobudo naših območnih služb prejeli naslednji delodajalci oziroma partnerji:

­ Istrabenz turizem, d. d., Portorož, kjer je bilo

izpostavljeno odlično sodelovanju pri različnih dogodkih za promocijo zaposlovanja ter izobraževanja in usposabljanja v deficitarnih poklicih v gostinstvu;

­ Petrol d. d., Ljubljana, kjer je bilo izpostavljeno organiziranje več skupnih aktivnosti, kot npr. Zaposlitveni izziv, hitri zmenki, skupinske predstavitve delovnih mest ter s tem iskanje novih rešitev na področju zaposlovanja;

­ Esol lesna predelava d.o.o., Črnomelj, kjer je bilo izpostavljeno, da se omenjeno podjetje pri iskanju kadra in zaposlovanju posveča najbolj ranljivim skupinam, kot so invalidi, Romi, starejši, osebe z omejitvami ipd.;

­ ELRAD International d.o.o., Gornja Radgona, kjer je bilo izpostavljeno, da zelo odgovorno na različne načine pristopajo k zaposlovanju tehničnega kadra, prav tako posebno pozornost namenjajo spodbujanju zaposlovanje žensk.

Karierni sejem Moje delo 18. oktobra je v Cankarjevem domu v Ljubljani potekal karierni sejem Moje delo. Na enem mestu se je predstavilo približno sto podjetij, obiskovalci pa so lahko prisluhnili različnim predavanjem, povezanih s kariernimi odločitvami, obenem so se lahko zaustavili na kateri od kariernih točkah, kjer je bilo mogoče dobiti podrobnejše informacije o možnostih zaposlovanja, izobraževanja, razvoju kariere. Med razstavljavci je bil tudi naš Zavod, saj sta aktivno na dogodku sodelovala ljubljanska območna služba ter sodelavci EURESa. Svetovalci so nudili svetovanje o kariernem

razvoju, podajali uporabne nasvete za uspešen nastop na trgu dela ter pri iskanju zaposlitve. Zainteresiranim so pregledali življenjepis ter podali morebitne predloge za izboljšavo. Na sejmu je bila tudi priložnost za pogovor o možnostih zaposlovanja v Evropi s svetovalci EURES iz Švedske, Nemčije in Slovenije. Omeniti velja tudi dve predavanji, ki smo ju izvedli v okviru našega programa: o pomenu čustvene inteligence pri iskanju zaposlitve sta spregovorili karierni svetovalki na Zavodu, o zaposlitvenih priložnostih v Nemčiji pa EURES svetovalki iz Nemčije.

Novo spletno mesto VKO točka

V okviru projekta NKT VKO smo oblikovali novo spletno mesto, namenjeno strokovnjakom s področja VKO. Glavni namen projekta je s sistemskim pristopom prispevati k razvoju vseživljenjske karierne orientacije v Sloveniji, kar dosegamo z različnimi dejavnostmi.

Med drugim smo vzpostavili tudi novo spletno stran https://www.vkotocka.si/. Na spletni točki so nanizani aktualni dogodki iz sveta VKO, vsi zainteresirani lahko spremljajo najave strokovnih izobraževanj in prebirajo aktualne novice ter se obenem seznanijo z drugimi uporabnimi vsebinami s tega področja. Na voljo so številni pripomočki in orodja za karierno svetovanje ter mnoga koristna knjižnična gradiva. Možna je tudi prijava na e-novice, saj so na ta način na voljo nove in sveže informacije direktno v vaš e-poštni predal.

November

Vem, kam grem V okviru projekta NKT VKO smo tudi letošnjo jesen za osnovnošolske otroke razpisali nagradni natečaj, tokrat smo zanje zasnovali niz izzivov »Vem, kam grem.«

Z natečajem smo želeli spodbuditi osnovnošolce k razmisleku o prihodnosti in njihovi bodoči karierni poti ter na igriv način pripomoči k razvoju veščine iskanja informacij ter veščine načrtovanja, kar jim bo v različnih življenjskih obdobjih koristilo pri razvoju kariere. Na natečaju so lahko sodelovali vsi osnovnošolski otroci do konca novembra, tako da so rešili nalogo natečaja (trodelno serijo izzivov) in ustvarili svoj karierni zemljevid, posneli fotografijo svojega izdelka ter fotografijo poslali skupaj z izpolnjenim prijavnim obrazcem. V akciji je sodelovalo 115 otrok, največ do sedaj.

Evropski dan delodajalcev

8. novembra smo organizirali Dan za delodajalce. Tudi tokratni dogodek, že četrti zapovrstjo, je izpolnil pričakovanja: izvedli smo 198 aktivnosti in dogodkov po vsej Sloveniji, na katerih je sodelovalo 293 delodajalcev. 95 % obiskanih delodajalcev je menilo, da je bil obisk koristen. Letos smo največji poudarek dali obiskom delodajalcev – teh je bilo 151, kjer so si sodelavci lahko ogledali konkretna delovna okolja, spoznali delovna mesta in pogoje, ki so potrebna za njihovo zasedbo. To je za naše delo zelo pomembno, saj s poznavanjem konkretnih delovnih mest lahko na prosta delovna mesta posredujemo ustreznejše kandidate iz naše evidence - s kompetencami, ki jih delodajalci potrebujejo za opravljanje določenega dela. Poleg tega smo pripravili tudi druge aktivnosti, namenjene predvsem delodajalcem, kot so hitri zmenki, mini zaposlitveni sejmi, poslovni zajtrki, okrogle mize ter tako krepili sodelovanje in partnerstva z delodajalci kot tudi z drugimi akterji na trgu dela. Izvedli smo 47 različnih dogodkov in aktivnosti, pri katerih je sodelovalo 142 delodajalcev. Z namenom izboljšati posredovanje najbolj ustreznih kandidatov smo obiskali zelo različne delodajalce, od manjših do tistih največjih, saj tako poudarjamo pomembnost vseh delodajalcev kot potencialnih zaposlovalcev. V tem kontekstu smo jim predstavili naše storitve s poudarkom na pisarnah za delodajalce, kjer na enem mestu nudimo vse storitve za delodajalce. Spregovorili smo tudi o aktualnih programih aktivne politike zaposlovanja ter pridobili

informacije o morebitnih zaposlitvah in prostih delovnih mestih, ki jih načrtujejo, poleg tega smo jim povedali, kako lahko sodelujemo pri usposabljanju novih delavcev ter jim ponudili programe po meri. Po drugi strani pa smo pridobili tudi informacije o potrebah po specifičnih znanjih, ki jih delodajalci iščejo pri zaposlenih, saj je to nujno za uspešnejše zaposlovanje. Predstavili smo jim možnosti, ki jih nudi neformalno izobraževanje in usposabljanje kot priložnost, da pridejo do ustreznega kadra, ki ga na trgu dela primanjkuje. Tokrat je kar 83 % delodajalcev izrazilo željo, da bi v prihodnje želeli sodelovati pri zaposlovanju novih sodelavcev s pomočjo Zavoda. Pri tem bi želeli uporabiti predvsem našo pomoč pri iskanju in strokovnem izboru primernih in motiviranih kandidatov ter pri koriščenju programov aktivne politike zaposlovanja. 71 % delodajalcev bi bilo pripravljeno sodelovati pri usposabljanju brezposelnih, ki trenutno še nimajo ustreznih znanj in izkušenj za delo v podjetju.

S Poklicnim barometrom do zanesljivejših predvidevanj na trgu dela V septembru smo izvedli Poklicni barometer, iz katerega je razvidno predvideno razmerje med ponudbo in povpraševanjem po poklicih v letu 2019 tako na ravni naših območnih služb kot tudi na nacionalni ravni. Raziskavo smo letos prvič poskusno izvedli na 7 območnih službah: Ljubljana, Maribor, Celje, Nova Gorica, Koper, Trbovlje in Sevnica. Z njo smo ugotovili, da bodo v prihodnjem letu pri velikem številu poklicev potrebe delodajalcev presegle ponudbo na trgu dela, to pomeni, da bo kadra premalo. Kar 111 od skupaj na nacionalnem nivoju ocenjenih 173 poklicnih skupin se je uvrstilo med primanjkljaj, med ravnovesje, pri katerem sta ponudba in povpraševanje približno usklajena, je

bilo umeščenih 39 poklicnih skupin, za le 23 poklicnih skupin pa je predviden presežek, kar pomeni, da bo za te poklice manj razpisanih prostih delovnih mest kot bo iskalcev zaposlitve v teh poklicih in bodo tako iskalci z omenjenimi poklici težje našli zaposlitev. Poklicni barometer ima velik potencial, saj kaže širšo sliko predvidevanj razmerja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Želimo si, da bi jo v prihodnje s pridom uporabili mladi, ki se odločajo o poklicih, kot tudi tisti, ki razmišljajo o pridobivanju novih znanj ali kompetenc, zanimiva je tudi za strokovnjake, ki delajo na področju šolstva pa tudi politične akterje, ki se ukvarjajo s trgom dela.

Program javnih del za leto 2019

23. novembra smo objavili javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2019. Na voljo je 15 milijonov evrov za predvidenih 2.800 vključitev dolgotrajno brezposelnih v programe, ki jih bodo izvajali neprofitni delodajalci. Javna dela so namreč namenjena predvsem spodbujanju socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin brezposelnih, izboljšanju njihovih veščin in zaposlitvenih možnosti, neprofitnim delodajalcem pa omogočajo sofinanciranje stroškov zaposlitve brezposelnih v programih javnih del. Na javno povabilo se lahko prijavijo neprofitni delodajalci, ki

bodo izvajalci programov javnih del. Programi se lahko izvajajo na področjih socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, okolja in prostora, kmetijstva in na drugih sorodnih področjih. V javna dela se bodo lahko vključevali dolgotrajno brezposelni, ki so več kot eno leto neprekinjeno prijavljeni v evidenci brezposelnih. Pri tem bodo imeli prednost tisti, ki so več kot dve leti neprekinjeno prijavljeni med brezposelnimi in v tem času niso bili vključeni v noben program aktivne politike zaposlovanja.

Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva za mladino in starše 29. novembra so svoja vrata šolarjem in njihovim staršem odprla slovenska podjetja na 115 lokacijah. Glavni namen dogodka, ki je potekal pod okriljem GZS ter v partnerskem odnosu z zavodom za zaposlovanje ter šolstvo, je bilo pobliže spoznati konkretna delovna okolja ter različne poklicne možnosti, ki jih ta nudijo, da bi se mladi lažje odločili za poklice, ki jih podjetja potrebujejo. Prav tako smo z organizacijo takega dogodka želeli prispevati tudi k razbijanju stereotipov o manj in bolj priljubljenih oziroma spoštovanih poklicih, saj se prav zaradi nepoznavanja konkretnih poklicev oz. delovnih okolij mladi težje odločijo glede nadaljnje poklicne poti. Obiski so potekali neformalno, sproščeno in so bili namenjeni povezovanju in spoznavanju, saj

se je vsako podjetje predstavilo na svoj lasten način. Za vse zainteresirane je bilo prostih več kot osem tisoč mest, izbirali pa so lahko med 121 podjetji s področja kovinarstva in strojništva, elektronike, energetike, informacijske tehnologije, gradbeništva, prometa, trgovine in drugih področij. Akciji so se tudi tokrat pridružila podjetja iz vseh regij, največ pa jih je bilo iz Gorenjske, Pomurske in Podravske regije. Zaposleni v teh podjetjih so predstavili poklice na različnih ravneh: od CNC operaterjev, orodjarjev, strojnikov in elektrotehnikov, do inženirjev s področja informatike, elektrotehnike in strojništva, predstavljeni pa so bili tudi poklici v lesarstvu, gostinstvu, turizmu itd.

Po zaključku programov se je v letu 2015 zaposlilo 39,1 % udeležencev javnih del, leta 2016- 42,6 %, leta 2017 pa 39,3 %

vseh udeležencev.

December Novi javni povabili za usposabljanje na delovnem mestu pri delodajalcih

3. decembra smo objavili novi javni povabili za usposabljanje predvidoma 2.260 dolgotrajno brezposelnih, starejših in brez izobrazbe ter 1.070 brezposelnih mladih na delovnih mestih pri delodajalcih iz vse Slovenije. Vključeni si tako izboljšujejo zaposlitvene možnosti, delodajalci pa kandidate preizkusijo in jih usposobijo za konkretno delo. Programa Usposabljanje na delovnem mestu (UDM) in Usposabljanje na delovnem mestu za mlade (UDM – mladi) namreč sodita med najuspešnejše

programe aktivne politike zaposlovanja, saj rezultati kažejo, da se eno leto po zaključku usposabljanja zaposli več kot 70 % udeležencev. V letu 2019 je za program UDM namenjenih 4,37 milijona evrov, za UDM – mladi pa 2,22 milijona evrov, pri čemer 80 % sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, 20 % pa jih zagotavlja Republika Slovenija. Brezposelnim iz ciljnih skupin javnega povabila bomo tako omogočili usposabljanje na delovnem mestu z namenom, da pridobijo nova konkretna znanja in izkušnje in si tako izboljšajo zaposlitvene možnosti. Delodajalci jih bodo imeli priložnost spoznati in usposobiti za konkretno delo na delovnem mestu v svojem podjetju še pred sklenitvijo delovnega razmerja. Usposabljanje kandidatov lahko traja dva ali tri mesece. Usposabljanje na delovnem mestu poteka brez delovnega razmerja, pod vodstvom mentorja, ki ga zagotovi delodajalec.

Napovedi delodajalcev za prvo polovico leta 2019 Napovedi 2.650 delodajalcev, ki imajo 332.000 zaposlenih, za prvih šest mesecev v letu 2019 so spodbudne, saj napovedujejo 2,8-odstotno rast števila zaposlenih oz. 35,5 tisoč zaposlitev. Iskani poklici na trgu dela ostajajo podobni kot doslej, to pomeni, da bo še vedno največ povpraševanja po voznikih težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, prodajalcih, varilcih in zidarjih, ravno teh pa na trgu dela primanjkuje. Tudi sicer

se delodajalci vedno pogosteje srečujejo s težavami pri iskanju kadra. S pomanjkanjem ustreznih kadrov se sooča kar polovica delodajalcev, v skupini velikih delodajalcev pa še več - 70 %. Delodajalci navajajo, da kandidatom za zaposlitev najpogosteje primanjkuje delovne izkušnje, ustrezna izobrazba in poklicno specifična znanja, kar »uravnavajo« s povečanim obsegom dela že zaposlenih, prenosom znanja na zunanje izvajalce in zavračanjem naročil.

Kontakt

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Rožna dolina, Cesta IX/6, 1000 LJUBLJANA Telefon: (01) 47 90 900

E-pošta: gpzrsz@ess.gov.si Kontaktni center: brezplačna telefonska številka 080 20 55 ali elektronski naslov: kontaktni.center@ess.gov.si Spletni naslov: http://www.ess.gov.si Mobilni portal: m.ess.gov.si Facebook: https://www.facebook.com/zavodRSzazaposlovanje LinkedIn: ESS / ZRSZ INFO-point