Časopis izhaja mesečno www.gorenjskiglas.si

stran 2

EPILEPSIJA KOPB

Epilepsijo ima 50 milijonov ljudi, zboli lahko kdorkoli in kadarkoliEpilepsija je ena od najboljpogostih nevroloških motenjna svetu.

KOPB trajno okvaripljuča kadilcevKadilci se zaradi KOPB duši-jo celo pri tako vsakdanjihopravilih, kot je oblačenje.

Zdravje & lepota je priloga časopisa Gorenjski glas Urednica: Mojca Šimenc

stran 4

Zdravje ● Kakovost bivanja ● Zdrava prehrana ● Napredek v zdravstvu ● Zdravila ● Kozmetika ● Nasveti za dolgo življenje

Mojca Šimenc

amo v ZDA je popodatkih tamkajš-njega Nacionalnegacentra za preventi-vo pred kroničnimi

boleznimi in promocijozdravja (National Center forChronic Disease Preventionand Health Promotion) šte-vilo na novo diagnosticira-nih bolnikov v zadnjih 25 le-tih iz 490 tisoč naraslo na1,4 milijona. Po podatkih izleta 2003 ima diabetes 193milijonov ljudi na svetu, doleta 2025 pa naj bi se ta šte-vilka dvignila na 380 milijo-nov. Posebej zaskrbljujočeje, da tudi za diabetesomtipa II, boleznijo, ki se jepred leti "prijel" vzdevek"starostni diabetes" (ker jebila večina bolnikov starej-ših), oboleva vse več mladihin otrok. V ZDA beležijo 3-odstotno rast diabetesa(obeh tipov) med otroki inadolescenti, kar pomeni 70tisoč novih bolnikov vsakoleto. Lani se je število deklet,ki jemljejo zdravila za zdrav-ljenje diabetesa, več kot pod-vojilo. Domnevajo, da jeglavni vzrok za tako drastič-ni porast incidence nezdravnačin življenja oziroma de-belost. V Sloveniji se s slad-

korno boleznijo "bori" 8 od-stotkov populacije, pri večini(okrog 90 odstotkih bolni-kov) gre za sladkorno bole-zen tipa 2. Tudi pri nas števi-lo bolnikov naglo narašča.

Vrsta diabetesa (tip I, II)določa zdravljenjeSladkorno bolezen glede nanastanek delimo na tip 1 intip 2. Pri prvi gre za avto-imunsko bolezen, pri kateriobrambne celice telesa uni-čujejo celice v trebušni sli-navki, najbolj odgovorne zatvorbo inzulina. Bolezen sepojavi v otroštvu oziroma do30. leta starosti, zdravljenjepa od vsega začetka poteka zinzulinom in traja vse življe-nje. Domnevajo, da je spro-žilni dejavnik (običajno sepojavi nenadoma in z moč-nimi simptomi) virusnaokužba, ki ob dedni obreme-njenosti in napačni prehra-ni spremeni imunski si-stem. Pri sladkorni boleznitipa II se bolezen razvija po-časi, več let, veliko pogostej-ša pa je v starosti. Ne gre zaokvaro celic trebušne slinav-ke, pač pa se v telesu razvijeodpornost na inzulin.Zdravljenje je vsaj na začet-ku omejeno na nefarmako-loške ukrepe, predvsem die-to in spremembo načina živ-

ljenja oziroma kombinacijotega in antidiabetičnih ta-blet. Domnevajo, da sta de-belost in genetske spre-membe, da katerih pride sstarostjo, glavna vzroka zanastanek sladkorne boleznitipa II. Zato je nujen nadzornad telesno težo, maščoba-mi v krvi in krvnim tlakomter redno gibanje. V naspro-tnem se bolezen slabša, po-sledica pa so številni zapleti,še posebej na ledvicah, živ-čevju, ožilju in očeh. Z letilahko tudi bolniki s sladkor-no boleznijo tipa II dosežejotako visoko raven glukoze vkrvi, da potrebujejo zdravlje-nje z inzulinom.

Kaj je inzulin in kako deluje?Inzulin je hormon, ki ga iz-loča trebušna slinavka inomogoča prehajanje gluko-ze iz krvi v celice. Če je taproces moten ali prekinjen,celice ostanejo brez viraenergije, zaradi česar telo"načenja" lastne zaloge, karvodi v hujšanje in druge za-plete. V celicah zaradi mote-ne presnove nastajajo stru-pene snovi (aceton), zaradičesar lahko pride do komeali celo smrti. Inzulin je pridiabetesu v telo potrebno in-jicirati. Če bi ga vnesli skozi

usta, bi ga želodčna kislinavečinoma uničila. Za zdrav-ljenje je na voljo več vrst in-zulina, ki se razlikujejo gle-de na hitrost delovanja intrajanje. Za injiciranje seuporabljajo injekcije, poseb-na peresa ali inzulinske čr-palke, katerih glavna pred-nost je natančno in stalnodoziranje potrebne količineinzulina v tkivo, zaradi česarne prihaja do nihanj nivojaglukoze v krvi.

Hiša Zdravja odpira svojavrata z dogodkom natemo sladkorna bolezen

Z letošnjim novembrom naGorenjskem glasu odpira-mo Hišo Zdravja. Gre zaprojekt, v okviru kateregabomo vsak mesec za vas odA do Ž pokrili izbranozdravstveno temo. Uporabi-li bomo različne medije injih povezali med seboj.Brezplačnim predavanjemvrhunskih slovenskih zdrav-nikov, ki jih bomo popestri-li z degustacijami in diagno-stičnimi testi za obiskoval-ce, bosta sledila mini zdrav-stveni priročnik in dvd, kjerbomo "pokrili" tudi vse tistevidike, za katere na predava-nju ni bilo časa, v njih pa boste našli obilo praktič-nih napotkov in koristnihnaslovov. Na spletnemnaslovu Hiše Zdravja

(www.hisazdravja@g-glas.si)bodo na vaša vprašanja od-govarjali strokovnjaki in laič-ni svetovalci, mnenja pa siboste lahko tudi prosto iz-menjevali. Prvič se bomo vdvorani Gorenjskega glasa(na sedežu družbe) srečali vpetek, 28. novembra, obpetih popoldne. Glavni po-krovitelj druženja je farma-cevtska družba Roche, tema,o kateri bo tekla beseda, pabo sladkorna bolezen. Napredavanju vam bomo brez-plačno izmerili tudi krvnisladkor, vas poučili, kakozmanjšati dejavnike tvega-nja, kako prepoznati prihaja-jočo bolezen, pa tudi, kakoživeti z njo na način, da jekakovost življenja kar naj-manj okrnjena. 28. novem-bra 2008 ob 17. uri torej vab-ljeni na sedež Gorenjskegaglasa na prvi zdravstveni do-godek v okviru Hiše Zdravja.

Čeprav je diabetes mogoče razložiti z nekaj besedami: zaradi nepravilne presnove se zviša nivo sladkorja v krvi, bolezen s svojimi posledicami in incidenco vedno znova preseneča.

stran 5, 6

GRAFOLOGIJA

stran 8

Zdravstveno stanje človeka je razvidnotudi iz pisavePisava lahko opozarja na ra-zlične bolezni, ki se navzvenše niso niti pokazale.

V Hiši Zdravjabomo za vasvsak mesec od A do Ž pokrili izbranozdravstvenotemo, izbiralipa boste lahkomed predavanji, priročniki,DVD-ji in spletnimi forumi.

S

"Človeški um. Nobene možnostinimaš - da bi hodil po poti srca."

Z epilepsijo sem se prvičsrečal na obvezni praksi, vtretjem letniku srednje šole.

Zdrava zelenjava:Zelje

Obkladki iz zelja blažijobolečine zaradi išijasa, lum-baga in obrazne nevralgije.

Hujšanje otrok:Ne več kot pol kilograma na mesec!

Debelost ima številne posle-dice, odvisno od tega, kdajse pri otroku začne.

stran 3

Število bolnikov z diabetesom se je potrojilo

stran 7

2 Zdravje&lepota, petek, 7. novembra 2008

Izbrano

Katarina Podnar

eprav smo "opo-minov", naj ven-darle privzame-mo zdrav načinživljenja (za kate-rega ni prepozno

niti še v starosti), deležni navsakem koraku, delež tistih,ki od obljub preidejo k deja-njem, narašča (pre)počasi.In če že za intenzivno giba-nje, ki vsaj trikrat na tedenpulz požene na 70 do 80 od-stotkov maksimalnega srč-nega utripa, zmanjka volje,se velja potruditi pri hrani.Za začetek tako, da zelenja-vo in sadje vključimo v vsakobrok, pri čemer še kako spridom lahko izkoristimoslovensko posebnost: doma-či zelenjavni vrt. Najprej pa(ponovno) osnovna vodilazdrave prehrane. Približno40 odstotkov naše hrane najsestavljajo žita in žitni izdel-ki, le nekaj manj (35 odstot-kov) naj bo sveže zelenjavein sadja. Mleko in mlečni iz-delki, ribe, jajca, meso najne obsegajo več kot petinotistega, kar pojemo na dan,po maščobah in sladkorjihposegajmo minimalno (naj

jih v naši hrani ne bo več kot5 odstotkov). Hrano razdeli-mo na več obrokov in se dr-žimo reka, da "zjutraj jemokot kralj, zvečer kot berač". Sprehod med zelenjavnimikralji naših vrtov začenjamoz eno od najstarejših vrtnin -zeljem. Vsebuje precej žele-za, vitamina C in žvepla,zato je zelo uporabno prislabokrvnosti, vnetjih in ka-dar je treba v telesu nado-mestiti rudninske snovi invitamine. Spodbuja čreves-no peristaltiko (je naravnoodvajalo) in nasploh ugodnodeluje na črevesno floro. Kerdeluje blago pomirjujoče, jekoristno pri nespečnosti innervozi. Zelje je precej mo-čan diuretik (spodbuja izlo-čanje vode iz telesa). Ljud-sko zdravilstvo ga že od ne-kdaj zunanje, kot obkladek,uporablja pri blaženju bole-čin zaradi išijasa, lumbagain obrazne nevralgije. Topliobkladki iz zeljnih listov (se-grejemo jih z likalnikom), kijih zjutraj in zvečer polaga-mo na prsi, blažijo astmo inbronhitis. Vitamina, zaradikaterih zelje velja za "izred-no" živilo, sta vitamin U(antiulkus) in vitamin D2. AN

DR

EJA

ŠIR

CA

ČAM

PA

s.p.

, TR

ATA

1B

, R

ADO

MLJ

E

limatski model, ki so ga sestavili znanstvenikina univerzi v Nebraski, je pokazal, da segreva-nje oceanov lahko povzroči največjo sušo vZDA v zadnjih petsto letih. Z modelom so si-mulirali, kako dvig temperature na površiniAtlantika ali Pacifika za nekaj stopinj zmotiatmosfersko cirkulacijo nad Severno Ameri-ko. Ugotovili so, da je vpliv segrevanja odvi-sen od letnega časa. Tako bi zvišanje tempera-ture za 3 stopinje Celzija pozimi zmanjšalopogostnost snežnih neviht, zvišanje tempera-ture za 1 stopinjo Celzija poleti pa bi zmanjša-lo dotok vlažnega zraka (in s tem padavin)nad centralne in zahodne predele ZDA. V pri-meru, da bi se oba pojava združila, bi ZDA za-jela velika suša. Globalno segrevanje verjet-nost za kaj takega povečuje. Medtem je propa-dla tudi ideja, da bi klimatske spremembeustavili z železnimi palicami, ki bi jih potopi-li v oceane in ki bi jih naselile alge, ki bi vsr-kavale CO2. Ugotovili so, da bi taka "kombi-nacija" v pristaniščih sprožila nastajanje kisli-ne, smrtno nevarne tako za živali kot za ljudi.(Journal of Geophysical Researc; kk)

Segrevanje oceanov lahko izzove veliko sušo v ZDA

evmatoidni artritis je ena od oblik artritisa, prikaterem vnetje prizadene sklepe in obsklepnedele. Bolezen se najprej pojavi na malih skle-pih rok, zapestij, komolcev in stopal, kasnejese lahko razširi tudi na velike sklepe. Zbolilahko vsak, vendar ženske obolevajo pogoste-je. Retrospektivna študija, ki so jo opravilišvedski raziskovalci, pa je pokazala, da okuž-be v prvem letu življenja povečajo tveganje zanekatere vrste artritisa. V študiji so primerjalipodatke iz registra bolnišničnega zdravljenjas podatki o bolnikih z zgodnjim artritisom.Zbrali so podatke za 3334 bolnikov z juvenil-nim idiopatskim artritisom in 333 bolnikov zrevmatoidnim artritisom, ki so bili stari vsaj16 let, potem pa vsakemu bolniku naključnoizbrali po štiri ustrezne kontrolne osebe. Izka-zalo se je, da je bilo pri tistih, ki so bili v pr-vem letu starosti zaradi okužbe sprejeti v bol-nišnico, več takih, ki so kasneje zboleli za se-ronegativnim revmatoidnim artritisom in ju-venilnim idiopatskim artritisom, tveganje zaseropozitivni revmatoidni artritis pa ni bilopovečano. (EULAR 2008; kk)

Okužbe v prvem letu starosti in artritis

Analiza izbranih randomiziranih raziskav okoristnosti vlaknin v prehrani za bolnike ssindromom razdraženega črevesa (podatke sozbrali s poizvedbami po zbirkah EMBASE inMEDLINE ter v Cochranovem registru kon-troliranih raziskav) je končala dilemo, ali sled-nje stanje pri bolnikih z razdraženim čreves-jem izboljšujejo ali ne. Študija, ki jo je vodildr. Alexander C. Ford iz bolnišnice St.James's University Hospital v Leedsu v VelikiBritaniji in v katero je bilo zajetih 12 raziskavs 591 bolniki, je pokazala, da topne vlaknineublažijo bolezenske znake. Študije so primer-jale vpliv prehrane z veliko vsebnostjo vlakninin placeba. V skupini, ki je uživala veliko vlak-nin, so kljub zdravljenju bolezenski znakivztrajali v povprečju v 52 odstotkih primerov,v skupini s placebom pa je ta delež znašal 58odstotkov. Analiza je pokazala tudi, da sosimptome najbolj ublažili pripravki isfagule(vrste trpotca) in otrobi. Prvi so simptome raz-draženega črevesja umirili pri 65 odstotkihbolnikov, drugi pa pri 45 odstotkih. (UEGW2008; kk)

Vlaknine in sindrom razdraženegačrevesja

R K A

Metoda oblikovanja telesa Linea SnellaGlavni dejavniki za razvoj prekomerne telesne teže in debelostiso nezdrave prehranjevalne navade. Obenem se zaradipretežno sedečega življenjskega sloga zmanjša energijskaporaba.

Statistike kažejo, da se večina ljudi razvitega sveta vsaj enkrat vživljenju sreča s povečano telesno maso in posledično s hujšan-jem. Ker je za dober, predvsem pa trajen rezultat pri uravnavan-ju telesne maso in oblikovanju telesa nujno potreben celostenpristop, se vedno več ljudi odloča za strokovno pomoč.

Metoda LS združuje v celoto delovanje vibracijske vadbe,učinke telesne temperature 37 stopinj Celzija, lokalizirano de-lovanje infrardečih žarkov, kromoterapijo. V 25 minutah ležečevadbe v thermoslimu organizem potroši 1000-1600 kcal, ob-seg pa se, zaradi usmerjenih vaj, zmanjšuje predvsem na tistihmestih, kjer si to najbolj želimo.

Izvajanje vaj ves čas spremlja in nadzoruje terapevtka, karomogoča pravilno izvedbo vaje in posledično dober rezultat.Vaje izvajamo vedno v ležečem položaju in brez prevelikihobremenitev za hrbtenico in sklepe. Intenzivnost vadbe je takobistveno nižja kot na fitnesu ali aerobiki. Vaje zaradi delovanjainfrardečih žarkov potekajo le 20 do 25 minut, kar pomeni ve-lik prihranek časa.

Ker pa k celostnemu pristopu sodi tudi energijsko in hranilnouravnotežena ter specifičnim potrebam posameznika prilago-jena prehrana, sodi v okvir metode LS tudi individualnoprehransko svetovanje pod strokovnim vodstvom dietetičarke.

Vabimo vas, da nas pokličete po telefonu 04/27 919 67še danes in si rezervirajte termin brezplačnega pregleda

ter vse otvoritvene ugodnosti.

Vstopite v novo leto vitkejši in samozavestnejši.

Tako prekomerna telesna masa kot debelost sta pomemb-na dejavnika tveganja za nastanek številnih kroničnih za-pletov in bolezni, kot so: ateroskleroza, druge bolezni srcain ožilja, sladkorna bolezen tip II, ...

Zdrava zelenjava: Zelje

Č

Zdravje&lepota, petek, 7. novembra 2008

Otroška debelost

3

Mojca Šimenc

enter za zdravlje-nje bolezni otrokv Šentvidu priStični je edinaustanova pri nas,

ki se sistemsko ukvarja zzdravljenjem debelostiotrok. Dr. Magdalena Ur-bančič, ki ga vodi, pove, da jepred nekaj leti prišlo do pre-cejšnjega porasta številaotrok s prekomerno telesnotežo (lovili smo trend približ-no 20 let za ZDA), zdaj pa sestanje tudi zaradi številnihpreventivnih programov inozaveščanja o zdravi prehra-ni vendarle umirja. "Odsto-tek pretežkih otrok je še ved-no velik, vendar ne narašča.Bolj zaskrbljujoče je, da medotroki, ki imajo povišano te-lesno težo, narašča delež ti-stih z motnjami hranjenja."In kdaj je otrok predebel?"Kriterij za ocenitev debelo-sti je indeks telesne teže, kije različen glede na razvojnostopnjo otroka," pravi dr. Ur-bančičeva.

Kakšne so posledice debelo-sti pri otrocih?"Debelost ima številne po-sledice, odvisno od tega,kdaj se pri otroku začne. Vpredšolskem obdobju so po-sledice zgodnejše in tudibolj izrazite. Otrok je že napogled močnejši, običajnotudi večji od vrstnikov inbolj neroden. Napačno serazvija ves lokomotorni apa-rat. Predvsem sta motenarazvoj stopal in kolen ter po-sledično kolkov ter hrbteni-ce. Zaradi sprememb hrbte-nice se spremeni drža telesain njegovo težišče. Otroci sopri hoji zelo okorni in tudiobremenitve sklepov pri raz-nih fizičnih aktivnostih solahko usodne. Bolj zaskrb-ljujoče so notranje posledicedebelosti. Gre za motnjepresnove, predvsem toleran-co glukoze. Ker so notranjiorgani obdani z maščobnimtkivom, prihaja do motenjnjihovega delovanja.Zmanjšana je gibljivost čre-vesja, zaradi višje postavlje-ne trebušne prepone prihajado težav z dihali, motene sopraktično vse hormonskepovezave. Lahko pride dozamastitve jeter in okvarsrca in ožilja zaradi ateros-kleroze. Ker otrok po videzuodstopa od vrstnikov, se prinjem lahko že kmalu začne-jo razvijati razni kompleksi.Ker je drugačen, se zapiravase in teži k sedečim aktiv-

nostim. Krog njegovih prija-teljev se zoži, fizičnih aktiv-nosti je manj, vse bolj se to-laži s hrano. Krog je trebapresekati, kar je v družin-skem krogu težko, zato jeumestno, da se poišče zuna-njo pomoč."

Kaj povzroča debelost priotrocih?"Gre za nesorazmerje medvnosom energije s hrano innjeno porabo. Eden od vzro-kov zanj je znižani bazalnimetabolizem, zaradi katere-ga nekateri otroci porabijomanj energije za svoj obstojin posledično tudi manjenergije za fizične aktivnosti(ti otroci za določeno aktiv-nost porabijo manj energijekot normalno težko). Velikootrok, ki pride sem, ima izra-zito negativni odnos do sa-mih sebe in se s hrano tola-žijo. En vidik je torej hranakot tolažba. Drugo pa je hra-na kot navada, ki pa jo s svo-jim zgledom pri otroku prav-zaprav oblikujemo sami. Zaprvo leto otrokovega življe-nja so v pediatriji izdelanedokaj dobre smernice. Ko pazačne otrok jesti vse, se za-čne zapletati. Matere pri hra-njenju otroka ne poslušajoveč in pozabljajo, da prekodneva potrebujejo le štiri dopet obrokov primerne veli-kosti. Največji in zelo ukore-ninjen problem pri našivzgoji je tudi, da gre vse na-grajevanje otrok preko hra-ne. Hrana ni in ne sme bitisredstvo za nagrajevanje.Opažamo tudi, da naši otro-ci premalo poznajo vodo kottekočino za žejo. Mleko kothranilo ni sporno. Drugo paje, če ga pijemo zaradi žeje.Poznamo primere, ko mal-čki zjutraj spijejo po dve, tristekleničke mleka. Iz anket,ki smo jih delali, smo ugoto-vili, da otroci pojedo ogrom-no nekakovostne visokoka-lorične hrane. Premalo jepoudarka na balastnih sno-veh, ki prav tako dajejo ob-čutek sitosti. Otroci s preko-merno telesno težo imajopogosto zamenjan občutekžeje in lakote in jedo tudi ta-krat, ko so žejni. Treba se je naučiti poslušatiotroka. Ko reče, da ne boveč jedel, moramo njegovozahtevo upoštevati. Otrokima namreč vgrajene "varo-valke", ki skrbijo, da poje to-liko, kot potrebuje. Če ta časzamudimo oziroma ga pre-oblikujemo, potem lahkonastanejo motnje prehra-njevanja."

Kdaj naj kot starši postane-mo pozorni in ali otroka lah-ko hujšamo sami?"Ko opazimo, da je pri otro-ku teža na hitro porasla,moramo poiskati vzrok zato. Najprej poskušamo ugo-toviti, kje je prišlo do dodat-nega vnosa in to poskuša-mo korigirati, na primertako, da otrokom, ko pridejoiz šole, namesto kosila po-nudimo popoldansko mali-co: obrok z majhno količinoogljikovih hidratov plussadje in veliko tekočine, pomožnosti vode. Ker je otrokv fazi razvoja, je dovolj, daustavimo naraščanje teže.Lahko si pomagamo tako,da seštejemo energetskovrednost vseh živil, ki jihotrok zaužije v enem dnevu,in jo "zmanjšamo" za deni-mo 200 kalorij, kar je deni-mo jogurt in kos kruha. Vtem primeru se otrok ne boveč redil, ampak bo na težiostal. To lahko storimosami. Problem pa je, ko sestarši lotijo drastičnega huj-šanja otroka ali mu celopredpisujejo razne diete. Toima lahko hude posledice:pride do ustavitve razvojaotroka, kar pomeni, daotrok preneha rasti in semu poruši hormonsko rav-notežje. Posebej želim po-udariti in izpostaviti, da jehitrost hujšanja, ki ga želi-mo pri otroku, ki raste in serazvija, doseči, pol kilogra-ma na mesec. Izguba enegakilograma na mesec je žezgornja meja, pa še to samopri tistih, ki imajo 30 kilo-gramov ali več presežka. Čepri otroku, ki ima pri dese-

tih letih 10 ali 15 kilogramovpreveč, samo ustavimo na-raščanje teže, bo imel pritrinajstih ali štirinajstihnormalno telesno težo. Neidealno, pač pa normalno."

Kako otroci pridejo do vas?"Na sistematskih pregledihzdravniki opozorijo na pre-komerno telesno težo. Otrokpri svojem zdravniku dobinapotnico in se naroči naprvi pregled, ki je v roku odenega od dveh tednov. Popregledu je možen takojšnjisprejem. Zdravljenje običaj-no poteka v skupini in trajatri tedne, po odpustu paotroke z rednimi kontrolamispremljamo še dve leti. Zotrokom dela ekipa, v kateriso zdravnik, diplomiranamedicinska sestra s šolozdrave prehrane, fiziotera-pevt, delovni terapevt, psiho-log in športni pedagog. Otro-ke naučimo zdravega pre-hranjevanja in jih "oboroži-mo" tudi s tem, kako naj re-agirajo v specifičnih situaci-jah, na primer družinskihpraznovanjih, in tudi, kakonaj se "ubranijo" pred vrstni-ki, ki jim ponujajo slaščice.Otrok ne hujšamo na ideal-no, pač pa na primerno težo,vendar ne z dieto, pač pa s

hrano, ki je pravilno priprav-ljena. Vedno jim že na začet-ku programa določimo, kjeje njihova ciljna teža. Prizdravljenju debelosti otroknamreč ne gre za neko akut-no stanje, ki ga pozdraviš zzdravilom, pač pa za spre-membo življenjskega sloga.Uspeh je bistveno odvisenod pripravljenosti drugihdružinskih članov, da pritem sodelujejo. Otroka tudiznova "vpeljemo" v gibanje.Pri večini otrok, ki pridejo knam, namreč opažamo, dajim je gibanje tuje, ga ne ma-rajo in ga ne dojemajo kotnekaj, kar prinaša zadovolj-stvo. V psihosocialnem deluprograma se predvsem osre-dotočimo na to, da se otrocizačnejo potrjevati in se spo-štovati. Istočasno jim spre-minjamo odnos do hrane.Hrano iz tolažila in mašilaza čustvene stiske "spreme-nimo" v nekaj, kar potrebu-jejo za življenje. Spoznatimorajo, da obstajajo zdravaživila, ki jih lahko uživajo vprimernih količinah, in tista,ki so manj zdrava in jih uži-vajo samo občasno. Pri nasza otroke s prekomerno tele-sno težo nimamo nobene di-ete, vendar je hrana priprav-ljena na primerni način."

Hujšanje otrok: Ne več kot pol kilograma na mesec!

Hitrost hujšanja, ki gaželimo priotroku, ki rastein se razvija,doseči, je polkilograma namesec.

Otroci s prekomernotelesno težoimajo pogostozamenjan občutek žeje inlakote in jedotudi takrat, koso žejni.

C

PPooggoovvoorr:: dr. Magdalena Urbančič, specialistka pediatrije, direktorica CZBO Šentvid pri Stični

Dr. Magdalena Urbančič, specialistka pediatrije, direktoricaCZBO Šentvid pri Stični I Foto: Tina Dokl

V ZDA in Veliki Britaniji bijejo plat zvona. V zadnjih dvajsetih letih se je šte-vilo otrok s prekomerno telesno težo povečalo za več kot za trikrat, trije odstotih ameriških otrok, mlajših od 12 let, pa so zelo debeli. Kaj pa pri nas?

Ordinacijski čas: 16.30 - 20.30 v Zdravstvenem domu Škofja Loka, telefon: 515 40 68, fax: 515 40 69

www.diavita.si, elektronska pošta: diavita@siol.net

ORDINACIJA ZA BOLEZNI DOJK IN GINEKOLOGIJO

DIA

VITA

d.o

.o.,

STA

RA

CE

STA

10

, Š

K.

LOK

A

4 Zdravje&lepota, petek, 7. novembra 2008

Življenjska zgodba

Katarina Podnar

Ker je njegovodoživljanje svetatesno povezano spesniško izpo-vedjo, danes

predstavljamo oboje. O temsvojem odnosu s pesmijopravi: "Pesmi so kot trenut-ki življenja in vsak trenutekje haiku pesem. Ti se medseboj spletajo kot ogrlica, nakatero so nanizane korale."

V tretjem letniku srednješole prvi epileptični napad"Z epilepsijo sem se prvičsrečal na obvezni praksi, vtretjem letniku srednje šole.Spominjam se, da sem pi-sal; močno sem se poglobilin koncentriral, da bi bilovse lepo napisano, ko se mije pred očmi prikazala glo-binska slika in povsem dru-gačna percepcija od običaj-ne. Kot bi dobil nek globin-ski vpogled v stvari, zvoke,sliko ... V glavi sem začutilutripanje in počutil sem sezelo neprijetno. Ta nenavad-na izkušnja je trajala kratekčas, približno 20 sekund,potem pa je bilo vse po sta-rem. Čez dva meseca, kosmo z družino preživljalipočitnice na morju, sem pr-

vič izgubil zavest, čemur jesledil močan glavobol. Šele včetrtem letniku sem doživelgeneralizirani epileptičninapad, ki so ga spremljali iz-guba zavesti in mišični krči.Zdravniki so takrat, glede narezultate pregledov, ugotovi-li, da gre za epileptične na-pade, ki imajo žarišče nadesni strani čela. Od takratpa do danes, celih 26 let,imam predpisano zdravlje-nje z zdravili. Dolgo po pr-vem napadu, šele čez 15 let,so z magnetno resonancoodkrili zabrazgotinjeno tki-vo, ki je morda vzrok napa-dov, česar pa še vedno nemorejo z gotovostjo potrditi.Sicer sem imel možnost tebrazgotine, ki so prerasle vtumor, odstraniti, a se poposvetu z zdravnikom ni-sem odločil za poseg."

Epilepsija spremeni kakovost življenja"Moje življenje se je z epilep-sijo zelo spremenilo. Ni naj-slabše to, da se moram vsa-kodnevno podrejati režimupredpisane terapije. Z leti semi je zaradi bolezni in tera-pije z zdravili začela spremi-njati osebnost, kar opazimsam, moja družina in bližnjaokolica. Težko je, ker se mo-

raš s tem sprijazniti in živetiživljenje brez velikih priča-kovanj, odpovedati se morašvsem svojim sanjam in jihna neki način nadomestiti.Ne glede na to, kako se pre-pričujem, da je vse v redu, soto še vedno le približki, bor-ni nadomestki ... Ne moremveč opravljati svojega poklica(dolgo časa sem bil zapo-slen), saj takoj, ko omenimepilepsijo, nisem primerenkandidat, ne morem vozitiavtomobila. Venomer sem

odvisen od okolice, kar mivzame vso svobodo, ki jesama po sebi umevna zdra-vim ljudem. Tako sem semoral naučiti, da mi lahkoveselje in srečo prinesejotudi majhne stvari, kot je leppoletni dan, vonj pečenih ko-stanjev v jeseni ... Za to sempotreboval kar 12 let." Za-misli se, preden reče: "Naj-huje zame je, da ne moremvoziti avtomobila, saj je avtozame sinonim za samostoj-nost, za svobodo!"

Življenje je potrebno prilagoditi bolezniVprašam ga, kakšne posle-dice čuti zaradi bolezni, pami našteje niz težav, ki gaspremljajo. Pozablja, saj semu manjša kratkoročnispomin, težko se izrazi vpogovoru, z besedami, karželi povedati. Moteči sosami napadi, ko za nekajtrenutkov otrpne in je pov-sem odsoten. Vse to hudovpliva na kakovost življenja,zato je včasih potrt, čemurso včasih sledila do dolgo-trajna depresivna obdobja.Pravi, da je bolje sedaj, koje zaposlen. Sicer pa si po-maga z branjem angleškeliterature, reševanjem kri-žank, vsakodnevnimiopravki, tekom na svežemzraku, delu z zemljo, pisa-njem pesmi. Med smehomzaključi, da pa je doživeltudi, sicer eno samo, koristzaradi epilepsije: "Ni mibilo treba opravljati voja-škega roka!"

S pesmijo tudi zaključuje-mo njegovo pripoved, saj,kot sam pravi, so pesmiorodje, s katerimi še lahkoizrazi, kar občuti in doživlja.

"Zakaj bi potoval v daljne kraje, ko v tvojih očeh lahko vidim celoten kozmos!"

"Kako to,toliko ljubezni,pa niti ni še pomlad!"

K

Globoko modrost, oblikovano v haiku poeziji, mi je zaupal naš današnji sogovornik, mož pri 44 letih. Z epilepsijo se je prvič srečal pri sedemnajstih,v tistem času pa so se začela porajati tudi prva pesniška besedila, predvsemv angleškem in hrvaškem jeziku.

"Človeški um. Nobene možnostinimaš - da bi hodil po poti srca."

Dolgo po prvem napadu,šele čez 15 let,so z magnetnoresonanco odkrili zabrazgotinjenotkivo, ki jemorda vzroknapadov.

Katarina Podnar

amen društva, kiima trenutno 743članov, je izbolj-ševati kakovostživljenja ljudem

z epilepsijo, kar vključujezdravljenje in celostno obra-vnavanje bolezni, šolanje, za-poslovanje, rekreacijo, dru-žabna srečanja in psihosoci-alno pomoč. V petek, 7. 11.2008, bo ob 17. uri v dvoraniKS Stražišče (Škofjeloška 18)javna tribuna o epilepsiji.

Skupine za samopomočniso namenjene samobolnikomZ glasilom Žarišče, ki gadruštvo izdaja, zloženkami

in drugim gradivom spod-bujajo ustanavljanje in delo-vanje skupin za samopo-moč, obveščajo svoje člane onovostih na področju epilep-sije in kakovosti življenja.Društvo izvaja predavanja inizobraževanja o epilepsijitako za osebe z epilepsijo innjihove svojce, kakor tudi zaostalo zainteresirano jav-nost v vrtcih, šolah, domo-vih za starejše, varstveno-de-lovnih centrih, med zdravni-ki in drugimi strokovnimidelavci.Organizirane imajo tudiskupine za samopomoč, kizdružujejo ljudi z epilepsi-jo, njihove svojce, vključijopa se lahko tudi vsi drugi,ki želijo nuditi materialnoali moralno pomoč. Skupi-

na samoiniciativno rešujeprobleme svojih članov. VSloveniji trenutno delujejoskupine za samopomoč vKopru, Ljubljani, Maribo-ru, Novem mestu in Žalcuter Društvo za lepše življe-nje ljudi z epilepsijo v NoviGorici.

Svetovalni telefon EpitelV okviru društva deluje tudisvetovalni telefon EPITEL(01/432 93 93), vsak četrtekmed 16. in 19. uro, na kate-rem posameznik lahko dobiosnovne informacije o dru-štvu in njegovem delovanjuv skupinah za samopomoč,dogodkih in aktivnostih, kijih organizira društvo. Polegtega pa se lahko obrne nanjtudi, če potrebuje pomoč ininformacije glede psiholo-ških in socialnih težav z zve-zi z epilepsijo. Pišete jimlahko na e-poštni naslov: epilepsija@epilepsija.org ali Društvo Liga proti epilep-siji Slovenije, Ulica Stare

pravde 2, 1000 Ljubljana. Nanjihovi internetni straniwww.epilepsija.org. je pred-stavljena nacionalna anketao epilepsiji, ki je nastala napobudo članov skupine zasamopomoč iz Kopra, kotdel projekta ILAE, IBE INWHO "Stopimo iz sence".Cilji te svetovne akcije so in-formirati, ozaveščati strokoin javnost ter spodbujatistrpnost, izboljšati celostnoobravnavo in kakovost življe-nja oseb z epilepsijo. Anketaje bila izvedena med ljudmiz epilepsijo ter jo potrdila, daso najpogostejši problemi, skaterimi se soočajo odrasleosebe z epilepsijo, brezpo-selnost in vožnja motornihvozil, pri otrocih in mlados-tnikih z epilepsijo pa težavez izobraževanjem. Projektnacionalne ankete o epilep-siji je bil izbran kot primerdobre prakse.Društvo je sprejeto v član-stvo ILAE - Mednarodne ligeproti epilepsiji in IBE - Med-narodni urad za epilepsijo.

Društvo Liga proti epilepsijiKoristni slovenski naslovi zaosebe z epilepsijo:Društvo Liga proti epilepsiji SlovenijeUlica Stare pravde 2, LjubljanaTel: 01/432 93 93, e-pošta: epilepsija@volja.net

Svetovalni telefon za psihosocialna vprašanja EPITEL01/432 93 93, vsak četrtek med 16.00 in 19.00 uro.

Center za epilepsije odraslihSPS Nevrološka klinikaZaloška 2, 1525 Ljubljana

Center za epilepsije otrok in mladostnikovKlinični oddelek za nevrologijo, SPS PediatrijaVrazov trg 1, 1000 Ljubljana;http://animus.mf.uni-lj.si/neurology/

Skupine za samopomoč LjubljanaInformacije na EPITEL-u

Društvo za lepše življenje z epilepsijoNova Gorica

Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije je strokovno-humanitarna organizacija, ki vključuje ljudi z epi-lepsijo, njihove svojce in prijatelje ter medicinskestrokovnjake s področja epileptologije: zdravnike,psihologe, socialne delavce in druge.

N

Zdravje&lepota, petek, 7. novembra 2008

Epilepsija

5

Mojca Šimenc

ogovarjali smo se sprimarijem Igor-jem M. Ravnikom,zdravnikom speci-alistom pediatrom

- otroškim nevrologom inepileptologom, predsedni-kom strokovno humanitar-nega društva Liga proti epi-lepsiji Slovenije.

Kdaj govorimo o epilepsiji,koga najpogosteje prizadenein zakaj se pojavlja? Alivzrok vpliva na zdravljenje?"Zboli lahko kdorkoli in ka-darkoli; v našem okolju okrogen odstotek ljudi. Epilepsijapogosteje nastopa v otroštvuin v starosti, vsaka doba nosi vsebi svoja tveganja. Končnimehanizem za pojav epilep-tičnega napada je sicer podo-ben: nepravilno delovanjeskupine možganskih celic, aso vzroki lahko zelo različni.Pri dojenčku so epilepsije naj-večkrat povezane z okvaromožganov, pri otroku z dednonagnjenostjo ali prirojeno ne-pravilnostjo razvoja možga-nov, pri mladostniku z dednopogojenostjo, pri mlademodraslem (zlasti, če je moški)s poškodbo glave v prometninesreči, pri zrelem odraslemje vzrok večkrat lahko mož-ganski tumor (pri otroku le iz-jemoma), pri ostarelem stanjepo možganski kapi ... Za epi-leptični napad, ki le redko po-teka "klinično nemo", so zna-čilni: nenadno spremenjenoobčutenje, gibanje, doživlja-nje, spremembe vegetativnihfunkcij, motnje zavesti. Polegkliničnih značilnosti (opaže-nih) jih opredelimo kot epi-leptične z merjenjem mož-ganske aktivnosti (elektroen-cefalografija, EEG), včasih obsočasnem nevropsihološkemtestiranju. Vzrok vpliva nazdravljenje le pri manjšemdelu bolnikov. Če odkrijemotumor, presnovno motnjo aliokvaro, ki jo je moč odstranitiz operacijo, je to prva tarčazdravljenja. Največkrat pa na-tančnega vzroka ne odkrije-mo in nam ostaja zdravljenjeepilepsije: preprečevanje inprekinjanje napadov. Izbirazdravila temelji na dobrempoznavanju oblike napadov inna izkušnjah (empiriji)."

Kako poteka zdravljenje epi-lepsije pri otrocih?"Načela zdravljenja so podo-bna v vseh starostih: dobradiagnostika, zdravila, mordaketogena dieta, operacije,psihosocialna obravnava. Vmedicinsko obravnavo sodi-jo: pregled, natančni opisi

napadov, iskanje vzroka, sne-manje EEG-ja v budnosti in vspanju in z uporabo prožil-nih metod (poglobljeno diha-nje, svetlobna bliskavica, od-tegnitev spanja), snemanjepo možnosti tudi med napa-di (pri kandidatu za kirurškiposeg to lahko traja več dniin noči, da na posnetek "uja-memo" dovolj napadov), pre-slikava možganov z magnet-no resonanco, funkcijska izo-topska slikovna preslikava(SPECT, PET), nevropsiholo-ška diagnostika, timski po-svet. Pri nas je na voljo enakizbor zdravil kot v razvitih so-sednjih državah. Načelozdravljenja je s čim manjšimodmerkom zdravila čimboljpreprečiti napade. Pri izbirizdravila upoštevamo poseb-nosti otrokovega razvoja, mo-rebitne telesne in vedenjsketežave in skrbno tehtamostranske učinke. Okrog 65odstotkov bolnikov je več letbrez napadov in jim postopo-ma ob kontroli z EEG zmanj-šujemo odmerek in zdraviloukinemo. Od 25 do 30 od-stotkov se ne odzove zadovo-ljivo kljub več poskušenimzdravilom. Govorimo o trdo-vratnih epilepsijah. Pri njihrazmišljamo še o preostalihrešitvah: ketogeni dieti (namaščobah temelječi prehra-ni), kirurškem zdravljenju,spodbujevalcu živca vagusa.Starši se vselej ne odločijo zapredlagano zdravljenje in jeizbira zato bolj omejena.Otroke in mladostnike poši-ljamo na operacije v tujino,saj pri nas ni racionalno zazelo redke podvrste boleznivzpostavljati subspecializira-nih multidisciplinarnih ti-mov, kar je pogoj za kako-vostno in varno zdravljenje.Zgodnje ugotavljanje bolezniin zgodnji začetek zdravlje-nja sta pomembna za uspehzdravljenja. Izkušnje kažejo,da smo, če bolezen neodkritatraja dlje časa, z zdravilimanj uspešni."

Kakšna je običajna reakcijastaršev, ko izvedo, da imanjihov otrok epilepsijo?"Prve reakcije vseh ljudi ob"velikem napadu" (krči cele-ga telesa, izguba zavesti, pa-dec) so presenečenje, šok,strah, da bo otrok umrl. Prinekaterih prevladata panikain zmeda, drugi bolj obvlada-no iščejo pomoč. Važno je,da pri naslednjem napaduravnajo drugače. Prva pomočje nezahtevna: preprečiti do-datno poškodbo, sprostiti di-hala, bolnika položiti na bok,če napad traja več kot tri mi-nute, uporaba zdravila za

prekinjanje napadov (lahkože od drugega napada dalje).Zelo važno je opisati zapo-redje opaženih pojavov v na-padu. Ko je diagnoza potrje-na, je reakcija staršev odvisnaod kulturno-civilizacijskegaokolja, iz katerega izhajajo,od njihovih osebnosti in odpredhodnih morebitnih po-dobnih izkušenj. Pri nas ve-čina staršev razumsko spre-jema dejstva in kmalu začnezastavljati vprašanja o var-nem življenju in omejitvahotroka. Spodbujamo jih, najsi za prvi kontrolni pregledpripravijo pisna vprašanjazdravniku; ambulantni čas jenamreč (pre)strogo odmer-jen. V društvu Liga za epilep-sijo posebej za to težko obdo-bje za starše organiziramoskupinske posvete, kjer se tisrečajo med seboj in s stro-kovnjaki. Teže je, kadar dia-gnoza dlje ni jasna ali ko seza napadi skriva kakšna dru-ga bolezen živčevja."

Katere napake pa najpogo-steje delajo starši (ali skrbni-ki) pri otrocih z epilepsijo?"Neustrezno prilagajanje seodraža v nerealistični ocenitveganj in bremen v življenjuz epilepsijo. Starši otrokavečkrat po nepotrebnem šči-tijo, znižujejo svoja pričako-vanja in otroku kratijo prilož-nosti, da bi si v stiku z vrstni-ki pridobil potrebne socialneizkušnje. Naloga ni lahka, sajnam je staršem tudi brez bo-lezni težko najti pravo raz-merje med kontrolo in svo-bodo, med varnostjo in tve-

ganji, ki so v razvoju nujna.Redkeje srečujemo nezaved-no čustveno zavračanje otro-ka. Praviloma je "blokada" vrealistični prilagoditvi (naj-večkrat s strani preveč za-skrbljene matere) tisti dejav-nik, ki še pomembneje kotnapadi določa psihosocialniizvid: kaj bo z mladim odra-slim na pragu samostojnosti,ko se predenj postavi vrstarazvojnih izzivov, na katereni bil pripravljen."

Kaj je pri obvladovanju bo-lezni najbolj pomembno?"Sprejeti realnost v prvemtrenutku morda strašljive,potem pa večinoma kar spre-jemljive in dobro obvladljivekronične bolezni. Ko smospraševali otroke, katero bo-lezen ali okvaro bi izbralimed desetimi ponujenimi,se je večina oprijela epilepsi-je, torej bolezni, ki jo pozna-jo in s katero so se navadiliživeti. Tudi po težavnosti sojo uvrstili nekam na sredino.Važno je, da se otrok naučisprejemati dejstvo, da vsega vživljenju ni moč predvidetiin preprečiti, da pa na po-gostnost napadov lahko vpli-va tudi z izogibanjem spro-žilnim dejavnikom. To so ne-prespanost, alkohol, men-struacija pri nekaterih dekle-tih, bliskajoča luč v diskoteki(za fotosenzibilne), večji fi-zični napor (redko), kroničnoslabo čustveno stanje. Kako-vost življenja je treba spod-bujati z aktivnimi pobudami,rekreacijo, ustvarjanjem so-cialne mreže, razvijanjemotrokovih potencialov. Otrokz epilepsijo ne bo živel čistoenako kot njegov zdravi vrst-nik, saj bo moral biti na ne-katere stvari bolj pozoren. Pi-lot, alpinist, vojak, potapljač,poklicni voznik ne bo, lahko

pa je uspešen na veliko dru-gih področjih. Pri izbiri po-klica naj mu pomagajo staršis treznim razmislekom omorebitnih omejitvah na de-lovnem mestu v primeru, dabodo napadi še trajali ali čese ponovijo."

Na katere bolezenske znakenaj bodo starši pozorni?Kako je z odkrivanjem bo-lezni pri dojenčkih?"Epileptičnega napada z ne-kaj besedami ni lahko na-zorno opisati. Gre za nenad-no nastalo spremembo vede-nja, gibanja, občutenja, do-življanja, odzivnosti, zavesti.Vse to nastopa v najrazlič-nejših kombinacijah in po-vezavah. Najbolj znani indobro prepoznavni napadiso motorični: otrdelost, krče-nje telesa, vzdržema ali vzgibkih ali potegljajih, ki solahko ritmični ali ne, omeje-ni na del telesa ali po vsemtelesu. Ali pa izguba nor-malne mišične moči in na-petosti. Otrok lahko kinkne,klecne in pade, postopomazleze vase ali se nenadomazruši po tleh. Barva obrazase spremeni, pojavi se znoje-nje, široke zenice, izraz stra-hu ali neobičajni glasovi. Obtem je lahko zavest, vsaj na

začetku, ohranjena, kasnejese izgubi. Odzivnost na zu-nanje dražljaje ugasne in sepostopoma vrne. Med napa-dom lahko preverimo, ali sije otrok zapomnil kakšnobesedo ali pokazani pred-met; tega med napadom nemore povedati, kasneje palahko. Pri majhnih otrocihsklepamo na nenavadno do-življanje iz otrokovega vede-nja in izraza obraza, starejšiotrok marsikaj lahko povesam. V pomoč zdravniku soopisi sošolcev in domači po-snetki otrokovega vedenja skamero.Pri dojenčkih je posebej važ-no opazovanje neobičajnihritmičnih in ponavljajočihse gibov, sprememb barveobraza, sprememb v diha-nju, obračanje zrkel. "Kolca-nje" in "trebušni krči" prinekajmesečnem dojenčkuso lahko znak neprepozna-ne epilepsije. Novorojenčekima včasih komaj opazenneobičajen gib očesnih zr-kel, se napenja, pači, "peda-lasto" vrti in maha z udi ...To pediatri vedo in le izje-moma se zgodi, da spregle-dajo. Včasih pa lahko trajanekaj časa, da se sindrom vpolni meri razvije in pokaže.Liga proti epilepsiji je na po-budo Lekarniške zbornice oepilepsiji dodatno izobrazilaveč kot 500 farmacevtov, sajse dogaja, da se matere zakrče in kolike obračajo na-nje, ne da bi se posvetovale spediatrom."

Ali epileptični napad otrokalahko življenjsko ogrozi?"Praviloma otroci med napa-dom epilepsije ne umirajo.Načeloma so to zdravi otrociin nimajo drugih bolezni. Si-tuacija je precej drugačna priodraslih, kjer je umrljivostpri neredno zdravljenih mla-dih moških precej večja kotmed njihovimi vrstniki. Ve-čina napadov je krajših odpet minut in minejo sami odsebe. Če gre za nesrečo, jelahko usoden že najkrajši na-pad: če je na primer otroksam v kadi in pade z obra-zom v vodo, se lahko utopi.

PKo smo spraševali otroke z epilepsijo, katero bolezenali okvaro bi izbrali med desetimi ponujenimi, se je večinaoprijela kar epilepsije.

Prim. Igor M. Ravnik, dr. med, specialist pediater, predsednik Društva Liga proti epilepsiji Slovenije, ambasador epilepsije Mednarodne Lige proti epilepsiji

�STRAN 6

Epilepsija je ena od najbolj pogostih nevroloških motenj na svetu. V razvitemsvetu jo ima vsak stoti, še vedno pa so z njo povezani številni predsodki.

Epilepsijo ima 50 milijonov ljudi,zboli lahko kdorkoli in kadarkoli

PPooggoovvoorr:: prim. Igor M. Ravnik, dr. med, specialist pediater, predsednik Društva Liga proti epilepsiji Slovenije

Nina Križaj s. p., Frankovo 74a, Škofja Loka, naročila po tel.: 04/51 34 074, odprto: ponedeljek, sreda,

petek: 8.00 - 14.00, torek, četrtek: 13.00 - 19.00

✿ pedikura✿ manikura✿ depilacije✿ parafinske obloge za roke ✿ nega obraza z vrhunskimi

proizvodi Bio droga✿ različne vrste masaž (klasična

švedska, refleksna, športna,čokomint ...)

Novembra 10 % popust na masaže

Foto

: Tin

a D

okl

Nin

a K

rižaj

s.p

., F

rank

ovo

nase

lje 6

9,

Ško

fja L

oka

6 Zdravje&lepota, petek, 7. novembra 2008

Epilepsija

Med napadom lahko stopi nacesto in ga zbije avto. Daljšinapadi ogrožajo možgane intudi druge organske sisteme,ki vzdržujejo delovanje orga-nizma; obremenjena sta zla-sti srce in ledvica. Umrljivostotrok z epilepsijo je podobnaumrljivosti zdravih vrstni-kov, razen v prvih štirih letihstarosti, ko je višja pri otro-cih, ki so večvrstno prizadetizaradi okvare možganov."

Ali se lahko zgodi, da imaotrok samo en epileptičninapad? Kako naj starši rav-najo v takem primeru?"Seveda se ta lahko zgodi. Akaj bo sledilo, po prvem napa-du nihče ne more napovedati.V vsakem primeru otrok sodik specialistu otroškemu nev-rologu. Potreben je natančenpregled z vsaj nekaj preiska-vami (tudi EEG v spanju).Lahko se izkaže, da sploh nišlo za epileptični napad, am-pak za vročinski krč, za za-molknjenje (afektni dihalnipremor), omedlevico, otroškovrtoglavico, migreno, nor-malno potrzavanje udov priuspavanju ali za motnjo spa-nja. Morda je otrok pred temže imel kakšen napad ali celoveč, pa ga niso prepoznali. Alipa je bil kratek in neopazenali se je zgodil ponoči. Mordagre za enega od sindromovepilepsije, pri katerem napadiniso v ospredju ali pa jihsploh ni, pa se pojavljajo dru-ge težave: motnje govora, gi-banja, vedenja, na katere star-ši niso pozorni ali jih pripisu-jejo drugim vzrokom: rojstvusorojenca, preselitvi, vpisu vdrugo šolo ... V večini prime-rov pa gre le za prvi napad vseriji, ki bo sledila, in se bošele kasneje izkazalo, za kak-šen sindrom gre. Morda na-pad ostane res edini in brezvsakršnega drugega ali kas-nejšega bolezenskega znaka.Tedaj ne govorimo o epilepsi-ji, ampak o enkratnem epi-

leptičnem napadu. Zakaj jetako, še ne znamo razložiti. Ali se zdravnik odloči sveto-vati stalno terapijo že po pr-vem napadu ali kasneje, jeodvisno od vsega zgoraj pove-danega ter tudi od tega, koli-ko informacij uspe skupaj sstarši in otrokom zbrati zabolj zanesljivo sklepanje. Čejih je premalo ali niso nedvo-umni, je pač potrebno preži-veto obdobje negotovosti. Vtem času je potrebno strožjeopazovanje in varovanjeotroka. Na srečo so danes navoljo dobra zdravila za pre-kinjanje napada, ki jih kap-ljamo na ustno sluznico, nanotranjo stran lica, ali vbriz-gamo v zadnje črevo. Delu-jejo enako dobro in hitro,kot če bi jih vbrizgali v žilo.Injekcije zdravila v mišicoza prekinjanje napada nisoučinkovite."

Posvetiva se še nekaterimdrugim temam. Epileptolo-gija kljub več deset milijo-nom diagnosticiranih bolni-kov ni uradno priznana spe-cializacija. Kje se je "zalomi-lo" pri priznavanju njenegaformalnega statusa?"Evropska akademija za epi-lepsijo ima izdelan kuriku-lum, po katerem se na tej ce-lini izobražujejo zdravnikiin zdravstveni sodelavci; po-samezne države rešujejo si-tuacijo z načelno podporoMednarodne Lige, Medna-rodnega urada za epilepsijoin Svetovne zdravstveneorganizacije. Izdana je bilaEvropska Bela knjiga o epi-lepsiji. Čeprav je pri nas - inše marsikje po svetu - sode-lovanje med strokami, ki ob-ravnavajo epilepsijo, mnogoslabše, kot bi lahko bilo, paposamezni strokovnjaki zentuziazmom opravljajosvoje delo in prav zaradinjih se mnogim slovenskimbolnikom z epilepsijo negodi tako slabo, kot bi se jim

sicer. Epilepsija je bila ved-no ena od ključnih tem otro-ške nevrologije in še vednoje, vendar pa je stroka, kinima uradno priznanegastatusa; otroška nevrologijaje že na dobri poti, subspeci-alistična epileptologija dlje.V odrasli epileptologiji sopri nas zadeve zastale in jebil in je še potreben dodatnirazvojni zagon. Vzrokov jeveč, eden od njih tudi ta, daje formalni razvoj določenestroke bolj kot od potreb bol-nikov in notranjih strokov-nih gibal odvisen od admi-nistrativnih, institucional-nih in drugih (osebnih, poli-

tičnih) faktorjev. Citiramuglednega francoskega kole-ga: "Takrat, ko so drugi pazi-li na dogajanje v kuhinji,sem se sam posvečal stroki."Menim sicer, da bi bilo mo-goče početi oboje; a dejstvoje, da je bilo v Evropi zelomalo predstojnikov nevrolo-ških oddelkov, ki so bili epi-leptologi. Večino epileptolo-gov stroka preveč mika, dabi se posvečali politiki - inzato o njih in njihovih bolni-kih odločajo drugi. Drugisklop vzrokov gre iskati vtem, da gre pri epileptologijiza izjemno kompleksno po-vezavo več strok, znanj in iz-kušenj, kjer je potrebna viš-ja stopnja profesionalnosti:"videti čez" svoje področjein delati transdisciplinarno.Če sistem tega posebej nepodpira, gre razvoj po nara-vi stvari navzdol, fine pove-zave se potrgajo, obstanejomanj kompleksne in frag-mentirane dejavnosti, mor-da navzven celo tržno raz-glašene. Uporabnik in izva-jalec to čutita na sebi; od zu-naj se tega ne vidi, še zlastine, dokler traja opisani "na-ivni" entuziazem."

Zakaj je pri nas prišlo dofragmenatcije strok, ki seukvarjajo z epilepsijo?"Fragmenatcija služb, ki seukvarjajo z epilepsijo, je del-no posledica dejstva, da jepropadla nekdanja povezo-valna stroka nevropsihiatri-ja, kjer so zaradi znanja in

timskega načina dela dobrorazumeli bolezen, ki zajematako biološke kot socialne inpsihološke vidike. Pri Ligiproti epilepsiji, ki je strokov-no humanitarno združenjeza epilepsijo, na to gledamoiz vidika bolnika, in smonad trenutnim stanjemzgroženi, saj se dogaja, dacelo znotraj iste ustanove nesodelujeta specialističnaambulanta in laboratorij.Zato smo pred enim letompripravili delovno srečanje10 strokovnjakov in 10 oza-veščenih uporabnikov terorganizirali javno tribuno zželjo, da izvršimo pritisk najavnost. Strokovno društvonamreč nima možnosti, dabi vplivalo na vodenje inšti-tucij. Odzvali so se tudi na

ministrstvu za zdravje, ven-dar šele takrat, ko se je izka-zalo, da gre za humanitarnipritisk uporabnikov. Imeno-vali so delovno komisijo, kibo v nekaj mesecih izdelalanačrt razvoja epileptologije.Eden od prvih naših predlo-gov je bil, da se analogno pe-diatričnemu centru za epi-lepsijo vzpostavi epileptolo-ški center za odrasle. V Slo-veniji je precej ljudi, ki oepilepsiji veliko vedo in ima-jo izkušnje, vendar ni tim-skega sodelovanja, nujnegaza težje bolnike z epilepsijo,ki jih je okrog 25 do 30 od-stotkov. Dobra epileptologi-ja v centrih za epilepsijo naterciarni ravni lahko "teče"samo v timu, v katerem sonevrolog, nevropsihiater,

nevroradiolog, nevrofizio-log, nevropsiholog, nevroki-rurg, socialni delavec."

Inštitut za nevrološke vedepri nas za razliko do tujineni zaživel ..."Zgodovinska nesreča zaljudi z epilepsijo je bil prinas razpad nevropsihiatrijena med seboj nepovezaninevrologijo in psihiatrijo.Tiha želja vseh nas je bil In-štitut na nevrološke vede, kibi povezal vse nevrološkestroke, vendar do tega žal niprišlo. V tujini take centreimajo. Ideja je bila, da bi, koje nevropsihiatrija razpadla,večji del pacientov z epilep-sijo prevzela nevrološka kli-nika, ob tem pa bi nevrofizi-ološki inštitut razvil vrhun-sko diagnostiko. A se to nizgodilo. In če se v ustano-vah, ki so kadrovane in vo-dene z najvišjimi akadem-skimi naslovi, dogaja očitnirazkorak s potrebami paci-entov (in stroke), je to znak,da je s sistemom nekaj naro-be. Paradoks epileptologijeje tudi, da vrste kompleks-nih storitev, ki jih izvajamo,zavarovalnice ne priznavajoin niso ovrednotene. Nemo-goče je - v omenjeni skupinitrdovratnih epilepsij - naro-čiti bolnika šele čez nekajmesecev. Pomoč lahko po-trebuje zelo hitro (npr. ob"katastrofnem", t. j. zelo hu-dem poslabšanju), in tomultidisciplinarno. Potreb-no je zagotoviti funkcionira-

nje terciarnega tima, ki sesproti prilagaja potrebam, kideluje tako za uporabnikekot tudi za strokovnjake nasekundarni in primarni rav-ni ter se je sposoben tekočepovezovati s tujimi centri.Epileptologi delamo na po-vezovalno izjemno kom-pleksnem področju, ki ga jetežko finančno ovrednotiti s"klasičnimi" modeli stori-tev, ki veljajo v zdravstvu.Pri epilepsiji se vrednotenjepo sistemu diagnostičnihskupin, po katerem naj služ-ba "obdela" tipičnega bolni-ka, ne izkaže. V centrih zaepilepsijo po Evropi so na-mesto tega predlagali pav-šalno vrednotenje celotnegaprocesa strokovne obravna-ve epilepsije v multidiscipli-narnih timih oziroma so -zlasti v skandinavskih drža-vah - ohranili nacionalnecentre za epilepsijo, ki so serazvili na tradiciji karitativ-nih protestantskih ustanov."

Kaj konkretno lahko tu storiLiga za epilepsijo?"Kot strokovno društvo lah-ko damo priporočila, kakonaj bi stvari tekle. Ko sem zaWHO pripravljal prispeveko socialnih problemih priepilepsiji, sem ugotovil, dasta od sedmih držav v regijisamo dve, ki nimata multi-disciplinarnega tima. Enaod njiju je Slovenija. Kritič-ni so organizacijski vidiki insposobnost izkoristiti poten-cial, ki ga država že ima.Menimo, da je poleg že ob-stoječih povezav potrebnatudi dodatna pomoč iz tuji-ne, da se s prenosom izku-šenj razvitejšega centra zaepilepsijo odraslih podpreizvajanje ne le tako prepro-ste naloge, kot je redno delo-vanje tima za epilepsijo, kjerambulanta dela skupaj z la-boratorijem in psihologom,ampak tudi višje ravni stori-tev, ki je pri nas zaenkratredno ne izvajamo (kirurškozdravljenje manj zapletenihpodvrst epilepsije senčnegarežnja odraslih). Znanje, kismo ga nabrali v zadnjih ne-kaj desetletjih preko sodelo-vanja z velikimi svetovnimicentri, je pri nas dovolj, našizdravniki pa dobro poznajotudi notranje funkcioniranjetujih ustanov. Zato bi Slove-nija sicer po nekaterih vizi-jah teoretično lahko postala"relejna svetovalna postajaza epilepsijo" za več držav vregiji. A strokovnjaki vedo,da brez večje menedžerskein organizacijske podporekmalu ne bodo zmogli nititega, kar zaenkrat še nekakoteče.Zelo pomembni so tudi pro-grami za izobraževanjezdravstvenih sodelavcev: se-ster, socialnih delavcev,EEG tehnikov, RTG tehni-kov, ki med svojim rednimizobraževanjem teh znanjne osvojijo, jih pa pri delu zbolniki z epilepsijo potrebu-jejo. Menim, da bi speciali-stične sestre za epilepsijo poregijah lahko veliko poma-gale tako pri zdravstvenivzgoji kot pri storitvah zapaciente kot tudi pri "opozar-janju" zdravnikov, kaj bibilo zanje treba še storiti."

Epileptološki konzilij v Centru za epilepsije otrok in mladostnikov, Kliničnega oddelka zaotroško nevrologijo I Foto: Tina Dokl

Le redko lahkospecialist že ob prvempregledu pove,za kakšno podvrsto epilepsije gre,v večiniprimerov pa jelahko življenjez epilepsijočloveško polnoin uspešno.DRUGA PONUDBA:

● nega obraza s kozm. S0thys● pedikura s kozmetiko Gehwol ● manikura● oblikovanje umetnih nohtov (french)● depilacija celega telesa ● brazilska depilacija● epilacija (trajno odstranjevanje dlak)● anticelulitne terapije ● barvanje obrvi in trepalnic ● telesna masaža ● požiganje kapilar in bradavic● turbo solarij (ergoline) ● tatoo ● piercing● permanentni make-up (obrvi, oči, ustnice)● diamantek na zobu ● darilni boni

KOZMETIKA BARBARA WEBER, s.p.HAFNERJEVO NASELJE 2, 4220 ŠKOFJA LOKA, TEL.: 04/ 513 6300

NOVO - LASERSKO ODSTRANJEVANJE DLAK, POMLAJEVANJE KOŽE, ZDRAVLJENJE AKEN

prej potem

Epilepsijo ima 50 milijonov ljudi, zboli lahko kdorkoli in kadarkoliNADALJEVANJE S 5. STRANI �

Zdravje&lepota, petek, 7. novembra 2008

Kopb

7

Mojca Šimenc

olezenske spre-membe so priso-tne v velikih in ma-lih dihalnih poteh.Nastanejo zaradikronično potekajo-

čega vnetja. Aktivne vnetnecelice izločajo številne snovi,ki povzročijo razrast celic inžlez, ki izločajo sluz. Vnetje

povzroči brazgotinjenje ste-ne dihalnih poti in destruk-cijo pljučnih struktur. Vnet-no reakcijo sproži in vzdržu-je kajenje, redkeje pa drugi,manj razjasnjeni dejavniki.Opisane bolezenske spre-membe dihalnih poti so ne-povratne, bolezen ni ozdrav-ljiva," pojasnjuje dr. TomažCamlek, specialist internistplumolog iz Zdravstvenegadoma Škofja Loka.

Kakšni so bolezenski znakiin zakaj za KOPB velja, da jezelo zahrbtna bolezen?"Značilni bolezenski znakiso jutranji kašelj z izmeč-kom ter težka sapa med tele-sno obremenitvijo. Občasnose lahko pojavi tudi piskanjepri dihanju, predvsem včasu infekcijskega vnetja di-halnih poti. Ko bolezen na-preduje, se pojavi utruje-nost, težko sapo sprožijo žeminimalne telesne obreme-nitve, kot je hoja po ravnem,osebna higiena, hranjenje.Zaradi pomanjkanja kisikase pojavi pomodrelost ust-nic in sluznice ustne votli-ne. Pridružijo se znaki po-puščanja srca, ki so povsempodobni, včasih celo enaki.KOPB se razvija zelo počasi.Bolniki zaznajo bolezenskeznake šele po 20 do 30 letihkajenja ene škatlice cigaret nadan. Pojav težke sape med te-lesnim naporom najpogoste-je pripisujejo starosti, slabšitelesni kondiciji ali drugim

vzrokom. Zaradi tega poznoobiščejo zdravnika, večinomav že zelo napredovali fazi bo-lezni. Zato je KOPB zahrbtnabolezen, pogosto prepoznoprepoznana."

Kako jo diagnosticirate inkakšna je ponavadi progno-za za bolnike? Ali jo lahkopri sebi "odkrijejo" tudi bol-niki sami?

"Osnovna preiskava je meri-tev pljučne ventilacije - spi-rometrija. S preiskavo potr-dimo zaporo izdihu v dihal-nih poteh, ki ni odpravljiva.Da ni odpravljiva, potrdimoz bronhodilatatornim te-stom. Preiskovanec vdihazdravilo, ki širi dihalno pot.Pretok zraka v izdihu se lah-ko po zdravilu izboljša, ven-dar pa se nikoli povsem nenormalizira, kar je edenglavnih kriterijev postavitvediagnoze KOPB. Seveda sopotrebne še dodatne pre-iskave, tako funkcijske kotmorfološke. Merimo difuzi-jo plinov (prehodnost COmed pljučnim mešičkom inpljučno kapilaro, izmerimopline v krvi - plinska analizaarterijske krvi, slikamo prs-ne organe s standardnimRTG aparatom in CT, pred-vsem CT z visoko stopnjoločljivosti - HRCT). Včasihso potrebne še dodatne pre-iskave, predvsem zaradi iz-ključitve sočasno potekajočebolezni srca, ki se lahkokaže z enakimi bolezenski-mi znaki.Prognoza bolezni je odvisnaod stopnje razvitosti bolezni.Glede na ohranjenost funk-cijske ventilacijske sposobno-sti pljuč ločimo štiri stopnjebolezni. Razumljivo je, daimajo bolniki v četrti stopnjiKOPB najslabšo prognozo.Bolniki sami bolezni nemorejo odkriti, lahko pa na-njo posumijo. Vsak kadilec

mora odgovoriti na nasled-nja vprašanja: Ali kašljatevečino dni v letu? Ali pogo-sto izkašljujete? Ali se pritelesnih obremenitvah hi-treje zadihate od vrstnikov?Ste starejši od 40 let? Ali ka-dite vsaj 10 let ali pa ste biv-ši kadilec? Če vsaj na trivprašanja odgovori pritrdil-no, naj se posvetuje s svo-jim osebnim zdravnikom in

opravi ustrezne diagnostič-ne teste."

Ali je dolžina kadilskega sta-ža pri razvoju KOPB po-membna? Ali lahko zbolijotudi mladi kadilci? Ali neka-dilci sploh kdaj zbolijo zaKOPB?"Pri razvoju KOPB je po-membna doba kajenja inštevilo pokajenih cigaret.Kadilci imajo pogosteje pri-manjkljaj v pljučni funkciji,imajo več respiratornihsimptomov, večji letni upadpljučne funkcije in večjostopnjo umrljivosti zaradiKOPB. Zbolijo lahko tudimladi ljudje - kadilci, odvis-no pač od tega, koliko so bilistari, ko so začeli kaditi.Nekadilci redko zbolijo zaKOPB. Eden izmed redkihvzrokov je dedno pomanjka-nje encima, imenovanegaalfa-1-antitripsin, ki prepre-čuje destrukcijo pljučnihstruktur zaradi aktivnostiproteaz - encimov, ki raz-gradijo "gradbene elemen-te" pljuč. Posledice so ena-ke, kot pri KOPB zaradi ka-jenja. KOPB lahko nastanetudi zaradi izpostavljenostiprahu, kemikalijam in dru-gim polutantom v zraku.Vloga teh je v razvoju KOPBše nejasna."Prvi in najpomembnejšiukrep je opustitev kajenja!Ta ukrep je poleg trajnegazdravljenja s kisikom edinametoda, s katero upočasni-

mo upad pljučne funkcije ins tem napredovanje bolezni.Pomembno je spoznanje, daje opustitev kajenja koristnov katerikoli težavnostni stop-nji KOPB.Uspešnega zdravila zazdravljenje vnetja pri KOPBtako kot na primer pri ast-mi, še nimamo. Simptomeolajšamo z zdravili, ki širijozožene sapnice. Imenuje-mo jih bronhodilatatorje. Vto skupino sodijo teofilini,simpatikomimetiki in anti-holinergiki. Pripravljeni sov vdihovalnikih, bolnik jih vpljuča vdihne. Ti uspešnoblažijo težko sapo med na-porom in deloma izboljšajopljučno funkcijo. Pri bolni-kih s KOPB zaradi priroje-nega pomanjkanja alfa-1-an-titripsina je možnost zdrav-ljenja z nadomestnim pri-pravkom, ki se daje v žilo (vinfuziji) večkrat na mesec. Telesno zmogljivost izbolj-šamo z rehabilitacijo bolni-kov s KOPB, ki poteka vzdravstvenih zavodih ter zredno telesno aktivnostjo,ki jo izvaja vsak bolnik samdoma.

Poslabšanja KOPB prepreči-mo s cepljenjem proti pov-zročiteljem infekcij (ceplje-nje proti gripi in proti pnev-mokokni pljučnici) in zdrav-ljenjem infekcij, ko se te žerazvijejo."

Kako je mogoče pomagatibolniku s KOPB v napredo-vali fazi bolezni? Kakšen jepotek bolezni in prognozatakrat?"V napredovali fazi bolezni,ko pljuča ne uspejo zagoto-viti dovolj kisika v krvi, bol-nik poleg zdravljenja z zdra-vili prejema kisik. Prejemaga preko nosnega katetra,vsaj 17 ur na dan. Kisik lah-ko prejema preko oksigena-torja, ki koncentrira kisik izsobnega zraka ali pa je pri-pravljen v visoko tlačni po-sodi kot tekoči kisik. Kolikolitrov kisika na minuto (od 1do 4 L) bo bolnik prejemal,se določi za vsakega bolnikaindividualno, glede na re-zultate meritev plinske ana-lize arterijske krvi. Zaraditrajnega zdravljenja s kisi-kom se tem bolnikom življe-nje podaljša za 3 do 5 let."

Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je bolezen z zaporo v dihalnihpoteh, ki ni povsem odpravljiva. Posledica zapore je motnja dihanja, za kateroje značilen znižan pretok zraka med izdihom in upočasnjeno praznjenje pljuč.

B

Za KOPB lahkozbolijo tudimladi ljudje, če so zgodajzačeli kaditi.

KOPB trajno okvari pljuča kadilcevPPooggoovvoorr:: dr. Tomaž Camlek, specialist internist plumolog

Dr. Tomaž Camlek, specialist internist plumolog I Foto: Tina Dokl

8 Zdravje&lepota, petek, 7. novembra 2008

Gorenjci in zdravje

Šport je zame odličen način premagovanja stresa in skrbi za zdravje, vanj pa skupaj z ženo vzgajava tudi svoje tri sinove. Enkrat na teden grem v fitnes, redno plavam, z družino pa hodimov hribe in v domači mini telovadnici igramo namizni tenis.

Aleš Murn, predsednik Zveze za šport Škofja Loka

rotikadilski zakoni so tobačni industriji zada-li velik udarec. Francija je ena od dežel, kjerpo kadilcih še niso "udarili" iz vseh topov,vendar je tudi tu prepovedano oglaševanje to-bačnih izdelkov v medijih. Izjema so nepo-sredni prenosi dirk iz držav, kjer je tovrstnooglaševanje dovoljeno. Francoski nacionalniodbor proti tobaku je izvedel raziskavo, s kate-ro je želel oceniti vpliv tovrstnega oglaševanjamed mladimi (12 do 24 let). V prvem delu raz-iskave so merili pojavljanje tobačnih blago-vnih znamk med relijem Pariz-Dakar in dirkoF1 Veliko nagrado Kitajske, v drugem pa sopo 3 do 5 tednih preverili priklic posameznihblagovnih znamk med mladimi. Izkazalo seje, da je bilo oglaševanje zelo učinkovito, saj jekar 85 odstotkov anketirancev povezalo rdečobarvo dirkalnika F1 s cigaretami Marlboro. V95 odstotkih primerov so se anketirancispomnili petih blagovnih znamk: West, MildSeven, Lucky Strike, Marlboro in GauloisesBlondes. Gre za znamke, ki so se pojavljaletudi na vozilih in oblačilih voznikov. (Europe-an Respiratory Society; kk)

Če smo zelo pozorni, vidi-mo, da se nam pisava več-krat spreminja, odvisno odnašega razpoloženja, veseljain žalosti, pa tudi od strahu,stresa in energetske oprem-ljenosti. Tako je tipično, daje ob koncu dneva, ko smoutrujeni, naša pisava dru-gačna od tiste, ki jo piše spo-čit pisec. Pa ne le to. Na pi-savi se pokaže naše čustve-no doživljanje, pisava lahkoopozarja tudi na različne fi-zične bolezni, ki navzven šeniso pokazale svojih značil-nih znakov. Pisava pa več-krat, a ne vedno, razkrijetudi veliko hujše stvari, kotso razmišljanje o samomo-ru, odvisnost od drog in al-kohola, obremenjenost zzdravili ali pa tudi nasilnonaravo pisca.

Znanje grafologije lahko upo-rabimo tudi kot orodje priiskanju idealnega partnerja,primerne službe, organizira-nju uspešnega kolektiva, ma-lokdo pa ve, da si lahko s pisa-vo izboljšamo svoje sposo-bnosti in talente, pa tudi raz-vijemo tiste lastnosti, za kate-re menimo, da jih potrebuje-mo za bolj uspešno življenje.V teh in takih primerih upo-rabimo tako imenovano gra-foterapijo. Znanstveniki sopostavili hipotezo (ki se je iz-kazala za pravilno), da, če jepisava odraz stanja nekegaposameznika, potem bi, če bijo spremenili, vplivali tudi napsiho-fizično stanje pisca.Iz pisave je mogoče razbrati,ali je nekdo poln življenjskemoči, ali pa mu je primanj-kuje. Sami lahko vzamete

list papirja brez črt in napi-šete deset vrstic, vsebina tek-sta ni pomembna. Ne truditese, da bi bila pisava lepa. Čese bodo vrstice proti desnipomikale navzdol, pomeni,da vam primanjkuje energi-je. Tako imenovane padajočevrstice sporočajo, da je vašaenergetska opremljenostšibka in potrebujete počitek.Stanje se lahko izboljša žepo dobro prespani noči, ne-malokrat pa si je treba vzetidaljši dopust, brez nepresta-no zvonečih mobitelov, raču-nalnika in drugih stresnihorodij, kakor tudi dogodkov.Vendar pa včasih (ne vedno!)pisava lahko pokaže tudi naresnejše oblike bolezni. Čese vam pisava nenadomaspremeni in postane zelomajhna, je to lahko resno

opozorilo (ob še drugih zna-kih) za Parkinsonovo bole-zen. Razpad oblikovne slikekaže na nevrološka obolenja,ki znajo včasih voditi tudi vrazvoj multiple skleroze alidrugih mišično-živčnih obo-lenj. Če opažate kakšne takeznake v svoji pisavi, obiščitezdravnika.Pisava pa opozarja tudi nazlorabo drog in alkohola.Piscu, ki pije preveč alkoho-la ali zlorablja droge, se pi-sava zelo spremeni, sajnima več pravega ritma, iz-gubi se oblika in slog, tudiobčutek za prostor. Rokopispa pokaže tudi na psihičnetežave, depresijo, pa tudirazmišljanje o samomoru.Še posebno slednje je pere-če v Sloveniji, kjer si letnoživljenje vzame kar 600 lju-

di. Po analizi poslovilnih pi-sem so odkrili, da se med vr-sticami pojavljajo velike raz-dalje, kot nekakšni "beli oto-ki", ki dajejo videz, da so iz-padle cele besede, čeprav ne.Podpis na koncu pisma sezačne pomikati iz desneproti levi strani. Tako imajonekatera poslovilna pismasamomorilcev podpis popol-noma na levi strani papirja.Pisava pa tudi omogoča raz-voj nekaterih sposobnosti, kijih potrebujemo, da smo boljuspešni. V tem kontekstu jemišljena grafoterapija. Greza izvajanje določenih vaj, skaterimi vplivamo na samo-zavest, vztrajnost in koncen-tracijo. Njen vpliv pa sega šedlje, saj lahko izboljšamotudi spolne motnje, kot stafrigidnost in impotenca.

Zdravstveno stanje človeka je razvidno tudi iz pisaveBorut S. Pogačnik, univ. dipl. sociolog, psihoterapevt, sodni izvedenec za forenzično preiskovanje pisav

nasvet

”

Formula 1 uspešno obide protikadilske zakone

T (računalniška kotomografska) kolonografijaje učinkovita pri odkrivanju novotvorb v čre-vesu, ki imajo premer 10 milimoetrov ali več,so izsledki študije, ki so jo opravili ameriškiraziskovalci. V študijo so zajeli 2600 odraslihljudi brez znakov bolezni prebavil iz 15 zdrav-stvenih centrov iz različnih delov ZDA. Pripreiskovancih, ki so bili vsi starejši od 50 let,so opravili CT kolonografijo, nato pa še kolo-noskopijo. CT kolonografijo so opravili s stan-dardnim računalniškim tomografom, posnet-ke pa so odčitali radiologi, ki so imeli s CTmetodo dolgoletne izkušnje. Hipoteza, ki sojo postavili, je bila, da bodo novotvorbo s pre-merom 10 milimetrov ali več (adenom ali ade-nokarcinom), ki jo bodo histološko potrdili,potrdili tudi z metodo CT kolonografije. Izka-zalo se je, da je CT kolonogafija uspešno od-krila 90 odstotkov novotvorb. Pri manjših no-votvorbah (premera 6 milimetrov ali več) jebila "uspešnost" CT kolonografije kot metodeodkrivanja 78-odstotna. (British Medical Jour-nal; kk)

CT kolonografija odkrije večino novotvorb črevesa

itamin C igra pomembno vlogo pri tvorbi ko-lagena in pozitivno vpliva na zdravje kosti.Skupina ameriških raziskovalcev je proučilapovezavo med vitaminom C in zlomi zaradiosteoporoze. 366 moških in 592 žensk, ki jesodelovalo v študiji Framingham Heart Study,je izpolnilo natančen vprašalnik o prehranskihnavadah, potem pa so raziskovalci naslednjaleta spremljali, kako pogosto je pri njih prišlodo zloma kosti zunaj hrbtenice ali zloma kol-ka. Izkazalo se je, da je bilo pri tistih, ki so vtelo vnašali največ vitamina C z dodatki (pov-prečno 305 miligramov na dan), zlomov bis-tveno manj. Tveganje za zlom kolka v tej sku-pini je bilo manjše za 46 odstotkov, tveganjeza zlom druge kosti zunaj hrbtenice pa je bilomanjše za 36 odstotkov. V analizi so upošteva-li vplive spola, starosti, telesne aktivnosti,skupnega vnosa kalorij, pitja alkohola, jema-nja multivitaminskih pripravkov in pri žen-skah tudi jemanja estrogena. Med vnašanjemvitamina C v telo s hrano in zlomi pomembnepovezave ni bilo. (American Society for Boneand Mineral Research; kk)

Vitamin C zmanjšuje osteoporozne zlome

C P V

Foto

: Kat

arin

a Po

dn

ar