1

ZLATOAvtor: Zoran Milič

2.2.8

SkupnostmuzejevSlovenije

Vsebina

1. Le‘i{~a zlata

2. Pridobivanje zlata

3. Zlitine zlata

4. Anti~ne zlitine zlata

5. Kovanci

6. Obdelava zlata

7. Literatura

1. Le‘i{~a zlataZlato je kovina, ki jo je ~lovek najprejza~el uporabljati. Razlog je v tem, dase zlato nahaja na zemeljski povr{iniv samorodni obliki ter da je takojopazno zaradi svoje ble{~e~e rumenebarve. Lepota in ‘lahten videz sta~loveka tako o~arala, da je zlatopostalo najbolj cenjena kovina.^eprav so ga v antiki pridobivali narazmeroma enostaven na~in, izgeolo{kih usedlin, je 75 % vsegazlata pridobljenega po letu 1910.Ocenjuje se, da ~e bi vse doslej prido-bljeno zlato zbrali skupaj in stalili, bitvorilo kocko z robom 20 m oziroma

volumnom 8000 m3 ali 154.560 ton.

V antiki so pridobivali zlato spobiranjem iz sekundarnih re~nihusedlin kot sekundarno zlato(aluvialno zlato) ali z rudarjenjem izprimarnih le‘i{~ zlata kot primarnozlato. V obeh primerih gre zapridobivanje samorodnega zlata. Vantiki niso pridobivali zlata iz zlatihrud. V teh se zlato nahaja kot spojinaskupaj z drugimi elementi, kot naprimer telur v zlato-telurni rudi.

V primarnih le‘i{~ih, ki so jih vantiki izkori{~ali, gre za nalaganjezlatih zrn razli~nih velikosti vzlatonosnih kremenovih ‘ilah (slika 1).S preperevanjem primarnih le‘i{~prispe zlato skupaj s preperelimiminerali v reke, kjer se zaradi svojevelike specifi~ne te‘e nabira vpe{~enih plitvinah v obliki zrn kotsekundarno zlato (slika 2).

Slika 1: Samorodno zlato na kremenu;Rosia Montana v Romuniji; zbirkaPrirodoslovnega muzeja Slovenije

Slika 2: Zrna zlata iz re~nih naplavin

Analize zlata prazgodovinskihzlatih predmetov ka‘ejo, da sopredmete izdelovali prete‘no izre~nega zlata. To ima v primerjavi zzlatom, pridobljenim z rudarjenjem,

2

pove~ano vsebnost kositra in zni‘anovsebnost srebra. To pomeni, da jezlato na svoji poti od primarnihle‘i{~ izgubljalo srebro in kopi~ilokositer.

Iz pisnih izro~il lahko izvemo, da sobili v antiki zlati rudniki zelo redki.Iz navedb posameznih krajev lahkosklepamo, da so zlato pridobivalipredvsem iz rek tako severno inju‘no od Alp kakor tudi na Bli‘njemvzhodu (slika 3).

O pridobivanju zlata v starem Egiptunas zelo dobro obve{~ajo anti~nizapisi in arheolo{ke najdbe. Usedlinereke Nila so ‘e od preddinasti~nih~asov eno pomembnej{ih odkopnihobmo~ij zlata. Zaradi velikih potrebpo zlatu in bogatih primarnihnahajali{~ zlata je pozneje postaloprav tako pomembno odkopavanjezlata z rudarjenjem. Posebno bogatanahajali{~a primarnega zlata so bilav pu{~avi srednjega Egipta medNilom in Rde~im morjem ter vju‘nej{em delu vzhodno od Nila.Najnovej{i geolo{ki posnetki ka‘ejo,da je bilo na obmo~ju pu{~avesrednjega Egipta v antiki pribli‘no40 rudnikov. Tam so tudi na{li

prete‘ni del odkopavalne inpredelovalne opreme. Ohranjeni soja{ki, cisterne, kamnite mize zapranje zlata, mlini za drobljenjekamnin in ostanki ve~ kot 300delavskih ko~.

Anti~ni pisni viri prav takoomenjajo pomembna nahajali{~azlata na Bli‘njem vzhodu.Najve~krat gre za re~ne naplavine,ki so bile v~asih tako bogate zzlatom, da so lokalnim vladarjemomogo~ile neizmerno bogatenje.

V antiki so izkopavali zlato tudi

dalje na vzhodu v Kavkazu, obmo~jumed Kaspijskim in ^rnim morjem.Indija je pridobivala zlato iz re~nihnaplavin, ki ga je prodajala na zahod.

Pomembno zlato rudi{~e je bilo vseverni Gr~iji in v anti~ni Dakiji naobmo~ju, znanem kot Transilvanija.

Manj izdatna nahajali{~a zlata sobila v Dalmaciji.

V Italiji, razen nahajali{~ vusedlinah reke Pad in na ju‘nemalpskem robu, ni bilo nahajali{~zlata. V Avstriji so dokazana rudi{~azlata na Koro{kem in v Turah. V[vici so v antiki pridobivali zlato izrek Emme in Aare, v Nem~iji papredvsem iz Rena in Mozele, vmanj{i meri tudi iz drugih rek.

[panija je bila v antiki ena odpomembnej{ih proizvajalk zlatatako iz naplavin rek Gvadalkivir,Tajo in Duro kot iz bogatih rudi{~ vAsturiji na severozahodni obali.Zlato se je pojavljalo tudi naPortugalskem in v Franciji nasevernih pobo~jih Pirenejev.

Pomemben dobavitelj zlata v antikije bila Irska, kjer so kopali zlato ‘eod najstarej{ih zgodovinskih ~asov.

2. Pridobivanje zlata

Pridobivanje iz re~nih naplavinNajzgodnej{i na~in pridobivanjazlata je pobiranje zrn zlata iz re~nih

Slika 3: Zemljevid nahajali{~ zlata v antiki

Slika 4: Izpiranje zlata v Venezueli

3

naplavin, kjer se je zlato nabiralozaradi svoje visoke specifi~ne te‘e.[tevilni literarni viri omenjajo, da jelo~evanje zlata od peska potekalotako kot danes. Plitvo korito,napolnjeno z me{anicozlatonosnega peska in vode, sokro‘no premikali in nagibali tako,da so la‘ja pe{~ena zrna odtekla ~ezrob korita, specifi~no te‘ja zlatazrna pa so se nabirala na njegovemdnu(slika 4).

RudarjenjeO pridobivanju zlata z rudarjenjemv antiki nas pou~ijo tako arheologina osnovi ugotovitev s terenskegadela kakor tudi pisna izro~ila.

Z egiptovskih rudarskih obmo~ij soznane plitve jame, globoki dnevnikopi ter tudi ja{ki in po{evni rovi, kiso sledili zlatonosnim kremenovim‘ilam. Kamnino so zrahljali z ognjem,jo iztolkli in nato v koritih odnesli izrudnika, kjer so jo dalje obdelovali.V nekaterih anti~nih rudarskihobratih {e vedno najdemo opremoza drobljenje zlatonosnih kamnin.Kamnino so najprej razlomili terve~je kose zdrobili na velikostgraha. V terilnih koritih (terilnikih)so nato zdrobljeno kamnino strli dofinega prahu. Lo~evanje zlata odkamnitega prahu je potekalo zizpiranjem la‘jega kamnitega prahuna deskah. Voda je odplaknila kamnitiprah, v porah pa so se zadr‘evaladrobna zrna zlata. Iz ~asov starihRimljanov je znan postopek rudarjenjat. i. arru{ki odkop. Pri njem sozlatonosno kamnino kopali tako, daso v rovu pu{~ali le redke podpornestebre, ki so jih kon~no podrli, da seje strop sesul. Iz ru{evin so natokopali rudo v dnevnem kopu.

Taljenje zlataDrobce zlata, ki so jih pridobili zizpiranjem zdrobljene zlatonosnekamnine ali re~nega peska, so talilina kraju samem v zlate ingoterazli~nih oblik. Temperatura tali{~aje bila 1064 oC. V navadi so biliprizmati~ni ingoti, obro~i, plo{~e z

eno luknjo v sredi ali plo{~ate vlitepoga~e, kar je prikazano na anti~nihupodobitvah (slika 5).

3. Zlitine zlataZaradi svoje izredne mehkosti je~isto zlato v zlatarstvu komajuporabno. Da bi mu pove~alitrdoto, se zlatu dodaja baker in/alisrebro. @e zelo zgodaj so gauporabljali za izdelavo kovancev,nakita in okrasnih kovinskihpredmetov. Zlitino zlata in srebra, kiso jo ‘e v antiki pogosto uporabljaliin katere sestava ima {irokopostavljene meje (10-60 % Ag), sopoimenovali elektrum. Tanajpogosteje vsebuje okrog 50 %srebra. Tumbaga ali tumbaya jenetipi~na zlitina zlata in bakra. Takoso poimenovali [panci zlitino, izkatere je bila izdelana ve~ina kipcevpredkolumbijskih kultur (slika 6).

spreminjamo v dekorativne namenez oksidacijo in/ali beljenjem. @ezgodnje ju‘noameri{ke kulture sopoznale zlitino zlata in platine.Tovrstno zlitino zaradi njene trdotein popolne korozijske obstojnostidanes uporabljajo kot {obe vindustriji plasti~nih vlaken.

Zlati loti vsebujejo poleg bakra insrebra {e manj{o koli~ino cinka(1-10 %). Ta pripomore, {e posebnopri vi{jih vsebnostih bakra, k bolj{iteko~nosti lota.

^istost zlata izra‘amo v karatih (K)ali v ~istosti v tiso~inah. ^isto zlatoje razdeljeno v 24 karatov. En karatje torej pribli‘no 4,17 % Au.18-karatno zlato vsebuje 18/24zlata, ostalo je srebro in/ali baker.Tak{no zlato ima ~istost 750 ali 75%.

Znane so {e mnoge druge sestavezlatih zlitin. V tabeli 1 so navedenerazli~ne zlitine zlata z elementarnosestavo in ustrezajo~o barvo, ki seuporabljajo predvsem za nakit indekorativne predmete.

4. Anti~ne zlitine zlata[tevilne analize zlata slu‘ijo kotiz~rpen vir informacij o uporabizlatih zlitin v prazgodovini inantiki. Tabela 2 prikazuje nekateresestave primarnega (rudarskega)samorodnega zlata. Tabela 3prikazuje nekatere sestavesamorodnega zlata iz sekundarnih(re~nih) najdi{~.

Vsebnost srebra zelo niha, pri ~emerje v sekundarnem zlatu ni‘ja(4-6 % Ag) od vsebnosti v primarnemzlatu (8-38 %). Vsebnost srebra vsekundarnem zlatu pada z oddalje-nostjo nahajali{~ sekundarnega zlataod primarnih le‘i{~.

Sestavo prazgodovinskega zlata izEvrope nam podaja 5100 analiz, kijih je zbral Hartmann2,3. Vsebnostsrebra v teh zlatih predmetih je vrazponu 4-45 %, pri ~emer je jasnoizra‘en maksimum pri 12-14 %.Vsebnost bakra se giblje med 0,5 in 15 %.

Slika 5: Kamniti kalup za vlivanje zlatihingotov; rimsko obdobje; [talen{kivrh; 1. stoletje n. {t.

Slika 6: Perujski kipec iz tumbage

Njena tipi~na sestava je: 50 % Cu, 12 %Ag in 33 % Au. Korintski bron alizeleno zlato dobimo z me{anjemzlata s srebrom in bakrom v svetlorumeno manjvredno zlitino. Barvopovr{ine te zlitine lahko

4

Med kovinskimi sledovi je najboljprisoten kositer z najvi{jo koncentracijodo 0,1 %, vendar s posameznimivsebnostmi, ki dose‘ejo tudi 1 %.Prisotnost kositra v zlatu ka‘e nanjegov izvor iz re~nih naplavin, kjerse nabira kot specifi~no te‘ekkasiterit. Ob~asno je prisotna tudiplatina v koncentracijah 0,008-0,03 %.V prazgodovinskem zlatu so tudidokazljivi svinec (max. 0,3 %), cink(max. 0,3 %), antimon (max. 0,2 %),arzen (max. 0,03 %), bizmut (max.0,07 %), nikelj (max. 0,04 %), telur(max. 0,05 %) ter sledovi ‘eleza in‘ivega srebra.

Hartmann je na osnovi teh analizprazgodovinskih predmetov

razvrstil zlato v 17 materialnihskupin, ki se med seboj razlikujejoglede na vsebnosti Ag, Cu, Sn in Pt.Teh 17 skupin lahko razvrstimo vrazli~na prazgodovinska ~asovnaobdobja in na razli~na geografskapodro~ja.

Na osnovi svojih analiz jeHartmann sklepal: prvi~, da so vprazgodovini v Evropi zlatopridobivali tako iz re~nih naplavinkakor tudi iz rudnikov zlata,drugi~, da so zlato v primerih, kovsebuje ve~ kot 1-3 % bakra,namenoma legirali z bakrom, in

tretji~, da so ~isto zlato o~istilisrebra, vendar pozneje po potrebitudi legirali z bakrom.

V okviru obse‘ne raziskave staregaegiptovskega zlata4 se je izkazalo,da ne obstaja ostra meja med posame-znimi materialnimi skupinami in dazlato s postopnim nara{~anjemvsebnosti srebra prehaja v elektrumz vsebnostjo 10-60 % srebra ter daljev ~isto srebro. Vsebnost bakra jepraviloma pod 5 %, v posameznihprimerih pa dose‘e celo 30 %.

Informacije o sestavi zlata rimskih

Tabela 21 : Sestave primarnega (rudarskega zlata)

Tabela 31: Sestave samorodnega zlata iz sekundarnih (re~nih) najdi{~

Tabela 46: Analize nekaterih kovancev iz 7. stol. pr. n. {t. v Mali Aziji

Tabela 1: Zlitine zlata

5

predmetov {e niso na voljo v ve~jemobsegu.

5. KovanciPrve kovance so kovali sredi 7.stoletja pr. n. {t. v Mali Aziji.Analiziranih je bilo 51 kovancevrazli~nih kovnic iz tega obdobja5.Nekateri rezultati so navedeni vtabeli 4. ^istost zlata v kovancih jemerilo za gospodarsko in politi~nomo~ vladarjev, ki so jih kovali, terdru‘beno stabilnost.

^eprav se je vsebnost srebra inbakra v zlatu pomembno spreminjala,opazimo, da so kovanci z Lesbosatekom dveh stoletij zadr‘ali svojosicer nizko ~istost zlata (elektrum),medtem ko se je v Fokaji ~istostzlata v enem stoletju zni‘ala sprvotnih 65 % na 47 %.

Analize solidov (bizantinskihzlatnikov), ki so jih kovali vKonstantinoplu, nam ponujajo lepprimer razvrednotenja zlatnikov. V~asu 500-1000 n. {t. so vsebovali95-100 % zlata. V ~asu od 1050-1100 n.{t. se je njihova vrednost nenehnozni‘evala, dokler ni dosegla vrednosti30 % Au. Solidi, ki so jih kovali vSirakuzah, so izgubili vrednost v dvehfazah, okrog leta 695/698 in okrog leta820/824, torej veliko prej kot tisti, ki sojih kovali v Konstantinoplu.

Obstaja starodavna tradicijatestiranja ~istosti zlata z ugrizom.^eprav ne gre za strokoven na~inpreverjanja zlata, se njegova ~istostlahko oceni na tak na~in, ker je zlatorazmeroma mehka kovina. Njegovagostota je 2,5 po Mohsovi lestvici inje uvr{~eno med sadro in kalcit.

6. Obdelava zlataZlato je zelo atraktivna obdelovalnakovina, ker se rado me{a z drugimikovinami ter pri tem tvori zlitine zzmernimi temperaturami taljenja inugodnimi mehanskimi lastnostmi.

Zaradi korozijske obstojnosti, ki muomogo~a dolgotrajen lesk, njegove

barvitosti, redkosti in izrazite te‘eso zlato v {tevilnih kulturahuporabljali predvsem za ritualne inokrasne predmete. Znani so zlatipredmeti tako iz Egipta kot tudi izMezopotamije iz 3. tiso~letja pr. n. {t.Kreta, Mikene in Troja so bilesredi{~a umetelne zlatarske obrti.

^i{~enjeIz materialnih analiz anti~nih zlatihpredmetov lahko sklepamo, da sozlato, pridobljeno iz re~nih usedlinali z rudarjenjem, ‘e zelo zgodajodsrebrevali. Z gotovostjo lahkotrdimo, da so zlato z manj kot 3 %srebra pridobili s ~i{~enjem vprocesu bistrenja. Primeri takoo~i{~enega zlata so znani ‘e izegiptovske literature in tudi izpoznej{e gr{ke. V literaturi je tudivrsta nasvetov in tehnik ~i{~enjazlata. Pogosto se omenja tehnika~i{~enja zlata od svinca in bakra stako imenovano kupelacijo. Nadaljese omenja postopek pra‘enjame{anice zlata s soljo in galunskimskrilavcem. Tu gre za postopekcementacije, v katerem baker insrebro preideta v svoje soli in se natak na~in odstranita iz zlata. Obstajatudi mo‘nost, da so pri ~i{~enjuuporabljali ‘ivo srebro, s katerim soamalgamirali zlato in tako

odstranjevali baker in srebro, ki sete‘je amalgamirata kot zlato,vendar to iz literature ni povsemjasno razvidno in dokazljivo.

V splo{nem poteka pre~i{~evanjezlata v dveh stopnjah. V prvi stopnjise iz zlata odstranijo baker, svinec indruge manj prisotne kovine ter pritem ostane elektrum (zlato insrebro). V drugi stopnji se odstraniiz zlata srebro.

Kovanje in tanjenje7

Kovanje zlata v plo~evino je edenprvih na~inov obdelave zlata. Zlataplo~evina se pojavlja v najzgodnej{ihkulturah. S potiskanjem plo~evineso dalje izdelovali posode. Uporabljaliso jo tudi za oblaganje lesenihpredmetov, za izdelavo jagod (perl)z jedrom iz drugega materiala in zaizdelavo razli~nega nakita (slika 7).

Zlato postaja s kovanjem invle~enjem, podobno kot baker,mehansko tr{e, krhkej{e in s tembolj lomljivo. S ponovnim segrevanjemse zlatu povrne njegova duktilnostin lahko z nadaljnjim kovanjemdose‘emo {e tanj{o plo~evino, kipostopoma preide v folijo.

Pri zgodnjekretskem nakitu soizdelovali ornament s kovanjemplo~evine preko pozitivnega kalupa.U~inkovit primer anti~nega okra{e-vanja s potiskanjem predstavlja ~a{aiz Miken z vtisnjenim psom naobodu (slika 8). Tudi posode iz

Slika 7: Ogrlica iz jantarnih jagod,oble~enih v zlato plo~evino;Sti~na; za~etek 6. stoletja pr. n.{t.; hrani NMS

Slika 8: Mikenska ~a{a s psom (kovanjepreko pozitivnega kalupa)

6

Troje so izvle~ene iz enega kosazlate plo~evine, pri ~emer terjaizdelava ozkogrlnih posod posebnovisokorazvito zlatarsko tehniko.Poleg Krete so Mikene sredi{~ezgodnjeanti~ne zlatarske umetnosti,kjer so polagali zlate maske vgrobni ja{ek (slika 9).

Repousse tehnika, ki je podobnakovanju, se imenuje tudi tanjenje.Pri tem se s pomo~jo kladiva indrugega razli~no oblikovanegaorodja vtisne vzorec v predmet, ki jenapolnjen s kitom (slika 10). PriEtru{~anih in Rimljanih je bilotanjenje zlata obi~ajna zlatarskatehnika.

umetnost dose‘e visoko raven vpozni hal{tatski kulturi, kar ka‘ejonajdbe iz kne‘jih grobov (slika 11).

VlivanjeTehnike vlivanja kovin se pojavijona Bli‘njem vzhodu ‘e leta 2000 pr.n. {t. (slika 12). Pred zlatom sogotovo najprej vlivali predmete izbakra in njegovih zlitin. Taljenjezlata namre~ zahteva visoketemperature, ki jih je bilo mogo~edose~i le v majhnih talilnih lon~kihz intenzivnim dovajanjem zraka spomo~jo pihalnikov. Postopektaljenja je predstavljen naegip~anskem grobnem reliefu:tehtanje zlata, taljenje v talilnemlo~ku z uporabo pihalnih cevi,tol~enje zlatih listi~ev (slika 13).

Obstajajo egip~anski majhni vlitizlati predmeti, predvsem kipci, ‘eiz 1. dinastije, torej leta 3000 pr. n.{t. Znani so tudi predmeti iz vlitegazlata iz Babilona, Mezopotamije inKavkaza iz 3. tiso~letja pr. n. {t. V

Evropi so nastali prvi predmeti izvlitega zlata v bronasti dobi. Prviizdelki so bili vliti v enojnih indvojnih kamnitih modelih. Prvivotli odlitki iz zlata so nastali vEgiptu v 2. tiso~letju pr. n. {t. stehniko izgubljenega kalupa.

Izdelava zlate ‘iceUporaba zlate ‘ice za izdelavo aliokra{evanje nakita sega na Bli‘njemvzhodu ‘e v 3. tiso~letje pr. n. {t. Iztega ~asa so znani predmeti tako izEgipta kot tudi iz Mezopotamije.Izdelava nakita iz zlate ‘ice je bila vsplo{ni navadi pri Grkih, Etru{~anihin Rimljanih. V srednji Evropi je bilazlata ‘ica prvi~ izdelana v bronastidobi.

Najzgodnej{a tehnika izdelavezlatih ‘ic je tak{na, da so zlatoplo~evino narezali na tanke trakovekvadratnega ali pravokotnegaprofila. (V literaturi o zlatihpredmetih se pogosto uporablja

Slika 9: Agamemnonova maska

Slika 10: Helenisti~ni disk (repoussetehnika “ vtisnjen relief)

V srednjeevropskem prostoru segaobdelava zlata v zgodnjebronastodobo. Zlate skodele so izdelovali izpotisnjene plo~evine in jih okra{evalis cizeliranimi ornamenti. Zlatarska

Slika 11: Zlati nakit; Sti~na; za~etek 6.stoletja pr. n. {t.; hrani NMS Slika 12: Sumerska glava iz Iraka (vliti

predmet)

Slika 13: Postopek vlivanja zlata, prikazan na egip~anskem grobnem reliefu

7

izraz kovana zlata ‘ica, ne da bi bilinatan~neje opisani na~ini njeneizdelave.) V gr{kem, etru{~anskemin rimskem ~asu so izdelovali zlato‘ico z zvijanjem predhodnoizkovanih trakov. Tako izdelano‘ico prepoznamo po spiralnem‘lebu, ki jo obvija (slika 14). Poznejeso izdelovali ‘ico s pomo~jo t. i.votlice, pri ~emer so ‘ico vlekliskozi luknjo, ki je postajala vsemanj{a in ‘ica s tem vse tanj{a(slika 15). Na tak na~in izdelana‘ica ima kro‘ni presek in zna~ilnevzdol‘ne povr{inske proge, ki jih zasabo pusti rob luknjice votlice.Vzdol‘ne brazde na povr{ini ‘ice

pa ne morejo biti edini dokaz, da jebila ‘ica vle~ena skozi votlico, kertudi pri kovanih ‘icah, ki so bileglajene z gladilnim prahom,nastajajo tak{ni sledovi. Pomembenje tudi enakomeren premer ‘ice, kinavaja k dejstvu, da je bila ‘icavle~ena skozi luknjico. Pri kovanih‘icah gre za bolj ali manjneenakomeren premer ‘ice. To~en~as iznajdbe vle~ene ‘ice je {e vednosporen. Medtem ko literaturaomenja najdbe vle~ene ‘ice izAbydosa (1. dinastija, 3000 pr. n. {t.),Troje in Miken, preiskave na ve~jem{tevilu predmetov potrjujejo, da sovle~eno ‘ico za~eli uporabljati {ele vsrednjem veku. Posamezne votlice(plo{~e s sto‘~asto luknjo zavle~enje ‘ic, palic in cevi skoznjo, dase jim zmanj{a presek) so na{li priizkopavanjih. Na rimskem nakitu jebilo opravljenih veliko tehnolo{kihanaliz in poskusov rekonstrukcijnakita, s katerimi so raziskovali inposku{ali razjasniti tehnike izdelavein obdelave zlatih ‘ic. Obi~ajenna~in izdelave ‘ice pri Rimljanih jebilo skupno sukanje dveh ali ve~trakcev. Poleg ‘ic so izdelovali inuporabljali tudi trakove.(slika 16).

Stari Egip~ani so vpeljali poseben

na~in izdelave zlate ‘ice8. S totehniko so zlati trak vlekli skozivotlici podobno plo{~o, opremljenoz luknjami, v katerih se je trak zvil vcevko, ki je z vle~enjem skoznjepostajala vedno tanj{a. Na cevki jeopazen vzdol‘en ‘leb in na povr{iniso vidne vzdol‘ne ~rte kot navle~eni ‘ici. To tehniko izdelave ‘iceso poznali tudi v anti~ni Gr~iji.

Tav{iranjeDruge kovine so okra{evali zzlatom s tehniko tav{iranja.Tav{iranje ozna~uje tehnikookra{evanja kovine z vlaganjemkovinske ‘ice v predhodno izdelaneutore kovine, ki jo okra{ujemo. Pritem ima pomemben okrasni u~inekbarvno razlikovanje med zlatom inosnovno kovino, ki jo okra{ujemo,saj tudi ime tehnike izvira izarabske besede za barvo - tau{ija.Tako lahko z uporabo ‘i~k izrazli~nih kovin dose‘emo zelodekorativen, celo likovno izrazenu~inek.

Tav{iranje so poznali ‘e vMezopotamiji leta 3000 pr. n. {t. Vstarem Egiptu so bili zelo raz{irjenibronasti kipci, okra{eni z vtol~enimizlatimi ‘icami. Tudi pri Grkih,Etru{~anih in Rimljanih je bilo

Slika 14: Spiralni ‘leb v zlati ‘ici(posneto z vrsti~nimelektronskim mikroskopom)

Slika 15: Veri‘ica iz zlate ‘ice (zlatniki inzlat nakit z razli~nih slovenskihnajdi{~); 1.”2. stoletje n. {t.;hrani NMS

Slika 16: Zlati trakovi (ro‘en glavnik, ‘elezen no‘i~ek, nakit in deli no{e iz groba‘enske, pokopane v Lajhu v Kranju); 6. stoletje n. {t.; hrani NMS

8

tav{iranje uveljavljena tehnikaokra{evanja kovinskih predmetov.Bogati srednjeve{ki predmeti so bilipogosto tav{irani s srebrom inmedenino kot nadomestilom zazlato (slika 17).

Zrni~enje (granulacija)S to krasilno tehniko ozna~ujemolinearno ali plo{~insko polaganjekovinskih zrn (granul) na kovinskopovr{ino (slika 18). @e prejpripravljene zlate kroglice ali zrnase zalotajo na povr{ino zlategapredmeta, pri ~emer na njej tvorijovzorec. O tej tehniki in njenizgodovini ob{irno pi{e Wolters9.Podrobno opisuje posameznedelovne faze tega postopka, pri~emer upo{teva tako anti~ne pisnevire kot tudi zadnja tehnolo{kaspoznanja.

Izdelavo zlatih kroglic v antiki silahko predstavljamo na tri na~ine:

1. Izlitje taline zlata v vodoTehniko izlitja taline zlata vvodo je prvi opisal Plinij. Iznjegovih navedb in mnogihsrednjeve{kih virov izhaja, daima ta tehnika veliko razli~ic, kise razlikujejo po na~inu razbitjataline v kroglice v vodi. Primerirazli~ic so naslednji: - uporaba sita, - me{anje vode z metlico, - zlivanje teko~ega zlata v teko~o vodo,

- izlivanje taline zlata na kamen, ki se nahaja v vodi.

2. Vlitje taline zlata v prah lesenegaogljaTehnika vlitja taline zlata v prahlesenega oglja je bila prvi~opisana v renesansi. S totehniko proizvedene krogliceimajo pravilno okroglo obliko,nasprotno od tistih, ki sopridobljene z vlivanjem taline vvodo, ko imajo granule oblikokapljice. Lahko torej sklepamo,da so granule pravilnih okroglihoblik, ki jih najdemo naanti~nem nakitu, prav takopridobljene na enak na~in.

3. Staljevanje zlatega prahuZlate kroglice nastajajo, ko sezlati prah segreje do tali{~a.Mo‘na je izdelava zlatih kroglictudi s segrevanjem drobnihko{~kov ‘ice ali plo~evine dotemperature tali{~a zlata.

Pri okra{evanju zlate plo~evine zzrni~enjem je treba zlate kroglice naneki na~in pritrditi na nosilnoplo~evino. To so najpogostejenaredili z lotanjem. Tudi s tem vzvezi obstajajo napotki v anti~niliteraturi, ki na{tevajo vrstomaterialov, ki so se uporabljali v tenamene. Pri tej tehniki souporabljali eno od lepil, kot sonaravne gume, smole, klej ali

{krobna lepila. Lepilo so pome{ali zreakcijskim lotom krizokolom(vodni bakrov silikat CuSiO3·H2O,bakrov acetat-verdigris oziromakak{na druga zelena bakrova sol).To je zelo zahtevna tehnika, ki terjaveliko znanja, izku{enj in ro~nihspretnosti. [e posebno je zahtevnokontrolirano segrevanje povr{inepredmeta v atmosferi z malo kisika,pri ~emer je treba paziti, da se nestalijo zlate kroglice, ki jih ‘elimonalotati na povr{ino. Pri temsegrevanju nastaja iz krizokolabaker, ki difundira (prodira) v zlatoin tam tvori z njim zlitino zzni‘anim tali{~em. Na tak na~in sestali le tanka plast povr{ineplo~evine, ki prilepi zlate kroglicena njej. Z zatonom rimskegacesarstva je bila tudi ta tehnikapozabljena vse do konca 18. stoletja,ko so jo ponovno »izumili«.

Wolters prav tako navaja vrstodekoracijskih tehnik, ki so ozna~enekot protogranulacijske. K tem sodiokra{evanje s kovicami in ‘eblji zokroglimi glavicami in s kroglicami,ki so nanizane na ‘ico. Kotprotogranulacijo omenja tudilotanje tokljanih polkroglic, ‘ic vobliki niza perl ali pa imitacijegranulatnega okrasa z vlivanjem,stiskanjem ali tol~enjem(punciranjem).

Okra{evanje z granulatom sega v 3.tiso~letje pr. n. {t. v Mezopotamijo,kjer so na{li tako okra{enepredmete v kraljevih grobovih Ura.Tak na~in okra{evanja se je {irilpreko Sirije v Egipt, Sredozemlje inproti Kavkazu. V srednjo in severnoEvropo so vpeljali tehnikogranulacije sredi 1. tiso~letja pr. n. {t.

Lotanje in varjenjePod lotanje razumemo tehnikospajanja dveh kovin s tretjo (lotom)v teko~em stanju, ki ima ni‘je tali{~eod obeh, ki ju lotamo. Pri varjenjugre za spajanje dveh kovin s tretjo,ki ima enako tali{~e kot obe kovini,ki ju varimo. Pri varjenju pride do

Slika 17: @elezna pasna spona (okra{enaz vlo‘enimi medeninastimi‘i~kami); Zidani Gaber; drugapolovica 6. stoletja n. {t.; hraniDolenjski muzej v Novem mestu

Slika 18: Uhan (okra{en s tehnikozrni~enja “ granuliranja) (levaslika)Par zlatih uhanov (okra{ena stehniko zrni~enja “granuliranja); Rifnik pri[entjurju; druga polovica 6. inza~etek 7. stoletja n. {t.; hraniPokrajinski muzej vCelju (desna slika)

9

taljenja kovin, ki ju varimo. ^eizhajamo iz teh definicij, lahkougotovimo, da so v antiki izdelovalizlate predmete predvsem zlotanjem, ker so za lot uporabljalibakrove in srebrove spojine. Teugotovitve slonijo le deloma namaterialnih analizah in bolj naopazovanju predmetov oziroma naosnovi pisnih virov.

Zlate lotane predmete poznamo ‘eiz ~asov starega Egipta inMezopotamije. Posebno mesto medtemi predmeti zavzema zlati nakit,ki je izdelan ali okra{en z zlatimikroglicami, pri katerih je povezavakroglic z osnovno plo~evino zahtevalavisoko stopnjo znanja lotanja.

V antiki pridejo v po{tev za lotenaslednje snovi:

- bakrovi minerali,

- zlitine z nizkim tali{~em,

- `ivo srebro in amalgami,

- zlati karbid.

V anti~ni literaturi najpogostejeomenjajo bakrove minerale, ki se ‘ezelo zgodaj omenjajo kotChrysokolla (krizokol) - zlato lepilo.Iz opisov izhaja, da gre prikrizokolu za zelene oksidneminerale bakrovih rud, pri ~emerseveda niso mogli vedeti inrazlikovati, ali gre za bazi~ni bakrovkarbonat malahit, bazi~ni bakrovklorid paratakamit ali bakrovsilikat. Krizokol so proizvajali tudiumetno, tako da so namakalibakrove plo{~e v kis, pri ~emer jenastajal bakrov acetat (verdigris).Plinij omenja rumeni krizokol, ki jenedvomno kadmijev sulfid aligrinockit. Te spojine so zme{ali zvezivom in nanesli na zlatoplo~evino. Pri segrevanju je pri{lodo redukcije v kovinski baker, ki je sprisotnim zlatom tvoril zlitinoni‘jega tali{~a in tako povezal zlatedele. To tehniko lotanja imenujemotrdo koloidno lotanje.

V anti~ni literaturi so omenjeni tudi

kovinski loti, torej zlitine z ni‘jimtali{~em, kot ga ima zlato.Materialna analiza jih danes {e neopisuje podrobno. Omenjene sonaslednje zlitine:

- Au-Cu,

- Au-Ag,

- Au-Ag-Cu,

- Ag-Cu.

Zanimivo je, da so ‘e v antikiuporabljali lote iz kositrovih zlitin,ki so se uveljavili {ele v srednjemveku. Demortier10 je analiziralanti~ne lote na zlatem nakitu sPIXE-metodo. V svoji objavi omenja,da so zlitine zlata z dodatkomkadmija gotovo rimskega porekla.

Domneva se, da so v antiki kot lotuporabljali tudi ‘ivo srebro oziromaamalgam, ker so ‘e takratuporabljali zlati amalgam zazlatenje v ognju. Dokazov na osnoviopravljenih analiz o tem {e ni.

Ugotovitev, da se zlatemu karbidu vstiku z zlatom zni‘a tali{~e, izhaja izeksperimenta, v katerem so hoteliobnoviti postopek izdelave zlategagranulata. Pri ‘arjenju zlata vpremogovem prahu pride dovezave zlata z ogljikom v karbid, kise mu zni‘a tali{~e na okoli 900 °C.Tako nastali zlati karbid je zelostabilen in se pri ponovnem segre-vanju na to temperaturo pretvorinazaj v zlato, pri ~emer ogljik izgori.

ZlatenjeZaradi njegove dragocenosti sozlato uporabljali tudi za pozlatitvedrugih manj vrednih kovin(predvsem srebra, bakra, medeninein brona). Vendar so tudi predmetiiz lesa, kosti in kamna s pozlatopridobili vrednost. V antiki souporabljali predvsem tri tehnikepozlate in tehniko la‘ne pozlate:

1. Zlatenje z listi~i- s polaganjem folij- z vtiskanjem folij na prej nabrazdano povr{ino

- z lepljenjem folije

2. Potapljanje v raztaljeno zlato

3. Zlatenje v ognju

4. Nanos la‘ne pozlate

V novej{em ~asu so k temtradicionalnim tehnikam dodali {esodobne tehnike zlatenja.

Zlatenje z listi~iIz te najstarej{e tehnike zlatenja spreprostim zavijanjem kovinskih,kamnitih ali lesenih predmetov vzlato folijo se je razvila tehnikazlatenja s listi~i, ki so bili nalepljenina povr{ino ali pa vtisnjeni vnabrazdano povr{ino predmeta. Kotlepilo so uporabljali smole, beljak,‘elatino ali su{e~e olje (slika 19).Prvotno tehniko ovijanja predmetav zlato folijo so izvedli tako, da sopredmet prekrili s folijo, joprepognili ~ez rob predmeta, robovefolije zadaj zlo‘ili in jih natopritrdili s kovico. Druga mo‘nostizvedbe te tehnike je bila, da so vpovr{ino kovinskega predmetavrezali zareze, v katere so vtaknilirob zlate folije, in jih nato zakovali,tako da se je folija vanje zagozdila.

Slika 19: Kartu{a S. Gregorius Magnus(pozlata z listi~i na lesu);zasebna last

10

Nadaljnja izvedba te tehnike je vtem, da so predmet ovili v zlatofolijo, ki so jo nato s puncami vtolkliv osnovno kovino in jo s tem fizi~nopritrdili.

Zlatenje z listi~i so stari Egip~anipoznali ‘e v starem kraljestvu. Totehniko so predstavili na grobnemreliefu 6. dinastije in poznejeve~krat najdemo ozna~bo»predstojnik izdelovalcev zlatihlisti~ev«.

Stari Grki so prav tako poznalitehniko zlatenja z lepljenjem zlatihlisti~ev na povr{ino in vtiskanjazlatih listi~ev v nabrazdanopovr{ino predmeta.

Od pribli‘no leta 1200 pr. n. {t. daljeje bilo mo‘no pritrditi zlato folijo nasrebrn predmet brez lepljenja. Pritem so zlati listi~ preprosto vtrli vsrebrno povr{ino in jo nato segreli.Pri{lo je do difuzije ene kovine vdrugo in tako do mo~ne povezave.Ta postopek imenujemo postopekdifuzijske povezave kovin.

Etru{~ani so srebrno plo~evinozlatili s kovanjem. S predhodnimsegrevanjem srebrne plo~evine so skovanjem dosegli {e posebno tesnopovezavo med zlatom in srebrom.

Rimljani, pri katerih je bilo zeloraz{irjeno zlatenje bronastihskulptur, so poleg teh tehnikzlatenja izvajali {e naknadnopoliranje nanesenih zlatih folij.Pozla~en predmet, najpogostejepozla~eno bronasto figuro, sosegreli in s kamnom mo~nopritiskali na pozlato, ki se je s tem{e bolje povezala z osnovno kovino.

Izdelava zlatih listi~ev jepredstavljena na nagrobnemkamnitem reliefu v Vatikanu, nakaterem tolka~ s kladivom tol~e pozlati plo~evini.

Zlatenje v ognjuPri zlatenju v ognju gre za zlatenje zzlatim amalgamom. Povr{inopredmeta prema‘emo z zlatim

amalgamom ter jo nato segrejemo,da izhlapi ‘ivo srebro in se na njejizlo~i plast zlata. Tehnika je nastalav rimskem cesarstvu. Mo‘ni sta vsajdve izvedbi zlatenja v ognju. Zlatiamalgam, ki ga dobimo zdodajanjem zlatega prahu v segreto‘ivo srebro, nama‘emo na povr{ino,ki jo ‘elimo zlatiti, in nato predmetsegrejemo ali pa povr{ino predmetanajprej prema‘emo z ‘ivim srebromin nato polo‘imo nanjo zlate listi~e.Zlata folija se ve‘e z ‘ivim srebromv amalgam, iz katerega se obsegrevanju izlo~i zlato, ki se dobrooprime povr{ine predmeta.

V literaturi najdemo tudi tretjomo‘nost zlatenja: predmet senajprej prema‘e z zelo tanko plastjo‘ivega srebra in nato oblo‘i zzlatimi listi~i, pri ~emer se spodnjaplast zlata delno raztopi v ‘ivemsrebru in ta ve‘e zlato na povr{ino.

V literaturi navedbe temperatur, dokaterih je treba segreti amalgam priamalgamskem zlatenju, niso to~ne.Najprimernej{a temperatura je 250 ºC.Pri vi{jih temperaturah pride dooksidacije bakra in s tem do slab{eoprijemljivosti zlata na povr{ino.Visoka temperatura pri pozlatitvi

srebra povzro~i tako mo~no ingloboko difuzijo zlata v srebro, dapride do presevanja srebrnepovr{ine skozi pozlato.

@eleza in jekla ne moremoneposredno zlatiti. Tu je potrebnapredhodna pobakritev znamakanjem v teko~em bakru. Tometodo so uporabljali Grki ‘e leta500 pr. n. {t. Po nekaterih trditvahpa te tehnike niso uporabljali pred2. stoletjem na{ega {tetja. Zlatenje vognju je najbolj raz{irjena tehnikazlatenja od rimskih ~asov, prekosrednjega veka vse do sredine 19.stoletja. [ele tedaj jo je za~eloizpodrivati galvansko zlatenje.Danes zlatenje v ognju ni dovoljenoiz zdravstvenoza{~itnih razlogov(slika 20a in 20b).

La‘na pozlataObstaja veliko anti~nih insrednjeve{kih receptov za izdelavoprevlek za umetno zlatenje. Vbistvu gre za nanos zlato rumenega‘elezobakrovega sulfida (halkopirit,CuFeS2), ki mu je prime{ano vezivo.V Mappae Clavicula najdemoomembo, da lahko bakerspremenimo v zlato, ~e ga stalimo sprahom me{anice ‘elezovegasulfida, bakrovega sulfida in svinca.Tak{ne recepte uporabljajo tudi vnovej{em ~asu. Musivgold(kositrov sulfid) je ena od obi~ajnihsubstanc, s katerimi so ‘e od konca

Slika 20a: Kelih (amalgamska pozlata)

Slika 20b: Odlomek ~elnega traku ~elade(amalgamska pozlata); ZidaniGaber nad Mihovim; 6. stoletjen. {t.; hrani Dolenjski muzej vNovem mestu

11

srednjega veka zlatili knji‘neposlikave.

Drugi na~ini pozlateV antiki je obstajala vrsta razli~icobi~ajnih na~inov zlatenja, tako daje vsakokrat potrebna novapreiskava, da lahko z gotovostjotrdimo, na kak{en na~in je bilonaneseno zlato v dolo~enemprimeru. Kot primer omenimotehniko, pri kateri je bila zlata plastnanesena na srebrno povr{ino spovi{ano temperaturo in mo~nimpritiskanjem, tako da je pri{lo dodifuzije zlata v srebro, kar pomenimo~no povezavo med njima.Najden je egip~anski srebrni kipec,ki je bil najprej potopljen v teko~esrebro in nato {e v teko~e zlato.

Dublé je izdelek, ki nastane tako,da obi~ajno tombak (ali zlatomedenino) v postopku valjanjaprekrijejo s tanko plastjo zlata. Takna~in zlatenja je podoben tistemu,ki je opisan pri srebru kotplatiranje, in se uporablja od 18.stoletja dalje, ko je bil vpeljan(slika 21).

Elektroliti~no (galvansko) zlatenjese uporablja od 19. stoletja dalje. Pritem gre za izlo~anje zlata izraztopine zlatih soli na predmet, kije vanjo potopljen, s pomo~joelektri~nega toka. Danes se zlatipredvsem galvansko.

Breztokovno kemi~no zlatenje soprebivalci Andov verjetno poznali‘e pred tiso~ leti. Pri tem postopkugre za to, da se predmet iz bakra,medenine ali tombaka potopi vvro~o raztopino zlate soli, pri ~emerse na njegovi povr{ini izlo~i zlatobrez uporabe elektri~nega toka. Greza princip, da se bolj ‘lahtna kovinaizlo~i iz raztopine na manj ‘lahtnikovini, pri ~emer gre manj ‘lahtnakovina v raztopino.

Enak princip se uporablja prikontaktnem zlatenju. Pri tem sedodatno olaj{a izlo~anje zlata izraztopine na povr{ino potopljenega

predmeta z dodatkom opilkovne‘lahtnih kovin, kot so Al, Zn itd.Ta sodobnej{i postopek se uporabljapredvsem za masovno zlatenjemanj{ih predmetov.

Postopek zlatenja, pri katerem sepredmetu, ki je sicer izdelan izslab{ega zlata (tumbaga), povr{inaobogati na zlatu, imenujemopostopek obogatitve ali tudi mise anceouleur. Pri tem se druge sestavinezlitine, kot sta Ag in Cu, ssegrevanjem in potapljanjem vkislinah postopno izlu‘ijo spovr{ine, tako da na njej ostane~isto zlato. Sprva se s povr{ineodstrani baker, nato {e srebro.Postopki se med seboj nekolikorazlikujejo, ~e gre za zlitino Au-Cuali Au-Ag-Cu. Zlitino tumbaga, kivsebuje do 70 % bakra, in tehnikoobogatitve njene povr{ine sopoznali predkolumbovski Indijanciv Srednji Ameriki. Na tak na~in sobili izdelani mnogi njihovi zlatipredmeti, kot je npr. ritualni no‘tumi (slika 22).

7. Literatura1 Josef Riederer: Archäologie +

Chemie2 Hartmann, A.: Prähistorische

Goldfunde aus Europa. Gebr.Mann Verlag, Berlin 1970.

3 Hartmann, A.: PrähistorischeGoldfunde aus Europa II. Gebr.Mann Verlag, Berlin 1982.

Slika 21: Doublé (zlato na srebru;ameri{ki dolar iz leta 1870)

Slika 22: Ritualni no‘ tumi

12

4 Stos-Fertner, Z. und Gale, N.H.:Chemical and lead isotopeanalysis of ancient Egyptian gold,silver and lead. Archeo.Physika10, 299-314, 1978

5 Kraay, C. M.: The composition ofelectrum coinage. Archaeometry1, No. 1, 21-23, 1958

6 Josef Riederer: Archäologie undChemie

7 Igor Ravbar, Krasilne tehnike,Priro~nik 2.2.11

8 Carroll, D. L.: Drawn wire andthe identification of forgeries in

ancient jewelry. Amer. Journ.Archaeol. 74, S.401, 1970

9 Wolters, J.: Die Granulation.Geschichte und Technik eineralten Goldschmiedekunst.Callwey Verl. München, 331 S.,1983.

10 Demotier, G., Terwagne, G. undMorciaux, Y.: Improvedperformances for PIXE analysis ofgold artifacts. Proc. 24th Intern.Archaeom. Symp. Washington1984 (1986), 225-232.

Avtorji fotografij:

Miha Jer{ek: Slika 1

Davorin Preisinger: Slika 4

Toma‘ Lauko: Slike 7, 11, 15, 16, 17,18b, 20b

Bojan Salaj: Slika 20a

Zoran Mili~: Sliki 3, 19

Knjiga: Archaeologie und Chemie:Slike 3, 13, 14

U.P. Schwarz: Germania 72/2, 1994,Slika 5

Internet: Slike 2, 6, 8, 9, 10, 12, 18a,21, 22