1

ZNA^EWE, POTEKLO I PROIZVOTSTVO

ZNA^EWE NA SOJATA Zna~eweto na sojata pred se go dava hemiskiot sostav na zrnoto, koe sodr`i okolu 40% proteini i okolu 20% masti, koi se koristat za razli~ni nameni. Poradi mo`nosta za koristewe na celo zrno, kako i proteinite i mastite posebno, sojata nao|a golema primena kako vo prehrambenata taka i vo drugite granki na industrijata. Soinata sa~ma e nezamenliv izvor na proteini za ishrana na sitniot i krupniot dobitok i `ivinata. Vo razvieniot svet i pokraj toa {to postojat dovolni izvori na proteni (meso, mleko, jajca) sojata prete`no se koristi za dietalna hrana, dodeka pak vo zemjite vo razvoj i pokraj nedostigot na proteinska hrana, poradi ne razvienata industrija koja bi prerabotuvala soja za ishrana na lu|eto taa slabo se koristi. Edna tretina od proizvodstvoto na maslo vo svetot se dobiva od sojata, koe pred se se koristi vo prehrambenata industrija za gotvewe, pripremawe na gotovi jadewa, majonez, margarin i dr. Isto taka masloto se koristi se pove}e vo drugite granki na industrijata za proizvodstvo na; sapuni, detergenti, boi i lakovi. Lecitinot koj e sostaven del na masloto se koristi vo pekarskite i konditorskite proizvodi i medicinata, kako i vo tekstilnata i hemiskata industrija. Ne treba da se zaboravi zna~eweto na sojata vo poledelskoto proizvodstvo. Sojata mnogu dobro mo`e da se vklopi vo plodoredot, bidej}i e odli~na

2

predkultura za poledelskite kulturi koi se odgleduvaat kaj nas, osven za leguminozite. POTEKLO I [IREWE NA SOJATA Sojata e edna od najstarite kulturni rastenija {to mu bile poznati na ~ovekot. Spored podatocite, sojata im bila poznata na Kinezite u{te pred 5.000 godini. Isto taka kulturnata soja e sozdadena vo Jugoisto~na Azija (Kina, Korea, Japonija) kade {to denes se sretnuvaat najgolem broj na kulturni formi. Od Jugoisto~na Azija kulturnata soja po~nala da se {iri vo drugite delovi na Azija pred se vo isto~nite delovi na porane{niot SSSR, a potoa i vo drugite delovi Gruzija, Ukraina i dr. Spored pi{anite podatoci sojata vo Evropa vo 18 vek se odgleduvala vo botani~kite bav~i. Vo Holandija se misli deka sojata e odgleduvana pred 1737 god. Poradi nesootvetnata agrotehnika i nepoznavaweto na upotrebnata vrednost, sojata vo 19 vek vo Evropskite zemji malku bila zastapena. Po seriozno proizvodstvo na sojata vo Evropa zapo~nuva vo 20 vek i toa vo; Romanija, Bugarija, ^ehoslova~ka, Avstrija, Jugoslavija, Ungarija. Vo SAD sojata se pojavuva vo tekot na 18 vek na poedini farmi, a vo 19 vek se ispituvala na pogolem broj na farmi i se opi{uva kako nova kultura. Mnogu farmeri ja prifatile kako sto~na hrana (seno ili sila`a) kako ~ist posev ili vo kombinacija so drugi kulturi. Vo 20 vek se odgleduva kako kultura. Vo R.Makedonija vo periodot pome|u dvete svetski vojni nekoi krupni ponapredni stopani vo Prilepsko po~nale da ja odgleduvaa, no poradi niskite prinosi nabrzo bila napu{tena. Pozna~ajni ispituvawa napraveni se vo Ov~e Pole vo 1960 i 1961 god. za pro{iruvawe na sojata na pogolemi povr{ini.

3

PROIZVODSTVO NA SOJATA VO SVETOT Spored podatocite od (Soyd-Oilseed Blue book 2003) sojata vo svetot se odgleduva na okolu 75 milioni ha, {to predstavuva najgolema povr{ina od poledelskite kulturi, posle p~enkata, p~enicata i orizot. Vo poslednite godini okolu 90% od proizvodstvoto koncentrirano e vo samo nekolku zemji. SAD imaat vode~ko mesto vo svetskoto proizvodstvo, prerabotka i promet na sojata i nejzini prerabotki. Vo SAD sojata se proizveduva na okolu 29 milioni ha. so prose~en prinos od okolu 2,3 tona/ha., i vkupno proizvodstvo od 65 mil. toni zrno, {to e polovina od svetskoto proizvodstvo. Vo Brazil se see na okolu 13 mil. ha. i se dobiva prose~en prinos od 2,1-2,2 ton./ha., {to predstavuva 16-20% od svetskoto proizvodstvo. Argentina godi{no see 5 milioni ha. a prose~niot prinos e okolu 2 ton./ha., dodeka vo Kina se see na okulu 9 milioni ha. i se dobivaat niski prinosi od 1,3-1,5 ton./ha. Na pomali povr{ini se proizveduva vo Severna Korea, Kanada, Indija, Indonezija i vo Afrika. Vo Evropa povr{inite pod soja iznesuvaat 1,2 milioni ha. vo 1990 god. a vo 1995 sledi pad na povr{inite na okolu 469.000 ha., i prose~en prinos od 2 tona./ha. Vo Evropa sojata se proizveduva vo: Italija na 170.000-190.000 ha so visoki prinosi pove}e od 3 ton/ha a vo poedini godini se dobivaat prinosi nad 3,5 ton/ha, Romanija na 100.000 ha i prose~en prinos od 1-1,5 ton./ha, Bugarija na 10.000-20.000 ha. i prinos od 1-1,5 ton./ha, Ungarija na 20.000-30.000 ha. i prose~en prinos od 2 ton./ha, a vo S.R.Jugoslavija vo 1996 god. bila poseana na povr{ina od 72.000 ha. i dobien e prose~en prinos od 2,1 ton./ha. Vo Rusija se see na 600.000-700.000 ha so prose~en prinos od 0,8 ton./ha.

4

MORFOLOGIJA NA SOJATA KOREN

Sojata ima dobro razvien korenov sistem. Glavniot koren se razviva na 10-15 sm. vo orani~niot sloj. Na taa dlabina korenot se rasklonuva i se formiraat cvrsti `ili, a glavniot koren raste bavno i e tenok, taka {to te{ko se razlikuva od strani~nite `ili. Strani~nite `ili odat dlaboko vo po~vata a vo neki slu~aevi dostignuvaat

Sl. 1. Koren do 2 metri dlabo~ina. Va`en del od korenoviot sistem kaj sojata se grutkovite bakterii (korenovite grutki) sl.1. Ovie bakterii `iveat vo simbioza so korenot na sojata, vr{at snabduvawe so neorganski azot od atmosferata i go pretvaraat vo amonija~na forma dostapen za rastenieto. Za sojata karakteristi~na vrsta na bakterii e Bradyrhizobium japonicum. Na edno rastenie mo`e da ima i nekolku stotini grutki koi voglavno se formiraat najmnogu vo orani~niot sloj do 20 sm dlabo~ina. STEBLO Kulturnite sorti na soja imaat ispraveno steblo, ~ija visina zavisi od sortata i uslovite na odgleduvawe i se dvi`i od 30-130 sm. Stebloto e zeleno, obrasnato so vlaknenca i voglavno razgranato.

5

Divite vidovi na soja imaat poleglivo steblo i mo`e da dostigne dol`ina od 2 metri.

Na sekoja nodija na stebloto se razviva list, koj vo svojata pazuva nosi papka koja mo`e da se razvie kako granka, cvet ili da ostane nerazviena (zaspana papka). Sojata pove}e ili pomalku grana, vo zavisnos od sortata i uslovite na nadvore{nata sredina, pri {to voobi~aeni se primarnite granki a sekundarni mnogu retko se formiraat. LIST

Postojat tri razli~ni tipovi na listovi kaj sojata; prviot ~ivt se kotiledoni, vtoriot ~ivt se prosti i pravi trojno slo`eni listovi. Kotiledonite se del od r,kulecot, po oblik val~esti ili kopjesti a po boja se `olti ili zeleni. Prostite ili primarni listovi se razvivaat od papkite koi se najduvaat vo pazuvite na kotiledonite

Sl.2 Prv ~ivt listovi sl.2, i sekoj prost list ima nodija. Site ostanati nodii nosat trojno slo`eni listovi tipi~ni za sojata i se rasporedeni naizmeni~no. Se sostojat od dr{ka i tri liski. Po nekoga{ mo`e da se slu~i prvite listovi da imaat ~etiri, pa i sedum liski. Za listot na sojata karakteristi~ni se vlaknencata. Rastenijata so gusti vlaknenca imaat fiziolo{ki i agronomski prednosti: pomalku se izlo`eni na napad od {tetni insekti, pootporni se na su{a.

6

CVET

Cvetot na sojata se formira vo pazuvite na lisjeto na stebloto i grankite, od osnovata sprema vrvot. Cvetovite mo`at da imaat bela ili razli~ni nijansi na qubi~esta boja. Sojata cveta sukcesivno {to zna~i na isto rastenie mo`e da se najdat cvetni papki, otvoreni cvetovi i me{unki koi se vo faza na nalivawe. Vremeto na cvetawe kaj nas

Sl. 3 Cvet zavisi od sortata, vremeto na seidba i uslovite na nadvore{nata sredina i trae od krajot na mesec maj do polovinata na avgust. Karakteristi~no za sojata e {to ima golem procent na abortivnost (opa|awe) na cvetovite, odnosno formira pove}e cvetovi od me{unki i taa pojava do denes ne e dovolno objasneta. ME[UNKI

Plodot na sojata e me{unka, ~ii broj se dvi`i od 2 do pove}e od 20 vo edno socvetie, pa do 400 na zrelo rastenie. Ovoj broj e obi~no mnogu pomal poradi visokiot procent na abortivni cvetovi. Formata i goleminata na me{unkata varira pome|u sortata, a vo zavisnost od nadvore{nite uslovi ovie osobini se razlikuvaat i pome|u me{unkite na isto rastenie. Mo`e da bidat pravi, blago svitkani ili srpesto zakriveni, dolgi od 2 sm. kaj divata, do 7 sm. kaj nekoi kulturni sorti sl.4.

7

Bojata na me{unkite mo`e da bide svetlo `olta, temna i crna a dol`inata zavisi od brojot na zrnata a naj~esto se dvi`i od 4 do 6 sm. Dene{nite komercijalni sorti, sozdadeni so selekcija, imaat cvrsti me{unki i pukaat samo vo stresni uslovi, a za divata soja karakteristi~no e da me{un-kite vo zrelost pukaat i go rasfrluvaat semeto.

Sl.4. Me{unki ZRNO

Zrnoto kaj pogolem broj na komercionalni sorti ima ovalna forma a mo`e da gi ima site preodni pome|u ovalna pa do izdol`ena forma sl.5.

Sl.5 Zrna od soja

Masata na 1.000 zrna se dvi`i od 20 gr. kaj divata soja, pa do 500 gr. kaj nekoi sorti na kulturnata

8

soja. Najgolem broj od komercijalnite sorti imaat sredno krupno zrno ~ija masa na 1.000 zrna iznesuva 150 do 190 gr. Zrnoto na sojata mo`e da bide; `olta, zelena, temna ili crna, vklu~uvaj}i gi site nijansi me|u ovie boi, a mo`e da bide i dvobojno sl.5. GRUPI NA ZREEWE Sojata e fotoperiodski osetliva, {to zna~i da preo|aweto od vegetativen vo reproduktiven stadium e vo direktna zavisnost od dol`inata na denot. Ovaa zavisnost uslovuva da sortite od sojata se podelat vo 13 grupi na zreewe. Oznakite na grupite na zreewe se; 000, 00, 0 i rimski broevi od I do H. Sortite so 000 se prilagodeni vo uslovi na dolg den i uspevaat na pogolema geogravska {iro~ina, dodeka sortite ozna~eni so brojot H adaptirani se vo uslovi na kratok den i uspevaat na pomala geogravska {iro~ina Vo na{i agroekolo{ki uslovi sortite od 00 grupata na zreewe se mnogu rani, od 0 se rani, od I se sredno rani, od II se sredno docni a od III grupa na zreewe se docni. Pri na{i voobi~aeni agroekolo{ki uslovi i seidba vo polovinata na april, sortite od grupata 0 zreat za 110 do 120 denovi. Vo na{ata zemja od strana na Dr`avnata sortna komisija se registrirani golem broj na sorti koi mo`at da se odgleduvaat kaj nas. KLIMATSKI I PO^VENI USLOVI TOPLINA Na sojata od niknewe do sozrevawe i e potrebna visoka temperatura, bez pogolemi promeni vo tekot na

9

denot i no}ta. Odnosot na sojata sprema toplinata mo`e da se izrazi so pomo{ na toplotnata suma koja e razli~na vo zavisnost od grupata na zreewe i sprema Enken (1959) taa e slednata: mnogu rani sorti 1.700-1.900oS, rani sorti 2.000-2.200oS, sredno rani 2.600-2.750oS i mnogu docni 3.000-3.200oS. Minimalnata temperatura za r,tewe e 6-7oS. Pri ranite rokovi na seidba, pri niski temperaturi zna~itelno pove}e se prodol`uva vremeto na niknewe. Na prose~na temperatura od 11,1oS nikne za 17 dena, a pri temperatura od 21,7oS za 6 dena. Spored Kurnik (1976) mladite rastenija od soja podnesuvaat kratkotrajno namaluvawe na temperaturata od -6 do -7oS, bez o{tetuvawe, ako posle toa temperaturata postepeno se zgolemuva. Vo faza na obrazuvawe na cvetnite papki i cvetawe ako temperaturata padne pod 14oS prestanuva rasteweto, a na temperatura od -1oS cvetovite izmrznuvaat. Temperaturata nad 32oS pri nedovolno vlaga, doveduva do pa|awe na cvetnite papki i me{unkite. SVETLINA Sojata bara obilna svetlina. Pri slaba svetlina internodiite se izdol`uvaat, stebloto ostanuva tenko, poleglivo, a mo`e da izostane i cvetaweto. Po odnos na svetlinata, posebno e va`na reakcijata na dol`inata na denot, i va`no e da se odbere sorta {to }e uspeva vo takvi uslovi {to be{e ka`ano vo poglavieto “grupi na zreewe,,. VLAGA Sojata poteknuva od vla`na i topla klima. Vo takvi uslovi taa dava visoki i stabilni prinosi.

10

Posebno se golemi potrebite za voda vo fazata na cvetawe, formirawe na me{unkite i nalivawe na zrnoto, koga sojata tro{i od 60 do 90% od koli~inite potrebni za cela vegetacija. Zatoa mnogu e va`no vo toj period (juli, avgust) da se obezbedi dovolno vlaga, bidej}i pokraj visokite temperaturi i nedostigot na vlaga doa|a do: opa|awe na cvetovite i formiranite me{unki, se formiraat mal broj zrna, slabo naliva semeto pri {to ostanuva sitno. PO^VA Sojata najdobri rezultati dava na crnozemi, aluvijalni, gajwa~i i polesni smolnici. Me|utoa mo`e da se odgleduva skoro na site po~veni tipovi osven na izrazito te{ki, zabareni i kiseli. Optimalnata rN vrednost e od 6 do 8, no mo`e da se odgleduva i ako e rN pome|u 5 i 6 ili nad 8. AGROTEHNIKA NA SOJATA PLODORED Sojata mnogu dobro mo`e da se vklopi vo plodoredot, bidej}i e odli~na predkultura za golem broj kulturi. Preovladuva misleweto deka sojata ne treba da se odgleduva vo monokultura, bidej}i so plodoredot se namaluvaat problemite so bolestite, se namaluvaat plevelite, podobro se iskoristuva po~vata i se dobivaat najdobri prinosi. Naj~esta predkultura za sojata e p~enicata, no so uspeh mo`e da se odgleduva i po p~enkata (do kolku ostatocite dobro se isitnat i se zaoraat) i {e}ernata repa, dodeka son~ogledot i maslodajnata repa se smetaat za rizi~ni predkulturi poradi zaedni~kite

11

bolesti. Sojata ne treba da se odgleduva posle leguminoznite kulturi poradi zaedni~kite bolesti a isto taka i ostatokot na azot podobro e da go iskoristat drugi kulturi. \UBREWE Za rastewe i razvoj na sojata potrebni se odredeni koli~ini na hranlivi elementi koi voglavno se vnesuvaat po pat na mineralni |ubriva. Sojata dobro go koristi prodol`enoto dejstvo na arskoto |ubre ne samo od predkulturata tuku i vo slednite 2 do 3 godini. Brojnite istra`uvawa ka`uvaat deka za formirawe na eden ton zrno i sootvetna koli~ina na biomasa potrebno e 100 kg. N, 23 do 27 kg. P2O5 . 50-60 kg. K2O a dodeka so prinos od eden ton zrno se iznesuva 60 kg. N, 11-14 kg P2O5 i 20-23 kg. K2O. Za obezbeduvawe na sojata so azot zna~ajna uloga ima biolo{kata fiksacija na azotot. Nedostatokot od azot ja namaluva biosintezata na hlorofilot pri {to lisjata dobivaat zeleno `olta boja a nedostigot od fosfor predizvikuva gubewe na zelenata boja, se namaluva aktivnosta na grutkovite bakterii, stebloto go namaluva rastot i stanuva ne`no i neotporno. Pri nedostigot na kalium stebloto e tenko, neotporno na polegnuvawe, ima kratki internodii, korenot slabo grana, rastenijata brzo veneat poradi {to neotporni se na visoki temperaturi i nedostatok na voda vo po~vata. Za pravilen razvoj na sojata potrebni se i mikroelementite kako {to se: molibden, mangan, bor i dr. koi mo`e da se vnesat preku po~vata ili folijarno. Na po~vi koi se dobro obezbedeni so hranlivi materii treba da se vnesi samo onaa koli~ina na

12

hraniva koja sojata ja iznesuva so prinosot. Na takvi povr{ini naj~esto se upotrbuva okolu 30 kg azot, 50-60 kg fosfor i 40-50 kg kalium po hektar. Do kolku pak sojata se odgleduva na slabo obezbedeni po~vi koli~inata na mineralni |ubriva treba da se zgolemi. Posebno treba da se vnimava pri upotrebata na azotot da ne iznesuva pove}e od 90 kg/ha, bidej}i negativno vlijae vrz formiraweto na grutkovite bakterii. Fosfornite i kaliumovite |ubriva vo po~vata se vnesuvaat celosno ili 2/3 so osnovnata obrabotka a ostatokot i azotnite se nesuvaat so predseidbenata obrabotka. OBRABOTKA NA PO^VATA So obrabotkata treba da se obezbedi dobra struktura na po~vata i povolen vodno-vozdu{en i toploten re`im, da se zaoraat `etvenite ostatoci i uni{tat plevelite, so {to se sozdavaat preduslovi za izedna~eno niknewe, dobro vkorenuvawe i optimalen razvoj na sojata vo tekot na celata vegetacija. Osnovna obrabotka. Na~inot i vremeto na osnovnata obrabotka zavisi vo golema merka od po~vata i predkulturata. Dlabinata na osnovnata obrabotka (oraweto) vo proizvodstvoto na soja ne bi smeelo da bide pomalo od 25-30 sm., a posebno koga e vo pra{awe te{ka i zbiena po~va. Plitka osnovna obrabotka mo`e da ima samo na lesna i rastresita po~va. Od kvalitetnoto orawe zavisi i kvalitetot na predseidbenata obrabotka, seidbata, me|urednoto kultivirawe kako i `etvata. Po~etokot na obrabotkata zavisi od predkulturata. Ako predkulturata e `itarica, najdobro e po `etvata da se izvr{i plitko zaoruvawe do 15 sm. a oraweto na polna dlabina da se izvr{i vo po~etokot na esenta od 25 do 30 sm.

13

Kaj kulturite koi kasno se pribiraat, kako {to e p~enkata, prvo treba da se isitnat `etvenite ostatoci so cel da se izvr{i kvalitetna obrabotka na polna dlabina od 30 sm., odnosno da se ovozmo`i celosno zaoruvawe na `etvenite ostatoci. Do kolku osnovnata obrabotka (oraweto) e izvr{ena kvalitetno do prolet nema nikakvi operacii, po~vata ostanuva vo otvoreni brazdi da prezimi. Ako oraweto e lo{o izvr{eno se prepora~uva vo tekot na esenta da se izvr{i grubo ravnewe. Predseidbena obrabotka. Se vr{i na dlabina od seidbeniot sloj za da na semeto se obezbedi ,,tvrda postela a mek pokriva~,,. Ova obrabotka se vr{i naj~esto vo dva navrti (ponekoga{ i pove}e).

Prvata predseidbena obrabotka se vr{i rano naprolet {tom vremeto dozvoli, odnosno po~vata potsu{i, no vo nikoj slu~aj da ne se zadocni bidej}i na toj na~in ne se postignuva ramnomerno sitnewe na povr{inskiot sloj.

Vtorata se vr{i pred seidbata so cel da se podgotvi plitok seidben sloj a zaedno so nego mo`e da se primenat i herbicidi.

Do kolku se vr{at dve predseidbeni obrabotki, prvoto vo zavisnost od uslovite mo`e da se izvr{i so tawira~a i toa dijagonalno na oraweto, a vtoroto so brana (krimler) vo pravec na seidbata za da se dobie ramna povr{ina. SEIDBA Seidbata na sojata mo`e uspe{no da se izvr{i so mehani~ki ili mehani~ko pneumatski sealki za okopni kulturi, pod uslov da se adaptiraat i prilagodat za seidba na sojata sl.6. Kaj mehani~kite sealki otvorite na seidbeniot disk treba da bidat 9

14

mm., a kaj pneumatskite otvorite na seidbenata plo~a treba da imaat pre~nik od 3,5 do 4,5 mm.

S.l 6 Seidba

Vreme na seidba. Vremeto na seidbata najdobro e da se povrzuva so temperaturata na po~vata otkolku za kalendarskite datumi. Ne e prepora~livo da se see dodeka temperaturata na po~vata ne dostigne 10-12oS i postoi tendencija na porast. Inaku kalendarski seidbata kaj nas vo potoplite reoni e vo po~etokot na april, a vo poladnite vo vtorata polovina, odnosno koga e vo tek i seidbata na p~enkata. Vo pokasnite rokovi (maj) na seidba treba da se seat sorti so kratka vegetacija (od grupa na zreewe 0), a vo kolku se see vo juni ili pokasno (po~etok na juli) mora da se seat sorti od grupata na zreewe 00 ili pak 000. Gustina na seidba. Optimalniot broj na rastenija po edinica povr{ina e va`en uslov za dobivawe na visoki prinosi. Do kolku posevot e pogust pove}e papki od dolnite nodii se razvivaat vo cutni, dodeka kaj retkite posevi na dolnite nodii od papkite se razvivaat granki.

15

Optimalniot broj na rastenija zavisi od sortata i uslovite vo koi se odgleduva. Za na{i uslovi rastojanieto pome|u redovite od 45-50 sm. e najpogodno, a rastojanieto vo redot zavisi od vremeto na seidba, sortata i od kvalitetot na semeto. Ranite sorti (grupa na zreewe 0) se prepora~uva da se seat na rastojanie vo redot od 4 sm. za da se postigne sklop od 500.000 rastenija po ha. Za sortite od grupata na zreewe I se prepora~uva rastojanie od 4,5-5 sm. za da se dobie sklop od 400.000-500.000, a za docnite (grupa na zreewe II) na rastojanie od 5-5,5 sm. za da se dobie sklop od 350.000-400.000 rastenija po ha. Koli~ina na seme. To~nata koli~inata na potro{eno seme za seidba se presmetuva vrz osnova na sklopot, upotrebnata vrednost na semeto i masata na 1.000 zrna. Bidej}i ima golema razlika vo goleminata na zrnoto potrebnata koli~ina na seme za isti sklop se dvi`i od 60 kg/ha (500.000 zrna h 120 gr) do 100 kg/ha (500.000 zrna h 200 gr.). Dlabina na seidbata. Dlabinata na seidbata e mnogu va`na za obezbeduvawe na izedna~eno niknewe i postignuvawe na planiraniot sklop. Do kolku seidbata e izvr{ena dlaboko a po~vata e ladna, nikneweto trae dolgo i mo`e da dojde do o{tetuvawe na r,kulecot. Do kolku pak semeto e mnogu plitko poseano, postoi mo`nost od su{ewe na povr{inskiot sloj na po~vata i mo`e da go zadocni rteweto ili da dovede do su{ewe na rtenoto zrno. Podlaboka seidba se prepora~uva na lesni i suvi, a poplitka na ladni i zbieni po~vi. Vo na{i uslovi optimalnata seidba e od 4 do 6 sm. Inokulacija na semeto. Bidej}i po~vata kade ne e odgleduvana soja ne sodr`i soevi od grutkovi bakterii za soja, treba istite da se vnesat zaedno so semeto. Naj~esto toa se vr{i so primena na

16

preparatot ,,NITRAGIN,,, oblik vo koj grutkovite bakterii doa|aat do proizvoditelot. Voobi~aeno preparatot se pakuva vo koli~ini za 50 ili 100 kgr.

seme. So preparatot odi i upatstvo po koe treba da se postapuva. Preparatot se primenuva vo senka, bidej}i na direktna svetlina bakteriite mo`at da uginat. Tretiraweto se vr{i istiot den pred seidba, no da ima dovolno vreme da se prosu{i, a semeto koe nema da se potro{i istiot den, drugiot den treba povtorno da se inokulira.

Sl. 7 Nitragin NEGA NA POSEVOT Valawe. Se vr{i vo uslovi koga vo seidbeniot sloj nema dovolno vlaga, obi~no pri pokasna seidba so cel da se vospostavi kontakt na semeto so vlagata. Se izveduva vedna{ po seidbata. Uni{tuvawe na pokoricata. Se praktikuva vo uslovi koga sojata poradi formirana pokorica ne mo`e da nikne. Naj~esto se vr{i so lesna brana no pred niknewe ili so kultivirawe koe mo`e da se izvr{i i pri samoto niknewe. Me|uredovo kultivirawe. Me|uredovoto kultivirawe doprinesuva da se razbie pokoricata, odr`uvawe na po~vata vo rovkava sostojba i uni{tuvawe na plevelite. Vo tekot na vegetacijata se izveduvaat nekolku kultivirawa no naj~esto dve. Prvoto kultivirawe se izveduva koga sojata ima 1-2 pravi listovi. Ova kultivirawe se izveduva

17

poplitko do 10 sm. i so pomala rabotna brzina na traktorot. Vtoroto kultivirawe se izveduva koga sojata dostigne 20 do 30 sm. no so ogled da vo taa faza ima razvien korenov sistem i postoi opasnost za o{tetuvawe, ova kultivirawe se vr{i na pomala {iro~ina. Za me|uredovo kultivirawe se koristi kultivator za {e}erna repa.

Sl. 8 Kvalitetno izvr{eno kultivirawe

Za{tita od pleveli. Kako direktna posledica

od prisustvoto na plevelite e namaluvawe na prinosot, a prisustvoto na pogolem broj pleveli ja ote`nuvaat `etvata, ja zgolemuvaat vla`nosta i go namaluvaat kvalitetot na o`neanoto zrno. So primena na plodoredot i kvalitetna obrabotka, mo`e da se namalat plevelite, no za uspe{na borba neophodna e za{tita so herbicidi. Herbicidite mo`at da se primenat pred seidba, posle seidba a pred niknewe ili po niknewe na sojata i plevelite.

18

-Pred seidba (so inkorporacija) naj~esto se primenuvaat herbicidi na baza na triflurolin (preparati Treflan EC, Trefgol, Herbitref, Zupilan i Sutref 48 EC.) Nameneti se za aridni podra~ja i dobro pripremeni povr{ini, no ne za lesno-pesoklivi i siroma{ni po~vi so humus, bidej}i mo`e da bidat fitotoksi~ni. Se inkorporiraat na dlabo~ina od 5 do 8 sm. vo koli~ina od 1 do 2,5 l/ha. a gi suzbivaat ednogodi{nite tesnolisni i nekoi {irokolisni pleveli. Preparatot Kommand 48 C mo`e da se primeni pred seidba vo koli~ina od 0,75 l/ha. no i po seidba a pred niknewe. -Posle seidba a pred niknewe za suzbivawe na ednogodi{nite tesnolisni i {irokolisni pleveli mo`e da se koristat preparatite: Dual 500-EC (5l/ha), Afalon (7l/ha), Galolin kombi (7 l/ha) i Kodal (5-6 l/ha). Uspe{nosta na ovie herbicidi zavisi od kvalitetnata priprema na po~vata i od vlagata (vrne`ite) posle primenata. -Po niknewe na sojata i plevelite za suzbivawe na ednogodi{nite {irokolisni pleveli mo`e da se koristat slednite herbicidi:

Pivot 100-E (o,8-1,0 l/ha) koga sojata e vo faza od 1-3 pravi lista a plevelite vo faza na 2-4 lista. Posle tretiraweto vo esen istata godina mo`at da se seat: p~enica, ja~men, lucerka i detelina, vo vtorata godina ozimi i jari `ita, lucerka, detelina, soja, gra{ok, boranija, a vo tretata godina mo`at da se seat site posevi.

Scepter (1 l/ha) se koristi 3 do 4 nedeli po niknewe na sojata, no mo`e da bide fitotoksi~en pri jaki vrne`i ili navodnuvawe.

Basagran i Zupazon (3-4 l/ha) se koristat za suzbivawe na {irokolisni pleveli vo faza na sojata od 1-3 pravi listovi.

19

Mo`e da se koristat i drugi herbicidi kako {to se: Galaksi, Blazer, Flex i dr.

Za susbivawe na tesnolisnite pleveli po niknewe mo`e da se koristat slednite preparati: Agil 100-EC (0,8-1 l/ha), Aramo 50 (1-2 l/ha), Focus ultra (0,75-2 l/ha), Furore super (1-2 l/ha), Fusilade forte (0,8-1,3 l/ha) i dr. Za{tita od {tetnici. Za{titata od {tetnicite mora da bide blagovremena, bidej}i mo`e da nastanat golemi {teti. [tetite mo`e da se sretnat od seidbata do `etvata i gi o{tetuvaat site delovi na rastenieto (korenov sistem, korenovite grutki, stebloto, lisjata, cvetovite i plodovite). Na r,tenoto seme i korenoviot sistem, posebno vo po~etokot na vegetacijata, {teti predizvikuvaat: telenite crvi, gr~icite, nematodite i dr. Na nadzemnite rastitelni delovi od po~etokot do krajot na vegetacijata najva`ni {tetnici se: sovicata, p~enkinata pipa, nekoi vidovi lisni vo{ki, soiniot plamenec, pamukovata sovica idr. Za{titata od {tetnicite se vr{i so hemiski sredstva a mo`e da se upotrebat insekticidide: Fastak, Ekaluks, Talstar, Lanate, Supration, Diptereks, Dimilin i dr. Za{tita od bolesti. Vo svetot se opi{ani pove}e od 100 patogeni na sojata a se smeta deka okolu 35 mo`at da predizvikaat ekonomski zna~ajni {teti. Kako najzna~ajni se: Plamenicata (Perenospora manshurice) i bakterioznata pegavost (Pseudomonas syringae) na listot, na stebloto crnata pegavost (Diaporthe phaseolorum var. caulivora) i belata trule` (Sclerotinia sclerotiorum), na korenot temnata trule` (Macrophomina phaseolina) a na semeto parazitite od rodot Phomopsis. Hemiskata za{tita na sojata vo svetot mnogu retko se primenuva, no zatoa pogolemo zna~ewe se

20

posvetuva na agrotehni~kite merki (plodored, koristewe na zdravo seme, {irewe na pomalku osetlivi sorti i dr.). Do kolku se pojavat simptomi na plamenica se vr{i za{tita so Ridomil, Bakarna var i dr.

Sl. 9 Plamenica Pegavost

Prihranuvawe. Se vr{i samo do kolku po zavr{enata inokulacija na semeto i |ubreweto so azotni |ubriva ne se formirani grutkovite bakterii na korenot. Toa se vr{i so vtoroto ili tretoto kultivirawe vo mali koli~ini do 100 kg/ha na KAN. Navodnuvawe. Sojata e kultura koja bara i tro{i dosta voda a nejzinata otpornost sprema su{ata e prividna. Sojata dobro ja podnesuva su{ata do faza na cvetaweto, a do kolku su{ata prodol`i i vo podocniot period, taa dava mnogu niski prinosi. Potrebite za voda rastat od seidbata, najgolemi se vo juni, juli i avgust a potoa opa|aat do krajot na vegetacijata. Kriti~niot period za voda nastapuva vo po~etokot na cvetaweto i trae do zavr{uvawe na

21

nalevaweto na zrnoto. Vo su{ni godini so navodnuvawe treba da se po~ne vo faza na po~etok na cvetawe. Pri navodnuvaweto treba da se vnimava, bidej}i zgolemenata vlaga na po~vata predizvikuva pogolema bujnost na rastenijata, visoki rastenija koi pokasno lesno polegnuvaat. Ne smee u{te vo po~etokot na vegetacijata da se isforsiraat bujni rastenija.

Sl. 10 Navodnuvawe so ve{ta~ki do`d Vo praksa se primenuvaat pove}e na~ini za

odreduvawe vremeto na zalivawe, vo zavisnost od kadrovskite i tehni~kite mo`nosti, nivoto na intenzivnosta vo proizvodstvoto i prirodnite uslovi. Spored podatocite od literaturata najvisok prinos se postignuva so odr`uvawe na vla`nosta na po~vata nad 80% od PVK.

Vo svetot 80% od navodnuvanite povr{ini se navodnuvaat so brazdi i prelivawe, pri {to doa|a do nesakani posledici: ispirawe na hranivata, zabaruvawe, zasoluvawe, nabivawe na po~vata i dr.

22

Vakvite problemi na pregolemi zalivni normi se izrazeni kaj klasi~nite sistemi kade vodata se doveduva vo otvoreni dovodni kanali. Ve{ta~kiot do`d kako na~in na navodnuvawe e najdobar i se izveduva so razli~ni tipovi na oprema nameneti za taa cel. Brojot na zalivawa zavisi od klimatskite uslovi a normata na zalivawe se dvi`i od 30 do 40 mm. @ETVA NA SOJATA @etvata e mnogu va`na merka vo proizvodstvoto na soja, bidej}i prinosot mo`e da bide zna~itelno namalen poradi gubitocite. Zatoa za `etvata treba da se misli u{te pri pripremata na po~vata, izborot na sortata i gustinata na sklopot. Na lo{o pripremeni i neramni povr{ini golem procent od me{unkite ostanuvaat neovr{eni a gubitocite se golemi. Kaj sortite koi imaat dolga vegetacija i sozrevaat docna, koga uslovite za `etva se ote`nati mo`e da dojde do potreba od desikacija ili su{ewe na vla`noto zrno. So toa se gubat efektite od potencijalnata rodnost na sortite so podolga vegetacija. Kaj posevite so redok sklop doa|a do granawe i do formirawe na me{unki na dolnite nodii, so {to naj~esto ostanuvaat neo`neani. Me|u drugoto, optimalniot vegetacionen prostor podrazbira i formirawe na najniski me{unki na onaa visina na koja nema da predizvika gubitoci vo `etvata. Opa|aweto na listovite e indikator za zrelosta na sojata. Na tri do pet denovi od opa|awe na listovite vlagata vo zrnoto iznesuva 13%, {to predstavuva optimum za `etva i skladirawe na zrnoto.

23

Sojata mo`e da se `nee i so vlaga pogolema od 18 do 20% no pri toa su{eweto na zrnoto e zadol`itelno.

Sl.10 @etva na soja

Za `etva na sojata najmnogu se koristat `itni

kombajni so standarden `iten heder. Za kvalitetno rabota na ovie kombajni treba da se izvr{i soodvetno prisposobuvawe pri {to treba da se ima vo predvid slednoto: - Hederot mora da bide vo horizontalna polo`ba, - Da se izberi sootvetna polo`ba na motoviloto (gore-dolu, napred-nazad) vo zavisnost od posevot, - Da se prilagodi brojot na obrtaite na motoviloto so brzinata na dvi`ewe na kombajnot, - Brojot na obrtaite na barabanot da se namali na 500-700 o/min vo zavisnost od vla`nosta na semeto, - Zazorot na barabanot da se dotera vo zavisnost od vla`nosta na semeto.

24

- Otvorite na sitata da se doteraat vo zavisnost od goleminata na semeto a plehot na ventilatorot celosno da se otvori. PROIZVODSTVO NA SOJA KAKO VTORA KULTURA ZA ZRNO Za vakvo proizvodstvo potrebni se prirodni uslovi, obezbedeno navodnuvawe i sorti so kratka vegetacija. Vo na{i klimatski uslovi mo`e da se proizvede soja za zrno samo so seidba do krajot na mesec juni. Za taa cel vo predvid doa|aat sorti so kratka vegetacija od grupite na zreewe 0, 00, 000, so obezbedeno navodnuvawe. Vo godini koga sojata prirodno ne mo`e da sozree, za da se proizvede zrno mo`e da se upotrebat sredstva za zabrzano zreewe (desikacija). PROIZVODSTVO NA SOJA KAKO VTORA KULTURA ZA ZELENA MASA. Zelenata sto~na hrana od sojata predstavuva mnogu dobra hrana za odredena kategorija na dobitok i vo golema mera mo`e da ja zameni koncentriranata sto~na hrana. Za ovaa namena sojata mo`e da se see posle docnata `etva na p~enicata, kako ~ist posev ili vo smesa so drugi kulturi. Iskoristuvawe na sojata za zelena hrana se prepora~uva vo faza na intenzivno cvetawe i pogolem del na formirani me{unki. Iskoristuvaweto na sojata za spremawe na sila`a se vr{i vo faza na zavr{uvawe na cvetaweto i vo vreme koga rastenijata oformile 2/3 me{unki. Prinosot na zelena hrana se dvi`i od 40, pa do 60 ton/ha ako se odgleduva vo smesa so p~enka.

25

LITERATURA 1. Vu~kovi}. S. (1999). Krmno biqe. Institut za

istra`ivawa u poqoprivredi SRBIJE, Beograd. 2. Guguv~evski.M., An~ev.T. (1972). Zrnesti i klubesti

kulturi. Univerzitet ,,Kiril i Metodij,, , Skopje. 3. Janev.S., (1995). Soja. Biblioteka sovremena

zemjodelska literatura, Valandovo. 4. Hrusti}. M, Vidi}. M., Jockovi}.\, (1998). Soja.

Institut za ratarstvo i povrtarstvo-Novi Sad, Sojaprotein, DD za preradu soje-Be~ej.