Kamnoseštvo Jovandarić in Petrotek d.o.o.

letnik XIV, št. 184 oktober 2012

Glasilo območne obrtno–podjetniške zbornice Grosuplje

Časopis za podjetne

Str. 10: Avtoservis Boh d.o.o. iz Grosuplja

Poštnina je plačana na pošti 1312 Videm-DobrepoljeDnevi podjetnosti na

OOZ Grosuplje od 25. do 27. 10.2012 (str. 3)

Dr. Peter Verlič — Občinska pomoč podjetnikom (str. 6)

Nov portal za zbiranje ponudb za manjša naročila in mikrokrediti (str. 8)

Delavnica 01/786 17 52Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 17.00

Ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto

Industrijska cesta 1, 1290 Grosuplje

Trgovina 01/786 32 44Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 18.00sobota od 8.00 do 12.00

Kadunčeva 4, 1290 GrosupljeTel: 041/684-190, 031/684-190

- Servisne storitve- Priprava vozil za tehnični pregled- Zamenjava vetrobranskega stekla- Odkup poškodovanega vozila- Kleparska in ličarska dela- Odvoz starega vozila- Avto vleka 24h- Zavorni servis- Prepis vozil

�K���AMenjava olja 40

(10w40)

3

Informativna zrna

OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKAZBORNICA GROSUPLJEOb Grosupeljščici 1b, 1290 Grosuplje

VABI na

DNEVE PODJETNOSTI,25., 26. in 27. 10. 2012,v DOMU OBRTNIKOV Grosuplje,

NA PREDSTAVITEVLOKALNIH PODJETNIKOV,

OBRTNIKOV IN INOVATORJEV.SLAVNOSTNA OTVORITEV S KULTURNIM

PROGRAMOM IN “ŽUPANOVIM GOLAŽEM”bo v ČETRTEK, 25. 10. 2012, ob 9.00 uri.

Četrtek, 25.10.2012 (9.00 – 19.00)

9.00 – 11.00 Slavnostna otvoritev s kulturnim programom. Pogostitev z »Županovim golažem«.12.00 – 14.00 Predavanje: Danijel Lamperger, OZS: Opravljanje storitev v tujini. 15.00 – 16.30 Predavanje Antona Fabjana: Kaj lahko ponudi ENDOVITAL? Življenjsko filozofijo, novo tehnologijo in zdravljenje. 17.00 -18.00 Predstavitev: HRM-Review© - Z večjim izkoristkom človeškega potenciala do čistega ostanka dohodka in znižanja stroškov!

Petek, 26.10.2012 9.00 – 19.00

10.30 Pogostitev z »Obrtniškim bogračem«. 11.30 –13.00 Predavanje: Ana Godec, MAIP d.o.o.: Trženje investicij v inovativne projekte.13.00 – 15.00 Predstavitev izbranih inovatorjev.15.30 – 17.30 Predstavitev: OOZ Grosuplje se predstavi na svetovnem spletu.

Sobota, 27.10.2012 9.00 – 13.00

10.00 -12.00: Predstavitev z delavnico: Janko Lah, AGORA d.o.o.: S poslušanjem do boljših rezultatov.

PROGRAM:

Za varnost bo poskrbelo podjetje FIT VAROVANJE.

Za razvedrilo bo poskrbel radio

ZELENI VAL z gosti!

4

Že dru go le to za po red se je OOZ Gro sup lje pred sta vi la na Med na­rod nem obrt nem sej mu (MOS), ki je po te kal od 12. do 18. sep tem bra 2012 v Ce lju. Na 16m2 raz stav ne ga pro sto ra so se pred sta vi li na sled nji čla ni OOZ Gro sup lje:

OOZ Grosuplje se je predstavila na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju

Vsem na ve de nim se zah va lju je mo za od ziv na na šo jav no po nud bo gle de raz stav lja nja, ki je bi la sko zi le to ob jav lje na v Zr nu, hkra ti pa Vas že va bi mo, da se nam pri dru ži te na MOS­u pri hod nje le to.

Ja nez Bajt, univ. dipl.oec., OOZ Gro sup lje

Ob či na Ivanč na Go ri ca or ga ni zi ra pri re di tev »Dan obr ti in pod jet niš tva v ob či ni Ivanč na Go ri ca«, ki bo po te kal v so bo to, 13. ok to bra 2012 v šport ni dvo ra ni OŠ Stič na. Pri re di tev je na me nje na pred sta vi tvi gos po­dars tva v ob či ni šir ši jav no sti in go stom iz po bra te ne ob či ne Hirsc haid. Pris pe va la naj bi k bolj še mu med se boj ne mu spoz na va nju ter s tem us­tvar ja nju no vih po slov nih pri lož no sti v lo kal nem oko lju. Obe nem naj bi po me ni la na da lje va nje ak tiv no sti za spod bu ja nje gos po dars tva, kot so Žu pa nov pod jet niš ki ko le gij in pred sta vi tev pod jet ni kov v po bra te ni

ob či ni v Nem či ji.Na dan pri re di tve se bo do obrt ni ki in pod jet ni ki lah ko pred sta vi li s svo­ji mi iz del ki in pro mo cij skim ma te ria lom. Za na me sti tev teh bo po skr bel pri re di telj. Dan obr ti in pod jet niš tva se bo za čel ob 9. uri, ob 10. uri bo slav nost na ot vo ri tev, te mu pa bo sle di lo pred stav lja nje pod jet ni kov in dru že nje.Ob do god ku bo do iz da li pri lož nost ni bil ten in ak ti vi ra li splet no stran, na me nje no gos po dars tvu v ob či ni Ivanč na Go ri ca.

Dan obr ti in pod jet niš tva v ob či ni Ivanč na Go ri ca

• SVETILA SVETEK JANEZ SVETEK S.P. – VELIKO MLAČEVO, • KGO KOVINSKO GOSTINSKA OPREMA ŠTANGAR PETRA S.P. – GROSUPLJE• D DESIGN DAMJAN KOCMAN S.P. – SPODNJA SLIVNICA• VOVK D.O.O. – SPODNJA SLIVNICA

Iz OZS in OOZ

5

Na men jav ne ga po va bi la

Na men jav ne ga po va bi la je za go tav lja nje bolj še učin ko vi to sti in stro kov no sti enot ma le ga gos po dars tva ozi ro ma ukre pov, ki pris pe va jo k nji ho ve mu dol go roč ne mu raz vo ju in spo sob no sti pre ži vet ja.

Pred met jav ne ga po va bi la

Pred met jav ne ga po va bi la je so fi nan ci ra nje izo bra že va nja in us­po sab lja nja, po pro gra mu, ki za go tav lja čim bolj ce lo vi to pri do bi­tev teo re tič ne ga in prak tič ne ga zna nja, upo rab ne ga pri se da njem ozi ro ma bo do čem de lu pod jet ni kov, pri raz vo ju pod jet niš kih idej in ure sni če va nju le­teh. Sreds tva za izo bra že va nja in us po sab lja nja se do de lju je jo, v skla­du s stra ni ob čin spre je te ga pred lo ga pro gra ma OOZ Gro sup lje, za na sled nja po droč ja:­ In for ma cij ska teh no lo gi ja­ Zna nja tu jih je zi kov­ Stro kov na us po sab lja nja na raz lič nih po droč jih (spe cial na

stro kov na zna nja)­ Pod jet niš ke vse bi ne.

Po go ji

1. Vla ga te lji ozi ro ma upra vi čen ci do sred stev so last ni ki in no sil­ci de jav no sti enot ma le ga gos po dars tva z do 50 za po sle ni mi: sa mo stoj ni pod jet nik ali pod jet je v za seb ni la sti s se de žem na ob moč ju Ob či ne Gro sup lje in Do bre po lje.

2. Vla ga telj lah ko uve ljav lja le stroš ke ko ti za ci je (pri jav ni ne) za izo bra že va nje in us po sab lja nje, iz ve de no v le tu 2012;

3. Da vla ga telj za is to izo bra že va nje in us po sab lja nje ni pre jel fi­nanč ne po mo či po dru gih pred pi sih in da sku paj s to po moč jo in vred nost jo do slej pre je tih po mo či v ob dob ju zad njih treh (3) let ne pre se ga zne ska 200.000,00€ ozi ro ma 100.000,00€ v cest­no pro met nem sek tor ju, sklad no s pra vi lom »de mi ni mis«.

Ob moč na obrt no-pod jet niš ka zbor ni ca Gro sup lje, Ob Gro su peljš či ci 1b, 1290 Gro sup lje, na pod la gi Skle pa Ob či ne

Gro sup lje, št. 430-8/2012 o do de li tvi sred stev za iz ved bo ukre pov spod bu ja nja raz vo ja ma le ga gos po dars tva v le tu 2012 v vi ši ni

37.710,90 € (od te ga 14.705,35 € za so fi nan ci ra nje izo bra že va-nja) in na pod la gi Po god be o so fi nan ci ra nju pro gra ma izo bra že va-nja in us po sab lja nja za le to 2012 v vi ši ni 10.000,00 €, skle nje ne z

Ob či no Do bre po lje, ob jav lja

Javno povabilok oddaji vlog za sofinanciranje izobraževanja in usposabljanja

Rok za od da jo vlog in na čin pred lo ži tve vlo geVla ga te lji lah ko vlo ge od da jo do po ra be raz po lož lji vih sred stev ozi ro ma naj ka sne je do vključ no 15.11.2012. Vla ga te lji od da jo vlo go oseb no ali po po šti na na slov: Ob moč na obrt no-pod jet niš ka zbor ni ca Gro sup lje, Ob Gro su peljš či ci 1b, 1290 Gro sup lje; tel. 01/786 51 30.

Vlo gi je po treb no pri lo ži ti ra čun iz va jal ca + ko pi jo iz pi ska TRR s ka te ro se do ka zu je pla či lo ra ču na + po tr di lo­a o us pe šno za­klju če nem izo bra že va nju oz. us po sab lja nju ali ko pi jo po tr dil­a o us pe šno za klju če nem izo bra že va nju oz. us po sab lja nju, ka dar se izo bra že va nje oz. us po sab lja nje iz va ja sku pin sko na OOZ Gro­sup lje.Upo šte va ne bo do sa mo pra vo ča sno pris pe le in pra vil no iz pol­nje ne vlo ge, do po ra be raz po lož lji vih sred stev. O odo bri tvi/za­vr ni tvi vlo ge ter na ka zi lu sred stev bo do vla ga te lji ob veš če ni z do pi som. Do ku men ta ci ja jav ne ga po va bi la, vključ no z vlo go je na vo ljo v pi sar ni Ob moč ne obrt no­pod jet niš ke zbor ni ce Gro sup lje, Ob Gro su peljš či ci 1b, 1290 Gro sup lje in na splet nih stra neh zbor ni ce http://www.ooz-gro sup lje.si.

Vir fi nan ci ra nja

Jav no po va bi lo fi nan ci ra ta Ob či na Gro sup lje in Ob či na Do bre­po lje iz pro ra čun skih sred stev z na me nom pos pe še va nja raz vo ja ma le ga gos po dars tva na ob moč ju ob či ne v le tu 2012.

Ob moč na obrt no-pod jet niš ka zbor ni ca Gro sup lje Pred sed nik Jo že In ti har, univ.dipl.ing.

Na sek ci ji av to ser vi ser jev smo že več krat čla ne sez na nja li s po mem­bnost jo ob li ko va nja in upo ra be splo šnih po go jev po pra vi la vo zi la. Ker se je v zad njem ob dob ju po jav lja vse več pri me rov te žav av to­ser vi ser jev pri od no su s stran ka mi – na roč ni ki av to ser vi snih sto ri tev – smo se od lo či li, da po nov no opo zo ri mo na po mem bnost le­teh. Za po moč čla nom in de lu OOZ ob jav lja mo na splet ni stra ni sek ci je av to ser vi ser jev pri OZS http://www.ozs.si/Oz bor ni ci/Sek ci jei nod­bo ri/Sek ci jaav to ser vi ser jev/Ak tual noiz sek ci je.aspx tu di vzo rec/pri mer splo šnih po go jev. Na splet ni stra ni pa naj de te tu di dru ge po mem bne in for ma ci je. Naj na šte jem le ne ka te re:• PrizadevanjEvropskekomisijezaboljšiavtoservisnitrg• Zaostrovanjempravilzatehničnepregledesstrani Evropskekomisije

• Okoljevarstvenihzahtevspodročjadejavnostiavtoservisiranja• inšekarnekajdrugihinformacij.Še ved no pa je na sek ci ji mo go če pri do bi ti na do mest ne vi nje te – po opi sa nem po stop ku v član ku »Mož nost pri do bi tve NADOMESTNE VINJETE.

Igor Pi pan, se kre tar sek cij

Av to ser vi ser ji

Iz OZS in OOZ

6

Predstavljamo vam

Kak šno je tre nut no gos po dar sko sta nje v ob či ni: ko li ko je pod je tij, ka ko po slu je jo, kaj pro pa da in kaj ra ste?Ob či na teh po dat kov di rekt no ni ma. Po slu žu je mo se in for ma­cij, ki jih do bi mo s stra ni OOZ Gro sup lje. Naj no vej še po dat ke smo ob ja vi li na ob čin ski splet ni stra ni, da lah ko do bi jo vsi en ob ču tek za to. Na por ta lu slo ven ske ga pro jek ta »Zla ti ka men« so do lo če ni ka zal ni ki, iz ka te rih se vi di, kam so di na ša ob či na. Po pri hod ku se uvrš ča na 4. me sto, po raz vi to sti pa na 3. me sto Osred nje slo ven ske re gi je. V slo ven skem me ri lu smo v zgor njem de lu sred nje raz vi tih ob čin in bo mo ver jet no le tos iz te ga na slo va do bi li cer ti fi kat. To ka že na kva li te to živ lje nja v na ši ob či ni, ki je ne oce nju je mo sa mi.

Intervju z žu panom Ob či ne Gro sup lje dr. Pe trom Ver ličem

Ob čin ska po moč pod jet ni komZ bo ga to be ro po li tič nih in raz lič nih stro kov nih funk cij, ki se-že jo tu di na med na rod ni ni vo, je dr. Pe ter Ver lič člo vek ve li ke ši ri ne. Po tem ko je od le ta 1998 v vlo gi svet ni ka na stra ni SDS, ki ji je že vse sko zi zvest, se del v Ob čin skem sve tu Ob či ne Gro-sup lje in se do do bra sez na nil z vso lo kal no prob le ma ti ko, mu je v dru gem poiz ku su us pe lo pre pri ča ti do volj vo liv cev, da je le ta 2010 se del na žu pan ski stol ček Ob či ne Gro sup lje. Ker je na če lu ob či ne, ki že le ta ve lja za pod jet niš ko us mer je no, nas je za ni ma lo, ka ko kr ma ri v lo kal nih gos po dar skih vo dah v tre nut-ku, ko je ce lot no slo ven sko pod jet niš tvo na ve li ki preiz kuš nji ter mu je vsa ka po nu je na ro ka do bro doš la.

Uvrstitev Slovenija

Uvrstitev v regiji

Število prebivalcev 19.333 18 4Površina 143 48 6Celotni prihodek 466.321.914 23 4Skupno število podjetij 1.412 19 4Selitveni prirast 98 12 7Razvitost 1,31 4 3

Na men pro jek ta Zla ti ka men je na rav ni lo kal ne sa mou pra ve spod bu ja ti raz voj do bre ga uprav lja nja, ki vo di k bolj še mu živ lje­nju. V ozad ju pro jek ta je iz vir na ra zi sko val na me to do lo gi ja: si­stem ka zal ni kov, ki omo go ča jo pri mer jal no vred no te nje (bench­mar king) ob čin.

Ne kaj pri mer jal nih po dat kov za Ob či no Gro sup lje lahko vidite v spodnji tabeli.

Ko li ko ob ča nov je la ni pla ča lo do hod ni no v ob čin sko bla gaj no in pri­mer ja va te ga po dat ka z le tom prej?Tu di te ga po dat ka mi ne do bi mo, z njim raz po la ga Davč na upra­va. Do hod ni na je za kon sko opre de lje na in ob či na jo do bi v skla du z do lo če ni mi za kon ski mi me ri li. Po teh me ri lih je za le to 2011 pre je la del do hod ni ne gro su pelj skih ob ča nov v vi ši ni 10 mi li jo nov evrov, za le to 2012 je zne sek ne ko li ko viš ji, kar po me ni, da po ča si ra ste. Gle de na pro stor ske ak te kak šne ga več je ga pri se lje va nja v bo do če ne na čr tu je mo, za to tu di ne pri ča ku je mo več je ga pri ra sta do hod ni ne v pro ra ču nu.

Ve li ko krat smo že sli ša li, da ob či na ni ma vzvo dov, s ka te ri mi bi ne po­sred no vpli va la na gos po dars tvo, ven dar pa je nje na po sred na vlo ga pri tem lah ko ve li ka. Pred vsem gre za vpra ša nje pro sto ra, ko mu nal­ne in fra struk tu re, pod po re raz vo ju ma le ga gos po dars tva s so fi nan­ci ra njem, splo šne ob čin ske na rav na no sti in še če sa. Kaj ste za ča sa va še ga žu pa no va nja na tem po droč ju že sto ri li in na ka te ra po droč ja po sred ne ga in ne po sred ne ga vpli va se ima te na men še po se bej us­me ri ti v bo do če?Po stav ka, ki gre či sto ne po sred no v gos po dars tvo, so sreds tva da­na obrt ni zbor ni ci za pro jek te spod bu ja nja ma le ga gos po dars tva (sla bih 38 ti soč evrov v le tu 2012 – op.a.). Svo jo po sred no vlo go vi di mo pred vsem v pro stor skem in ko mu nal nem oprem lja nju.

Pi še: Ana Va to vec

7

Predstavljamo vam

Več jih gos po dar skih con ne bo, od pr la se bo sa mo še Gos po dar ska co na Jug, ki le ži v sme ri pro ti Po no vi va si. V njej je na raz po la go še pro stor za pod jet ni ke. Dru ga če pa po sred no za go tav lja mo po­go je ko mu ni ka ci je. Ši ro ko pa sov na po ve­za va z in ter ne tom, brez ka te re ga pod jet je da nes ta ko re koč ne mo re po slo va ti, je ko mer cial na sto ri tev raz lič nih po nud ni­kov, pri ka te ri ob či ni ne bi bi lo po treb no so de lo va ti, a po ma ga li smo pri ure ja nju služ no sti zem ljišč in os ta lem. Po dob no je na še so de lo va nje v pro jek tu iz grad nje elek trič ne ga dalj no vo da, ki bo Gro sup lju za go tav ljal več ji po ten cial elek trič ne ener­gi je, brez ka te re ga se do lo če na pod jet ja – re ci mo Pe kar na Gro sup lje – ne bi mo gla ši ri ti. Če ob či na ne bi pri sto pi la k ure ja nju služ no sti, bi pa del ce lo ten nji hov pro jekt. Štu di je ka že jo, da je Gro sup lje v ce lo ti na po plav nem ob moč ju, za ra di če sar je ime la prav ta ko Pe kar na Gro sup lje ve li ke te ža ve. Po sre do va li smo pri raz lič nih mi ni strs tvih in priš li do re ši tve, ki se daj omo go ča pro­jekt ši ri tve pod jet ja. Pri ko mu nal ni in fra struk tu ri smo po ma­ga li pod jet ju Be li med, da smo ne ko li ko ra cio na li zi ra li os nov ni pro jekt in do voz pri la go di li pod jet ni ku ter na ta na čin po­sred no zmanj ša li nje go ve stroš ke. Skrat ka ne ko po moč lah ko da mo pri ad mi ni stra­tiv nih ovi rah. Na sled nji ob jekt v Gos po­dar ski co ni Jug je stav ba Ra dia Ze le ni val. Ker sta to že dva gos po dar ska sub jek ta, smo se od lo či li, da bo mo že se daj ure di li ce sto s ploč ni ki, ki nam je še ne bi bi lo tre ba. Na vse zad nje je no va pro ga mest ne­ga pro me ta po ce ni la pre voz, to je zni ža la stroš ke za de lo da jal ce. Pri prav lje ni smo po svo jih mo čeh po ma gat vsa ke mu, ki po tr ka na ta vra ta.

Kje so, po va šem mne nju, v ob čin skem me­ri lu še od pr te mož no sti za raz voj gos po dars­tva in bi jih bi la (re ci mo) Ob či na pri prav lje na pod pre ti?Gro sup lje že do slej ni šlo v ne ko in du­stri jo. Ne gle de na kri zo sta ti sti ka ka že, da pod jet ja de la jo in us tvar ja jo pri hod ke. Mi slim, da so še od pr te mož no sti na sto ri­tve nem de lu. Mož no sti vi dim na po droč ju tu riz ma. Za ra di gos po dar ske kri ze so se in ve sti­cij ska vla ga nja ve či no ma us ta vi la. Prav­za prav so še edi ni, ki sem in tja zgra di jo še kak ob jekt ali ga raz ši ri jo (re no vi ra jo) manj ši za seb ni pod jet ni ki.

Ali je ob či na v ob dob ju, od kar ste žu pan, spre­je la ali ima na men spre je ti kak šen ukrep, s ka­te rim bi olaj ša la in ve sti tor jem pri do bi va nje par cel ozi ro ma do ku men ta ci je za grad njo?

Ka ko je z vklju če va njem do ma čih pod je tij v iz va ja nje do lo če nih pro jek tov na ob čin skem ni vo ju? Kon čan je ob čin ski pro stor ski na črt, ki se je za čel že v prejš njem man da tu. Tra ja lo je se dem let in v tem po gle du si dr žav na ad mi ni stra ci ja za slu ži ukor. Ob ča ni po go­sto na ro be mi sli jo, da ima ob či na po seb ne vzvo de za ob li ko va nje pro stor ske ga pla na. Mi smo le po sred ni ki med že lja mi lju di in ti stim, kar do vo li jo mi ni strs tva. Na po bu­do ob ča nov smo da li ve li ko par cel v ob­moč je za zi dlji vo sti, a nam jih je Mi ni strs­tvo za kme tijs tvo čr ta lo. Šči ti kme tij ska zem ljiš ča, pa če to so ali ni so. Ob či na ima v na čr tu kar ne kaj pro jek tov, ki bo do za ni mi vi tu di za do ma če pod jet­ni ke. Gre za si stem jav nih na ro čil. Tu kaj se mo ra jo lo kal ni pod jet ni ki ozi ro ma za­seb ni ki zna ti us trez no od zva ti. Prio ri tet no gre v de lo pri zi dek zdravs tve ne ga do ma v Gro sup ljem. V na da lje va nju je v na čr tu ure di tev cen tra Gro sup lja z ga raž no hi šo in jav no­sta no vanj skim de lom, v ka te rem bo kul tur na dvo ra na. V njem naj bi na­sta lo ne ko druž be no sre diš če. Mi slim, da bli ži na Ljub lja ne in ugod ne pro met ne po­ve za ve dvi ga jo pod jet niš ki in te res za po­slov ne pro sto re v Gro sup ljem, in da teh kljub vse mu še ni do volj. Na sled nji pro jekt bo šport ni park. Naj več ji pro jekt, ki gre se­daj le v de lo, pa je do gra di tev ka na li za ci je, či stil ne na pra ve, za kar ima mo 16 mi li jo­nov evrov evrop skih sred stev. To rej je kar ne kaj in ve sti cij, ki bo do za ni mi ve tu di za pod jet ja na tem pro sto ru.Ob voz ni ca Ljub lja na – Škof ji ca – Ko čev je je re gij ski prob lem, ki je po ve zal ob či ne na tej osi. To po ve zo va nje pa obe nem us tvar­ja več ji po slov ni po ten cial za pod jet ni ke v tem pro sto ru.

Kaj pa je z gro su pelj sko ob voz ni co?Ta je v dol go roč nih na čr tih. Sta ri pro jekt s tra so tik za Sonč ni mi dvo ri bi uni čil kva li­te to bi va nja teh lju di in ne pri de v po štev. Tra sa Ci ka va ­ za vas jo Brez je – Po no va vas je bolj real na. Glav ne pro met ne prob le me smo ne ko li ko omi li li s kro žiš či, ča ka nas še pred ob či no. Če pa bo ob voz ni ce Ljub lja na – Škof ji­ca umeš če na ta ko, kot je tre ba, se bo tu di pro met ni pri tisk čez Tur jak zmanj šal.Do stop se mi zdi ze lo po mem ben. Pred le­ti sem bil kot po sla nec v Be li Kra ji ni, oko li Se mi ča. Tam po nu ja jo ogrom no gos po­dar skih con, a kaj je prob lem; po ve za va – do stop. Za to ni so za ni mi ve.

Pro jek tom za ure di tev gro su pelj ske trž ni ce je že zra sla bra da. Kdaj in kje jo (trž ni co) lah ko pri ča ku je mo?

Ta pro stor je edins tven. Tu kaj se sre ča­mo z ure ja njem Ada mi če ve ce ste, ki je dr žav na ce sta, drug prob lem je ure di tev mi ru jo če ga pro me ta in tret ji je po plav nost te ga ob moč ja. Trž ni ca na tem pro sto ru bo za ži ve la, a je tre ba stva ri te me lji to pre mi­sli ti, saj to, kar bo mo na re di li , bo os ta lo za na prej. Za de va bo po te ka la v sklo pu ure di tve Ada mi če ve ce ste, štu di ja te ga pa je v de lu. Ob tem bi ome nil, da smo za če li z ure ja njem par kir nih pro sto rov v Gro­sup ljem. Kan di di ra li smo tu di na raz pis za evrop ska sreds tva.

Za go var ja te ze le no, eko loš ko na rav na no Gro sup lje. Kaj pa me ni te o mož no stih sa moo­skr be v ob či ni Gro sup lje? Ali bi bi la ob či na pri prav lje na pri pra vi ti pro jekt in prev ze ti or­ga ni za cij ski del iz ved be?Jaz mi slim, da je to po zi tiv no. Jav na na ro­či la sa moo skr bo jav nim za vo dom, kot so šo le, vrt ci … že omo go ča jo. Ure di tev trž­ni ce bo lah ko k te mu prin ci pu pri po mo­gla. Raz miš lja li smo, da bo mo za trž ni co da li kon ce si jo. Bis tve ne ga po me na pa je in te res lju di.

Obrt na zbor ni ca je bi la v Gro sup ljem dol go ne ke vr ste sre diš če za pod jet niš ke in for ma ci­je, izo bra že va nje, prob le ma ti ko idr., obe nem pa tu di nek vez ni člen med ob či no in pod jet­ni ki. Kaj me ni te o člans tvu v zbor ni ci in kaj pri ča ku je te od zbor ni ce v bo do če?O ob vez nem ali pro sto volj nem člans tvu od lo ča jo čla ni sa mi.Na ko le gi ju in z Ura dom za pro stor smo raz miš lja li, da se bo mo mo ra li za zre ti – us tva ri ti ne ko vi zi jo ­ v ob čin ski pro stor za 20 do 30 let na prej. V tem vi dim do da no vred nost, ki jo lah ko da zbor ni ca in lo kal­no gos po dars tvo, ki ima več iz ku šenj, kot jih ima mo mi. Za to bo mo k te mu zbor ni co si gur no po va bi li. Ne ka po ve za va med pod jet ni ki in ob či­no manj ka. Če vsak pod jet nik ho di po­sa mez no na ob či no, je na kon cu skup ni ime no va lec prob le mov is ti: ali bo mo ime li ce sto tam, ali nam lah ko po ma ga te pri ko­mu nal nem pris pev ku, elek tri ke ni ma mo, kje so kak šne po vr ši ne ..., če pa bi ime li ne ke ga so go vor ni ka, ki vse to poz na in ve, bi bi lo de lo laž je. In še eno po droč je je, kjer smo iz pu sti li kar ne kaj pri lož no sti: evrop ska sreds tva. Jaz zme raj po sku šam na vseh rav neh, če se da kje kaj naj ti, po str ga ti. Vem, da so do lo če ni pod jet ni ki do bi li sub ven ci je iz evrop skih sred stev, ven dar za kak šne več je pro jek­te, v ka te rih bi so de lo va lo več sub jek tov, pri ča ku jem ini cia ti vo s stra ni lo kal ne ga gos po dars tva in zbor ni ce.

8

Razpisi

Vzpo sta vi tev no ve ga splet ne ga me­sta za zbi ra nje po nudb za na ro či la nad 12.500 EUR

Ob veš ča mo vas, da je bi lo dne 18.9.2012 na splet ni stra ni Mi ni strs tva za in fra­struk tu ro in pro stor pod ru bri ko »jav ne ob ja ve«/ »zbi ra nje po nudb« vzpo stav lje no splet no me sto za zbi ra nje po nudb za na­ro či la bla ga, sto ri tev in gra denj z oce nje no vred nost jo, ki je več ja od 12.500 EUR brez DDV in manj ša od vred no sti, za ka te ro je ob vez na upo ra ba Za ko na o jav nem na ro­ča nju (20.000 EUR brez DDV za bla go in sto ri tve ter 40.000 EUR brez DDV za grad­nje) ozi ro ma ob vez na upo ra ba Za ko na o jav nem na ro ča nju na vod nem, ener get­skem, trans port nem po droč ju in po droč­ju trans port nih sto ri tev (40.000 EUR brez DDV za bla go in sto ri tve ter 80.000 EUR brez DDV za grad nje).Mi ni strs tvo za in fra struk tu ro in pro stor je na mreč eden iz med naj več jih na roč ni kov v Re pub li ki Slo ve ni ji, z vzpo sta vi tvi jo te ga splet ne ga me sta pa uve ljav lja mo spo što­va nje te melj nih na čel jav ne ga na ro ča nja, pred vsem na če la za go tav lja nja kon ku­ren ce, trans pa rent no sti in na če la ena ko­prav ne obrav na ve po nud ni kov, na roč ni­kov na men pa je tu di čim prejš nja iz bi ra po nud ni ka. Pr ve ob ja ve na čr tu je mo še v tem me se cu.

Mi ni strs tva za in fra struk tu ro in pro stor

Mi kro kre di ti v vi ši ni do 25.000 EUR

Ker je bi lo v pre te klo sti sli ša ti ker ne kaj re kla me v zve zi s to vrst no po moč jo mi kro pod jet jem, vam po sre du jem ne kaj in for­ma cij na to te mo. Gre za Evrop ski mi kro­fi nanč ni in stru ment Pro gress (Pro gress Mi cro fi nan ce), ki ga fi nan ci ra ta Evrop ska ko mi si ja in Evrop ska in ve sti cij ska ban ka, ter ga uprav lja Evrop ski in ve sti cij ski sklad. V Slo ve ni ji pri tem in stro men tu so de lu je le Volks bank d.d. Mi kro pod jet ni ki lah­ko na ja me jo kre dit v vi ši ni naj več 25.000 evrov. Skraj ni rok za pad lo sti kre di ta je 22. de cem ber 2019. Pod jet ni ki lah ko kre dit za va ru je jo z me ni ca mi, po roš tvom last­ni ka in ne pre mič ni no ali z me ni ca mi in

po roš tvom fi zič nih oseb (“bian co kre dit”). Eden iz med po go jev za na jem “bian co kre di ta” je, da pod jet je po slu je naj manj eno ce lo ko le dar sko oz. po slov no le to. Obrest ne me re pri mi kro kre di tih so fik sne in zna ša jo 6 % let no za kre di te za va ro va ne z ne pre mič ni no in 7 % let no za “bian co kre dit”. Kre di to je ma lec do bi mo ra to rij na od pla či lo glav ni ce naj manj do 31. de cem­bra 2013. Glav ni co je mož no od pla ča ti v en krat nem obro ku ob za pad lo sti kre di ta ali obroč no (me seč no, če trt let no) po pre­te ku mo ra to ri ja. Obre sti se pla ču je jo na me seč ni rav ni. Kre di to je ma lec je lah ko ka te ro ko li mi kro pod jet je, ki za po slu je manj kot 10 oseb. Let ni pri hod ki pod jet ja in let na bi lanč na vso ta ne sme ta pre se ga ti 2 mi li jo nov evrov v zad njem po slov nem le tu. Kre di to je ma lec po leg te ga ne sme bi ti pla čil no nes po so ben ali v ste čaj nem po­stop ku. Stroš ki odo bri tve kre di ta 2 % oz. 3 %, od vi sno od na či na za va ro va nja kre di ta, stroš ki vo de nja kre di ta po pre te ku pr ve ga le ta za le to vna prej v zne sku 70,00 evrov oz. 100,00 evrov let no.

Da ni jel Lam per ger, OZS

Jav ni raz pis za ne po sred no so fi nan­ci ra nje ka drov skih šti pen dij de lo da­jal cem

Sklad je 31. 8. 2012 v Urad nem li stu RS št. 67/2012 in na svo ji splet ni stra ni ob ja vil jav ni raz pis za ne po sred no so fi nan ci ra nje ka drov skih šti pen dij de lo da jal cem za šol­sko/štu dij sko le to 2012/2013. Rok za od da jo vlog je: do vključ no 29. 3. 2013 ozi ro ma do po ra be sred stev. Pred met raz pi sa je ne po sred no so fi nan­ci ra nje ka drov skih šti pen dij, ki jih bo do de lo da jal ci iz pla če va li od vključ no šol­ske ga/štu dij ske ga le ta 2012/2013 do za­ključ ka izo bra že va nja po jav no ve ljav nih izo bra že val nih pro gra mih po klic ne ga in sred nje šol ske ga izo bra že va nja, štu dij skih pro gra mih viš je ga izo bra že va nja, do di­plom skih in po di plom skih ma gi str skih ali dok tor skih štu dij skih pro gra mih. Vred nost raz pi sa je 2.000.000,00 EUR. Več in for ma ci ji na splet ni stra ni Jav ne ga skla da RS za raz voj ka drov in šti pen di je.

Sub ven cio ni ra nje de lo da jal cev za za po sli tev brez po sel nih oseb

Raz pi snik: Za vod Re pub li ke Slo ve ni je za za po slo va njeDa tum ob ja ve: 12.7.2012Rok za od da jo: do po ra be sred stev, naj­dlje do 1. 6. 2013Pred vi de na vi ši na sred stev: 9.000.000 EURVi ši na so fi nan ci ra nja: 7.250 EUR Pred met jav ne ga po va bi laZbi ra nje po nudb de lo da jal cev za iz ved bo pro jek ta v ok vi ru pro gra ma »Pr vi iz ziv«, ki ob se ga vklju če va nje brez po sel nih oseb iz cilj ne sku pi ne v sub ven cio ni ra nje za­po sli tev za ob dob je naj manj 15 me se cev z vklju ču jo čim tri me seč nim po sku snim de lom (3+12 me se cev).Cilj na sku pi na jav ne ga po va bi laV pro jek te v ok vi ru pro gra ma »Pr vi iz ziv« se vklju ču je jo brez po sel ne ose be, mlaj še od 30 let, ki so vsaj 3 me se ce vo de ne v evi­den ci brez po sel nih oseb. Upra vi čen ci Po nud bo za iz ved bo pro jek ta v ok vi ru pro gra ma »Pr vi iz ziv« lah ko od da de lo­da ja lec, prav na ali fi zič na ose ba, re gi stri­ra na za oprav lja nje de jav no sti v Re pub li ki Slo ve ni ji, ki iz pol nju je po go je, na ve de ne v jav nem po va bi lu (v na da lje va nju: de lo­da ja lec), ki bo brez po sel ne ose be iz cilj­ne sku pi ne za po slil za ob dob je naj manj 15 me se cev ne pre ki nje no z vklju ču jo čim tri me seč nim po sku snim de lom za pol ni de lov ni čas 40 ur te den sko ozi ro ma so­raz mer no manj v skla du z od loč bo o in­va lid no sti.Ome ji tve De lo da jal ci lah ko od da jo eno ali več po­nudb Šte vi lo mož nih vklju či tev brez po sel­nih oseb pri de lo da jal cu je ome je no in od­vi sno od šte vi la oseb, ki jih ima pri jav lje ne v ob vez na so cial na za va ro va nja na zad nji dan v me se cu pred me se cem od da je po­nud be na jav no po va bi lo, ter zna ša:1 pri jav lje na ose ba: naj več 2 sub ven cio ni­ra ni za po sli tvi; od 2 do 5 pri jav lje nih oseb: naj več 3 sub­ven cio ni ra ne za po sli tve; 6 ali več pri jav lje nih oseb: naj več 5 sub ven­cio ni ra nih za po sli tev.

Razpisi in objave

Čla ni OOZ Gro sup lje se v zve zi z jav ni mi raz pi si in ob ja va mi lah ko obr ne te na sve to val ca pri OZS: Da ni jel Lam per ger; da ni jel.lam per ger @ozs.si

9

Razpisi

Upra vi če ni stroš ki in vi ši na sub ven ci je Upra vi čen stro šek iz ved be pro jek ta v ok­vi ru pro gra ma »Pr vi iz ziv« je sub ven ci ja za za po sli tev, ki se de lo da jal cu iz pla ča na pod la gi do ka zil o za po sli tvi v dveh de lih, in si cer:­ za čas po sku sne ga de la po skle ni tvi po­

god be o za po sli tvi med de lo da jal cem in vklju če no brez po sel no ose bo,

­ za preo sta li čas za po sli tve pr vi na sled nji me sec po po te ku po sku sne ga de la.

Pr vi del sub ven ci je, ki se do de li za čas po­sku sne ga de la, zna ša 2.250,00 EUR (750,00 EUR za vsa ke ga od treh me se cev), dru gi del sub ven ci je, ki se do de li za preo sta li del 15­me seč ne za po sli tve, zna ša 5000 EUR na ose bo za poln de lov ni čas ozi ro ma so­raz mer no manj gle de na de lov ni čas za za po sli tev in va li da v skla du z od loč bo o in va lid no sti.

3. jav no po va bi lo za zbi ra nje po­nudb v ok vi ru pro gra ma »Us po sab­lja nje in izo bra že va nje za po sle nih 2011«

Sklad za raz voj ka drov in šti pen di je je 15. ju ni ja 2012 ob ja vil 3. jav no po va bi lo za zbi ra nje po nudb v ok vi ru pro gra ma »Us­po sab lja nje in izo bra že va nje za po sle nih 2011«.

Na men jav ne ga po va bi la je spod bu ja nje us po sab lja nja za po sle nih, ki v ča su us po­sab lja nja do pol ni jo vsaj 50 let. Z jav nim po va bi lom že li jo spod bu ja ti de lo da jal ce, da pred nost no vla ga jo v pri do bi va nje no­vih znanj in kom pe tenc za po sle nih in ta ko v skla du s po tre ba mi na tr gu de la pris pe­va jo k od pra vi struk tur nih nes kla dij, iz­bolj ša nju us po sob lje no sti za po sle nih ter po ve ča nju nji ho ve mo bil no sti in za pos­lji vo sti.V ok vi ru po sa mez ne po nud be lah ko de lo­da ja lec za pro si za so fi nan ci ra nje več raz­lič nih us po sab ljanj in za več za po sle nih. Zgor nja vso ta so fi nan ci ra nja je od vi sna od ve li ko sti pod jet ja, in si cer se gib lje od šti ri ti soč za mi kro pod jet ja do 30 ti soč evrov za ve li ka pod jet ja. Zno traj teh zne skov lah ko pod jet je pri do bi so fi nan ci ra nje do naj več 700 evrov na po sa mez ne ga za po­sle ne ga.Ok vir na vi ši na raz po lož lji vih sred stev zna ša 4.357.940,34 EUR.Po nud be po nud ni ki brez po sred ni kov vlo­ži jo po pe tih dneh od ob ja ve jav ne ga po­va bi la do raz de li tve raz po lož lji vih sred stev ozi ro ma naj ka sne je do 30. 6. 2013. Po nud­be, ki bo do vlo že ne pred ro kom za od da jo po nudb, bo do za vr že ne.Jav ni raz pis Ga ran ci je Skla da za banč ne kre di te s sub ven ci jo obrest ne me re na me­nje ne teh no loš ko ino va tiv nim pro jek tom

(P1 TIP 2012)Slo ven ski pod jet niš ki sklad je v Urad nem li stu RS (Št. 43, Da tum: 8. 6. 2012) ob ja vil Jav ni raz pis Ga ran ci je Skla da za banč ne kre di te s sub ven ci jo obrest ne me re na me­nje ne teh no loš ko ino va tiv nim pro jek tom (P1 TIP 2012).Na men jav ne ga raz pi sa je iz bolj ša nje do­sto pa mi kro, ma lim in sred nje ve li kim pod jet jem do ugod nih vi rov dolž niš ke ga fi nan ci ra nja no vih re ši tev, pro duk tov ali sto ri tev, s pou dar kom na last nem zna nju ali zna nju šir še ga ra zi sko val no raz voj ne ga ti ma, ki se odra ža v ko mer cia li za ci ji no vih re ši tev, pro duk tov ali sto ri tev.Ugod nost kre di ta je izra že na v niž ji obrest­ni me ri, roč no sti kre di ta in mož no sti ko­riš če nja mo ra to ri ja pri vra či lu kre di tov. Ga ran ci ja Skla da pred stav lja po ve ča no mož nost pri do bi tve kre di ta za ti sta pod­jet ja, ki ni ma jo za dost nih jam stev za za va­ro va nje banč ne ga kre di ta ali za pod jet ja, ki že li jo del svo jih jam stev spro sti ti za nov in ve sti cij ski ci klus.Na raz pis se lah ko pri ja vi jo mi kro, ma la in sred nje ve li ka pod jet ja.Skup na vi ši na raz pi sa nih sred stev za iz­da ja nje ga ran cij je 50.000.000,00 EUR, za sub ven cio ni ra nje obrest ne me re pa 4.500.000,00 EUR.Jav ni raz pis je od prt do 5. 12. 2012 ozi ro­ma do po ra be sred stev.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Slovenska turistična organizacija, Turistična zveza Slovenije, Turistično gostinska zbornica, Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno­podjetniški zbornici Slovenije, Združenje turističnih agencij Slovenije, Kongresni

urad Slovenije in društvo turističnih novinarjev Slovenije Fijet Slovenija drugič zaporedoma prirejajo

osrednji slovenski turistični dogodek

“Dnevi slovenskega turizma”,ki bo potekal med 15. in 17. oktobrom v Radencih,

v Zdravilišču Radenci.

Dnevi slovenskega turizma so namenjeni usklajevanju stališč o nadaljnjih strateških usmeritvah in trženju turizma na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, izobraževalnim vsebinam, usklajevanju tekočih politik in pomembnejših projektov slovenskega turizma.

Tudi letos bo na dogodku sodelovala Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS. V primeru vašega interesa za sodelovanje na dogodku se obrnite na sekretarja Sekcije za gostinstvo in turizem Aleša Merhar, ales.merhar@ozs.si.

10

Zrno meseca

Pi še: Ana Va to vec

Gro su pelj ča nom in oko li ča nom do bro poz nan Bo hov av to ser vis je 11 let do mo­val na Ma lem Mla če vem, po no vem pa ga naj de te v gro su pelj ski gos po dar ski co ni pod to var niš kim mo stom ob že lez ni ci, v ne po sred ni so seš či ni Štu dent ske ga klu­ba Groš in Slaš či čar ne Ko va čič. Tja so iz Sonč nih dvo rov pre se li li tu di svo jo tr go­vi no z re zerv ni mi av to de li.

Dru žin sko pod jet je

Ro bert Boh, iz šo lan za av to me ha ni ka in s pod la go več kot de set let nih de lov nih iz­ku šenj, je še z enim za po sle nim de lav cem za čel sa mo stoj no de jav nost po le ti 2001. V po slov nem pro sto ru, ki ga je zgra dil na Ma lem Mla če vem, je na za čet ku po prav­ljal vse vr ste oseb nih in do stav nih vo zil, vključ no z vul ka ni zer ski mi sto ri tva mi. Ko je le ta 2005 po leg do zi dal še eno de lav ni­

co, je de jav nost raz ši ril še na av toop ti ko; ku pi li so tu di stro je in orod ja za po pra vi­lo mo tor nih glav vseh vrst av to mo bi lov. Ve li ka mno ži ca raz lič nih av to mo bil skih znamk je po me ni la ved no več jo po tre bo po raz lič nih av to de lih v last ni me ha nič ni de lav ni ci. Ker je bil čas za po pra vi lo av to­mo bi la po go sto od vi sen od te ga, v ko lik­šnem ča su so us pe li do bi ti re zerv ni del, so se od lo či li za od prt je last ne fran šiz ne tr go vi ne s pod jet jem Mo to mat, da nes (po zdru ži tvi z A­ne tom) ADEL. Tr go vi na je od le ta 2009 de lo va la v Sonč nih dvo rih, po no vem pa se je pre se li la po leg av to me­ha nič ne de lav ni ce na In du strij sko ce sto. Pred pe ti mi le ti se je v pod jet ju red no za­po sli la že na Ma ri ja, ki je di rek to ri ca gos­po dar ske druž be, Ro bert pa os ta ja moj ster v de lav ni ci in vo di tr go vi no. Z za po sle ni mi tvo ri ta 6­član ski ko lek tiv, ki se mu bo ver­jet no v ne kaj le tih pri dru žil še naj sta rej ši sin, ki je prav ta ko so last nik fir me. Tre­nut no štu di ra na elek tro teh nič ni fa kul te ti,

No vi po slov ni pro sto ri v Gro sup ljemPod jet je Av to ser vis Boh d.o.o. se je 22. sep tem bra z Ma le ga Mla če ve ga urad no pre se li lo v no ve po slov ne pro sto re v Gro sup-ljem. Ob tej pri lož no sti je dru ži na Boh pri pra vi la svo jim po slov nim part ner jem in stal nim stran kam pred sta vi tev in po go sti tev s pri jet nim dru že njem. Ma ri ja in Ro bert Boh za go tav lja ta, da bo do nji ho ve av to ser vi sne in pro daj ne sto ri tve v bo do če os ta le ena ko ka ko vost ne, kot do slej in laž je do stop ne.

Av to ser vis Boh d.o.o.

si cer pa se red no ude le žu je stro kov nih izo­bra že vanj, ki jih or ga ni zi ra BOSCH CAR – sve tov na ser vi sna mre ža, ka te re član je Av to ser vis Boh.

Kva li te ta pod pr ta z bla gov ni ma znam ka ma BOSCH CAR in ADEL

Pod jet je je po stop no na pre do va lo in ši ri lo svo jo po nud bo do toč ke, ko so po slov ni pro sto ri na Mla če vem po sta li pre te sni in jih ni bi lo mo go če pro stor sko kam ši ri ti, po dru gi stra ni pa: »Tr go vi na v Sonč nih dvo rih je pred stav lja la lo gi stič no ovi ro. S stal ni mi vož nja mi med Mla če vim in Gro­sup ljem smo iz gub lja li na ča su, obe nem pa je bil to do da ten stro šek. Za to smo se la ni od lo či li za na kup no vih po slov nih pro­sto rov, v ka te rih bo sta zdru že ni de lav ni ca in tr go vi na,« raz la ga Ma ri ja Boh. Pro stor je bil zgra jen do tret je grad be ne fa ze. V enem le tu so ga us pe li do gra di ti: »Ve či­no ma s kom pen za ci ja mi na ših strank,« pri po ve du je di rek to ri ca.Na še en krat več ji po vr ši ni, kot na Ma lem Mla če vem, so ure di li de lav ni co, oprem lje­no z naj so dob nej šo opre mo za učin ko vit in hi ter ser vis za vse vr ste oseb nih vo zil in do stav nih vo zil do 3,5 to ne no sil no sti. Sto ri tev nji ho ve ga ser vi sa je ena ko vred­na sto ri tvi ka te re ga ko li poob laš če ne ga ser vi sa tu di za vo zi la, ki so še v ga ran ci ji.

11

Zrno meseca

Med po nud bo je nji ho va spe cial nost po pra vi lo ozi ro ma ure di tev mo tor nih glav za vse vr ste vo zil. Po leg teh nič ne oprem lje no sti de lav ni ce in stro kov no pod ko va nih lju di z iz kuš nja mi, ki v njej de la jo, je do dat no za go to vi lo kva­li te te Av to ser vi sa Boh ser vi sna mre ža BOSCH CAR, ki sto ji v ozad ju s svo ji­mi zah te va mi in nor ma ti vi, ka te rih se dr ži jo. Ude le žu je jo se nji ho vih red nih izo bra že vanj, kjer se sez na nja jo z vse mi no vost mi in us po sab lja jo za de lo.V sklo pu no vih pro sto rov se na ha ja tr­go vi na, v ka te ri ima jo na vo ljo bla gov no znam ko ADEL, ki vse bu je av to mo bil­ske re zerv ne de le ori gi nal ne ka ko vo sti za po droč ja: me ha ni ka, vul ka ni zers tvo, av toe lek tri ka, av to kli me, ka ro se ri ja, do dat na opre ma in dru go. V tr go vi­ni nu di jo na do mest ne de le za ve či no oseb nih in do stav nih vo zil, s pou dar­kom na iz bo ru de lov za po pra vi lo in vzdr že va nje. Ob tem Ro bert ša lji vo pri pom ni: »Ima mo tr go vi no, da kon­ku ren ca ho di k nam.«

Iz pol nje va nje ob vez no sti po no vem Za ko nu o var no sti in zdrav ju pri de lu1. Na si lje tret jih oseb (23. člen) V ko li kor pri de lo da jal cu ob sta ja jo de lov na me sta, kjer ob sta ja več ja ne var nost za na si lje tret jih oseb, de fi ni ra na v oce ni tve ga nja, je dol žan po skr be ti za ta ko ure di tev de lov ne ga me sta in opre mo, ki tve ga nje za na si lje zmanj­ša in omo go ča do stop po mo či na ogro že no de lov no me sto. De lov na me sta, kjer ob sta ja po ten cial na ne­var nost za na si lje tret jih oseb so de la z de nar­jem ali dra go ce ni mi pred me ti, s pre mo že njem, va ro va nje dra go ce nih pred me tov, osam lje na de lov na me sta, de lo po no či ali zgo daj zju traj, de lo na mo bil nih de lov nih me stih, de lo pro­da jal cev, …Ne ka te ri pre ven tiv ni ukre pi:• delovno okolje (fizično-varnostni ukre-

pi, …), • organizacijadela innačrtovanjedelovnih

na log• obveščanjeinusposabljanjezaposlenih(us-

po sab lja nje za po sle nih z na me nom laž je ga pre poz na va nja nes pre jem lji ve ga ve de nja in zgod njih zna kov na si lja, za ob vla do va nje te­žav nih si tua cij s stran ka mi in ob vla do va nje stre sa, na vo di la za po sle nih ka ko ukre pa ti v pri me ru po ja va na si lja, …)

2. Pred hod no vars tvo (25. člen): De lo da ja lec sme da ti v upo ra bo ob jekt le, če je pri do bil do ku men ta ci jo v zve zi z na dalj njim de lom sklad no s pred pi si o za go tav lja nju var­no sti in zdrav ja na za ča snih in pre mič nih grad­biš čih ter pi sno oce nil tve ga nja, ka te rim bi de­lav ci lah ko bi li iz po stav lje ni pri de lu.De lo da ja lec sme da ti v upo ra bo de lov no opre­mo in dru ga sreds tva za de lo de lav cem le, če je pri do bil:• potrebnodokumentacijo,kizagotavljanji-

ho vo sklad nost z bis tve ni mi zdravs tve ni mi in var nost ni mi zah te va mi za sreds tva za de lo;

• potrebno dokumentacijo po predpisih ovar no sti in zdrav ju pri upo ra bi sred stev za de lo.

3. De lo da ja lec kot stro kov ni de la vec za var­nost (30. člen):De lo da ja lec lah ko, če je us po sob ljen, sam pri se bi prev za me vo de nje in za go tav lja nje var­no sti pri de lu. Šte je se, da je de lo da ja lec us po­sob ljen:• čejeodgovornaosebadelodajalcaopravila

splo šni del stro kov ne ga iz pi ta iz var no sti in zdrav ja pri de lu pri Mi ni strs tvu za pra vo sod je injavnoupravo(Upravnaakademija)oziro-ma

• čejeopravilaprilagojenosplošnoinstrokov-no us po sab lja nje v ob se gu in na na čin, ka kor do lo ča Pra vil nik o stal nem stro kov nem iz­po pol nje va nju in us po sab lja nju na po droč ju var no sti in zdrav ja pri de lu.

4. Pro mo ci ja zdrav ja na de lov nem me stu (32. člen):Bis tve na no vost za ko na in obe nem tu di eno od te me ljih na čel je na čr to va nje pro mo ci je zdrav­ja. De lo da jal ci mo ra jo ta ko sklad no z no vim za ko nom za go tav lja ti in na čr to va ti pro mo ci jo zdrav ja na de lov nem me stu ter za njo za go to­vi ti po treb na sreds tva, pa tu di na čin sprem lja­nja nje ne ga iz va ja nja. V po moč de lo da jal cem pri na čr to va nju pro mo ci je zdrav ja bo do lah ko smer ni ce za pro mo ci jo zdrav ja, ka te re bo iz­da lo Mi ni strs tvo za zdrav je. Smer ni ce se bo do upo rab lja le pro sto volj no.Pro mo ci ja zdrav ja vklju ču je ukre pe za iz bolj­šanjeorganizacijedela(uvedbagibljivegade-lov ne ga ča sa, iz me nja va de lov ne ga me sta,…), izboljšanjedelovnegaokolja(spodbujanjeso-de lo va nja med de lav ci,…), spod bu ja nje de lav­cevkzdravimaktivnostim(programitelesnevad be, pla nin ski klub v pod jet ju,…) ter spod­bujanjeosebnostnegarazvoja(tečajizaobvla-do va nje stre sa, po moč pri opuš ča nju ka je nja, al ko ho la,…).Pro mo ci ja zdrav ja je za de lo da jal ca ob ve za, ki mu jo na la ga za kon, de la vec pa se bo va njo vklju če val pro sto volj no. 5. Psi ho so cial na tve ga nja (24. člen):De lo da ja lec mo ra to vrst na tve ga nja oce ni ti in spre je ti ukre pe za pre pre če va nje, od prav lja nje in ob vla do va nje pri me rov na si lja, tr pin če nja, nad le go va nja in dru gih ob lik psi ho so cial ne ga tve ga nja na de lov nih me stih, ki lah ko ogro zi jo

Po nud ba sto ri tev:• avtomehaničnapopravilaoseb-

nih in do stav nih vo zil do 3,5 t,• avtooptika,• vulkanizerstvo,• popravilo – ureditevmotornih

galv za vse vr ste av to mo bi lov• avtodiagnostika,• popravilobrizgalnihšob,• popravilodizelskihtlačilk,• avtokleparstvo,• prodajarezervnihdelov.

ZAKONODAJNA ZRNA

Pre vla du je jo do stav na vo zi la

Bo ho ve stran ke v de lav ni ci so ve či no ma do­ma či ni in oko li ča ni tja do slo ven ske pre stol­ni ce. Med nji mi je do bra po lo vi ca pod je tij z do stav ni mi vo zi li do 3500 ki lo gra mov no sil­no sti, os ta li pro met pa jim na re di po pra vi lo oseb nih vo zil. Če prav se da nes ve či na obrt­ni kov ote pa s pla čil no ne dis ci pli no, Ro bert Boh te ga ne iz po stav lja in le pri pom ni: »Vsi ma lo za mu ja mo.« Med tem pa so v nji ho vi tr go vi ni glav ne stran ke av to me ha ni ki z do­ma če ga ob moč ja.

Bo doč nost je na mla dih

Ker so rav no kar za klju či li ve li ko in ve sti ci jo, o no vih vla ga njih ne raz miš lja jo. Svo je si le bo do us me ri li na kva li te to sto ri tev in uva ja­nje mla de ga ro du v po sel, saj po leg sta rej še ga si na, ki je v dru žin sko de lo že vklju čen, mlaj ši obi sku je Ve go vo sred njo šo lo in s svo jo po­klic no us me ri tvi jo prav ta ko pred stav lja bo­do či de lov ni po ten cial dru žin ske ga pod jet ja Av to ser vis Boh.

12

Zakonodajna zrna

ZRNO — Glasilo območne obrtno­podjetniške zbornice Grosuplje

Uredila:AnaVatovecTehnični urednik: FRANCI NOVAK.

Tisk:AURORAGRAFd.o.o.Izdaja:OOZGROSUPLJE.Naklada: 1100 izvodov

Naslov: Zrno ­ časopis za podjetne, Ob Grosupeljščici 1/b, 1290 Grosuplje,

tel./fax: 01/7861­645, 01/7865­130 in 7865­135.

Izhaja mesečno.

zdrav je de lav cev.De lo da ja lec lah ko oce ni psi ho so cial na tve ga­nja s po moč jo an ket, vpra šal ni kov, oseb nih raz go vo rov ter spre je ti us trez ne ukre pe za za va ro va nje de lav cev, ki so iz po stav lje ni tem tve ga njem. 6. Pre po ved de la pod vpli vom al ko ho la, drog in dru gih sub stanc na de lov nem me­stu (51. člen):De la vec ne sme de la ti ali bi ti na de lov nem me stu pod vpli vom al ko ho la, drog ali dru gih pre po ve da nih sub stanc, pod vpli vom zdra vil, ki lah ko vpli va jo na psi ho fi zič ne spo sob no sti, na ti stih de lov nih me stih, kjer je za ra di več je ne var no sti za nez go de pri de lu ta ko do lo če no z iz ja vo o var no sti z oce no tve ga nja.De lo da ja lec ta sta nja ugo tav lja po po stop ku, ki gapredpišessvojimnotranjimaktom(pravil-nik, za pi snik,..), de lav ci pa mo ra jo bi ti pred hod­no sez na nje ni z nje go vo vse bi no. De lo da ja lec mo ra od stra ni ti z de la, de lov ne ga me sta in iz de lov ne ga pro ce sa de lav ca, ki je de lal ali je bil na de lov nem me stu v nas prot ju z do lo či li za­ko na.De lo da ja lec mo ra že v oce ni tve ga nja do lo či ti po seb ne zdravs tve ne zah te ve, ki jih mo ra jo iz­pol nje va ti de lav ci za do lo čen de lo v de lov nem pro ce su, na pod la gi stro kov ne oce ne zdrav ni ka za me di ci no de la, pro me ta in špor ta. 7. Sa mo za po sle ne ose be (55. člen): De fi ni ci ja sa mo za po sle nih oseb je na no vo de­fi ni ra na v za ko nu, kot sa mo za po sle na ose ba se šte je:• oseba,kiopravljapridobitnoalidrugopo-

klic no de jav nost kot edi ni ali glav ni po klic, ne za po slu je dru gih de lav cev in ne vklju ču je dru gih oseb v de lov ni pro ces.

Ob vez no sti v zve zi z za go tav lja njem var no sti in zdrav ja pri de lu:• izdelavapisneizjaveovarnostizocenotve-

ga nja v ko li kor ob sta ja jo ne var no sti za nez­go de, po klic ne bo lez ni in bo lez ni po ve za ne z de lom ter do lo či ti ukre pe za za go to vi tev var no sti in zdrav ja pri de lu,

• dolžnostuporabeustreznihsredstevzadeloin oseb ne va ro val ne opre me,

• dolžnost vključitve v pisni sporazum naskup nih de lo viš čih ter iz va ja nje skup nih ukre pov za za go tav lja nje var no sti in zdrav ja pri de lu,

• dolžnostprijaveinšpekcijizadelonezgodepri de lu, za ra di ka te re je nez mo žen za de lo več kot tri de lov ne dni, ugo tov lje no po klic no bo le zen in ne var ni po jav,

• dolžnostvarstvapredpožarom.Do se da nja prak sa je tu di po ka za la, da de lo da­jal ci v prak si ve li ko krat po zab lja jo na za kon sko zah te vo, da se mo ra jo z de lav ci ozi ro ma z nji­ho vi mi pred stav ni ki pos ve to va ti o po mem bnih vpra ša njih, ki se na na ša jo na var nost in zdrav je pri de lu, jim da ti na vpo gled oce no tve ga nja in v iz ja vi o var no sti pred lo ži ti za pi snik o pos ve to­va nju z de lav ci ozi ro ma nji ho vi mi pred stav ni ki. Na čin in ob li ka pos ve to va nja ni sta za kon sko pred pi sa na, to je lah ko v ob li ki se stan ka, raz go­vo ra, ob ja ve na og la sni de ski, …kar se sma tra kot obi čaj no za po sa mez ne ga de lo da jal ca.

pri pra vi la: mag. Ka ta ri na Že lez nik Lo gar

Spre mem be Za ko na o vars tvu oko lja in Za ko na o vo dahZ ne dav no spre mem bo Za ko na o vars tvu oko­lja, se bo po dalj ša la ve ljav nost oko lje vars tve nih do vo ljenj iz se da njih pe tih na de set let za na­pra ve in obra te, za ka te re ob sto je ča ure di tev pred vi de va pet let no ve ljav nost. Gre za na pra ve v ka te rih se iz va ja de jav nost, ki pov zro ča emi si­je in za ka te re so pred pi sa ne mej ne vred no sti, ali se iz va ja de jav nost, za ka te ro je v skla du z do loč ba mi 19. in 20. čle na Za ko na o va ras tvu oko lja pred pi sa na ob vez nost nje go ve pri do­bi tve. To so na pra ve ali de jav no sti, ki ne pov­zro ča jo one sna že va nje oko lja več je ga ob se ga (IPPCdejavnostioziromanaprave).Zakonskaspre mem ba naj bi vpli va la na zmanj ša nje ad­mi ni stra tiv nih obre me ni tev ta ko na stra ni pod­je tij, kot tu di dr žav ne upra ve. Na no vo se po stav lja ure di tev gle de os tan ka emi sij skih ku po nov iz re zer ve za no ve na pra ve iz Dr žav ne ga na čr ta raz de li tve emi sij skih ku po­nov za ob dob je od 2008 do 2012. O nji ho vem raz po la ga nju bo od lo ča la vla da gle de na iz­pol nje va nje med na rod no spre je tih ob vez no sti gle de zmanj še va nja emi sij to plo gred nih pli nov vokviruKjotskegasporazumainEU.Del rav na nja s ko mu nal ni mi od pad ki se bo po no vem lah ko ure jal tu di v ok vi ru pro ste gos­po dar ske po bu de in pro ste kon ku ren ce, če to ne bo v nas prot ju z zah te va mi vars tva oko lja in zdrav ja lju di, spre mem be naj bi omo go či le bolj učin ko vi to ure ja nje ob čin skih gos po dar skih služb vars tva oko lja, mor da pa tu di iz bolj ša no ka ko vost sto ri tve in manj še ne ga tiv ne vpli ve od pad kov na oko lje. Do pol ni tve Za ko na o vo dah spre je te z dne 18. 7. 2012 naj bi ure di le ne ka te ra vpra ša nja na po droč ju vo do vars tve nih ob mo čij, ure di la se bo poe no sta vi tev pre no sa vod nih pra vic in uve lja vi tev iz jem od do se ga nja ci lja v pri me ru jav ne ga in te re sa. Kljub na po ve dim pa v spre mem bi Za ko na o vo dah ni poe no sta vi tev pri do bi va nja vod ne pra vi ce v pri me ru last ne os kr be s pit no vo do, saj je bi lo pr vot no na po ve da no, da bo v to vrst­nih pri me rih za do sto va la re gi stra ci ja pri pri stoj­nih or ga nih. Na po droč ju vo do vars tve nih ob mo čij je v spre­mem bah Za ko na o vo dah bolj na tanč no opre­de lje na ob vez nost iz pla či la na do me stil upra vi­čen cu v dveh me se cih od vlo ži tve zah tev ka za iz pla či lo do hod ka za zmanj ša nje do hod ka iz kme tij ske de jav no sti. VskladuzEUpravompajeopredeljenamož-nost do pust nih iz jem pri do se ga nju pred pi­sa ne ga do bre ga sta nja vo da za po se ga nje v pro stor, če gre za jav ni in te res.Pripodeljevanjuvodnihpravic(koncesije)sepoe no stav lja po sto pek pre no sa vod nih pra vic, ki je ne do re čen in v prak si pov zro ča za mik ali ce lo od vra ča nje od in ve sti cij na po droč ju ra be vo de. Do do lo če nih spre memb je priš lo tu di pri pre ne ha nju ve ljav no sti vod nih so gla sij ter pri po dalj ša nju ve ljav no sti vod nih so gla sij za dve le ti na zah te vo in ve sti tor ja. Iz ve del se bo pre nos do lo če nih vrst ra be vo de

iz kon ce sij na vod na do vo lje nja z na me nom iz bolj še va nja po slov ne ga oko lja z od pra vo te­žav nih in dol go traj nih ter dra gih po stop kov za pri do bi tev kon ce si je, ta ko na pri mer za ma­lo hi droe lek trar no za proi zvod njo elek trič ne ener gi je z in sta li ra no moč jo do 10 MW ne bo več po treb no pri do bi ti kon ce si je, kar je bi lo do se daj izred no dol go traj no, po no vem pa bo za to za do sto va lo vod no do vo lje nje.

ZA VEDNO ODŠLI IZ NAŠIH STANOVSKIH VRST

Feliks Klemenčič(1933 – 2012)

USTANOVNI ČLAN OOZ GROSUPLJE

Sta nu joč: Glo go vi ca 30, Šen tvid pri Stič ni

De jav nost: proi zvod nja bre zal ko hol nih pi jač, mi ne ral nih in dru gih

ste kle ni če nih vodČlan OOZ: 1974 ­ 2010

13

Povprečna bruto plača za julij 2012 znaša 1.498,05 EUR. * Minimalna plača za leto 2011 ** Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2011 Zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevke od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V enakem roku morajo davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu (OPSVZ), ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge izpolnijo v skladu z navodili pristojnega davčnega urada. Od 1. 10. 2011 velja nov način plačevanja davkov in prispevkov za socialno varnost. Več o tem si lahko preberete na spletni strani DURS http://www.durs.gov.si/si/aktualno/nov_nacin_placevanja_davkov_s_1_10_2011/.

OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA GROSUPLJE, Ob Grosupeljščici 1b, tel.: 7865-130, 7865-135, fax: 01/7861-645

Obvestilo OBRAČUN PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST SAMOZAPOSLENIH ZA SEPTEMBER 2011

Prispevki

Pavšalni prispevki za zavezance, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic.

Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje znaša 31,51 EUR do 31. marca 2012,

in od 1. aprila 2012 dalje 32,14 EUR. Zavezanci

plačajo polovico navedenega zneska prispevka

za mesec, v katerem opravljajo dejavnost 15 dni

ali manj. Prispevek plačujejo mesečno do 15. v

mesecu za pretekli mesec, in ga po novem znesku

prvič plačajo za april 2012, in sicer do 15. 5. 2012.

Prispevek za zdravstveno zavarovanje Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski

poklic, so zavarovane za poškodbo pri delu in

poklicno bolezen na podlagi 10. točke 17. člena

Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem

zavarovanju (ZZVZZ). Prispevek za zdravstveno

zavarovanje znaša 4,53 EUR mesečno, in je

določen za obdobje od 1. januarja 2012 do 31.

decembra 2012. Prispevek plačujejo zavezanci

mesečno do 15. v mesecu za pretekli mesec

– ne glede na dejansko število dni opravljanja

dejavnosti v mesecu.

Zavarovalna podlaga 103Zavarovalna podlaga 103 velja za lastnike zasebnih

podjetij, ki niso obvezno zavarovani na drugi

podlagi in iz tega naslova izpolnjujejo pogoje le za

obvezno zdravstveno zavarovanje.

Zavezanec za plačilo prispevkov za zdravstveno

zavarovanje je zavarovanec sam. Prispevki se

obračunavajo po stopnji 13,45 % od najnižje bruto

pokojninske osnove in znašajo 114,47 EUR.

Zavarovalna podlaga 104Zavarovalna podlaga 104 velja za osebe, ki na

območju RS samostojno opravljajo gospodarsko

in poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic (5.

točka prvega odstavka 15. člena ZZVZZ), in iz tega

naslova izpolnjujejo pogoje za obvezno zdravstveno

zavarovanje.

Prispevki za zdravstveno zavarovanje se obračunajo

po stopnji 13,45 % (najmanj) od minimalne plače,

in znašajo 102,63 EUR.

Obveznost zdravstvenega zavarovanja nastopi

tudi v primerih, ko te osebe po predpisih o

pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne

izpolnjujejo pogojev za zavarovanje, torej tudi ko

bodo 1) na šolanju ali 2) v delovnem razmerju za

več kot polovico vendar manj kot polni delovni

čas, in ne bodo obvezno pokojninsko in invalidsko

zavarovane iz naslova opravljanja samostojne

gospodarske ali poklicne dejavnosti, ali 3) pa so

uveljavile izvzem iz pokojninskega in invalidskega

zavarovanja (odjava iz zavarovanja).

Dosežena osnova v EUR za leto 2011 Do vključno 8.977,20*

Nad 8.977,20* do vključno

18.295,80 **

Nad 18.295,80 do vključno 27.443,70

Nad 27.443,70 do vključno 36.591,60

Nad 36.591,60 do vključno 45.739,50

Nad 45.739,50 do vključno 54.887,40

Nad 54.887,40 do vključno 64.035,30

Nad 64.035,30

Bruto zavarovalna osnova v EUR min. plača 60 % PP 90 % PP 120 % PP 150 % PP 180 % PP 210 % PP 240 % PP

763,06 898,83 1.348,25 1.797,66 2.247,08 2.696,49 3.145,91 3.595,32

Prisp. zavarovanca za PIZ 15,50% 118,27 139,32 208,98 278,64 348,30 417,96 487,62 557,27

Prisp. delodajalca za PIZ 8,85% 67,53 79,55 119,32 159,09 198,87 238,64 278,41 318,19

Skupaj prispevki za PIZ 24,35% 185,80 218,87 328,30 437,73 547,17 656,60 766,03 875,46

Prisp. zavarovanca za ZZ 6,36% 48,53 57,17 85,75 114,33 142,91 171,50 200,08 228,66

Prisp. delodajalca za ZZ 6,56% 50,06 58,96 88,45 117,93 147,41 176,89 206,37 235,85

Prisp. za poškodbe pri delu 0,53% 4,04 4,76 7,15 9,53 11,91 14,29 16,67 19,06

Skupaj prispevki za ZZ 13,45% 102,63 120,89 181,35 241,79 302,23 362,68 423,12 483,57

Prisp. zavarovanca za starš. varstvo 0,10% 0,76 0,90 1,35 1,80 2,25 2,70 3,15 3,60

Prisp. delodajalca za starš. varstvo 0,10% 0,76 0,90 1,35 1,80 2,25 2,70 3,15 3,60

Prisp. zavarovanca za zaposlovanje 0,14% 1,07 1,26 1,89 2,52 3,15 3,78 4,40 5,03

Prisp. delodajalca za zaposlovanje 0,06% 0,46 0,54 0,81 1,08 1,35 1,62 1,89 2,16

Skupaj drugi prispevki 0,40% 3,05 3,60 5,40 7,20 9,00 10,80 12,59 14,39

PRISPEVKI SKUPAJ 38,20% 291,48 343,36 515,05 686,72 858,40 1.030,08 1.201,74 1.373,42

14

Lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2012

V Uradnem listu RS, št. 12/2011 je bil objavljen Sklep o najnižji pokojn-inski osnovi, po katerem znaša najnižja pokojninska osnova od 1. januarja 2011 dalje 551,16 EUR.

Zavezanec plača prispevke do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V enakem roku mora davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Zneski prispevkov za socialno varnost so informativne narave.

www.durs.gov.si/si/aktualno/najnizja_pokojninska_osnova/

Prispevki za socialno varnost za družbenika zasebnih družb, ki so poslovodne osebe za september 2011

NAJNIŽJA NETO POKOJNINSKA OSNOVA 551,16

količnik za preračun neto osnove v bruto osnovo * 1,54416

NAJNIŽJA BRUTO POKOJNINSKA OSNOVA 851,07

Naziv prispevka stopnja za plačilo

Skupaj prispevki za pokojnisko in invalidsko zavarovanje 24,35% 207,24

Skupaj prispevki za zdravstveno zavarovanje 13,45% 114,47

Skupaj drugi prispevki: starševsko varstvo in zaposlovanje 0,40% 3,40

PRISPEVKI SKUPAJ 38,20% 325,11

Prispevki

na podlagi Pravilnika o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2012 (Uradni list RS, št. 105/2011). Objavljen je bil Zakon o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012 z dne 30. 5. 2012). Na podlagi 237. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ bodo spremembe Zakona o dohodnini začele veljati od 1. 1. 2013. Stopnje dohodnine za davčno leto 2012:

Če znaša neto letna davčna osnova v evrih

Znaša dohodnina v evrih

Nad Do

7.840,53 16 %

7.840,53 15.681,03 1.254,48 + 27 % nad 7.840,53

15.681,03 3.371,42 + 41 % nad 15.681,03

Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni deloda-jalec, se za davčno leto 2012 uporabijo stopnje dohodnine in lestvica, preračunana na 1/12 leta:

Če znaša neto mesečna davčna osnova v evrih

Znaša dohodnina v evrih

Nad Do

653,38 16 %

653,38 1.306,75 104,54 + 27 % nad 653,38

1.306,75 280,95 + 41 % nad 1.306,75

Davčne olajšave

1. Splošna olajšava Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2012:

Če znaša skupni dohodek v evrih

Znaša splošna olajšava v evrih

Nad Do

10.622,06 6.373,24

10.622,06 12.288,26 4.319,30

12.288,26 3.228,45

Pri izračunu akontacije dohodnine od mesečnega dohodka iz delovnega razmerja se upošteva:

Če znaša mesečni bruto dohodek iz delovnega

razmerja v evrihZnaša splošna olajšava v evrih

Nad Do

885,17 531,10

885,17 1.024,02 359,94

1.024,02 269,04

Če delojemalec ne želi, da se mu pri izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava, se davčna osnova zmanjša za 269,04 evra.

2. Osebne olajšave

Namen Letna olajšava v evrih Mesečna olajšava v evrih

invalidu s 100 % telesno okvaro 17.261,82 1.438,48

po dopolnjenem 65. letu starosti

1.389,39 115,78

3. Posebna osebna olajšava za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta, znaša 3.228,45 evra.

4. Posebna olajšava- za vzdrževane otroke:

Letna olajšava v evrih

Mesečna olajšava v evrih

Za prvega vzdrževanega otroka 2.382,13 198,51

Za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo

8.631,48 719,29

Za drugega vzdrževanega otroka 2.589,68 215,81

Za tretjega vzdrževanega otroka 4.319,20 359,93

Za četrtega vzdrževanega otroka 6.048,73 504,06

Za petega vzdrževanega otroka 7.778,24 648,19

Za vse nadaljnje vzdrževane otroke za glede na višino olajšave za predhod-nega vzdrževanega otroka

1.729,52 144,13

- za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana:

Letna olajšava v evrih Mesečna olajšava v evrih

2.382,13 198,51

5. Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje do 2.755,71 evra letno.

6. Posebna osebna olajšava za rezidenta – čezmejnega delovnega migranta 7.406,28 evra.

Minimalna plača

Obdobje Znesek Uradni list RS št.

od 1. januarja 2012 763,06 EUR 5/2012

od 1. januarja 2011 do 31. decembra 2011 748,10 EUR 3/2011

Minimalna plača je mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času. Za-jema osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost, del plače za poslovno uspešnost in dodatke. V minimalno plačo niso zajeta povračila stroškov v zvezi z delom (npr. povračilo za prehrano, prevoz na delo,…) in drugi osebni prejemki (npr. odpravnine, jubilejne nagrade). Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.

Cenik oglasovStran objave Velikost Barva/ČB Cena v EURnaslovnica

1/1 - -

1/2 Bar. 100,00

1/4 Bar. 60,00

1/8 Bar. 40,00

zadnja stran 1/1 Bar. 150,00

1/2 Bar. 90,00

1/4 Bar. 55,00

1/8 Bar. 35,00

2. stran 1/1 Bar. 120,00

1/2 Bar. 70,00

1/4 Bar. 42,00

1/8 Bar. 30,00

predzadnja str. 1/1 Bar. 100,00

1/2 Bar. 60,00

1/4 Bar. 37,00

1/8 Bar. 28,00

notranjost: str. 3,4,5…

1/1 ČB 90,00

1/2 ČB 50,00

1/4 ČB 32,00

1/8 ČB 25,00

Komercialni predstavitveni (PR) članek

notranjost: 3,4,5… 1/1 ČB 70,00

1/2 ČB 40,00

Oblikovanje oglasov

Manjši oglas po predlogi 10,00

Celovito oblikovanje oglasa 15,00/h

Oglas in PR (piar) članek

Oglas na naslovnici 1/2 strani + predstavitev 1 stran 140,00 EUR

Oglas na naslovnici 1/2 strani + predstavitev 1/2 strani 120,00 EUR

Oglas na naslovnici 1/4 strani + predstavitev 1/2 strani 90,00 EUR

Oglas v notranjosti 1/2 strani + predstavitev 1/2 strani 90,00 EUR

Popusti

Od 4 do 6 objav 10%

Od 7 do 11 objav 20%

12 objav in več 25%

Oglašujte v glasilu Zrno po ugodnih cenah!

Naročila oglasov sprejema ANA VATOVEC na GSM 040 856 901

ali na e-naslov: anavatovec.zrno@gmail.com

www.lon.si info@lon.si

Poslovna enota GROSUPLJE, Kolodvorska 3, T: 01 32 05 510

Poslovni paket dobrodošlice

Krediti za podjetja in podjetnike

- kratkoročni in dolgoročni krediti- poplačilo obstoječih kreditnih obveznosti- prilagodljive oblike zavarovanj (možnost

zavarovanj s plačilom zavarovalne premije)- ugodne obrestne mere

Uresničite svoje poslovne ideje!

Najugodnejša ponudba bančnih storitev.

- brezplačno vodenje računa 12 mesecev- brezplačni eksterni in interni prilivi- ugodne direktne bremenitve- 0,10 odst. točke višja obrestna mera za naslednji depozit- podarimo 1/2 stroškov odobritve kredita članom OOZ Grosuplje - brezplačna poslovna plačilna kartica Activa Maestro

za nove komitente- 50 %znižani stroški odobritve

zrno_oktober_12_Layout 1 5.10.2012 11:19 Page 1