Gimnazija Novo mesto
AKNE
Odpravljanje oziroma preprečevanje težav, značilnih za mladostniško kožo
Matej Burkat
Simona Gričar
Katja Kelvišar
Junij 2012
2
Delo je pripravljeno po razpisu Sveta Sklada Krkinih nagrad za leto 2012 pod mentorstvom
Branke Klemenčič, univ. dipl. inž., ter somentorstvom mag. Maje Gabrič Zirkelbach, dr. med.,
spec. dermatovenerologinje in Petre Vovko, univ. dipl. mikrobiologinje.
3
ZAHVALA
Pri oblikovanju raziskovalne naloge smo bili deležni številne pomoči, ki je enostavno ne moremo
spregledati. Zahvalo tako dolgujemo:
somentorici mag. Maji Gabrič Zirkelbach, dr. med., spec. dermatovenerologinji za strokovno
vodenje
Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto, in sicer:
o Mikrobiološkemu laboratoriju; še posebej Tatjani Harlander, dr. med., spec.
mikrobiologije, Matjažu Retlju, univ. dipl. mikrobiologu, predvsem pa naši
somentorici Petri Vovko, univ. dipl. mikrobiologinji za strokovno vodenje in
neprecenljivo pomoč pri delu v laboratoriju
o Dušanu Fortuni, univ. dipl. inž., spec. sanit. kem. in Robertu Novaku, univ. dipl.
biokemiku iz Sanitarno-kemičnega laboratorija za izvedbo plinske kromatografije
Vojki Zupančič, univ. dipl. inž. z Grma Novo mesto – centra biotehnike in turizma za
destilacijsko napravo in UV-luč
Tatjani Durmič, prof. biologije za strokovne nasvete in pomoč
mag. sociologije Alenki Ilovar za strokovno pomoč pri analizi ankete
prof. slovenščine in sociologije Jeleni Šikonja za lektoriranje Zahvale, Povzetka, Uvoda,
Razprave s sklepi in Zaključka ter mag. angleške književnosti Janezu Gorencu za lektoriranje
povzetka v angleškem jeziku
Posebna zahvala pa gre naši mentorici, profesorici Branki Klemenčič, univ. dipl. inž., ki je vseskozi
bdela nad našim delom, nas vodila, z nami raziskovala in »prečula« marsikatero noč, da je naša
raziskovalna naloga strokovno, slogovno in oblikovno korektna.
4
POVZETEK
Obdobje mladostništva velja za čas, v katerem se najbolj intenzivno oblikuje človekova osebnost.
Zunanji izgled in z njim povezana samopodoba pomembno vplivata na odraščanje. Mnogo mladim
velik problem predstavljajo akne, zato smo raziskali, kakšen vpliv imajo na odraščanje mlade osebe,
ter še konkretneje, kako se mladostniki lotevajo njihovega odpravljanja. Iz ankete, ki smo jo izvedli
med dijaki Gimnazije Novo mesto, smo izvedeli, da mladostniki v dokaj velikem številu uporabljajo
čistilne kreme in tonike. Namenili smo se preučiti protimikrobno učinkovitost benzoil peroksida, ki se
pogosto uporablja za zdravljenje aken, ter nekaterih eteričnih olj na bakterije Propionibacterium
acnes, ki sodelujejo pri nastajanju aken, za kar smo uporabili metodo disk difuzijskega testa. Izbrali
smo eterična olja čajevca, kamilice in limone, ki se pogosto pojavljajo v izdelkih za odpravljaje aken, in
eterično olje klinčkov, ki še ni razširjeno v izdelkih proti aknam, saj se njegovo delovanje nanje še
preučuje, zato smo njegovo protibakterijsko učinkovanje testirali še z dilucijsko metodo.
ključne besede: akne, Propionibacterium acnes, mladostniki, samopodoba, eterična olja, klinčki,
evgenol
SUMMARY
Adolescence is the period, in which our personality is shaped. Both our physical appearance as well
as self-esteem is extremely important in the time of growing up. Many adolescents have to face the
problem of acne, which is why we decided to focus on the impacts the latter have on their lives and
what they do to solve the problem. We surveyed the students of the Novo mesto Gymnasium and
found out that they use a lot of cleansing tonics and facial creams that contain a variety of active
ingredients, such as benzoyl peroxide. Thus our intention was to see, how efficient benzoyl peroxide,
which is so often used for resolving the problems with acne, really is. We tested the activity of some
essential oils against bacteria Propionibacterium acnes, which are the key factor for acne’s
development, and for that we used the disk diffusion method. The key ingredients, from which the
essential oils were made, were tea plant, camomile and lemon. Recently there has been a lot of
research into the usage of clove essential oil. Therefore we also tested it, not only with disc diffusion
method, but also with dilution method.
key words: acne, Propionibacterium acnes, teenagers, self-image, essential oils, cloves, eugenol
5
KAZALO
ZAHVALA .................................................................................................................................................. 3
POVZETEK ................................................................................................................................................ 4
SUMMARY ............................................................................................................................................... 4
KAZALO .................................................................................................................................................... 5
KAZALO PREGLEDNIC ............................................................................................................................... 7
KAZALO SLIK ............................................................................................................................................. 8
1. UVOD ............................................................................................................................................... 9
2. TEORETIČNI DEL ............................................................................................................................. 11
2.1 KOŽA ...................................................................................................................................... 11
2.1.1 VRHNJICA ....................................................................................................................... 11
2.1.2 USNJICA ......................................................................................................................... 12
2.1.3 PODKOŽJE ...................................................................................................................... 14
2.1.4 NALOGE KOŽE ................................................................................................................ 14
2.2 MOZOLJI – AKNE .................................................................................................................... 15
2.2.1 OBLIKE AKEN .................................................................................................................. 17
2.2.2 VRSTE AKEN ................................................................................................................... 18
2.2.3 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA RAZVOJ MOZOLJEV ........................................................... 19
2.3 ZDRAVLJENJE ......................................................................................................................... 21
2.3.1 LOKALNO ZDRAVLJENJE ................................................................................................. 21
2.3.2 SISTEMSKO ZDRAVLJENJE .............................................................................................. 22
2.3.3 ZDRAVLJENJE S FIZIKALNIMI METODAMI ...................................................................... 22
2.4 BENZOIL PEROKSID IN ETERIČNA OLJA, KATERIH ANTIMIKROBNO UČINKOVANJE SMO
PREUČEVALI ....................................................................................................................................... 23
2.4.1 BENZOIL PEROKSID ............................................................................................................... 23
2.4.2 ETERIČNA OLJA ..................................................................................................................... 23
2.4 SAMOPODOBA....................................................................................................................... 30
2.4.1 VLOGA SAMOPODOBE ................................................................................................... 30
2.4.2 PODROČJA SAMOPODOBE ............................................................................................ 30
2.4.3 TELESNA SAMOPODOBA ............................................................................................... 31
2.4.4 TELESNA SAMOPODOBA IN MEDIJI ............................................................................... 31
3. PRAKTIČNI DEL ............................................................................................................................... 32
6
3.1 ANKETA .................................................................................................................................. 32
3.1.1 PREDSTAVITEV ANKETE .................................................................................................. 32
3.1.2 OPIS POPULACIJE ........................................................................................................... 33
3.1.3 OPIS SPREMENLJIVK ...................................................................................................... 34
3.1.4 HIPOTEZE ....................................................................................................................... 34
3.1.5 ANALIZA PODATKOV ...................................................................................................... 35
3.1.6 ODPRTA VPRAŠANJA ...................................................................................................... 47
3.2 EKSPERIMENTALNO DELO ............................................................................................................ 48
3.2.1 NAČRT DELA .......................................................................................................................... 48
3.2.2. KEMIJSKI DEL ................................................................................................................. 49
3.2.3 MIKROBIOLOŠKI DEL ............................................................................................................. 58
3.2.4 RAZPRAVA S SKLEPI ............................................................................................................... 65
4. ZAKLJUČEK ..................................................................................................................................... 67
5. VIRI ................................................................................................................................................ 68
Priloga 1: ANKETA .................................................................................................................................. 72
Priloga 2: PLINSKA KROMATOGRAFIJA .................................................................................................. 75
7
KAZALO PREGLEDNIC
Tabela 1: Načini odpravljanja težav z aknami
Tabela 2: Identifikatorji diklorometana
Tabela 3: Identifikatorji standardov
Tabela 4: Identifikatorji kemikalij za mobilno fazo
Tabela 5: Retencijska faktorja kromatograma 1
Tabela 6: Retencijski faktor kromatograma 2
Tabela 7: Retencijski faktorji kromatograma 3
Tabela 8: Retencijski faktor na kromatogramu 4
Tabela 9: Premeri inhibicijskih con
Tabela 10: Inhibicijske cone raztopine benzoil peroksida
8
KAZALO SLIK
Slika 1: Zgradba kože
Slika 2: Deli lasnega mešička, komedon
Slika 3: Acne vulgaris
Slika 4: Propionibacterium acnes
Slika 5: Odstranjevanje aken z laserjem
Slika 6: Skeletna formula benzoil peroksida
Slika 7: Skeletna formula p-cimena
Slika 8: Klinčki
Slika 9: Skeletna formula evgenola
Slika 10: Prava kamilica
Slika 11: Skeletna formula (-)-α-bisabolola
Slika 12: Skeletna formula limonena
Slika 13: Destilacija klinčkov
Slika 15: Eterično olje kamilice, raztopljeno v diklorometanu
Slika 16: Kromatogram 3 (klinčki)
Slika 17: Določanje občutljivost bakterij na naše eterično olje klinčkov
Slika 18: Določanje občutljivost bakterij na evgenol
Slika 19: Določanje občutljivost bakterij na bisabolol (na petrijevki levo spodaj) in p-cimen (na
petrijevki desno zgoraj)
Slika 20: Skenirana naslovnica poročila Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto
9
1. UVOD
Akne so normalen kožni pojav pri ljudeh in se pojavljajo že od nekdaj. Dandanes se prek medijev
promovira čista, lepa, mehka koža. Po televiziji je nešteto reklam, ki oglašajo izdelke za nego kože,
med temi tudi izdelke za boj proti aknam. Obdobje mladostništva velja za čas, v katerem se najbolj
intenzivno oblikuje človekova osebnost. Zunanji izgled in z njim povezana samopodoba pomembno
vplivata na odraščanje, mnogo mladim pa velik problem predstavljajo prav akne, za odpravljanje
katerih uporabljajo kreme in tonike, ki vsebujejo različne zdravilne učinkovine. V izdelkih za
zdravljenje ali preprečevanje se zelo pogosto uporabljata benzoil peroksid in eterično olje čajevca,
najdemo pa tudi eterična olja drugih rastlin, npr. prave kamilice in limonovca.
Zastavili smo si tri glavne cilje:
raziskati vpliv benzoil peroksida in eteričnih olj kamilice, klinčkov, limone in čajevca na zavi-
ranje rasti bakterij Propionibacterium acnes, ki sodelujejo pri nastajanju mozolja,
raziskati povezavo med aknami in samopodobo,
raziskati, kako se najstniki spopadajo z aknami.
Ves čas pa se bo vključeval še četrti cilj, to je spoznati akne, njihov nastanek, vrste, zdravljenje . . .
To temo smo si izbrali, ker ima veliko naših vrstnikov težave z aknami, v blažji ali hujši obliki. Želeli smo
izvedeti, kaj povzroča akne in seveda kako se jih zdravi ter s čim. Zelo velik vpliv na akne imajo
bakterije Propionibacterium acnes (P. acnes). To so anaerobne bakterije, ki se razmnožujejo znotraj
zaprtega folikla in povzročijo vnetje ter nastanek vnetnih oblik aken. Različna zdravila proti aknam
tako vsebujejo snovi, ki zavirajo rast teh bakterij in jih uničujejo. Naš namen je raziskati, kako nekatera
eterična olja vplivajo na razvoj bakterij P. acnes. Eterična olja vsebujejo učinkovine s protimikrobnim
delovanjem, ki zavirajo razmnoževanje bakterij P. acnes, in tako sodelujejo v boju proti aknam. V
anketi bomo srednješolce povprašali, kako se spopadajo z aknami in kakšen vpliv imajo težave s kožo
na njihovo samopodobo. Poskušali bomo najti povezavo med prehrano, stresom, gibanjem,
samopodobo, družabnim življenjem in aknami. Ugotavljali bomo tudi, kakšen vpliv imajo mediji s
svojimi ideali na mladostnike z aknami.
Pred začetkom naloge smo postavili nekaj hipotez:
največji protimikrobni učinek bo imel benzoil peroksid, za njim eterično olje čajevca, nato
eterično olje klinčkov, kamilice in limonine lupine,
10
koža oseb, ki uživajo nezdravo hrano, veliko kofeina in so pod stresom, je bolj nagnjena k
aknavosti
akne poslabšajo telesno samopodobo posameznika in negativno vplivajo na posameznikovo dru-
žabno življenje,
posamezniki z aknami so bolj občutljivi na pritiske medijev o lepotnih idealih.
11
2. TEORETIČNI DEL
2.1 KOŽA
2.1.1 VRHNJICA
Vrhnjica (epidermis) je zunanja plast in je iz večskladnega ploščatega epitelija. Vrhnjico sestavljajo od
spodaj navzgor bazalna ali zarodna plast (stratum basale ali stratum germinativum), trnasta plast
(stratum spinosum), zrnata plast (stratum granulosum), svetleča plast (stratum lucidum) in zaroženela
plast (stratum corneum). Vrhnjica je zgornja, biološko najaktivnejša plast kože, saj je sestavljena iz
celic, ki opravljajo najrazličnejše naloge. Vrhnjica je različno debela; najdebelejša je na dlani in
podplatu. Na splošno je pri moških debelejša kot pri ženskah. S starostjo se vrhnjica tanjša.
Slika 1: Zgradba kože
Vir: http://health.nytimes.com/health/guides/disease/melanoma/print.html
Osnovna je zarodna plast (stratum germinativum), v njej se epitelijske celice nenehno razmnožujejo.
Epidermopoeza, čas od prvih delitev celičnih jeder v bazalni plasti do odmrtja celic na najvrhnejši
plasti kože, roženini (stratum corneum), traja približno štiri tedne. Osnovno plast celic imenujemo
zarodna plast, ker v njej nastajajo vedno nove celice, ki se premikajo proti površni, poroženevajo in se
luščijo. Celice se delijo samo v notranji zarodni plasti. Na površini je poroženela plast sestavljena iz
celic, ki odmirajo; nimajo več jedra, vsebujejo pa trdo beljakovino keratin. Odmrle celice postanejo
nekakšen ščit. Ta plast zaradi ščita odmrlih celic ne prepušča vode, zato telo varuje pred izsušitvijo,
zadržuje telesno toploto in tudi preprečuje vdor bakterij in drugih tujkov v notranjost telesa. Ko se
zunanje plasti mrtvih celic odluščijo, jih neprestano nadomeščajo nove, ki nastajajo v plasti pod njimi.
12
Okrog telesnih odprtin ni keratinaste plasti, saj morajo biti ta področja prožna in vlažna. Zato obdaja
telesne odprtine plast sluznice, v kateri so žleze, ki neprestano izločajo sluz. Ta vlaži in hkrati varuje
predele okrog odprtin.
Vrhnjica se prehranjuje z difuzijo. Hrana prehaja od usnjice v vrhnjico, saj vrhnjica ne vsebuje žil (ni
prekrvavljena). Celice vrhnjice se tesno prilegajo druga drugi. Med seboj so povezane s številnimi
citoplazemskimi mostički in tankimi vlakenci, ki potekajo iz celice v celico. Epidermis je tudi mehansko
zelo odporen, mostički citoplazme pa omogočajo naglo izmenjavanje snovi, na primer hranil, med
celicami. Najbolje so s hrano in kisikom preskrbljene celice, ki se delijo. Te odrivajo starejše celice
navzven, torej stran od vira hranilnih snovi, zato te celice odmirajo tudi na račun slabše preskrbe.
V nižjih plasteh vrhnjice, kjer so žive celice, se pri vseh ljudeh nahajajo posebne pigmentne celice.
Celice te plasti tvorijo temna zrnca pigmenta imenovanega melanin, ki globlje dele kože ščiti pred
ultravijoličnimi žarki. Več kot je UV žarkov, več pigmenta bodo tvorile te celice. Ultravijolični žarki
povzročijo, da se pigmentna zrnca pomnožijo, in postane koža temnejša. Ljudje imamo različne barve
kože zaradi različne sposobnosti pigmentnih celic, da tvorijo melanin. Nekaterim ljudem manjka
encim, ki je potreben za izdelavo melanina. Taki imajo belo kožo, lase, dlake, obrvi, barva krvi pa jim
preseva skozi vrhnjico očesne veznice - pravimo jim albini. Žarki UV sevanja lahko poškodujejo dedni
snov (DNK) v kožnih celicah, kar lahko privede do kožnega raka, povzročajo pa tudi poškodbe, ki se
izkazujejo kot gubanje in prezgodnje staranje kože.
V koži obstaja oblika holesterola, ki se pod vplivom UV žarkov pretvarja v aktivno obliko vitamina D. Ta
je nujno potreben pri izgradnji kosti in zob, kar pomaga uravnavati ravnovesje med kalcijem in fosfati
v telesu. Vitamin D dobimo tudi s hrano (ribje olje, jajčni rumenjak,...). Pri majhnih otrocih povzroči
pomanjkanje vitamina D nepravilno tvorbo kosti (rahitis). (Kansky, 2002)
2.1.2 USNJICA
Usnjica (dermis) je čvrsta plast kože, lahko je debela nekaj milimetrov. Zgrajena je iz kolagenskih in
elastičnih vlaken, zaradi katerih je koža hkrati čvrsta in prožna. Ko se človek stara, se med ostalim
kolagen razgrajuje, posledica pa so ohlapnost in gube. Usnjica vsebuje tudi bogat preplet krvnih žil in
mezgovnic (zato je rahlo rožnate barve). V prepletih je lahko shranjena večja količina krvi, zato je koža
pomembna za uravnavanje telesne temperature. V tej plasti so tudi številne žleze znojnice in lojnice,
lasje in dlake, živci in čutilna telesca, ki posredujejo občutke toplote, mraza in mehanskega pritiska. Z
njimi spoznavamo nekatere fizikalne lastnosti predmetov. Usnjica je zelo aktivna; v njej poteka veliko
13
procesov, ki skušajo prek neprodušne vrhnjice neprestano spremljati, kaj se dogaja v zunanjem svetu.
Večino dejavnosti kože omogoča usnjica, zato je tudi kompleksno zgrajena. Usnjica je nagubana, njene
gube so najbolj vidne na dlaneh, prstih in podplatih, kjer se izkazujejo kot lamelarni vzorci.
Lasje in dlake nastajajo iz vrhnjice, ki tvori v usnjico segajočo cevko, lasni mešiček. Na njegovem dnu
je odebeljena lasna čebulica, v katero se ugreza papila z žilami in živci. Iz čebulice zraste lasni koren, ki
proti površini kože prehaja v lasno steblo. V lasni mešiček vodi izvodilo žleze lojnice, ki s svojim
izločkom masti lase. Zaradi loja so lasje mehki, varuje pa jih tudi, da ne postanejo suhi in krhki. Ob
lasu oziroma dlaki je gladka mišica (mišica naježevalka), ki pri krčenju ježi lase oziroma dlake.
V usnjici oziroma na meji med usnjico in podkožjem so tudi žleze znojnice, ki na površino kože izločajo
znoj. So povsod v koži, vendar so najštevilnejše na čelu, v pazduhi, na dlaneh in podplatih. Znoj je po
kemični sestavi podoben krvni plazmi. Poleg vode in soli vsebuje še sečnino in sečno kislino ter
maščobne kisline, zaradi katerih je značilnega vonja. Zato kožo prištevamo med pomožna izločala.
Znojenje je pomembno zlasti pri uravnavanju telesne temperature.
Tudi nohti so rožene tvorbe. So na zgornji strani zadnjega člena prstov rok in nog. Koren nohta tiči v
posebni kožni gubi. Tam nastajajo vedno nove celice, tako da raste noht na korenu. Nohti varujejo
prste in olajšujejo delo z rokami. Vrhnjica in usnjica se ne stikata v ravni ploskvi. Usnjica ima brazde in
gube (papile), katerim se vrhnjica tesno prilega. Zato so brazde in gube vidne na površini kože.
Razvrstitev in oblika gub sta zlasti značilni na dlaneh in na blazinici prstov. Pri vsakem človeku sta
drugačni. Zato je po prstnem odtisu mogoče razpoznati posamezne ljudi. (Kansky, 2002)
2.1.2.1 Čutilna telesca
V usnjici so čutilna telesca, iz katerih izhajajo senzibilna (čutilna) živčna vlakna, ki vzburjenja prevajajo
v možgansko skorjo. Najpomembnejša telesca v koži so: Paccinijeva telesca, ki so ovalne oblike in
ležijo globlje v podkožju.. Občutljiva so predvsem za pritisk. Meissnerjeva telesca so tudi ovalne
oblike, toda manjša od prejšnjih. So tik pod povrhnjico in posredujejo občutke mehanskega pritiska in
dotika. Krausejeva telesca so podobna Paccinijevim in zaznajo mehanski pritisk. Ruffinijeva telesca pa
posredujejo občutek za toploto. Prosti živčni končiči, ki segajo v papile in vrhnjico, pa posredujejo
občutke bolečine. (Kansky, 2002)
14
2.1.3 PODKOŽJE
Podkožje (subkutis) je globoka plast pod usnjico. Sestavlja ga rahlo vezivo in več ali manj maščobe, ki
preprečuje oddajanje toplote in tudi varuje globlje ležeče organe pred mehanskimi vplivi (udarci...).
Maščoba je zaloga hrane v telesu. Kadar stradamo ali pa ob boleznih, se ta zaloga porablja. Zato ta
plast ni stalno enako debela. V podkožju je več ali manj maščobnega tkiva, njegova količina in
porazdelitev sta odvisni od prehrane, od delovanja endokrinih žlez, od konstitucije, spola, starosti,
telesnih aktivnosti in še veliko drugih dejavnikov. Ker maščoba slabo prevaja toploto, varuje podkožje
telo pred tem, da v mrazu ne izgubi preveč toplote. V tej maščobi se shranjujejo tudi nekateri
vitamini, ki so topni v maščobah. (Kansky, 2002)
2.1.4 NALOGE KOŽE
Varuje pred zunanjimi vplivi in pred vdorom škodljivih snovi
Pomaga pri uravnavanju vlage
Izloča odpadne snovi
Uravnava telesno temperaturo
Deluje kot čutilo za tip, temperaturo in bolečino (zaznava dražljaje iz okolja)
V njej nastaja vitamin D
(Kansky, 2002)
15
2.2 MOZOLJI – AKNE
Mozolji ali akne so najpogostejše problematično kožno stanje na svetu (Pommerville, 2010). Akne
večinoma prizadenejo mlade v adolescenci ter mlade odrasle. Običajno se začnejo s puberteto in
dosežejo vrh v adolescenci, nadaljujejo pa se lahko tudi daleč v odraslost. V svoji milejši obliki imajo
akne skoraj vsi mladostniki, vendar jih le majhen delež potrebuje zdravniško pomoč (Simpson in
Cunliffe, 2004). Akne povzročajo posledice, ki niso le fizične ampak tudi psihične. Primerna uporaba
površinskih in sistemskih pripomočkov je potrebna za uspešno spopadanje z aknami.
Slika 2: Deli lasnega mešička, komedon
Vir: http://acne24.net/acne-causes
Lojnice so najgosteje posejane na seboroičnih mestih: na lasišču, za ušesi, okoli obrvi, na nosu in med
njim in zgornjo ustnico, na bradi, nad prsnico, med lopaticama ter okoli popka, zato je tam tudi
največja možnost nastanka aken. Na teh predelih je koža bolj mastna. Lojnic ni na dlaneh in podplatih.
V lasni mešiček se zlivajo tudi žleze lojnice. Te proizvajajo loj, ki se večinoma odlaga na las znotraj
lasnega mešička. Loj je poltekoča mešanica maščobnih kislin, trigliceridov, voskov, holesterola in
raznih celičnih ostankov. Tvori se v celicah lojnicah, v katerih se sintetizirajo maščobe, ki se zbirajo v
maščobnih kapljicah. Te počasi naraščajo, dokler se celice ne razpočijo, loj pa se nato izloči skozi
izvodilo žleze. Loj maže kožo in jo ohranja prožno. Preprečuje, da bi v suhem zraku prehitro izgubila
vodo in razpokala, pri stiku z vodo pa preprečuje, da bi se premočno navlažila in nabreknila.
Včasih začnejo lojnice močneje izločati loj (to je odvisno od veliko dejavnikov), ta se pomeša z
odmrlimi celicami, tako da se odprtina lasnega mešička začepi. V zaprtem prostoru pod lojnim čepom
16
se začnejo prekomerno razmnoževati bakterije. Zato se lasni mešiček in lojnica vnameta, posledica pa
je nastanek mozolja.
Akne se začnejo z obliko mikrokomedoni, ki so prvi vidni znaki aken. Komedoni – ogrci (čepi keratina
in odmrlih celic) so večinoma obravnavani kot nevnetne akne (Webster, 2005). Komedoni so lahko
odprti ali zaprti, odvisno od tega, ali je izvodilo lasnega mešička razširjeno ali zaprto. Akne se razvijejo
kot posledica zaprtja foliklov. To se zgodi zaradi hiperkeratinizacije. V normalnem stanju se odmrle
celice, ki gradijo stene lasnega mešička, izločijo ven iz mešička (zaradi rastočega lasu). Vendar je pri
hiperkeratinizaciji ta proces izločanja prekinjen in veliko teh mrtvih celic folikla ne zapusti zaradi
presežka keratina, ki povzroči, da se odmrle celice zlepijo skupaj. Zlepljene celice tvorijo čep, ki zamaši
lasni mešiček ali pa izvodilo žleze lojnice, kar se pokaže kot ogrc.
Povečanje žlez lojnic in povečana proizvodnja loja se pojavi, ko se poveča koncentracija androgenih
hormonov iz nadledvične žleze ter spolnih žlez (to se zgodi v puberteti). Hiperandrogenizem (izrazito
povečanje izločanja androgenih hormonov) pa se pojavi v stanjih, kot so sindrom policističnih ovarijev,
adrenalna hiperplazija, . . . Majhni ogrci, ki se lahko povečajo, so neposredna posledica z lojem in z
mrtvimi celicami kože zamašenih žlez lojnic. V takšnih okoliščinah lahko patogene bakterije
Propionibacterium acnes (v naravi se pojavljajo kot simbionti) povzročijo vnetje, ki vodi do vnetnih
oblik aken. Bakterije se z lahkoto razmnožujejo v okolju polnem loja, saj se z njim tudi hranijo. V
anaerobnem okolju zaprtih por se zelo hitro množijo. Propionibacterium acnes samih aken ne
povzročijo, vendar sodelujejo pri nastanku vnetja (Fulton, 2010). Vnetne kožne spremembe
imenujemo papule (drobna zatrdlina rdeče barve), pustule (mehurčki napolnjeni z gnojem, nastanejo,
kadar se papula zagnoji; je rumene barve), vozliči – noduli (nastanejo, kadar vnetje poteka v globljih
plasteh kože; na površini vidimo večje okrogle zatrdline rdeče barve) in ciste (globje votlinice
napolnjene z lojem in gnojem, razvijejo se iz vozličev in so večje od njih). Papule nastanejo, ko
posebni encimi (lipaze), ki jih izloča P. acnes razgradijo maščobe na proste maščobne kisline. Te proste
maščobne kisline dražijo steno lasnih mešičkov in sprožijo vnetje. Pustule nastanejo, ko bakterija
povzroči vnetje v celotnem lasnem mešičku. Noduli in ciste pa so posledica razpoka lasnih mešičkov v
okolico in s tem širjenja vnetja na okolno tkivo. Mešički lahko počijo sami od sebe zaradi vnetja, lahko
pa počijo zaradi fizične manipulacije (kot je stiskanje) ali grobega drgnjenja. Ali se bo mikrokomedon
razvil v nevnetno strukturo – zaprti ali odprti komedon ali pa se bo razvil v vnetno papulo ali pustulo
je odvisno od 4 faktorjev: stopnje hiperkeratinizacije, proizvodnje loja, razvoja P. acnes in vnetja.
17
Komedoni se pojavljajo v zaprti ali odprti obliki. Zaprti komedoni so kot 1–3 mm velike bunkice kožne
ali belkaste barve. Odprti komedoni (ogrci) so po videzu podobni zaprtim, le da so na sredini temneje
obarvani.
Papule in pustule so rdeče bunke velike 2–5 mm. Pri obeh oblikah sprememb je epitelij mešičkov
poškodovan zaradi kopičenja celic imunskega sistema (nevtrofilcev in limfocitov). Ko epitelij poči
vsebina komedonov sproži buren imunski odziv v koži (natančneje v dermisu, usnjici). Če je vnetje
globoko, nastanejo papule, če pa je bolj na površini, nastanejo pustule.
Noduli so večji, globlji in trši kot papule. Spominjajo na vnete epidermoidne ciste, čeprav nimajo
prave cistične strukture.
Ciste so gnojni vozliči. Redko se lahko tudi okužijo in tvorijo abscese (ognojke). Dolgotrajne cistične
akne povzročajo brazgotinjenje, kar izgleda kot majhne globoke vdrtinice, večje vdrtine ali
hipertrofične brazgotine na površini kože. (Kansky, 2002; Lavers in ostali, 2011)
2.2.1 OBLIKE AKEN
Blaga oblika aken – odprti in zaprti komedoni (acne comedonica), malo možnosti za
pojav brazgotin, psihične posledice niso pogoste
Zmerna oblika aken – vnetne oblike aken (acne papulopustulosa- vidne so papule in
pustule), aken je lahko veliko, obstaja možnost nastanka brazgotin, možne so psihične
posledice
Huda oblika aken – prisotnost nodulov in cist (acne conglobata) ter veliko papul in
pustul, obstaja velika možnost pojava brazgotin ter upoštevanja vrednih psihičnih posledic
Acne conglobata so najhujša oblika aken, ki pogosteje prizadene moške kot ženske.
Hudo sta prizadeta tudi hrbet in prsni koš. Prizadeti pa so lahko tudi trebuh, roke in celo
lasišče (Clinical Knowledge Summaries, 2011)
18
2.2.2 VRSTE AKEN
Neonatorne in infantilne akne so mozolji pri dojenčkih in otrocih. Prve nastanejo
zaradi prehajanja materinih spolnih hormonov skozi posteljico v otrokovo kri. Izginejo v
prvem letu starosti. Infantilne akne pa se pojavijo po prvem letu starosti. Vzrok ni znan,
potrebno je izmeriti nivoje androgenih hormonov v krvi.
Fiziološke ali vulgarne akne so pubertetni mozolji; nastanejo zaradi povečanega
izločanja spolnih hormonov (testosterona). Najpogosteje obolevajo mladi med 13. in 15.
letom, včasih lahko trajajo do 30. leta starosti in tudi dlje.
Slika 3: Acne vulgaris
Vir: http://dermatlas.med.jhmi.edu/derm/indexDisplay.cfm?ImageID=-1667966505
Fulminantne akne so zelo huda in resna bolezen mlajših moških. Poleg tega, da se
razvijejo najhujše oblike mozoljev, zlitih (združenih) ognojkov, koža tudi odmira (nekroza),
bolnik ima povišano temperaturo, hude bolečine ter otekle sklepe.
Manifestne akne so akne, ki po puberteti ne izginejo, temveč lahko trajajo vse do 30.
leta starosti ali celo vse življenje.
Eksogene akne se pojavijo ali poslabšajo ob stiku s katrani, strojnimi olji, klorovimi
spojinami, smolami; lahko nastanejo tudi zaradi dolgotrajne uporabe kozmetičnih izdelkov, ki
vsebujejo komedogene snovi.
19
Ekskoriirane akne nastanejo zaradi neprimernega iztiskanja in praskanja neznatno
izraženih mozoljev.
Medikamentozne akne nastanejo zaradi zdravljenja z nekaterimi zdravili.
Inverzne akne ali hidradenitis suppurativa se pojavijo pod pazduhama, v dimljah, na
zadnjici, pa tudi na hrbtu, v zatilju in na spolovilu. Celijo se z obsežnimi brazgotinami.
2.2.3 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA RAZVOJ MOZOLJEV
Hormonalna aktivnost pomembno prispeva k nastanku mozoljev. Med puberteto povečanje moških
spolnih hormonov androgenov povzroči povečanje žlez lojnic, zato te proizvajajo več loja (uporaba
anabolnih steroidov ima podoben učinek). Hormoni, ki so povezani z aknami so: testosteron,
dihidrotestosteron (DHT), dehidroepiandrosteron sulfat (DHEAS), androstendion in inzulin – kot rastni
hormon (IGF-I). Razvoj mozoljev v poznejših letih ni pogost. Razvoj mozoljev pri odrasli ženski je lahko
posledica nosečnosti ali pa različnih motenj. Mozolji v menopavzi se pojavijo ker ni več toliko
hormona estradiola, ki deluje proti mozoljem. Pomanjkanje estradiola povzroči tudi izpadanje las,
tanko kožo, gube in je podlaga za osteoporozo.
Nagnjenost k razvoju aken se deduje. Natančen vzorec dedovanja še ni poznan, naj bi šlo za
avtosomno dominantno dedovanje z nepopolno penetranco genov. Geni vplivajo na hitrost pojava
mozoljev ter njihovo število.
Dokazana je povezava med mozoljavostjo ter stresom. Če smo pod stresom, obstaja večja verjetnost
da dobimo mozolje. Nacionalni inštitut za zdravje (National Institutes of Health (USA), 2010) navaja
stres kot faktor, ki lahko povzroči »naval« mozoljev.
Akne niso infekcijsko obolenje. V vsakem foliklu lojnice so bakterije in glive, ki so del normalne flore,
prisotne pa so lahko v večji ali manjši količini. V foliklu lojnic vseh odraslih oseb se nahajajo bakterije
Propionibacterium acnes in Staphylococcus epidermidis. Propionibakterije izločajo lipaze, ki pa igrajo
pomembno vlogo pri razvoju aken. Propionibacterium acnes je Gram-pozitivna anaerobna in
mikroaerobna paličasta bakterija, ki ne tvori spor. Nahaja se v človeški koži, ustih, izločalih in debelem
črevesju, optimalna temperatura za njeno rast je 37 °C. (Smith, 2011)
20
Slika 4: Propionibacterium acnes
Vir: http://scienceofacne.com/what-causes-acne/propionibacterium-acnes-scanning-em-toyoda/
Aken ne povzroča neustrezna prehrana, prav tako se jih ne da z dieto pozdraviti. Vemo pa, da
nekatere prehranjevalne navade lahko poslabšajo potek aken. Tako uživanje hrane z visoko glikemično
vrednostjo vpliva na poslabšanje mozoljavosti (Danby, 2010; Smith in ostali, 2008). Nekaj študij je
pokazalo, da uživanje polnomastnega mleka in mlečnih izdelkov lahko poslabša akne (Adebamowo in
ostali, 2005). Raziskava je potrdila, da prizadetim z aknami primanjkuje cinka (Arner in ostali, 1982).
Veliko te rudnine vsebujejo piščančji medaljoni in burgerji, vendar so bolj zdrav vir morski sadeži,
oreški in lešniki, pusto meso in perutnina brez kože. Jogurt in posneto mleko vsebujeta manjše
količine cinka. O učinkih vitamina A na akne pa še potekajo raziskave (Michaëlson in ostali, 1977).
Sicer betakaroten, ki ga telo predela v vitamin A, najdemo v temno zeleni ali oranžni zelenjavi, kot sta
špinača in korenje, ter v oranžnem sadju. Kofein je alkaloid in stimulant, ki da energijo telesu za kratek
čas. Poveča koncentracijo stresnih hormonov, ti pa vplivajo na proizvodnjo loja. O morebitnih učinkih
kofeina na potek aken še ni bilo opravljenih večjih študij. Mladostniki, z veliko mozolji, bi morali
uživati manj rafiniranih ogljikovih hidratov, ki jih vsebuje sladka, mastna in ocvrta hrana. Uživali naj bi
več polnovrednih žit, svežega sadja in zelenjave, pustega mesa in zmerne količine večkrat nasičenih
maščob.
21
2.3 ZDRAVLJENJE
Primarni cilj zdravljena je skrajšati trajanje aken in preprečiti nastajanje brazgotin, pomembno pa je
tudi počutje pacienta, saj ima lahko le to močno negativen učinek na pacienta. Zdravljenje bi moralo
temeljiti na psihičnem stanju pacienta in na posledicah, ki jih akne lahko pustijo.
Psihološki vpliv ni nujno odvisen od resnosti aken in se razlikuje med ljudmi. Na primer, pacient z
blago obliko aken ima lahko hude posledice, kot so zmanjšanje samozavesti, umik iz družbe . . .
medtem ko nekdo s precej hujšo obliko aken tega skoraj ne bo opazil. Posameznik lahko preceni
resnost svojih aken prav tako pa jih lahko tisti, ki jih zdravi, podcenjuje. Ocenitev psihičnih posledic
aken samih je premalo za vodenje uspešnega zdravljenja, potrebno je gledati bolj široko. Akne, za
katere se oceni, da bodo imele večji vpliv na osebo, je potrebno zdraviti bolj agresivno in poslati
osebo k dermatologu (Acne Working Group, 2008).
Obstajajo različni načini zdravljenja glede na klinično sliko, starost in spol bolnika:
Lokalno zdravljenje
Sistemsko zdravljenje
Zdravljenje z fizikalnimi metodami
2.3.1 LOKALNO ZDRAVLJENJE
Za lažje oblike aken se uporablja lokalno zdravljenje. Z lokalno terapijo se odstranjuje maščobni sloj s
kože, preprečuje zapiranje izvodil lasnih mešičkov, nastajanje novih komedonov in blaži vnetje.
Uporablja se sredstva, ki povzročijo luščenje kože. Tak učinek imajo benzoil peroksid, azelainska kislina
(Skinoren), salicilna kislina in retinoidi (tretinoin, adapalen, izotretinoin, tazaroten, . . . ). Antimikrobni
(protibakterijski) lokalni preparati vsebujejo klindamicin, eritromicin ali tetracikline. Z njimi
zmanjšamo količino Propionibacterium acnes.
Poznamo različne farmacevtske oblike za lokalno uporabo: dermalne tekočine (farmacevtski pripravki
za uporabo na koži, lasišču ali nohtih), dermalne praške (za lajšanje blagega vnetja, sušenje kože ),,
poltrde oblike za farmacevtsko uporabo (mazila, kreme, geli, paste). Za zdravljenje aken uporabljamo
predvsem kreme, gele in dermalne tekočine. (Kansky, 2002)
22
2.3.2 SISTEMSKO ZDRAVLJENJE
Za hujše oblike aken se uporablja sistemsko zdravljenje z antibiotiki in retinoidi. Od sistemskih
antibiotikov se najpogosteje predpisujejo tetraciklini (največkrat doksiciklin) in makrolidi. Režimi
jemanja so specifični za dermatološka obolenja (antibiotiki se dajejo v nižjih dozah kot pri infekcijskih
obolenjih in za daljši čas), ker ne izkoriščamo njihove primarne vloge uničevanja občutljivih
mikroorganizmov, temveč protivnetno delovanje na različnih nivojih (zavirajo vnetne aktivnosti
levkocitov in inhibirajo lipaze v izvodilih lojnic). Od retinoidov za zdravljenje najhujših oblik aken
uporabljamo izotretinoin oziroma 13-cis retinoično kislino. Zdravljenje traja več mesecev, skupni
odmerek zdravila pa naj bi bil 120-150 mg/kg telesne teže. Zdravilo je teratogeno (okvari plod), zato je
nosečnost med zdravljenjem s tem zdravilom absolutno kontraindicirana, saj lahko izpostavitev ploda
izotretinoinu vodi v hude prirojene okvare. Bolnice v rodni dobi ga lahko jemlje le ob zanesljivi
hormonski kontracepciji. Moški bolniki med jemanjem zdravila ne smejo biti krvodajalci!
Akne pri ženskah zdravimo tudi s hormonsko terapijo. Predpisuje se antiandrogena zdravila
(ciproteron acetat), ponavadi v kombinaciji z estrogeni. (Kansky, 2002)
2.3.3 ZDRAVLJENJE S FIZIKALNIMI METODAMI
Od dermatoloških fizikalnih metod zdravljenja se za terapijo aken uporablja laserska terapija, kemijski
piling (z resorcinom, sadnimi kislinami, . . . ) in dermoabrazija (brušenje kože). Hipertrofične
brazgotine lahko manjšamo s krioterapijo ( zamrzovanje vrhnjice s tekočim dušikom). Ob zelo hudih
oblikah aken (acne inversa) pa so občasno potrebni manjši kirurški posegi. (Kansky, 2002)
Slika 5: Odstranjevanje aken z laserjem
Vir: http://cdn.honeyforacne.in/wp-content/uploads/laser-treatment.jpg
23
2.4 BENZOIL PEROKSID IN ETERIČNA OLJA, KATERIH ANTIMIKROBNO
UČINKOVANJE SMO PREUČEVALI
2.4.1 BENZOIL PEROKSID
Benzoil peroksid (ali dibenzoil peroksid) C14H10O4 je bela trdna snov s tališčem med 103 in 106 °C in
gostoto 1,334 g/cm3. V vodi je skoraj netopen, v organskih toplih pa je dobro topen. (Hazardous
Substances Data Bank, 2011)
Slika 6: Skeletna formula benzoil peroksida
Vir: http://www.treatment7.com/acne/benzoyl-peroxide-acne-treatment.html
Benzoil peroksid je eden izmed najpogosteje uporabljenih sredstev proti aknam zaradi svojega
oksidativnega učinka in je aktivna sestavina v mnogih izdelkih za zmanjšanje mozoljavosti (Palmer,
2011). Deluje tako, da rahlo draži kožo in s tem povzroči hitrejše luščenje odmrlih kožnih celic, s čimer
se odprejo zaprte kožne pore, uničuje pa tudi bakterije, ki povzročajo vnetje zaprtih kožnih por
(Hoffman, 2010, str. 30).
Najpogostejša stranska učinka uporabe benzoil peroksida je suha koža, lahko pa se pojavijo celo
rdečica, pekoča bolečina, srbečica, otečenost ali izpuščaji (Palmer, 2011).
2.4.2 ETERIČNA OLJA
Eterična olja so koncentrirane zmesi hlapnih snovi iz rastlin in živali. Vsebujejo lahko več kot sto
komponent iz skupin ogljikovodikov ter kisikovih, žveplovih in dušikovih spojin. Ker imajo mnoge
zdravilne učinke, se uporabljajo v farmacevtskih, prehrambnih in kozmetičnih izdelkih, parfumih,
dišavah in aromaterapiji. (Boh in ostali)
Eterična olja pridobivajo iz različnih delov rastlin, kot so cvetovi, listi, les, smola, vejice in lupina
plodov. Metoda pridobivanja je odvisna od dela rastline, iz katerega pridobivajo olje. Najobičajnejša
24
metoda je parna destilacija, nova metoda, podobna destilaciji je filtriranje, enfleraža pa se uporablja
za pridobivanje olj iz rastlin, katerih občutljivi cvetovi ne prenesejo visokih temperatur, potrebnih za
destilacijo. Za pridobivanje eteričnih olj iz lupine sadja se pogosto uporablja iztiskanje, za pridobivanje
najbolj koncentrirane esence ekstrakcija, za pripravo eteričnega olja iz listov ali cvetnih listov pa
maceracija.
Eterična olja iz dveh rastlin iste vrste, ki rasteta na različnih koncih sveta ali na različni nadmorski
višini, navadno vsebujejo iste sestavine v drugačnih razmerjih, kar je posledica razlik v prsti in
podnebnih razmerah. Učinki sezonskih razlik pri rastlini lahko vplivajo na aromo olja, kar pa navadno
ne vpliva na kvaliteto olja.
Eterična olja zaradi svojih lastnosti prodirajo skozi kožo (skozi pore) in se širijo po telesu skozi krvni
obtok in limfni sistem. Ker so prava eterična olja močna in koncentrirana, se jih z izjemo sivke ne sme
uporabljati neposredno na koži. Potrebno jih je mešati s kvalitetnim osnovnim oljem, npr. avokadovo,
lešnikovo, jojobino, mandljevo, sezamovo. (Devereux, 1995, str. 15-17, 19-21, 65, 66, 69)
2.4.2.1 Čajevec
Čajevec (latinsko Melaleuca alternifolia) je do 7 metrov visoko drevo iz družine mirtovk. Iz ozkih
tankih listov tega drevesa se pridobiva eterično olje (Wikipedia, 2011), ki je bledo rumeno in diši rahlo
po evkaliptusu, muškatnem oreščku in terpentinu. Kot večina eteričnih olj je lažje od vode – njegova
gostota pri 20°C je 0,890-0,900 g/mL. Zaradi svojih lipofilnih lastnosti pa se zlahka absorbira skozi
kožo in sluznico (Aypar, 1997, str. 25). Deluje antimikrobno, proti bakterijam in glivam.
Olje čajevca sestoji iz približno 100 komponent, ki spadajo v skupino terpenov in derivatov
fenilpropana. Glavne komponente so terpinen-4-ol, γ-terpinen, α-terpinen, 1,8-cineol, α-terpineol, p-
cimen in limonen. Optimalno učinkovitost olja čajevca so v preteklosti pripisovali vsebnosti terpinen-
4-ola, ki je bila zato pomemben kriterij kakovosti. Vendar pa je najučinkovitejši proti bakterijam
Propionibacterium acnes p-cimen (1-metil-4-(1-metiletil)benzen C10H14), zato je v boju proti aknam
najučinkovitejše olje čajevca z visoko vsebnostjo p-cimena (Aypar, 1997, str. 26-28, 32, 33). P-cimen
najdemo tudi v eteričnih oljih kumine in timijana (Wikipedia, 2011).
25
Slika 7: Skeletna formula p-cimena
Vir: http://www.pherobase.com/database/compound/compounds-detail-p-cymene.php
Številne raziskave so pokazale, da ima čajevec že v majhnih koncentracijah zelo močne
antibakteriološke lastnosti, kot naravni antiseptik pa deluje z zelo širokim spektrom delovanja.
Učinke 5-odstotnega olja čajevca na akne so na Oddelku za dermatologijo avstralske bolnišnice Royal
Prince Alfred Hospital primerjali z učinki 5-odstotne raztopine benzoil peroksida. Učinke so preučevali
pri 124 pacientih z aknami. Rezultati so pokazali, da je olje čajevca proti aknam prav tako učinkovito
kot raztopina benzoil peroksida. Resda olje čajevca deluje počasneje od benzoil peroksida, a ima
precej manj stranskih učinkov. (Wong, 2011; Barnetson in ostali, 1990)
Olje čajevca se uporablja tudi pri zdravljenju turov in vaginalnih okužb ter za nego nog, las, lasišča,
zob, ustna votline in žrela. (Aypar, 1997, str. 38-42)
2.4.2.2. Dišeči klinčevec
Dišeči klinčevec (latnisko Eugenia caryophillata ali Syzygium aromaticum) je do 20 metrov visoko
tropsko zimzeleno drevo s celimi usnjatimi listi in približno 15 cm dolgimi dišečimi cvetovi (Špringer,
2003). Spada v družino mirtovk. Droga so posušeni popki teh cvetov, imenovani nageljnove žbice
oziroma klinčki. Nageljnove žbice vsebujejo 10-15 % eteričnega olja, ki vsebuje 60-90 %, lahko tudi do
95 % evgenola. Eterično olje vsebuje tudi evgenil acetat, b-kariofilen, α-humulen, metilsalicilat,
furfural, ter mnoge druge spojine, aldehide, estre, fenole.
26
Slika 8: Klinčki
Vir: http://vizita.si/clanek/bilke/zdravje-iz-kuhancka.html
Eterično olje deluje protivnetno ter kot antioksidant in lokalni anestetik. Njegovo antimikrobno
delovanje je učinkovito proti Gram-pozitivnim, Gram-negativnim in kislinskim bakterijam ter glivam in
celo proti nekaterim virusom, npr. proti virusu hepatitisa C in virusu Herpes simplex. Uporablja se v
preparatih v zobozdravstvu, kot dišavna komponenta v ustnih vodah, zobnih kremah, milih,
kozmetičnih izdelkih in parfumih ter kot dodatek pijačam in prehrambnim izdelkom. (Boh in ostali)
Eterično olje nageljnovih žbic je toksično za bakterije Propionibacterium acnes, ki pripomorejo k
razvoju vnetja v ogrcih. Raziskave so pokazale, da eterično olje poškoduje celične stene in membrane
bakterij (Chen in ostali, 2009). Na Fakulteti za farmacijo Univerze Mahidol na Tajskem so izvedli
raziskavo, v kateri so z disk difuzijsko in dilucijsko metodo primerjali protimikrobno aktivnost 22
eteričnih olj. Med 4 olji z največjo inhibicijsko cono na disk difuzijskem testu je bilo tudi eterično olje
klinčkov (Luangnarumitchai in ostali, 2007). V laboratorijskih raziskavah je olje pokazalo enako močno
protibakterijsko delovanje kot eritromicin, ki se pogosto uporablja kot antibiotik pri zdravljenju aken.
Ni pa še povsem jasno, ali zgolj površinsko nanašanje olja zadostuje za zmanjšanje razmnoževanja
bakterij P. acnes, ki živijo globoko v foliklih (Science of acne, 2012).
Klinčki vsebujejo največ evgenola (1-hidroksi-2-metoksi-4-propenilbenzen), pri katerem so na
benzenov obroč vezane hidroksilna, etrska in alkilna skupina. Evgenol je brezbarvna do bledo rumena
oljnata tekočina z gostoto malo večjo od vode. Pri 20 °C se v vodi raztopi manj kot 1 mg/mL. Bolje je
topen v etanolu, acetonu, ledocetni kislini, kloroformu, etru in nekaterih oljih. Mehanizem
antimikrobnega delovanja temelji na inhibiciji rasti mikroorganizmov s povečanjem občutljivosti
fosfolipidnega dvosloja (Boh in ostali). Evgenol najdemo tudi v cimetu, muškatnem oreščku, baziliki in
lovorovem listu (Wikipedia, 2012).
27
Slika 9: Skeletna formula evgenola
Vir: http://www.kii.ntf.uni-lj.si/etolja/evgenol.htm
2.4.2.3 Prava kamilica
Prava kamilica (lat. Matricaria chamomilla) je 20-40 centimetrov visoka predstavnica družine
nebinovk. Ima pokončno steblo, ki je na vrhu golo in razvejano, liste z ozkimi bodičastimi vrhovi ter
cvetne koške z značilnimi belimi jezičastimi cvetovi z rumeno sredino. (Farmedica, 2012)
Slika 10: Prava kamilica
Vir: http://vedez.dzs.si/dokumenti/dokument.asp?id=915
Najpomembnejše snovi, ki so bile odkrite v cvetu kamilice, so eterično olje (0,24-1,9 %), flavonoidi in
kumarini. V eteričnem olju so najpomembnejše spojine (-)-α-bisabolol in njegovi oksidi, spatulenol,
cis- in trans-en-indicikloeter, matricin in matricarin, hamaviolin, antekotulid ter (kam)azulen, ki
nastane pri kuhanju ali destilaciji iz matricina in daje olju modro barvo (Jurca, 2005). α-bisabolol (6-
metil-2-(4-metil-3-cikloheksen-1-il)-5-hepten-2-ol) z molekulsko formulo C15H26O spada med
seskviterpenske alkohole in deluje antiinflamatorno, antiseptično, baktericidno in fungicidno (Boh in
ostali). Prisoten je tudi v južnoafriški cvetlici Salvia runcinata, brazilskem drevesu Eremanthus
erythropappus ter v nekaterih vrstah rodu Vanillosmopsis iz družine nebinovk (Kamatou in ostali,
2009).
28
Slika 11: Skeletna formula (-)-α-bisabolola
Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Bisabolol
Antimikrobni učinki hlapnega eteričnega olja, pridobljenega z destilacijo iz cvetnih koškov, so bili
testirani na Gram-pozitivnih in Gram-negativnih bakterijah ter glivah Candida albicans. Eterično olje
koncentracije nad 0,05 % je zelo učinkovito proti Gram-pozitivnim bakterijam in glivam, Gram-
negativne bakterije pa so večinoma manj občutljive. Antibakterijski učinek je odvisen od
koncentracije kamazulena in bisabolola ter njegovih oksidov v ekstraktu (Nemecz, 1998). Poleg
bisabolola imajo antiinflamatorni učinek tudi matricin, kamazulen in cis-spiroeter.
Zaradi svojih antiinflamatornih in antiseptičnih lastnosti se kamilica pojavlja v številnih izdelkih proti
aknam. Kamilica zdravi rane, pomirja in čisti kožo, zmanjša izločanje tekočin iz mozolja; spojine z
antibakterijskim učinkom pa tudi spodbujajo obnavljanje tkiva. (Defeo, 2010)
2.4.2.4. Limonovec
Limonovec (lat. Citrus x limon) iz družine rutičevk je 3-6 m visoko zimzeleno drevo z ovalnimi listi,
dišečimi cvetovi in zelenimi sadeži, ki spremenijo barvo v rumeno, ko dozorijo. Pomembne snovi v
limoni so predvsem vitamin C, flavonoidi, pektini in citronska kislina.
V limonini lupini so številne drobne žleze, v katerih nastaja citronsko eterično olje. Pridobiva se ga s
hladnim stiskanjem ali pa z destilacijo z vodno paro. Citronsko olje vsebuje citral, ki daje limonam
značilen okus in aromo (Meidinger, 2000, str. 11). Rumenkastozeleno olje, ki sčasoma postane rjavo,
ima čist, svež, oster vonj. Deluje antiseptično, adstringentno, diuretsko in antimikrobno
(Aromaterapija Si, 2012). V petih minutah lahko uniči stafilokoke, ki povzročajo nečistoče na koži,
mozolje, gnojna vnetja in ječmenčke na vekah. Koncentrat olja v eni uri uniči bakterijo Salmonella
typy, ki povzroča tifus. (Meidinger, 2000, str. 12)
V večini eteričnih olj, pridobljenih iz citusov, je največ limonena (prib. 70 %). Limonino olje vsebuje
29
tudi po več kot 1 % α- in β-pinena, sabinena, mircena in γ-terpinena. Najbolj toksičen za bakterije P.
acnes ni limonen, temveč linalool in α-terpinenol. (Science of acne, 2012)
Slika 12: Skeletna formula limonena
Vir:http://www.uni-
duesseldorf.de/MathNat/Biologie/Didaktik/Blattgewuerze/german/chemie/limonen.html
30
2.4 SAMOPODOBA
Samopodoba je celota predstav, stališč in sodb o samem sebi. Je posameznikovo doživljanje samega
sebe. Težave z aknami imajo velik vpliv na mladostnikovo samopodobo in posledično na njegovo
doživljanje sveta in odziv nanj. Pri obravnavi samopodobe smo se tako osredotočili predvsem na
samopodobo mladostnikov v povezavi z njihovimi telesnimi značilnostmi.
2.4.1 VLOGA SAMOPODOBE
Samopodoba je nezavedna, vendar ima močno motivacijsko vlogo: glede na samopodobo posameznik
uravnava in usmerja svoje ravnanje, zato je pomembno, da je njegova samopodoba ustrezna (zdrava).
Za osebo z ustrezno samopodobo je značilno, da realno zaznava svojo osebnost, svoje sposobnosti,
potrebe, se bolj konstruktivno spoprijema z duševnimi obremenitvami, lažje razvija in ohranja zdrave
in vzajemno zadovoljive medosebne odnose, je bolj sočutna z drugimi, bolj neodvisna, odgovornejša,
pogumnejša in bolj radovedna pri sprejemanju novih izkušenj in izzivov ter da si postavlja visoke, a
dosegljive cilje. Na oblikovanje pozitivne ali negativne samopodobe vplivajo lastne izkušnje s samim
seboj in z okoljem, odnosi z drugimi ljudmi in njihovo vrednotenje nas samih. V času mladostništva
(prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo, ki se začne s spolnim dozorevanjem oz. puberteto)
na samopodobo odločilno vplivajo vrstniki in mediji. (Uvod v psihologijo, 2009, str. 136, 137, 138, 139,
150)
V tem obdobju naj bi prišlo tudi do t.i. identitetne krize, citiramo:
»To je razvojni proces, ki se oblikuje v obdobju mladostništva. V njem se posameznik ponovno sooča z
nerazrešljivimi konflikti iz otroštva in se z njimi spopada na drugačen, zrelejši način. Če jih uspe
odstraniti, vstopi v odraslost kot integrirana osebnost z zrelo in pozitivno samopodobo. Nasprotja pa
lahko razvije izkrivljeno in namišljeno samopodobo, kar vodi v t.i. identitetno zmedo.« (Kobal, 2000,
str. 66, po Eriksonu)
2.4.2 PODROČJA SAMOPODOBE
Splošna samopodoba je sestavljena iz več področij (Kobal, 2000):
Šolska (akademska) samopodoba
Medosebna ali socialna samopodoba
31
Čustvena samopodoba
Telesna samopodoba
2.4.3 TELESNA SAMOPODOBA
Telesno samopodobo gradijo prepričanja in sodbe o svoji telesni privlačnosti, o telesni kondiciji in
slogu oblačenja ter primerjave lastnega videza z drugimi in prepričanja o tem, kako osebo vidijo drugi.
S telesno samopodobo se zelo veliko ukvarjajo mladostniki, saj se takrat zelo hitro spreminja in so
telesne značilnosti v središču lastnega in medsebojnega vrednotenja: pri dekletih je pomembnejši
videz, pri fantih pa sposobnosti, moč in spretnost. Raziskave (Kobal, 2000) kažejo, da je samopodoba
telesnega videza pri fantih bolj pozitivna kot pri dekletih. Opisana razlika je predvsem odvisna od
družbeno-kulturnih dejavnikov, saj se ženski videz skozi vse življenje bolj poudarja in ocenjuje kot
moški.
Če je oblikovanje telesne samopodobe moteno, potem se tudi samospoštovanje in samopodoba ne
moreta razviti, kot bi se sicer naj. Vpliv telesne samopodobe je pomemben tudi za oblikovanje
mladostnikove podobe v spolni vlogi. (Čufar, 2011, str. 10)
2.4.4 TELESNA SAMOPODOBA IN MEDIJI
Telesna samopodoba je psihološki fenomen, na katerega vplivajo družbeni oziroma kulturni dejavniki.
Gre za subjektivno, zelo osebno in hkrati družbeno konstruirano izkušnjo. Nanjo vplivajo kulturno
omejene veljavne definicije privlačnosti in zaželenosti. Mediji kot so splet, knjige, revije, časopisi,
radio, televizija, kino idr. so v sodobnem svetu vse bolj množični. Vplivajo na naše življenje in
zagotavljajo informacije ter nam ponujajo stereotipe, identitete in neskončne možnosti identifikacij.
Zlasti filmi, televizija, revije, oglasi dajejo lepoti gospodovalno navzočnost v naših življenjih in ob tem
oblikujejo naš pogled na privlačnost. Mediji nenehno prikazujejo privlačna telesa in promovirajo
prepričanje, da so privlačni in lepi ljudje bolj uspešni, samozavestni ter bogati. Vitkost velja za ključno
značilnost telesne privlačnosti in telesni ideal je bistveno vitkejši, kot je dejanska postava večine ljudi.
(Kuhar, 2007)
32
3. PRAKTIČNI DEL
3.1 ANKETA
3.1.1 PREDSTAVITEV ANKETE
V okviru raziskovalne naloge Akne – Odpravljanje oziroma preprečevanje težav, značilnih za
mladostniško kožo smo izvedli tudi anketo (v Prilogi 1), in sicer z namenom ugotavljanja projekcije
teorije v prakso (potrditev ali zavrnitev teoretičnih predpostavk), iskanja rešitev (koristna uporaba
teorije v praksi), usmeritve pozornosti na probleme med mladostniki in ugotavljanja, ali je starostna
skupina gimnazijcev tržno zanimiva niša, za katero se splača ponuditi produkt, ki bi odpravljal njihove
težave. Anketa je bila anonimna in izvedena preko interneta (Google documents). Na spodnjem grafu
lahko spremljate graf odzivnosti anketirancev na vprašalnik v odvisnosti od časa. Največ odgovorov
smo pridobili 11. 6. 2012, ko smo anketo širili preko Facebooka.
Graf odzivnosti anketirancev na vprašalnik v odvisnosti od časa
Vprašanja so bila organizirana v štiri sklope. Prvi sklop je služil za opis populacije (vprašanje o spolu in
letniku anketirancev). Drugi sklop je zadeval prehrambne navade gimnazijcev (vprašanje o pogostosti
uživanja kofeinskih pijač, hitre in zdrave hrane). Tretji sklop se je nanašal na težave gimnazijcev z
aknami. Prvo vprašanje v tretjem sklopu, se je glasilo: »Ali imate težave z aknami, mozolji (tudi blage
oblike)?«. Anketiranci, ki so na to vprašanje odgovorili z »Ne.«, so zaključili z reševanjem ankete.
Ostali so nadaljevali z vprašanji tretjega sklopa, ki so jih povpraševala po mestih, kjer se akne
pojavljajo, po vplivu stresa na stopnjevanje težav z aknami, po načinih, s katerimi poskušajo težave
odpraviti (redno umivanje kože, uporaba čistilnih tonikov in krem, uporaba domačih preparatov, obisk
dermatologa, obisk kozmetika, zdravljenje s predpisanimi zdravili), po navedbi tonikov, krem in zdravil,
33
ki jih uporabljajo ter po posvetovanju z dermatologom pred uporabo slednjih. Odgovarjali so tudi na
vprašanja četrtega sklopa, ki so bolj psihološke narave (vprašanje o negativnem vplivu aken na
telesno samopodobo anketirancev, vprašanje o negativnem vplivu aken na njihovo družabno življenje,
vprašanje o pritiskov medijev zaradi lansiranja lepotnih idealov, tj. čiste kože). Vprašanja so bila
večinoma zaprtega tipa, odgovori so bili že ponujeni (DA/NE vprašanja, opisna ocenjevalna
lestvica,…), le vprašanji o mestih pojavljanja aken in navedbi čistilnih tonikov, krem ter zdravil sta bili
odprtega tipa (nanju so anketiranci prosto odgovarjali).
3.1.2 OPIS POPULACIJE
Na anketni vprašalnik je odgovorilo skupno 136 dijakov in dijakinj Gimnazije Novo mesto, od tega 104
dijakinj (76 %) in 32 dijakov (24 %). 13 dijakov (10 %) se je opredelilo za dijake 1. letnika, 54 dijakov
(40 %) za dijake 2. letnika, 37 dijakov (27 %) za dijake 3. letnika, 31 dijakov (23 %) za dijake 4. letnika, 1
oseba je ostala neopredeljena. Gimnazijce sestavlja starostna skupina od 14-19 let. Gimnazijska
populacija je homogena, zato naš vzorec ni reprezentativen. Če hočemo rezultate posplošiti na
celotno starostno skupino mladostnikov od 14-19 let, bi za primerjavo anketo morali izvesti v različnih
regijah in na različnih šolah. Prav tako je gimnazijska populacija specifična. To je populacija, ki je
splošno razgledana, vedoželjna, bolj spremlja medije ter je tako bolj izpostavljena medijskemu
pritisku, je populacija, ki je močno podvržena stresu. Zaradi svoje starosti je podvržena številnim
telesnim spremembam, kar vpliva na stopnjevanje občutljivosti na telesno samopodobo. Mladostniki
so prav tako znani po svojem družabnem življenju, ki mu pripisujejo velik pomen.
34
3.1.3 OPIS SPREMENLJIVK
V tej točki smo določili spremenljivke, ki nam bodo služile v nadaljnji (statistični) obdelavi ankete, npr.
v ugotavljanju medsebojne odvisnosti in povezanosti. Smiselno smo jih razdelili po sklopih in
vprašanjih. Spremenljivke so označene s črko »s« in zaporedno številko (zaporedna številka
vprašanja). Pri vprašanjih odprtega tipa spremenljivk nismo določili.
3.1.4 HIPOTEZE
H1: Večja količina zaužitega kofeina vpliva na večjo pojavnost aken (s3s6).
H0: Kofein ne vpliva na pojavnost aken (s3 s6).
s1………spol anketirancev
s2………letnik anketirancev
s3………kofeinske pijače
s4………hitra hrana
s5………zdrava hrana
s6………težave z aknami
s7.1………redno umivanje kože
s7.2………uporaba čistilnih tonikov in krem
s7.3………uporaba domačih preparatov
s7.4………obisk dermatologa
s7.5………obisk kozmetika
s7.6………uporaba predpisanih zdravil
s8………posvetovanje z dermatologom
s9………negativen vpliv aken na telesno samopodobo
s10………negativen vpliv aken na družabno življenje
s11………pritisk medijev zaradi lepotnih idealov
s12………stres
35
H2: Osebe, ki ne uživajo hitre hrane, imajo manj težav z aknami (s4s6).
H0: Hitra hrana ne vpliva na pojavnost aken (s4 s6).
H3: Osebe, ki uživajo zdravo hrano, imajo manj težav z aknami (s5s6).
H0: Zdrava hrana ne vpliva na pojavnost aken (s5 s6).
H4: V stresnih obdobjih se težave z aknami stopnjujejo (s12s6).
H0: Stres ne vpliva na stopnjevanje težav z aknami (s12 s6).
H5:Osebe, ki imajo težave z aknami, imajo nižjo samopodobo, so manj družabni in bolj občutijo
pritiske medijev o lepotnih idealih (s9-11s6).
H0: Akne ne vplivajo na telesno samopodobo, družabno življenje posameznika in občutljivost na
pritiske medijev o lepotnih idealih (s9-11 s6).
3.1.5 ANALIZA PODATKOV
3.1.5.1
Na vprašanje o spolu je 32 gimnazijcev (24 % anketirancev) odgovorilo z »moški« in 104 gimnazijk (76
% anketirancev) z »ženski«, kar je razvidno tudi iz spodnjega tortnega diagrama.
36
SPOL
M
32 24 %
Ž
104 76 %
3.1.5.2
Na vprašanje o letniku, ki ga gimnazijci obiskujejo, je 13 dijakov (10 % anketirancev) odgovorilo s »1.
letnik«, 54 dijakov (40 % anketirancev) z »2. letnik«, 37 dijakov (27 % anketirancev) s »3. letnik«, 31
dijakov (23 % anketirancev) s »4. letnik«, 1 oseba pa je ostala neopredeljena. Odgovore na vprašanja
prikazuje tudi spodnji tortni diagram.
LETNIK
1.
13 10 %
2.
54 40 %
3.
37 27 %
4.
31 23 %
3.1.5.3
Na vprašanje »Kako pogosto uživate pijače, ki vsebujejo kofein, npr. kava, kakav, ledeni čaj, čaji in
energijski napitki?« je z »Vsakodnevno.« odgovorilo 41 dijakov (29,9 %), s »Pogosto (nekajkrat
37
tedensko).« 52 dijakov (38 %), z »Redko (nekajkrat mesečno, letno).« 40 dijakov (29,1 %) in z »Jih ne
uživam.« 4 dijaki (3 %), kot je razvidno iz spodnjega tortnega diagrama.
Kako pogosto uživate pijače, ki vsebujejo kofein, npr. kava, kakav, ledeni čaj, čaji in energijski
napitki?
3.1.5.4
Na vprašanje »Ali pazite na zdravo prehrano, tako da zaužijete manj hitre hrane, sladkarij, prigrizkov
(čips) in alkohola?« je z »Da.« odgovorilo 50 dijakov (37 %), z »Občasno.« 66 dijakov (49 %), z »Ne.«
pa 20 dijakov (15 %). Rezultati so razvidni iz spodnjega tortnega diagrama.
Ali pazite na zdravo prehrano, tako da zaužijete manj hitre hrane, sladkarij, prigrizkov (čips) in
alkohola?
Da.
50 37 %
Občasno.
66 49 %
Ne.
20 15 %
Vsakodnevno.
Pogosto (nekajkrat tedensko).
Redko (nekajkrat mesečno, letno).
Jih ne uživam.
38
3.1.5.5
Na vprašanje »Kako pogosto uživate naslednja živila: špinača, korenje, žitne izdelke, jajca?« je 26
dijakov (19 %) odgovorilo z »Vsakodnevno.«, 92 dijakov (68 %) s »Pogosto (nekajkrat tedensko).«, 17
dijakov (13 %) z »Redko (nekajkrat mesečno, letno).« in 1 dijak (1 %) z »Jih ne uživam.«, kar prikazuje
tudi spodnji tortni diagram.
Kako pogosto uživate naslednja živila: špinača, korenje, žitne izdelke, jajca?
Vsakodnevno.
26 19 %
Pogosto (nekajkrat
tedensko).
92 68 %
Redko (nekajkrat
mesečno, letno).
17 13 %
Jih ne uživam.
1 1 %
3.1.5.6
Na vprašanje »Ali imate težave z aknami, mozolji (tudi blage oblike)?« je 83 dijakov (61 %) odgovorilo
z »Da.« in 53 dijakov (39 %) z »Ne.«, kar prikazuje tudi spodnji tortni diagram.
Ali imate težave z aknami, mozolji (tudi blage oblike)?
Da.
83 61 %
Ne.
53 39 %
Anketo so od tega vprašanja dalje reševali le tisti, ki so odgovorili z »Da.«, torej skupno 83 dijakov.
Odstotki se bodo upoštevali kot delež vseh anketiranih in ne samo tistih, ki so v nadaljevanju reševali
anketo. Seštevek tako ne bo nikoli 100 %.
Vsakodnevno.
Pogosto (nekajkrat tedensko).
Redko (nekajkrat mesečno, letno).
39
3.1.5.7
Na vprašanje odprtega tipa »Kje se akne pojavljajo?« je skupno 83 dijakov odgovorilo z »Obraz (čelo,
lica, nos, ob ustih, brada), hrbet, dekolte, ramena.« Na obrazu so najbolj izpostavljali T-predel (čelo,
nos, brada).
3.1.5.8
Na vprašanje »Ali opažate, da se v stresnih obdobjih, kot je npr. ocenjevalno, vaše težave z aknami
stopnjujejo?« je kljub navodilom odgovorilo 85 dijakov (torej 2 več kot bi morala). Od tega jih je 61
(45 %) odgovorilo z »Da.« in 24 (18 %) z »Ne.«, kot je razvidno iz spodnjega tortnega diagrama.
Ali opažate, da se v stresnih obdobjih, kot je npr. ocenjevalno, vaše težave z aknami stopnjujejo?
Da.
61 45 %
Ne.
24 18 %
40
3.1.5.9
Na vprašanje »Kako odpravljate vaše težave z aknami?« so dijaki odgovorili z:
Odpravljanje težav z aknami Se ne strinjam Se delno strinjam Se popolnoma strinjam
Redno umivanje kože 2 (1 %) 15 (11 %) 66 (49 %)
Uporaba čistilnih tonikov in krem 17 (13 %) 31 (23 %) 34 (25 %)
Uporaba domačih preparatov 51 (38 %) 17 (13 %) 15 (11 %)
Obisk dermatologa 60 (44 %) 11 (8 %) 12 (9 %)
Obisk kozmetika 53 (39 %) 20 (15 %) 9 (7 %)
Uporaba predpisanih zdravil 57 (42 %) 17 (13 %) 9 (7 %)
Tabela 1: Načini odpravljanja težav z aknami
Številke prikazujejo število dijakov, ki je izbralo določeno možnost izmed treh ponujenih (se ne
strinjam, se delno strinjam, se popolnoma strinjam). Procenti v oklepajih predstavljajo odstotke
dijakov, ki se strinja z določeno možnostjo glede na celotno število anketirancev (torej glede na 136
dijakov in dijakinj Gimnazije Novo mesto) in ne glede na anketirance, ki so izjavili, da imajo težave z
aknami (tudi blage oblike). Iz zgornje tabele je razvidno, da dijaki težave z aknami najpogosteje
odpravljajo z rednim umivanjem kože, najmanj pa jih obišče dermatologa ali uporablja predpisana
zdravila. Rezultati so prikazani tudi v spodnjem stolpčnem diagramu.
Kako odpravljate vaše težave z aknami?
0
10
20
30
40
50
60
70
se n
e st
rin
jam
se p
op
oln
om
a st
rin
jam
redno umivanje kože
uporaba čistilnih tonikov in krem
uporaba domačih preparatov
obisk dermatologa
obisk kozmetika
uporaba predpisanih zdravil
41
3.1.5.10
Na odprti tip vprašanja »Če uporabljate čistilne tonike, kreme in predpisana zdravila, jih, prosim,
spodaj nekaj navedite.« so dijaki odgovorili z »AcneCare-negovalna krema, AcneStop-tonik, AcneStop-
korektor, Kozmetika Afrodita, Sans Soucis, Nivea, Vishy Norma derm, Skinoren, L'Ocitane-riž, čistilni
robčki Balea, Exfoliac, raztopljena himalajska sol, Garnierjeva kolekcija Purecreative (tonik, čistilna
pena, piling, krema, obrazne maske, korektor), Neutrogena, Roaccutane, weleda kozmetika, pilling
geli Terra natura, Diadermina scrub, Cerin,…«. Najpogosteje so bili omenjeni izdelki Kozmetike
Afrodite, Vichy-ja in Eucerina.
5.3.5.11
Na vprašanje »Ali se pred uporabo čistilnega tonika, kreme posvetujete z dermatologom ali kako
drugače preverite njegovo učinkovitost?« je 9 dijakov (7 %) odgovorilo z »Da, vedno.«, 21 dijakov (15
%) z »Občasno.« ter 45 dijakov (33 %) z »Nikoli.«. Tudi tokrat odstotki prikazujejo delež dijakov v
primerjavi z vsemi anketiranci (136 dijakov). Rezultati so vidni v spodnjem tortnem diagramu.
Ali se pred uporabo čistilnega tonika, kreme posvetujete z dermatologom ali kako drugače
preverite njegovo učinkovitost?
Da, vedno.
9 7 %
Občasno.
21 15 %
Nikoli.
45 33 %
3.1.5.12
Na vprašanje »Ali akne negativno vplivajo na vašo telesno samopodobo?« je z »Da, zelo.« odgovorilo
17 dijakov (13 %), z »Malo.« 47 dijakov (35 %) in z »Ne.« 18 dijakov (13 %). Tudi tokrat odstotki
prikazujejo delež dijakov v primerjavi z vsemi anketiranci (136 dijakov). Rezultati so prikazani v
spodnjem tortnem diagramu.
42
Ali akne negativno vplivajo na vašo telesno samopodobo?
Da, zelo.
17 13 %
Malo.
47 35 %
Ne.
18 13 %
3.1.5.13
Na vprašanje »Ali akne negativno vplivajo na vaše družabno življenje?« je 8 dijakov (6% vseh
anketirancev) odgovorilo z »Da, zelo.«, 13 dijakov (10 % vseh anketirancev) z »Malo.« in 62 dijakov
(46 % vseh anketirancev) z »Ne.«. Rezultati so prikazani v spodnjem tortnem diagramu.
Ali akne negativno vplivajo na vaše družabno življenje?
Da, zelo.
8 6 %
Malo.
13 10 %
Ne.
62 46 %
3.1.5.14
Na vprašanje »Ali občutite pritiske medijev zaradi lepotnih idealov, tj. čiste kože?« je z »Da, zelo.«
odgovorilo 21 dijakov (15 % vseh anketirancev), z »Malo.« 37 dijakov (27 % vseh anketirancev) z
»Malo.« in 24 dijakov (18 % vseh anketirancev) z »Ne.«. Rezultati so prikazani v spodnjem tortnem
diagramu.
43
Ali občutite pritiske medijev zaradi lepotnih idealov, tj. čiste kože?
Da, zelo.
21 15 %
Malo.
37 27 %
Ne.
24 18 %
3.1.5.15 (Obdelava podatkov in potrditev hipotez)
Povezave med spremenljivkami smo računali v Excelu, s pomočjo filtra in uporabe ustreznih pogojev
(Countif), s katerimi smo omejili našo populacijo na tiste z aknami in na tiste brez. Na ta način smo
potrdili prve tri hipoteze.
H1: Večja količina zaužitega kofeina vpliva na večjo pojavnost aken (s3s6).
H0: Kofein ne vpliva na pojavnost aken (s3 s6).
Hipoteza H1 se je potrdila. V analizo smo vključili samo osebe z aknami (s6), ki jih je 83. Od tega jih 26
vsakodnevno uživa pijače s kofeinom, 37 pa jih uživa pogosto (nekajkrat tedensko). Skupno to znaša
63 oseb (s3), kar predstavlja 76 % populacije z aknami. Ugotavljamo močno povezavo med pijačami s
kofeinom in pojavnostjo aken.
44
Nadalje smo izmed 63 oseb, ki vsakodnevno ali pogosto (nekajkrat tedensko) uživajo pijače s
kofeinom in imajo hkrati težave z aknami (s3s6), ugotavljali korelacijo med tistimi, ki tudi ne ali zgolj
občasno skrbijo za zdravo prehrano na ta način, da uživajo manj hitre hrane (s5). Povezava je izredno
močna, kar 67 % izmed tistih, ki imajo težave z aknami (s6), hkrati uživajo pijače s kofeinom (s3) in
uživajo hitro hrano (s4). Rezultati so vidni v spodnjem tortnem diagramu.
76%
24%
Uživanje pijač z vsebnostjo kofeina med osebami, ki imajo težave z aknami
Vsakodnevno in pogosto (nekajkrat tedensko).
Redko (nekajkrat mesečno, letno) in nikoli.
67%
33%
Korelacija med uživanjem kofeina (s3) in hitre hrane (s4) ter aknavostjo
(s6)
uživanje hkrati kofeina in hitre hrane
uživajo kofein in pazijo na zdravo prehrano
45
H2: Osebe, ki ne uživajo hitre hrane, imajo manj težav z aknami (s4s6).
H0: Hitra hrana ne vpliva na pojavnost aken (s4 s6).
Hipoteza H2 se je potrdila. V analizo smo vključili samo osebe z aknami (s6), ki jih je 83. Od tega jih 12
ne pazi na zdravo prehrano, 44 pa jih pazi občasno. Skupno to znaša 56 oseb (s4), kar predstavlja 67 %
populacije z aknami. Ugotavljamo močno povezavo med slabo skrbjo za zdravo prehrano (uživanjem
manj hitre hrane) in pojavnostjo aken. Rezultati so vidni v spodnjem tortnem diagramu.
H3: Osebe, ki uživajo zdravo hrano, imajo manj težav z aknami (s5s6).
H0: Zdrava hrana ne vpliva na pojavnost aken (s5 s6).
Hipoteza H3 se je potrdila. V analizo smo vključili samo osebe brez aken, ki jih je 53. Od tega jih 11
vsakodnevno uživa zdravo hrano (špinača, korenje, žitni izdelki, jajca), 34 pa jih uživa pogosto
(nekajkrat tedensko). Skupno to znaša 45 oseb (s5), kar predstavlja 85 % populacije brez aken.
Ugotavljamo močno povezavo med uživanjem zdrave hrane (špinača, korenje, žitni izdelki, jajca) in
nepojavnostjo aken. Rezultati so vidni v spodnjem tortnem diagramu.
67%
33%
Skrb za zdravo prehrano (uživanje manj hitre hrane) med osebami, ki imajo težave z aknami
Ne in občasno. Da.
46
H4: V stresnih obdobjih se težave z aknami stopnjujejo (s12s6).
H0: Stres ne vpliva na stopnjevanje težav z aknami (s12 s6).
Anketiranci so hipotezo potrdili. Na vprašanje »Ali opažate, da se v stresnih obdobjih, kot je npr.
ocenjevalno, vaše težave z aknami stopnjujejo?« je kljub navodilom odgovorilo 85 dijakov (torej 2 več
kot bi morala). Od tega jih je 61 (45 %) odgovorilo z »Da.« in 24 (18 %) z »Ne.«, kot je razvidno iz
spodnjega tortnega diagrama.
Ali opažate, da se v stresnih obdobjih, kot je npr. ocenjevalno, vaše težave z aknami stopnjujejo?
Da.
61 45 %
Ne.
24 18 %
85%
15%
Struktura uživanja zdrave hrane med osebami brez aken
vsakodnevno in pogosto (nekajkrat tedensko) redko ali nikoli
47
H5: Osebe, ki imajo težave z aknami, imajo nižjo samopodobo, so manj družabni in bolj občutijo
pritiske medijev o lepotnih idealih (s9-11s6).
H0: Akne ne vplivajo na telesno samopodobo, družabno življenje posameznika in občutljivost na
pritiske medijev o lepotnih idealih (s9-11 s6).
Anketiranci so hipotezo delno potrdili. Ovrgli so hipotezo, da akne negativno vplivajo na njihovo
družabno življenje. Da akne vsaj malo negativno vplivajo na telesno samopodobo, je potrdilo 64 od
skupno 82 anketirancev (78 %), ki imajo težave z aknami in so odgovorili na to vprašanje. Da akne niti
malo ne vplivajo na njihovo družabno življenje je odgovorilo 62 od skupno 83 anketirancev (75 %), ki
imajo težave z aknami in so odgovorili na to vprašanje. Da osebe z aknami občutijo pritiske medijev
zaradi lepotnih idealov, tj. čiste kože je potrdilo 58 od skupno 82 anketirancev (71 %), ki imajo težave z
aknami in so odgovorili na to vprašanje.
Rezultati so bili prikazani tudi v tortnih diagramih (v poglavjih 3.1.5.13-3.1.5.15.)
3.1.6 ODPRTA VPRAŠANJA
Pri zastavljanju ankete nismo upoštevali vseh dejavnikov, ki vplivajo na pojavnost aken (npr. dednost,
raznolikost geografskega okolja). Če bi želeli dobiti natančen vpogled v pojavnost aken, bi morali
upoštevati več dejavnikov. Ti naj bi bili predmet nadaljnjih raziskav.
48
3.2 EKSPERIMENTALNO DELO
3.2.1 NAČRT DELA
Z destilacijo bomo pridobili eterična olja klinčkov, kamilice in limone. Eteričnega olja čajevca ne
moremo pridobiti, ker v Sloveniji ni možno dobiti listov čajevca.
S tankoplastno kromatografijo bomo primerjali prisotnost pomembne učinkovine v našem eteričnem
olju in komercialnem eteričnem olju. Pri olju čajevca bomo za standard uporabili p-cimen, ki ima
glede na novejše raziskave v čajevcu največji protibakterijski učinek na bakterije P. acnes, pri olju
kamilice bomo uporabili (-)-α-bisabolol, pri klinčkih evgenol in pri limoni R-(+)-limonen, ki ga je v
eteričnem olju največ. Ker ni bilo mogoče pridobiti listov čajevca za pridobivanje eteričnega olja,
bomo pri čajevcu preverili le prisotnost antimikrobne spojine v kupljenem eteričnem olju.
Iz eteričnega olja klinčevca bomo izolirali evgenol, ki je fenol in nenasičena spojina. Za dokaz
nenasičenosti bomo adirali brom na dvojno vez in s KMnO4 oksidirali verigo z dvojno vezjo v diol. Da
je evgenol fenol, bomo dokazali z reakcijo z FeCl3, pri kateri naj bi nastali obarvani produkti.
S plinsko kromatografijo bomo določili vsebnost evgenola v komercialnem eteričnem olju in v
eteričnem olju, ki smo ga z destilacijo pridobili sami.
Radi bi preverili protimikrobne lastnosti eteričnih olj, ki smo jih sami pridobili, na bakterije
Propionibacterium acnes, ki v ogrcih povzročijo vnetje. Pridobljena olja bomo primerjali s
komercialnimi eteričnimi olji, s protimikrobnimi učinkovinami, ki so v teh oljih, ter z eteričnim oljem
čajevca in benzoil peroksidom. Slednja dva se pogosto uporabljata za zdravljenje in preprečevanje
aken. V ta namen bomo določili občutljivost bakterij za naštete snovi z disk difuzijsko in dilucijsko
metodo na enak način kot se z antibiogramom določa občutljivost bakterij za antibiotike.
49
3.2.2. KEMIJSKI DEL
3.2.2.1 PRIDOBIVANJE ETERIČNEGA OLJA – DESTILACIJA Z VODNO PARO IN EKSTRAKCIJA
3.2.2.1.1 Materiali
- vodni hladilnik
- destilirka (500 mL)
- merilni valj
- nastavek za hladilnik
- gorilnik
- trinožno stojalo in štirinožno stojalo, stojalo za parorazvijalec
- stojala, prižeme, mufe
- vžigalice
- lonček
- lij ločnik (250 mL), obroč
- erlenmajerice
- parorazvijalec
- kapalke
- destilirana voda
- deli rastlin, iz katerih se pridobiva eterično olje: 30 g mletih klinčkov (Maestro), 30 g
posušenih cvetov kamilice za čaj (1001 cvet), lupina 6 ekološko pridelanih limon
- diklorometan:
identifikator / proizvod Dichloromethane
Številka proizvoda 270997
Znamka Sigma-Aldrich
Št. CAS 75-09-2
Tabela 2: Identifikatorji diklorometana
50
3.2.2.1.2 Potek dela
Sestavili smo aparaturo za destilacijo z vodno paro (Slika 13). V destilirko smo stresli dele rastline, iz
katere smo želeli pridobiti eterično olje (mleti klinčki, posušeni cvetovi kamilice ali limonina lupina),
in jih prelili s prib. 150 mL destilirane vode. Zmes smo destilirali tako dolgo, da se je nabralo 50 mL
destilata.
Slika 13: Destilacija klinčkov
Destilat smo prelili v lij ločnik in ekstrahirali z 2 mL diklorometana, s katerim smo sprali merilni valj, v
katerem se je nabiral destilat. Lij ločnik smo najprej večkrat pretresli in medtem tudi odzračevali, nato
pa postavili na obroč, da sta se fazi ločili, ter odlili organsko fazo, tj. eterično olje, raztopljeno v
diklorometanu, v označeno erlenmajerico. Ekstrakcijo smo trikrat ponovili.
51
Slika 15: Eterično olje kamilice, raztopljeno v
diklorometanu
Slika 14: Ekstrakcija
52
3.2.2.2 TANKOPLASTNA KROMATOGRAFIJA
3.2.2.2.1 Materiali
- grelna plošča, lonček
- stacionarna faza: silikagel/TLC-ploščice
- navaden svinčnik
- ravnilo
- kapilare za enkratno uporabo (10 µL) (BLAUBRAND intraMARK)
- čaše (250 mL)
- urna stekla
- sušilnik za lase
- UV-luč
- eterična olja, ki smo jih pripravili sami: eterično olje nageljnovih žbic, eterično olje kamilice,
eterično olje limonine lupine
- komercialna eterična olja Bergland:
o eterično olje nageljnove žbice Syzygium aromaticum
o eterično olje kamilica modra (10 % v mandljevem olju) Matricaria chamomila
o eterično olje čajevec Melaleuca alternifolia – tea tree – Teebaum
o eterično olje citrona Citrus lemon
3.2.2.2.2 Kemikalije
Ploščice za tankoplastno kromatografijo, standarde in podatke o njih smo kupili od dobavitelja Sigma-
Aldrich, na spletni strani http://www.sigmaaldrich.com/united-kingdom .html.
Tabela 3: Identifikatorji standardov
identifikator / proizvod p-Cymene (-)-α-Bisabolol Eugenol (R)-(+)-Limonene
Številka proizvoda C121452 14462 E51791 183164
Znamka Aldrich Aldrich Aldrich Sigma
Št. CAS 99-87-6 23089-26-1 97-53-0 5989-27-5
53
identifikator / proizvod Toluene Ethyl acetate
Številka proizvoda 244511 270989
Znamka Sigma-Aldrich Sigma-Aldrich
Št. CAS 601-021-00-3 141-78-6
Tabela 4: Identifikatorji kemikalij za mobilno fazo
3.2.2.2.3 Potek dela
Za kromatografijo smo potrebovali čisto eterično olje, zato smo pripravili vodno kopel s prib. 40°C in
vanjo položili erlenmajerice z eteričnimi olji, raztopljenimi v diklorometanu (polovico eteričnega olja
klinčkov smo že prej shranili za izolacijo evgenola), in pustili, da je diklorometan izparel. Ko je
temperatura kopeli padla, smo vodo spet segreli, da je diklorometan popolnoma izhlapel.
Za tankoplastno kromatografijo smo pripravili mobilno fazo – toluen:etil acetat v volumskem razmerju
90:10. Mobilno fazo smo natočili v 3 čaše do višine prib. 1 cm. Na TLC-ploščice smo z navadnim
svinčnikom prib. 16 mm od spodnjega roba narisali startno črtno in označili mesta nanosov vzorcev,
nato smo na TLC-ploščice s kapilarami nanesli kapljice vzorcev:
kromatogram 1 : p-cimen, komercialno eterično olje čajevca
kromatogram 2 : (-)-α-bisabolol, komercialno eterično olje kamilice, naše eterično olje
kamilice
kromatogram 3 : evgenol, komercialno eterično olje, naše eterično olje
kromatogram 4 : R-(+)-limonen, komercialno eterično olje citrona, naše eterično olje limonine
lupine
Ploščice smo postavili vsako v svojo čašo in pokrili z urnim steklom ter pustili, da je mobilna faza prišla
do prib. 1 cm pod zgornjim robom ploščice. Črto, do koder je prišla mobilna faza, smo označili z
navadnim svinčnikom ter ploščice osušili s sušilnikom za lase. Kromatogram smo si pogledali pod UV-
lučjo pri valovni dolžini svetlobe 254 nm in z navadnim svinčnikom označili lise.
Po spodnji enačbi smo izračunali retencijski faktor, tj. hitrost, s katero se določena snov giblje po
54
stacionarni fazi, v primerjavi s hitrostjo, s katero se giblje mobilna faza.
retencijski faktor (Rf) =
3.2.2.2.4 Rezultati in komentar
V tabelah so navedene vrednosti retencijskih faktorjev lis, ki verjetno pripadajo isti snovi.
kromatogram 1 (čajevec):
p-cimen komercialno eterično olje čajevca
0,74 0,74
0,94 0,94
Tabela 5: Retencijska faktorja kromatograma 1
V komercialnem eteričnem olju čajevca Bergland je gotovo p-cimen, saj sta na kromatogramu pri
eteričnem olju obe lisi, ki ju opazimo pri p-cimenu. Pri eteričnem olju so poleg lis z navedenimi
retencijskimi faktorji opazne še tri lise, ki jih pri standardu ni.
kromatogram 2 (kamilica):
(-)-α-bisabolol komercialno eterično olje kamilice naše eterično olje kamilice
0,58 / 0,59
Tabela 6: Retencijski faktor kromatograma 2
Pri komercialnem eteričnem olju je vidna ena večja lisa, pri našem eteričnem olju pa so poleg lise, ki
verjetno predstavlja bisabolol, vidne še 3 druge lise.
kromatogram 3 (klinčki):
Retencijski faktorji največje lise so pisani krepko. Poleg navedenih sta pri našem eteričnem olju vidni
še dve lisi (Slika 16).
55
Evgenol komercialno eterično olje
nageljnovih žbic
naše eterično olje nageljnovih žbic
0,07 0,08 0,08
0,18 0,19 0,20
0,60 0,58 0,60
Tabela 7: Retencijski faktorji kromatograma 3
Slika 16: Kromatogram 3 (klinčki)
kromatogram 4 (limona):
Limonen komercialno eterično olje limone naše eterično olje limone
0,57 0,57 0,57
Tabela 8: Retencijski faktor na kromatogramu 4
Pri obeh eteričnih oljih smo poleg lise z retencijskim faktorjem limonena, ki je bila pri obeh približno
enako velika, opazili še veliko drugih lis, ki predstavljajo še druge snovi; nekatere imajo enak
retencijski faktor, druge pa ne.
Napake oziroma odstopanja od pravih vrednosti so lahko nastala zaradi nepopolnih pripomočkov, saj
na voljo nismo imeli prave kadičke za kromatografijo, ampak smo uporabili navadne čaše, katerih izliv
morebiti vpliva na rezultate pa tudi zrak ni bil nasičen s hlapi mobilne faze.
56
3.2.2.3 KISLINSKO-BAZNA EKSTRAKCIJA EVGENOLA IN DOKAZNE REAKCIJE
3.2.2.3.1 Potrebščine
- lij ločnik
- stojalo, obroč
- 3 erlenmajerice
- 2 merilna valja (10 mL)
- indikatorski lističi
- čaša
- 6 epruvet
- 4 kapalke
- stojalo za epruvete
- gorilnik
3.2.2.3.2 Reagenti
- eterično olje klinčkov, ki smo ga z destilacijo pridobili sami
- 30 mL 6 % NaOH
- 60 mL CH2Cl2
- 3-6 mL HCl (konc.)
- 2 % Br/CCl4
- sušilno sredstvo Na2SO4
- 0,1 % KMnO4(aq)
- 10 % FeCl3(aq)
- destilirana voda
3.2.2.3.3 Potek dela
Eterično olje klinčkov v diklorometanu smo zlili v lij ločnik, dodali 10 mL 5 % NaOH, da je evgenol
prešel v ionsko fazo (fenolat) in ekstrahirali. Organsko (spodnjo) plast smo odlili, vodno (zgornjo) plast
s fenolatom pa smo skozi ustje lija prelili v erlenmajerico in shranili. Z organsko fazo smo postopek še
dvakrat ponovili, da bi dobili čim več evgenola. V erlenmajerico z vodno fazo smo po kapljicah
dodajali HCl (in medtem spremljali pH), dokler raztopina ni postala kisla. Tako je evgenol prešel nazaj
57
v fenolno obliko, ki je v vodi slabo topna. Iz vodne faze smo ga trikrat ekstrahirali s po 10 mL
diklorometana. Organsko fazo, ki smo jo zbrali v erlenmajerico, smo dodali dve žlički sušilnega
sredstva Na2SO4, premešali in počakali nekaj minut, nato pa odlili organsko faz (evgenol v
diklorometanu) v drugo erlenmajerico, da je sušilno sredstvo ostalo v prvi erlenmajerici.
Dokazne reakcije:
Primerjali smo produkte dokaznih reakcij z evgenolom in z diklorometanom, ki je služil kot kontrola.
a) Dokaz nenasičenosti z Br2/CCl4: V testno epruveto smo dali evgenol v diklorometanu ter po
kapljicah dodajali raztopino broma v tetraklorometanu in opazovali spremembe v primerjavi s
kontrolo.
b) Oksidacija alkena v diol s KMnO4: V testno epruveto smo dali evgenol v diklorometanu ter po
kapljicah dodajali raztopino KMnO4 in rahlo stresali. Opazovali smo spremembe v primerjavi s
kontrolo.
c) Dokazna reakcija na fenole z FeCl3: V testno epruveto smo dali evgenol v diklorometanu ter
po kapljicah dodajali raztopino FeCl3. Opazovali smo spremembe primerjavi s kontrolo.
3.2.2.3.4 Rezultati
a) Dokaz nenasičenosti z Br2/CCl4: Bromovica se v diklorometanu ni razbarvala, v evgenolu pa,
ker ima evgenol na aromatski obroč pripeto verigo ogljikovih atomov, povezanih z eno dvojno
vezjo.
b) Oksidacija alkena v diol s KMnO4: V evgenolu se je raztopina KMnO4 razbarvala in nastal je
diol, kar je dokaz za dvojno vez. V diklorometanu se raztopina ni razbarvala.
c) Dokazna reakcija na fenole z FeCl3: Raztopina evgenola in FeCl3 se je po nekaj urah obarvala
rjavozeleno, pri diklorometanu pa ni bilo sprememb. Reakcija dokazuje, da je evgenol fenol.
Običajno se raztopina FeCl3 v fenolu obarva vijolično, ker pa je eterično olje klinčkov
rumenkaste barve, je raztopina rjavozelena.
58
3.2.3 MIKROBIOLOŠKI DEL
(izveden v Mikrobiološkem laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto)
3.2.3.1 DISK DIFUZIJSKI TEST
3.2.3.1.1 Materiali
3.2.3.1.1.1 Pripomočki:
- petrijevke
- sterilni diski (d = 12 mm)
- pinceta
- gorilnik
- mikropipeta
- nastavki za mikropipeto
- sterilne vatirane palčke
- flomaster
- lonci za anaerobno inkubacijo
- ravnilo
3.2.3.1.1.2 Kemikalije:
- fiziološka raztopina (0,85 % NaCl)
- komercialna eterična olja Bergland:
o eterično olje nageljnove žbice Syzygium aromaticum
o eterično olje kamilica modra (10 % v mandljevem olju) Matricaria chamomila
o eterično olje čajevec Melaleuca alternifolia – tea tree – Teebaum
o eterično olje citrona Citrus lemon
- eterična olja, ki smo jih ekstrahirali sami: eterično olje nageljnovih žbic, limone in kamilice
- p-cimen
- (-)-α-bisabolol
- evgenol
- R-(+)-limonen
- mandljevo olje
- benzoil peroksid
59
- standardni disk (d = 6 mm) z antibiotikom klindamicinom, konc. 2 µg/disk (BBL Sensi-Disc,
proizvajalec: Becton Dickinson, kataloška št.: 231213)
3.2.3.1.1.3 Organizmi
Kultura bakterij Propionibacterium acnes, uporabljena za testiranje, je bila stara 18-24 h, vzgojena pa
je bila na neselektivnem gojišču – Kolumbija krvnem agarju v anaerobni atmosferi. Iz kulture je bila
pripravljena suspenzija v fiziološki raztopini, ki je bila uravnana na McFarlandov standard 0,5.
3.2.3.1.1.4 Gojišča
a) BHI agar
Gojišče BHI agar, ki je zelo hranljivo, je namenjeno gojenju različnih patogenih mikroorganizmov z
večjimi prehranskimi zahtevami npr. streptokoki, pnevmokoki, meningokoki. Uporablja se lahko tudi
pri preverjanju občutljivosti teh organizmov za protimikrobne snovi.
Proizvajalec BHI-agarja: Merck; kataloška številka: 113826
Sestava:
ekstrakt možganov, srca in peptoni (27,5 g/L)
glukoza (2,0 g/L)
natrijev klorid (5,0 g/L)
dinatrijev hidrogenfosfat (2,5 g/L)
agar (15,0 g/L)
Postopek priprave: 52 g dehidriranega gojišča suspendiramo v 1 L destilirane vode. Vrednost pH
suspenzije umerimo na 7,4 +/- 0,2. Gojišče avtoklaviramo pri 121°C za 15 min. Dobro premešamo.
Gojišče aseptično razlijemo v sterilne plastične petrijevke.
60
b) Kolumbija krvni agar
Gojišče Kolumbija krvni agar je namenjeno gojenju rastno zahtevnih patogenih organizmov ter drugih
mikroorganizmov.
Sestava:
posebni pepton (23,0 g/L)
škrob (1,0 g/L)
natrijev klorid (5,0 g/L)
agar (10,0 g/L)
sterilna sesalčja kri (50,0 mL/L)
Postopek priprave: Suspendiramo 39,0 g dehidriranega gojišča v 1 L destilirane vode. Suspenzijo
segrejemo do vrelišča, da se gojišče povsem raztopi. Raztopino avtoklaviramo pri 121 °C za 15 minut.
Ko se gojišče ohladi na 50°C, aseptično dodamo kri. Dobro premešamo in aseptično razlijemo v
sterilne plastične petrijevke premera 7 cm.
3.2.3.1.2 Potek dela
Za ugotavljanje občutljivosti bakterij P. acnes za protimikrobna sredstva (eterična olja) smo uporabili
standardno metodo disk difuzije. Sterilno vatirano palčko smo potopili v pripravljeno suspenzijo
bakterij. Palčko smo večkrat obrnili in močno pritisnili ob steno epruvete nad gladino. S tem smo
odstranili presežek inokuluma s palčke. Posušeno površino plošče BHI agarja smo inokulirali tako, da
smo z vatirano palčko razmazali inokulum preko celotne sterilne površine. Ploščo smo obrnili za 60 °
in spet razmazali. Ploščo smo še enkrat obrnili in razmazali. Na koncu smo s palčko pobrisali rob
agarja. Tako smo inokulirali vse plošče, ki smo jih potrebovali za izvedbo testa.
Na suhe sterilne diske smo nakapljali po 15 µL posamezne snovi (eterično olje, 5 % raztopina
eteričnega olja v mandljevem olju ali standard). Ker je benzoil peroksid v trdnem agregatnem stanju,
smo nekaj dni prej pripravili 5 % raztopino v mandljevem olju; pripravili smo tudi 5 % raztopine
komercialnih eteričnih olj, saj je tako učinkovanje benzoil peroksida lažje primerljivo z učinkovanjem
olj. S sterilno pinceto smo položili diske na površino inokulirane agarske plošče (na eno ploščo 1 ali 2
61
diska). Na eno ploščo smo položili disk s klindamicinom za pozitivno kontrolo, na eno pa disk z
mandljevim oljem, ker je bil uporabljen kot topilo za benzoil peroksid in komercialno eterično olje
kamilice, za negativno kontrolo. Vsak disk je imel popoln stik s površino agarja. Na plošče smo s
flomastrom označili, katero snov smo nanesli na disk. Plošče smo inkubirali v anaerobni atmosferi pri
37 °C 48 ur. Po inkubaciji smo izmerili velikost inhibicijskih con okrog diskov (področij brez rasti okrog
diskov).
3.1.2.1 Rezultati in komentar
naše eterično olje komercialno eterično
olje
učinkovina
čajevec (učinkovina: p-cimen) / 14 mm velikost diska
kamilica (učinkovina: bisabolol) 21 mm velikost diska 19 mm
klinčki (učinkovina: evgenol) 48 mm 39 mm 40 mm
limona (učinkovina: limonen) 27 mm velikost diska velikost diska
Tabela 9: Premeri inhibicijskih con
Vsa naša eterična olja delujejo protibakterijsko, prav tako komercialni eterični olji čajevca in klinčkov
ter (-)-α-bisabolol in evgenol. Pri p-cimenu, komercialnih eteričnih oljih kamilice in limone ter pri
limonenu so se bakterije namnožile do diska (v tabeli premer inhibicijske cone podane kot velikost
diska), kar lahko pomeni, da snov nima protimikrobnega učinka ali pa bi bila za zadosten učinek, pri
katerem bi nastala inhibicijska cona, potrebna večja količina snovi. Komercialno eterično olje kamilice
verjetno ni imelo protimikrobnega učinka, ker je le 10 % raztopina v mandljevem olju.
Pozitivna kontrola je bil disk (d = 6 mm) s klindamicinom koncentracije 2 µg/disk, pri katerem je bil
premer inhibicijske cone 50 mm. Za negativno kontrolo smo uporabili mandljevo olje; inhibicijske
cone ni bilo – bakterije so rasle do diska.
62
Slika 17: Določanje občutljivosti bakterij za naše eterično olje klinčkov (foto: Matjaž Retelj)
Slika 18: Določanje občutljivosti bakterij za evgenol (foto: Matjaž Retelj)
Slika 19: Določanje občutljivosti bakterij za bisabolol (na petrijevki levo spodaj) in p-cimen (na
petrijevki desno zgoraj) (foto: Matjaž Retelj)
63
Določili smo tudi občutljivost bakterij za 5 % raztopino benzoil peroksida v mandljevem olju. Pri 15 µL
na disku so se bakterije namnožile do diska. Uporabili smo še diske, s 30, 50 in 65 µL, da bi videli, ali
se inhibicijska cona pojavi pri večji količini. Rezultati so podani v Tabeli 10.
volumen raztopine benzoil
peroksida na disku [µL]
inhibicijska cona [mm] okrog
diska s premerom 12 mm
15 velikost diska
30 18
50 20
65 22
Tabela 10: Inhibicijske cone raztopine benzoil peroksida.
Tudi 5 % eterična olja v mandljevem olju niso inhibirala rasti bakterij, zato smo poskus ponovili s 50 µL
5 % eteričnih olj na diskih, a tudi tokrat inhibicijske cone ni bilo.
Pozitivna kontrola je bil disk (d = 6 mm) s klindamicinom koncentracije 2 µg/mL, pri katerem je bil
premer inhibicijske cone 50 mm. Za negativno kontrolo smo uporabili mandljevo olje, v katerem sta
raztopljena benzoil peroksid in komercialno olje kamilice; inhibicijske cone ni bilo – bakterije so rasle
do diska.
3.2.3.2 DILUCIJSKI TEST
3.2.3.2.1 Materiali
- BHI-agar (proizvajalec: Merck, kataloška številka: 1,13825) z dvakratno koncentracijo kot pri
disk difuzijskem testu
- fiziološka raztopina (0,9 % NaCl) z 0,5 % (v/v) emulgatorja Tween 80 (proizvajalec
emulgatorja: Sigma-Aldrich, kataloška številka: P1754)
- eterično olje nageljnovih žbic Bergland
- bakterijska kultura P. acnes (sev izoliran iz krvi bolnika, shranjen v zbirki Mikrobiološkega
laboratorija Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto
- petrijevke
- bakteriološka zanka
64
3.2.3.2.2 Potek dela
Za izvedbo dilucijskega testa, ki je kvantitativna metoda, pri kateri se določa najmanjša koncentracija
eteričnega olja, ki je potrebna za zaustavitev razmnoževanja mikrobov, t. i. minimalna inhibitorna
koncentracija – MIK, smo pripravili gojišča BHI-agar z različnimi koncentracijami eteričnega olja
nageljnovih žbic.
1 (kontrolna plošča) 2 3 4 5 6 7
volumen gojišča na ploš-
čo [mL]
20 20 20 20 20 20 20
BHI-agar volumen [mL] 10 10 10 10 10 10 10
Olje volumska
koncentracija
[%]
0 0,125 0,25 0,5 1 2 4
volumen [mL] 0 0,025 0,05 0,1 0,2 0,4 0,8
fiziološka
raztopina
z 0, 5 %
Tweena
volumen [mL] 10 9,975 9,95 9,9 9,8 9,6 9,3
Tabela 10: Sestava gojišča za dilucijski test
Prekonočno kulturo P. acnes smo razredčili v fiziološki raztopini s Tweenom v razmerju 1:10000. Na
plošče z različnimi koncentracijami olja smo nacepili po 5 µL redčine ter nato plošče anaerobno
inkubirali 6 dni.
3.2.3.3. Rezultati in komentar
Na kontrolni plošči, ki v gojišču ni imela eteričnega olja klinčkov, je zraslo 250 kolonij. Na ploščah z
dodatkom eteričnega olja je bilo razmnoževanje bakterij zavrto že pri koncentraciji eteričnega olja
0,125 vol. % (in pri vseh večjih). To je minimalna inhibitorna koncentracija izmed testiranih
koncentracij. Prava minimalna inhibitorna koncentracija je najverjetneje še manjša.
65
3.2.4 RAZPRAVA S SKLEPI
Z disk difuzijskim testom smo preverjali protibakterijsko delovanje eteričnih olj in njihovih učinkovin
na P. acnes. Inhibicijska cona našega eteričnega olja je bila vedno večja od inhibicijske cone
komercialnega eteričnega olja iste rastline (kamilice, klinčevca ali limone), kar je lahko posledica
načina pridobivanja olj. Mi smo olja pridobili z destilacijo z vodno paro; če so bila komercialna
eterična olja pridobljena v ostrejših pogojih, so lahko nekatere ključne učinkovine razpadle.
(-)-α-bisabolol je ena izmed dveh najpomembnejših protimikrobnih učinkovin v eteričnem olju
kamilice. Razloga za to, da je naše eterično olje delovalo, komercialno pa ne, sta dva. Na
kromatogramu 2 (kamilica) je lisa z istim retencijskim faktorjem, kot ga ima standard (-)-α-bisabolol,
prisotna le pri našem eteričnem olju, pri komercialnem pa ne. Ker torej v komercialnem eteričnem
olju ni (-)-α-bisabolola, je njegovo delovanje slabše. Poleg tega pa je komercialno eterično olje
razredčeno v mandljevem olju, zato je koncentracija učinkovin manjša.
Glede na rezultat – kromatogram 3 (klinčki) pri tankoplastni kromatografiji predstavlja evgenol velik
delež v našem in kupljenem olju, kar potrjujejo tudi rezultati plinske kromatografije (v Prilogi 2),
opravljene v Sanitarno-kemičnem laboratoriju Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto. Pri disk
difuzijskem testu imajo na gojišču največjo inhibicijsko cono ravno evgenol in obe eterični olji klinčkov,
kar kaže na to, da so bakterije P. acnes zelo občutljive na evgenol, saj se je na gojišču, v katerega je
difundiral evgenol, pojavila velika inhibicijska cona. Cona je bil še večja pri našem eteričnem olju, kar
kaže na součinkovanje več učinkovin in na to, da bi bili izdelki z eteričnim oljem klinčkov, pridobljenim
na pravi način, da se ohranijo bistvene snovi, lahko učinkovito sredstvo proti aknam, kar potrjuje tudi
dilucijski test, pri katerem je že majhna koncentracija eteričnega olja klinčkov v gojišču zavrla
razmnoževanje bakterij. Dilucijski test je potrebno opraviti še z manjšimi koncentracijami eteričnega
olja, da se določi prava minimalna inhibitorna koncentracija. Potrebne so še klinične raziskave o
alergijskih reakcijah in o tem, ali lahko eterično olje klinčkov, nanešeno na kožo le površinsko, zavira
razmnoževanje bakterij, ki so globoko v foliklih.
Limonen je na kromatogramu prisoten pri obeh eteričnih oljih, a na gojišču ni inhibicijske cone ob
disku z limonenom pa tudi ob disku s komercialnim eteričnim oljem ne, torej limonen ni učinkovit
zaviralec rasti bakterij P. acnes. Pri našem eteričnem olju se je pojavila nezanemarljiva inhibicijska
cona, torej naše olje vsebuje protibakterijske učinkovine, na katere so bakterije P. acnes občutljive. Te
snovi so vidne na kromatogramu, saj so nekatere lise le pri našem eteričnem olju, pri kupljenem pa jih
ni. Iz kromatograma ne moremo vedeti, za katere snovi gre, Science of acne (2012) pa navaja, da sta
66
za P. acnes toksična linalool in terpineol.
Pri komercialnem eteričnem olju čajevca je vidna majhna inhibicijska cona, pri p-cimenu, ki je gotovo
prisoten v tem olju, pa zaviranja rasti bakterij ni bilo, čeprav Aypar (1997) navaja, da je proti aknam
najučinkovitejše olje z visoko vsebnostjo p-cimena. Morda je za zaviranje rasti bakterij potrebna večja
koncentracija te snovi v gojišču, torej bi morali na diske nanesti večji volumen p-cimena ali pa ta snov
součinkuje s snovmi v eteričnem olju, sama pa nima tako močnega učinka.
Da bi primerjali občutljivost bakterij P. acnes na benzoil peroksid in komercialna eterična olja, smo
pripravili 5 % koncentracije teh snovi v mandljevem olju in izvedli disk difuzijski test. S 30 µL raztopine
benzoil peroksida na disku se je okrog diska pojavila inhibicijska cona. Pri komercialnih eteričnih oljih
pa se inhibicijska cona ni pojavila niti pri 50 µL na disku. Torej ima benzoil peroksid veliko močnejše
protimikrobno delovanje na bakterije P. acnes kot pa eterična olja in se zato upravičeno uporablja v
mnogih izdelkih za odpravljanje aken.
67
4. ZAKLJUČEK
V današnjem svetu je zunanji videz zelo pomemben in v veliki meri vpliva na samopodobo ljudi, še
posebej najstnikov. Ravno slednji se v obdobju pubertete najpogosteje spopadajo s težavami s kožo,
največkrat z aknami, zato smo se odločili, da bomo raziskali nekatere možnosti lokalnega zdravljenja
aken in naše vrstnike povprašali o tem, kako se borijo proti aknam.
V izdelkih za preprečevanje in zdravljenje aken se mnogokrat uporabljata benzoil peroksid in eterično
olje čajevca, pa tudi eterična olja kamilice in limone, zato smo preverili protimikrobno delovanje teh
snovi, dodali pa smo še eterično olje klinčkov, ki še ni pogosto uporabljeno v izdelkih proti aknam, saj
se njegovo delovanje na akne šele preučuje. Z disk difuzijskim testom smo ugotovili, da je od vseh
zgoraj naštetih ravno eterično olje klinčkov najbolj toksično za bakterije P. acnes, kar pomeni, da bi bili
izdelki z eteričnim oljem klinčkov lahko zelo učinkovito sredstvo za zdravljenje aken, seveda pa je
potrebno opraviti še klinične preiskave, da se razišče delovanje eteričnega olja na kožo in morebitne
alergijske reakcije.
Ne smemo pa pozabiti, da na razvoj aken vplivajo tudi drugi dejavniki, zato mora biti zdravljenje aken
kompleksno, potrebno je ugotoviti glavni vzrok in glede na to izbrati primerno zdravljenje oziroma
pravilno kombinacijo zdravil.
Z analizo ankete smo ugotovili, da je starostna skupina srednješolcev zanimiva tržna niša za
proizvajalce čistilnih tonikov in krem, ki lajšajo težave z aknami, saj slednje vplivajo tudi na njihovo
telesno samopodobo. Prav tako so se potrdile nekatere hipoteze, ki smo jih predvideli že iz
teoretičnega dela, npr. večja količina zaužitega kofeina vpliva na večjo pojavnost aken, osebe, ki ne
uživajo hitre hrane, in osebe, ki uživajo zdravo hrano, imajo manj težav z aknami, v stresnih obdobjih
se težave z aknami stopnjujejo ter osebe, ki imajo težave z aknami, imajo nižjo samopodobo in bolj
občutijo pritiske medijev o lepotnih idealih. Anketa je tako na zanimiv način povezala teoretični del s
praktičnim.
68
5. VIRI
ARNAU, Edvard. 2001. Človeško telo: vodnik po človeškem telesu. Ljubljana: Tehniška založba
Slovenije. ISBN 86-365-0225-X.
AYPAR, Candan. 1997. Problemi s kožo - uspešnost zdravljenja. Olje tea tree – Teebaum – čaje-
vec. Olten: Kern-Verlag.
Biologija. Navodila za laboratorijsko delo. 2008. 1. izd. 12. nat. Ljubljana : DZS. ISBN 978-86-
341-2106-3.
DEVEREUX, Charla. 1995. Aromaterapija : eterična olja in njihova uporaba. Ljubljana : DZS.
ISBN 86-341-1453-8.
Farmedica, d.o.o., Slovenija. 2012. Chamomilla recutita. Kamilica [online]. [citirano: 5. jun.
2012, 15:19]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.avogel.si/enciklopedija-
rastlin/Kamilica.php#headline4>.
HOFFMAN, Matthew in MATCALF, Eric. 2010. 1001 domače zdravilo : zanesljiva pomoč za vsa-
kdanje zdravstvene težave. Ljubljana : Mladinska knjiga. 2. ponatis.
KANSKY, Aleksej. 2002. Kožne in spolne bolezni. Ljubljana: Združenje slovenskih dermatovene-
rologov. ISBN 961-238-058-9.
KOBAL, Darja. 2000. Temeljni vidiki samopodobe. Ljubljana: Pedagoški inštitut. ISBN: 961-
6086-09-X.
MEIDINGER, Werner. 2000. Z limono zdravi in lepi. Ljubljana : Mladinska knjiga (Za zdravo živ-
ljenje). ISBN 86-11-15855-5.
PRIJATELJ, Nadja. 2003. Farmakognozija. Rastlinske droge. Ljubljana : DZS. ISBN 86-341-3728-
7.
Uvod v psihologijo. Učbenik za psihologijo v 2. letniku gimnazijskega in srednje tehničnega oz.
strokovnega izobraževanja. 2009. Ljubljana: DZS, str. 136, 137, 138, 139, 150. ISBN 86-341-
2904-7.
ACNE WORKING GROUP. 2008. Management of mild and moderate acne vulgaris [online].
[Citirano: 23. maj 2012; 16:22]. Dostopno na spletnem naslovu
<http://www.icsi.org/acne/acne_management_3.html>.
ARNER, M.; BAHGAT, M.; TOSSON, Z. 1982. Serum zinc in acne vulgaris [online]. [citirano 4.
Junij 2012]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/6217164>.
69
Aromaterapija Si. 2012. Eterično olje limone [online]. [Citirano 10. jun. 2012; 21:57]. Dostop-
no na spletnem naslovu:
<http://www.aromaterapija.si/index.php?option=com_content&view=article&id=28:eterino-
olje-limone&catid=1:eterina-olja-&Itemid=27>.
BARNETSON, BASSET, PANNOWITZ. 1990. A comparative study of tea-tree oil versus
benzoylperoxide in the treatment of acne [online]. [Datum zadnjega popravljanja 15. okt.
1990], [citirano: 8. apr. 2012; 18:22]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/2145499>.
BOH, B.; DOLNIČAR, D.; VODA, D. Eterična olja [online]. [citirano 4. jun. 2012, 21:40]. Dostop-
no na spletnem naslovu: <http://www.kii.ntf.uni-lj.si/etolja/a.htm>.
CHEN, LiYan; EFFERT, Thomas; FU, YuJie . . . 2009. The Antibacterial Activity of Clove
Essential Oil Against Propionibacterium acnes and Its Mechanism of Action [online]. [Citirano:
31. maj 2012; 19:52]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://archderm.jamanetwork.com/article.aspx?articleid=711838>.
Clinical Knowledge Summaries. 2011. Acne vulgaris – Management [online]. [citirano 5. Jun.
2012; 18:12]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://www.cks.nhs.uk/acne_vulgaris/management/scenario_diagnosis_and_assessment/vi
ew_full_scenario#375456007>.
ČUFAR, Valentina. 2011. Raziskovalna naloga: Samopodoba pri mladih -gimnazijci- II. gimna-
zija Maribor[online]. [Datum zadnjega popravljanja 06. februar. 2012], [citirano 11. april
2012; 16:45]. Dostopno na spletnem naslovu: < http://www.zpm-
mb.si/attachments/sl/739/Samopodoba_pri_maldih_gimnazijci.pdf >.
DEFEO, Susan. 2010. Chamomile for acne [online]. [Datum zadnjega popravljanja: 28. jul.
2012], [citirano: 10. jun. 2012, 11:28]. Dostopno na spletnem naslovu: <
http://www.livestrong.com/article/187217-chamomile-for-acne/>.
FULTON, J. 2010. Acne Vulgaris [online]. [Citirano: 23. maj 2012; 15:57]. Dostopno na
spletnem naslovu: <http://emedicine.medscape.com/article/1069804-overview>.
Hazardous Substances Data Bank [online]. [Datum zadnjega popravljanja 10. dec. 2011], [citi-
rano 28. jun. 2012; 21:53]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://toxnet.nlm.nih.gov/cgi-
bin/sis/htmlgen?HSDB>.
JURCA, Andreja. Chamomilla recutita [online]. [Datum zadnjega popravljanja: 21. dec. 2005],
[citirano: 5. 6. 2012, 16:03]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://www2.arnes.si/~mborion4/fkg/seminar/matricar.htm>.
KAMATOU, Guy P. P.; VILJOEN, Alvaro M. 2009. A Review of the Application and
Pharmacological Properties of α-Bisabolol and α-Bisabolol-Rich Oils [online]. [citirano: 10.
70
jun. 2012, 13:29]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://www.springerlink.com/content/1t8746496m824615/>.
KUHAR, Metka. 2007. Telesna samopodoba in mediji [online]. [Citirano 11. april 2012; 17:56].
Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.tosemjaz.net/si/clanki/532/detail.html>.
LAVERS, Isabel. COURTENAY, Molly. 2011. A practical approach to the treatment of acne vul-
garis. Nursing Standard [online]. [Citirano: 10. maj 2012; 18:15]. Dostopno na spletnem nas-
lovu: < http://nursingstandard.rcnpublishing.co.uk/archive/article-a-practical-approach-to-
the-treatment-of-acne-vulgaris/>.
LUANGNARUMITCHAI, S.; LAMLERTTHON, S. in TIYABOONCHAI, W. 2007. Antimicrobial
Activity of Essential Oils Against Five Strains of Propionibacterium acnes [online]. [Citirano 31.
maj 2012; 19:50]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://www.pharmacy.mahidol.ac.th/journal/_files/2007.60-64.pdf>.
MICHAËLSSON, G.; JUHLIN, L.; VAHLQUIST A. 1977. Effects of oral zinc and vitamin A in acne
[online]. [citirano 4. jun. 2012; 17:47]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/137693>.
National institutes of health: National Institute of Arthritis and Musculoskeletal and Skin
Diseases. 2010. Acne [online]. [Datum zadnjega popravljanja okt. 2010], [citirano 5. jun. 2012;
17:44]. Dostopno na spletnem naslovu: < http://www.niams.nih.gov/Health_Info/Acne/>.
NEMECZ, George. 1998. Chamomile. [Citirano: 7. jun. 2012; 23:30]. Dostopno na spletnem
naslovu:
<http://web.campbell.edu/faculty/nemecz/George_home/references/Chamomile.html#Top>
.
PALMER, Angela. 2011. Benzoyl Peroxide [online]. [Datuma zadnjega popravljanja 18. dec.
2011], [citirano 13. apr. 2012; 22:25]. Dostopno na spletnem naslovu: <
http://acne.about.com/od/acnetreatments/a/benzoylperoxide.htm>.
POMMERVILLE, Jeffery C. 2010. Acamo's fundamentals of microbiology [online]. 9. izdaja.
Sudbury. Massachusetts: Jones and Bartlrtt publishers, [citirano 16. maj 2012]. Dostopno na
spletnem naslovu: <http://www.scribd.com/doc/70255671/Alcamo-s-Fundamentals-of-
Microbiology-Ninth-Edition>.
PRIJATELJ, Nadja. 2006. Farmakognozija : delovanje in uporaba rastlinskih drog [elektronski
vir]. Ljubljana : Center RS za poklicno izobraževanje. [Citirano 8. apr. 2012; 20:07]. Dostopno
na spletnem naslovu:
<http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Strokovna%20podro%C6%92ja/zdravstvo/Farmakognoz
ija/index2.html>.
71
Science of acne. 2012. In Depth: Citrus Essential Oils (Lemon, Lime and Orange) in Acne Trea-
tment [online]. [Citirano: 10. jun. 2012, 22:22]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://scienceofacne.com/in-depth-citrus-essential-oils-lemon-lime-and-orange-in-acne-
treatment/>.
Science of acne. 2012. Clove Essential Oil [online]. [Citirano 4. jun. 2012; 21:50]. Dostopno na
spletnem naslovu: <http://scienceofacne.com/clove-essential-oil/>.
ŠPRINGER, Janez. 2003. Klinčevec, dišeči (Syzygium aromaticum) [online]. [Citirano 5. jun.
2012; 20:44]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.pomurske-
lekarne.si/si/index.cfm?id=1536>.
SMITH, Christopher. Propionibacterium acnes [online]. [Datum zadnjega popravljanja 1. jul.
2011], [citirano 28. jun. 2012; 9:13]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://microbewiki.kenyon.edu/index.php/Propionibacterium_acnes>.
WEBSTER, Frank G. 2005. The pathophysiology of acne [online]. [Citirano: 20. maj 2012;
17:53]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://ukpmc.ac.uk/abstract/MED/16164150/reload=0;jsessionid=aPVnhusn7BWQnBnD5O
4F.0>.
Wikipedia. 2011. Čajevec [online]. [Datum zadnjega popravljanja 5. apr. 2011], [citirano 8. apr.
2012; 18:26]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cajevec>.
Wikipedia. 2012. Cymene [online]. [Datum zadnjega popravljanja 8. maj 2012], [citirano 28.
jun. 2012; 21:02]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://en.wikipedia.org/wiki/Cymene>.
Wikipedia. 2012. Eugenol [online]. [Citirano 20. jun. 2012, 22:14]. Dostopno na spletnem nas-
lovu: <http://en.wikipedia.org/wiki/Eugenol>.
WONG, Cathy. 2011. Tea Tree Oil for Acne [online]. [Datum zadnjega popravljanja 20. jul.
2011], [citirano 8. apr. 2012; 18:15]. Dostopno na spletnem naslovu:
<http://altmedicine.about.com/od/teatreeoil/a/teatreeoilacne.htm>.
72
Priloga 1: ANKETA
Akne in mladostniki
Pozdravljeni, pred vami je anketni vprašalnik o Vaših težavah s kožo in Vašo telesno samopodobo. Pripravili smo ga dijaki 3. letnika Gimnazije Novo mesto. Vprašalnik je del naše raziskovalne naloge
Akne – Odpravljanje oziroma preprečevanje težav, značilnih za mladostniško kožo. Reševanje
vprašalnika je anonimno, zato Vas prosimo za iskrene odgovore. Hvala. :) SPOL
M
Ž
LETNIK
1.
2.
3.
4.
1. Kako pogosto uživate pijače, ki vsebujejo kofein, npr. kava, kakav, ledeni čaj, čaji in energijski napitki?
Vsakodnevno.
Pogosto (nekajkrat tedensko).
Redko (nekajkrat mesečno, letno).
Jih ne uživam.
2. Ali pazite na zdravo prehrano, tako da zaužijete manj hitre hrane, sladkarij, prigrizkov (čips) in alkohola?
Da.
Občasno.
Ne.
3. Kako pogosto uživate naslednja živila: špinača, korenje, žitne izdelke, jajca?
Vsakodnevno.
Pogosto (nekajkrat tedensko).
Redko (nekajkrat mesečno, letno).
Jih ne uživam.
73
4. Ali imate težave z aknami, mozolji (tudi blage oblike)?
Da.
Ne.
Akne
Anketo rešujete dalje le tisti, ki ste na zgornje vprašanje odgovorili z »Da«.
1. Kje se akne pojavljajo?
2. Ali opažate, da se v stresnih obdobjih, kot je npr. ocenjevalno, vaše težave z aknami stopnjujejo?
Da.
Ne.
3. Kako odpravljate Vaše težave z aknami?
se ne strinjam
se delno
strinjam
se popolnoma
strinjam
redno si umivam kožo
uporabljam čistilne tonike
in kreme
z domačimi preparati
obiščem dermatologa
obiščem kozmetika
s predpisanimi zdravili
4. Če uporabljate čistilne tonike, kreme in predpisana zdravila, jih, prosim, spodaj nekaj navedite.
5. Ali se pred uporabo čistilnega tonika, kreme posvetujete z dermatologom ali kako drugače preverite njegovo učinkovitost?
Da, vedno.
Občasno.
Nikoli.
74
6. Ali akne negativno vplivajo na vašo telesno samopodobo?
Da, zelo.
Malo.
Ne.
7. Ali akne negativno vplivajo na vaše družabno življenje?
Da, zelo.
Malo.
Ne.
8. Ali občutite pritiske medijev zaradi lepotnih idealov, tj. čiste kože?
Da, zelo.
Malo.
Ne.
Zahvaljujemo se Vam za sodelovanje!
Katja Kelvišar, Matej Burkat in Simona Gričar
75
Priloga 2: PLINSKA KROMATOGRAFIJA
Slika 20: Skenirana naslovnica poročila Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto
76
1. Namen dela
Namen dela je razvoj metode za kvantifikacijo eugenola v eteričnih oljih.
2. Pripomočki, kemikalije in aparature
a. Pripomočki
- Bučka 10 mL
- viale za avtomatski vzorčevalnik
- mikropipeta (100-1000 µL)
- mikropipeta (20-200 µL)
- mikropipeta 2-20 µL
b. Kemikalije
- Acetonitril, Sigma Aldrich, LOT: SZBB083SV
- Eugenol, Sigma Aldrich, LOT: STBC6086V
- Eterično olje – Klinčki – domača izdelava
- Eterično olje – Bergland
c. Aparature - Analitska tehtnica
- Plinski kromatograf, Agilent 7890A
- Masno selektivni detektor MS-MS, Agilent 7000B
3. Priprava osnovnih raztopin
10 µL (~10 mg) posamezne kemikalije zatehtam v posamezne 10 mL bučke in dopolnim do oznake z
acetonitrilom. Tako dobljene raztopine imajo koncentracijo ~ 1mg/mL.
4. Priprava delovne standardne raztopine eugenola in razvoj metode
Za razvoj metode, določitev retencijskega časa in optimizacije detektorja za eugenol, osnovno
raztopino eugenola redčim 100x (10 µL osnovne standardne raztopine in 990 µL acetonitrila). Tako
pripravljena raztopina ima koncentracijo 10 µg/mL in je primerna za »scan« metodo na aparatu.
77
Pri razvoju sem najprej določil optimalni temperaturni program ter ostale parametre plinskega
kromatografa. Na detektorju sem uporabil »scan« način snemanja. Iz masnega spektra eugenola (slika
1) sem izbral ione z največjimi odzivi, katere sem nato optimiziral še za naslednjo fragmentacijo.
Slika 1: Masni spekter Eugenola
Izbrani ioni za optimizacijo so: 164, 149, 131, 77.
Kromatografski pogoji:
Inlet
Način injiciranja Pulsed Splitless
Temperatura [°C] 250
Tlak [psi] 20
Peč
Zač. Temperatura [°C] 120
Temperaturni program 120 °C/2min
25 °C/min do 150 °C
3 °C/min do 162 °C
100 °C/min do 300 °C, čakamo 15 min
78
Metoda ima nastavljeno spiranje kolone z funkcijo »backflush«.
Optimizirani parametri na detektorju so:
Molekulski ion Produktni ion Kolizijska energija Razmerje [%]
164 149 8 100
149 121 5 38,5
149 77 25 38,0
131 103 15 46,0
131 77 25 58,6
77 51 15 71,2
5. Kvantifikacija vzorcev
a. Zatehte vzorcev in izračun koncentracij
Eugenol Sigma Aldrich:
m = 11,67 mg
V(bučke) = 10,0 mL
w = 99 %
c = 1,1553 mg/mL
EO klinčki:
m = 11,00 mg
V(bučke) = 10,0 mL
c = 1,1 mg/mL
EO Bergland:
m = 11,10 mg
V(bučke) = 10,0 mL
c = 1,11 mg/mL
79
b. Umeritvena krivulja za kvantifikacijo
Za umeritveno krivuljo osnovno raztopino standarda redčim 10x (100 µL + 900 µL AcN). Iz tako
redčene raztopine pripravim umeritveno krivuljo najprej v dveh točkah, nato pa še tretjo v območju
kjer se bolj gibljejo koncentracije vzorcev.
L1 – 9,2424 µg/mL (80 µL std. + 920 µL AcN)
L2 – 11,5530 µg/mL (100 µL std. + 900 µL AcN)
L0 – 6,9318 µg/mL (120 µL std. + 880 µL AcN)
Vzorce redčim skupaj 100x.
c. Rezultati
i. Umeritvena krivulja
ii. Rezultati za eterično olje
EO klinčki: izpis na aparatu je = 9,6331 µg/mL
Olje je 100x redčeno, tako znaša koncentracija eugenola v osnovni raztopini 0,96331 mg/mL
Če preračunamo na zatehto EO:
(0,96331 mg/mL * 10 mL / 11,00 mg) = 0,876 mg Eugenola/mg EO
oz vsebnost eugenola je 87,6 %
80
EO Bergland: izpis na aparatu je = 9,8810 µg/mL
Olje je 100x redčeno, tako znaša koncentracija eugenola v osnovni raztopini 0,98810 mg/mL
Če preračunamo na zatehto EO:
(0,98810 mg/mL * 10 mL / 11,10 mg) = 0,890 mg Eugenola/mg EO
oz vsebnost eugenola je 89,0 %
Opomba: Originalno poročilo je priloženo tiskani verziji raziskovalne naloge, hranjeni v Gimnaziji Novo
mesto.