UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER
DIPLOMSKA NALOGA
MATEJA ŽANDAR
KOPER 2012
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA KOPER
Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
RAZVIJANJE PESNIŠKEGA DOŽIVLJANJA
V VRTCU
Mateja Žandar
Koper 2012 Mentorica: izr. prof. dr. Vida Medved Udovič
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Mateja Žandar, študentka študijskega programa Predšolska vzgoja
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
___________________
V Kopru, dne 5. 1. 2012
Zahvala
Zahvala mojemu partnerju Branku Moškriču za vso podporo in pomoč pri družinskih
opravilih in vzgoji najinih treh deklic v času mojega študija.
IZVLEČEK
Diplomska naloga se nanaša na raziskavo o pogostosti in načinih razvijanja
pesniškega doživljanja v vrtcu. V prvem delu je definirana književnost za otroke ter
opredeljena otroška lirika. Sledi pesniški jezik v otroški liriki ter podrobnejši opis
povojne slovenske mladinske poezije. V drugem (empiričnem) delu je opisana
kvantitativna raziskava, katero sem izvedla tako, da sem sedemdeset vprašalnikov
razdelila med vzgojiteljice našega vrtca, Vrtca Pod Gradom, Ljubljana. Preverila sem tri
delovne hipoteze (vzgojiteljice se še premalo zavedajo pomena lirskega doživljanja
predšolskih otrok, vzgojiteljice še niso dovolj strokovno usposobljene za zbliževanje
lirike z otroki v predšolskem obdobju, književni kotički v vrtcu so še premalo opremljeni
z deli otroške lirike). Po sami raziskavi sem ovrgla prvo hipotezo, drugo in tretjo
delovno hipotezo pa potrdila.
KLJUČNE BESEDE: književna vzgoja, lirika, vrtec, slovenska mladinska
poezija, vzgojiteljice, strokovna usposobljenost
SUMMARY
The thesis explores the frequency and the possibilities of poetic experience of
children attending kindergarten. The first part defines children's literature and children's
poetry, and provides a description of the poetic language in children's literature as well
as a detailed description of the Slovenian post-war youth literature. The second part
contains information regarding the quantitative research carried out in the Vrtec pod
gradom kindergarten in Ljubljana. For the purpose of the survey, I distributed seventy
questionnaires among the staff of the kindergarten. I suggested and tested three
hypotheses: kindergarten teachers are vaguely aware of the significance of poetic
experience for pre-school children; kindergarten teachers haven't acquired sufficient
education for acquainting pre-school children with poetry; reading corners in
kindergartens do not contain enough works of children's poetry. In conclusion, the first
hypothesis was rejected, while the second and the third hypotheses were confirmed.
KEYWORDS: literary education, poetry, kindergarten, Slovenian youth literature,
kindergarten teachers, professional qualifications.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ......................................................................................................................... 1
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA ........................................................................................ 2
2.1 Kaj je književnost za otroke? ................................................................................... 2
2.2 Opredelitev lirike za otroke ...................................................................................... 3
2.3 Pesniški jezik v otroški liriki...................................................................................... 4
2.3.1 Ljudske pesmi ...................................................................................................... 6
2.3.2 Umetne pesmi ...................................................................................................... 7
2.4 Povojna slovenska mladinska poezija ..................................................................... 9
2.4.1 Povojna mladinska aktivistična poezija ................................................................. 9
2.4.2 Tradicionalna mladinska poezija ......................................................................... 10
2.4.3 Sodobniki slovenske moderne ............................................................................ 11
2.4.4 Pesniki, rojeni med 1900 in 1920 ........................................................................ 12
2.4.5 Pesniki, rojeni po 1920 ....................................................................................... 13
2.4.6 Poezija estetske inovacije ................................................................................... 14
3 EMPIRIČNI DEL ....................................................................................................... 24
3.1 Raziskava o zbliževanju otroške lirike v predšolskem obdobju .............................. 24
3.2 Hipoteze in cilji raziskave ...................................................................................... 24
3.3 Metodologija raziskave .......................................................................................... 24
3.3.1 Vrsta raziskave in merski instrument .................................................................. 24
3.3.2 Populacija ........................................................................................................... 24
3.3.3 Zbiranje podatkov ............................................................................................... 24
3.3.4 Obdelava podatkov............................................................................................. 25
3.4 Analiza vprašalnikov .............................................................................................. 25
3.5 Preverjanje hipotez ................................................................................................ 39
4 ZAKLJUČEK ............................................................................................................ 42
5 LITERATURA ........................................................................................................... 44
KAZALO TABEL
Tabela 1: Prikaz strukture vzgojiteljic glede na spol.....................................................25
Tabela 2: Delovna doba zaposlenih na delovnem mestu vzgojiteljice ..........................26
Tabela 3: Število oddelkov glede na starost otrok .......................................................27
Tabela 4: Kaj pritegne vzgojiteljice pri izbiri pesmi .......................................................29
Tabela 5: Najbolj priljubljeni pesnik .............................................................................30
Tabela 6: Način izbiranja pesmi...................................................................................31
Tabela 7: Kako radi otroci poslušajo otroške pesmi .....................................................32
Tabela 8: Pogostost pogovora z otroki po branju pesmi ..............................................33
Tabela 9: Pogostost pripravljanja ustvarjalnih dejavnosti po branju pesmi ...................34
Tabela 10: Vrste ustvarjalnih dejavnosti po branju pesmi ............................................35
Tabela 11: Obstoj knjižnega kotička v igralnicah .........................................................36
Tabela 12: Pesniške zbirke v knjižnih kotičkih .............................................................37
Tabela 13: Mnenje vzgojiteljic glede pomembnosti književne dejavnosti v vrtcu glede
na ostale dejavnosti .....................................................................................................38
KAZALO GRAFIKONOV
Grafikon 1: Prikaz strukture vzgojiteljic glede na spol ..................................................25
Grafikon 2: Delovna doba zaposlenih na delovnem mestu vzgojiteljice .......................26
Grafikon 3: Št. oddelkov glede na starost otrok ...........................................................27
Grafikon 4: Kaj pritegne vzgojiteljice pri izbiri pesmi ....................................................29
Grafikon 5: Najbolj priljubljeni pesnik ...........................................................................30
Grafikon 6: Način izbiranja pesmi ................................................................................31
Grafikon 7: Kako radi otroci poslušajo otroške pesmi ..................................................32
Grafikon 8: Pogostost pogovora z otroki po branju pesmi ............................................33
Grafikon 9: Pogostost pripravljanja ustvarjalnih dejavnosti po branju pesmi ................34
Grafikon 10: Vrste ustvarjalnih dejavnosti po branju pesmi ..........................................35
Grafikon 11: Obstoj knjižnega kotička v igralnicah .......................................................36
Grafikon 12: Pesniške zbirke v knjižnih kotičkih ...........................................................37
Grafikon 13: Mnenje vzgojiteljic glede pomembnosti književne dejavnosti v vrtcu glede
na ostale dejavnosti .....................................................................................................38
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
1
1 UVOD
Pesništvo. Beseda, ob kateri vsi, ki me vprašajo za temo moje diplomske naloge,
obnemijo. ''Le kako si se odločila za takšno temo'', me sprašujejo. Občutek imam, da
ljudje občutijo neko strahospoštovanje do pesništva. Le zakaj? Kaj je tako strašnega na
tako prečudoviti poeziji?
Večini mojih sovrstnikov pesništvo ni blizu, kar sami odkrito priznavajo. In ko sem
jih spraševala, kje so razlogi, sem izvedela, da jim je bilo v srednjih šolah pesništvo
prikazano zelo resno, že skoraj zastrašujoče. Ravno iz tega razloga kot odrasli ne
segajo po pesmih. So le redke izjeme, do katerih je segel vpliv razgledanih babic in
dedkov ter redkih mam in očetov.
Naj pa opozorim na dejstvo, da ko začnem spraševati o pesništvu v vrtcu, le
opazim žarek upanja. Takrat se večina razvedri, skorajda razneži in mi začne z
veseljem pripovedovati, katerih pesmi se spomnijo iz svojega ranega otroštva. Kar
takoj mi zrecitirajo dve ali tri.
Dejstvo je, da kar nam je ponujeno v otroštvu in prikazano z nekim spoštovanjem,
tega se zavedamo celo življenje. Danes otroci večino časa preživijo v vrtcih. Zato je
prav na nas vzgojiteljicah, da prenesemo znanje in veselje ter spoštovanje do
pesništva na mlajše rodove. Toda, ali nam to v resnici tudi uspeva?
To sem želela raziskati v tej diplomski nalogi. Postavila sem si tri delovne hipoteze:
· Vzgojiteljice se še premalo zavedajo pomena lirskega doživljanja predšolskih
otrok.
· Vzgojiteljice še niso dovolj strokovno usposobljene za zbliževanje lirike z otroki
v predšolskem obdobju.
· Književni kotički v vrtcu so še premalo opremljeni z deli iz otroške lirike.
Na začetku si bom ogledala in predstavila teorijo o tem, kaj pesništvo je in njegov
vpliv na otroke skozi različna zgodovinska obdobja.
Potem pa bom raziskala, koliko se vzgojiteljice v resnici zavedajo, kakšen vpliv
imajo na otrokov odnos do pesništva in ali ga izkoristijo. To bom storila z analizo
ankete, razdeljene med sedemdeset vzgojiteljic mojega vrtca, Vrtca Pod Gradom v
Ljubljani.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
2
2 TEORETIČNA IZHODIŠČA
2.1 Kaj je književnost za otroke?
Književnost za otroke in mladino je le del pretekle in žive književne tvornosti, je le
del književnosti nasploh, in sicer tisti del, ki ga otroci in mladina bere, ga poslušajo
oziroma ga sprejemajo glede na doseženo razvojno stopnjo, glede na svoje interese in
socialno-kulturne možnosti.
Praktično označujemo kot književnost za otroke in mladino (otroško in mladinsko
književnost):
· vsa besedila, ki so bila ustvarjena posebej in izrecno za otroke in mladino, in
· vse pisanje, ki ga otroci in mladina sprejemajo, ne da bi bilo ustvarjeno posebej
zanje ali zanje označeno.
Književnost za otroke in mladino prihaja k svojemu občinstvu v knjigah, revijah in
drugih tiskih, v širšem smislu pa tudi preko množičnih medijev, kot so film, televizija,
radio, ali na DVD-jih in CD-jih. Pomemben ponudnik književnosti pa sta tudi vrtec in
vzgojiteljica (Stražar 1980: str. 5).
Mladinsko književnosti opredeljujemo na več načinov:
· S stališča naslovnika:
o Mladinska književnost
- Otrok (0–18. leta)
- Mladostnik (12. –18. leta)
o Književnost za odrasle
· Klasificiramo književne zvrsti:
o Pesništvo
o Pripovedništvo
o Dramatika
Ker pa moja diplomska naloga zajema pesništvo oz. liriko, se bom osredotočila le
nanjo.
Pesništvo delimo:
· Ljudska pesem
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
3
o gibalna pesem,
o izštevanka (pomenske, nepomenske, živalske)
o narobe svet,
o nonsens verzi,
o pastirska pesem,
o rajalna pesem,
o rimanice,
o uganke,
o uspavanka ali zazibanka,
o zbadljivka ali nagajivka.
· Avtorska poezija (Medved Udovič 2008/09: str.1).
2.2 Opredelitev lirike za otroke
Poezijo za otroke oziroma otroško poezijo oplajajo isti ustvarjalni tokovi kot poezijo
za odrasle. Poezija je otrokom všeč ne glede na to, ali je pisana prav zanje ali ne.
Razlike izhajajo predvsem samo iz vsebine, jezik poezije pa je univerzalen; ločnica, ki
naj bi ločevala poezijo za otroke od poezije za odrasle, je le nejasno opredeljena,
področje, kjer besedna umetnina govori tako odraslim kot otrokom, je pri poeziji znatno
obširnejše kot pri prozi. Zaradi določenih idej ali zaradi določenih muzikalnih elementov
si otroci včasih prisvojijo posamezne pesmi za odrasle, prav tako pa morejo odrasli
celovito uživati v dobri poeziji za otroke.
Povsem zadovoljive definicije, kaj je poezija za otroke (oziroma nasploh poezija),
ni. So samo različne razlage, ki pa so večinoma tudi zelo subjektivno obarvane.
Trditev, da je poezija igra z besedo in domišljijo (trditev naj bi veljala tudi za besedno
umetnost v celoti), je tako splošna, da je ni mogoče zavrniti, obenem pa se vendarle
zdi, da za katerokoli poezijo ne velja vedno v enaki meri. Včasih je pesem za otroke v
verzih povedana zgodbica (včasih celo samo verzificirana moralizatorska pridiga),
drugič pa je pesem za otroke radoživo sozvočje glasov in večplastnega besednega
pomena.
Do verzificiranja zgodbic pa je zelo kritična tudi Marjana Kobe v knjigi Pogledi na
mladinsko književnosti (1987). Tu namreč pravi, da do samovoljnih verznih priredb
pravljic, ki so bile v izvirnikih napisane v prozi, pripelje prireditelja verjetno prepričanje,
da bo ''zgodbo'' na ta način otrokom ''približal'', češ, malčki imajo tako radi pesmice in
si jih tudi zelo hitro zapomnijo. Pravi, da je znano, da je mlajšemu otroku v obdobju, ko
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
4
je njegov odnos do sveta še izrazito čustven, pesem blizu v prvi vrsti zaradi ritma, rime,
asonanc, skratka predvsem zaradi zvočne podobe. Pesmica ga nadalje prevzame še s
primernim občutjem, z očarljivim domislekom, z duhovito besedno igro, saj se z verzi in
z besedami v njih majhen otrok tako rekoč igra. Zato na tej starostni stopnji bralec v
pesmi ne išče daljše 'zgodbe' z zapleteno vsebino, z dogodki in tega od nje tudi ne
pričakuje. Tovrstne verzificirane priredbe pa zmorejo otroku posredovati samo nekatera
vsebinska dejstva iz zgodbe in nič več. Verzifikator v svoji nebogljenosti in okornosti
skope vsebinske podatke največkrat še samovoljno prenareja, da dobi 'ustrezne' rime.
Zatikajoč verz, pogosto ambiciozni enjambementi, ter nasilni vsebinski preskoki iz ene
kitice v drugo kar mimo logičnih pavz, prisiljene besedne skovanke in druga
verzifikatorska mašila ustvarjajo pri verzificiranih pravljicah jezikovno težko razumljiva
in vsebinsko nepregledna besedila, kar je za otroka prej ovira kot pa pomoč pri
doživljanju zgodbe. Zato se zdi Marjani Kobe ta tip priredb ne samo literarno-estetsko
najbolj problematičen, marveč tudi s psihološkega stališča najbolj nenaraven.
2.3 Pesniški jezik v otroški liriki
Možno je določiti nekatere elemente, ki so za poezijo splošni: ritem, rima oziroma
drugi zvočni učinki, čustvena odzivnost, misel in slikovitost v izrazu. V poeziji gre za
usklajenost med muzikalnimi in semantičnimi elementi žive besede. Bistvena razlika
med prozo in poezijo je nedvomno v ritmu oziroma (enakomernem) zaporedju (=
menjavanju) poudarjenih in nepoudarjenih zlogov pa tudi v premorih znotraj
posameznih verzov, med verzi ali med skupinami verzov. V naravi najdemo ritem
povsod, toda ritem poezije bi še najlažje primerjali z ritmom hoje ali plesa. Otroci se
odzivajo na ritem že zelo zgodaj, ko še niso sposobni verzov razčlenjevati po besedah,
kaj šele intelektualno dojeti (= razumeti) vsebine verza ali pesmi. Otrok se na ritem
odziva in pesem občuti. Predvsem ritem je tisti, ki tudi odraslemu bralcu omogoča
občutiti pesnikovo sporočilo v celoti. V poeziji za odrasle je pomen besed razmeroma
objektivni sporočevalec ideje, muzikalnost pa daje tej objektivnosti obeležje
subjektivnega občutenja. Otroci imajo radi zelo izrazit ritem zlogov, z enakomerno
razporeditvijo premorov, z enakomerno dolgimi verzi in matematično razporeditvijo rim;
sposobni pa so dojeti tudi kadence in pesmi brez rim.
Nedvomno je rima še vedno pomemben element poezije, poleg rime pa tudi drugi
za uho prijetni (blagoglasni) zvočni efekti (glasovne figure). Seveda pa: če je pesem
rimana, tedaj morajo biti rime resnične, vsebinsko tehtne in ne zgolj mašila. Izkušnje
kažejo, da otroke veseli rimanje nenavadnih in zvočno polnih besed. Veselijo se tudi
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
5
smiselnih refrenov. Poezija za otroke ljubi in potrebuje aliteracije1 in asonance2, še
posebno pa otroci radi prisluhnejo onomatopoiji3. Muzikalni elementi morajo v pesmi
ustvarjati neko razpoloženje oziroma emocionalno vzdušje. Čeprav naj bi bralec ali
poslušalec podoživel avtorjevo občutje, se temu občutju samo bolj ali manj približa.
Prav občutje (občutenje) je tisto, kar loči resnično poezijo od verzifikacije.
Otroci se odzivajo na številne čustvene manifestacije, kot so veselje, žalost,
začudenje, skrivnostnost, nenavadnost, pravljičnost. Vsekakor je to odzivanje odvisno
od bralčeve (poslušalčeve) starosti: medtem do šolar dojema in sprejema poezijo
oziroma njene emocionalne sestavine že nekoliko izdiferencirano ter jih je deloma tudi
že sposoben opredeljevati, pa sprejema predšolski otrok poezijo celostno in mnogo bolj
neposredno, ne da bi mogel izraziti z besedo, kaj je ob pesmi občutil.
Vsaka pesem prinaša, izpoveduje tudi neko idejo, misel. Izjema, pa še to samo
navidezna, je morda poezija nesmisla (besedna igra, izštevanka, ritmična igra). Poezija
izraža odnos do sveta, do življenja, izraža veselje, čudežnost ali lepoto. Otrok zmore
uživati v lepi pesmi, četudi je ne razume oziroma je ne zna razložiti. Razlog za to ni
toliko v otrokovem omejenem besednem zakladu ali še ne povsem razvitem govoru,
ampak predvsem v slikovitem pesniškem izražanju oziroma v metaforiki, ki jo tudi
odrasli bralec dojema praviloma predvsem čustveno, ne pa razumsko.
Omenjeni elementi poezije so splošni za vso poezijo, specifični za otroško poezijo
pa so elementi vsebinske narave in seveda čustvene odzivnosti. Otroške pesmi morajo
biti skladne z otrokovimi izkušnjami – domišljijskimi ali dejanskimi – toda za otroka
pesem ni vez z življenjsko realnostjo (tako jezikovno kot miselno) in zato ne smemo
pričakovati, da bo dobra pesem otroku zgolj obnavljala in pomnoževala že pridobljene
izkušnje, ampak mora te izkušnje povezovati v nove doživljajske zveze; pesem mora
otroka doživljajsko obogatiti. In če je prav doživljajsko jedro tisto, po čemer vrednotimo
(sprejemamo ali zavračamo) pesem, je za nastanek otroške pesmi pomembna
1 Aliteracija - Soglasniški stik ali aliteracija (lat. littera = črka) je figura, pri kateri se ponavlja
isti soglasnik ali ista skupina soglasnikov.
2 Asonanca - Medtem ko se pri polnem stiku (rimi) ponavlja končni del besede, ki je lahko
en sam zlog ali pa tudi več zlogov, se pri samoglasniškem stiku ali asonanci (lat. adsonare =
sozveneti) ponavljajo le samoglasniki.
3 Onomatopoija- Sličnoglasje ali onomatopoija (grš. onoma = ime, poieo = delam) je
posnemanje naravnih glasov, ki se doseže z uporabo primernih črk.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
6
avtorjeva starost. Pri tem ne mislimo na generično starost ali na psihološko starost v
slabem pomenu, ampak na starost kot merilo za sposobnost vživljanja in doživljanja
otroškega sveta. Genialni pesniki za otroke ne pišejo pesmi tako, da bi se naredili
mlade ali da bi pisali ''retrospektivno'', temveč se začasno sami poistovetijo z otrokom
ter pišejo z njegovega položaja (= iz njegovega zornega kota). Nekateri pesniki,
sodobni kot nekdanji, tega (čeprav so sicer dobri pesniki) ne zmorejo, ampak se
nostalgično ozirajo v lastno preteklost; njihove pesmi utegnejo biti zanimive za odrasle,
nikakor pa ne za otroke.
2.3.1 Ljudske pesmi
Ljudske pesmi so po izvoru anonimne in včasih utegne biti avtor ali otrok ali odrasli
ustvarjalec. Med ljudskimi pesmimi za otroke so v svetu najbolj znane angleške ljudske
pesmi; običajno jih imenujemo kar Mother Goose ali pa x nursery rhymes. V zadnjem
času so dokaj dobro prevedene tudi v slovenski jezik. Pesmice so primerne že za
majhne otroke, ker so največkrat predvsem zvočne igre, običajno brez logične vsebine.
Z duhovitim sozvočjem besed in morebiti tudi z vsebinsko logičnim ali nelogičnim
domislekom se morajo priljubiti skoraj vsakemu otroku (Stražar 1980: str. 10).
V svetovnih književnostih pa spremljamo tudi življenje ruskih, francoskih, nemških
in drugih otrok od zibelke do prvih iger in želja. Matere v uspavankah obljubljajo
otrokom zlato in srebro, otroci pa se v teh pesmicah od jutra do mraka igrajo s
čudovitimi igračami, šalijo se in rajajo. Kraljične pečejo rumene pogače, otroci zidajo
hišice iz čokolade in sladkorčkov. Naša temna zgodovina in trdo življenje pa sta vtisnila
poseben pečat in čisto svojevrstno vsebino naši ljudski pesmi za otroke. Zazibalke in
uspavanke, ki jih poje slovenska mati, so kratke in stvarne, čeprav zveni iz njih
nenehna skrb in ljubezen. Že v prvih letih življenja spoznavajo naši otroci delo in
težave. Malčki perejo, žanjejo ajdo, plevejo, pomagajo pri setvi in varujejo dom. Živali
jim pomagajo pri delu: lastovka pometa hišo in lupi krompir, mucke pečejo kruh, psički
orjejo. Na paši se otroci razžive. Pastirčki z izštevankami določajo, kdo bo lovil, se love,
skrivajo, pletejo rime in verižne pesmice. Pogovarjajo se z živalmi, ženijo drevesa med
sabo in se smejejo vsemu, kar je nenavadno in čudno za otroške oči. Medtem ko se
presiti angleški otroci v slikanicah angleških ljudskih pesmi branijo jesti, si naši otroci v
naših ljudskih pesmih žele štrukljev ali vsaj kos kruha. Boje se, da bi jim ukradli putke,
da muca ne bi pojedla smetane, da ne bi raztresli moke in ostali brez kruha. Pesmi, ki
so jih pred stoletji peli našim otrokom ali pa so jih sestavljali in prepevali otroci pri igri in
delu, imajo zato čisto posebno vsebino. Otroci so iz roda v rod prenašali najboljše,
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
7
najbolj zveneče in neposredne verze, za svojo pa so sprejeli tudi marsikatero pesem
odraslih, ki jim prvotno ni bila namenjena, a jim je ugajala zaradi vsebine in oblike.
Značilnosti slovenske ljudske otroške lirike so močno razgibana onomatopoija, ki
skuša ubirati v besede glasove različnih ptičev (''Sem hiško pometla, sem lupla
krompirrr!''), kmečkega orodja (Mlatiči!), zvonov itd., zavestno in včasih prav drastično
rimanje (Anzej Panzej, Janez – banez, Tinčica – Minčica), v verižni kompoziciji
(Premagane zverine), dialoški igri (Sonce sije, dežek gre …) in podobnem (Saksida v:
Saksida/2004: str.56).
Te izbrane pesmi so spremljale rodove otrok, ob njih so se spoznavali z vezano
besedo, bogatili svoj besedni zaklad in odkrivali lepote slovenskega jezika. Ob teh
ljudskih stvaritvah so se učili tudi naši najboljši mladinski pesniki (Jamar-Legat 1984:
str. 12).
2.3.2 Umetne pesmi
Dobre umetne pesmi za otroke v svojem pristopu k bralcu (poslušalcu) praviloma
izhajajo iz ljudskih otoških pesmi, vendar so (vsaj umotvori najboljših pesnikov)
vsebinsko pestrejše in glede na literarno-estetke vidike tudi bolj razgibane. Vsebinsko
zajemajo umetne pesmi zelo široko področje otrokovih psihičnih doživetij, saj najdemo
v tej poeziji vse od vsebinsko navidez nesmiselnih pesmi (nonsens) in šaljivih pesmi od
pesmi o naravi (živalih, pticah, žuželkah, letnih časih, vremenu itd.), od pesmi z
realistično vsebino o otrokovi vsakdanjosti pa tja do pesmi s pravljičnimi motivi in do
pripovednih pesmi.
Po moralistično poučni verzifikaciji v slovenskem umetnem pesništvu za otroke
(izjema je pravzaprav samo Valjavec s svojim Pastirjem) se v sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja prvič dogodi, da pesnik ni opisoval otroka tako, kot ga je videl skozi
prizmo svoje lastne življenjske izkušenosti, ali kot ga je želel videti. Levstikove Otročje
igre v pesmicah so postale zgled vsem najboljšim slovenskim pesnikom za otroke.
Levstikove pesmi so realistične podobe otrokove igre in dela (Vole ženem vitoroge,
Otrok lovi luno in zvezde, Najdihojca, palček naš), otrokovega stika z (domačimi)
živalmi (Psiček laja: hov, hov, hov…), prav tako pa so te pesmi pogosto humoristične,
največkrat igrivo sprevračajo logično in se ponorčujejo iz puščobnega ''zdravega
razuma'' (nonsens humor: Koline, Kako je v Korotanu, Pedenjčlovek – laketbrada).
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
8
Na prelomu stoletij ustvarjata za otroke vzgojno tendenčni Josip Stritar, ki se mu le
izjemoma zapiše prijetnejša pesem za otroke (Žabja svatba, Oba junaka, V šoli), in
njegov epigon Engelbert Cangl, resnično pa nadaljuje z Levstikom započeto tradicijo
slovenske umetne poezije za otroke Oton Župančič, ki leta 1915 s Cicibanom ustvari
umetnino, ki še danes pomeni vrh slovenske otroške poezije. Značilnosti Župančičeve
otroške poezije so predvsem tiste, ki smo jih zaznali že v ljudski otroški pesmi: ritem in
rima, verižna kompozicija in dialog (Medved z medom, Ciciban in čebela),
personifikacija (vrabci, zvonovi, žabe, breza in hrast, v očetovi uri drobni kovančki
kujejo čas itd.). Onomatopoija v Župančičevi pesmi ni samo preprosto prenašanje
zvokov iz narave v poezijo, ampak ima onomatopoija tudi vsebinsko funkcijo: žabe
obupujejo, upajo in hrabrijo, zvonovi budijo, razdajajo sonce in vodijo domov. Otroku
neprijetne dogodke in naročila zavije Župančič v nežnost ali šaljivost: cvetlična bilka za
kaznovanje v Cicibanu in čebeli, onomatopoija za opozarjanje oziroma oštevanje v
pesmi Ciciban – Cicifuj, šaljivost za ukazovanje v Pismu itd.
Ob Župančiču se oplaja otroška poezija, ki sta jo ustvarjali Vida Jerajeva in Utva
(Ljudmila Prunkova). Anica Černejeva se je s svojimi pesmicami o živalih in otrokovem
delu znala približati tudi predšolskemu otroku, Karel Širok je prinesel v slovensko
umetno pesništvo podobo polžka, ki je sicer pogosten znanec ljudske pesmi. V poeziji
Iga Grudna je zazvenela Primorska in njeno pesniško izročilo.
V sodobni slovenski poeziji za otroke se odraža svet današnjega otroka razgibano,
živahno, igrivo in tudi raznoliko, vsestransko. Še vedno skuša kdo od pesnikov otroka
svariti in mu preti s kaznijo, še vedno se kdo prizanesljivo posmehne neskladju med
otrokovimi željami in sposobnostmi, pa vendar je tudi mnogo pesmi, v katerih
neomejeno kraljuje svet otrokove domišljije, njegova igra, ki se ne meni za logično in
dovoljeno, igra, ki niza glasove in besede v nove zvočne podobe in vpleta v verze
večpomenske besede. Predmet pesniškega doživljanja je otrokova vsakodnevna igra,
njegovi veliki in mali problemi, njegovo druženje z vrstniki in odraslimi, njegovo
zanimanje za živali, za naravo in pojave v naravi.
Uganke
Ob poeziji velja posvetiti pozornost tudi ugankam. Uganke so največkrat
zastavljene v verzih in po pravilih, ki veljajo za poezijo. Pa vendar so za najmlajše take
uganke običajno pretežke.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
9
Uganka reševalca seznani z nekaterimi značilnimi lastnostmi v uganko skritega
objekta, reševalec pa mora te lastnosti povezati in odkriti, kaj se za njimi skriva. Take
uganke so za otroke zanimive in koristne za razvijanje miselnih procesov, niso pa
poezija.
Uganka kot literarna vrsta v okviru poezije temelji v poetiki te zvrsti. Reševalec
''razvozla'' figuraliko besednega gradiva, predvsem trope, včasih tudi muzikalne
elemente. Take uganke seveda zahtevajo že nekoliko bolj kulturno vzgojenega
reševalca, ki je že sposoben preraščati konkretno vsebino besednega simbola in
občutiti tudi emocionalne sestavine besede ter njen preneseni pomen.
Uganke Otona Župančiča pomenijo še danes najvišji dosežek v tovrstni slovenski
poeziji. Razen redkih izjem pa so za predšolske otroke njegove uganke tuje zaradi
metaforike pa tudi zaradi otrokovih nezadostnih izkušenj. Ugankam so se posvečali
številni slovenski literarni ustvarjalci; med pesniki pritegnejo najbolj (sicer maloštevilne)
uganke Nika Grafenauerja. V kratkih jedrnatih verzih je predstavil nekaj sodobnih
tehničnih predmetov (Tri očesa, en pogled, pa ustavi ves promet).
2.4 Povojna slovenska mladinska poezija
2.4.1 Povojna mladinska aktivistična poezija
S pojmom aktivistična poezija so označene pesmi, ki tematizirajo
narodnoosvobodilni boj, nasprotja med okupatorji in partizani, obnovo domovine,
marljivost v šoli in razredni boj. Tudi slogovno je mladinska poezija te vrste blizu
''realistično nazorni, preprosto opisujoči in pripovedujoči pesniški besedi'', ''govorniški
privzdignjenosti izraza'' (Paternu 1967: 102), ki je značilna za nemladinsko poezijo.
Tovrstne pesmi so bolj ''vzgoja'' kot ''leposlovje''. Tu ni najti veliko samostojnih
publikacij, prevladujejo objave v mladinski periodiki.
Ena od prvih aktivističnih mladinskih pesniških zbirk je pesniška zbirka Pionirska
slikanica (1946) učitelja Alberta Široka (1895–1985). Tu najdemo poosebljene vrline,
kot so delavnost, zdravje, radoživost, narodna zavednost in pripadnost osvobodilnemu
boju.
Aktivistične so tudi Mihčeve pesmi (1951) Vide Brest (1925–1985). V teh pesmih o
otroški igri in o podobah iz narave prevladuje ideja o graditvi in obnovi nove domovine.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
10
Vzgojnost in poučnost zaznamujeta pesniški opus Vere Albreht (1895–1971).
Njegovo vsebinsko zasnovo in izraz najbolje predstavlja zbirka Mi gradimo (1950), v
kateri najdemo skupno delo in obnovo v prvi petletki (proga v Bosni, tovarne, plan),
pomen boja za svobodo, upora in žrtve (govor mrtvega partizana) ter sožitja. Poučnost
pesnica razvije v ugankah (Orehi, 1950) ter abecerimah (Vesela abeceda, 1955),
zaznavna, sicer malo manj kot v prejšnjih, pa je še v obširnejši zbirki Pustov god
(1965).
Ideološke vzgojnosti v sodobni slovenski mladinski poeziji po letu 1950 ni več
zaznati. Celo osrednja imena tega podtipa se vrnejo k predvojnim motivom narobe
sveta in pravljičnosti.
Ena posebnost pa je opus učiteljice Milene Batič (1930), ki v poezijo vstopi z zbirko
Pravljica za malo kurirko (1969). Ta zbirka že po osnovi napoveduje tudi kasnejše
pesmi, saj upesnjuje osvobodilni boj, nedolžne žrtve, sporočila partizanom. V kasnejših
petih obsežnih knjigah poezije (Pionirji nastopajo, 1978, Cicibani nastopajo, 1980,
Zborne recitacije, 1984, Pionirski koledar, 1985, Mlada beseda, 1987) razvije M. Batič
tip šolske recitacije. Ta namembnost besedil določa tudi njihovo vsebino: gre večinoma
za hvalnice praznikom, letnim časom, herojski preteklosti, domovini in delu. Ta
estetsko sicer manj pomemben opus je s stališča literarne zgodovine zanimiv
predvsem tudi zaradi ohranjanja vzgojno-poučnega vzorca mladinske književnosti, ki
se v slovenski mladinski književnosti vzpostavi na začetku devetnajstega stoletja s
sprejetjem nemškega razsvetljenskega vzorca mladinske poezije prek prevodov iz
Mildheimske pesmarice.
2.4.2 Tradicionalna mladinska poezija
V začetku petdesetih let pride v mladinski poeziji do preloma, saj opazimo, da
večina pesnikov vzgojno-poučno verzifikacijo ideologije upora in obnove zamenja z
obnavljanjem novoromantične poetike otroške igre in pravljične motivike, značilne za
tradicionalno pesništvo.
V to podskupino se uvrščajo besedila, ki niso vzgojna, ampak izhajajo iz težnje po
estetski oz. umetniški komunikaciji z bralcem, kar se praviloma kaže v igri in humorju.
S pojmom tradicionalno je opredeljen način, pri katerem v besedilni stvarnosti
prevladujejo ustaljene teme (otroška igrivost, upesnjevanje poetizirane narave,
upodobitve otroškega vsakdanjega življenja, počlovečenje živali). Tu ne gre za opazno
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
11
ali celo presenetljivo estetsko pesniško inovacijo. Pesniki te skupine vztrajajo v okvirih
razumljive, celo preproste pesemske govorice, iz vsebinsko-slogovnih značilnosti pa je
mogoče razbrati izročilo slovenske moderne (O. Župančiča) ter S. Kosovela.
2.4.3 Sodobniki slovenske moderne
Temelje povojne tradicionalne poezije, ki se odmika od ideološke vzgojnosti
aktivističnih pesmi, so kot prvi postavili sodobniki oz. sopotniki slovenske moderne
(rojeni konec devetnajstega stoletja) ter mlajši avtorji, rojeni na prelomu stoletja:
Alojz Gradnik (1882–1967) je svoje mladinsko delo zbral v knjigi Narobe svet in
druge pesmi za mladino (1953). Tu se kažeta dve potezi njegove mladinske poezije:
tvorita jo prevladujoči nesmisel, ki se zgleduje po ljudski pesniški ustvarjalnosti (narobe
svet), ter spomini na otroštvo (druge pesmi).
Cvetko Golar (1879–1965) je v svoji mladinski poeziji predvsem lirik poetizirane
narave. Knjižica Srp in klas (1950), hvalnica novemu življenju, brstenju (Prvi maj) je na
robu idealizacije otroštva v podobah rož, metuljev, čebelic, veselja in razigranosti,
mestoma pa se zbližuje z vzgojno verzifikacijo.
Lili Novy (1885–1958) je svoje pesmi zbrala v zbirki Majhni ste na tem velikem
svetu (1973). To so pesmi o naravi, izpovedne pesmi, pesmi o vojni in svobodi ter
pesmi o otroku in otroškem doživljanju stvarnosti. Najobsežnejša je skupina pesmi o
naravi, v katerih se izraža čudenje naravi kot temeljna poetiška določilnica (svet je poln
prelepih slik). Vzporednice vleče pesmica tudi med človekom in živalmi, otroka pa
dojema kot bitje igre, čeprav besedila niso nesmiselnice. Lirični dvogovor z naravo in
otroštvom je tudi slikanica Sadje (1953), ki jo določajo spomini na pesničino otroštvo na
podeželju.
Igo Gruden (1893–1948) je tudi kot mladinski pesnik izhajal iz slovenske moderne,
kar se da sklepati tako po letnici izida njegove mladinske zbirke Miška osedlana (1922)
kot po motiviki in tematiki, ki sta značilni za njegovo povojno pesništvo. V zbirki Na
Krasu (1949) je objavil nekaj izrazitih nesmiselnic (Res je, res, Pravijo, Jožek ima
hiško) ter pesmi o igrivem otroku; ljudsko izročilo, razpoloženje in podoba verza (rima,
ritem, onomatopoije) pa Grudna vsekakor postavljajo v skupino pesnikov, ki so izhajali
iz tradicije Cicibana.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
12
2.4.4 Pesniki, rojeni med 1900 in 1920
Predvsem zaradi kakovostne poezije je v zgodovino mladinske književnosti
zapisan tudi Branko Rudolf (1904–1987), ki je sicer pisal še pravljice (Čudno jezero,
1953) in lutkovne igre (npr. Pod zvezdo, 1947). Zbirka Zamorček in ladjica (1955)
vključuje najbolj znano Hudo mravljico, ob njej pa so večinoma nesmiselnice o
domišljijskem potovanju (Papirnata ladjica), živalih in naravi, igre otroka in odraslega
(Ptič leti) ter uspavanke. Značilnosti Rudolfove poezije so predvsem humor, jezikovna
igra in dinamični notranji ritem pesmi; temeljit pregled njegovega dela prinaša knjiga
Srebrna ribica (ur. A. Glazer, 1995).
Danilo Gorinšek (1905–1988) je pisal predvsem mladinsko poezijo, čeprav je
napisal tudi nekaj gledaliških iger (Silni bič, 1962) in pravljic (Šlapa Trapa in skopulja
Grablja, 1957). Prve zbirke je objavil že pred vojno in med njo (Maj, 1927, Pisani svet,
Naokrog, 1928, Majdine pesmi, 1933, Zlata tička, 1943). Zbirke prinašajo pesmi o
doživljanju narave, zlasti svetlobe, pomladi, humorne pesmi o živalih, o igri (tudi o igri z
jezikom) in o ljubezni do matere.
Manko Golar (1911–1988) je pisal pesmi o letnih časih, običajih, o naravi, živalih in
otrocih v družini – gre torej za ustaljene motivno-tematske vzorce.
Črtomir Šinkovec (1914–1983) je v svojem delu izrazno in sporočilno tradicionalen,
vendar ne vzgojen; zbirka Rožna zibelka (1952) zajema predvsem motive iz narave,
pesmi o živalih, pomladi. Tudi drugi izbori združujejo lirične podobe narave, pesmi o
živalih, igrive pesmi in uganke.
Matej Bor (1913–1993) je osrednji pesnik v generaciji, rojeni med 1900 in 1920.
Poleg estetsko inovativnih in likovno izjemno lepo opremljenih Ugank (1951) ter
andersenovske verzne pravljice Ropotalo in ptice (1956) so še danes zanimive njegove
pesemske basni Sračje sodišče ali je, kar je (1961). V njih Bor šiba človeške lastnosti,
kot so nespamet, domišljavost, moč, oblast, pravičniškost – besedila nimajo razvidnega
nauka, pač pa temo izražajo z duhovitimi miselnimi obrati. Prav tako pomembna je tudi
njegova pesniška zbirka Pesmi za Manjo (1969), ki jo sestavljajo štirje vsebinsko
raznoliki razdelki: pesmi o naslovni junakinji, pesmi o živalih, basni in uganke. Manja ni
stereotipna deklica med rožami, ampak je deklica, postavljena v dinamično stvarnost
sanj in pravljičnih bitij. Novost v primerjavi z ostalimi avtorji iste generacije je likovna
inovacija jezika, npr. podoba verzov v pesmi Palčki-pihalčki.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
13
2.4.5 Pesniki, rojeni po 1920
V pesmi Jožeta Šmita (1922–2004) je ravno tako moč razbrati razvoj od vzgojnosti
k tradicionalnemu estetskemu izrazu. Njegova verzna pripoved Marjetka (1951) je
zgodba o zvedavi deklici, ki doživi nemško okupacijo, izgnanstvo, bedo, osvoboditev –
deklica je bralcem v sklepni pesmi postavljena za zgled. Kasneje se Šmitova mladinska
poezija izrazno razpne med dva pola: med vzgojnost in humor. To odraža že naslov
zbirke Pol za šalo, pol zares (1956), obsežne zbirke, ki zajema smešne podobe
nezglednih otrok (Pridni Stane), pesmi o živalih, primerljive z basnimi, uganke ter
pesmi o otroškem ''letu'' (Otroški koledar). Izrazno in sporočilno nezahtevna, deloma
poučna je tudi zbirka Kdo živi v tej hišici (1959). Jože Šmit je z drobnimi zbirkami
prisoten tudi še v pesništvu osemdesetih in devetdesetih let. Zlasti v zadnjem izboru se
sodobnejša poetika odraža v pesmih o Minibabi, ki nikakor ni zgledna 'punčka', ampak
igriv otrok.
Mladinski pesnik in pisatelj Vojan Tihomir Arhar (1922–2007) ima prav tako
obsežno mladinsko delo. V njem prevladujejo predvsem drobne pesniške slikanice
(Letni časi, 1979), obsežnejših zbirk je manj. Nekatera Arharjeva besedila so igre z
rimami (Ta-ta-ta), poseben razdelek pa tvorijo pesmi o palčkih z inovativnimi imeni
(Šolček, Trepetalček). Pesnik pozneje ta sklop dopolni in ga izda kot samostojno zbirko
Palčki (1994). Zahtevnejše pesmi o soncu, luni in zvezdah ter človeškem svetu so
zbrane v zbirki Svetilke neba (1993), v zbirki Cvilirepki (1996) pa se pesnik vrača k
preprosti izraznosti pesmi o živalih, in sicer o miškah. Arharjevih proznih del je manj kot
pesniških zbirk.
Pesnica Neža Maurer (1930) je v svoji prvi zbirki Kam pa teče voda (1972) zbrala
svetle, vedre pesmi o pomladi, čebelah, zajčku, srečnem otroku in mamici, otroških
lastnostih (sladkosnednosti, snažnosti). Tak otroški svet je seveda idiličen,
nekonflikten: bralec ima občutek prijazne družinske povezanosti narave in otroka; to
velja tudi za njene drobnejše zbirke (Kako spi veverica, 1975, Televizijski otroci, 1986).
Pesnica je kasneje v avtopoetiki Pesmi in otrok (Otrok in knjiga, 22) razmišljala o
drugačnih vsebinskih razsežnostih poezije; ta naj ne bi bila le odraz otrokove igrive in
brezskrbne otroške resničnosti, ampak tudi žalosti, osamljenosti, strahu, nemoči.
Knjiga Beli muc (1981) vsebuje starejše pesmi, novost pa je dvojezična slovensko-
hrvaška pesniška zbirka Oče Javor (1990), v kateri otrok svojo osamljenost preseže
tako, da si za očeta vzame drevo.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
14
Poezijo Alenke Glazer (1926) je treba brati ob avtoričinem raziskovalnem delu:
ljudski besedilotvorni vzorec, ki ga je zgodovinarka izluščila iz dela O. Župančiča,
zaznamuje tudi njeni zbirki pesmi za otroke Žigažaga (1980) in Gugalice (1997). Njene
pesmi nastajajo iz srečanja z otrokom v družini. Igrivost, ki jo gre pojmovati kot posebni
''gibalni'' dialog otroka in odraslega, je značilna že za prvo zbirko, isto poetiko igrivosti v
gibanju, tj. ritmike besedil, namenjenih ali vsaj motiviranih v gibalnih dejavnostih,
odražajo tudi Gugalice. Z njimi se A. Glazer vrača k tistim klasičnim vzorcem, ki poezijo
za otroke pojmujejo kot kombinacijo besed ''minimalnih'' pomenskih razsežnosti.
Pomen besed ni več bistven za sporočilo pesmi; nadomestili so ga predvsem sproščen
smeh, ritem, ki je hkrati tudi užitek v gibanju, nenavadne besede.
2.4.6 Poezija estetske inovacije
V Grafenauerjevi avtopoetiki je ta podtip poezije utemeljen ''v infantilizmu, ki je
prisoten v nas samih''. V tem smislu pesnik govori o estetski zavesti, ki ''govori z
besedami otroštva''. Za razumevanje premikov od tradicionalne k inovativni poetiki
mladinske poezije je torej ključen spremenjen odnos do otroštva kot ''stanja duha''.
Tradicionalistična poezija še ohranja razkorak med odraslim in otrokom: otroka sicer ne
skuša vzgajati ali poučevati, toda ločenost miselnega sveta odraslega in otroka je v njej
vsekakor zaznavna – pesniki otroka nagovarjajo pretežno v razumljivem jeziku
''otroških'' živali, prikazujejo veselje v svetli in cvetoči naravi, igrajo se z
onomatopoijami in nezahtevnimi rimami. Pri sodobni poeziji, poeziji estetske inovacije,
pa je otroškost tako način doživljanja sveta kot način oblikovanja besedila. V tem
smislu so za to podskupino, ki je vsebinsko zelo raznolika, bistveni zlasti naslednji
poetiški pojmi: igra, otroška optika in čudenje, domišljija, paradoksalnost besedila,
presenečenje. Sodobne mladinske pesmi torej bralca opazno vržejo iz ''udobnosti''
sporočilne predvidljivosti besedila. Predstavljajo mu pomensko mnogoplastnost jezika v
igri zvoka in asociacij, izumljanja besed ter mnogotematskosti; nekatera besedila
pridejo že na rob atematske oz. konkretne poezije. Razvoj od aktivistične in
tradicionalne poezije do inovativne sodobne mladinske poezije je postopen in ga je
mogoče spremljati tako v okviru opusov posameznih avtorjev kot v okviru celotne
poezije; zaključek in vrh doseže sodobna poezija v osemdesetih letih.
Prvi val: Tone Pavček, Kajetan Kovič
Poezijo estetske inovacije začenjata pesnika prvega povojnega vala v slovenski
poeziji: Tone Pavček in Kajetan Kovič. Tako kot v nemladinski je tudi v mladinski
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
15
poeziji prvega vala opazno obujanje literarnega izročila slovenske moderne,
''domotožno zatekanje v 'otroški' spomin''. To bi lahko bili tudi vzrok za vzpostavljanje
nekonfliktnega sveta otroške poezije, ki po funkciji sicer ne more doseči ''sanj'' oziroma
romantične poezije, v katero se zateka subjekt, lahko pa tvori pozitivni protipol
disonantni nemladinski poeziji.
Tone Pavček (1928–2011) je danes že kar klasično ime mladinske poezije, saj ta
del njegove ustvarjalnosti obsega več kot dvajset let. Ob pesnikovem imenu je
potrebno upoštevati čas, v katerem sta prepoznavna tako obnavljanje romantične
subjektivitete kot odmikanje od nje. Na začetku njegovega mladinskega opusa se
odmik od graditeljske funkcionalnosti mladinske poezije kaže kot vrnitev k pravljični
snovi. Verzna pravljica Trije bratje in zlata ptica (1956) je prikaz nagrade za
dobrosrčnost/usmiljenje najmlajšega. Novost v Pavčkovi pesemski ubeseditvi
tradicionalne pravljične motivike je vnašanje nonsensa v pravljično pripoved. Več
inovativnih in tudi za sodobnega bralca zanimivih besedil vsebuje prva Pavčkova
mladinska zbirka Maček na dopustu (1957), ki je sicer povezana s tipično vzgojnostjo
in predstavno klišejskostjo – med take pesmi velja uvrstiti vzgojo ali vsaj distančno in
tipsko prikazovanje otroka, npr. lene/neubogljive deklice. Izraziti premiki se pokažejo v
mladinski poeziji (Velesenzacija, 1961). Za to zbirko so značilni izrazit dvogovor med
lirskim subjektom in otroki ter svetle podobe narave, ki se razlikujejo od nesmiselnic
prejšnje zbirke. Od starejših pesmi pa se poezija Velesenzacije odmika še v dvojem: v
upodabljanju sončne narave ''rojstva'', ''srečevanja'' vasi in mesta ter v pravljičnosti, ki
je postavljena v sodobni čas. Prav posebni spoj pravljičnosti/fantastike/izročilnosti ter
motivike sodobnega sveta postane ključni besedilotvorni vzorec poznejše Pavčkove
poezije; z zbirko Čenčarija (1975) se konča razvoj Pavčkove mladinske poezije od
tradicionalnih besedilotvornih vzorcev k inovativni poetiki, torej od tipov oseb ter
značilnih tradicionalnih motivov živali in resničnostnih podob otrok do privzemanja
otroške perspektive v jezikovno-predstavni inovativnosti. Ločenost sveta otrok in
odraslih v zbirki Čenčarija povsem izgine: lirski subjekt izreka (zvočne) podobe po
posebni logiki nesmisla in tako prevzema perspektivo otroka, v vrsti pesmi pa je lirski
subjekt kar otrok sam. Drugačne so Prave (in neprave) pesmi (1986), za katere sta
značilni emocionalna in motivna kontrastnost: znova je v njej zaznati tudi razkorak med
odraslim in otroki – poezija izhaja iz diagonale med zrelo odraslostjo in otroštvom, ki je
praviloma odmaknjeno od stvarnosti v liričen, pravljičen svet. Ta zbirka je sporočilno
zahtevnejša kot prejšnja Pavčkova mladinska poezija, saj poleg sproščene igre ter
pesniških ''definicij'' tematizira tudi odraščanje, bolečino izgube in povezanost rodov.
Naslednja zbirka, Majhen dober dan (1992), med vsemi Pavčkovimi mladinskimi deli
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
16
najbolj očitno kaže poetična izhodišča, ki veljajo tudi za nemladinsko poeziji: v njej so
opazni vračanje med podobe Dolenjske, obujanje otroških doživetij, dialog s
,,kratkohlačnikom'', o katerem piše, a ga v resnici ne razvije, že v Pravih (in nepravih)
pesmih. Če je bilo spominjanje in vračanje v tej zbirki nakazano npr. ob motivu živali
(Krava) ali ob rodovni tematiki, je Majhen dober dan že s pesnikovimi uvodnimi
besedami in pozneje z veliko večino besedil tako rekoč v celoti sestavljen iz spominov
na podobe otroštva. Vsebinska novost so Majnice, Fulaste pesmi (1996), s katerimi se
pesnik vrne v okvire mladinske poezije (poezija za mladostnike).
Obseg mladinskega dela Kajetana Koviča (1931) je manjši in zvrstno bolj
raznolik, kot je Pavčkov. V mladinsko poezijo je vstopil z zbirko Franca izpod klanca
(1963), v kateri je že v posvetilu omenil otroka Nino in Jurija, kasnejša pogosta in
značilna lika njegovih mladinskih pesmi. Pesmi te zbirke izhajajo iz razumevanja
poezije kot ''norosti'' oz. humorja in zvočne igre. Nekateri motivi so sicer klasični
(opazovanje snežnega moža, pomladi), toda zares inovativna in učinkovita so humorna
besedila o živalih (npr. Beli zajčki) in otroku (Klepetulji). Zbirka Zlata ladja (1969)
prinaša nekaj starejših besedil, novost pa je predvsem motivika sanjskega potovanja in
domišljijskih oz. pravljičnih likov (Zlata ladja, Zvezdoplovec, Popotnika). Pesnik je sicer
znan tudi po svojih proznih delih, predvsem po nesmiselnici Moj prijatelj Piki Jakob
(1972) in živalski pravljici Maček Muri (1975). Zmaj Direndaj (1981) je pravljica, ki
tradicionalni lik povezuje s sodobno mestno realnostjo, sporočilno zahtevna pa je
pravljica Pajacek in punčka (1984), zgodba o prijateljstvu in bolečini. Med dela z
avtobiografsko snovjo sodijo Zgodnje zgodbe (1978), temeljit izbor pa je knjiga
Križemkražem, zgodnje pesmi, zgodnje zgodbe in še malo mačje godbe (1991), v
kateri je novost niz živalskih zgodb Pogovori z mačko Moniko.
Zanimiva pesniška zbirka je Sonce v knjigi (1962) Lojzeta Krakarja (1926–1995),
in sicer predvsem zaradi njene nenavadne vsebinske podobe: poleg tradicionalnih
pesmi o deklici med cvetlicami, pomladi, pustu in šoli najdemo v njej tudi tematsko
kompleksno pesem o smrti (Smrt v cirkusu) oz. lirično podobo snežinke, ''drobne solze''
(Bele plesalke).
Mladinska poezija po prvem valu: poetika modernizma
Pesniški modernizem je ob nemladinski poeziji opredeljen kot struja, ki izhaja iz
fluidne zavesti, formo modernistične poezije pa določa predvsem poigravanje s
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
17
pesniškim jezikom, in tako ustvarja ''svoj lasten, od stvarnih vzorcev neodvisen svet''
(Kos 1983: 141–142).
Značilnosti pesniškega modernizma so jasno zaznavne tudi v Grafenauerjevih
esejih: poezija izvira iz težnje po jezikovno-estetski inovaciji, je samozadostna, zgolj v
sebi utemeljena jezikovna tvorba (prim. Grafenauer 1974). Podobne poglede je
mogoče prepoznati tudi v njegovih opredelitvah mladinske poezije kot igre, ki je
nasprotje realnosti; pozneje stopi v ospredje pojmovanje poezije kot načina čudenja,
obujanja infantilizma v odraslem, jezikovne inovacije. Prva poetična izhodišča za
poetiko modernistične mladinske poezije je pesnik podal že leta 1973 na srečanju
pisateljev v Štatenbergu v referatu Igra v pesništvu za otroke (prim. Grafenauer 1975),
v katerem je pregledal osrednje pesnike v zgodovinski perspektivi razvoja ter nanizal
tudi nekaj tipoloških značilnosti sodobne mladinske poezije: ''artistična invencija in
fantazija, ki sta sami po sebi pogosto alogični, morata pa biti ves čas v dovolj očitni
odvisnosti od teme''.
Za modernistično poezijo je ključna estetska igra, ki pa ni predmet oz. tema pesmi,
ampak ob tem tudi način oblikovanja čutnih predstav v besedilu. V tem smislu
modernistično poetiko v mladinski književnosti določajo predvsem naslednje
značilnosti:
· igra kot način oblikovanja besedilne stvarnosti, tj. nelogično povezovanje
besed;
· odmik od prikaza človeškega lika (predvsem otroka) k mnogopomenskemu
opisovanju predmetov, delov telesa, vesolja;
· izmišljanje novih besed in rušenje pravopisnih konvencij.
Omenjena izhodišča so opazna v pesništvu Daneta Zajca (1929–2005). Medtem
ko v zbirki Naša bela mačica (1968) še vztraja v poetiki duhovite pripovedne poezije o
živalih, pa se njegov izraz že v zbirki abecerim Abecedarija (1975) premakne k poeziji
kot čisti igri, iz katere ni mogoče izluščiti enoznačne teme oz. sporočila. Nekatera
besedila sicer ostajajo bližja prvi zbirki (Aro), druga so le še aliteracijska besedila
(Copate), čiste nesmiselnice (Erevan) – tudi kot izštevanka – slikopisi (Ladja) – oz.
lirični fantazijski pesemski ''portreti'' neživih stvari (Hiša). Zbirka Na papirnatih letalih
(1978) ohranja poetiška izhodišča Abecedarije, čeprav je v njej igra bolj zamejena,
pesmi pa znova bližje tradicionalni razumljivosti; seveda pa pesnik ne ponavlja vzorcev
starejše povojne poezije, saj mu tudi v tej zbirki poezija pomeni predvsem igrivo
kombinacijo zvokov in podob (Raglja, Hobotnica). Tehten izbor in sporočilno
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
18
nadgradnjo prejšnjih zbirk pa predstavlja Ta roža je zate (1981), ki v drugem delu
prinaša sporočilno kompleksna besedila o pesništvu (Moja prva pesem), razporejanju
in delitvah (Delitev), tehtanju in ocenjevanju stvari (Ocenjevalci) ter sodobnem svetu
hrupa in nemira (Pivci tišine). Zbirka je v razvoju pomembna – tudi zaradi
poglobljenega spremnega eseja N. Grafenauerja Roža mogota. V njem avtor nakaže
možnosti odprtega razumevanja inovativne Zajčeve pesemske govorice (ob pesmi
Vrata), povzema pa tudi bistvo modernističnega ustvarjalnega postopka: ''V Zajčevem
pesništvu imamo torej opraviti z nenehnim pretapljanjem otroku znanih in neznanih
stvari v posebno resničnost, ki je temeljna razsežnost, brez katere ni iluzije in hkrati z
njo tudi ne magičnega, do kraja predanega doživetja igre''. Poetiko oživljenih
predmetov je mogoče videti še v Leteči hišici (1981), zlasti pa v proznem delu Hiša
(1990); v njem hiša ''pripoveduje o sebi'': o lastnostih, ki jih prevzema od prebivalcev, o
pravilih, družbeni stvarnosti, človeških sanjah. Gre za besedilo, ki večkrat konotativno
preseže ustaljena pričakovanja o temi mladinske književnosti; in prav tematska
''neomejenost'' je značilna tudi za ostala Zajčeva besedila. Tako je v pripovedi po
motivih ljudskega pripovedništva napisal deli Mlada Breda (1978) in Bridka Ludvikova
bitka (1985), igrivost in sporočilna zastrtost ''pasti iz besed'' pa določata tudi notranjo
formo njegovih lutkovnih iger.
Mladinski poeziji Jožeta Snoja (1934) sta posvečeni dve Kermaunerjevi razlagi,
Grafenauerjeva spremna beseda Ko bo očka majhen k zbirki Pesmi za punčke in pobe
(1984) ter nekaj ocen. Kermauner v svoji prvi interpretaciji umešča Snojevo poezijo,
zbrano v prvih treh zbirkah, v kontekst naslednjih opredelitev: pesem – zvok, natura –
kultura ter tematika in besedilna stvarnost. V interpretaciji Formalna plat Snojeve
poezije za otroke pa Kermauner poudarja naslednja poetiška izhodišča:
avtotematizacijo pesnjenja, živost besed/zvokov, kar vzbuja podobe, poseben posluh
za ''napako'' v glasovnih figurah, tj. uporabo nečistih rim in asonanc, kar je v skladu s
pesnikovim zavestnim odstopanjem od gladke spevnosti, povezanost urejenosti in
zmešnjave ter diaforičnost pesniškega sveta. Drugače bere Snojevo poezijo N.
Grafenauer (spremna beseda Ko bo očka majhen); zanimajo ga predvsem tri temeljne
sestavine Snojeve poezije, in sicer rodovna zaveza, erotika (kot predajanje čudežu
življenja) ter samota (kot posledica preobilja predajanja). Tudi v tej interpretaciji sta
poudarjeni glasovnost in iluzijska razgibanost Snojeve mladinske poezije. Že prva
Snojeva zbirka Lajna drajna (1971) odraža vse osrednje značilnosti njegove poezije:
· zvočnost kot način oblikovanja tako jezika kot pesemske stvarnosti;
· glavne tematske kroge: poezija, otroštvo, družina, narava;
· motivno raznolikost besedil.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
19
Novost v Snojevi poeziji je podoba dečka v zadnji pesniški zbirki Skozi vrt in čez
plan, skozi leto in dan (1997), v kateri je pesnik obudil predstavno-jezikovne vzorce
starejše idealizacijske poezije, za katero so značilni motivi cvetoče narave in letnih
časov ter velika gostota pomanjševalnic (ptički, cvetice ipd.). V primerjavi z ostalimi
pesniškimi zbirkami je ta knjiga pesmi predstavno veliko bolj ''tradicionalna''. Posebej je
seveda treba pojasnjevati Snojevo mladinsko pripovedništvo, zlasti vzorce fantastične
pripovedi in njihovo tematsko funkcionalnost.
Miroslav Košuta (1936) je v mladinski poeziji po razvoju žanrov primerljiv z D.
Zajcem: tudi njegovo delo uvajajo Abecerime (1979), igrive aliteracijske štirivrstičnice
na določeno črko. Obsežnejša Zaseda za medveda (1979) prinaša poleg liričnih
drobcev (Ob morju, Kaj je v kapljici dežja), pesmic o živalih (Kje stanuješ, mala miška?)
že tudi pesmi o otroštvu kot igri in besedne igre (Nagajiva pesmica); pesmi so torej že
''razposajene domislice''. Dvojnost lirizma in igre določa tudi zbirko Ptička smejalka
(1984); v njej najdemo tako izrazno tradicionalistično poezijo z družinsko tematiko ter
pesmi o živalih kot sodobno, modernistično poigravanje z jezikom, predvsem s stalnimi
besednimi zvezami (razdelek Križada). V zbirki Zidam dan (1987) se Košuta
osredotoča na tematiko pesniškega ustvarjanja; čeprav je v knjigi še najti primere
jezikovne igre (Pitka je putka), je opazen premik k tematski poeziji in dvogovoru med
odraslim in otrokom. Z zbirko Galeb nad žitom (1995) se povsem vrne k lirskosti
pokrajine, barv, medtem ko ostaja humor, tako značilen za pesnikove igrive domislice v
prejšnjih zbirkah, v tej povsem na obrobju. V vseh Košutovih zbirkah – nekatere
prinašajo ponatise starejših besedil – je motivna stalnica vsekakor pokrajina, in sicer
Kras; pa naj bo izhodišče za besedno igro (Na Krasu je krasno) ali za kratko lirično
''misel'' (Vasi na Krasu).
Od pesnikov mlajše generacije pripada še danes osredje mesto Niku
Grafenauerju (1940) in to tako po obsegu pesniškega dela kot po pomenu za
esejistiko mladinske književnosti. V njegovem delu je opaziti razvoj od preprostih,
razumljivih pesmi o otroštvu prek modernistične zbirke Nebotičniki, sedite do sporočilno
zahtevnih Skrivnosti; pri zadnji zbirki gre za postopno zbliževanje med obema
naslovniškima zvrstema. Hkrati s tem razvojem je tudi zanj, tako kot za T. Pavčka,
značilno prepletanje mladinske in nemladinske poezije, kar se kaže že v sočasnosti
izhajanja njegovih zbirk ter v metodi njegovega interpretiranja poezije drugih avtorjev
(primerljivo ''branje'' mladinske in nemladinske poezije). Raznolikost izhodišč za
vrednotenje poezije, ki je opazno v esejih, gre z roko v roki z raznolikostjo poezije
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
20
same. Njegov opus je mogoče razdeliti na tri večje sklope: tradicionalistična poezija,
poezija prehoda in inovativna poezija.
V prvem delu je osrednje delo pesniška zbirka Pedenjped (1966, dopolnjena izdaja
1969), ki nadaljuje poetiko tradicionalnega vzorca pesmi o otroku in igri, zaznavnega
pri Levstiku in Župančiču. Zbirka je tako v glavnem še povezana z motiviko otroškega
vsakdana: upodobljene so zunanje lastnosti ter navade naslovnega junaka, ''tipičnega
otroka'': velikost, sladkosnednost, igriva ustvarjalnost, navidezna samostojnost. Hkrati
je Pedenjped tudi zavezan družinskemu življenju: v njegovo igro posega avtoriteta,
očka, ki ga, kot je zapisal pesnik, ''povrne v meje otroškega naivizma'' (Grafenauer
1982: 183).
Po Pedenjpedu je izdal nekaj manj pomembnih slikanic o živalih ter manjših
slikanic (npr. Abeceda, 1977). Prvi izrazit prenos sodobnih poetiških izhodišč v
mladinsko poezijo in s tem začetek in razmah modernistične poezije, pomeni zbirka
Nebotičniki, sedite (1980). Njeno izhodišče je zaznavno v pesnikovi spremni besedi:
poezija je ''zamišljenina'', potovanje v svet nemogočih predstav, upesnjevanje
nenavadnega ''življenja'' predmetov, kar vse vzbuja presenečenje. Zadnji razdelek
zbirke nosi naslov Skrivnosti – prav tak pa je tudi naslov pesniške zbirke, ki je izšla leta
1983 in pomeni Grafenauerjevo ''slovo'' od mladinske poezije. Skrivnosti so zbirka, ki iz
repertoarja temeljnih bivanjskih pojmov oblikuje refleksivne pesmi, namenjene že bolj
izkušenemu bralcu (npr. Skrivnosti, Strah, Jaz, Samota, Ljubezen, Življenje, Nič ipd.)
Najdlje gre v poetiki nesmiselne besedne kombinatorike pesnik Milan Dekleva
(1946), ki je sicer napisal tudi več pomembnih proznih del. Zbirka Pesmi za lačne
sanjavce (1981) brez dvoma pomeni vrhunec modernistične mladinske nonsensne
poezije. Že naslovi razdelkov (Predjed, Glavna jed, Posladek) odražajo osnovno
naravnanost oblikovalca: pesem je ''pojedina'', namenjena je užitku ( v podobah in
besednih igrah) – zato bi bilo tudi nesmiselno iskati v tej zbirki kakršno koli razvidno
temo onkraj upesnjevanja čiste igre. Sanjsko realnost vzpostavi v delu Ob devetnajstih
zjutraj (1985), vdor bitja iz tujega sveta v vsakdanjost pa prikazuje v delu A so
kremšnite nevarne (1997). Tudi v pripovednih besedilih je prepoznaven prevladujoč
vzorec igre, tako da so nekatera njegova dela blizu sodobnim nesmiselnicam, npr.
Totalka odštekan dan (1992), Bučka na Broadwayu (1993), Kako so nastale ZDA
(1998). Pesnik je sicer pomemben tudi kot mladinski dramatik, napisal pa je tudi
zanimivo polliterarno delo o zgodovinskih in književnih junakih Naprej v preteklost
(1997).
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
21
Boris A. Novak (1953) svojo prvo zbirko Prebesedimo besede (1981) v celoti
utemeljuje na logiki sproščene otroške igre z besedami, zlasti pa izmišljanju novih
besed (''zzzbudilka, hihiplimahaha, palicaj''). Bistven za razumevanje njegovih poetiških
izhodišč je tudi nagovor ''učiteljem otrokom, kovačem novih besed''. V zbirki Domišljija
je povsod doma (1984) se pesnik v uvodnem nagovoru Ljubezen do besed spet
dotakne povezanosti pojmov poezija – otroštvo – besede, pesemski izraz pa se
spremeni; osrednji poetiški pojem te zbirke je vsekakor čudenje, simbolično ''oko'' pa
njegov izvor (Glej, glej!). Po načelih modernistične poetike se sicer predmeti še vedno
izenačujejo s človeškim svetom (Najljubše igračke lutk), le da občutje igrive
fragmentarnosti sveta pri Novaku nadomesti zavest harmonične povezanosti vsega –
''vse stvari so si v sorodu'' (Sorodniki) in univerzalnost domišljije (Domišljija). To so še
posebej izrazi v zbirki Periskop (1989), ki pomeni ponovitev tematizacije ''živih planetov
in stvari'', tako značilne za Novakovo mladinsko dramatiko. V zbirki Blabla (1995) je
zbral nekaj značilnih sodobnih pesniških form in sestavil pesmarico pesniških oblik
Oblike sveta (1991, drugič dopolnjene kot Oblike srca, 1997) - v najnovejših zbirkah
gre torej spet za pojmovanje poezije kot posebne, v lastnih formalno – vsebinskih
razsežnostih utemeljene igre, ki pa v skladu z izbrano vrsto (rap, punk) deluje tudi
kritično oz. satirično do zunajliterarne stvarnosti. Pesnik je kot prozni besedili objavil igri
Nebesno gledališče (1990) ter Mala in velika Luna (1994).
Bina Štampe Žmavc (1951) je visoko raven pesniške inovativnosti in sporočilnosti
dosegla že s pesniško zbirko Čaroznanke (1990). Vsakdan, osrednja beseda zbirke, je
izhodišče za besedila, v katerih se odraža besedilna stvarnost, ki je sicer povezana z
''znanimi'' podobami otroškega sveta in narave, vendar prepesnjena v ''neznanke''.
Zbirka Čaroznanke oblikuje že vse bistvene tematske kroge, ki se, v različnem obsegu,
pojavljajo tudi v kasnejših manjših in obsežnejših pesniških zbirkah. Sporočilno manj
zahtevna, s Čaroznankami primerljiva je zbirka Klepetosnedke (1996); z njo se pesnica
vrne k motiviki otrok, njihove igre in ustvarjalnosti ter družine, prijateljstva oz. ljubezni,
jezikovne igre in barvitosti pesemskega izraza, narave in živali. Pesnica je napisala tudi
nekaj pomembnejših proznih del: Slike in zgodbe iz tisoč in enega pasjega dne (1985),
Popravljalnica sanj (1992), fantastično pripoved Kam je izginil sneg (1993), Ure kralja
Mina (1996), Muc Mehkošapek (1998). Nekatera prozna besedila so predelane igre,
tako da ostaja B. Štampe Žmavc vendarle predvsem – mladinska pesnica.
Svojevrsten razvoj v mladinski poeziji pomenita opusa dveh avtorjev, in sicer F.
Forstneriča in S. Vegri.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
22
France Forstnerič (1933–2007) je v zbirki Bela murva (1976) v nasprotju z
sočasno uveljavljajočo se poetiko modernistične igre, ki je sicer v nekaterih njegovih
pesmih zaznavna (Hitra pesem), oblikoval nekatera nenavadna besedila o ''nelepem''
svetu odraslih (Jaka s tovornjaka), bolezni in smrti ter trpkih spominih na otroštvo.
Nekatera med njimi so izrazito temna, celo tragična – taka je zlasti pesem Bronasti
vojak, zasnovana na nasprotju med nedolžno žrtvijo in skupino otrok, ki jo sprašuje.
Vojno, nasilje, sovraštvo in smrt upodablja avtor tudi v vojnih zgodbah, zbranih v knjigi
Srakač (1970).
Protest zaznamuje tudi najpomembnejšo zbirko Saše Vegri (1934–2010) To niso
pesmi za otroke ali kako se dela otroke (1983), ki je njena druga pesniška zbirka.
Medtem ko je v prvi knjigi, Mama pravi, da v očkovi glavi (1978), svojo pesniško
govorico še vezala na podobe otroštva, družine, srečevanj med otroki in odraslimi,
odraščanja ter živali, je z drugo zbirko dosegla uporniški naboj ''malih protestov'' (izraz
iz njene avtopoetike Refleksije ob pisanju). V njej je namreč zbrala pesmi o rojevanju
otrok in prijateljstvu, a tudi pesmi o samoti, pretepanju otrok, umiranju. Novost je tudi
razdelek Knjiga imen ali kaj je rekel praded v njenem preglednem izboru Kaj se zgodi,
če kdo ne spi (1991); v njem je pesnica zbrala zanimive portrete mladostnic in
mladostnikov, katerih ravnanje komentira praded. Prav omenjeno srečanje generacij
pomeni v sodobnem slovenskem mladinskem pesništvu novost, ki lahko brez dvoma
pritegne tudi odraslega bralca.
Med najmlajšimi mladinskimi pesniki velja omeniti zgolj tri, po inovativnosti izraza
in tematike izstopajoča imena: V. Mӧderndorferja, A. Rozmana – Rozo in B. Gregorič.
Vinko Mӧderndorfer (1958) se v zbirki Kako se dan lepo začne (1993) posveča
deklici Gaji ter družinski temi. Značilnosti njegovega pesniškega izraza sta neposredno
dvogovor z otrokom ter vključevanje slengovskih besed in tujega izrazja. Čeprav je v
besedilih na začetku zbirke osrednja oseba dojenček, se kasneje zbirka spremeni v
dialog z mladostnikom, prikazovanje smešnih domislic ob motivih živali ter v pesmi o
sreči, ljubezni, mladosti. Sproščenost in dialoškost določata tudi njegovo drobno zbirko
Madonca fleten svet (1995).
Svojevrstno mladinsko poezijo piše Andrej Rozman – Roza (1955); že prva
zbirka, Rimanice za predgospodiče (1993), prinaša podobe strahu, požrešnosti,
umazanije, lenobe. Izrazje zaznamujejo ''studi, gnusi in gravži'' oz. tabuji: rit, smrad,
bacili, smrklji; opazna poteza je tudi raba pogovornega jezika in slenga. Podobni sta
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
23
tudi verzna pripoved o samoti in strahu Mihec, duh in uganka (1996) ter zbirka Črvive
pesmi (1998) s podobo, čeprav manj izrazito ''estetiko grdega'', kot jo upesnjuje prva
zbirka. Tudi v fantastični pripovedi Skrivnost špurkov (1997) je v potovanju domače
muhe v svet fantastičnih bitij opazno za Rozmana in ilustratorja Z. Čoha značilno
kritiziranje hierarhije vsake vrste, gospodovalnosti in preganjanja, medbesedilna
ironičnost (galebi z imeni grških mislecev) ter songi z značilno rozmanovskim nabojem.
Barbara Gregorič (1964) je v mladinsko poezijo vstopila z zanimivo, na poetiki
oporekanja zasnovano zbirko Nebomske pesmi (1994); že njen naslov razkriva podobo
osrednjega lika, uporne deklice, ''punčke, ki grize'', ki je hkrati tudi nosilka ''jezikavega,
upornega, zlobnega'' pesemskega govora. Z njim se v žalosti in jezi upira svetu
odraslih in vrstnikov. Bolj ''prijazna'', čeprav še vedno uporna, je književna oseba v
zbirki Zaklenjeni volk (1997). V njej pesnica tematizira predvsem rojstvo ter otrokove
težave (ljubosumnost) ter druge občutke (strah, jezo, žalost, lenobo, zaljubljenost). V
podobi nezglednega, upornega otroka s težavami je B. Gregorič izvirna, čeprav je
mogoče v upornosti prepoznati nekatere prvine malih protestov S. Vegri; sledi očrtane
izraznosti je najti še v pretežno lirični zbirki Lena luna (1998) (Saksida v: Saksida/2004:
str. 407-423).
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
24
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Raziskava o zbliževanju otroške lirike v predšolskem obdobju
Opravila sem raziskavo o razvijanju pesniškega doživljanja v vrtcu. To sem storila
tako, da sem sedemdeset vprašalnikov razdelila med vzgojiteljice našega vrtca, Vrtca
Pod Gradom, Ljubljana.
3.2 Hipoteze in cilji raziskave
Postavila sem si tri delovne hipoteze:
· Vzgojiteljice se še premalo zavedajo pomena lirskega doživljanja predšolskih
otrok.
· Vzgojiteljice še niso dovolj strokovno usposobljene za zbliževanje lirike z otroki
v predšolskem obdobju.
· Književni kotički v vrtcu so še premalo opremljeni z deli iz otroške lirike.
3.3 Metodologija raziskave
3.3.1 Vrsta raziskave in merski instrument
Raziskava je kvantitativna. Zbiranje podatkov je temeljilo na anketnem vprašalniku.
3.3.2 Populacija
Populacijo predstavljajo vzgojiteljice Vrtca Pod Gradom v Ljubljani v mesecu juniju
2011.
3.3.3 Zbiranje podatkov
Podatke sem zbrala tako, da sem pripravila anketne vprašalnike in spremni dopis,
ter jih razposlala v vseh pet enot Vrtca Pod Gradom. Po enem tednu sem prejela 51
odgovorjenih vprašalnikov (od sedemdesetih poslanih).
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
25
3.3.4 Obdelava podatkov
Podatke sem obdelala s pomočjo programa Excel, nato pa sem rezultate vnesla v
program Microsoft Word.
3.4 Analiza vprašalnikov
1. Spol (obkroži)
Tabela 1: Prikaz strukture vzgojiteljic glede na spol
Spol f f %
M 0 0
Ž 51 100
Skupaj 51 100
Grafikon 1: Prikaz strukture vzgojiteljic glede na spol
Vir: Lastni
Analiza je pokazala, da so v Vrtcu Pod Gradom vsi vzgojitelji ženskega spola.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
26
2. Koliko let opravljate delo vzgojitelja(-ice)?
Tabela 2: Delovna doba zaposlenih na delovnem mestu vzgojiteljice
Število let (f) f %
0 do 10 18 35
10 do 20 4 8
20 do 30 13 25
30 in več 16 32
Skupaj 51 100
Grafikon 2: Delovna doba zaposlenih na delovnem mestu vzgojiteljice
Vir: Lastni
Analiza tega vprašanja je pokazala, da je v vrtcu veliko vzgojiteljic, katerih delovna
doba na tem delovnem mestu znaša več kot dvajset let. Kako to vpliva na njihov odnos
do pesništva v vrtcu, pa bom ugotovila tekom nadaljnje analize vprašalnika.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
27
3. Koliko so stari otroci v skupini v tem šolskem letu?
Tabela 3: Število oddelkov glede na starost otrok
Št. oddelkov (f) f %
1 do 3 leta – jaslični oddelek
18 35
2 do 4 leta 9 18
3 do 6 let – predšolski oddelek
24 47
Skupaj 51 100
Grafikon 3: Št. oddelkov glede na starost otrok
Vir: Lastni
Analiza tega vprašanja kaže, da je v Vrtcu Pod Gradom v Ljubljani večina
oddelkov s predšolskimi otroki, sledijo jim oddelki z jasličnimi otroki, v manjšini so
mešani oddelki.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
28
4. Opišite vaš odnos do lirike za otroke?
Na vprašanje so vzgojiteljice odgovarjale opisno.
· Enajst od enainpetdeset vprašalnikov ni imelo odgovora na to vprašanje.
· Šest anketirancev je odgovorilo, da ni dovolj primerne literature, najtežje je najti
ustrezno za najmlajše, jaslične oddelke otrok.
· Sedem anketirancev je priznalo, da liriko premalo uporabljajo v oddelku, so pa
vsi potrdili, da se jim zdi pomembna.
· Sedemindvajset anketirancev je poudarilo, da je lirika izredno pomembna in da
jo vsakodnevno posredujejo otrokom.
Glede na odgovore lahko sklenem, da se večina vzgojiteljic zaveda, da je lirika v
predšolskem obdobju zelo pomembna in se jo trudijo v čim večji meri posredovati
otrokom.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
29
5. Kaj vas pritegne pri liriki (obkroži)?
Tabela 4: Kaj pritegne vzgojiteljice pri izbiri pesmi
f f %
Sama tema 16 31
Kako je pesem posredovana (metafore, ritem, rima)
30 59
Pesnik (mlajša generacija, starejša generacija, otroški pesnik, ljudska pesem)
0 0
Vsi trije odgovori 5 10
Skupaj 51 100
Grafikon 4: Kaj pritegne vzgojiteljice pri izbiri pesmi
Vir: Lastni
Pri analizi vprašanja se je izkazalo, da najbolj izstopa število odgovorov, ki se
nanašajo na izbiro pesmi glede na to, kako je pesem posredovana.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
30
6. Kateri je vaš najbolj priljubljeni pesnik (obkroži)?
Tabela 5: Najbolj priljubljeni pesnik
f f %
O. Župančič 36 45
N. Grafenauer 24 30
N. Maurer 9 11
A. Štefan 9 11
M. Komelj 0 0
Drugo (dopiši) 2 3
Skupaj (možnih je bilo več odgovorov)
80 100
Grafikon 5: Najbolj priljubljeni pesnik
Vir: Lastni
Pri analizi vprašanja se je izkazalo, da je daleč najbolj priljubljen pesnik O.
Župančič. Naj poudarim, da je bilo več odgovorov možnih in da sta dva, ki sta obkrožila
'drugo', dopisala pesnika Toneta Pavčka.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
31
7. Kako izbirate pesmi (obkroži)?
Tabela 6: Način izbiranja pesmi
f f %
Po lastni presoji 30 31
Iz otroških revij (npr. CICIDO)
12 12
Glede na aktualnega pesnika (izid nove knjige)
3 4
Glede na letne čase in praznovanja
36 38
Drugo 15 15
Skupaj (možnih je bilo več odgovorov)
96 100
Grafikon 6: Način izbiranja pesmi
Vir: Lastni
Možnih je bilo več odgovorov. Vzgojiteljice najpogosteje izbirajo pesmi glede na
letne čase in praznovanja, sledi jim izbira po lastni presoji. Pri odgovoru 'drugo' so
večinoma navedle glede na temo snovi, ki jo trenutno obravnavajo, ena od anketirank
pa je napisala, da v skupino rada povabi pesnika osebno in ta izbere, katero pesem bo
prebral oz. povedal.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
32
8. Ali otroci radi poslušajo otroške pesmi (obkroži)?
Tabela 7: Kako radi otroci poslušajo otroške pesmi
f f %
Zelo radi 28 55
Radi 20 39
Raje imajo pravljice 3 6
Skupaj 51 100
Grafikon 7: Kako radi otroci poslušajo otroške pesmi
Vir: Lastni
Analiza vprašanja je pokazala, da otroci večinoma radi poslušajo otroške pesmi.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
33
9. Se po branju pesmi pogovarjate z otroki o vsebini (obkroži)?
Tabela 8: Pogostost pogovora z otroki po branju pesmi
f f %
Pogosto 39 76
Redko 12 24
Nikoli 0 0
Skupaj 51 100
Grafikon 8: Pogostost pogovora z otroki po branju pesmi
Vir: Lastni
Analiza je pokazala, da se vzgojiteljice pogosto pogovarjajo z otroki o prebrani
pesmi.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
34
10. Pripravite po branju ustvarjalne dejavnosti?
Tabela 9: Pogostost pripravljanja ustvarjalnih dejavnosti po branju pesmi
f f %
DA 38 75
NE 13 25
Skupaj 51 100
Grafikon 9: Pogostost pripravljanja ustvarjalnih dejavnosti po branju pesmi
Vir: Lastni
Analiza vprašanja je pokazala, da vzgojiteljice pogosto pripravijo ustvarjalne
delavnice po branju pesmi.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
35
11. Katere (obkroži)?
Tabela 10: Vrste ustvarjalnih dejavnosti po branju pesmi
f f %
Likovne dejavnosti 36 39
Iskanje rim, smešnih besed
24 26
Dodajanje rimanih besed, izmišljanje novih besed
12 13
Učenje pesmi po odmevu 3 3
Skupinsko recitiranje pesmi z elementi igre
15 16
Drugo 3 3
Skupaj (možnih je bilo več odgovorov)
93 100
Grafikon 10: Vrste ustvarjalnih dejavnosti po branju pesmi
Vir: Lastni
Pri tem odgovoru so sodelovali le tisti anketiranci, ki so na vprašanje, če po branju
pripravijo ustvarjalne delavnice, odgovorili z da. Analiza vprašanja je pokazala, da
prevladujejo likovne dejavnosti ter iskanje rim in smešnih besed.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
36
12. Ali imate v igralnici stalni knjižni kotiček (obkroži)?
Tabela 11: Obstoj knjižnega kotička v igralnicah
f f %
DA 51 100
NE 0 0
Skupaj 51 100
Grafikon 11: Obstoj knjižnega kotička v igralnicah
Vir: Lastni
Analiza vprašanja je pokazala, da imajo vsi oddelki knjižni kotiček.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
37
13. Katere pesniške zbirke imate v knjižnem kotičku (obkroži)?
Tabela 12: Pesniške zbirke v knjižnih kotičkih
f f %
Pojte, pojte drobne ptice (Ljudske)
36 16
Enci benci na kamenci (Ljudske)
48 21
Biba buba baja (M. Voglar)
39 16
Mehurčki (Župančič) 42 19
Pedenjped (Grafenauer) 42 19
Hi konjiček (A. Černe) 9 4
Lešniki, lešniki (A. Štefan) 6 3
Drugo 4 2
Skupaj (možnih je bilo več odgovorov)
226 100
Grafikon 12: Pesniške zbirke v knjižnih kotičkih
Vir: Lastni
Analiza vprašanja je pokazala, da imajo vzgojiteljice v knjižnih kotičkih več
pesniških zbirk, najpogosteje so zastopane zbirke Enci benci na kamenci (ljudska),
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
38
Mehurčki (Zupančič) in Pedenjped (Grafenauer). Zanimivi so tudi odgovori vzgojiteljic,
ki so pri opciji 'drugo' napisale, da imajo zbirko Neže Maurer, Kdo bo z nami šel v
gozdiček (različni izvajalci), Živalske uspavanke ter Gugajčki in gugaji. Ena od
vzgojiteljic je napisala, da ni nobene pesniške zbirke v njihovem knjižnem kotičku.
14. Ovrednotite pomen književne dejavnosti v vrtcu glede na ostale dejavnosti (10 –
največ, 1 – najmanj).
Tabela 13: Mnenje vzgojiteljic glede pomembnosti književne dejavnosti v vrtcu
glede na ostale dejavnosti
f f %
2–4 0 0
5–7 2 4
8–10 48 94
Drugo 1 2
Skupaj 51 100
Grafikon 13: Mnenje vzgojiteljic glede pomembnosti književne dejavnosti v vrtcu
glede na ostale dejavnosti
Vir: Lastni
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
39
Analiza vprašanja je pokazala, da skoraj večina vzgojiteljic meni, da je književna
dejavnost v vrtcu zelo pomembna, saj je kar 94 % vzgojiteljic dalo oceno pomembnosti
med 7 in 10. Ena od vzgojiteljic pa je napisala, da je mnenja, da so vse dejavnosti
enakovredno zastopane.
3.5 Preverjanje hipotez
Prvo vprašanje ankete je ugotavljalo strukturo vzgojiteljev po spolu. Ugotovila sem,
da so vse, to je vseh enainpetdeset vzgojiteljev, ženskega spola. Podatek ne
preseneča, saj se izredno malo moških odloča za opravljanje tega poklica.
Z naslednjim vprašanjem sem poizkušala ugotoviti, kako izkušene so vzgojiteljice
oz. koliko let opravljajo to delo. Izkazalo se je, da je nekje tretjina vzgojiteljic na tem
delovnem mestu že precej let, to je več kot trideset, tretjina pa to delo opravlja manj kot
deset let. Preostala tretjina vzgojiteljic je razpeta med deset- in tridesetletnimi
izkušnjami.
Ker je pri delu vzgojiteljic zelo pomembna tudi starost otrok, sem s tretjim
vprašanjem želela ugotoviti, kakšna je struktura oddelkov. Ugotovila sem, da je večina
oddelkov predšolskih, to je od 3 do 6-tih let. Sledijo jim jaslični oddelki, najmanj pa je
oddelkov z otroki starimi od 2 do 4 let.
Pri četrtem vprašanju, kjer sem spraševala, kakšen odnos imajo vzgojiteljice do
lirike, sem dobila zelo zanimive odgovore.
Enajst od enainpetdeset vprašalnikov ni imelo odgovora na to vprašanje. To je
21,57 % anketirancev. Zakaj niso odgovorili na omenjeno vprašanje, bi bilo nesmiselno
razglabljati, saj je zato lahko res veliko razlogov. Šest anketirancev je odgovorilo, da ni
dovolj primerne literature, najtežje je najti ustrezno za najmlajše, jaslične oddelke otrok.
To je odgovor 11,76 % anketirancev. Sedem anketirancev je priznalo, da liriko premalo
uporabljajo v oddelku, so pa vsi potrdili, da se jim zdi pomembna. To je 13,73 %
anketirancev. Sedemindvajset anketirancev je poudarilo, da je lirika izredno pomembna
in da jo vsakodnevno posredujejo otrokom. To je 52,94 % anketirancev. Z veseljem
ugotavljam, da je to najpogostejši odgovor.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
40
Z gotovostjo lahko trdim, da večina vzgojiteljic vsakodnevno posreduje liriko
otrokom v vrtcu. Sem pa vesela, da se nekaj vzgojiteljic vseeno zaveda, da je lirika
pomembna kljub temu, da lirike ne uporabljajo prav pogosto,.
Ko sem raziskovala, kaj pritegne vzgojiteljice pri izbiri literarnih del, je večina, to je
59 %, odgovorila, da jih pritegne način, kako je pesem posredovana (rime, metafore,
ritem). 31 % vzgojiteljic pritegne sama tema, nobena pa ni podala odgovora, da jo
pritegne le avtor sam. 10 % vzgojiteljic pritegnejo vsi trije razlogi.
Pri šestem vprašanju sem raziskovala, kateri je najljubši avtor vzgojiteljic. Izkazalo
se je, da najpogosteje segajo po delih Otona Župančiča (45 %). Sledijo mu dela Nika
Grafenauerja. Po teh delih posega 30 % vzgojiteljic. Dela N. Maurer prebira 11 %
vzgojiteljic, ravno tako dela A. Štefan. Le dve vzgojiteljici (3 %) sta pod ''drugo'' vpisali
dela Toneta Pavčka.
Pri vprašanju, ko sem raziskovala, glede na kaj vzgojiteljice izbirajo literarna dela,
sem prejela takšne odgovore (možnih je bilo več odgovorov hkrati):
· po lastni presoji (31 %),
· iz otroških revij, npr. CICIDO (12 %),
· glede na aktualnega pesnika, npr. če je izšla njegova nova knjiga (4 %),
· glede na letne čase in praznovanja (38 %),
· drugo (15 %).
Ko sem spraševala, če otroci radi poslušajo otroške pesmi, sem po pričakovanjih,
glede na svoje izkušnje iz vrtca, potrdila, da to radi počno. Večina vzgojiteljic (55 %) je
namreč obkrožila odgovor ''zelo radi'', 39 % vzgojiteljic pa je obkrožilo odgovor ''radi''.
Le 6 % vzgojiteljic je obkrožilo odgovor, da imajo otroci rajši pravljice. Glede na te
rezultate bi lahko dejali, da bi bilo potrebno otrokom v večji meri posredovati otroške
pesmi. Z veseljem bi jim prisluhnili.
Število odgovorov na vprašanje, če se po branju pesmi o njih tudi pogovarjajo, me
ne preseneča. Stroka namreč pričakuje, da se o vsaki stvari, ki jo počnemo z otroki v
vrtcu tudi poskušamo pogovoriti. Zato je kar 76 % vzgojiteljic obkrožilo odgovor
''pogosto'', 24 % vzgojiteljic je obkrožilo odgovor ''redko'', nobena pa ni obkrožila
odgovora ''nikoli''.
Preseneča pa me število obkroženih odgovorov ''ne'' na vprašanje, če po branju
pesmi vzgojiteljice pripravijo ustvarjalne dejavnosti. Ta odgovor jih je namreč obkrožilo
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
41
25 %! Res je število odgovorov veliko manjše glede na število odgovorov ''da'',
katerega je obkrožilo 75 % vzgojiteljic. Stroka namreč pravi, da naj bi po taki
dejavnosti, kot je branje oz. poslušanje pesmi, vzgojiteljice pripravile ustvarjalne
dejavnosti, da otroci preko njih izrazijo svoja čustva in občutja, ki so jih odkrili pri
poslušanju pesmi.
Zelo kontradiktorno pa je število odgovorov na naslednje vprašanje, v katerem
sem spraševala, katere ustvarjalne dejavnosti pripravijo po branju pesmi. Težko z
gotovostjo trdim, koliko vzgojiteljic je na to vprašanje odgovarjalo, saj je bilo možnih
več odgovorov, lahko pa ugotovim, da jih je bilo veliko, saj so je bilo skupaj odgovorov
kar 93, odgovarjalo pa je 51 vzgojiteljic.
· 39 % je pripravilo ''likovna dejavnost'',
· 26 % je pripravilo ''iskanje rim in smešnih besed'',
· 13 % je pripravilo ''dodajanje rimanih besed in izmišljanje novih besed'',
· le 3 % so pripravili ''učenje pesmi po odmevu'',
· 16 % je pripravilo ''skupinsko recitiranje pesmi z elementi igre'',
· 3 % so pripravili ''drugo''.
Vse vzgojiteljice so potrdile, da imajo v igralnici knjižni kotiček. Vem, da je to tudi
praksa našega vrtca, toda potrditev tega me je vseeno razveselila.
Pri raziskovanju teh knjižnih kotičkov sem ugotovila, da vsebujejo raznoliko
literaturo. Večinoma prevladuje literatura z ljudskimi pesmi. 16 % vzgojiteljic je namreč
obkrožilo, da imajo v knjižnem kotičku knjigo Pojte, pojte drobne ptice (ljudska), 21 %
pa knjigo Enci benci na kamenci. 16 % kotičkov vsebuje knjigo Biba buba baja (M.
Voglar), ki je ena najprimernejših pesniških zbirk za jaslične oddelke (po mnenju mojih
sodelavk). 19 % je obkrožilo knjigo Mehurčki (O. Župančič) ter ravno toliko tudi
Pedenjpeda (N. Grafenauerja). 4 % anketiranih so obkrožili zbirko Hi, konjiček (A.
Černe), 3 % pa Lešniki, lešniki (A. Štefan). 2 % vzgojiteljic je obkrožilo odgovor
''drugo''. Naj poudarim, da je bilo tu možnih več odgovorov.
Veseli me velik delež obkroženih odgovorov, ki kažejo na to, da se vzgojiteljicam
zdi književna vzgoja v vrtcu zelo pomembna. Večina, to je 94 %, je ovrednotila pomen
književne vzgoje z oceno 7–10. 4 % vzgojiteljic so ovrednotili pomen književne vzgoje z
oceno 4–6, nobena pa ni ocenila z nižjo oceno.
Ena od vzgojiteljic pa je napisala, da je mnenja, da so vse dejavnosti enakovredno
zastopane.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
42
4 ZAKLJUČEK
Spontanost, radovednost, inovativnost in predvsem sposobnost izmišljanja
domišljijskih svetov so lastnosti, s katerimi se človek konstituira kot humano bitje.
Postati, biti in ostati človek pa je najvišji cilj vsake vzgoje. Prav zato je pomembno, da
otrokom omogočimo spontano domišljijsko igro. Ne le, da je ne smemo videti kot
nefunkcionalno zapravljanje otrokovega časa, marveč je treba otrokom pokazati, da
počno, kadar se ustvarjalno igrajo, nekaj pomembnega, nekaj, kar je dragoceno – ne
zato, ker naj bi vodilo k kakemu pametnemu cilju, ampak zato, ker je človeku ob taki
igri lepo in prijetno.
Prav zato je pomembno, da kadar otrok posluša pesmi, te postanejo njegove
pesmi, ker je v njih odkril košček samega sebe. Tiski košček, ki se mu je do sedaj zdel
nekoliko nejasen in čuden, a je zdaj, postavljen v nov vzorec, pregleden in
prepoznaven. In postanejo otrokova pesem tudi zato, ker je estetsko doživetje tujega
domišljijskega sveta tako intenzivno, da je potem, ko je enkrat s svojo domišljijo potoval
skozenj, postal del njega samega. Spomin na to potovanje je tako prijeten, da se v
otroku porodi želja po zmeraj novem potovanju skozi iste domišljijske slike. In literarno-
estetski užitek je ob vsakem novem potovanju močnejši. Prav zato je tako zelo
pomembna slovenska poezija.
Sodobna slovenska mladinska poezija prinaša bogastvo poetik in izrazov, tako da
v njej nikakor ni mogoče najti le enega samega prevladujočega oblikovno-vsebinskega
vzorca. Poleg poezije o čudenju in skrivnostnih svetovih se kot enakovreden in
vzporeden sklop razvija uporniška poezija, ki seže do upesnjevanja gnusnega.
In ker je slovenska poezija vedno bolj kvalitetna, je pomembno, da jo posredujemo
mladim. S to diplomsko nalogo sem želela raziskati, koliko in kako se v resnici
posredujejo pesmi današnjim otrokom.
Glede na opravljeno anketo v Vrtcu Pod Gradom v Ljubljani sem preverila tri
delovne hipoteze:
· Vzgojiteljice se še premalo zavedajo pomena lirskega doživljanja predšolskih
otrok.
· Vzgojiteljice še niso dovolj strokovno usposobljene za zbliževanje lirike z otroki
v predšolskem obdobju.
· Književni kotički v vrtcu so še premalo opremljeni z deli iz otroške lirike.
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
43
Prvo hipoteza ne velja. Glede na odgovore na vprašanja v anketi sem ugotovila,
da se vzgojiteljice zavedajo pomembnosti posredovanja pesmi otrokom. Sem pa
zadovoljna ob dejstvu, da so vzgojiteljice priznale, da si želijo, da bi lahko še več
otroške pesniške literature posredovale otrokom v vrtcu. Tu se začne kazati odgovor
na drugo delovno hipotezo, ki jo lahko potrdim. Vzgojiteljice niso dovolj strokovno
usposobljene za zbliževanje lirike z otroki, saj se ne zavedajo in premalo poznajo vso
otroško literaturo, ki jo imajo na voljo. Vzgojiteljice poznajo veliko ljudskih pesmi, pa
tudi starejše avtorje (Župančič, Grafenauer), mladih pa ne poznajo dovolj. Menim, da
so glede na anketo tudi književni kotički bolj slabo opremljeni z deli iz otroške lirike. Me
pa vseeno veseli, da imajo vsaj nekaj del slovenskih mladinskih pesnikov.
Dejstvo je, da je lirika vedno bila in vedno bo nekaj skrivnostno privlačnega, po
katerem sežejo le najbolj pogumni. Upam, da bo z dneva v dan več takih korenjakov!
Žandar, Mateja (2012): Razvijanje pesniškega doživljanja v vrtcu. Diplomska naloga. Koper: UP PEF
44
5 LITERATURA
· Cenčič, M. (2008/09): Osnove pedagoške metodologije. Koper: UP PEF.
· Grafenauer. N. (1977): Kdo bo z nami šel v gozdiček. Ljubljana: Mladinska knjiga.
· Jamar-Legat,M. (1984): Spremna beseda. Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse
meglice. Ljubljana: Mladinska knjiga.
· Kobe, M. (1987): Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska knjiga.
· Kordigel, M., Jamnik, T. (1999): Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS.
· Medved Udovič, V. (2008/09): Metodika jezikovne vzgoje. Koper: UP PEF.
· Saksida,I. (2009): Cipsipilipsipilonika. Ljubljana: Mladinska knjiga.
· Saksida, I. (2001): Mladinska književnost. V: Slovenska književnost III.Ljubljana:
DZS
· Stražar, B. (1980): Književnost za otroke. Ljubljana: Zavod SRS za šolstvo.