Download pdf - Konjunkturna gibanja - GZSKONJUNKTURNA GIBANJA, strokovna revija Številka 1, letnik XIV, februar 2006 Zaključeno v Ljubljani, 28.02. 2006 Vsebina in avtorji: 1. Slovensko ekonomsko

Konjunkturna gibanjaŠtevilka 1, letnik XIV, februar 2006

Konjunkturnagibanja

Ocena in analiza tekočihgospodarskih gibanj

Februar 2006

KONJUNKTURNA GIBANJA, strokovna revija Številka 1, letnik XIV, februar 2006

Zaključeno v Ljubljani, 28.02. 2006 Vsebina in avtorji: 1. Slovensko ekonomsko okolje 2005-2006 (mag. Irena Roštan) 2. Poslovna pričakovanja (Nina Prešern) 3. Menjava s tujino in plačilna bilanca (Marjeta Šiško-Debeljak) 4. Gibanje tečajev (Marjeta Šiško-Debeljak) 5. Gibanje cen (mag. Irena Roštan) 6. Trendi v proizvodnji in storitvah

Industrija (Tatjana Pajnkihar) Gradbeništvo (Janez Ramovš) Trgovina (Marjeta Šiško-Debeljak) Turizem (Majda Dekleva) Promet (Tatjana Pajnkihar)

7. Obrestne mere (Krista Dekleva) 8. Varčevanje, krediti (Krista Dekleva) 9. Likvidnost (Krista Dekleva) 10. Investicije (Nina Prešern) 11. Trg dela (Tatjana Pajnkihar) 12. Plače, stroški dela, dohodkovna politika (Tatjana Pajnkihar) 13. Dajatve in javne finance (mag. Marjan Širaj) 14. Davki in davčni sistem (Vesna Uršič) 15. Kapitalski in nepremičninski trg (mag. Anton Kožar)

Dokumentacija, izvedba: Ani Rozman Odgovorna urednica: mag. Irena ROŠTAN Tisk: JA GRAFIKA, Ljubljana Naklada: 2.800 izvodov Izbor tematik in tabel je prirejen zlasti potrebam strokovnih služb v gospodarskih družbah. V strokovni reviji objavljamo aktualne makroekonomske kazalce, komentiramo in ocenjujemo konjunkturna gibanja in ekonomsko politiko. Dvakrat letno (maja in novembra) objavljamo tudi lastne, neodvisne letne prognoze kazalcev konjunkture. Letna naročnina je 4.000 SIT. Za člane GZS je omejeno število izvodov na voljo v okviru članarine GZS.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ISSN: 1408-1806

Strokovna revija je vpisana v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 518.

Naslov izdajatelja in uredništva: Gospodarska zbornica Slovenije SKEP- Služba za konjunkturo in ekonomsko politiko

Dimičeva 13, 1504 Ljubljana, tel. 01/5898-166, faks: 01/5898-100; e-mail: [email protected]; www.gzs.si/skep

Uporaba podatkov in ugotovitev iz publikacije je zaželena, vendar le z navedbo vira. Kopiranje ni dovoljeno. © SKEP GZS

© SKEP GZS, Konjunkturna gibanja, št. 1, februar 2006 1

1. Slovensko ekonomsko okolje 2005 – 2006

Prehod v leto 2006 je za slovensko gospodarstvo minil z mešanimi občutki, ob relativno ugodnih ekonomskih trendih in slabšimi obeti za naprej. Nekoliko slabša poslovna klima, ki jo izkazuje zadnji poslovni barometer GZS, je odraz povečane previdnosti podjetij pri poslovanju in načrtovanju. Negotovost glede rešitev, predvidenih v Vladnem okviru gospodarskih in socialnih reform, je z vidika podjetij največja na področjih davčne in delovno-pravne zakonodaje. Gospodarstvo je že jasno izrazilo pomisleke ob morebitnem poenotenju davčnih stopenj in podalo izračune finančnih posledic za najbolj prizadete dejavnosti.

Ob koncu lanskega leta je prenehala veljavnost Socialnemu sporazumu 2003-2005. Pogajanja za nov sporazum so sicer že v teku, a potekajo razmeroma počasi. Tudi rešitve na področju politike plač so še nedorečene. Odpovedana je Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti in še nekatere posamezne KP dejavnosti. Med njimi tudi za dejavnost trgovine, kjer je kazalec poslovne klime na prehodu let najbolj nazadoval – tudi zaradi rešitev glede obratovalnega časa in pričakovanih stroškov dvojnega označevanja cen.

Leto 2006 bo gotovo minilo v znamenju intenzivnih priprav na prevzem evra. Makroekonomski kriteriji so za zdaj izpolnjeni, z 2,5-odstotno povprečno inflacijo tudi kriterij stabilnosti cen. V prihodnjem obdobju bo ključno ohranjanje doseženih makroekonomskih ravnotežij do prevzema evra in še posebej po tem.

Slovenija in konvergenčna merila, december 2005

MERILO SLOVENIJAInflacija (12-mesečno povprečje) 2,5% 2,5%Dolgoročna obrestna mera 5,37% 3,81% Javnofinančni primanjkljaj (% BDP) < 3% 2,1% Javni dolg (% BDP) < 60% 29,8%

Vir: Banka Slovenije, januar 2006

Možnosti glede gospodarske rasti za leto 2005 so za Slovenijo po razpoložljivih podatkih za tri četrtletja ugodni, a ne bleščeči. 3,7-odstotna medletna rast, izmerjena v tretjem četrtletju 2005, kaže na možno 4-odstotno rast BDP. Glavni razvojni impulz slovenskemu gospodarstvu še vedno daje mednarodna menjava. Hitri rasti izvoza se je lani proti koncu leta približevala tudi rast uvoza, kar je vplivalo na povečevanje sicer razmeroma nizkega primanjkljaja v tekočem delu plačilne bilance. Investicijska aktivnost je zaostajala za

pričakovanji. Nižja so bila predvsem vlaganja v stroje in opremo, ki bi omogočala hitrejše povečevanje dodane vrednosti in konkurenčnosti na globalnih trgih. Problem investiranja ni le financiranje, temveč bolj pomanjkanje dobrih projektov. Bolj kot vlaganja poslovnega sektorja v opremo in stroje, se je krepila stanovanjska gradnja in vlaganja na področju cest in infrastrukture. Trendi v gradbeništvu in industrijski proizvodnji so izkazovali okoli 3-0dstotno letno realno rast, še ugodnejši pa so bili v trgovini in turizmu.

0

2

4

6

8

10

12

14

2000 2001 2002 2003 2004 2005

BDP*

bruto plača na zaposlenega**

inflacija

Vir: Statistični urad RS* realna stopnja rasti, ** nominalna stopnja rasti SKEP GZS

BDP, BRUTO PLAČE IN INFLACIJA V SLOVENIJIStopnje rasti v %

ocena

Na gibanje plač so v letu 2005 vplivale spremembe v davčni zakonodaji, saj so se neto plače zviševale hitreje kot strošek dela. K rasti plač pa sta prispevala tudi zelo različna način in višina usklajevanja plač po dejavnostih. Spremembe statistične metodologije in posledična revizija podatkov so povzročili, da so se podatki o rasti plač med letom spreminjali. Realna rast bruto plač v letu 2005 je bila tako 2,2-odstotna. Trošenje gospodinjstev pa se je še naprej krepilo tudi z zadolževanjem.

Stanje na trgu dela se je na prehodu let 2005/06 pričelo slabšati. Zmerna krepitev zaposlovanja ni mogla zaustaviti povečevanja brezposelnosti, ki je konec leta 2005 že presegla raven iz leta 2004. Strukturna neskladja na trgu dela postajajo vse bolj izrazita: ob slabi geografski in poklicni mobilnosti zaposlovanja se v zadnjem času povečuje delež brezposelnih z visoko izobrazbo. Reševanje tega problema zahteva ustvarjanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo, kar pa ni mogoče brez sprememb v vrednotenju znanja, podjetništva in inovativnosti kot temeljev gospodarske konkurenčnosti.

© SKEP GZS, Konjunkturna gibanja, št. 1, februar 2006

2

2. Poslovna pričakovanja Za razliko od novejših evropskih poslovnih pričakovanj v letošnjem letu je Poslovni barometer, neodvisni indikator Gospodarske zbornice Slovenije, v meritvah v letu 2005 in tako tudi decembra v povprečju kazal slabšanje poslovne klime slovenskih podjetij. Znižal se je na raven 24, po tem ko je bil konec predhodnega četrtletja, to je septembra 2005, na ravni 28, sredi lanskega leta na ravni 29 in marca lani na ravni 34. Indikator temelji na kombinaciji ocen trenutnega poslovnega položaja, ter šest- in trimesečnih pričakovanj.

0

10

20

30

40

Vir: GZS – Anketa SKEP "Poslovna pričakovanja" SKEP GZS

v %

200320022001 2004

POSLOVNI BAROMETER GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJEIndikator poslovne klime po četrtletjih

2005

24

Ohladitev v poslovni klimi slovenskih podjetij, izmerjena z anketami GZS, je konec leta temeljila predvsem na poslabšanih napovedih za prvih šest mesecev 2006. Pri tem je z najslabšimi poslovnimi pričakovanji izstopala zlasti trgovina. Nekaj manj so se pričakovanja v primerjavi z minulimi obdobji poslabšala skupini ostalih storitvenih dejavnosti. Več optimizma je za prvo polletje 2006 izražala industrija, ki je bila v teh napovedih bolj optimistična kot npr. septembra lani. V industriji pričakuje za prvih šest mesecev leta izboljšanje poslovnega položaja 37 odstotkov podjetij, 9 pa poslabšanje, medtem ko je v trgovini kar 21 odstotkov anketiranih podjetij računalo na poslabšanje. Po ocenah naj bi decembra k temu najbolj prispevala dva dejavnika - odprto vprašanje nedeljskega odpiralnega časa trgovin in razprave glede pričakovanega dvojnega označevanja cen. Vse to je ob hkrati pričakovani nižji potrošnji vsaj začasno ohladilo poslovno klimo v pomembnem delu anketirane trgovine. V povprečju pa 34 odstotkov slovenskih podjetij pričakuje, da se jim bo poslovni položaj v prvem polletju 2006 izboljšal, 11 odstotkov podjetij pa, da se bo poslabšal.

Svoj trenutni poslovni položaj v decembru 2005 je sicer ocenilo kot dober 33 odstotkov trgovine in kot zadovoljujoč 54 odstotkov. V skupini dejavnosti »druge storitve«, se je s poslovnim položajem pozitivno pohvalilo 44 odstotkov anketiranih, o zadovoljivem pa poročalo 51 odstotkov. V industriji je bila ocena poslovnega položaja dobra pri 31, zadovoljiva pa pri 58 odstotkih anketiranih. V okviru predelovalnih dejavnosti ob tem po negativni oceni poslovnega položaja izstopa dejavnost proizvodnje vlaknin, papirja in založništva ter proizvodnja hrane in pijač. Po drugi strani so bile decembra v povprečju še najbolj pozitivne ocene trenutnih poslovnih dosežkov in razmer pri proizvajalcih izdelkov iz gume in plastičnih mas, kemikalij in kemičnih izdelkov, sledijo pa nekovinski mineralni izdelki in še nadalje tudi proizvodnja kovin. Razmeroma ugodna so tudi sporočila iz gradbeništva, prometa, finančnega posredništva, slabša pa iz nekaterih skupin osebnih storitev, gostinstva in trgovine. Vendar – za razliko od industrije – v storitvah v povprečju nobena dejavnost ne izkazuje negativne ocene trenutnega poslovnega položaja. Podobno velja tudi za šestmesečne napovedi. Spodbudno je, da so bila v napovedih za prvo polletje leta 2006 v povprečju zmerno pozitivna poslovna pričakovanja tudi za delovno intenzivne panoge (npr. tekstilno industrijo).

V trimesečnih pričakovanjih za prvo četrtletje leta 2006 so po parametrih poslovanja, razmeroma dobra zlasti izvozna pričakovanja, slabše pa napovedi domače prodaje, zlasti v trgovini. Inflacijska pričakovanja so za to četrtletje nizka, v podjetjih pa so spet zelo previdni pri napovedih morebitnega zaposlovanja (napovedi so negativne). Po treh pozitivnih četrtletjih pa so za to obdobje v podjetjih spet bolj zaskrbljeni zaradi slabših prilivov naročil.

-50

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

60

1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

v %

Vir: GZS – Anketa SKEP "Poslovna pričakovanja"; prognoze za naslednje tri mesece; SKEP GZS

PRIČAKOVANJA GLEDE NAROČIL PO TRIMESEČJIH 1996 - 2005


3

Za drugo polletje leta 2006 pričakuje poslabšanje poslovnih možnosti glede na prvo polletje 8 odstotkov podjetij, največ na področju drugih storitev in najmanj v trgovini. Izboljšanje poslovnih možnosti v drugem polletju 2006 pa pričakuje 38 odstotkov podjetij – največji delež teh je v trgovini, ki je skeptična predvsem za prvo polletje leta.

Kljub temu je mogoče ugotoviti, da v svojih celoletnih napovedih podjetja vendarle gledajo na leto 2006 z dokajšnjim zaupanjem, saj jih 46 odstotkov pričakuje, da se bo v tem letu njihov poslovni položaj iz različnih razlogov – predvsem pa zaradi njihovih lastnih aktivnosti – izboljšal. Poslabšanja pa se v povprečju za vse poslovno leto 2006 boji 12 odstotkov podjetij.

40 48 12

42 41 17

52 37 11

46 42 12

0% 20% 40% 60% 80% 100%

DRUGE STORITVE

TRGOVINA

INDUSTRIJA

VSA PODJETJASKUPAJ

v %

NAPOVEDI POSLOVNEGA POLOŽAJA ZA LETO 2006 GLEDE NA LETO 2005 Se bo izboljšal

Bo ostal enakSe bo poslabšal

Vir: GZS – Anketa SKEP "Poslovna pričakovanja", december 2005 SKEP GZS

V okviru ankete o poslovnih pričakovanjih smo ponovno izmerili zaznave podjetij glede priprav na evro. Tokrat je nekaj več – dobrih 5 odstotkov podjetij – ocenilo, da so zaradi priprav na evro njihovi stroški že večji. Delež tistih, ki so prvotno pričakovali, da se bodo stroški podjetja zaradi uvedbe evra znižali, pa se je skrčil na 2%. Decembra je 54 odstotkov anketirane trgovine sporočilo, da pričakujejo povečanje stroškov zaradi priprav na evro, 8 odstotkov pa, da so njihovi stroški že zdaj višji.

Posebna tema v anketi »Poslovna pričakovanja« december 2005 je bila namenjena investicijam v podjetjih v letih 2006 in 2007. Kar sedem desetin podjetij za ti dve leti predvideva najmanj eno večjo ali manjšo investicijo. Med glavnimi nameni naložb so na prvem mestu novi izdelki in storitve, za katere v podjetjih vidijo tržne možnosti na domačih ali tujih globalnih trgih.

3. Menjava s tujino, plačilna bilanca

a) Blagovna menjava Tudi v letu 2005 so bili blagovno-storitveni tokovi Slovenije s tujino zelo pozitivni, že drugo leto zapored. V zadnjih mesecih lanskega leta se je izvozna dinamika sicer upočasnila, tako da se je ob hkrati večjem uvozu blagovni primanjkljaj proti koncu leta zviševal in vplival na poslabšanje plačilne bilance. V letu 2005 je bil v plačilni bilanci Slovenije s tujino po začasnih podatkih Banke Slovenije dosežen primanjkljaj v višini 254 milijonov evrov.

Izvoz blaga in storitev je bil lani v primerjavi z letom 2004 nominalno za 12,6 odstotka višji, skupni uvoz pa za 10,9 odstotka višji. V letu 2005 je v blagovni menjavi rast izvoza presegala rast uvoza, vendar pa se je razlika med izvozno in uvozno dinamiko tekom leta iz meseca v mesec zmanjševala. Visoka rast izvoza blaga iz prve polovice lanskega leta, na katero je vplivala predvsem visoka medletna rast izvoza cestnih vozil, se je od avgusta dalje nekoliko upočasnila. V vsem letu 2005 je tako Slovenija izvozila za 14.273 milijonov evrov blaga, za 11,7 odstotka več kot leta 2004. Hitreje je lani rasel izvoz v države Evropske unije, nominalno za 13,4 odstotka. Uvoza blaga je bilo za 15.646 milijonov evrov, nominalno za 10,6 odstotka več kot v predhodnem letu. Bistveno višjo dinamiko rasti je imel lani uvoz iz držav nečlanic EU, nominalno je bil višji za 20,4 odstotka. K nižji rasti skupnega uvoza je največ prispeval lani skromnejši uvoz investicijskega blaga, bistveno bolj pa je lani porasel uvoz primarnih surovin predvsem zaradi visokih cen nafte in drugih surovin.

Blagovna menjava Slovenije s tujino - v evrih, 2005

Vrednost v milijon EUR Nominalne

st. rasti, v % XI XII I-XII 2005

IZVOZ 1.351 1.145 14.273 11,7 • EU 25 919 745 9.646 13,4 • Države nečlanice 432 400 4.627 8,2 UVOZ 1.549 1.422 15.646 10,6 • EU 25 1.206 1.126 12.640 8,5 • Države nečlanice 343 296 3.006 20,4 SALDO MENJAVE -198 -277 -1.373 • EU 25 -287 -381 -2.994 • Države nečlanice 89 104 1.621

Vir: Statistični urad RS, februar 2006 – začasni podatki

V letu 2005 je bil skupni blagovni primanjkljaj po začasnih podatkih SURS približno na ravni iz leta 2004, z državami EU se je glede na leto 2004 rahlo znižal - na


4

2.994 milijonov evrov s 3.141 milijonov evrov v letu 2004. Z vsemi ostalimi državami nečlanicami je imela Slovenija presežek, 1.621 milijonov evrov.

V tolarskih vrednostih je bilo lani po začasnih podatkih izvoza blaga za 3.420 milijard ali za 12 odstotkov več kot leta 2004, uvoza pa za 3.749 milijard ali za 11 odstotkov več kot pred letom. Pokritost uvoza z izvozom blaga je bila 91,2-odstotna.

Regionalna struktura blagovne menjave s tujino, deleži izvoza in uvoza v EU in države nečlanice, v %

2004 2005 IZVOZ UVOZ IZVOZ UVOZ

EU 25 66,5 82,3 67,6 80,8Države nečlanice 33,5 17,7 32,4 19,2

Vir: Statistični urad RS, februar 2006

Z državami Evropske unije je bila blagovna menjava lani izredno živahna. Zaradi nadpovprečne rasti izvoza in podpovprečne rasti uvoza iz teh držav, se je v primerjavi z letom 2004 spremenila regionalna struktura menjave. Delež izvoza v te države se je v skupnem izvozu lani povečal na 67,6% (od 66,5% v letu 2004), delež uvoza iz EU pa se je znižal na 80,8%, glede na leto 2004 za 1,5-odstotne točke. V letu 2005 je bila rast izvoza v te države 13,4-odstotna in je bila višja od rasti skupnega izvoza. Nasprotno pa je lanski uvoz iz držav EU zaostajal za rastjo skupnega uvoza, v tem času smo uvozili nominalno za 8,5 odstotka več kot leto prej. Zaradi visoke ravni uvoza iz EU (12.640 milijonov evrov) je bilo pokritje uvoza z izvozom v te države komaj 76,3%.

BLAGOVNA MENJAVA SLOVENIJE S TUJINO

-400

-200

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

1600

J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D

SALDO UVOZ IZVOZ

Vir: Statistični urad RS, začasni podatki

v mio EUR

SKEP GZS

2003 2004 2005

Med državami EU, najpomembnejšimi izvoznimi partnericami je lani izvoz najbolj porasel v države, kamor Slovenija izvaža pomembnejši del avtomobilske proizvodnje. Tako se je lani - razpoložljivi podatki po državah so na voljo za enajst mesecev - izjemno povečal

izvoz v Francijo, nominalno za 45 odstotkov, nekaj nad 100 odstotkov večji je bil izvoz na Portugalsko. Blagovni izvoz se je povečal tudi v Avstrijo za 21%, Veliko Britanijo za 19%, Italijo za 9%, skromneje, za 2,2% pa v Nemčijo. Več smo lani izvozili tudi v nekatere skandinavske države kot Finsko, Dansko, Švedsko pa tudi večino novih članic EU. Najbolj je porasel izvoz na Češko, Slovaško in Madžarsko, nekaj manj na Poljsko. Izvoz v Baltske države je bil zaenkrat skromnejši, z izjemo Estonije (31,6-odstotna rast). Uvoz iz držav EU, ki je lani rasel počasneje od skupnega uvoza, je najbolj porasel iz Italije, Nemčije, Nizozemske, Irske, Španije, Portugalske in Finske. Med novimi članicami je najbolj porasel uvoz blaga iz Poljske, Madžarske, Slovaške in Češke.

Blagovna menjava z najpomembnejšimi partnerji, 2005 *

IZVOZ, v evrih UVOZ, v evrih Stopnje

rasti, v % Delež

v % Stopnje

rasti, v %Delež

v %EU 25 13,4 67,6 8,5 80,8Države nečlanice 8,2 32,4 20,4 19,2• Nemčija 2,2 20,0 8,3 20,0• Italija 9,2 12,7 11,4 19,1• Hrvaška 12,3 9,2 20,6 3,9• Francija 44,6 8,2 -2,4 7,4• Avstrija 12,5 8,1 2,8 12,3• Srbija in Črna gora 19,7 3,6 63,9 1,1• Bosna in Hercegovina 0,9 3,5 41,2 1,3• Rusija 9,4 3,3 4,5 2,1• Poljska 5,9 2,6 23,5 1,5• Velika Britanija 19,1 2,4 -5,3 1,5• Češka republika 8,2 2,2 8,7 2,4• ZDA -25,5 2,1 -14,9 0,9

Vir: Statistični urad RS; * predhodni podatki po državah za obdobje I-XI 2005

V države nečlanice je izvoz lani rasel počasneje od skupnega izvoza, glede na leto 2004 je bil višji za 8,2 odstotka. Med bližnjimi državami je izvoz najbolj porasel v Švico (32,5%), Srbijo in Črno goro (20%), Bolgarijo (13,5%), Hrvaško (12%), Norveško (27%), Rusijo (9%) in Ukrajino (18%). Večjo rast je imel tudi izvoz v nekatere prekomorske države, kot Južno afriško republiko (88%), Avstralijo (35%), Kitajsko (22%), Japonsko (18%), Indijo (5%), pa tudi nekatere afriške in južnoameriške države. V letu 2005 je bil izvoz v ZDA za četrtino nižji kot leto prej, za 15% pa je bil manjši tudi uvoz. Nasprotno pa se je lani iz držav nečlanic bolj povečal uvoz. Pospešeno se je uvoz lani povečeval iz večine držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije (30%, najbolj iz Bosne in Hercegovine ter Srbije in Črne gore), Romunije, Bolgarije, Norveške, Japonske, Indije, Južno afriške republike, pa tudi iz Kitajske, Republike Koreje in Rusije. Manj blaga kot v letu 2004 je Slovenija lani uvozila iz Švice, ZDA in Tajvana.


5

b) Plačilna bilanca V plačilni bilanci za leto 2005 je po predhodnih podatkih, ki jih je Banka Slovenije objavila v začetku februarja letos, Slovenija izkazala primanjkljaj v tekoči plačilni bilanci v višini 254 milijonov EUR (544 milijonov EUR v letu 2004). Na lanskoletni primanjkljaj je vplival visok primanjkljaj v blagovni menjavi v višini 997 milijonov EUR, ki pa je bil kljub temu za dober odstotek nižji kot leta 2004. Blagovnega primanjkljaja v celoti ni bilo možno pokriti s storitvenim presežkom, čeprav je bil ta kar za 30 odstotkov višji kot leto prej.

Slovenija je po prvih podatkih BS v menjavi storitev lani dosegla 893 milijonov EUR presežka. Prihodki iz storitev so bili v primerjavi z letom 2004 nominalno višji za 15,6%, za 10,8% višji pa so bili tudi odhodki. Izkupiček od turizma je bil v zadnjih desetih letih lani najvišji. Tako so prihodki od turizma v letu 2005 porasli nominalno za 10,2 odstotka, približali so se 1,5 milijarde EUR. Povečali pa so se tudi odhodki za potovanja v tujino, nominalno za 6,1 odstotka. Še naprej so bile tudi lani v porastu transportne storitve - prihodki so bili višji kar za 13,9 odstotka, odhodki pa za 8,1 odstotka višji. V nasprotju z letom 2004 so razne poslovne storitve kot tudi računalniške in informacijske storitve lani izkazale negativni predznak.

Plačilna bilanca Slovenije s tujino, 2005

Prilivi Odlivi Saldo

Tokovi v milijon EUR TEKOČI RAČUN 19.116 19.370 -254 Blago 14.474 15.471 -997 Storitve 3.215 2.322 893 • Transport 920 524 396 • Potovanja 1.445 748 697 Dohodki od dela in kapitala 682 904 -222 Tekoči transferi 745 673 72 KAPITALSKI IN FINANČNI RAČUN 664 KAPITALSKI RAČUN -137 FINANČNI RAČUN 801 • Neposredne naložbe -45 Domače v tujini -463 Tuje v Sloveniji - NTI (saldo) 418

Vir: Banka Slovenije, februar 2006 – predhodni podatki

Na plačilno bilanco poleg blagovnih in storitvenih tokov vplivajo tudi neto tokovi dohodkov od dela in kapitala, ki so bili v negativnem neto izkazu nekaj nižji kot v letu 2004 (izdatki so presegali prejemke za 222 milijona evrov). Tekoči transferi pa so bili lani v neto izkazu skoraj trikrat višji kot pred letom - prilivi v Slovenijo (v državni sektor in ostale sektorje) so bili višji od odlivov iz Slovenije za 72 milijonov EUR.

V kapitalskem in finančnem računu bilance je bilo v letu 2005 za 664 milijonov EUR presežka, ustvarjenega predvsem iz finančnih transakcij. Za leto 2005 je bilo značilno, da so domača podjetja v tujini investirala nekaj več, kot pa so tujci investirali v Sloveniji. V neto znesku je investicijski tok slovenskih podjetij v tujino lani dosegel 463 milijonov evrov, neto investicije v Slovenijo pa 418 milijonov evrov. V zadnjih mesecih leta so se sicer okrepile, vendar so bile NTI po začasnih podatkih Banke Slovenije v vsem letu 2005 v neto znesku za tretjino manjše kot pred letom dni.

4. Gibanje tečajev Po vstopu Slovenije v mehanizem deviznih tečajev ERM2 konec junija 2004 se tečaj evra od centralnega tečaja 239,64 SIT v glavnem ni odmikal. V povprečju so bile lani mesečne vrednosti za 1 EUR v tolarjih celo vsak mesec nekoliko nižje, od julija dalje se je ustalil na vrednosti 239,58 SIT, na ravni za okoli 0,03% pod centralnim tečajem. V povprečju je evro v letu 2005 dosegel vrednost 239,64 SIT, glede na predhodno leto 2004 je bil višji za 0,3 odstotka. Tečaj evra je stabilen tudi v prvih mesecih 2006. Februarja je evro v tolarjih celo nekaj nižji, 239,57 SIT.

MESEČNA RAST TEČAJA EVRA IN CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN

-1,0

-0,5

0,0

0,5

1,0

1,5

2,0

J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D J F

Cene življenjski potrebščinSrednji tečaj EUR pri BS

Vir: Statistični urad RS in Banka Slovenije SKEP GZS

20032002 2004 2005

v %

2006

Ameriški dolar je v toku leta 2005 nihal. V tolarjih je od najnižje povprečne mesečne vrednosti 179,31 SIT, dosežene decembra 2004, dolar lani novembra dosegel v zadnjih dveh letih najvišjo vrednost 203,25 SIT, decembra pa spet nekaj nižjo (202,15 SIT). Vrednost dolarja je v lanskem letu v povprečju dosegla 192,71 SIT, v primerjavi z letom 2004 za 0,2 odstotka več. Tudi v prvih mesecih 2006 dolar še naprej nekoliko niha.


6

Januarja je bil v tolarjih nižji kot decembra lani, februarja pa spet za 1,2 odstotka višji (200,44 SIT).

Po izrazitejšem slabljenju dolarja v razmerju do evra v zadnji četrtini leta 2004 (decembra je bilo za 1 evro treba odšteti 1,34 dolarja), se je dolar tekom leta 2005 nekoliko okrepil. Novembra in decembra lani je bilo za 1 evro v povprečju treba odšteti 1,18 oz. 1,19 dolarja, v povprečju pa je bil 1 evro v letu 2005 vreden 1,24 dolarja. V prvih dveh mesecih 2006 je dolar spet nekoliko oslabel, januarja na 1,21 in februarja na 1,20.

Stabilnejši tečaj evra in zmanjševanje razlik v rasti domačih in tujih cen, sta cenovno konkurenčnost slovenskega gospodarstva kratkoročno popravila. Z vidika gibanja tečajev evra, dolarja, švicarskega franka in angleškega funta je v zadnjih mesecih lanskega leta zaradi rasti dolarja prišlo do depreciacije domače valute tolarja. Po ocenah Banke Slovenije se je tako lani (za obdobje do novembra 2005) cenovna konkurenčnost, merjena prek cen življenjskih potrebščin izboljšala za 1,9 odstotka. Merjena s cenami proizvajalcev pa se je konkurenčnost izboljšala za 2,3 odstotka. K medletnemu izboljšanju cenovne konkurenčnosti je največ prispevala depreciacija nominalnega efektivnega tečaja, manjši delež pa je prispevala počasnejša rast domačih cen od rasti tujih cen.

Gibanje vrednosti tečajev EUR in USD v SIT

EUR srednji tečaj BS

USDsrednji tečaj BS

2004 povprečje 238,86 192,382005 povprečje 239,64 192,712005 Januar 239,76 182,45

Februar 239,75 184,21Marec 239,73 181,52April 239,71 185,29Maj 239,63 188,52Junij 239,60 196,68Julij 239,58 198,94Avgust 239,58 194,92September 239,58 195,28Oktober 239,58 199,25November 239,58 203,25December 239,58 202,15

2006 Januar 239,58 197,94Februar 239,57 200,44

Vir: Banka Slovenije, Nova Ljubljanska banka

Na drugi strani pa so se v letu 2005 pogoji menjave za naša podjetja ob nekajkrat višji rasti uvoznih od izvoznih cen slabšali. Po podatkih za deset mesecev 2005, so se glede na leto 2004 »terms of trade« v povprečju poslabšali za 2,8 odstotka. Indeks povprečnih vrednosti slovenskega izvoza je namreč v tem času lani porasel za

3,7 odstotka, uvoza pa za 6,7 odstotka. Verjetno so se zaradi rasti cen surovin in tudi nafte na svetovnih trgih v zadnjih mesecih leta, v vsem letu 2005 pogoji menjave za podjetja še poslabšali.

5. Gibanje cen Inflacija v Sloveniji se je v letu dni spustila za eno odstotno točko in v 2005 dosegla povprečno letno raven 2,5 odstotka. Merjeno na medletni ravni (december) je bila rast cen 2,3-odstotna. V povprečju so se v letu 2005 cene storitev zvišale za 3,2 odstotka, cene blaga pa za 2,2 odstotka.

Slovenija je novembra 2005 prvič dosegla dolgo pričakovano konvergenčno merilo stabilnosti cen in si tako na široko odprla pot za prevzem evra. Zdaj je na vrsti nov makro-ekonomski izziv: obvladovanje dosežene inflacije na dolgoročno vzdržni ravni - ne samo do prevzema evropske valute, pač pa še posebej po njem. Z vidika podjetij bodo na to bistveno vplivale dosežene rešitve na področju politike plač in davčne politike, največja tveganja pa za zdaj ostajajo v zunanjem okolju (nafta, surovine).

INFLACIJA: CENE STORITEV IN HRANE, 1997-2005 Letne stopnje rasti v %

-5

0

5

10

15

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Storitve skupaj Hrana in brezalkoholne pijačeINFLACIJA

Vir: Statisitčni urad RS SKEP GZS

Med posameznimi skupinami cen so se v letu 2005 v primerjavi z enakim obdobjem lani najbolj zvišale cene v skupini izobraževanje (7,1%), stanovanje (9,1%), alkoholne pijače in tobak (3,9%) ter gostinske in nastanitvene storitve (3,9%). Tekoča goriva so bila v letu 2005 v povprečju dražja za 28,4 odstotka, plin za 15,5 odstotka, daljinska energija za 9,4 in trda goriva za 5,3 odstotka. Poštne storitve so bile v tem času dražje za 12 odstotkov. Najmočnejše padanje povprečnih cen pa je bilo lani zabeleženo pri računalniški in avdio-video opremi (-5,4%), novih in rabljenih avtomobilih (-5%) ter pri obleki in obutvi (-1%).


7

Decembra 2005 so cene življenjskih potrebščin v Sloveniji v povprečju ostale nespremenjene. Rasle so cene storitev, med njimi športne storitve (8,6%), finančne storitve (3,1%), kulturne storitve (2,6%) in izobraževanje (0,4%). Blago se je decembra v povprečju pocenilo za 0,2 odstotka – pretežno zaradi nižjih sezonskih cen obleke in obutve (-2,8%), pa tudi nižjih cen tekočih goriv in energentov (-0,6%).

Gibanje cen december 2005 - januar 2006, stopnje rasti v %

Cene

življenjskih potrebščin

Cene na drobno

Cene industrijskih

izdelkov December 05 XII 05/XI 05 0,0 0,0 0,4 XII 05/XII 04 2,3 2,7 1,8 I-XII 05/ I-XII 04 2,5 3,5 2,7 Januar 06 I 06/XII 05 -0,5 -* -** I 06/I 05 2,4 -* -**

Vir: Statistični urad RS * Indeks cen na drobno je z letom 2006 ukinjen ** Indeks cen industrijskih proizvajalcev še ni objavljen

Januarja 2006 so se cene življenjskih potrebščin v povprečju znižale za 0,5 odstotka. Januarska medletna stopnja inflacije je bila 2,4-odstotna. Cene blaga so se januarja znižale za 0,9 odstotka, medtem ko so cene storitev zrasle za 0,2 odstotka. Največji vpliv na znižanje povprečne ravni cen so imele za 12,1 odstotka nižje cene obleke in obutve. Za 4,6 odstotka so bile nižje tudi cene rabljenih avtomobilov. Rast cen je statistika v januarju beležila pri hrani in pijačah, večino na račun sveže zelenjave, ki je bila dražja za 9,6 odstotka.

Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se v letu 2005 v povprečju povečale za 2,7 odstotka, ob koncu leta (december) pa so bile za 1,8 odstotka višje kot konec leta 2004. Med skupinami industrijskih izdelkov je bila rast cen v tem obdobju najvišja pri proizvodih za vmesno porabo (3,2%), med njimi cen surovin za 4,1 odstotka. Cene proizvodov za investicije so bile višje za 3,1 odstotka. Med industrijskimi dejavnostmi, so se cene lani najbolj zvišale v proizvodnji kovinskih izdelkov (7,9%), v proizvodnji gume in plastičnih mas (6,2%) in proizvodnji strojev in naprav (5,7%). Znižanje cen so beležili proizvajalci električne in optične opreme (-2,1%).

Struktura gibanja cen, medletne stopnje rasti v %

December

2004 November

2005

Cene življenjskih potrebščin 3,2 2,1 - nadzorovane cene 8,3 5,9 - proste cene 2,2 1,1

Vir: Bilten Banke Slovenije, Denarni pregled, februar 2006

Dinamika rasti nadzorovanih cen (npr. goriva, elektrika, komunala), je bila v enajstih mesecih lani v povprečju precej hitrejša od rasti prostih cen: po izračunih Banke Slovenije so bile v tem času proste cene višje za 1,1 odstotek nadzorovane cene pa za 5,9 odstotka.

Cene naftnih derivatov v Sloveniji so bile tudi v letu 2005 regulirane skladno z Uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, s čimer so bila cenovna nihanja z mehanizmom prilagajanja trošarin nekoliko ublažena. Interval prilagajanja cen pa je bil podaljšan s 14 na 28 dni. Liter neosvinčenega 95 oktanskega bencina je v začetku leta 2005 v maloprodaji stal 196,7 SIT, ob koncu leta pa 220 SIT. Najvišjo ceno je dosegel sredi septembra, 254 SIT. Podobno je bilo gibanje dizelskega goriva, ki je na začetku leta 2005 stalo 195,6 SIT, ob koncu leta pa 219 SIT za liter. Cene goriv so se v letu 2006 povišale že dvakrat: sredi februarja je liter NMB95 stal 228,3 SIT in dizelsko gorivo 224,7 SIT.

20

30

40

50

60

jan

mar

maj ju

l

sep

nov

jan

mar

maj ju

l

sep

nov

jan

mar

maj ju

l

sep

nov

SKEP GZSVir: IEA, januar 2006

GIBANJE CENE NAFTE BRENT Dtd 2003-2005mesečna povprečja, v USD za sod

2005:54,4 USD/sod

+43%

2003 20052004

Povprečna cena soda nafte Brent je po podatkih IEA (International Energy Agency) v letu 2005 dosegla 54,4 USD za sod, kar je 43 odstotkov več kot leto pred tem. Rast naftnih cen je bila izrazita v začetku leta, po rahli spomladanski umiritvi pa je bil cenovni vrhunec dosežen v poznem poletju – avgusta in septembra, ko je povprečna mesečna cena soda nafte dosegla 63-64 USD, v posameznih trgovalnih dneh pa tudi prek 70 USD za sod. Tržno ozadje rasti cene pa po novejših raziskavah ni več pripisano le rasti povpraševanja s Kitajske in deloma iz ZDA. Pravi vzroki rasti cen se vse bolj kažejo na strani ponudbe. Trg nafte se še naprej sooča s številnimi omejitvami v proizvodnji, kot so npr. kapacitete rafinerij, naftovodi, skladiščenje, pa tudi z omejitvami vezanimi na politične nemire in vremenske razmere.


8

Na prehodu let 2005/2006 se je cena nafte pričela dodatno krepiti in dosega vrednosti prek 60 USD za sod. Pričakovanja za leto 2006 gredo pretežno v smeri nekoliko šibkejšega povpraševanja in krepitve ponudbe. Napovedane so namreč številne nove investicije v naftni industriji. Samo OPEC napoveduje prek 100 projektov, s katerimi bi povečal ponudbo na trgu za milijon sodov na letni ravni. S tem naj bi končno dosegli večjo stabilnost naftnega trga ter dolgoročno ravnotežne cene.

Letna stopnja inflacije v državah EU 25, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je decembra 2005 v povprečju znašala 2,1 odstotka. Najvišja je bila v Latviji, 7,1-odstotna, najnižja pa na Poljskem, 0,8-odstotna. V državah evro področja je bila inflacija lani 2,2-odstotna. Med državami so najvišje medletne stopnje inflacije beležili v Španiji (3,7%), Grčiji (3,5%) in Luksemburgu (3,4%). Najnižjo inflacijo pa so imele Finska (1,1%) Avstrija (1,6%) in Francija (1,8%).

7,1

3,9

3,7

3,6

3,3

2,4

2,1

2,1

1,9

1,8

1,6

1,1

0,8

Latvija

Slovaška

Španija

Estonja

Madžarska

Slovenija

Italija

Nemčija

Češka

Francija

Avstrija

Finska

Poljska

Vir: Eurostat, januar 2006 SKEP GZS* Inflacija merjena z mednarodno primerljivim - harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), lahko se razlikuje od nacionalno izračunane inflacije.

INFLACIJA* V IZBRANIH DRŽAVAH EU, december 2005

Medletne stopnje rasti v %

6. Trendi v proizvodnji in storitvah

a) Industrija Statistični urad od julija 2005 spremlja Indekse industrijske proizvodnje (IIP) po novi metodologiji na podlagi merjenja prihodkov od prodaje in vrednosti zalog. Nov vrednostni indeks v večji meri izraža kakovost proizvodov in storitev oziroma obseg dodane vrednosti izražen v faktorskih stroških.

Industrijska podjetja v Sloveniji so v vsem letu 2005 v povprečju proizvedla za 3,1 odstotka več kot leta 2004.

Podjetja iz predelovalnih dejavnosti so v tem času proizvedla za 3,5 odstotka več glede na leto prej. V okviru predelovalnih dejavnosti so obseg proizvodnje najbolj povečali proizvajalci vozil in plovil (18,2%), kovin in kovinskih izdelkov (8,8%), obdelave in predelave lesa (6,7%) ter usnja in usnjenih izdelkov (6,7%) ter v proizvodnji kemikalij in kemičnih izdelkov (6,4%). Znižanje obsega proizvodnje je bilo lani zabeleženo v treh dejavnostih, in sicer v proizvodnji tekstilij (-10,6%), proizvodnji drugih nekovinskih mineralnih izdelkih (-7,1%) in proizvodnji hrane, pijač (-1,9%).

Stopnje rasti obsega industrijske proizvodnje, v %

2004* 2003

2005** 2004

Industrija skupaj 4,8 3,1 C Rudarstvo -1,1 2,6 D Predelovalne dejavnosti 4,9 3,5 E Oskrba z elektriko, plinom, vodo 6,3 -1,5

Vir: Statistični urad RS, februar 2006 * IIP izračunan na osnovi podatkov o proizvedenih količinah ** IIP izračunan po novi metodologiji – vrednostni indeks

V rudarstvu so lani povečali proizvodnjo za 2,6 odstotka glede na leto pred tem. Podjetja za oskrbo z elektriko, plinom in vodo pa so v tem času proizvedla za 1,5 odstotka manj.

Po namenu porabe se je v letu 2005 najbolj povečala proizvodnja proizvodov za investicije, za 8,4 odstotka, sledili so proizvodi za široko porabo z 2,4-odstotno rastjo in proizvodi za vmesno porabo z 1,7-odstotno rastjo.

DBDI

DADKDL

DNDE

DHDGDCDD

DJDM

INDUSTRIJA SKUPAJ

-12 -9 -6 -3 0 3 6 9 12 15 18

Vir: Statistični urad RS SKEP GZS

INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, 2005Stopnje rasti v %

Dejavnost po SKD

Zaposlenost v industriji je bila v prvih enajstih mesecih 2005 nižja za 1,8 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem leta 2004. Podoben trend zmanjševanja števila zaposlenih je bil zabeležen tudi v predelovalnih dejavnostih. Izjema so nekatera podjetja v dejavnosti


9

proizvodnje vozil in plovil, kjer so zaradi rasti proizvodnje povečali število zaposlenih celo za 7,3 odstotka, ter v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (1,9%) in v proizvodnji izdelkov iz gume (1,5%). Produktivnost se je v povprečju v obdobju prvih enajstih mesecev lanskega leta povečala za 4,8 odstotka.

Zaloge industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so v lanskem letu presegle zaloge leta 2004 za 5,4 odstotka, od tega v rudarstvu za 42,7 odstotka in v predelovalnih dejavnostih za 5,1 odstotka. Izrazita rast zalog je bila zabeležena v proizvodnji vozil in plovil (14,6%), v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas (14,2%), v proizvodnji strojev in naprav (13,5%) ter proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (13%).

b) Gradbeništvo Razmeroma ugodni trendi v gradbeništvu so se nadaljevali skozi vse leto 2005 in tako še utrdili tempo dinamične aktivnosti iz leta 2004. Skupna vrednost opravljenih gradbenih del je bila lani nominalno za 9,8 odstotka višja kot leto pred tem. Nominalna rast vrednosti pri stavbah je bila 16,6-odstotna, pri gradbenih inženirskih objektih pa 2,5-odstotna.

Vrednost opravljenih gradbenih del, 2005

Nominalni indeksi

XII 05 XII 04 2005

Gradbeništvo 118,8 109,8 • Stavbe 127,7 116,6 • Gradbeni inženirski objekti 109,3 102,5

Vir: Statistični urad RS

Realni obseg vrednosti opravljenih gradbenih del, deflacioniran s cenami gradbenih storitev, se je v povprečju leta 2005 povečal za 3 odstotke, pri stavbah za 10,3 odstotka, pri gradbenih inženirskih objektih pa se je za 4,5 odstotka zmanjšal. Mesečne stopnje rasti obsega opravljenih gradbenih del v letu 2005 so bile glede na enako obdobje predhodnega leta pri stavbah v vseh mesecih pozitivne, pri gradbenih inženirskih objektih pa le v štirih mesecih, v osmih pa negativne.

V strukturi vrednosti gradbenih del se je v letu 2005 v primerjavi s predhodnim letom delež stavb povečal z 51,7 na 55,5 odstotka, pri čemer je imela stanovanjska gradnja odločilno vlogo, delež gradbeno inženirskih del pa se je zaradi upočasnjevanja zmanjšal z 48,3 na 44,5 odstotka.

Število gradbenih dovoljenj za stavbe se je v letu 2005 v primerjavi z predhodnim letom povečalo za 4,4 odstotka, od tega za novogradnje in povečave za 5,3

odstotka, za spremembe namembnosti pa se je za 13,4 odstotka zmanjšalo.

Gradbeni inženirski objekti*

45%

Stavbe55%

SKEP GZSVir: Statistični urad RS* širši pojem kot nizke gradnje

VREDNOST OPRAVLJENIH GRADBENIH DEL, 2005 Struktura v %

Površina stavb v dovoljenjih se je v letu 2005 v primerjavi z predhodnim letom povečala za 6,6 odstotka, od tega površina novogradenj in povečav za 6,4 odstotka in površina sprememb namembnosti stavb za 11,4 odstotka. Število dovoljenj za stanovanja v se je v tem času povečalo za 1,2 odstotka, od tega za novogradnje in povečave za 0,5 odstotka in za spremembe namembnosti za 18,6 odstotka. Skupna površina stanovanj v gradbenih dovoljenjih se je povečala za 9,4 odstotka, od tega površina novogradenj in povečav za 8,8 odstotka in površina sprememb namembnosti stanovanj za 32,1 odstotka.

Število izdanih gradbenih dovoljenj za stavbe in stanovanja

Stavbe Stanovanja Število

I. četrtletje 2004 1.251 1.461 II. četrtletje 2004 1.425 1.542 III. četrtletje 2004 1.505 2.521 IV. četrtletje 2004 1.354 1.395

2004 5.535 6.919 I. četrtletje 2005 1.239 1.278 II. četrtletje 2005 1.569 2.392 III. četrtletje 2005 1.572 1.676 IV. četrtletje 2005 1.400 1.657

2005 5.780 7.003 Vir: Statistični urad RS

Za leto 2005 velja, da je bila stopnja rasti opravljenih gradbenih del pri stanovanjskih stavbah (gradnja in rekonstrukcija) razmeroma visoka, pri gradbenih inženirskih objektih pa je bila skromna in realno celo negativna. Nekaj boljše obete za leto 2006 napoveduje odločitev vlade in DARSA, da pristopita k intenzivnejši gradnji gradbenih inženirskih objektov - tudi s


10

povečanim zadolževanjem. Načrtovana je vrednost gradbenih del v višini okrog 170 milijard SIT, kar bi bil do sedaj najobsežnejši program, saj bi se aktivnosti izvajale na 173 kilometrih avtocestnih odsekov.

V letu 2006 se bo predvidoma še nadaljevala solidna rast stanovanjske gradnje. Poleg tega gre računati na nadaljevanje del na energetskih objektih, objektih varstva okolja in komunalne infrastrukture. V večji meri kot v preteklih letih se bo posodabljala tudi železniška infrastruktura. Poslovna vlaganja na področju storitev bodo predvsem v smeri posodabljanja in širjenja turističnih, trgovskih in drugih poslovnih objektov. Novogradnje in posodabljanje je pričakovati pri zdravstvenih, šolskih, kulturnih in podobnih objektih. Poleg domačega trga slovensko gradbeništvo v letu 2006 poskuša intenzivirati tudi dejavnosti gradbenih del v tujini, zlasti na področju jugovzhodne Evrope in Rusije.

c) Trgovina Leto 2005 je bilo za slovensko trgovino izjemno uspešno. Prihodek od prodaje je glede na leto 2004 realno porasel za 10,2 odstotka, skoraj dvakrat več kot v letu 2004 (5,3%). V trendu sta se lani prodaja in prihodek od prodaje povečevala skozi vse leto, decembrski prihodek je bil realno celo za 14,3 odstotka višji od decembra 2004. Rast prodaje je bila lani značilna za vse oblike in vrste prodaje (trgovina z živili, trgovina z neživili, trgovina z motornimi vozili, motornimi gorivi, …). Nekaj so k rasti pripomogle tudi cene, odprtje novih trgovin ter pospešena načrtna prodajna politika z vrsto posebnih akcij.

Realna rast prihodkov v trgovini – po dejavnostih, v %

2004

XII 2005XII 2004 2005

SKUPAJ 5,3 14,3 10,2 Trgovina z živili, pijačami, tobakom 4,3 8,7 8,0 Trgovina z neživili 3,3 10,1 7,8 • Farmacevtski, kozmetični izdelki 6,1 8,6 8,7 • Tekstil, oblačila, usnjeni izdelki 2,5 22,4 18,6 • Pohištvo, gospodinjski aparati, gradbeni material

10,7 3,3 0,5

• Knjige in časopisi -7,4 18,3 12,8 • Trgovina na drobno po pošti 21 10,6 12,9

Trgovina z motornimi vozili, gorivi, vzdrževanje, popravila

7,3 21,6 13,1

• Trgovina z motornimi vozili 8,9 21,1 10,9 • Trgovina z motornimi gorivi 6,1 23,6 15,3

Vir: Statistični urad RS, januar 2006 – začasni podatki

Trgovina z živili je lani dosegla visoko, 8-odstotno rast prihodka od prodaje v primerjavi z letom prej, 7-8odstono rast prihodkov pa je imela trgovina z neživili. Najvišja, 18,6-odstotna rast prihodkov je bila dosežena v

specializiranih trgovinah z tekstilom, oblačili in usnjenimi izdelki. Po dinamiki ji je sledila trgovina na drobno po pošti, z 12,9-odstotnim, prodajalne s knjigami, časopisi z 12,8-odstotnim in specializirane prodajalne s farmacevtskimi, medicinskimi in kozmetičnimi izdelki z 8,7-odstotnim povečanjem prihodkov od prodaje. Prav nasprotno letu 2004, pa je bila lani izrazito skromnejša prodaja pohištva in gospodinjskih aparatov, ki je bila v primerjavi s predhodnim letom višja le za 0,5 odstotka.

RAST PRIHODKOV V TRGOVINI NA LETNI RAVNIRealne stopnje rasti, v %

-20

-10

0

10

20

30

40

50

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Trgovina z živili, pijačami, tobakomTrgovina skupajTrgovina z motornimi vozili


Ponovno je bila lani živahnejša tudi trgovina z motornimi vozili, gorivi in vzdrževanjem, ki v povprečju izkazala 13,1-odstotno realno rast. Rast prihodka v prodajalnah z motornimi vozili, ki je bila vse leto 2004 in mesecih do aprila 2005 zelo zadržana, je v poletnih mesecih in vse do konca leta pospešeno rasla. V letu 2005 je bila realno za skoraj 11 odstotkov višja kot leto prej. V prodajalnah z gorivom je bil prihodek realno višji za 15,3 odstotke. Nadpovprečno, 18,6-odstotno rast prihodka pa so lani dosegli z vzdrževanjem in popravili motornih vozil.

d) Turizem Turistično leto 2005 je zaznamoval pomemben kvalitativen premik: ob skoraj enakem obsegu turističnega obiska se je v primerjavi z letom prej turistični devizni priliv povečal za 10 odstotkov. Turizem tako ostaja in utrjuje svojo pozicijo tudi kot pomembna izvozna dejavnost. S tujskim turizmom smo v letu zaslužili 1.445 milijonov evrov. Turistična podjetja so zaslužila za 6 odstotkov in igralnice za 19 odstotkov več kot leto prej. Največ, skoraj za tretjino, pa se je povečala turistična izven-penzionska potrošnja.

Tujski turizem v Sloveniji obsega že skoraj dve tretjini vsega turističnega prometa, kar kaže, da Slovenija postaja vedno bolj usmerjena k tujim gostom. Število prihodov tujih turistov se je lani povečalo za 4 odstotke,


11

po številu prenočitev pa je bila rast tujskega turizma skromnejša (le 1%) na račun vse krajše dobe bivanja tujih turistov pri nas.

Ugoden večletni trend rasti tujskega turizma kaže, da smo lani s tujskim turizmom zaslužili za 0,55 milijarde evrov ali za 60 odstotkov več kot npr. leta 1999. V tem obdobju se je število prenočitev tujih turistov povečalo za 1,65 milijona oz. za 60 odstotkov. Domačih prenočitev pa je bilo v tem času za 4 odstotke manj.

Obseg domačega turizma je bil v letu 2005 za 2 odstotka manjši kot leto prej in se je znižal že drugo leto zapored. Skupni obseg turističnega obiska v Sloveniji v letu 2005 je bil tako enak kot leto pred tem.

Priliv turističnih deviz na prebivalca je lani dosegel 722 evrov, kar je nad povprečjem EU-15 in več od vseh drugih novih srednjeevropskih članic EU. Tudi po potrošnji turističnih deviz je prebivalec Slovenije s 374 evri prvi med vsemi novimi srednjeevropskimi članicami EU.

Drugo18%

Hoteli in agencije

15%Igralnice

15%

Mejne prodajalne

4%

Zdravljenje in izobraževanje

2%

Kartice in gotovina

46%

STRUKTURA TURISTIČNEGA DEVIZNEGA PRILIVA , 2005

Vir: Banka Slovenije,februar 2006 SKEP GZS

Turistični tokovi po državah so se tudi lani spreminjali podobno kot že nekaj zadnjih let. Občutno slabši je bil obisk iz Nemčije (-10%) in Nizozemske (-11%), pa tudi iz Avstrije (-3%), Hrvaške in Belgije (obe po-1%). Izrazito boljši je pa je bil lani obisk iz Italije (+8%), Velike Britanije (+19%), Madžarske (+8%), Francije (+7%) in Ruske Federacije (+10%). Omenjenih deset naših najpomembnejših izvornih turističnih držav predstavlja 77 odstotkov turističnega obiska tujih gostov.

Ugodna rast deviznih zaslužkov, kljub slabši rasti obiska tujih turistov, v veliki meri izhaja iz močno povečane izven-penzionske potrošnje. To potrjujejo tudi podatki o 30 odstotni rasti prodaje blaga in storitev tujim turistom. Italijanski turisti, ki so sedaj glede na obisk na prvem mestu in jih je za četrtino več kot Nemcev ali Avstrijcev,

so dobri potrošniki. Prav tako tudi Britanci, katerih obisk predstavlja že dobro tretjino italijanskega oziroma skoraj polovico avstrijskega obiska.

Trend dobre rasti obiska se nadaljuje tudi iz drugih bolj oddaljenih držav, katerih prebivalci so dobri potrošniki: iz Danske (+17%), Švedske (+21%), Norveške (+13%), Španije (+11%), pa tudi iz Japonske (+20%) in Avstralije (+7%). To kaže na ugoden vpliv krepitve dobrih in konkurenčnih letalskih povezav.

e) Promet Po podatkih Statističnega urada RS je bil v povprečju leta 2005 med transportnimi dejavnostmi največji delež prepeljanih potnikov v cestnem prometu, vendar pa se je v primerjavi s predhodnim letom število prepeljanih potnikov preko poslovnih subjektov registriranih za to dejavnost, zmanjšalo za 11,1 odstotka. Nasprotno pa se je število potnikov v tem obdobju preko železniškega prevoza povečalo za 6,3 odstotka in preko zračnega prevoza za 6,7 odstotka. Obseg prepeljanega blaga se je najbolj povečal s pomorskim prevozom, za 33,5 odstotka (tudi zaradi povečanja plovnega parka), ter s cestnim prevozom, za 18 odstotkov. V železniškem prometu je bil obseg prepeljanega blaga za 1,1 odstotka višji kot predlani.

Število prihodov potnikov čez cestne mejne prehode se je v letu 2005 zmanjšalo za 4,9 odstotka v primerjavi z letom poprej.

Letališki potniški promet je lani zabeležil 17,3-odstotno povečanje potnikov. V pristaniškem blagovnem prometu je prispelo in bilo odpremljeno za 4,7 odstotka več blaga. Transport plina se je v enakem obdobju povečal za 3,6 odstotka.

7. Obrestne mere V letu 2005 je bilo gibanje obrestnih mer odraz denarne politike, usmerjene na prevzem evra. Gre zlasti za vzdrževanje stabilnega tečaja tolarja, posledično nižje inflacije in obrestnih mer. V letu 2005 so se ključne obrestne mere Banke Slovenije spremenile le v začetku aprila (za začasni odkup deviz za 7 dni od 1,25 na 1,50% in obrestna mera refinanciranja od 3,25 na 3,50%) in v začetku decembra, ko se je obrestna mera refinanciranja povečala na 3,75%. V začetku februarja 2006 pa so se ključne obrestne mere Banke Slovenije znižale za 0,25 odstotnih točk in sicer se je obrestna mera za lombardno posojilo znižala na 4,75%, za 60-dnevne tolarske blagajniške zapise na 3,75%, za začasni odkup


12

deviz za 7 dni na 1,25%, obrestna mera refinanciranja pa na 3,50%. Obrestna mera refinanciranja Evropske centralne banke je bila od junija 2003 do decembra 2005 2 odstotka, takrat pa se je povečala na 2,25%. Tako je sedaj obrestna mera refinanciranja Banke Slovenije višja za 1,25 odstotnih točk, obrestna mera 60-dnevnih tolarskih blagajniških zapisov pa je višja za 1,50 odstotnih točk. Razlike so se zmanjšale, do prevzema evra pa naj bi se odpravile.

Harmonizirana dolgoročna obrestna mera za oceno konvergence v novih članicah EU, letno v %

Maj 2004 Januar 2005 Januar 2006Madžarska 8,25 7,21 6,66Ciper 5,17 6,13 3,96Poljska 7,32 5,97 4,95Malta 4,65 4,71 4,39Estonija* 4,53 4,08 3,94Latvija 4,95 4,29 3,60Slovenija 4,77 3,87 3,73Litva 4,46 3,85 3,62Češka 4,88 3,84 3,39Slovaška 5,13 4,04 3,59

Vir: ECB * obrestne mere za dolgoročne kredite nad 5 let ( zadnji podatek za december 05)

Dolgoročna obrestna mera kot eden izmed konvergenčnih kriterijev za prevzem evra (v obdobju 12 mesecev povprečna dolgoročna obrestna mera v državi ne sme za več kot 2 odstotni točki presegati primerljive obrestne mere treh držav članic EU, ki imajo najnižjo inflacijo) je bila v Sloveniji v letu 2005 v povprečju 3,8%, v januarju letos pa 3,7%. S tem je bil v navedenem obdobju izpolnjen maastrichtski kriterij. V evro območju so se harmonizirane dolgoročne obrestne mere v januarju letos gibale od 3,28 (Finska) do 3,60 odstotka (Grčija), v desetih novih članicah EU pa od 3,39 (Češka) do 6,6 odstotka (Madžarska).

Obrestne mere na denarnem trgu, letno v %

SITIBOR* 1 T 1 M 3 M

EZM Medbančni denarni trg

2003 5,96 6,53 6,78 5,6 2004 4,80 4,74 4,66 4,4 2005 3,99 4,04 4,03 3,7 2005 Jan. 3,99 4,03 4,05 3,64 3,7

Mar. 4,02 4,05 4,05 3,68 3,8 Jun. 3,97 4,05 4,05 3,67 3,7 Sept. 3,98 4,05 4,03 3,71 3,7 Okt. 3,98 4,05 4,01 3,71 3,7 Nov. 3,96 4,03 4,01 3,72 3,7 Dec. 3,96 4,01 4,00 3,71 3,8

2006 Jan. 3,96 4,01 4,00 - … Vir: Banka Slovenije, Združenje bank Slovenije, izračuni SKEP

* SITIBOR je aritmetična sredina srednjih dveh četrtin kotacij, rangiranih po velikosti, za obrestne mere prejetih vezanih depozitov v tolarjih, ki jih kotira 8 največjih slovenskih bank vsak delovni dan ob 11.uri.

Obrestne mere na denarnem trgu se v zadnjem letu niso bistveno spreminjale. Obrestne mere na medbančnem denarnem trgu so bile v letu 2005 na povprečni ravni 3,7 odstotka (depoziti do 30 dni). Tudi slovenske medbančne obrestne mere SITIBOR se niso dosti spreminjale in so bile lani na povprečni ravni okoli 4 odstotke. V januarju letos pri navedenih obrestnih merah ni prišlo do sprememb. Obrestne mere enomesečnih zakladnih menic so bile lani v povprečju na ravni od 3,6 do3,7 odstotka.

Povprečne obrestne mere bank za nove kredite*

Tolarski krediti Devizni krediti (v EUR)

Kratk. kred. za obr. sred.

Dolg.kred.za invest. v osn.

sred.

Kratk.kred.za obr. sred.

Dolg. kred. za invest. v osn.

sred. n n r r

2003 8,9 9,2 3,5 3,7 2004 6,5 6,1 3,2 3,3 2005 5,4 5,3 3,2 3,4 2005 Jan. 5,4 5,0 3,2 3,4

Mar. 5,5 5,3 3,1 3,2 Jun. 5,4 5,4 3,1 3,0 Sep. 5,3 5,2 3,1 3,2 Okt. 5,7 5,6 3,2 3,4 Nov. 5,2 4,2 3,2 3,6 Dec. 5,2 5,2 3,5 3,6

Vir: Banka Slovenije * Novo odobrena posojila oz. obstoječa posojila nefinančnim družbam, pri katerih se je spremenila obrestna mera. Gre za dejansko zaračunano obrestno mero na letni ravni brez administrativnih in drugih stroškov ter zavarovanja posojil. Pri deviznih posojilih ni upoštevana rast tečaja. Povprečne obrestne mere so izračunane iz podatkov osmih največjih bank po kriteriju bilančne vsote.

Povprečne deklarirane obrestne mere bank so izračunane na podlagi poročil bank o najnižjih in najvišjih deklariranih obrestnih merah. V letu 2005 je bila povprečna sporočena obrestna mera za kratkoročne kredite za tekoče poslovanje 7,8%, v januarju letos pa 7,6%, za dolgoročne kredite za osnovna sredstva pa 7,3% (2005) in 6,4% (januar 06). Obrestne mere za nove kredite (novo odobreni krediti in obstoječi krediti, pri katerih se je spremenila obrestna mera) so nižje od deklariranih obrestnih mer, ker gre za dejansko zaračunane nominalne obrestne mere. V decembru so bile obrestne mere za kratkoročne in dolgoročne tolarske kredite podjetjem 5,2 odstotka, za kratkoročne kredite za obratna sredstva v evrih 3,5 odstotka in za dolgoročne kredite za osnovna sredstva v evrih 3,6 odstotka. Po predhodnih podatkih so podjetja v decembru pri najetih tujih kreditih dosegla obrestno mero okoli 3%, kar 90% teh kreditov pa je bilo sklenjenih z obrestno mero, vezano na euribor.

Referenčna (medbančna) obrestna mera za področje evra EURIBOR (3-mesečni) je bila v začetku februarja 2,59 odstotka, inflacija v državah evro območja pa je bila ob


13

koncu leta 2005 2,2 odstotka. Obrestne mere na denarnem trgu v Sloveniji kažejo, da so se razlike do EURIBOR-a zmanjšale šele v zadnjem tromesečju 2005, ko se je inflacija v Sloveniji že zelo približala inflaciji v državah EMU. Povprečna obrestna mera za bančne kredite podjetjem se je v letu 2005 v evro območju gibala na ravni okoli 3,9%, v Sloveniji pa je bila ocenjena povprečna realizirana obrestna mera za tolarske bančne kredite podjetjem okoli 6,1%, za devizne kredite v evrih pa povprečno od 3,2 do 3,4% (po metodologiji ECB gre za posojila z variabilno obrestno mero ne glede na ročnost in za posojila s fiksno obrestno mero do 1 leta iz podatkov osmih največjih slovenskih bank).

Inflacija, TOM, povprečne obrestne mere in zakonska zamudna obrestna mera, v %

Cene življenjskih potrebščin

TOM

mesečno letno mesečno letno

Povprečna skupna OM

za kratk. kredite (n)

Zakonska zamudna

OM

2003 0,4 5,6 0,5 5,96 10,8 18,252004 0,3 3,6 0,3 3,87 8,7 15,5 2005 0,2 2,5 0,2 2,95 7,8 15,5 2005 Jan. - 0,6 2,2 0,3 3,59 8,0 15,5

Feb. 0,6 2,6 0,3 3,98 8,0 15,5 Mar. 1,1 3,1 0,2 2,38 8,0 15,5 Apr. 0,0 2,7 0,3 3,71 7,9 15,5 Maj 0,3 2,2 0,2 2,38 7,8 15,5 Jun. 0,1 1,9 0,2 2,46 7,8 15,5 Jul. 0,7 2,3 0,2 2,38 7,8 15,5 Avg. - 0,6 2,1 0,2 2,38 7,8 15,5 Sept. 1,0 3,2 0,2 2,46 7,7 15,5 Okt. 0,2 3,1 0,3 3,59 7,6 15,5 Nov. -0,5 2,1 0,3 3,71 7,6 15,5 Dec. 0,0 2,3 0,2 2,38 7,6 15,5

2006 Jan. -0,5 2,4 0,2 2,38 7,6 13,5 Feb. - - 0,2 2,64 … 13,5

Vir: Banka Slovenije, Statistični urad RS

Pasivne obrestne mere (deklarirane) v bankah so se v letu 2005 le malenkostno znižale (od decembra 2004 do decembra 2005 le za 0,1 odstotne točke), izjema so dolgoročno vezane tolarske vloge, ki so bile zaradi znižanja TOM v letu 2005 v povprečju za 1,3 odstotne točke nižje kot leto poprej. Nominalne (deklarirane) obrestne mere za vezane tolarske vloge v bankah od 31 dni do enega leta so bile v januarju povprečno 3,1 odstotka za vezane vloge nad 1 leto pa le 2,7 odstotka.

Podatki kažejo, da so obrestne mere za kratkoročne tolarske vloge še vedno višje kot za devizne vloge (v evrih povprečno 1,7% za vezane vloge), ki pa zaostajajo za obrestnimi merami v evro območju. Povprečne obrestne mere za vloge prebivalstva v evro območju so bile ob

koncu leta 2005 za kratkoročne vloge povprečno 1,9% in za dolgoročne vloge do 3,2%.

Razlike med aktivnimi in pasivnimi obrestnimi merami v bankah - obrestni razmik - so se v letu 2005 pri ročnostih do 1 leta zelo počasi zmanjševale, medtem ko je bilo občutno zmanjšanje razlik pri ročnostih nad 1 leto. V decembru 2005 in v januarju letos je bila razlika med povprečnimi nominalnimi obrestnimi merami za kratkoročne kredite za tekoče poslovanje in obrestnimi merami za vezane vloge od 31 dni do 1 leta 4,5 odstotnih točk (v letu 2004 je bila razlika povprečno 4,8 odstotnih točk). Razlika med povprečno nominalno obrestno mero za dolgoročna posojila za osnovna sredstva in obrestno mero za vezane vloge nad 1 leto je bila v decembru 2005 3,8 odstotnih točk, v januarju letos pa 3,7 odstotnih točk (v letu 2004 je bila razlika še povprečno 4,5 odstotnih točk). Navedeno zmanjševanje obrestnega razmika je v skladu z ugotovitvami o znižanju obrestne marže bank v letu 2005.

0

2

4

6

8

10

12

14

16 TOMDologoročna posojila Kratkoročna posojila inflacija

GIBANJE TOM, INFLACIJE IN OBRESTNIH MER ZA PODJETJA, letna raven, v %

Vir: Bilten Banke Slovenije SKEP GZS

2003 2004 2005 2006

Izhodiščne obrestne mere za najboljše komitente, ki jih v SKEP spremljamo v sedmih bankah, so se tudi v letu 2005 zelo malo znižale in sicer v štirih anketiranih bankah. V začetku februarja so se izhodiščne obrestne mere za kratkoročne kredite za tekoče poslovanje gibale od 5 do 7,25 odstotka, za dolgoročne kredite za osnovna sredstva pa od 5 do 8 odstotkov.

Zakonska zamudna obrestna mera se je zaradi spremenjenih gospodarskih razmer – nižje inflacije, znižanih povprečnih obrestnih mer za kratkoročne kredite pri poslovnih bankah itd. – po sklepu vlade v začetku leta znižala za 2 odstotni točki t.j. na 13,5%.


14

Izhodiščne obrestne mere za prvovrstne komitente - za kratkoročne kredite za tekoče poslovanje (n)

NLB SKB NKBM Banka Koper Banka Celje Abanka Vipa Probanka 2002 dec. 10,35-10,75 8,90-11,65 9,90-10,40 10,65 10,55-11,05 10,30-10,70 11,60-13,0 2003 dec. 8,30-8,50 7,0 7,75-8,25 8,50 8,60-9,25 7,90-8,30 9,60-10,10 2004 dec. 6,30-6,80 5,50 6,3-6,8 6,80 6,60-7,25 6,20-6,40 6,60-6,85 2005 jan. 6,30-6,80 5,50 6,3-6,8 6,80 6,60-7,25 6,20-6,40 6,60-6,85

jun. 6,30-6,80 5,50 6,3-6,8 6,10 6,60-7,25 6,20-6,40 6,10-6,35 dec. 6,30-6,80 5,0 6,3-6,8 6,10 6,60-7,25 6,0-6,20 6,10-6,35

2006 jan. 6,30-6,80 5,0 6,3-6,8 6,10 6,60-7,25 6,0-6,20 6,10-6,35 feb. 6,30-6,80 5,0 6,3-6,8 6,10 6,60-7,25 6,0-6,20 6,10,6,35

Vir: Podatki bank, prikaz pripravljen v SKEP GZS, na podlagi rednih anket bank

Opombe: Razponi pomenijo povečanje obrestnih mer zaradi ročnosti do enega leta; prikazane so nominalne (skupne) obrestne mere.

Izhodiščne obrestne mere za prvovrstne komitente - za dolgoročne kredite za osnovna sredstva ( n )

NLB SKB NKBM Banka Koper Banka Celje Abanka Vipa Probanka 2003 dec. 7,75-9,5 7,25 8,05-9,05 9,20 9,5-9,7 8,5 10,20 2004 dec. 5,75-7,0 4,75 6,5-7,5 7,20 7,75-8,0 5,5-5,8 7,10 2005 jan. 5,75-7,0 4,75 6,5-7,5 7,20 7,75-8,0 5,5-5,8 7,10

jun. 5,75-7,0 4,75 5,3-6,3 6,50 7,75-8,0 5,3-5,6 6,60 dec. 5,75-7,0 5,0 5,3-6,3 6,50 7,75-8,0 5,3-5,6 6,60

2006 jan. 5,75-7,0 5,0 5,3-6,3 6,50 7,75-8,0 5,3-5,6 6,60 feb. 5,75-7,0 5,0 5,3-6,3 6,50 7,75-8,0 5,3-5,6 6,60

Vir: Podatki bank, prikaz pripravljen v SKEP GZS, na podlagi rednih anket bank

Opombe: Razponi pomenijo povečanje obrestnih mer zaradi ročnosti do enega leta; prikazane so nominalne (skupne) obrestne mereec

8. Varčevanje, krediti Tolarske vloge v bankah so se v letu 2005 bolj povečale kot devizne vloge, ker so bile obrestne mere za tolarske vloge višje kot devizne obrestne mere. Tolarske vezane vloge so bile konec leta 2005 realno 7,2% višje kot leto poprej, devizne vezane vloge so bile višje za 5,5%, vpogledne tolarske in devizne pa za okoli 11%.

Vloge prebivalstva v bankah, ki predstavljajo okoli 65% vseh vlog v bankah, so v zadnjih štirih letih vedno počasneje naraščale. V letu 2005 so bile zaradi nizkih pasivnih obrestnih mer realno le za 4,2% višje kot leto poprej (v letu 2004 so se realno povečale za 7,4%). Tolarsko varčevanje se je povečalo za 4,4%, devizno pa za 4%. Brez vpoglednih vlog se je varčevanje prebivalstva realno povečalo le za 1,8% - tolarsko za 0,8%, devizno pa za 2,8%. Razmerje med tolarskimi in deviznimi vlogami se v zadnjem letu skoraj ni spreminjalo in je približno 61:39 v korist tolarskih vlog, brez vpoglednih vlog pa približno 51:49. Skrajšala se je ročnost tolarskih vlog prebivalstva, saj se je delež dolgoročnih vlog znižal od 10,3% na 8,5%, delež vpoglednih vlog pa se je povečal od 45,2 na 47,1%.

Obseg sredstev v vzajemnih skladih se je v letu 2005 realno povečal za več kot polovico in je ob koncu leta

predstavljal 13,3% vlog prebivalstva v bankah, donosnost skladov pa se je v povprečju zmanjšala.

Varčevanje v bankah, v mrd tolarjev

31.12.04 31.12.05 Realna rast v %

Vloge v bankah skupaj 3.463,1 3.783,2 7,6 - tolarske vloge 2.309,7 2.566,8 8,6 - devizne vloge 1.153,4 1.216,4 5,5 Varčevanje prebivalstva 2.341,2 2.475,3 4,3 Tolarsko 1.422,2 1.519,5 4,4

- vpogledne vloge 642,8 716,1 8,9 - kratkoročne vloge 632,0 673,3 4,1 - dolgoročne vloge 146,2 129,4 -13,5

Devizno 918,9 955,8 4,0 - vpogledne vloge 174,1 190,3 9,3 - kratkoročne vloge 655,4 668,4 2,0 - dolgoročne vloge 89,3 97,0 8,6

Tol.varč.brez vpogl.vlog 779,4 803,4 0,8 Dev.varč.brez vpogl.vlog 744,8 765,5 2,8 Varč.preb.brez vpogl.vlog 1.524,2 1.568,9 1,8

Vir: Banka Slovenije

V zadnjih letih, zlasti pa po letu 2002, so se devizni krediti povečevali bistveno bolj kot tolarski krediti bank. Tako je bilo konec leta 2005 stanje tolarskih kreditov podjetjem in drugim finančnim organizacijam realno celo 6% manjše kot konec leta 2004. Stanje deviznih kreditov podjetjem se je v tem obdobju realno povečalo za več kot polovico. Stanje deviznih kreditov podjetjem predstavlja že 57% stanja vseh kreditov podjetjem s strani domačih


15

bank. Banke so zaradi povečanja povpraševanja po deviznih kreditih in premajhnega varčevanja v bankah potrebno likvidnost zagotavljale s krediti iz tujine, ki so se v letu 2005 izredno povečali. Obveznosti do tujih bank so se lani povečale povprečno mesečno za 70 milijard tolarjev.

Krediti domačih bank, v mrd tolarjev

31.12.04 31.12.05 Realna rast

v %

Tolarski krediti skupaj 2.021,9 2.101,3 1,0 - podjetjem in drugim finančnim

organizacijam 1.131,1 1.088,8 -5,9

- prebivalstvu 756,9 864,8 11,7 Devizni krediti skupaj 945,5 1.594,6 64,9 - podjetjem in drugim finančnim

organizacijam 911,4 1.455,2 56,1

Krediti skupaj 2.980,5 3.695,9 21,2 - podjetjem in drugim finančnim organizacijam

2.042,5 2.544,0 21,7

Vir: Banka Slovenije

Neto zadolženost podjetij in drugih finančnih organizacij v bankah (razlika med obveznostmi in terjatvami podjetij do bank) je bila konec decembra 2005 1.654 milijard tolarjev, kar je realno 32 odstotkov več v primerjavi s koncem leta 2004 (obveznosti podjetij do bank so se povečale za petino, terjatve podjetij do bank pa za 9%). Neto zadolženost prebivalstva v bankah (razmerje med krediti in vlogami prebivalstva) se povečuje že od začetka leta 2004 in je bila konec decembra 39,6 odstotna. Obveznosti prebivalstva do bank so bile ob koncu leta 2005 v primerjavi z decembrom 2004 realno večje za 23%, vloge pa le za 3,3 odstotke.

9. Likvidnost Relativna likvidnost gospodarstva, merjena z deležem vpoglednih sredstev gospodarstva v celotnih vpoglednih sredstvih nebančnega sektorja, je že od vključno leta 2003 na ravni okoli 30 odstotkov, v letu 2005 pa povprečno 30,4% in še zaostaja za relativno likvidnostjo v letih od 2000 do 2002. V tem obdobju je bila na ravneh od 35 do 41%. V letu 2005 se torej relativna likvidnost gospodarstva ni bistveno izboljšala.

Povprečna zamuda pri plačevanju računov v podjetjih se v letu 2005 ni izboljšala in je še vedno na ravni od 25 do 30 dni, delež zamujenih računov pa tudi ostaja med 50 in 60 odstotki. Gre za podatke bonitetne hiše I Poslovne informacije d.o.o., ki sodeluje z Dun & Bradstreet. V okviru njihove ocene deželnih tveganj je v

Sloveniji že dalj časa normalni rok plačila med podjetji od 30 do 60 dni. Enake plačilne roke kot Slovenija imajo n.pr. Belgija, Velika Britanija, Hrvaška, Madžarska, Belorusija, Litva in ZDA. Krajše plačilne roke kot Slovenija pa imajo Avstrija (0 do 30 dni), Nemčija (14 do 60 dni), Norveška, Švedska, Finska, Danska, Češka, Estonija, Poljska, Ukrajina (15 do 30 dni) itd. (podatki Dun & Bradstreet).

Dospele neporavnane obveznosti neprekinjeno nad 5 dni

Leto/mesec Število

pravnih oseb Povprečni dnevni znesek

neporavnanih obveznosti v mio SIT 2002 jul. * 534 2.105 2003 dec. 2.349 14.182 2004 dec. 3.178 25.206 2005 jan. 3.066 22.618

feb. 3.004 21.934 mar. 2.907 21.608 apr. 2.899 22.107 maj 2.880 21.014 jun. 2.769 21.081 jul. 2.764 21.597 avg. 2.723 21.627 sept. 3.328** 26.728**okt. 3.359 25.947 nov. 3.402 25.973 dec. 3.370 27.457

2006 jan. 3.324 27.983 Vir: AJPES * prenos plačilnega prometa na banke ** število podjetij in povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti sta se povečala, ker je ena izmed bank začela sporočati celovite podatke

Podatki o pravnih osebah z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno nad 5 dni kažejo, da se je ob koncu leta 2005 in v januarju letos spet povečal povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznosti, kar pa je lahko delno tudi posledica nepopolnega poročanja ene izmed bank. Povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznosti neprekinjeno nad 5 dni v decembru 2005 predstavlja npr. 20% mase čistih izplačanih plač v tem mesecu.

Tudi v letu 2005 se je povečevalo število podjetij z dospelimi neporavnanimi obveznostmi neprekinjeno nad dve leti in povprečni znesek neporavnanih obveznosti v teh podjetjih. V decembru je bilo takih podjetij 774 oziroma 23 odstotkov in so imela 10,9 milijard tolarjev, to je kar 39 odstotkov povprečnega dnevnega zneska neporavnanih obveznosti v decembru.

Po povprečnem dnevnem znesku neporavnanih obveznosti je tako kot do sedaj tudi v januarju na prvem mestu dejavnost trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe (1.073 podjetij, povprečni dnevni znesek neporavnanih obveznosti 9,9 mrd tolarjev), na


16

drugem mestu je bila dejavnost poslovanja z nepremičninami, najem in poslovne storitve (505 podjetij, 5,1 mrd tolarjev), sledijo predelovalne dejavnosti, gradbeništvo itd.

10. Investicije Investicijska aktivnost v Sloveniji je v začetku leta 2006 na nižji ravni kot v preteklih letih. Analize bruto domačega proizvoda po četrtletjih 2005 nakazujejo – za razliko od preteklih let - celo padec bruto investicij v osnovna sredstva. Tudi plačila za investicije, ki jih spremlja AJPES – Agencija RS za javno pravne evidence in storitve - so se v letu 2005 v povprečju povečala le za 1,6 odstotka, kar pomeni realno nazadovanje v primerjavi z letom 2004. Za četrtino so bila v letu 2005 nižja tudi investicijska izplačila prek DARS – Družbe za avtoceste, ki je največji posamični investitor v Sloveniji. Delež investicij DARS v letu 2005 v vseh naložbah je bil 14-odstoten, medtem ko je bil v letu 2004 18-odstoten.

Informacije o investicijskih plačilih potrjujejo, da je bila naložbena aktivnost v povprečju nižja kot v letu 2004 tudi v predelovalnih dejavnostih, ki pomenijo v okviru naložbene aktivnosti blizu petine letnih naložbenih izplačil. Največji investitorji iz predelovalnih dejavnosti so bili lani Krka, Lek, Revoz, Ljubljanske mlekarne, Pivovarna Laško, Cimos in drugi. Po drugi strani je bila za leto 2005 značilna živahnejša investicijska aktivnost trgovine, saj je vrsta večjih investitorjev – zlasti tujih – dopolnjevala graditev verig supermarketov in nakupovalnih centrov (Lidl, Hofer - poleg Mercatorja in Engrotuša).

Plačila za investicije v nekaterih dejavnostih, 2005

Dejavnosti Indeks rasti 2005/2004 Delež v

%, 2005 Skupaj 101, 6 100,0 D–predelovalne dejavnosti 98,3 18,5 E– oskrba z elektriko plinom, vodo 99,0 5,0 F–gradbeništvo* 603,4 16,8 G–trgovina, popravila motor. vozil 116,8 12,1 K-poslovanje z nepremičninami, najem, poslovne storitve

179,0 12,4

Vir: AJPES; *z DARS le v l. 2005

Po obsegu večje naložbe kot v letu 2004 so bile po dejavnostih tudi na področju prometa, skladiščenja in zvez, poslovanja z nepremičninami in poslovnih storitev, nekoliko pa tudi na področju turizma in gostinstva. Naložbe v javni upravi so ostale na podobni ravni kot leto pred tem - če izvzamemo vpliv spremembe v klasifikaciji dejavnosti (DARS se je lani statistično »preselil« iz

dejavnosti javne uprave v gradbeništvo). Več vlaganj je bilo v letu 2005 na področju izobraževanja, tako, da se je delež teh naložb v skupnih povečal s polovice na slab odstotek. Nekoliko nižji kot leto prej pa so bili vložki v dejavnosti zdravstvenega in socialnega varstva.

Celotna vrednost plačil za naložbe je bila v letu 2005 772,7 mrd tolarjev ali 3,2 mrd evrov. V letu 2005 je vlagalo v Sloveniji 7.131 investitorjev, kar je nekaj manj kot v letu 2004. Tradicionalno je bilo lani največ investitorjev iz osrednje Slovenije (36%). Merjeno po številu investitorjev in obsegu plačil pa lahko govorimo o še naprej razmeroma šibki investicijski aktivnosti v regijah Zasavja in Posavja, Notranjsko-kraške, Koroške in tudi Pomurja. To so regije, kjer bo v naslednjem obdobju nujna dodatna promocijska in druga aktivnost za pritegnitev več domačih in tujih investitorjev, da bi zagotovili povečan in bolj zadovoljiv razvojni impulz.

Obalno-kraška 5,1%

Goriška 4,2%

Notranjskokraška 1,1%

Gorenjska 5,0%

Pomurska 1,4%Nerazporejeno 2,3%

Podravska 7,1%

Koroška 0,6%

Savinjska 7,1%

Zasavska 1,4%Srednjeposavska

1,1%Jugovzhodna

Slovenija 4,5%

Osrednjeslovenska36,0%

Vir: AJPES, januar 2006Opomba: Brez RS in DARS kot investitorjev (pomenita 23%) SKEP GZS

IZPLAČILA ZA INVESTICIJE, 2005Struktura po statističnih regijah v %

773 mlrd SIT

V Sloveniji je po zadnji strukturi v naložbeni aktivnosti namenjeno novim zmogljivostim okoli 57 odstotkov vseh naložb, rekonstrukcijam in posodobitvam 35 odstotkov in vzdrževanju obstoječih objektov okoli 8 odstotkov naložb. Tehnična struktura investicij - ki je za zdaj znana za leto 2003, le del za l. 2004 - se po letih ne razlikuje mnogo. Potrjuje pa, da je v Sloveniji še vnaprej razmeroma premalo naložb v stroje in opremo (po zadnjem stanju jih je 46 odstotkov od vseh naložb v osnovna sredstva), medtem, ko pomenijo gradbena dela polovico vseh naložb, vlaganja v neopredmetena osnovna sredstva pa 4 odstotke.

Struktura bruto investicij v osnovna sredstva, 2004

Skupaj 100,0% Gradbena dela 50,0 % Stroji, oprema, prometna sredstva 46,0 % Večletni nasadi, osnovna čreda 0,2 % Neopredmetena osnovna sredstva 4,0 %

Vir: SURS, februar 2006


17

Ovira za višjo naložbeno aktivnost v Sloveniji v letih 2006 in 2007, ključnih za strateške usmeritve in zagotavljanje bodoče dinamične gospodarske rasti - za zdaj ni pomanjkanje investicijskih sredstev, nasprotno, teh sredstev je v bankah in pri drugih virih razmeroma veliko, pač pa premalo dobrih, obetavnih projektov. Za izvajanje strategije, ki bi Sloveniji zagotovila razvitost povprečja Evropske unije in uspešen tržni plasma na globalnih trgih, z zadovoljivo konkurenčnostjo, je nujna povečana dinamika investicij in aktivno iskanje novih, obetavnih projektov za vlaganje v izdelke in storitve, ki bodo našli pot na globalna tržišča prihodnosti.

Naše analize na podlagi anket slovenskih podjetij sicer kažejo, da so obstoječe naložbene usmeritve v podjetjih vsebinsko ustrezno naravnane, gotovo pa so potrebne dodatne spodbude in odprave ovir za investiranje. Po anketi, ki smo jo izvedli v decembru 2005, naj bi v večjem delu velikih podjetij sicer načrtovali za naslednji dve leti med dva do tri velike in osem do deset manjših naložbenih objektov. Glavni namen podjetniških investicij velja novim izdelkom in storitvam, sledi vlaganje v povečanje dodane vrednosti in šele na tretjem mestu vlaganja v širitve zmogljivosti. Razmeroma visok (16 odstotkov) je v povprečju tudi odstotek, namenjen vlaganjem v tehnologijo in R&D.

34

28

22

16

0

20

40

noviizdelki/storitve

večja dodanavrednost

širitev tehnologija,R&D

Vir: GZS – Anketa SKEP "Poslovna pričakovanja" , december 2005 SKEP GZS

NAČRTOVANE INVESTICIJE V PODJETJIH PO NAMENU,V OBDOBJU 2006-2007

v %

Med dejavnostmi je največji delež širitev obstoječih zmogljivosti ali gradnja novih v letih 2006-2007 predvidena na področju trgovine. Glavni namen vlaganj v storitvenih dejavnostih bo razvoj novih storitev. Pri industriji pa so nameni po teži bolj enakomerno razdeljeni med vlaganja v nove izdelke, povečanje dodane vrednosti in vlaganja v nove tehnologije, zelo malo pa bo naložb v širitve obstoječih zmogljivosti.

11. Trg dela Slovenski trg dela je v letu 2005 zaznamovalo nadaljnje umirjeno okrevanje zaposlovanja v podjetjih, število samostojnih podjetnikov ni več padalo, umirila pa se je tudi dinamika upadanja zaposlenih pri samozaposlenih. Skromen pozitiven trend se je odrazil v 0,7-odstotni povprečni letni rasti delovno aktivnega prebivalstva. Zmernemu zniževanju števila brezposelnih v prvi polovici leta je od julija dalje sledil vztrajen porast, na višje ravni kot v letu 2004, kljub intenzivnemu povpraševanju po delavcih skozi vse leto. Registrirana stopnja brezposelnosti se je tako v povprečju leta 2005 še nekoliko znižala, na 10,2 odstotka, tudi na račun zvišanja števila delovno aktivnih. Aktivno prebivalstvo, 2005

Število Stopnje rasti v % AKTIVNO PREBIVALSTVO (A+B) 904.989 0,5 A. Delovno aktivno prebivalstvo 813.100 0,7 Zaposleni 731.596 1,0 • pri pravnih osebah 666.174 1,1 • pri fizičnih osebah 65.422 -0,3 Samozaposleni 81.503 -1,9 • s.p. 43.501 1,1 • osebe, ki opravljajo poklicno

dejavnost 6.645 1,3

• kmetje 31.356 -6,4 B. Registrirani brezposelni 91.889 -1,0 Prosta delovna mesta 16.909 19,9

Vir: Statistični urad RS, Zavod RS za zaposlovanje Opomba: od 1.1.2005 se podatki o delovno aktivnem prebivalstvu zbirajo po novi metodologiji, na podlagi SRDAP (Statistični register delovno aktivnega prebivalstva) ter posebne metode napovedovanja – ARIMA model (za število kmetov)

Decembra 2005 se je število delovno aktivnih (813.558) sicer sezonsko znižalo za 0,6 odstotka glede na november, a je bilo glede na december 2004 višje za 0,8 odstotka. V povprečju lanskega leta je bilo tako v Sloveniji v povprečju 813.100 delovno aktivnih prebivalcev.

V drobnem gospodarstvu, kjer so bila negativna gibanja na trgu dela še do sredine leta 2004 najbolj prisotna, je bilo okrevanje še bolj izrazito. Zaposlenih pri fizičnih osebah je bilo v tem času le še za 0,3 odstotka manj, skupno število samozaposlenih pa je bilo manjše za 1,9 odstotka v povprečju, predvsem na račun padca števila kmetov (katerih število je zbrano z Anketo o delovni sili). Število samostojnih podjetnikov se krepi že vse od marca 2004 (z izjemo sezonskih mesecev, kot sta julij in december) - tako je bilo leta 2005 po statistiki dela v povprečju za 1,1 odstotka večje kot leto prej. Tudi pri pravnih osebah se je zaposlovanje lani v trendu izboljševalo – v povprečju je bilo 666.174 zaposlenih ali za 1,1 odstotka več kot v letu 2004.


18

-4,0

-2,0

0,0

2,0

4,0

6,0

8,0

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005

Delovno aktivni

Zaposleni pri pravnih osebah

Zaposleni pri fizičnih osebah

Samostojni podjetniki (s.p.)

GIBANJE ZAPOSLENOSTI V SLOVENIJI, 1998 - 2005Povprečne letne stopnje rasti v %

Vir: Statistični urad RS*po l. 2005 spremenjena metodologija - stopnje rasti so preračunane na primerljive podatke iz l. 2004 SKEP GZS

Pregled gibanja delovno aktivnega prebivalstva po dejavnostih za leto 2005 kaže, da je bilo v predelovalnih dejavnostih v povprečju za 1,8 odstotka manj delovno aktivnih kot leta 2004, trend upadanja pa se še nadaljuje. Znotraj predelovalnih dejavnosti je bilo največje znižanje zaposlenosti zabeleženo v delovno intenzivnih dejavnostih, predvsem v proizvodnji tekstilij in tekstilnih izdelkov (-10,7%) ter v proizvodnji usnja in usnjenih izdelkov (-10,3%), kjer se je negativen trend v zadnjem četrtletju 2005 sicer precej omilil, ter proizvodnji hrane, pijač in tobačnih izdelkov (-4,6%), kjer pa je bilo padanje zaposlenosti proti koncu leta še bolj izrazito.

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

jan.

05

feb.

05

mar

.05

apr.0

5

maj

.05

jun.

05

jul.0

5

avg.

05

sep.

05

okt.0

5

nov.

05

dec.

05

D

DA

DB

DC

DH

DI

DM

ŠTEVILO DELOVNO AKTIVNIH V PREDELOVALNIH DEJAVNOSTIH 2005, Medletne stopnje rasti v %


Dejavnosti po SKD:

Kljub temu, da je v okviru predelovalnih dejavnosti v tem obdobju izkazala največjo rast zaposlenosti proizvodnja vozil in plovil (7,3%), je bilo tu od junija naprej zaslediti precejšnjo upočasnitev novega zaposlovanja. Podoben trend je kljub pozitivnim stopnjam rasti zaslediti tudi v proizvodnji drugih nekovinskih izdelkov ter proizvodnji

pohištva. Zaposlenost se je v tem času povečala še v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (1,9%), v proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas (1,5%).

-1

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

jan.

05

feb.

05

mar

.05

apr.0

5

maj

.05

jun.

05

jul.0

5

avg.

05

sep.

05

okt.0

5

nov.

05

dec.

05

E

F

G

H

I

J

K

ŠTEVILO DELOVNO AKTIVNIH V OSTALIH DEJAVNOSTIH 2005Medletne stopnje rasti v %


Dejavnosti po SKD:

V vseh ostalih dejavnosti je bilo v povprečju leta 2005 število delovno aktivnih večje kot predlani, najbolj v dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev (6,6%), kjer trend naraščanja vztraja, v gradbeništvu (4,6%), kjer se je rast zaposlenosti nekoliko umirila proti koncu leta. Sledijo finančno posredništvo (2,9%), kjer je v zadnjih mesecih leta zaznan trend navzdol, gostinstvo (2,6%), zdravstvo in socialno varstvo (2,7%) ter druge javne, skupne in osebne dejavnosti (2,6%). Tudi v dejavnosti prometa, skladiščenja in zvez zaposlovanje raste (1,5%). Upad zaposlenosti je bil v tem času zabeležen le v javni upravi, obrambi in socialnem zavarovanju (-0,5 odstotka).

85.000

90.000

95.000

100.000

105.000

110.000

J F M A M J J A S O N D

ŠTEVILO REGISTRIRANIH BREZPOSELNIH OSEB, 2002-2005Gibanje števila brezposelnih po mesecih

Vir: Zavod RS za zaposlovanje SKEP GZS

2005

20042003

2002

Postopno zniževanje števila registriranih brezposelnih v prvi polovici lanskega leta, ki je bilo v veliki meri rezultat


19

zaposlovanja ter vključevanja brezposelnih v redne programe izobraževanja v okviru aktivne politike zaposlovanja ter doslednega spremljanja obveznosti brezposelnih oseb in črtanja iz evidence, se je z začetkom poletja prevesilo v trend ponovnega povečevanja prijavljenih na Zavodu, na višje ravni kot v primerljivih mesecih leta 2004. V Sloveniji je bilo v letu 2005 v povprečju registriranih 91.889 brezposelnih mesečno, kar je le še za 1 odstotek manj kot v povprečju leta 2004 (leta 2004 se je število brezposelnih zmanjšalo kar za 5%, leto pred tem pa za 4,8%). Skupni priliv v brezposelnost je v letu 2005 znašal 94.404 oseb, kar je sicer za 1,2 odstotka manj kot v letu 2004. Največ novo prijavljenih je bilo zaradi izteka zaposlitve za določen čas (37%), sledili so iskalci prve zaposlitve (23%) ter trajno presežni delavci in stečajniki (16%). Brezposelnost je v tem obdobju zapustilo 92.557 oseb, kar je za kar 8,4 odstotka manj kot v letu 2004. Večina oseb se je zaposlila (58%), kljub temu pa je bilo število teh zaposlitev v primerjavi z letom 2004 nižje. 38 odstotkov jih je bilo odjavljenih iz drugih razlogov (upokojitve, redno šolanje, lastna volja, nezglašanje, itd.), ostali so bili preneseni v evidenco po drugih zakonih.

V letu 2005 so strukturni problemi brezposelnosti znova nekoliko bolj izrazili. Za 0,7 odstotne točke se je med brezposelnimi osebami povečal delež žensk, na 53,8 odstotka. Višji, 7,6-odstoten, pa je bil tudi delež oseb z višjo in visoko izobrazbo. Po nekaj letih padanja sta se v letu 2005 povečala tako delež kot število dolgotrajno brezposelnih, še naprej pa sta se zniževala število in delež brezposelnih brez izobrazbe.

Stopnja brezposelnosti, 2002 – 2005, v %

2002 2003 2004 2005 Stopnja registrirane brezposelnosti 11,6 11,2 10,6 10,2 Stopnja anketne brezposelnosti (ILO) 6,4 6,7 6,3 7,2* Vir: Statistični urad RS; * 4. četrtletje 2005

Stopnja registrirane brezposelnosti se je v povprečju leta 2005 le nekoliko znižala, na 10,2 odstotka, delno tudi na račun postopnega zviševanja zaposlenosti (aktivnosti) in spremembe metodologije zbiranja podatkov v začetku leta 2005. Poslabšanje brezposelnosti na slovenskem trgu dela pa odražajo tudi podatki iz Ankete o delovni sili, po katerih je bila stopnja anketne brezposelnosti (po ILO definiciji) v prvem četrtletju lani še 6,9-odstotna, v drugem četrtletju se je precej znižala, na 5,8 odstotka, nato pa je znova porasla, na 6,3 odstotka v tretjem in kar na 7,2 odstotka v zadnjem kvartalu. Primerljiva stopnja brezposelnosti po ILO definiciji je v povprečju EU-25 še vedno višja kot v Sloveniji, in sicer je bila decembra 2005 8,5-odstotna, v

državah evro območja pa 8,4-odstotna. Najvišja je bila na Poljskem (17,2%) in Slovaškem (16,1%), najnižja pa na Irskem (4,3%) ter na Danskem (4,4%).

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D J F M A M J J A S O N D

Mesečne st. rasti

Medletne st. rasti

GIBANJE ŠTEVILA OBJAVLJENIH PROSTIH DELOVNIH MEST, 2002 - 2005

Vir: Zavod RS za zaposlovanje SKEP GZS

2002 2003 2004 2005

v %

V lanskem letu so se še naprej večale tudi potrebe po delavcih in pripravnikih, ki so jih prijavili delodajalci na Zavodu RS za zaposlovanje. Po poletnem porastu povpraševanja zaradi večje ponudbe sezonskih del, se je le to pozno poleti umirilo, od zgodnje jeseni pa se je z obuditvijo nekaterih poslovnih aktivnosti povpraševanje znova okrepilo. V vsem letu 2005 so delodajalci prijavili 202.904 prostih delovnih mest ali 16.909 v povprečju mesečno, kar 19,9 odstotka več kot leta 2004. Največ potreb je bilo objavljenih v sektorju storitev (60,2 odstotka vseh potreb), v industriji 38,8 odstotka vseh potreb, v kmetijstvu pa le en odstotek.

V lanskem letu se je zaposlilo 136.950 oseb, od tega 76,6 odstotka na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Največ jih je zaposlitev našlo v storitvenem sektorju (59 odstotkov) ter industriji (40 odstotkov). Še vedno pa število realiziranih zaposlitev zaostaja za številom ponujenih prostih delovnih mest (le 67 odstotkov vseh ponujenih zaposlitev je bilo dejansko realiziranih), kar potrjuje prisotnost strukturnega neskladja med ponudbo in povpraševanjem na slovenskem trgu dela.

12. Plače, stroški dela, dohodkovna politika

a) Plače in stroški dela V letu 2005 je bila rast plač v Sloveniji v povprečju zmerna, z izjemo sezonskega povišanja ob koncu leta zaradi izplačil na podlagi uspešnosti poslovanja (13.


20

plače, božičnice, ipd.). Povprečna rast neto plač je še naprej prehitevala rast bruto plač, kar se je do določene mere izkazalo kot posledica sprememb na področju davčne zakonodaje, tako sprememb pri dohodnini (razbremenitev spodnjih davčnih razredov) kot zvišanja spodnjega praga obdavčitve pri davku na plače. Pospešeno rast bruto plač gre seveda pripisati tudi izvajanju Dogovora o politiki plač 2004-2005 ter rešitvam v posameznih kolektivnih pogodbah dejavnosti, kot tudi preliva določenih avtorskih honorarjev v plače, zaradi neugodne davčne obravnave od uveljavitve sprememb dohodnine iz začetka leta 2005. Določen vpliv je imela tudi sprememba metodologije zbiranja statističnih podatkov o plačah (glej pojasnilo v okvirčku).

1,6

3,2

2,01,8

2,02,2

1,4

3,0

2,01,8

2,0

3,5

2000 2001 2002 2003 2004 2005*

bruto plača neto plača

Vir: Statistični urad RS* s 1.1.2005 je bila spremenjena metodologija zbiranja podatkov o plačah - indeksi za l. 2005 so preračunani na primerljive podatke iz l. 2004

SKEP GZS

REALNA RAST POVPREČNE PLAČE NA ZAPOSLENEGA Stopnje rasti v %

Zaposleni v Sloveniji je v letu 2005 v povprečju prejel mesečno bruto plačo v višini 277.279 SIT ali 1.157 EUR, ki je bila nominalno za 4,8 ozirom