1
Številka: 371-905/2008-12
Datum: 13.9.2011
MESTNA OBČINA LJUBLJANA
M E S T N I S V E T
ZADEVA: PREDLOG ZA OBRAVNAVO NA SEJI MESTNEGA
SVETA MESTNE OBČINE LJUBLJANA
PRIPRAVILA: POLICIJSKA UPRAVA LJUBLJANA
NASLOV:
Predstavitev varnostnih razmer na območju Mestne
občine Ljubljana v obdobju 2005 - 2010
POROČEVALCA: mag. Stanislav Vrečar, direktor Policijske uprave
Ljubljana
Jani Möderndorfer, podžupan MOL in podpredsednik
Sveta za varnost
PRISTOJNO DELOVNO TELO:
Odbor za zaščito, reševanje in civilno obrambo
PREDLOG SKLEPA:
Mestni svet Mestne občine Ljubljana se je seznanil z varnostnimi razmerami na
območju Mestne občine Ljubljana v obdobju 2005 - 2010
Ž U P A N
Zoran JANKOVIĆ
Priloga:
Varnostne razmere na območju Mestne
občine Ljubljana v obdobju 2005/2010
POLICIJSKA UPRAVA
LJUBLJANA
REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
POLICIJA
Policijska uprava Ljubljana
VARNOSTNE RAZMERE NA OBMOČJU
MESTNE OBČINE LJUBLJANA
V OBDOBJU 2005 - 2010
MAREC 2011
POLICIJSKA UPRAVA
LJUBLJANA
Prešernova cesta 18
1001 Ljubljana
telefon: 01 361 02 00
telefax: 01 361 03 63
e-pošta: [email protected]
spletna stran: http://www.policija.si
Kje nas najdete?
Splošni podatki
607.402 prebivalcev
ali 29,6 % glede na RS
okoli 40 % aktivnih prebivalcev
3.807 km² - 18, 8 % celotnega ozemlja Slovenije
78 km meje z R Hrvaško
PU LJUBLJANA
280.080 prebivalcev ali 46,1 % glede na PU Ljubljana
MOL
27.499 ha - celotna površina MOL
72,1 % aktivnih prebivalcev
MOL
Splošni podatki
Območje je teritorialno
razdeljeno na 1.378 naselij,
ki so upravno organizirana
v 35 občinah, od katerih ima samo
Ljubljana status mestne občine.
1. Borovnica
2. Brezovica
3. Dobrepolje
4. Dobrova - Polhov Gradec
5. Dol pri Ljubljani
6. Domžale
7. Grosuplje
8. Horjul
9. Hrastnik
10. Ig
11. Ivančna Gorica
12. Kamnik
13. Kočevje
14. Komenda
15. Kostel
16. Litija
17. Ljubljana
18. Logatec
19. Loški Potok
20. Lukovica
21. Medvode
22. Mengeš
23. Moravče
24. Osilnica
25. Ribnica
26. Sodražica
27. Šmartno pri Litiji
28. Škofljica
29. Trbovlje
30. Trzin
31. Velike Lašče
32. Vodice
33. Vrhnika
34. Zagorje ob Savi
35. Log-Dragomer
Organiziranost PU Ljubljana
• Organizacija enot policije v PU Ljubljana
DOBREPOLJE
PP LJUBLJANA BEŢIGRAD
PP LJUBLJANA CENTER
PP LJUBLJANA MOSTE
PP LJUBLJANA ŠIŠKA
PP MEDVODE
PP LJUBLJANA VIČ
PP KAMNIK
PP GROSUPLJE
PP DOMŢALE
PP VRHNIKA
PP LOGATEC
PP LITIJA
PP TRBOVLJE
PP ZAGORJE OB SAVI
PP HRASTNIK
PP KOČEVJE
VELIKE LAŠČE
PP RIBNICA
POLICIJSKA PISARNA
HORJUL
POLICIJSKA PISARNA
IVANČNA GORICA
MORAVČE
POLICIJSKA PISARNA
MENGEŠ
POSTAJA
PROMETNE POLICIJE
LJUBLJANA
POSTAJA
KONJENIŠKE POLICIJE
LJUBLJANA
POLICIJSKA POSTAJA
ZA IZRAVNALNE UKREPE
LJUBLJANA
POLICIJSKA POSTAJA
VODNIKOV
SLUŢBENIH PSOV
LJUBLJANA
Na območju PU
Ljubljana deluje 17
območnih policijskih
postaj ter 4 področne
policijske postaje.
Naloge območnih
policijskih postaj so
predvsem varovanje
življenja, osebne
varnosti in premoženja
ljudi, preprečevanje,
odkrivanje,
preiskovanje kaznivih
dejanj ter odkrivanje,
prijemanje in izročanje
pristojnim organom
storilce KD.
Organiziranost PU Ljubljana
V okviru nekaterih območnih policijskih
postaj delujejo še policijske pisarne, in sicer
jih na območju PU Ljubljana deluje 6, ter v
okviru PP Kočevje in PP Ribnica štirje mejni
prehodi (Mednarodni mejni prehod Petrina,
Meddržavni mejni prehod Podplanina in
mejna prehoda za obmejni promet Osilnica
in Novi Kot).
PP Medvode
PP Domţale
PP Trbovlje
PP Zagorje
ob Savi
PP Ribnica
PP Hrastnik
PP LitijaPP Moste
PP Logatec
PP Vrhnika PP Vič
PP Grosuplje
PP Kamnik
PP Kočevje
PP Šiška
PP Beţigrad
PP Center
MOL
LJ. CENTER
LJ. BEŢIGRAD
LJ. MOSTE
LJ. ŠIŠKA
LJ. VIČ
PPP
PKP
PPVSP
POLICIJSKE POSTAJE NA OBMOČJU LJUBLJANE
PPIU
Trenutno je na območju PU Ljubljana ustanovljenih
75 posvetovalnih teles od tega:
• 28 posvetovalnih teles za varnost drţavljanov (sveti, sosveti, odbori…)
(od tega je 13 posvetovalnih teles za varnost občanov ustanovljenih v četrtnih skupnostih MOL in 1 posvetovalno telo za varnost meščanov v Mestni občini Ljubljana);
• 25 svetov za preventivo in varnost v cestnem prometu;
• 22 drugih oblik sodelovanja (lokalne akcijske skupine za boj protiprepovedanim drogam, lokalne koordinacijske skupine za socialno varstvo, komisije za romska vprašanja ipd.
Posvetovalna telesa državljanov
POSVETOVALNA TELESA V MESTNI OBČINI LJUBLJANA
Posvetovalna telesa državljanov
Policijske postaje in policijske uprave sodelujejo v okviru svojih pristojnosti z organi lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v lokalni
skupnosti. Policijske postaje in policijske uprave sodelujejo tudi z drugimi organi, organizacijami in institucijami, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju večje
varnosti oziroma k vzpodbujanju varnostnega samoorganiziranja prebivalcev, ter jim v okviru svojih pristojnosti in možnosti nudijo pomoč. V ta namen policijske
postaje in policijske uprave ter organi, organizacije in institucije iz prejšnjega odstavka sporazumno ustanavljajo svete, sosvete, komisije ali druge dogovorjene
oblike partnerskega sodelovanja. (21. člen Zakona o policiji)
ORGANIZACIJA, ORGAN IME POSVETOVALNEGA TELESA
• Mestna občina Ljubljana Sosvet za varnost meščanov
• Mestna občina Ljubljana Odbor za zaščito in reševanje Mestne občina Ljubljana
• Mestna občina Ljubljana Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ljubljana
• Četrtna skupnost Posavje Sosvet za varnost občanov ČS Posavje
• Četrtna skupnost Center Sosvet za varnost meščanov ČS Center
• Četrtna skupnost Črnuče Sosvet za varnost občanov ČS Črnuče
• Četrtna skupnost Dravlje Varnostni sosvet ČS Dravlje
• Četrtna skupnost Moste Sosvet za varnost občanov ČS Moste
• Četrtna skupnost Rudnik Sosvet za zaščito, reševanje in civilno obrambo
• Četrtna skupnost Trnovo Sosvet za varnost občanov
• Četrtna skupnost Roţnik Sosvet za varnost občanov ČS Roţnik
• Četrtna skupnost Šentvid Sosvet za varnost občanov ČS Šentvid
• Četrtna skupnost Šiška Sosvet za varnost občanov ČS Šiška
• Četrtna skupnost Šmarna gora Sosvet za varnost občanov ČS Šmarna gora
• Četrtna skupnost Beţigrad Sosvet za varnost občanov ČS Beţigrad
• Četrtna skupnost Sostro Sosvet za varnost občanov ČS Sostro
• Četrtna skupnost Vič Sosvet za varnost občanov ČS Vič
V mestni občini Ljubljana ima 14 od 17 četrtnih skupnosti sosvet. Sosveta nimajo ČS
Jarše, ČS Polje in ČS Golovec.
STATISTIČNI PODATKI
MESTNA OBČINA LJUBLJANA
2005 - 2010
Kriminaliteta
Kazniva dejanja splošne in gospodarske kriminalitete na območju
MOL v obdobju 2005 - 2010
2.752
31.610
3.284
33.136
3.568
30.899
3.628
26.802
3.570
26.863
5.206
25.569
0
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
30.000
35.000
2005 2006 2007 2008 2009 2010
Gospodarska kriminaliteta Splošna kriminaliteta
Kazniva dejanja na območju MOL:
2005= 34.362
2006= 36.420
2007= 34.467
2008= 30.430
2009= 30.433
2010= 30.775
24,8 %
* Delež preiskanih k.d. v % (glede na vsa
obravnavana k.d. posameznega leta)
*28,5 %
34,0 %
34,7 %36,05 %
41,03 %
Kriminaliteta
2005 2006 2007 2008 2009 2010
Kazniva dejanja zoper ţivljenje in telo
uboj - - - 1 1 4
poskus uboja - - - 14 14 1
umor 7 4 3 4 0 3
poskus umora 12 14 3 0 4 0
lahka telesna poškodba 296 318 268 217 221 316
huda telesna poškodba 30 24 27 29 27 19
posebno huda tel.poškodba 2 3 1 4 3 2
Kazniva dejanja zoper člov.pravice,svobošč.
ogroţanje varnosti 467 547 647 595 517 447
porast padecenako
Kriminaliteta
2005 2006 2007 2008 2009 2010
Kazniva dejanja zoper človekovo zdravje
neupravičena proizvodnja in 183 166 196 280 318 310promet s prep. drogami
omogočanje uţivanja prep.drog 15 15 19 24 25 26
Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost
posilstvo 15 8 14 12 17 12
poskus posilstva 1 1 2 0 1 3
spolni napad na osebo ml.15 let 25 24 19 47 52 34
porast padecenako
Kriminaliteta
2005 2006 2007 2008 2009 2010
Kazniva dejanja zoper premoţenje
tatvina 13.897 14.905 12.217 12.731 11.943 12.865
velika tatvina 11.092 8.289 9.091 6.431 5.756 4.848
drzna tatvina 318 292 257 215 255 227
tatvina osebnih vozil 564 387 460 254 445 404
rop 275 259 219 174 254 273
ulični rop 83 91 57 51 48 54
roparska tatvina 58 44 41 49 58 45
izsiljevanje 106 144 104 114 100 134
poškodovanje tuje stvari 2.608 2.432 2.388 1.857 1.800 1.624
napad na inf.sistem - 87 25 88 16 26
porast padecenako
Kriminaliteta
2005 2006 2007 2008 2009 2010
Kazniva dejanja zoper JRM
nasilništvo 120 118 151 250 234 188
preprečitev urad.dejanja ur.osebi 25 16 26 29 38 46
napad na uradno osebo 5 7 4 8 16 13
Kazniva dejanja zoper gospodarstvo
goljufija - 89 38 85 99 180
uporaba ponar. Bančne, kreditne - - - 2 329 581
ali druge kartice
poslovna goljufija 402 262 219 722 746 2.252
ponareditev ali uničenje posl. lis. 15 95 10 560 238 336
zloraba poloţaja ali zaupanja pri g. d. 22 55 24 75 169 94
poneverba in neupravičene uporaba - - - 522 970 1.570
tujega premoţenja
izdaja nekritega čeka, zloraba 1.778 1.093 1.310 1.380 523 131 bančne, kreditne kartice
davčna zatajitev - - - 112 99 207
porast padecenako
* Zaradi spremembe Kazenskega zakonika določeni podatki niso v celoti primerljivi
in prihaja do sprememb.
Kršitve predpisov o javnem redu na območju
MOL v obdobju 2007 - 2010
Javni red in mir
JRM
60%
Tujci
7%Oroţje
1%
Osebna izkaznica
12%
Ţivali
2%
Droge
11%
Ostalo
7% 2010
0
2.000
4.000
6.000
8.000
10.000
12.000
2007 2008 2009 2010
8.197
10.07510.377
10.670
*Kršitve zakonodaje s področja cestnega prometa niso vključene.
Najpogostejše kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru:
Javni red in mir
2009 2010
prepiranje, vpitje, nedostojno vedenje, pretepanje
neupoštevanje ukrepa in nedostojno vedenje do uradne osebe
nasilje v druţini
povzročanje hrupa, motenje miru in počitka
vsiljivo beračenje, prenočevanje na javnih krajih
ostalo
39%
24%
8%
8%
2%
19%
45%
21%
9%
10%
7%
8%
Prometne nesreče na območju MOL
Prometna varnost
Nizi20
2.000
4.000
6.000
8.000
10.000
2005 2006 2007 2008 2009 2010
5.341 5.3224.953
4.1163.676 3.747
Posledice prometnih nesreč:
2005 2006 2007 2008 2009 2010
mrtvi 19 18 33 17 14 9
hudo telesno pošk. 151 149 198 139 159 128
lahko telesno pošk. 2.039 2.235 2.266 1.557 1.370 1.458
brez poškodb 8.212 8.119 7.274 6.200 5.479 5.718
Prometna varnost
Najpogostejši vzroki prometnih nesreč v letu 2010:
• 7,7 % povzročiteljev prometnih nesreč na območju MOL v letu 2010 je bilo
alkoholiziranih. V preteklih letih je bila stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev
prometnih nesreč naslednja: 2009 = 10,3 %, 2008 = 10,1 %, 2007 = 10,2 %,
2006 = 8,7 % in 2005 = 8,7 %.
Prometna varnost
0 250 500 750 1000 1250 1500
Nepravilno prehitevanje
Nepravilna stran in smer
Neustrezna varn. razdalja
Neprilagojena hitrost
Neupošt. pravil o prednosti
Premiki z vozilom
38
204
486
594
745
1.381
• Med prometne nesreče zaradi premikov z vozili sodijo tudi nesreče, ki so se
pripetile zaradi nepazljivosti pri parkiranju, zato je število teh nesreč tako
veliko.
GORENJSKA
*PLDP na ljubljanskih vpadnicah
66.441
67.573
68.693
79.062
80.954
76.191
2004
2005
2006
2007
2008
2009
ŠTAJERSKA
95.263
114.884
87.100
96.790
99.572
2004
2005
2006
2007
2008
2009
ZASAVJE
19.591
17.143
17.407
17.503
19.622
18.571
2004
2005
2006
2007
2008
2009
DOLENJSKA
62.636
68.862
69.740
74.941
84.404
73.325
2004
2005
2006
2007
2008
2009
PRIMORSKA
84.383
85.889
88.161
95.976
88.446
94.445
2004
2005
2006
2007
2008
2009
109.543
Vir: http://www.dc.gov.si/si/promet, 13. 5. 2010
Povprečni letni dnevni promet (PLDP)
je mera za obremenjenost cestnega
odseka, ki pove, koliko vozil vsak dan
prevozi odsek v obe smeri.
EUROBAROMETER
Po javnomnenjski raziskavi o kvaliteti ţivljenja v Evropskih mestih se
Ljubljana med 75 mesti nahaja :
- 43 mestu; 57% anketiranih meni, da lahko zaupa večini someščanov
- 14 mesto; 92% anketiranih pa se počuti varne v mestu
- 20 mesto; 95% anketiranih pa se počuti varne v svoji soseski (ulici)
Vir: http://ec.europa.eu/public_opinion/index_en.htm, 24.
5. 2010
*Perception survey on quality of life in European cities
Analytical report - November 2009
STATISTIČNI URAD RS
Podatki Pilotne ankete o ţrtvah kriminala, 2009 (vzorec je zajemal le
Ljubljano in Maribor):
- 90% prebivalcev Ljubljane se počuti varne, ko se stemni; Maribor (89%)
- 96,7% prebivalcev Ljubljane se doma počuti varno; Maribor (96,7%)
Vir: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3035, 24. 5.
2010
*Pilotna anketa o žrtvah kriminala, 2009
V Raziskavi o kakovosti ţivljenja v mestih iz leta 2010 (Mercer LLC, 2010) so vprašani ocenjevali: politično in socialno okolje, ekonomsko okolje, družbeno-kulturno okolje, zdravstveni dejavniki, šolstvo in izobraževanje, javne službe in promet, rekreacijo, potrošniške dobrine, bivalne razmere in naravno okolje.
Vprašani so na vsakem področju izbirali med 6 ponujenimi odgovori, kateri so bili ocenjeni z ocenami 0, 2, 4, 6, 8 in najvišjo 10.
V okviru političnega in socialnega socialnega okolja sta bili področji kriminalitete in kazenskega pregona ocenjeni z oceno 8. Podana je bila skupna ocena, da je Ljubljana razmeroma varno mesto z dokaj redkimi pojavi nasilnih kaznivih dejanj, civilne oblasti so demokratične, delo policije pa je razmeroma učinkovito.
V okviru družbeno-kulturnega okolja je bilo področje omejevanja osebne svobode ocenjeno z najvišjo oceno 10. Podana je bila skupna ocena, da so človekove pravice, svoboda govora in verska svoboda zagotovljeni z ustavo in da se v praksi tudi zagotavljajo s strani policije in sodišč.
Preventivna dejavnost
Na Policijski upravi Ljubljana posvečamo veliko pozornosti področju
preventivnih aktivnosti, ki so vse bolj pomemben del policijskega dela.
Področje preventive je interdisciplinarne narave in potemtakem zahteva
sodelovanje notranjih in zunanjih institucij. Glavne naloge preventive so
poiskati, spremljati, analizirati in odstraniti razloge za kriminalna dejanja,
dvigniti nivo samozaščitnega ravnanja občanov – delo z žrtvami kaznivih
dejanj, sodelovanje in svetovanje občanom, družbi in institucijam v povezavi
z varovanjem ljudi in premoženja.
Preventivna dejavnost se, kot eden od
sestavnih delov večine policijskih del in nalog, izvršuje v obliki ustnega
svetovanja in opozarjanja, svetovanja in opozarjanja preko medijev, srečanj,
okroglih miz, konferenc, delavnic, promocije policije in drugih oblik.
Ena od oblik preventivnega dela so zagotovo tudi ”dnevi odprtih vrat“ na
policijskih postajah, kjer obiskovalcem predstavimo delo in tehnično opremo
policije ter širok spekter preventivne zaščite na področju kriminalitete (vlomi, ropi,
prepovedane droge).
Preventivna dejavnost
Preventivna dejavnost
vodje policijskih okolišev
souresničujejo novo filozofijo
policijskega dela - v skupnost
usmerjeno policijsko delosilhueta policista in policijskega avta
navodila o samozaščitnem ravnanju