Novinarska konferenca
28. december 2012
www.stat.si/nk
Leto 2012 v statističnih podatkih
Ekonomski računi za turizem
Primanjkljaj in dolg države, 3. četrtletje 2012
Vsebino povezuje mag. Irena Križman, generalna direktorica.
Leto 2012 v ogledalu statistike
mag. Irena Križman, generalna direktorica
Prebivalstvo, 2012
Plače, 2012realne stopnje rasti neto plač (%), primerjava tekoči mesec na enak mesec 2011
Prosta delovna mesta, 2012
Brezposelnost, 2012
Inflacija, 2012 letna stopnja (%): primerjava meseca z enakim mesecem 2011
Industrijska proizvodnja in prihodki od prodaje, 2012sprememba v %, primerjava meseca z enakim mesecem 2011
Izvoz in uvoz blaga, 2012sprememba v %, primerjava meseca z enakim mesecem 2011
Bruto domači proizvod, 2012realne stopnje rasti (%), nedesezonirano, primerjava četrtletja z enakim četrtletjem 2011
Domača potrošnja, 2012stopnje rasti obsega (%), izločen vpliv sezone in delovnih dni, primerjava četrtletja z enakim četrtletjem 2011
Turizem, 2012prihodi in prenočitve turistov
Ekonomski pomen turizma na osnovi metodologije satelitskih računov za turizem (SRT)
• Metodologija: mednarodna priporočila (UN, Eurostat, OECD, UNWTO; TSA – Tourism Satellite Account).
• Namen: analiza povpraševanja po turističnih proizvodih, povezave s ponudbo, vpliva ponudbe na druge dejavnosti v gospodarstvu.
• Najpomembnejši makroekonomski agregati: vrednost turistične potrošnje v državi po posameznih kategorijah, turistična dodana vrednost, turistični bruto domači proizvod (BDP).
Definicije turistične potrošnje
• Turizem: potovanje izven običajnega okolja, trajanje manj kot eno leto, glavni namen ni zaposlitev v obiskanem kraju.
• Posamezniki na potovanjih opredeljeni kot obiskovalci: turisti (vsaj ena nočitev), enodnevni obiskovalci (izletniki, tranzitni gostje).
• Proizvodi, ki se trošijo: turistično značilni (nastanitvene storitve, strežba hrane in pijač, potniški prevoz, storitve turističnih agencij, kulturne storitve, športne in rekreativne storitve), drugi proizvodi.
• Turistična potrošnja: denarni izdatki (plačajo obiskovalci sami ali za njih krijejo drugi, npr. delodajalec), druge komponente potrošnje (najpomembnejše pripisane najemnine v lastnih počitniških stanovanjih, socialni transferji v naravi)
• Turistična potrošnja: na potovanju in v domačem okolju za namene potovanja.
Kategorije turistične potrošnje
• Izdatki tujih obiskovalcev (dohodna turistična potrošnja)
• Domači izdatki (izdatki domačega prebivalstva v državi)
• Izdatki domačega prebivalstva v tujini (izhodna turistična potrošnja)
• Notranja turistična potrošnja (celotna potrošnja na ozemlju države)
Tabela 1: Notranja turistična potrošnja, Slovenija, 2009
mio EUR %izdatki za turistično potrošnjo 3262 97druge komponente turistične potrošnje 85 3skupaj notranja turistična potrošnja 3348 100 izdatki tujcev za turistično potrošnjo 2099 64izdatki domačih prebivalcev za turistično potrošnjo 1163 36skupaj 3262 100
Tabela 2: Izdatki tujcev za turistično potrošnjo, 2009
mio EUR %izdatki tujih turistov 768 37izdatki tujih enodnevnih obiskovalcev 1331 63skupaj 2099 100
Tabela 3: Domači izdatki za turistično potrošnjo, 2009
mio EUR %izdatki domačega prebivalstva na potovanjih v Sloveniji 904 78domači del izdatkov na potovanjih v tujino 259 22skupaj 1163 100
izdatki domačih turistov na potovanjih v Sloveniji 422 47izdatki domačih enodnevnih obiskovalcev na potovanjih v Sloveniji 482 53skupaj 904 100
domači izdatki turistov na potovanjih v tujino 204 79domači izdatki enodnevnih obiskovalcev na potovanjih v tujino 55 21skupaj 259 100
Tabela 4: Izdatki za turistično potrošnjo domačih prebivalcev v tujini, celotni izdatki domačih prebivalcev za potovanja v tujino, 2009
mio EURizdatki za turistično potrošnjo domačih prebivalcev v tujini 912domači del izdatkov na potovanjih v tujino 204celotni izdatki domačih prebivalcev za potovanja v tujino 1116
Tabela 1.1 (SRT tabela 4)
Notranja turistična potrošnja, Slovenija, 2009
deleži, %
Druge komponente
turistične potrošnje
Skupaj notranja turistična potrošnja
Izdatki tujih obiskovalcev
Izdatki za domačo
turistično potrošnjo
Notranja turistična potrošnja, izdatki
(1) (2) (3)=(1)+(2) (4) (5)=(3)+(4)
A.1 Turistično značilni proizvodi 46 70 54 100 56
1. Nastanitvene storitve 15 17 15 72 17
2. Strežba hrane in pijač 10 21 14 0 133. Storitve prevoza potnikov in najema prevoznih sredstev 7 13 9 0 9
4. Storitve turističnih agencij in organizatorjev potovanj 1 7 3 0 3
5. Kulturne storitve 1 4 2 28 3
6. Športne in rekreacijske storitve 13 9 12 0 11
A.2 Drugi proizvodi in storitve 54 30 46 0 44
0 0 0 0 0
Skupaj 100 100 100 100 100
Notranja turistična potrošnja, izdatki
Tabela 5: Turistična dodana vrednost in turistični bruto domači proizvod (BDP), 2009
turistična dodana vrednost, mio EUR 1102celotna dodana vrednost gospodarstva, mio EUR 31024delež turistične dodane vrednosti v celotni dodani vrednosti, % 3,6
turistični BDP, mio EUR 1736celoten BDP gospodarstva, mio EUR 35557delež turističnega BDP v celotnem BDP, % 4,9
Tabela 6: Neposredni in posredni učinki turistične potrošnje, 2009
skupna dodana vrednost v gospodarstvu, ki je posledica turistične potrošnje, mio EUR 2312delež v celotni dodani vrednosti, % 7,5
skupni BDP, ki je posledica turistične potrošnje, mio EUR 3022delež v celotnem BDP, % 8,5
Četrtletni nefinančni sektorski računi, 3.četrt.
2012:
primanjkljaj in dolg države
Andrej [email protected]
Sektor za makroekonomske statistike
Primanjkljaj države
Mio EURI.
četrtletjeII.
četrtletjeIII.
četrtletje I.-III. skupaj
2012 -459 -323 -418 -1.200 (-1.116)
2011 -795 -725 -456-1.976 (-1.538)
V % od BDPI.
četrtletjeII.
četrtletjeIII.
četrtletje I.-III. skupaj
2012 5,4 3,6 4,6 4,5 (4,2)
2011 9,4 7,7 4,9 7,3 (5,7)
Primanjkljaj državeNominalni porast v % BDP, zadnja štiri četrtletja, letno
Primanjkljaj brez enkratnih transakcij
-7,0
-6,0
-5,0
-4,0
-3,0
-2,0
-1,0
0,0
2009 I
2009 II
2009 III
2009 IV
2010 I
2010 II
2010 III
2010 IV
2011 I
2011 II
2011 III
2011 IV
2012 I
2012 II
2012 III
III 2012/III 2011
Primanjkljaj države
• Na prihodkovni strani so pogoji v javnih financah podobni kot v kriznem letu 2009:
obseg skupnih prihodkov na letni ravni se je v drugem četrtletju nominalno zmanjšal za 0,7 % in v tretjem četrtletju za 1,0 %
(trend upadanja nominalne rasti traja že pet četrtletij).
Primanjkljaj države
• Letos je značilno intenzivnejše krčenje izdatkov, ki se nominalno krčijo že od začetka leta:
v prvem četrtletju za 1,1 %, v drugem za 4,2 %, v tretjem za 4,8 %.
Prihodki in izdatki državeNominalni porast v %, zadnja štiri četrtletja, letno
Prihodki
Izdatki
-6,0
-4,0
-2,0
0,0
2,0
4,0
6,0
8,0
10,0
12,0
14,0
2009 I
2009 II
2009 III
2009 IV
2010 I
2010 II
2010 III
2010 IV
2011 I
2011 II
2011 III
2011 IV
2012 I
2012 II
2012 III
III 2012/III 2011
Prihodki državeNominalni porast v %, zadnja štiri četrtletja, letno
Davki
Socialni prispevki
Skupaj davki in socialni prispevki
-8,0
-6,0
-4,0
-2,0
0,0
2,0
4,0
6,0
8,0
10,0
2009 I
2009 II
2009 III
2009 IV
2010 I
2010 II
2010 III
2010 IV
2011 I
2011 II
2011 III
2011 IV
2012 I
2012 II
2012 III
III 2012/III 2011
Odhodki državeNominalni porast v %, zadnja štiri četrtletja, letno
Vmesna potrošnja
Sredstva za zaposlene
Bruto investicije
Socialna nadomestila
Obresti
-30,0
-20,0
-10,0
0,0
10,0
20,0
30,0
40,0
2009 I
2009 II
2009 III
2009 IV
2010 I
2010 II
2010 III
2010 IV
2011 I
2011 II
2011 III
2011 IV
2012 I
2012 II
2012 III
III 2012/III 2011
Konsolidirani bruto dolg sektorja države
2011 I 2012 II 2012 III 2012
Mio EUR 16.954 17.030 17.334 17.217
% BDP 46,9 47,6 48,5 48,2
Od tega:EFSF, mio EUR
82 292 518 531
Transakcije s tujino, presežek (+), primanjkljaj (-)
• 2008: -2.223 mio EUR ali 6,0 % BDP• 2009: -154 mio EUR ali 0,4 % BDP• 2010: -122 mio EUR ali 0,3 % BDP• 2011: -58 mio EUR ali 0,2 % BDP
• I. četrtletje 2012: -18 mio EUR• II. četrtletje 2012: +242 mio EUR ali 2,7 % BDP• III. četrtletje 2012: +234 mio EUR ali 2,6 % BDP
NAPOVED NASLEDNJE NOVINARSKE KONFERENCE
Četrtek, 7. februar 2013:
Mednarodno leto statistike
Inflacija v januarju 2013
Recommended