Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 1
Strategija razvoja turizma
v občini Kobarid
2010 – 2015
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 2
1. UVOD ........................................................................................................................................................... 4
2. ANALIZA STANJA IN TRENDOV ..................................................................................................................... 5
2.1. TURIZEM V OBČINI KOBARID IN ZAŠČITENA OBMOČJA ............................................................................................... 5 2.1.1. Triglavski narodni park (TNP) .............................................................................................................. 5 2.1.2. Človek in biosfera (MAB – Man and the Bisphere programme) .......................................................... 8 2.1.3. Natura 2000 ......................................................................................................................................... 9
2.2. TURISTIČNA PONUDBA IN INFRASTRUKTURA ......................................................................................................... 10 2.2.1. Kobariško območje ............................................................................................................................ 10 2.2.2. Breginjski kot ..................................................................................................................................... 12 2.2.3. Vasi pod Krnom .................................................................................................................................. 13 2.2.4. Livško ................................................................................................................................................. 15
2.3. ORGANIZIRANOST TURIZMA .............................................................................................................................. 16 2.3.1. Nacionalna raven ............................................................................................................................... 16 2.3.2. Organiziranost turizma na regionalni ravni ....................................................................................... 17 2.3.3. Organiziranost turizma v destinaciji Kobarid - Tolmin ....................................................................... 18
2.4. RAZVOJ TURISTIČNE PONUDBE ........................................................................................................................... 21 2.4.1. Namestitvene kapacitete ................................................................................................................... 21 2.4.2. Gostinske kapacitete, agencije, muzeji in drugi ponudniki ................................................................ 22
2.5. TRENDI GIBANJA REALIZACIJE ............................................................................................................................. 23 2.5.1. Rast nočitev ....................................................................................................................................... 23 2.5.2. Daljšanje dolžine bivanja ................................................................................................................... 23 2.5.3. Spremembe v strukturi emitivnih trgov ............................................................................................. 24 2.5.4. Dnevni obiskovalci ............................................................................................................................. 25 2.5.5. Jadralni padalci .................................................................................................................................. 25 2.5.5. Rast turistične realizacije skupne destinacije Tolmin-Kobarid ........................................................... 26 2.5.6. Rast deleža turistične realizacije občin Tolmin in Kobarid v skupni realizaciji Gornjega Posočja ...... 27 2.5.7. Primerjava rasti realizacije z nacionalnim povprečjem ...................................................................... 27
3. SEGMENTACIJA TURISTIČNIH PROIZVODOV ............................................................................................... 28
3.1. RAZVITI TURISTIČNI PROIZVODI .......................................................................................................................... 28 3.1.1. Široki turistični proizvodi .................................................................................................................... 28 3.1.2. Posebni turistični proizvodi ................................................................................................................ 29
3.2. TURISTIČNI PROIZVODI V NASTAJANJU: ................................................................................................................ 30 3.3. POTENCIALNI TURISTIČNI PROIZVODI ................................................................................................................... 31 3.4. DRUGI TURISTIČNI PROIZVODI ............................................................................................................................ 32 3.5. DNEVNI TURISTIČNI PROGRAMI .......................................................................................................................... 33
4. OCENA EKONOMSKIH UČINKOV TURIZMA ................................................................................................. 34
4.1. DIMENZIJA IN VREDNOTENJE POSAMEZNIH TURISTIČNIH PROIZVODOV ....................................................................... 34 4.1.1. Velikost posameznih turističnih proizvodov ....................................................................................... 34 4.1.2. Distribucija turističnih proizvodov po vrstah kapacitet...................................................................... 35 4.1.3. Finančna dimenzija posameznih turističnih proizvodov .................................................................... 36 4.1.4. Ocena skupnih prihodkov turistične dejavnosti v občini Kobarid ....................................................... 37 4.1.3. Struktura segmentov po nacionalnostih ........................................................................................... 38
4.3. OCENA ZAPOSLENOSTI ..................................................................................................................................... 40
5. KLJUČNI TRENDI NA TURISTIČNEM TRGU ................................................................................................... 41
5.1. USMERITEV V TRAJNOSTNI KONCEPT RAZVOJA TURIZMA.......................................................................................... 44
6. SWOT ANALIZA ........................................................................................................................................... 45
6.1. KLJUČNI FAKTORJI USPEHA ............................................................................................................................... 46
7. STRATEŠKE OPREDELITVE ........................................................................................................................... 47
7.1. VIZIJA DESTINACIJE .......................................................................................................................................... 47 7.1.1. Opredelitev destinacije ...................................................................................................................... 47 7.1.2. Vizija .................................................................................................................................................. 47
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 3
8. CILJI DESTINACIJE V OBDOBJU 2010 - 2015 ................................................................................................. 49
8.1. GLAVNI CILJ – UDEJANJANJE VIZIJE ...................................................................................................................... 49 8.2. CILJI NA PODROČJU OBSEGA TURISTIČNE REALIZACIJE .............................................................................................. 49 8.2. CILJI NA PODROČJU TRŽENJA ............................................................................................................................. 50 8.3. CILJI NA PODROČJU RAZVOJA JAVNE INFRASTRUKTURE ............................................................................................ 50 8.4. CILJI NA PODROČJU TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ....................................................................................................... 52
9. TRAJNOSTNI RAZVOJNI KONCEPT DESTINACIJE .......................................................................................... 53
9.1 KAKO RAZUMEMO TRAJNOSTNI TURIZEM (SUSTAINABLE TOURISM) ........................................................................... 53 9.2. TRAJNOSTNI RAZVOJNI KONCEPT DESTINACIJE DOLINA SOČE – TOLMIN & KOBARID ..................................................... 57
9.2.1. Temeljna izhodišča trajnostnega razvojnega koncepta destinacije................................................... 57 9.2.2. Ključne aktivnosti razvoja zelene turistične ponudbe ....................................................................... 60
10. TRŽENJSKI KONCEPT DESTINACIJE ............................................................................................................ 69
10.1. ZAKLJUČKI ANALIZE STANJA NA PODROČJU PROIZVODOV ....................................................................................... 69 10.2. RAZVOJNI PRODUKTNI KONCEPT DESTINACIJE...................................................................................................... 71 10.3. OBLIKOVANJE TRŽENJSKEGA PRODUKTNEGA KONCEPTA ........................................................................................ 72
10.3.1. Ključna izhodišča .............................................................................................................................. 72 10.3.2. Trženjski produktni koncept - oblikovanje programskih sklopov ..................................................... 73 10.4. Oblikovanje pozicioniranja in tržne znamke destinacije ..................................................................... 77 10.4.1. Tržno pozicioniranje ......................................................................................................................... 77 10.4.2. Opredelitev imena in identitete tržne znamke ................................................................................. 80 10.4.3. Razvoj in upravljanje tržne znamke destinacije ............................................................................... 85
10.5. STRATEŠKE SMERNICE PO IZBRANIH ELEMENTIH TRŽNEGA SPLETA ............................................................................ 88 10.5.1. Cenovna strategija ........................................................................................................................... 88 10.5.2. Strategija prodajnih poti .................................................................................................................. 91 10.5.3. Promocijska strategija ..................................................................................................................... 97
11. SMERNICE ZA PROGRAM IZVAJANJA STRATEGIJE RAZVOJA TURIZMA V OBČINI KOBARID ..................... 105
11.1. SMERNICE PROGRAMA RAZVOJA JAVNE TURISTIČNE INFRASTRUKTURE IN PODPORNIH AKTIVNOSTI ............................... 105 11.2. NEKATERA IZHODIŠČA ZA PRESOJO ZASEBNIH PROJEKTOV .................................................................................... 107 11.3. SMERNICE PROGRAMA RAZVOJA IZBRANIH TURISTIČNIH PROIZVODOV .................................................................... 109 11.4. OPREDELITEV KLJUČNIH TURISTIČNIH CON IN TURISTIČNIH CEST ............................................................................ 111
11.4.1. Opredelitev ključnih turističnih con ............................................................................................... 111 11.4.2. Izbor in opredelitev ključnih turističnih cest in poti........................................................................ 112
11.5. NAČIN UDEJANJANJA PROGRAMA IZVAJANJA .................................................................................................... 113
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 4
1. Uvod
Hiter razvoj turizma na območju občine Kobarid v zadnjih letih je izpostavil potrebo po
celovitejšem pogledu na nadaljnji razvoj te perspektivne gospodarske dejavnosti.V preteklosti
je bilo pripravljenih kar nekaj razvojnih dokumentov, inicialnih razvojnih načrtov, programov
razvoja podeţelja, regijskih razvojnih programov ipd., za območje ali za dele območji
današnje občine, kot tudi za širše Posočje in celotno regijo, ki so vključevali tudi turizem.
Konec leta 2001 se je občina Kobarid odločila za soustanoviteljstvo Lokalne turistične
organizacije (LTO) Sotočje kot skupne organizacije za pospeševanje razvoja turizma na
območju občin Kobarid in Tolmin. Ta je leta 2001 pripravila prvi celovitejši strateški
dokument, ki je vseboval tudi nekatere razvojne smernice. Teţišče tega bolj internega akta
zavoda so bila trţna izhodišča, ki jih je zavod v nadaljevanju udejanjal na celotnem območju.
Opredeljeni trţni cilji (trikrat povečati realizacijo nočitev) so doseţeni, takratne smernice pa v
novih razmerah niti vsebinsko niti programsko nimajo več zadostne uporabne vrednosti.
Turizem je dejavnost, ki se ne odvija za ograjo podjetji ampak na vseh ravneh – gospodarski,
ekološki, socialni, prostorski – močno vpliva na ţivljenje v lokalnih skupnosti. Na drugi strani
pa tudi skupnost z ustvarjanjem ustreznega okolja in pogojev, z razvojem infrastrukture in z
vzpodbujevalnimi ukrepi ključno vpliva na razvojne moţnosti te dejavnosti. Razvoj turizma
torej še bolj kot razvoj ostalih gospodarskih dejavnosti, kliče po usklajenih smernicah, čim
bolj celoviti obravnavi in čim širšem dogovoru.
LTO Sotočje je skupna destinacijska organizacija občin Tolmin in Kobarid. Obe občini skupaj
smo na turističnem trgu do leta 2010 predstavljali kot enovito destinacijo pod znamko Deţela
ţive vode. Zavod dosledno upošteva princip skupne destinacije v vseh svojih promocijskih
materialih in trţnih aktivnostih. Ker pa sta občini samostojna pravna subjekta, ki odločata o
razvojnih programih vsaka na svojem območju, smo za vsako občino pripravili samostojno
verzijo strategije razvoja turizma. Verziji se razlikujeta v analitičnem delu, ko vsak obravnava
območje pristojne občine, in v programskem delu, ki obravnava konkretne programske
vsebine. Ker pa obravnavamo skupno destinacijo, so trţne smernice, ki so osnova za delo
LTO Sotočje, enake in oblikovane za celotno območje.
Avtorji pričujočega dokumenta smo skušali v čim večji meri vsebino uskladiti z
zainteresirano javnostjo, s turističnimi ponudniki, interesnimi skupinami in z organi lokalne
skupnosti. V postopku priprave strategije smo izvedli 18 tematskih delavnic in štiri obravnave
na pristojnih občinskih odborih in občinskih svetih.
Strategija izpolnjuje tri osnovne cilje:
1. opredeljuje smernice razvojne politike občine Kobarid na področju turizma:
strategijo razvoja turizma je v obeh občinah obravnaval in potrdil občinski svet in s
tem zavezal lokalno skupnost k konkretni in aktivni vlogi pri pospeševanju
nadaljnjega razvoja te dejavnosti
2. opredeljuje smernice dela destinacijske organizacije LTO Sotočje: destinacijska
organizacija je s pomočjo usklajene strategije prevetrila in posodobila trţni in razvojni
koncept destinacije in opredelila smernice dela v nadaljnjem obdobju
3. opredeljuje okvir za razvojne projekte posameznih ponudnikov: ponudniki bodo s
pomočjo dokumenta laţje razumeli kontekst delovanja celotne destinacije, laţe
opredelili svoje prioritete in uskladili svoje trţne in razvojne dejavnosti z usmeritvami
lokalne skupnosti. Lokalna razvojna strategija je tudi pogosta zahteva pri kandidiranju
ponudnikov na javna razvojna sredstva.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 5
2. Analiza stanja in trendov
2.1. Turizem v občini Kobarid in zaščitena območja
Gibalo velikega dela svetovnega turizma so človekove stvaritve: mesta, kulturna in
zgodovinska dediščina, zabaviščni centri, odlično infrastrukturno opremljena smučarska in
druga športna središča ipd. Osnovna atrakcija Doline Soče pa je kljub burni zgodovini in
nesporno atraktivni dediščini izjemno naravno okolje, ki je in bo ostalo temelj naše turistične
ponudbe. Vse ostale vsebine zaradi tega izhodišča niso manj pomembne, kvečjemu bolj, saj
so npr. ostaline 1. svetovne vojne v naših gorah gotovo močnejše doţivetje, kot na francoskih
ravnicah. Glede na dejstvo, da večji del naših obiskovalcev prihaja iz urbanih središč,
ohranjeno naravno okolje pomeni:
primerjalno prednost v smislu pozicioniranja zavarovanega območja, ki samo po sebi
pomeni območje posebne zaščite in večje vrednosti
konkurenčno prednost v smislu bogatejše in atraktivnejše turistične ponudbe
razvojne koristi lokalnih skupnosti v primeru realizacije predlaganega koncepta
novega zakona o TNP
veliko obveznost in odgovornost, ki mora biti vtkana v vse elemente razvoja našega
turizma.
Smernice našega odnosa in ravnanja do okolja v katerem ţivimo, so opredeljene v konceptih
zaščitenih območji, ki zagotavljajo institucionalno varstvo okolja in pokrivajo tudi občini
Kobarid in Tolmin:
2.1.1. Triglavski narodni park (TNP)
Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji. V današnjem obsegu je bil
ustanovljen leta 1981. Razprostira se na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje
z Avstrijo. Zavzema praktično cele Julijske Alpe na slovenskem ozemlju in meri 83.807
hektarjev. Najvišja točka parka je vrh Triglava (2864 m) po katerem je park dobil ime,
najniţja pa je v Tolminskih koritih (180 m). V mejah Triglavskega narodnega parka je
ozemeljsko celovito zajeta edinstvena naravna in kulturna dediščina tega slovenskega
prostora. Prav število, pestrost in neponovljivost naravnih pojavov, ki se prepletajo s kulturno
krajino, je največji razlog za zavarovanje Triglavskega narodnega parka.
Zakon o Triglavskem narodnem parku ureja varovanje v dveh stopnjah. V osrednjem območju
ima prednost varovanje narave, ta prostor pa je namenjen tudi za raziskovanje, izobraţevanje
in obiskovanje. V robnem območju, kjer ţivijo in gospodarijo ljudje, pa je večji poudarek na
varstvu kulturne krajine ter spodbujanju sonaravnega gospodarjenja in krajevno značilnih
dejavnosti.
2.1.1.1. Narava v TNP
Naravne značilnost Triglavskega narodnega parka so predvsem visokogorski svet z najvišjimi
in najmogočnejšimi vrhovi v Sloveniji, globoko zarezane ledeniške doline, jezera, reke in
soteske ter visokogorski pašniki in gozdovi. Med naravnimi vrednotami izstopajo
visokogorska ledeniška jezera, kraški izviri in slapovi, soteske in korita, mogočne stene,
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 6
visokogorski kraški podi ter izjemno veliko število podzemskih jam in brezen. Med krajinsko
najlepše in zanimive dele parka uvrščamo tudi zatrepe alpskih dolin.
Bogastvo rastlinskega in ţivalskega sveta je izjemno. Pestrost in enkratnost gorskega cvetja se
kaţe v mnogih endemičnih vrstah, zanimive pa so tudi vrste gorskega cvetja, ki so
poimenovane po Triglavu: Triglavska roţa, Triglavska neboglasnica in Triglavski svišč.
Ljudem najbolj poznane ţivali, ki ţive v parku, so: gams, kozorog, srna, jelen, planinski zajec,
orel, veliki in mali divji petelin, gad in modras ter soška postrv. Bolj redka, a vendarle
občasno prisotna sta tudi medved in ris.
2.1.1.2. Kulturna dediščina in ljudje v parku
Kulturna dediščina, v Triglavskem narodnem parku predvsem etnološka, njeno bogastvo in
raznolikost, ima izjemno vrednost. Značilne stavbe ljudske arhitekture dokazujejo izjemno
ustvarjalnost mojstrov, ki so s svojim delom oblikovali tipično podobo kulturne krajine
Triglavskega narodnega parka. Tako je vidna razlika med alpskimi tipi hiš na Bovškem, v
Zgornjesavski dolini in v Bohinju, v vaseh nad Tolminom pa so hiše grajene v značilnem
primorskem stilu. Podobno pestro je stavbno izročilo na pašnih planinah. Pastirske stavbe in
naselja nad Bohinjem se zelo razlikujejo od pastirskih naselij na primorski strani. Planine pod
Krnom pa so spet drugačne od ovčjih planin nad dolino Soče in Trente. Etnološka dediščina
pašnih planin je le zunanja podoba tisočletne kulturne dediščine, ki je zaznamovala alpsko
sredogorje s pašništvom, mlekarsko in sirarsko tradicijo.
Prav tako ne smemo pozabiti omeniti tudi arheološke, umetnostno-zgodovinske in
zgodovinske dediščine. Med najbolj vrednimi in poznanimi sakralnimi objekti sta predvsem
cerkvici Sv. Duha v Javorci, Sv. Janeza v Ribčevem Lazu in Ruska kapelica pod Vršičem.
2.1.1.3. Cilji upravljanja
V osrednjem območju je osnovni cilj upravljanja varstvo narave, raziskovanje, izobraţevanje
ter usmerjeno obiskovanje. Ti cilji v osrednjem območju zahtevajo izločitev izkoriščanja
naravnih virov ter zagotovitev nemotenega razvoja ekosistemov brez vpliva človeka. Izločitev
izkoriščanja naravnih virov pomeni omejitev oziroma prepoved gospodarskih dejavnosti, kot
so kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje rudnin in mineralov ter lov in
ribolov. Prav tako niso dopustni oziroma so zelo omejeni posegi v prostor, spreminjanje
oblikovitosti površja, gradnja neparkovnih objektov, izvajanje rekreacijskih dejavnosti v
komercialne namene in športna tekmovanja. Upravljanje osrednjega območja temelji na
varstvu zavarovanega in iz gospodarjenja izločenega območja, na urejanju in opremljanju za
obiskovalce ter na usklajevanju pri urejanju turistične infrastrukture na robu oziroma ob meji
zavarovanega območja. V osrednjem območju se mora zagotoviti moţnost obiskovanja za
kulturne, rekreacijske, vzgojno-izobraţevalne in znanstvenoraziskovalne namene v obsegu in
na način, ki ne bo v nasprotju z osnovnimi naravovarstvenimi cilji.
V robnem območju narodnega parka pa so ukrepi za varstvo in razvoj usmerjeni k
vzdrţevanju in negi kulturne krajine ter k spodbujanju tradicionalnih dejavnosti, ki ohranjajo
značilno identiteto in zagotavljajo trajnost naravnih dobrin. Tu mislimo predvsem na
trajnosten regionalen razvoj s poudarkom na biološkem kmetovanju, kmetijsko okoljskih
programih, razvoju in ohranitvi domače obrti, gozdarstvu, turizmu na kmetijah in sploh
spodbujanju naravi prijaznega turizma z rekreacijo. Kulturna krajina je alpskem prostoru
neločljivo povezana z neokrnjeno naravo. Prav izjemna in značilna kulturna krajina, ki jo je
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 7
skozi stoletja soustvarjal človek, je ogledalo Triglavskega narodnega parka. Glavni cilj in
namen upravljanja v robnem območju je s trajnostno rabo ohraniti podobo kulturne krajine.
2.1.1.4. Nov zakon o Triglavskem narodnem parku
Pomemben korak naprej v pospeševanju razvoja zaščitenega območja so razvojne usmeritve,
kakor jih opredeljuje zadnji predlog novega zakona o TNP. Po teh opredelitvah naj bi v parku,
pa tudi zunaj njegovih meja podpirali trajnostni razvoj zlasti z:
1. z ekološkim kmetovanjem, razvojem dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, s
pridelovanjem avtohtonih vrst kulturnih rastlin in z gojenjem avtohtonih pasem
domačih ţivali, izboljšanjem predelave kmetijskih pridelkov in gozdarskih
proizvodov;
2. z zagotovitvijo ustrezne komunalne opreme in druge gospodarske javne infrastrukture
v narodnem parku in v parkovnih lokalnih skupnostih;
3. s spodbujanjem aktivnosti, ki dodatno prispevajo h krepitvi ekoloških in socialnih
funkcij gozda v narodnem parku;
4. s spodbujanjem dejavnosti domače in umetne obrti ter načina gradenj, povezanega z
izročilom v narodnem parku;
5. s spodbujanjem do narodnega parka prijaznega turizma, tj. ekoturizma;
6. s spodbujanjem proizvodov z zemljepisno označbo ali zemljepisnim izvorom ali z
razvojem blagovne znamke narodnega parka;
7. s podporo nadstandardnemu razvoju druţbenih dejavnosti v narodnem parku in v
parkovnih lokalnih skupnostih, tj. predvsem šolstva, zdravstva in socialnega varstva;
8. s podporo nadstandardnemu izvajanju drţavnih in lokalnih javnih sluţb v narodnem
parku in v parkovnih lokalnih skupnostih;
9. z ohranjanjem in odpiranjem delovnih mest ter s spodbujanjem javno-zasebnega
partnerstva;
10. s spodbujanjem uporabe najboljših razpoloţljivih tehnik;
11. s spodbujanjem aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju narave;
12. s spodbujanjem aktivnosti, ki prispevajo k celostnemu ohranjanju kulturne dediščine;
13. s spodbujanjem aktivnosti, ki prispevajo k vzdrţevanju in ohranjanju za narodni park
značilne krajine;
14. z razvojem parkovne infrastrukture in podporo projektom za predstavljanje in
interpretacijo narodnega parka, ozaveščanju in izobraţevanju javnosti in prebivalcev
narodnega parka;
15. s spodbujanjem obrtnih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti ter socialnih storitev, ki
prispevajo k ohranjanju poseljenosti in preskrbi prebivalcev narodnega parka.
Razvojne usmeritve iz 2., 7., 8. in 14. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za tiste
dele parkovnih lokalnih skupnosti, ki so zunaj narodnega parka. Za projekte in investicije iz
2., 7., 8., 9. in 15. točke, naj bi bile parkovne lokalne skupnosti upravičene do najmanj 80%
sofinanciranja
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 8
2.1.2. Človek in biosfera (MAB – Man and the Bisphere programme)
2.1.2.1. Biosferna območja in njihov pomen
UNESCO program MAB – Človek in biosfera - predstavlja in nudi moţnosti za ohranjanje in
trajnostni razvoj. Pomen biosfernih območji je predvsem v tem, da lahko ponudijo odgovor na
eno najbolj ključnih vprašanj današnjega časa: kako uskladiti ohranjanje biotske in krajinske
pestrosti ter naravnih virov s trajnostnim razvojem.
Biosferna območja so površinsko večji deli kopenskih ali obalnih ekosistemov, ki so
mednarodno priznani znotraj UNESCO MAB programa za spodbujanje in prikazovanje
uravnoteţenega odnosa med ljudmi in naravo.
Biosferna območja zdruţujejo tri funkcije:
ohranjanje ekosistemov, krajine, biološke pestrosti,
spodbujanje ekonomskega razvoja, ki je ekonomsko in kulturno trajnostno naravnan,
logistična podpora za raziskave, monitoring, izobraţevanje, ki se nanašajo na lokalno,
regionalno, nacionalno in globalno ohranjanje narave ter trajnostni razvoj.
Danes preko 500 biosfernih območij v več kot 100 drţavah predstavlja model upravljanja
naravnih in človeških virov z visoko zavestjo ohranjanja biotske pestrosti, izboljšanja
ţivljenjskih moţnosti ter vzdrţevanje socialnih, ekonomskih in kulturnih pogojev za okolju
prijazen razvoj. Biosferna območja zdruţujejo prebivalce, strokovne institucije in širšo
javnost v dejavnostih, ki se nanašajo na izobraţevanje za trajnostni razvoj.
2.1.2.2. Biosferno območje Julijske Alpe
Leta 2003 je UNESCO razglasil Biosferno območje Julijske Alpe, ki obsega obstoječi
Triglavski narodni park s svojim osrednjim in robnim območjem, prehodno ali vplivno
območje pa obsega širši del Julijskih Alp vse do drţavnih meja z Avstrijo in Italijo. Park s
svojim osrednjim in robnim območjem predstavlja osrednje in robno območje biosfernega
območja, prehodno ali vplivno območje Biosfernega območja Julijske Alpe pa predstavljajo
preostali deli tistih občin, ki delno segajo na območje TNP – tako sta občini Tolmin in
Kobarid v celoti vključeni v Biosferno območje Julijske Alpe. Skupna površina : 195.723 ha
(osrednje območje 55.332 ha, robno območje 28.475 ha, prehodno ali vplivno območje
111.916 ha. Upravljanje Biosfernega območja Julijske Alpe je s sklepom Vlade RS poverjeno
Javnemu zavodu Triglavski narodni park.
V biosfernem območju Julijske Alpe stremimo k izvajanju naslednjih ciljev:
osrednje območje – prevladujoči naravovarstvenimi cilji,
robno območje - cilji, ki podpirajo varstvo v osrednjem območju ter spodbujanje
trajnostnega razvoja,
prehodno ali vplivno območje s prevladujočimi cilji trajnostnega razvoja.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 9
2.1.3. Natura 2000
Natura 2000 je evropsko omreţje posebnih varstvenih območij, ki so jih določile drţave
članice Evropske unije. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove.
Glavni namen na varstvenih območjih je ohranitev ţivalskih in rastlinskih vrst ter habitatnih
tipov, ki so v Evropi redki ali pa ţe ogroţeni.
Evropska unija je omreţje Natura 2000 uvedla kot enega od pomembnih delov izvajanja
habitatne direktive in direktive o pticah. Slovenija je ob pridruţitvi Evropski uniji določila
seznam naravnih območij, ki ustrezajo merilom obeh direktiv.
Direktivi podpirata trajnostni razvoj, ki lahko zadovoljuje potrebe sedanjih rodov, hkrati pa ne
škoduje potrebam prihodnjih. Na varstvenih območjih Natura 2000 direktivi ne izključujeta
človeške dejavnosti. Vendar pa moramo zagotoviti, da te dejavnosti ne bodo ogrozile narave,
temveč bodo – kadar bo to mogoče – njeno ohranjanje podpirale.
V občini Kobarid so v omreţje Natura 2000 vključena naslednja območja: Breginjski Stol,
Nadiţa s pritoki, Kobariško blato, melišča Pod Mijo, Polovnik kot del območja Julijskih Alp
ter Soča z Volarjo, ki sega tudi ţe v tolminsko občino. Ostala območja v tej občini so še
melišča pod Bučnico in pri Modreju, Idrijca s pritoki, jama pod Smogodnico, Krasnica, del
Trnovskega gozda, Mali vrh nad Grahovim ob Bači, Lipovšček, Gorska grapa, Huda grapa,
Znojile, skalovje pri Podbrdu, Porezen in del območja Julijskih Alp med Krnom in Rodico.
Varstvene usmeritve za ohranitev Natura 2000 območij so usmeritve za načrtovanje in
izvajanje posegov in dejavnosti ter drugih ravnanj človeka na teh območjih z namenom
doseganja varstvenih ciljev. Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v
čim večji moţni meri:
ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali ţivalskih vrst;
ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove
specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in ţivalskih vrst, zlasti tistih delov
habitata, ki so bistveni za najpomembnejše ţivljenjske faze kot so mesta za
razmnoţevanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje
ţivali;
ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in ţivalskih vrst in omogoča
ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
Zaradi uresničevanja varstvenih ciljev se na Natura območjih izvajajo prilagojena raba
naravnih dobrin in upravljanja voda ter ukrepi varstva v skladu s predpisi s področja
ohranjanja narave in drugimi predpisi. Ti ukrepi in z njimi povezane naloge ter načrti
prilagojene rabe naravnih dobrin in upravljanja voda se določijo v programu upravljanja
Natura območij.
Za Natura 2000 območja v kobariški občini so bile izdelane strokovne podlage in smernice za
dejavnosti. Glavni poudarki so na preusmerjanju škodljivih dejavnosti v predele izven Natura
2000 območij, ohranjanju tradicionalnih dejavnosti ter časovnem in krajevnem omejevanju
dejavnosti znotraj Natura 2000 območij.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 10
2.2. Turistična ponudba in infrastruktura
S turistično ponudbo in infrastrukturo v tem dokumentu razumemo naravne, kulturne,
zgodovinske in sodobne ustvarjene danosti, atrakcije in organizacije, ki sluţijo vsebini bivanja
in pretoka obiskovalcev.
Občino Kobarid imamo v presoji turistične dejavnosti razdeljeno na štiri geografsko in
vsebinsko zaokroţene enote:
1. Kobariško območje: območja krajevnih skupnosti Kobarid (brez območja Matajurja),
Trnovo ob Soči, Smast in Idrsko
2. Breginjski kot: območja krajevnih skupnosti Kred, Borjana in Breginj
3. Vasi pod Krnom: območja krajevnih skupnosti Dreţnica in Vrsno
4. Livško: območja krajevne skupnosti Livek in območje Matajurja
Če smo v strategiji 2001 govorili o potencialih, v tem dokumentu poudarjamo dejstva in
dejansko stanje, torej elemente, ki so ţe vključeni v turistično ponudbo in sluţijo namenu.
2.2.1. Kobariško območje
2.2.1.1. Naravne znamenitosti
Slap Kozjak: izjemno lep, 15 m visok slap v »podzemni dvorani«, dostop urejen
Otona: slikovit tolmun med Trnovsko in Kobariško sotesko Soče; vstopno mesto za
kajakaše
Korita Soče pod Napoleonovim mostom: 200 m dolga korita, veličasten zaključek
Kobariške soteske
Lipov drevored iz mesta na poti proti Robiču
2.2.1.2. Kulturna in zgodovinska dediščina
Kobariški muzej: najznamenitejši muzej Posočja pripoveduje o Soški fronti v času I.
svetovne vojne. Dobitnik nagrade Sveta Evrope EMYA za leto 1993
Muzejska zbirka Alberto Picco: zasebna zbirka eksponatov I. sv. vojne
Muzejska zbirka Posočje 1915-1917: zasebna zbirka eksponatov I. sv. vojne
Dom Andeja Manfreda: sodobna knjiţnica, konferenčni in protokolarni prostor
Zelena / Pepčeva hiša: turistično informacijski center LTO Sotočje in TNP
Kodelijeva hiša: Fundacija Poti miru v Posočju
Italijanska kostnica na sv. Antonu: monumentalna kostnica nad Kobaridom, v kateri
počiva 7014 padlih italijanskih vojakov
Tonocov grad: urejene ostaline pomembne poznoantične višinske naselbine v alpskem
prostoru
Vojaška kapela na polju pod vasjo Ladra
Sirarski muzej »Od planine do Planike«
2.2.1.3. Tematske in pohodniške poti, razgledniki
Kobariška zgodovinska pot, urejena kroţna pot, ki povezuje vse najpomembnejše
kobariške naravne in zgodovinske znamenitosti
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 11
Pot miru (Fundacija poti miru v Posočju): pot po ostalinah Soške fronte
Mreţa planinskih poti (PD Kobarid): Kobarid je lahko direktno izhodišče za razgleden
vzpon na Stol
Razgledniki: Sveti Anton (kostnica), Veliki rob, Hum, Tonocov grad
2.2.1.4. Športni programi
Športni park: nogometno in košarkaško igrišče, otroško igrišče, tenis igrišče, odbojka
na mivki
Opremljena plezališča: Magozd, Dreţnica, Nadiţa, Škratova skala, umetni plezalni
stolp v kampu Koren
Ribolov na Soči in Nadiţi
Kajak, rafting, mini rafting, hidrospeed na Soči
Jadralno padalstvo: Kobarid je pristajalna točka za vsa vzletišča v okolici
Mnoţica kolesarskih moţnosti, turistični in kolesarski zemljevid/vodnik
Otroško igrišče pred kulturnim domom
2.2.1.5. Druga turistična infrastruktura
TIC – turistično informacijski center LTO Sotočje
IC Fundacije Poti miru v Posočju
Mestni prireditveni prostori: Mestni trg, kulturni dom, Dom Andreja Manfreda
Kopališča v naravi: Robič (Nadiţa)
Drugo: avtobusno postajališče, lekarna, zdravstveni dom, banke, bankomat, pošta
2.2.1.6. Pomembnejše prireditve
Mednarodna kolesarska dirka treh narodov (Italija, Avstrija, Slovenija) – junij
Kobariški sejem in štrukljada
Tradicionalna kolesarska tekma za pokal občine
Novoletno praznovanje: večdnevni program glasbenih in druţabnih dogodkov
Novoletno srečanje Slovencev Posočja in Videmske pokrajine
Outdoor show: nova prireditev ki pozicionira Kobarid in Dolino Soče, kot center
športov v naravi
2.2.1.7. Podporne organizacije in društva
Fundacija Poti miru v Posočju: ustanova za ohranitev in predstavitev zgodovinske in
kulturne dediščine I. svetovne vojne
PRC: razvojna agencija Gornjega Posočja
TZGP: zveza turističnih društev Gornjega Posočja
Klub tolminskih študentov
turistična društva: Kobarid
PGD Kobarid
PD Kobarid: skrbnik planinske koče na planini Kuhinja in planinskih poti
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 12
2.2.1.8. Tipični lokalni proizvodi
Kobariški štruklji
Med, izdelki iz medu in voska (Suţid)
Sir Tolminc (Kobariška mlekarna)
2.2.2. Breginjski kot
2.2.2.1. Naravne znamenitosti
Korita Nadiţe pod Napoleonovim mostom: najbolj znan del Nadiţe, ki je sicer na
celotnem območju spoštovana kot naravna znamenitost. Po ustnem izročilu naj bi bila
voda Nadiţe zdravilna.
Slikovit apnenčast izvir ob mostu pod vasjo Logje
Predol (Predolina) med Mijo in Lubijo: soteska – nekdanja struga reke Nadiţe
2.2.2.2. Kulturna in zgodovinska dediščina
Breginjski muzej: staro vaško jedro, arhitekturni in etnološki spomenik; stalna
razstava fotografij Jake Čopa (Tolminski muzej)
Zasebna zbirka Mazora: etnološka dediščina in eksponati iz obeh svetovnih vojn
Stol – zasebna zbirka eksponatov iz I. sv. vojne
Napoleonov most: star, eleganten kamniti most čez Nadiţo
Črna kuhinja na Robidišču: preko 300 let stara Vančeva kmečka hiša
2.2.2.3. Tematske in pohodniške poti, razgledniki
Pot ob Nadiţi: laţja in prijetna kolesarska tura
Razgledniki / opremljena počivališča ob drţavnih poteh v Kotu (med Borjano in
Stanoviščem, Logje)
Planinske poti (bivak pod Velikim Muscem)
Panoramske velike table ob vstopih v Kot
2.2.1.4. Športni programi
Opremljeno plezališče: Nadiţa (pri Kredu)
Ribolov na Nadiţi
Jadralno padalstvo (vzletišča Stol I in Stol II)
Mnoţica kolesarskih moţnosti, turistični in kolesarski zemljevid/vodnik
2.2.1.5. Druga turistična infrastruktura
Info točka v Breginjskem muzeju
Bivak Hlek ob poti na Stol
Kopališča v naravi: Robič, Podbela, Napoleonov most, Logje
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 13
Pošta, zdravstvena postaja
2.2.2.6. Pomembnejše prireditve
Kotarski dnevi v Breginju in Robidišču
Ta debel pust
Sv. Miklavţ (obisk po hišah, kjer imajo majhne otroke)
Planinski pohod v Brezje (sosednja vas na italijanski strani)
2.2.2.7. Podporne organizacije in društva
Turistično društvo Podbela, TD Breginj, TD Nadiţa - nadiška korita
Razvojno društvo Breginjski kot
PD Kobarid – sekcija Breginj
KD Breginj
2.2.2.8. Tipični lokalni proizvodi
Ovčji sir (Robidišče)
Domača hrana: polenta, frika, posirjanca, belo močenje, batuda
Spravljanje sena v kope
Pletenje košev in košar
Kuhanje ţganja
2.2.3. Vasi pod Krnom
2.2.3.1. Naravne znamenitosti
Slap Curek: 80 m visok slap nad Dreţniškimi Ravnami v povirju potoka Kozjak
Slap Krampeţ: lahko dostopen, ca. 15 m visok slap za vasjo Dreţnica
Koseška korita: korita in slapovi potoka Brsnik pod vasjo Koseč
Slapovi Volarje: Brinta (104 m), Gregorčičev slap (88 m); izpostavljena pot mimo
slapu Brinta povezuje Selišče in Vrsno, za dostop do ostalih slapovi je nujen vodnik in
obvladovanje alpinističnih znanj
Kamnita goba: 9 m visok kamniti »jurček«, izjemen geomorfološki pojav pod vasjo
Krn
Jezero v Luţnici: čudovito jezerce v skriti dolini pod vrhovi Peskov in Batognice
2.2.3.2. Kulturna in zgodovinska dediščina
Rojstna hiša Simona Gregorčiča, najbolj priljubljenega primorskega pesnika, skrbnik
Tolminski muzej
Dreţnica:
o Botognice: zasebna muzejska zbirka o I. sv. vojni
o lovska zbirka
o zbirka korenin
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 14
Romarska cerkev sv. Srca Jezusovega
Cerkvica sv. Justa v Koseču
Muzeji na prostem: urejene ostaline bojnih poloţajev iz časa I. svetovne vojne na
planina Zaprikraj in na Mrzlem vrhu (dostop iz planine Kuhinja)
Kapela Bes na Planici: italijanska kapela iz 1. sv. vojne
2.2.3.3. Tematske in pohodniške poti, razgledniki
Pot miru (Fundacija Poti miru): pot po ostalinah Soške fronte
Koseška kroţna pot: sprehajalna pot ob slapovih in koritih poroka Brsnik (Koseč)
Huljeva pot: spominska pot posvečena legendarnemu dreţniškemu alpinistu
mreţa planinskih poti (PD Dreţnica): iz Dreţnice in vasi Krn vodijo dostopi na Krn,
enega najpomembnejših vrhov Julijskih Alp
Razgledniki: Ozben, Krasji vrh (planinska tura)
2.2.1.4. Športni programi
Športna igrišča v Dreţnici
Smučarska skakalnica v Dreţnici
Opremljeno plezališče: Dreţnica, pod Magozdom
Kolesarski vzponi, turistični in kolesarski zemljevid/vodnik
Jadralno padalstvo: Na rejdi (pod planino Zaprikraj), pristanek v Dreţnici, šolski
poligon Na Ravnah (samo v zimskih mesecih po predhodnem dogovoru)
2.2.1.5. Druga turistična infrastruktura
Prireditveni prostori v Dreţnici
Drugo: manjša trgovina z osnovnimi potrebščinami
2.2.3.6. Pomembnejše prireditve
Tradicionalno pustovanje v Dreţnici in Dreţniških Ravnah; ţiv starodavni običaj,
originalni liki in lesena naličja
Lepota v kamnu in lesu: tradicionalna kiparska delavnica (Koseč)
Oder v naročju Krna: gledališki festival
2.2.3.7. Podporne organizacije in društva
Turistično društvo Dreţnica
KD Dreţnica, ŠD Dreţnica, Društvo Adrenalin
2.2.3.8. Tipični lokalni proizvodi
Dreţniški štruklji
Planinski sir (planine)
Ovčji sir (Vrsno)
Med, izdelki iz medu in voska (Vrsno)
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 15
2.2.4. Livško
2.2.4.1. Naravne znamenitosti
Stara lipa: mogočno, okoli 400 let staro drevo
2.2.4.2. Kulturna in zgodovinska dediščina
Kolovrat: najdostopnejši izmed vseh muzejev na prostem – prikaz načinov utrjevanja
bojnih poloţajev iz časov I. sv. vojne; povezan z urejeno potjo na italijanski strani
Kolovrat – zasebna zbirka eksponatov iz I. sv. vojne na Livku
2.2.4.3. Tematske in pohodniške poti, razgledniki
Pot miru (Fundacija poti miru): morda najlepši del poti po ostalinah Soške fronte po
grebenu Kolovrata
Livek – Topolovo: gozdarska učna pot, umetniške instalacije
Planinske poti na Matajur
Razgledniki: Kuk in celoten greben Kolovrata, Matajur (planinski vzpon)
2.2.1.4. Športni programi
Nogometno igrišče
Jadralno padalstvo: vzletišče Mrzli vrh nad Idrsko planino, Kuk
Kolesarske poti na območju in naprej v Beneško Slovnijo, turistični in kolesarski
zemljevid/vodnik
2.2.1.5. Druga turistična infrastruktura
otroško igrišče (pri šoli)
2.2.4.6. Pomembnejše prireditve
Pustovanje na meji: srečanje pustnih mask z obeh strani nekdanje meje
Pohod Livek-Topolovo
2.2.4.7. Podporne organizacije in društva
Turistično društvo Livek
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 16
2.3. Organiziranost turizma
2.3.1. Nacionalna raven
2.3.1.1. Javni sektor
Krovna nacionalna organizacija namenjena promociji turizma je Slovenska turistična
organizacija (STO). Ustanovitelj STO je vlada RS, njena naloga pa je načrtovanje in
izvajanje trţenja slovenske turistične ponudbe na domačem in na mednarodnih trgih. V novi
strategiji je sicer predvidena reorganizacija v smislu večjega vključevanja turističnega
gospodarstva in interesnih zdruţenj vendar se v minulih dveh letih na tem področju ni zgodilo
nič in STO ostaja predvsem vladna agencija. Ključne naloge STO so:
promocija drţave kot turistične destinacije in promocija turističnih obmocij, turističnih
programov in integralnih turističnih produktov, ki so pomembni z nacionalnega
vidika,
zbiranje, analiza, posredovanje informacij o razvoju turizma, ki predstavljajo
informacijsko podporo za strateško načrtovanje in oblikovanje letnih politik turističnih
subjektov na vseh ravneh in področjih delovanja,
vzpostavitev, vzdrţevanje in posodabljanje integralnega turističnega informacijskega
sistema Slovenije,
spodbujanje povezovanja turistične ponudbe in podjetniške inovativnosti turističnih
ponudnikov, še posebno pri razvoju in uvajanju novih integralnih turističnih
produktov, pomembnih z nacionalnega vidika,
spodbujanje partnerskega sodelovanja zasebnih, javnih in društvenih turističnih
subjektov na lokalni in regionalni ravni s skupno koordinacijo in uvajanjem
partnerskega financiranja skupnih promocijskih akcij.
Ministrstvo, pristojno za turizem, je Ministrstvo za gospodarstvo (MG) V okviru MG našo
dejavnost pokriva Direktorat za turizem. Naloga ministrstva je priprava in izvedba strategije
razvoja turizma in vseh izhajajočih razvojnih politik. Trenutno veljaven Razvojni načrt in
usmeritve slovenskega turizma (RNUST) je bil sprejet v letu 2006 in velja do leta 2011.
Ministrstvo izvaja svojo politiko skozi pripravo zakonodaje, uredb, pravilnikov in drugih
predpisov. Eden najmočnejših instrumentov MG so javni razpisi, skozi katere je turizem v
zadnjih letih pridobil velik del dodatnih investicijskih sredstev (večji del iz EU sklada za
regionalni razvoj) – v letu 2008 npr. 85.000.000 EUR. Ţal je bil učinek teh sredstev na našem
območju skorajda zanemarljiv, saj nismo imeli investitorjev z zadosti velikimi projekt, ki bi
sploh lahko kandidirali.
Za turizem pomebni ministrstvi sta tudi Ministrstvo za kmetijstvo (MK) in Ministrstvo za
lokalno samoupravo (MLS). MK prispeva pomemben deleţ k razvoju naše dejavnosti skozi
programe pospeševanja razvoja podeţelja in programe razvoja dodatnih dejavnosti na
kmetijah. MLS oz. Sluţba vlade za lokalno samoupravo pa je bila v zadnjem obdobju nosilec
tudi nekaterih javnih razpisov pomembnih za razvoj turizma. Precejšen problem je dejstvo, da
politika teh ministrstev med sabo ni najbolje usklajena.
2.3.1.2. Podjetniški sektor
Na podjetniški ravni je v okviru gospodarske zbornice organizirana tudi Turistično gostinska
zbornica Slovenije. Njene naloge so:
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 17
zastopanje interesov članstva in dajanje pobud ob pripravi in uveljavljanju za turizem in
gostinstvo pomembnih odločitev, dokumentov in zakonskih aktov,
ekonomsko – socialni dialog v zadevah v zvezi z delovnimi razmerji znotraj
dejavnosti; spodbujanje razvoja in konkurenčnosti posameznih sektorjev turizma in
gostinstva:
o spremljanje in primerjanje gospodarskih gibanj, razvoja in trendov doma in v
svetu, priprava ocen in napovedi, zavzemanje stališč ter sprejemanje razvojnih
odločitev
o dajanje pobud za izvajanje turističnih projektov, za razvoj infrastrukture, za
trţenjske aktivnosti, za razvoj modelov investiranja, za modernizacijo
tehnologije ter standardov poslovanja, za dvig kakovosti poslovanja in storitev
sodelovanje pri uveljavljanju ustreznega strokovnega izobraţevanja,
dajanje osnovnih panoţnih informacij in nasvetov,
organizacija specifičnih izobraţevanj in posvetov
promocija dejavnosti zbornice in članov,
mednarodno sodelovanje s sorodnimi institucijami v drugih drţavah in s sorodnimi
mednarodnimi zdruţenji,
pomoč pri uveljavitvi na trgih,
organizacija pomembnih turističnih in gostinskih strokovnih srečanj,
izvajanje nalog v zvezi z javnimi pooblastili.
Sekcija za gostinstvo in turizem je organizirana tudi v okviru Obrtno podjetniške zbornice
Slovenije. Zdruţuje in servisira samostojne podjetnike posameznike (s.p.), ki se ukvarjajo z
gostinsko dejavnostjo.
2.3.1.3. Civilna druţba
Društveno dejavnost pokriva Turistična zveza Slovenije (TZS), ki zdruţuje preko 600
turističnih društev in 30 občinskih in območnih turističnih zvez. TZS je organizacija civilne
iniciative. Sami opredeljujejo svojo vlogo kot sledi:
Turistična zveza deluje in pomaga z novimi pobudami, dejavnostmi, vsebinami in
projekti uveljavljati sporočilo slogana Turizem smo ljudje. Tako prispeva k trţni
učinkovitosti turizma, rasti narodnega dohodka, zaposlovanju, ozaveščanju prebivalstva
in uveljavljanju Slovenije kot zelene oaze Evrope. TZS oblikuje svoj razvoj in načrtuje
svoje delo na temelju zakona o društvih, statuta, strategije razvoja turizma in turistične
zakonodaje. Sooblikuje turistične dejavnosti, ponudbo ter razvojne cilje in aktivno
turistično politiko drţave ter jih pomaga uresničevati.
2.3.2. Organiziranost turizma na regionalni ravni
Kljub temu, da je destinacijski management v aktualni turistični strategiji Slovenije (Razvojni
načrt in usmeritve slovenskega turizma za obdobje 2007-2011) opredeljen kot prioriteta, je
regionalna organiziranost še v zametkih.
Najbolj resna turistična organizacija, ki ima regionalne dimenzije je panoţno Zdruţenje
slovenskih naravnih zdravilišč – vključuje namreč vse ponudnike zdraviliških programov v
celotni Sloveniji. Je uspešen primer zdruţevanja podjetji za doseganje boljših promocijskih in
prodajnih učinkov na mednarodnem trgu.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 18
Najstarejša geografska regionalna oblika turističnega zdruţevanja je zdruţenje Julijske
Alpe, ki je nastalo leta 1987 kot iniciativa prodajnih sluţb hotelskih podjetji Bleda, Bohinja,
Bovca in TD Kranjske Gore. Od leta 1991 naprej deluje kot neformalno zdruţenje lokalnih
turističnih organizacij Bleda, Bohinja, Kranjska Gore, Bovca in LTO Sotočje (Tolmin-
Kobarid). Osnovni vsakoletni program zdruţenja zajema sejemske nastope in predstavitve na
mednarodnem trgu, servisiranje študijskih in promocijskih obiskov novinarjev in poslovnih
partnerjev, druge skupne promocijske akcije in skupno nastopanje pri pripravi nacionalnih
programov in usmeritev.
Severna Primorska oz. Goriška statistična regija je usklajevanje turističnih programov in
promocije zaupalo zavodu LTO Sotočje, ki na osnovi sklepa Sveta regije, sprejetega v
novembru 2008 in pogodb, podpisanih z vsemi 13. občinami na območju, vodi Regionalno
destinacijsko organizacijo (RDO) Smaragdna pot. V obdobju do 2012 RDO vodi direktor
LTO Sotočje, delo pa se usklajuje na sestankih programskega sveta, v katerem sodelujejo
predstavniki občin in partnerskih podjetji. Program je osredotočen na graditev skupne
blagovne znamke, razvoj integralnih turističnih proizvodov, razvoj skupnega internetnega
portala in na druge trţne aktivnosti (sejmi in delavnice, oglaševanja, produkcija in distribucija
promocijskih materialov, PR aktivnosti).
.
2.3.3. Organiziranost turizma v destinaciji Kobarid - Tolmin
2.3.3.1. Obrtna zbornica
Območna obrtno podjetniška zbornica Tolmin pokriva območje občin Bovec, Kobarid in
Tolmin. Med 6 sekcijami ima organizirano tudi sekcijo za gostinstvo in turizem, ki zdruţuje
33 gostincev iz občine Tolmin in 15 gostincev iz občine Kobarid. Zbornica jim nudi predvsem
strokovno pomoč pri odpiranju in zapiranju dejavnosti, pri razumevanju in izpolnjevanju
delovno pravnih, davčnih in drugih predpisov, organizira izobraţevanja in posreduje koristne
informacije.
2.3.3.2. Posoški razvojni center (PRC)
Posoški razvojni center je bil ustanovljen z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda
Posoškega razvojnega centra leta 1999. Njegovo poslanstvo se navezuje na spodbujanje
razvoja podjetništva, človeških virov in podeţelja predvsem na območju občin Bovec,
Kobarid in Tolmin.
Področja delovanja Posoškega razvojnega centra so:
razvoj človeških virov
razvoj podjetništva (Lokalni podjetniški center)
razvoj podeţelja
regionalni razvoj
promocija
Potencialnim ali delujočim podjetjem, ki delujejo na področju turizma ponuja naslednje
storitve:
predstavitve različnih razpisov za izvedbo posameznih projektov (investicije,
zaposlovanje, usposabljanje, ...)
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 19
pomoč pri iskanju finančnih spodbud za realizacijo posameznega, konkretnega
projekta
svetovanje pri pripravi vlog za prijavo na posamezni javni razpis
priprava vloge za prijavo na javne razpise za pridobivanje nepovratnih sredstev ali
ugodnih kreditov iz nacionalnih ali EU virov
svetovanje pri izbiri pravne oblike registrcije podjetja (s.p., d.o.o....) ali druge oblike
(osebno dopolnilno delo, registriran sobodajalec, avtorske pogodbe, ...),
subvecije za svetovanje in usposablja v okviru Programa vavčerskega svetovanja
brezplačno registracijo podjetja - samostojnega podjetnika (s.p.) ali enostavne
gospodarske druţbe z omejeno odgovornostjo ( d.o.o.),
brezplačne spremembe za ţe obstoječe s.p. in d.o.o. ( prijava in odjava druţinskih
členov v zdravstveno zavarovanje, sprememba sedeţa podjetja, dodajanje novih
dejavnosti v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti)
predstavitev podjetja v lokalnem glasilu EPIcenter,
pomoč pri iskanju skupnih partnerstev za izvedbo projekta (grozdenje)
redno tedensko pošiljanje e-novic s podjetniškimi vsebinami preko e-baze (300
naslovov),
pomoč pri pridobivanju kadrov za zaposlitev.
2.3.3.3. Turistična društva in TZGP
Kot vsa društva so tudi turistična društva ljubiteljska dejavnost, ki jo člani izvajajo v svojem
prostem času in zato je njihova aktivnost pa tudi število močno odvisna od razpoloţljivosti,
ambicioznosti in časovne razpoloţljivosti članov ekipe, ki društvo v danem času vodi.
V občini Tolmin imamo trenutno osem aktivnih turističnih društev (Tolmin, Most na Soči,
Volče, Šentviška planota, Trebuša, Rut, Sopota in Podbrdo) – njih število in aktivnost se
spreminja. Večji del sredstev za svoje delo večina društev dobi iz občinskega proračuna; del
za sofinanciranje prireditev preko javnega razpisa, del za osnovno dejavnost društva in
urejanje okolja ter drobne infrastrukture pa preko LTO Sotočje. Ta del je razdeljen na osnovi
usklajenega pravilnika in potrjenega programa dela vseh društev. Pred dokončnim poračunom
se deleţi korigirajo v skladu z dejansko izvedenimi aktivnostmi. Pomemben del sredstev za
svoje dejavnosti društva pridobijo preko sponzorskih prispevkov.
V občini Kobarid imamo trenutno aktivnih šest turističnih društev (Kobarid, Dreţnica,
Breginj, Podbela, Nadiţa in Livek). Kobariška turistična društva financira občina Kobarid
neposredno. Tudi ta društva dobijo del sredstev za svoje delo pri sponzorjih.
Turistična zveza Gornjega Posočja je skupna organizacija vseh turističnih pa tudi drugih
društev na območju Gornjega Posočja – na območju naše destinacije so njeni člani tudi
društva, ki se ukvarjajo z dediščino I. sv. vojne in ohranjanjem drugega lokalnega izročila –
skupno jih je trenutno 34. TZGP skupaj z društvi sodeluje v projektih TZS, izvaja lastne
projekte in pomaga društvom, ponudnikom in turističnim vodnikom na področju
izobraţevanja in informiranja.
2.3.3.4. Lokalna turistična organizacija (LTO) Sotočje
LTO Sotočje je skupna destinacijska organizacija občin Tolmin in Kobarid. Občini sta jo na
osnovi Zakona o pospeševanju razvoja turizma skupaj ustanovili decembra 2001. Osnovne
naloge, ki jih LTO trenutno izvaja so:
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 20
informacijska sluţba:
o posredovanje turističnih informacij v info centrih v Tolminu in Kobaridu (v
letu 2008 ca. 27.000 obiskovalcev), vzdrţevanje info točke v Podbrdu in E-
točke na Mostu na Soči, tudi na zunanjih točkah (Tolminska korita, Javorca,
Nadiţa)
o vzdrţevanje in posodabljanje internetnih strani www.dolina-soce.com
o vzdrţevanje in posodabljanje destinacijskih vsebin na nacionalnem
internetnem portalu www.slovenia.info
rezervacijska sluţba: vzdrţevanje in posodabljanje vsebin ter izvajanje rezervacijske
sluţbe preko nacionalnega rezervacijskega sistema CRS (realizacija ca. 1/3 nočitev v
segmentu ponudnikov sob in apartmajev)
vodniška sluţba: izobraţevanje vodnikov in posredovanje vodnikov za potrebe
organiziranih skupin
promocija in trţenje destinacije (destinacijski marketing):
o nastopi na mednarodnih sejmih, borzah in predstavitvah; skupaj z našimi
ponudniki, v okviru Julijskih Alp, Smaragdne poti in v sodelovanju z STO
o odnosi z javnostjo: servisiranje domačih in tujih novinarjev, študijskih skupin
in poslovnih obiskovalcev
o izdelava promocijskih materialov: posodabljanje destinacijskega kataloga
ponudnikov in ponudbe (Deţela ţive vode), izdelava tematskih zloţenk in
prospektov, izdelava turističnih zemljevidov
o oglaševanje
razvojni programi:
o sodelovanje pri koncipiranju novih turističnih proizvodov
o strokovna pomoč ponudnikom in vsem, ki se ţelijo ukvarjati s turizmom
o sodelovanje pri oblikovanju lokalnih, regionalnih in nacionalnih razvojnih
programov na področju turizma
lastna dejavnost:
o prodaja drobnega trgovskega blaga (zemljevidi, vodniki, razglednice,
spominki)
o upravljanje infrastrukture po pooblastilu ustanoviteljev in sicer poti v
Tolminskih koritih, spominska cerkev sv. Duha na Javorci ter parkirni reţim
ob Nadiţi
LTO Sotočje se pri svojem delu trudi usklajevati interese javnega (občine), zasebnega
(ponudniki) in civilnega (društva) sektorja. Članstvo v LTO je prostovoljno, edina obveza je
sodelovanje v aktivnostih zavoda na način, ki si ga člani sami izberejo. Zavod ima trenutno
registriranih preko 200 članov oz. najmanj 95% ponudnikov turističnih storitev na območju
občin Tolmin in Kobarid.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 21
2.4. Razvoj turistične ponudbe
2.4.1. Namestitvene kapacitete
Kobarid & ob Soči Breginjski kot vasi pod Krnom Livško SKUPAJ
2001 Objekti Postelj Objekti Postelj Objekti Postelj Objekti Postelj Objekti Postelj Deleţ
Hoteli 1 61 1 61 7%
Penzioni & gostišča 3 81 1 22 4 103 11%
Sobe in apartmaji 8 68 8 68 7%
Turistične kmetije 2 16 2 16 2%
Planinske koče 2 210 2 210 22%
CŠOD 1 58 1 58 6%
Kampi 2 220 1 200 3 420 45%
SKUPAJ 14 430 1 200 5 248 1 58 21 936 100%
Kobarid & ob Soči Breginjski kot vasi pod Krnom Livško SKUPAJ
2009 Objekti Postelj Objekti Postelj Objekti Postelj Objekti Postelj Objekti Postelj Deleţ
Hoteli 1 61 1 61 4%
Penzioni & gostišča 4 101 1 35 1 8 6 144 9%
Sobe in apartmaji 18 180 5 24 12 77 3 18 38 299 20%
Turistične kmetije 1 22 1 22 1%
Planinske koče 3 235 3 235 15%
CŠOD 1 58 1 58 4%
Kampi 3 500 1 200 4 700 46%
SKUPAJ 26 842 6 224 17 369 5 84 54 1.519 100%
V minulih devetih letih je občina Kobarid pridobila 33 novih ponudnikov namestitvenih
kapacitet, 203 nove turistične postelje in 380 novih mest v kampih. Ta razvoj ponudbe je
nedvomno izjemen, še posebej ob upoštevanju dejstva, da je bil največji del novih kapacitet
financiran iz prihrankov in kreditov lokalnega prebivalstva. Ena kmetija je pridobila sredstva
iz programa Sapard, en kamp sredstva iz EU strukturnih skladov, pomemben deleţ pomoči je
bil zagotovljen tudi iz popotresnega programa Soča 2013. Ta program je v zadnjih treh letih
pospešil rast malih ponudnikov, saj je to edini slovenski program, ki omogoča sofinanciranje
turističnih projektov tudi fizičnim osebam, ki niso registrirane po Zakonu o gospodarskih
druţbah.
Največji korak naprej so v minulem obdobju naredili kobariški kampi (nov kamp Lazar,
širitev kampa Nadiţa, novo apartmajsko naselje v kampu Koren), ki so bili v obravnavanem
obdobju nedvomno motor razvoja kobariške turistične ponudbe. Nadstandardno ponudbo smo
dobili s turističnim naseljem Nebesa, tudi gostinci – Jazbec, Kotlar in Franko – so si uredili
ponudbo spalnih kapacitet. Tako kot v tolminski se je tudi v kobariški občini najbolj povečalo
število ponudnikov apartmajev.
Navedena dejstva pomenijo, da je lokalno prebivalstvo dejansko sprejelo turizem kot razvojno
priloţnost, da verjamejo, da jim bo ta dejavnost zagotovila pričakovane ekonomske učinke in
so zato vanjo pripravljeni vlagati svoj denar.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 22
2.4.2. Gostinske kapacitete, agencije, muzeji in drugi ponudniki
2001 Kobarid &
ob Soči
Breginjski
kot
vasi pod
Krnom Livško SKUPAJ
Restavracija, gostilne 6 1 1 8
Okrepčevalnice, pizzerije 3 1 4
Bari 9 2 3 14
Catering 0
Turistične agencije 0
Športne agencije in društva* 2 2
Muzeji, galerije 1 1 2
Prevozniki 2 2
Pridelki in obrt 4 2 6
Drugo 0
SKUPAJ 26 3 8 0 38
2009 Kobarid &
ob Soči
Breginjski
kot
vasi pod
Krnom Livško SKUPAJ
Restavracija, gostilne 5 1 1 7
Okrepčevalnice, pizzerije 3 3
Bari 7 2 2 11
Catering 1 1
Turistične agencije 0
Športne agencije in društva* 3 1 4
Muzeji, galerije 4 4 5 1 14
Prevozniki 1 1
Pridelki in obrt 5 2 7
Casino 1 1
Drugo 1 1 2
SKUPAJ 31 7 12 1 51
Športne agencije in društva*: samo tista športna društva, ki ponujajo svoje storitve na trgu
V nasprotju s sosednjo občin Tolmin, enakim problemom navkljub (nestimulativna
zakonodaja, pretirane tehnične zahteve ipd.), večjih sprememb v strukturi gostinske ponudbe
v Kobaridu ni. Kraj nadalje razvija podobo uglednega kulinaričnega središča, saj so vse
restavracije, ki stavijo na kvaliteto in ki so se znale prilagoditi spremembam na trgu,
izboljšale in povečale obseg svojega poslovanja. Realen problem pri vseh ostaja kadrovska
podhranjenost oz. selitev kvalificiranih gostinskih delavcev v manj zahtevne panoge.
Rast turizma ima pozitiven vpliv na razvoj drugih storitvenih dejavnosti – bistveno se je
povečal obseg poslovanja športnih agencij; izjemno, predvsem na račun iniciative podjetnih
posameznikov, se je povečalo se je število muzejskih in galerijskih razstav.
Najpomembnejši nov projekt minulega obdobja v Kobaridu je igralnica Aurora, ki je prinesla
vrsto delovnih mest in za občinski proračun zelo dobrodošlo koncesijsko dajatev.
Turizem s svojim razvojem ponuja vedno več trţnih priloţnosti za dodatne dejavnosti
lokalnega prebivalstva (vodeni športni, turistični in tematski programi, prodaja mlečnih in
drugih kmetijskih proizvodov, prodaja medu, sadja in zelenjave, spominki in domača obrt…).
Kljub temu, da je turizem v občini Kobarid šele na začetku svojega razvoja, pa je ţe na točki,
ko te priloţnosti postajajo vidne in realne.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 23
2.5. Trendi gibanja realizacije
2.5.1. Rast nočitev
NOČITVE 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Domači 9.825 14.025 22.899 20.821 21.451 24.684 28.224 29.966 33.693
Tuji 21.379 20.745 28.964 26.163 27.713 32.957 42.379 45.493 46.274
Kobarid skupaj 31.204 34.770 51.863 46.984 49.164 57.641 70.603 75.459 79.967
Število turističnih prenočitev v občini Kobarid se je v obdobju 2001-2009 povečalo za dva in
polkrat (256%). Preprosta primerjava z rasti števila namestitvenih kapacitet z rastjo nočitev,
nam pove, da se je istočasno močno povečala tudi povprečna zasedenost vseh kapacitet (z 32
na 53 dni). Laično sklepanje, da nima smisla graditi novih kapacitet, ker še obstoječe niso
dovolj polne, torej dokazano ne drţi. Pravilo v turizmu je obratno – z rastjo novih kapacitet in
dodatne ponudbe se bo povečala tudi zasedenost in uspešnost obstoječih.
2.5.2. Daljšanje dolţine bivanja
Kobarid 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Prihodi 17.011 17.880 26.925 24.797 25.781 27.213 30.321 31.087 31.727
Nočitve 31.204 34.770 51.863 46.984 49.164 57.641 70.603 75.495 79.967
Doba bivanja 1,8 1,9 1,9 1,9 1,9 2,1 2,3 2,4 2,5
Da postaja Kobariško turistična destinacija nam kaţe tudi izrazita pozitivna sprememba v
dolţini bivanja obiskovalcev. Doba bivanja se pribliţuje povprečju, ki velja za območje
Julijskih Alp (2,9 dni). V Sloveniji ta doba znaša 3,1 dan. Kobariški rezultat je dober, ker
moramo upoštevati dejstvo, da na številke močno vpliva prevladujoč deleţ kampov, kjer
gostje praviloma ostanejo manj časa.
0
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
30.000
35.000
40.000
45.000
50.000
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
domače
tuje
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 24
2.5.3. Spremembe v strukturi emitivnih trgov
DRŢAVA 2009 DELEŢ
1 Slovenija 33693 42,1%
2 Nemčija 15583 19,5%
3 Avstrija 5388 6,7%
4 Italija 4685 5,9%
5 Nizozemska 3949 4,9%
6 V. Britanija 3542 4,4%
7 Francija 2727 3,4%
8 Češka 2010 2,5%
9 Belgija 1285 1,6%
10 Poljska 1200 1,5%
Ostali 5.905 7,4%
SKUPAJ 79.967 100%
DRŢAVA 2007 DELEŢ DRŢAVA 2004 DELEŢ DRŢAVA 2001 DELEŢ
1 Slovenija 28.224 40,0% 1 Slovenija 21.157 44,7% 1 Slovenija 9.825 31,5%
2 Nemčija 12.869 18,2% 2 Nemčija 7.444 15,7% 2 Nemčija 5.522 17,7%
3 Avstrija 4.829 6,8% 3 Italija 3.875 8,2% 3 Italija 4.562 14,6%
4 Italija 4.286 6,1% 4 Avstrija 3.830 8,1% 4 Avstrija 3.634 11,6%
5 Nizozemska 3.324 4,7% 5 Nizozemska 2.056 4,3% 5 Češka 1.621 5,2%
6 V. Britanija 3.258 4,6% 6 Francija 1.568 3,3% 6 Nizozemska 1.006 3,2%
7 Češka 3.253 4,6% 7 Češka 1.364 2,9% 7 Francija 976 3,1%
8 Francija 1.858 2,6% 8 V. Britanija 1.198 2,5% 8 Švica 901 2,9%
9 Belgija 1.511 2,1% 9 Belgija 806 1,7% 9 Zda 443 1,4%
10 Švica 1.002 1,4% 10 Švica 724 1,5% 10 V. Britanija 384 1,2%
ostali 6.189 8,8% ostali 3.329 7,0% ostali 2.330 7,5%
SKUPAJ 70.603 100% SKUPAJ 47.351 100% SKUPAJ 31.204 100%
Struktura emitivnih trgov je zelo stabilna. Število nočitev večine nacionalnosti se konstantno
povečuje, vrstni red prvih štirih najpomembnejših emitivnih trgov pa v zadnjih letih ostaja v
glavnem nespremenjen. Razporeditev je zelo ugodna, saj nam raznolikost deţel, iz katere
prihajajo naši obiskovalci zmanjšuje nevarnost prevelike odvisnosti od enega trga.
Slika obiskovalce kobariške je opazno drugačna, kot velja za Slovenijo kot celoto. Na
nacionalnem nivoju domačim gostom (45,5%) sledijo Italijani (11,3%), Avstrijci (7,4%) in
Nemci (6,3%). Na kobariškem pa je ta vrstni red obrnjen. Tudi ta dejstva so v največji meri
posledica prevladujoče strukture kampov v skupni turistični realizaciji občine. Z deleţem
Italijanov, pa glede na bliţino tega trga in prepoznavnost imena Kobarida in Soče v Italiji,
vseeno ne moremo biti zadovoljni.
V primerjavi z ostalimi alpskimi kraji na Kobariško prihaja bistveno več domačih gostov;
očitno se zelo dobro počutijo v kampu ob Nadiţi.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 25
2.5.4. Dnevni obiskovalci
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Kobariški muzej 60.403 63.048 58.478 60.101 60.802 57.773 61.776 63.904 53.365
Domači 28.663 26.262 22.628 21.895 23.757 23.019 23.051 20.174
Tuji 34.385 32.216 37.473 38.907 34.016 38.757 40.853 33.191
Gregorčičeva hiša (Tol. muzej) 3.361 3.258 2.873 2.819 4.323 4.274 3.416 2.916
TIC Kobarid 9.826 16.029 13.231 14.527 21.858 19.927
Domači 1.647 3.194 2.590 2.546 4.127 4361
Tuji 8.179 12.835 10.641 11.981 17.731 15.566
Casino Aurora 86.223 113.633 114.216 102.074 102.580
Domači 9.019 10.260 11.304 9.184 8.049
Tuji 77.204 103.363 102.912 92.890 94.531
Nadiţa–parkiranje* 3.702 10.980
SKUPAJ 60.403 66.409 61.736 72.800 165.873 188.950 194.793 194.954 189.768
*ob predpostavki, da so v enem avtu tri osebe
V preglednici predstavljamo evidenco obiskovalcev na organiziranih točkah; zajet je torej le
del dnevnih obiskovalcev. Osnovni ritem utripu dnevnega obiska Kobariške daje Kobariški
muzej, najbolj znana kulturna in zgodovinska znamenitost v Posočju. Kljub zrelosti produkta
še vedno ohranja visoko atraktivnost na trgu in se uvršča med najbolj obiskane slovenske
muzeje. Največ dnevnih obiskovalcev gosti casino Aurora, so pa v nasprotju z obiskovalci
Kobariškega muzeja precej specifični in osredotočeni predvsem na igralništvo. Primernih
podatkov za obiskovalce sicer številnih zasebnih zbirk nimamo, ocenjujemo pa, da jih letno
obišče do 2.000 ljudi. Vedno več obiskovalcev sledi tudi programu Fundacije Poti miru v
Posočju, ki skupaj z lokalnimi društvi vzpostavlja vodniško sluţbo in skrbi za urejanje
povezovalnih zgodovinskih poti in muzejev v naravi (Zaprikraj, Kolovrat, Mrzli vrh).
Pomemben pokazatelj dnevnega obiska je tudi TIC Kobarid, kjer se ustavljajo tako mimoidoči
turisti kot stacionarni gostje iz destinacije. Kljub uvedbi reţima in parkirnine ob Nadiţi
poletni obisk te priljubljene reke še vedno narašča. Uvedeni reţim zagotavlja pomemben
prispevek k zmanjševanju negativnih vplivov tega mnoţičnega obiska na okolje.
Natančnejšega pregleda nad podatki o obisku občasnih dogodkov (prireditve) in prosto
dostopnih poti in točk (zelo popularen slap Kozjak in ostale točke Kobariške zgodovinske
poti, Koseška korita, kamnita goba, planina Kuhinja….) nimamo, je pa vsaka izmed teh točk
pomemben prispevek k bogastvu in raznolikosti kobariške turistične ponudbe.
Obstoječe številke so le eden od pokazateljev, ki nam na eni strani dokazujejo, da se nam tudi
obisk dnevnih gostov povečuje, na drugi pa potrjujejo, da se turistična ponudba razvija in
postaja vedno bolj organizirana.
2.5.5. Jadralni padalci
Kobarid 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Prodane vinjete 1.796 2.056 2.544 4.064 4.007 3.529
Jadralni padalci so zelo »kobariški« turistični proizvod, vsak dan pomembnejši tako v
ekonomskem smislu kot v smislu prepoznavnega pozicioniranja destinacije. Evidenca
prodanih kart (društvo Adrenalin) kaţe na odlično rast te dejavnosti (obisk v letu 2009 ni
bistveno upadel, le poletov je bilo manj zaradi izjemno slabega vremena v maju in juniju)
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 26
2.5.5. Rast turistične realizacije skupne destinacije Tolmin-Kobarid
BIVANJE 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Prihodi 25.017 26.917 38.185 38.080 39.390 41.634 47.021 46.819 46.240
Nočitve 49.924 55.964 81.658 81.286 88.711 97.022 118.658 123.414 122.902
Doba bivanja 2,0 2,1 2,1 2,1 2,3 2,3 2,5 2,6 2,7
NOČITVE 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Tolmin 18.720 21.194 29.795 34.302 39.547 39.381 48.055 47.955 42.935
Kobarid 31.204 34.770 51.863 46.984 49.164 57.641 70.603 75.459 79.967
SOTOČJE
SKUPAJ 49.924 55.964 81.658 81.286 88.711 97.022 118.658 123.414 122.902
Večletni trend rasti nočitev skupne destinacije – torej v obeh občinah skupaj - nekajkrat
presega rast na nivoju nacionalnega povprečja. Tudi trend dobe bivanja – podaljševanje in
pribliţevanje nacionalnemu povprečju (3,1 dan) kaţe na to, da se območje vzpostavlja kot
resna turistična destinacija in ţe dobro opazen igralec na zemljevidu slovenske turistične
ponudbe.
Dinamiki rasti obiska stacionarnih gostov se v obeh občinah razlikujeta predvsem zaradi
različne strukture namestitvenih kapacitet. Glavno smer gibanja kobariške statistike določa
uspešnost kobariških kampov, ki prispevajo ţe ca. 66% nočitev, medtem ko na Tolminskem
prevladuje vloga sob, apartmajev in penzionov, pa tudi pomen zelo uspešnega centra Soča
(CŠOD) je velik. Velik skupen problem obeh občin je nerazviti hotelski sektor. Sicer odličen
hotel Hvala je premajhen, da bi bistveno vplival na skupni rezultat, hoteli na tolminskem
območju pa še niso uspeli zgraditi uspešne ponudbe, razviti storitev in najti primernih trţišč.
V obdobju 2001-2009 smo v destinaciji Kobarid –Tolmin povečali število namestitvenih
kapacitet za 1.233 enot, število nočitev za skoraj 73.000 in hkrati povečali zasedenost
kapacitet z 32 dni v letu 2001 na 44 dni v letu 2009.
0
20.000
40.000
60.000
80.000
100.000
120.000
140.000
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Tolmin
Kobarid
SKUPAJ
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 27
2.5.6. Rast deleţa turistične realizacije občin Tolmin in Kobarid v skupni
realizaciji Gornjega Posočja
2001 2009
Leta 2001 so v Bovcu našteli 131.862 nočitev, kar je takrat zneslo 72,5% vseh registriranih
nočitev v Gornjem Posočju, na območju občin Tolmin in Kobarid pa 49.924 nočitev (27,5%).
Leta 2009 so v Bovcu našteli 159.387 nočitev, na v naši destinaciji pa ţe 122.902 nočitev, kar
znese ţe 43,5% vseh nočitev v Gornjem Posočju. Ker LTO Sotočje bolje zajema podatke kot
Bovec, je dejanska razlika verjetno večja kot kaţe primerjava, splošni trend – da se deleţ
turistične realizacije v spodnji polovici doline pribliţuje bovškemu – pa je nesporen.
2.5.7. Primerjava rasti realizacije z nacionalnim povprečjem
INDEKS RASTI 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Indeks Slovenija 100 103 105 106 106 108 112 118 116
Indeks Sotočje 100 112 164 163 178 194 238 247 246
V opazovanem obdobju 2001-2009 se je število turističnih prenočitev v Sloveniji povečalo za
16%, število prenočitev na območju LTO Sotočja pa za 146%, torej skoraj za dva in polkrat.
Seveda je laţje povečevati indekse, če pričnemo na nizki osnovi, toda konstantnost rasti, tako
novih kapacitet kot realizacije, uvršča občini Tolmin in Kobarid med najuspešnejše primere
razvoja turizma v Sloveniji.
0
50
100
150
200
250
300
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
indeks SLO
indeks Sotočje
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 28
3. Segmentacija turističnih proizvodov
Turistični proizvod je zaokroţena turistična storitev, ki jo lahko opredelimo v konkretni
ponudbi ali paketu in ovrednotimo s ceno. Turistični proizvod je opredeljen z motivacijo
obiskovalcev – z vsebino, ki jo obiskovalec ţeli početi oz. doţiveti. Bistvo turističnega
proizvoda je torej razlog, zaradi katerega se obiskovalec odloči, da pride prav v našo
destinacijo.
Segmentacijo turističnih proizvodov se nanaša na stacionarne obiskovalce, torej turiste, ki
prespijo vsaj eno noč v destinaciji. Izdelali smo jo na osnovi poglobljene ankete s katero smo
vse večje in večino manjših ponudnikov kapacitet povprašali o motivih in potrošnih navadah
njihovih obiskovalcev. Izhodišče ankete je bila natančna statistika prihodov, nočitev,
nacionalne strukture in namestitvenih kapacitet, ki jo na LTO Sotočje vodimo od leta 2001.
Ponudnikom smo pripravili odprt nabor moţnih proizvodov, ki so ga lahko dopolnjevali in jih
povprašali, kako bi razporedili svoje goste. Za vsak segment/proizvod posebej smo skupaj z
njimi ocenili tudi potrošnjo na posameznega obiskovalca v času njegovega bivanja. Iz
dobljenih odgovorov smo izračunali strukturo turističnih proizvodov ter fizični obseg (št.
nočitev) in potrošnjo za vsak proizvod in vsako občino posebej. Analiza je narejena tudi po
posameznih strukturah (hoteli in penzioni, sobe in apartmaji, CŠODji, planinske koče,
kampi).
3.1. Razviti turistični proizvodi
Razviti turistični proizvodi so obstoječa osnova naše turistične ponudbe. Za uvrstitev med
razvite turistične proizvode morajo obstajati trije potrebni predpogoji:
1. ustrezna infrastruktura
2. specializirani izvajalci
3. dostop na trţišče (obiskovalci)
Glede na obseg oz. fizično dimenzijo posameznega proizvoda skupino razvitih proizvodov v
tej strategiji delimo na široke turistične proizvode, ki jih v svojo ponudbo lahko vključi večina
ponudnikov in na posebne turistične proizvode, ki so predvsem rezultat dela specialistov
3.1.1. Široki turistični proizvodi
Široki turistični proizvodi so proizvodi, ki jih lahko ponudijo vsi ali vsaj veliko število
ponudnikov:
sprostitev in oddih
aktivne počitnice
o športne aktivnosti na vodah
kajak
o pohodništvo
o padalstvo
ribolov
šole v naravi
dnevni programi
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 29
Naziv proizvoda Opis Ciljna publika Ponudniki
Sprostitev in oddih »mehke« počitnice brez velikega
naprezanja, druţenje, uţivanje
gostoljubja prebivalcev, sprehodi,
kopanje, izleti in obiski lokalnih in
bliţjih znamenitosti, kakšna dobra
večerja
Vse kategorije, še
posebej druţine in
starejši
Vsi ponudniki namestitev,
vse agencije, muzeji,
upravljavci drugih
znamenitosti…
Aktivne počitnice Počitnice s kombinacijo različnih
športnih aktivnosti v naravi; na
rekreativnem nivoju
Vse kategorije z
dinamičnim ţivljenjskim
slogom
Vsi ponudniki namestitev,
športne agencije
Športne aktivnosti
na vodah
Kajak
Organizirani in vodeni športni
programi na reki soči (rafting,
hidrospeed, kajak, mini raft) in
kanjoning v grapah
Organizirano in individualno
veslanje v kajaku na reki Soči
Organizirane skupine
vseh kategorij, tudi
šolski in poslovni
programi
Kajakaši
Vsi ponudniki namestitev,
športne agencije
Vsi ponudniki namestitev,
še posebej kampi, športne
agencije
Pohodništvo Organizirani in individualni
sprehodi, obiski naravnih
znamenitosti, muzejev v naravi,
pohodi, planinstvo (prevladuje
individualen pristop)
Planinci, pohodniki,
ljubitelji narave vseh
kategorij
Vsi ponudniki namestitev,
športne agencije,
planinska društva
Padalstvo in
zmajarstvo
Jadranje s padali, letenje z zmaji Jadralni padalci in
zmajarji, turisti, ki ţelijo
tandem
Padalski klubi, vsi
ponudniki namestitev,
športne agencije
Ribolov Večdnevni ribolov, običajno
kombiniran z dobrimi
restavracijami
Ribiči Vsi ponudniki boljših
namestitev, RD Tolmin
Šole v naravi Večdnevna bivanja z vključevanjem
lokalnih znamenitosti in programov
– sestavni del učnega programa
Organizirane skupine
osnovnih, srednjih in
visokih šol
CŠODji, kampi, športne
agencije, muzeji,
upravljavci znamenitosti
Dnevni programi V dnevne programe uvrščamo razvito ponudbo destinacije, ki
sicer ni osnovni ali zadostni motiv za večdnevno bivanje, je pa
razlog obiska dnevnih obiskovalcev kot tudi dobrodošla
popestritev bivanja stacionarnih gostov (tipični primeri:
kopanje, športno plezanje, prireditve…)
Vsi ponudniki programov
in namestitev
3.1.2. Posebni turistični proizvodi
Posebni turistični proizvodi so proizvodi, ki jih ponuja majhno število (lahko tudi eden)
visoko specializiranih ponudnikov. Specializacija se lahko kaţe v vsebini ponudbe, ki je ne
zagotavlja nihče drug, v nadpovprečni, teţko dosegljivi kvaliteti storitev ali pa v sami
pojavnosti ponudbe – arhitekturnem oblikovanju in lokaciji. V tem kontekstu bi na našem
območju lahko identificirali naslednje:
team building
igralništvo
gastronomija
butični turizem
motoristi
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 30
Naziv proizvoda Opis Ciljna publika ponudniki
Team building Športni programi, igre in naloge,
spodbujanje motivacije,
kreativnosti, sodelovanja,
komunikacije, krepitve
medsebojnih odnosov
Vodstvene skupine, skupine
sodelavcev – poslovna javnost
Maya, ponudniki
namestitve
Igralništvo Ponudba zabave in posebnih iger
na srečo
Igralci na srečo Casino Aurora
Gastronomija Paketi/bivanja s poudarkom na
odlično pripravljenih jedeh in
ponudbi vrhunskih vin
Ljubitelji in poznavalci,
hedonisti
Hiša Franko,
kobariški
gastronomski krog
Butični turizem Prvi motiv prihoda je
izvirna/posebna ponudba,
nadstandardna kvaliteta storitve in
individualna obravnava gostov
Višji srednji razred, ljubitelji
posebnosti in/ali prestiţa,
spoštovanje lokalne identitete
in izročila
Nebesa, Hiša nad
Sočo, Hiša Franko
Motoristi Motiv prihoda je primerno
okolje/izhodišče za izlete z motorji
Posamezniki in pari, ljubitelji
potovanj z motorji
Gostišče Jazbec,
kampi
*Motoristi: mišljeni motoristi, ki vozijo po urejenih cestah. Terenski motorji razen na temu namenjenih lokacijah
v destinaciji niso dobrodošli.
3.2. Turistični proizvodi v nastajanju:
Turistični proizvodi v nastajanju so proizvodi, ki imajo velike moţnosti za razvoj a še ne
ţivijo v polni meri, ker jim manjka eden izmed temeljnih predpogojev – ali nimajo ustrezne
infrastrukture, ali ni specializiranih izvajalcev ali pa še nimajo učinkovitega dostopa na
trţišče:
zgodovinski turizem,
kolesarstvo,
Tolmin – festivalsko mesto
turistične kmetije
Naziv proizvoda Problem
Zgodovinski
turizem
Poti miru: dediščina I. svetovne vojne je turistično nedvomno najpomembnejša zgodba v
Posočju. Imamo izvajalca (Fundacija poti miru v Posočju), v zadnjih letih so uredili odlično
infrastrukturo (6 muzejev v naravi, od tega 4 v naši destinaciji), izdali vodnik, organizirali
vodniško sluţbo; raste število dnevnih obiskovalcev, kot motiv za večdnevno bivanje pa se
ta program še ni zadosti uveljavil na trgu.
Razvojni potencial imajo tudi druge znamenitosti, ki danes sluţijo predvsem kot motiv za
dnevne obiskovalce: razvejana mreţa muzejev, muzejskih zbirk, zgodovinskih lokacij in
spomenikov.
Kolesarstvo Kolesarstvo ponuja velik potencial širokega turističnega produkta, ki bi ga v svojo ponudbo
lahko vključil velik del ponudnikov. Naravne moţnosti omogočajo veliko število izjemno
raznolikih kroţnih tur – precej več kot npr. na območju sosednjega Bovca. Infrastruktura v
največji meri obstaja, saj ture potekajo po obstoječih poteh, s publikacijami, izdanimi v letu
2008 in 2009 (kolesarski zemljevid in vodnik LTO Sotočje, nemški gorsko kolesarski
vodnik, slovenski gorsko kolesarski vodnik) pa imamo izdelan osnovni instrument za
uporabo te infrastrukture kot tudi za dostop na trţišče. Obiskovalci prihajajo individualno,
znotraj destinacije pa še nimamo specializiranega ponudnika kapacitet niti agencije, ki bi
kolesarstvo prevzela kot svojo osnovno dejavnost.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 31
Tolmin –
festivalsko mesto
Tolmin si je v minulih letih pridobil velik del prepoznavnosti skozi dosedanje festivale
(Sajeta, Soča Reggae Riversplash, Metal Camp, Sočn'Fest) vendar je dolgoročnost koncepta
festivalskega mesta še vedno vprašljiva. Imamo lokalne in zunanje organizatorje, ki so
precej »nestabilni«, ni pa skupnega lokalnega koordinatorja/nosilca niti ni urejene
najosnovnejše infrastrukture ali dolgoročnih dogovorov z lastniki zemljišč.
Podoben zametek, kot je tolminska festivalska zgodba bi v Kobaridu lahko pomenil v letu
2008 prvič izveden Outdoor show, ki bi lahko prispeval k pozicioniranju Kobarida tudi kot
enega izmed središč športov v naravi.
Turistične kmetije V tolminski in kobariški občini imamo vsega skupaj 3 vpeljane turistične kmetije, člana
LTO Sotočje sta tudi dve odlični kmetiji iz sosednje občine. Glede na obseg našega
podeţelja, velike neizkoriščene moţnosti tovrstne ponudbe in obetajoče povpraševanje na
trgu je to veliko premalo. Tudi davčne obremenitve turizma kot dopolnilne dejavnosti na
kmetiji so najmanjše. Skupaj z občinskimi sluţbami in drugimi institucijami (KSS, TNP) bi
se morali potruditi in animirati nosilce kmečkih gospodarstev, da bi se odločali tudi za
turizem.
3.3. Potencialni turistični proizvodi
Potencialni proizvodi so proizvodi, za razvoj katerih imamo realne a neizkoriščene naravne ali
druge moţnosti pa jim manjkata dva ali kar vsi trije ţe našteti osnovni predpogoji - ustrezna
infrastruktura, specializirani izvajalci in učinkovit dostop na trţišče:
Tolmin - priprave športnikov
Počitnice na planinah
Smučanje
Kajakaški center Most na Soči
Center zdravega ţivljenja
Dializni center Kobarid
Naravoslovni turizem
Priprave športnikov: imamo spodobno športno infrastrukturo v športnem parku Brajda, še posebej dobre
moţnosti za nogometaše; ni nosilca, ki bi bil zainteresiran in usposobljen za izvajanje programa in aktivno
trţenje kapacitet.
Turistične planine: ideja ima potencial posebnega nišnega produkta, ki nikoli ne bo dosegel velikega obsega,
lahko pa bi bil zelo odmeven v kontekstu posebnosti in lokalne identitete. Na tolminskem in kobariškem
območju najdemo največ ţivečih pašnih planin v Sloveniji – večina jih je tudi obnovljenih skozi popotresno
obnovo. Če bi se lastniki odločili za gradnjo apartmajev, bi lahko razvili podobno odmeven turistični produkt kot
so npr. na Hrvaškem počitnice na svetilnikih. Pogoj – tovrstno dejavnost je dopustno razvijati le na ţivih
planinah kot dopolnitev osnovni dejavnosti.
Prvi korak bi lahko bil organizacija sirarske poti, ki bi zdruţevala vse pašne planine (in posameznike)
zainteresirane in organizirane za prodajo svojih izdelkov.
Smučanje: destinacija Tolmin-Kobarid ima dolgo smučarsko tradicijo (Livek), ki pa so jo prekinile razvojni
zaostanek in klimatske spremembe. Smučanje se ne more več uvrstiti med najpomembnejše produkte, lahko pa
bi ga razvijali kot dopolnilno ali nišno ponudbo:
izhodišče za okoliška smučišča (Kanin, Trbiţ, Sorica, Kobla, Cerkno)
lokalno druţinsko smučišče na Ponikvah: primerna in odlična podpora razvoju namestitvenih kapacitet
na Šentviški planoti
smučarski tek: ureditev tekaških prog na območju Idrske planine in Matajurja
turno smučanje: odlične pogoje za turno smučanje bi lahko izkoristili ponudniki kapacitet v izhodiščih
(Krn, Tolminske Ravne) pa tudi gorski vodniki oz, športne agencije z ustreznim kadrom
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 32
Kajakaški center: organiziran klub, odlični rezultati kajakašev in akumulacijsko jezero so realna podlaga za
razvoj športnega centra, ki bi ponujal priprave tudi zunajim obiskovalcem in prispeval k zapolnjevanju kapacitet
na Mostu na Soči.
Center zdravega ţivljenja: društvo Preporod je bilo v obdobju 2006-2008 s svojimi vedno zasedenimi
desetdnevnimi programi postenja najuspešnejši organiziran program na Mostu na Soči in odličen promotor
lokalnih atrakcij, ki jih udeleţenci vsakodnevno obiskujejo. Primerna lastniška in programska rešitev bi lahko
zagotovila razvoj celoletnega centra zdravega ţivljenja, primerljivega s podobnimi klinikami v tujini.
Dializni center Kobarid: nastajajoči dializni center v Kobaridu bi v sodelovanju z ostalimi ponudniki lahko
postal tudi priloţnost, ki bi omogočala čimbolj normalne počitnice segmentu ledvičnih bolnikov.
Naravoslovni turizem: velika geološka in geografska raznolikost destinacije je razlog izjemnega števila
naravnih zanimivosti, znamenitosti, posebnosti, obstoja raznolikih, zanimivih ali posebnih ţivalskih in
rastlinskih vrst. Imamo lokalne strokovnjake, tudi nekatere odlične primere organiziranih naravoslovnih vsebin
(vzreja Soške postrvi, naravoslovna učilnica na Mostu na Soči), torej mnoţico elementov, ki bi jih bilo moţno
povezati v atraktivne programe.
3.4. Drugi turistični proizvodi
Drugi turistični proizvodi zajemajo preostale aktualne programe, ki z vidika destinacije kot
celote:
nimajo moţnosti za nadaljnjo rast (lov)
velika nadaljnja rast ni prioriteta/zaţelena (tranzit)
nimajo zadostne potrebne infrastrukture za nadaljnjo rast (poslovna srečanja)
so odvisni od dogodkov ali dejavnosti občasnega značaja, ki jih ne moremo načrtovati
(snemanje Narnije, programi vezani na popotresno obnovo)
Kljub temu, da v danih razmerah tovrstni programi na nivoju destinacije pa nimajo moţnosti
za širši razvoj, so lahko za posamezne ponudnike velikega pomena (npr. tranzit), zato jih ne
smemo zanemariti pač pa ustrezno umestiti v lokalno dogajanje.
Naziv proizvoda Omejitve
Lov Proizvod v celoti pokrivajo lovske druţine, vir (ţivali) je omejen in tako tudi
število lovcev oz. gostov iz tega naslova.
Tranzit Proizvod je sicer po svojem obsegu pomemben, tranzitni gostje so dobrodošel
segment, ki zapolnjuje luknje v terminih in pripelje koga v nizki sezoni, nikakor pa
tranzitni obiskovalci ne morejo biti naša prioriteta in strateška usmeritev.
Poslovna srečanja Proizvoda (konference, seminarji, kongresi …) zaenkrat ne moremo razvijati ker
nam manjka najosnovnejša (hotelska) infrastruktura in konferenčne kapacitete.
Občasni dogodki Občasni pomembni dogodki kot je bilo npr. v letu 2007 snemanje Disneyevega
filma Zgodbe iz Narnije so sicer zelo dobrodošli, ne moremo pa jih vnaprej
načrtovati; pridobivanje takih vsebin je za našo nerazvito destinacijo izjemno
zahtevno.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 33
3.5. Dnevni turistični programi
Dnevni turistični programi vključujejo celoten spekter razvite ponudbe destinacije, ki privlači
dnevne obiskovalce – okoliške prebivalce, stacionarne goste v destinaciji in stacionarne goste
v sosednjih turističnih krajih
izleti - obisk muzejev, kulturnih, naravnih in zgodovinskih znamenitosti
prireditve in festivali
športni programi
športno plezanje
kopanje
gastronomija
gostinstvo
tipični lokalni proizvodi
igralništvo
Naziv proizvoda Opis Ciljna publika Ponudniki
Izleti Sprehodi v naravno
okolje, obiski lokalnih
naravnih in kulturnih
znamenitosti
Dnevni obiskovalci vseh
kategorij
Upravljalci znamenitosti
(muzeji, Fundacija poti miru,
društva, LTO sotočje, lokalne
skupnosti…)
Prireditve in
festivali
Dnevni in večdnevni
športni, kulturni, zabavni
dogodki
Udeleţenci tekmovanj,
iskalci zabave in dobrega
druţenja vseh kategorij, večji
deleţ mlajše populacije
Vsi organizatorji: društva in
zveze, mladinske organizacije,
institucije, lokalne skupnosti,
zunanji organizatorji…)
Športni programi Individualno ali
organizira no ukvarjanje z
izbrano športno
dejavnostjo
Aktivna populacija in aktivni
obiskovalci vseh kategorij;
velik deleţ organiziranih
skupin
Športne agencije, planinska in
druga športna društva
Športno plezanje Plezanje v urejenih in
opremljenih plezališčih
Športni plezalci, alpinisti,
druţine plezalcev in
alpinistov
Skrbniki plezališč, organizirane
komercialne ponudbe (še) ni
Kopanje Kopanje, sončenje in
druţenje na bregovih rek
Druţine, pari in prijatelji Lokalne skupnosti oz. Skrbniki
javne infrastrukture
Gastronomija Ponudba hrane in pijače v
vrhunskih restavracijah
Zahtevnejši obiskovalci, ki si
ţelijo odlično pripravljene in
postreţene hrane in pijače in
so za to pripravljeni tudi
plačati primerno ceno
Odlične restavracije, tudi
catering
Gostinstvo Ponudba hrane in pijače v
vseh gostinskih lokalih in
na prireditvah
Vsi obiskovalci v skladu s
svojimi potrebami in ţeljami,
organizirani dogodki
(obletnice, druţabna
srečanja…)
Vsi ponudniki hrane in pijače
(bari, okrepčevalnice, pizzerije,
gostilne, restavracije),
ponudniki cateringa
Tipični lokalni
proizvodi
Ponudba tipičnih lokalnih
pridelkov, izdelkov obrti
in umetnostne obrti
Vsi obiskovalci s pozitivnim
odnosom do zdrave hrane in
lokalnega izročila
Kmetje, obrtniki, ljubitelji,
društva…
Igralništvo Igre in zabava v igralnici Stacionarni in občasni gostje
za poţivitev, igralci
Casino Aurora
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 34
4. Ocena ekonomskih učinkov turizma1
4.1. Dimenzija in vrednotenje posameznih turističnih proizvodov
4.1.1. Velikost posameznih turističnih proizvodov
TURISTIČNI PROIZVOD NOČITVE DELEŢ
1 Sprostitev in oddih 13.616 19,3%
2 Športne aktivnosti na vodah 11.385 16,1%
3 Pohodništvo 10.923 15,5%
4 Padalstvo 8.716 12,3%
5 Šole v naravi 5.646 8,0%
6 Ribolov 4.436 6,3%
7 Gastronomija 2.346 3,3%
8 Motoristi 1.966 2,8%
9 Butični turizem 915 1,3%
10 Igralništvo 102 0,1%
11 Team building
I. Razviti proizvodi skupaj (1…11) 60.052 85,1%
12 Zgodovinski turizem 1.587 2,2%
13 Priprave športnikov 141 0,2%
14 Tolmin - festivalsko mesto 86 0,1%
15 Kolesarstvo 3.928 5,6%
16 Center zdravega ţivljenja (Most)
II. Nastajajoči in potencialni proizvodi
skupaj (12…16) 5.742 8,1%
17 Tranzit 3.401 4,8%
18 Občasni dogodki 695 1,0%
19 Poslovna srečanja 647 0,9%
20 Drugo (kmetije) 70 0,1%
III. Drugo skupaj (17-20) 4.813 6,8%
SKUPAJ (I+II+III) 70.607 100,0%
Preglednica obravnava stacionarne goste v registriranih kapacitetah skozi prizmo produktov
oz. motivacijskih segmentov. Torej tiste, ki prespijo vsaj eno noč v turistični postelji ali
kampu.
Velika večina, 85% obiskovalcev pride na območje občine Kobarid zaradi narave in več kot
polovica izrecno zaradi aktivnosti, ki jih v tem naravnem okolju lahko počnejo. Tipičnega
obiskovalca našega območja torej lahko opišemo kot ljubitelja narave, ki svoje počitnice
preţivlja na bolj ali manj aktiven način.
63% obiskovalcev pride zaradi štirih vodilnih turističnih ponudb in sicer je še vedno največji
segment »sprostitve in oddih«, takoj za njim pa sledijo trije športni motivi: športi na vodah,
pohodništvo in jadralno padalstvo. Po številu obiskovalce in realiziranih nočitev so zelo
pomembne tudi šole v naravi, ribiči pa naštetim sledijo z 8% nočitev na šestem mestu.
1 V tem poglavju so uporabljeni statistični podatki in finančne ocene iz zaključenega leta 2007
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 35
4.1.2. Distribucija turističnih proizvodov po vrstah kapacitet
Hoteli in gostišča Sobe, apartmaji, kmetije Kampi CŠOD in koče
SKUPAJ % SKUPAJ % SKUPAJ % SKUPAJ %
Ribolov 3.230 24,9% Pohodništvo 1.362 22,8% Sprostitev&oddih 12.372 30,8% Šole v naravi 5.646 49,3%
Gastronomija 2.346 18,1% Šport - vode 729 12,2% Šport - vode 10.473 26,1% Pohodništvo 4.741 41,4%
Padalstvo 1.878 14,5% Padalstvo 716 12,0% Padalstvo 6.122 15,2%
Pohodništvo 948 7,3% Ribolov 577 9,7% Pohodništvo 3.872 9,6%
Butični turizem 915 7,0% Sprostitev&oddih 534 8,9% Motoristi 1.227 3,1%
Sprostitev&oddih 710 5,5% Motoristi 230 3,9% Ribolov 629 1,6%
Motoristi 509 3,9% Igralništvo 18 0,3%
Šport - vode 183 1,4%
Igralništvo 84 0,6%
Razviti proizvodi 10.804 83,2%
Razviti
proizvodi 4.167 69,7% Razviti proizvodi 34.695 86,3% Razviti proizvodi 10.386 90,8%
Zgodovin. turizem 691 5,3% Zgod. turizem 305 5,1% Kolesarstvo 3.380 8,4% Zgod. turizem 353 3,1%
Kolesarstvo 234 1,8% Kolesarstvo 244 4,1% Zgod. turizem 238 0,6% Priprave športnikov 141 1,2%
Prireditve 68 0,5% Prireditve 18 0,3% Kolesarstvo 71 0,6%
Nastajajoči in
potencialni 993 7,6%
Nastajajoči in
potencialni 567 9,5% Nastajajoči in
potencialni 3.617 9,0% Nastajajoči in
potencialni 565 4,9%
Tranzit 1.033 7,9% Tranzit 484 8,1% Tranzit 1.885 4,7% Poslovna sreč. 494 4,3%
Poslovna sreč. 75 0,6% Poslovna sreč. 78 1,3%
Drugo (Narnija) 86 0,7% Drugo (Narnija) 679 11,4%
Drugo 1.194 9,2% Drugo 1.241 20,8% drugo 1.885 4,7% drugo 494 4,3%
SKUPAJ 12.991 100,0% SKUPAJ 5.974 100,0% SKUPAJ 40.197 100,0% SKUPAJ 11.445 100,0%
Precejšnje razlike so tudi po posameznih namestitvenih strukturah. Za hotele in gostišča so najštevilnejši obiskovalci ribiči, sledi gastronomija in
padalci, za zasebne sobe in apartmaje so najštevilnejši pohodniki, sledijo jim ljubitelji vodnih športov in padalci, za kampe so najpomembnejša
skupina »sprostitev in oddih«, sledijo jim ljubitelji vodnih športov in tudi v tem primeru padalci.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 36
4.1.3. Finančna dimenzija posameznih turističnih proizvodov
razporeditev po skupni potrošnji razporeditev po potrošnji na dan
TURISTIČNI
PROIZVOD
POTROŠNJA
SKUPAJ
(EUR)
DELEŢ TURISTIČNI
PROIZVOD
POTROŠNJA
NA DAN
(EUR)
1 Ribolov 645.236 17,4% 1 Butični turizem 166,6
2 Športne aktivnosti/vode 555.833 15,0% 2 Ribolov 145,4
3 Sprostitev in oddih 542.804 14,7% 3 Gastronomija 135,3
4 Padalstvo 468.474 12,7% 4 Padalstvo 53,8
5 Pohodništvo 441.758 11,9% 5 Športne aktivnosti/ vode 48,8
6 Gastronomija 317.503 8,6% 6 Igralništvo 41,9
7 Butični turizem 152.434 4,1% 7 Pohodništvo 40,4
8 Šole v naravi 100.062 2,7% 8 Sprostitev in oddih 39,9
9 Motoristi 70.767 1,9% 9 Motoristi 36,0
10 Igralništvo 4.291 0,1% 10 Šole v naravi 17,7
I. Razviti proizvodi 3.299.162 89,1% I. Razviti proizvodi 54,9
13 Kolesarstvo 147.278 4,0% 13 Festivali 89,2
14 Poti miru 92.380 2,5% 14 Poti miru 58,2
15 Festivali 7.687 0,2% 15 Kolesarstvo 37,5
16 Priprave športnikov 4.314 0,1% 16 Priprave športnikov 30,6
II. Nastajajoči in
potencialni 251.659 6,8% II.
Nastajajoči in
potencialni 43,8
18 Tranzit 113.375 3,1% 18 Drugo (kmetije) 56,4
19 Poslovna srečanja 18.660 0,5% 19 Tranzit 33,3
20 Občasni dogodki 15.562 0,4% 20 Poslovna srečanja 28,9
21 Drugo (kmetije) 3.951 0,1% 21 Občasni dogodki 22,4
III. DRUGO 151.548 4,1% III. DRUGO 31,5
SKUPAJ (I+II+III) 3.702.370 100,0% POVPREČJE (SKUPAJ) 52,4
Presoja turističnih proizvodov po ocenjeni potrošnji nam pomembnost posameznih segmentov
pokaţe v bistveno drugačni luči. Če opazujemo dnevno potrošnjo predvsem močno izstopajo
trije zelo kobariško obarvani proizvodi in sicer ribolov, butični turizem in gastronomija.
Dnevna potrošnja navedenih je tri in večkrat višja od povprečne. Vsi trije segmenti skupaj
prispevajo 10,9% vseh nočitev v občini, na drugi strani pa kar 33,6% skupnih prihodkov vseh
stacionarnih obiskovalcev.
Če upoštevamo še dimenzijo posameznega produkta se večji del (81%) kobariških
turističnih prihodkov, ki jih prinašajo stacionarni gostje, lepo razporedi med prvih šest
najpomembnejših turističnih proizvodov: ribolov, športne aktivnosti na vodah,
sprostitev in oddih, padalstvo, pohodništvo in gastronomija. Ti podatki so pomembni tudi
zato, ker nam pomagajo argumentirati prioritete in na primeren način razporediti tudi
marketinško podporo destinacije (LTO).
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 37
4.1.4. Ocena skupnih prihodkov turistične dejavnosti v občini Kobarid
OCENA TURISTIČNE POTROŠNJE EUR
Stacionarni
gostje
Hoteli&gostišča 1.527.428
Sobe&apartmaji 315.145
Kampi 1.602.596
CŠOD in koče 257.201
Stacionarni obiskovalci skupaj 3.702.370
Dnevni
obiskovalci
Casino aurora 7.330.718
Gostinstvo dnevni gostje 2.321.082
Planinske koče
Športne agencije 415.387
Prevozniki 41.798
Lovci 29.100
Znamenitosti (muzeji,
Tolminska korita…) 250.000
Dnevni obiskovalci skupaj 10.388.085
TURISTIČNA POTROŠNJA SKUPAJ 14.090.455
Skupno potrošnjo obiskovalcev v občini Kobarid ocenjujemo na 14,0 M EUR, kar je glede na
dejstvo, da v občini ni nobenega velikega ponudnika, primerljivega s hotelskimi hišami v bolj
znanih slovenskih turističnih središčih, spoštovanja vreden rezultat. Izstopajoča je sicer
postavka igralnice Aurora, ki pa občini prispeva predvsem delovna mesta in koncesijo (ca.
360.000 EUR v 2008), z ostalimi sredstvi pa se pokrivajo dajatve in stroške igralnice. Številni
obiskovalci igralnice so osredotočeni predvsem na igralništvo, njihovega obiska ni čutiti niti v
odličnih kobariških restavracijah niti v znamenitem Kobariškem muzeju. Je pa s svojim
stalnim in kvalitetnim zabavnim programom dobrodošla dodatna ponudba tudi za destinacijo.
4.1.4.1. Struktura potrošnje stacionarnih gostov
OCENA STRUKTURE POTROŠNJE
STACIONARNIH GOSTOV EUR deleţ
Namestitev (BB, HB, najem apartmaja) 1.397.182 37,74%
Gostinske storitve 1.134.449 30,64%
Trgovina 592.693 16,01%
Dovolilnice (ribiči, padalci, kajakaši) 164.076 4,43%
Vodenje 109.148 2,95%
Športni programi 86.364 2,33%
Vstopnine 70.402 1,90%
Lokalni transport 58.517 1,58%
Turist. Taksa 42.933 1,16%
Spominki 21.944 0,59%
Razglednice 18.886 0,51%
Izposoja opreme 4.726 0,13%
Agencijske storitve 1.050 0,03%
POTROŠNJA SKUPAJ 3.702.370 100,00%
Preglednica prikazuje oceno strukture porabe obiskovalcev v času njihovega bivanja v
destinaciji.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, december 2008 38
4.1.3. Struktura segmentov po nacionalnostih
SLOVENIJA Nemčija Avstrija Italija Nizozemska Češka Velika Brit.
1 Sprostitev/oddih 8.511 Šport na vodah 5.430 Padalstvo 1.620 Šport na vodah 1.294 Sprostitev/oddih 1.165 Šport na vodah 774 Ribolov 800
2 Pohodništvo 6.238 Padalstvo 3.135 Šport na vodah 1.116 Sprostitev/oddih 674 Pohodništvo 694 Obč. Dogodki 695 Pohodništvo 567
3 Šole v naravi 5.646 Pohodništvo 875 Gastronomija 411 Ribolov 647 Padalstvo 436 Padalstvo 577 Gastronomija 324
4 Kolesarstvo 2.541 Motoristi 832 Zgod. turizem 293 Pohodništvo 571 Tranzit 411 Tranzit 324 Padalstvo 301
5 Padalstvo 1.109 Tranzit 685 Kolesarstvo 284 Gastronomija 309 Ribolov 234 Ribolov 256 A arhitektura 283
6 Šport na vodah 1.057 Kolesarstvo 663 Sprostitev/oddih 280 Padalstvo 212 Šport na vodah 106 Pohodništvo 235 Sprostitev/oddih 278
7 Gastronomija 670 Sprostitev/oddih 660 Tranzit 233 Tranzit 158 Sprostitev/oddih 185 Tranzit 270
8 Motoristi 618 Zgod. turizem 136 Motoristi 188 Zgod. turizem 102 Šport na vodah 184
9 Poslovna sr. 549 Gastronomija 133 Pohodništvo 161 SKUPAJ 4.189 SKUPAJ 3.254 SKUPAJ 3.091 SKUPAJ 3.050
10 Zgod. turizem 494 Ribolov 111 Ribolov 155
11 Arhitektura 357 SKUPAJ 12.844 SKUPAJ 4.809
12 Tranzit 186
13 Priprave šport 141
14 Ribolov 120
SKUPAJ 28.246
Francija Belgija Švica ZDA Madţarska Hrvaška Izrael
1 Ribolov 990 Pohodništvo 409 Padalstvo 210 Gastronomija 183 Šport na vodah 387 Pohodništvo 227 Tranzit 126
2 Sprostitev/oddih 190 Sprostitev/oddih 367 Ribolov 161 Zgod. turizem 142 Padalstvo 92 SKUPAJ 338 SKUPAJ 248
3 Šport na vodah 108 Padalstvo 217 Šport na vodah 146 Tranzit 109 SKUPAJ 501
4 Šport na vodah 159 Pohodništvo 117 Ribolov 100
5 Ribolov 140 Sprostitev/oddih 100 Pohodništvo 95
SKUPAJ 1.548 SKUPAJ 1.474 SKUPAJ 866 SKUPAJ 739
Opazovanje obiskovalcev po posameznih trţiščih nam precej jasno pokaţe preference teh trgov, ugotovitve nam morajo biti pomembna
orientacija pri oblikovanju trţnega komuniciranja. Športne aktivnosti so na vseh naših najpomembnejših trgih prevladujoči motiv, čeprav se v
skupnem povprečju na prvo mesto uvrstijo klasični turisti (oddih in sprostitev), pa še pri teh lahko ugotavljamo izrazite aktivne komponente
njihovega bivanja, seveda na športno manj zahtevnem nivoju.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 39
Analiza segmentov po emitivnih trţiščih nam poleg ustaljenih predstav pokaţe tudi nekaj na
prvi pogled zanimivih, celo presenetljivih rezultatov:
tudi pri italijanskih obiskovalcih, ki v naših predstavah veljajo za obiskovalce, ki imajo
radi udobje in si ne ţelijo naprezanja, je športni motiv najpomembnejši – največ jih pride
zaradi aktivnosti na Soči
gastronomija, kot eden najbolj posebnih kobariških produktov, ima na prvem mestu
domače obiskovalce, sledijo Avstrijci in Angleţi, Italijani so šele na četrtem mestu
(seveda pa jih je bistveno več med dnevnimi obiskovalci). Še posebej zanimivo je, da je ta
ponudba najpomembnejša za Američane
kolesarstvo najdemo samo pri domačih obiskovalcih, Nemcih in Avstrijcih; glede na
dejstvo, da je to nov produkt, ki šele nastaja, je opaznost teh obiskovalcev ţe zelo velika
med ribiči, ki so včasih veljali predvsem za italijansko klientelo, so na prvem mestu
Francozi, sledijo jim Angleţi, šele na tretjem mestu z znatnim zaostankom najdemo
Italijane
pohodništvo, produkt s katerim se razen planinskih društev nobeden od komercialnih
ponudnikov ne ukvarja v zadostni meri, je univerzalno zanimiv prav za vsa trţišča
Rezultate te analize si je sicer potrebno razlagati z določeno mero previdnosti. Razlike v
preferencah istih emitivnih trţišč, ki jih najdemo, če primerjamo enako analizo za občino
Tolmin kot za občino Kobarid nam povedo dvoje:
1. rezultati analize nam na eni strani res pokaţejo realni interes trţišča in obseg
povpraševanja
2. na drugi strani pa nam jasno povedo, da povpraševanje ni povsem avtonomna kategorija
ampak je vezano tudi na obstoječo ponudbo (gastronomija kot motiv prihoda v občino
Tolmin ne obstaja – to ne pomeni, da trga za oţjo Tolminsko ni ampak predvsem to, da na
tem območju nimamo primerne ponudbe)
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 40
4.3. Ocena zaposlenosti
ponudnik, podjetje, institucija stalno pogodbeno
(določen čas)
študenti
(od-do)
dodatna
dejavnost (št. gospodinjstev)
LTO Sotočje 2 3 8
Muzeji in galerije 8 13 5 5 8
Hoteli 15 3+3
Penzioni in gostišča 33 21 1
Apartmaji in počitniška stanovanja 2,5 1 22
Zasebne sobe 1 2
Turistične kmetije 2 1
Kampi 13 32
CŠOD 9
Planinski domovi in društva 10
ostale kmetije 1
Gostinstvo 8 1 4 2
Športne agencije 7 0 42 42
Prevozništvo 3
Turistične agencije 0
Ribolov in ribogojstvo 5
Druge institucije in društva 3 1
Welness 1
Casino 65 5 25 32
ponudniki, ki niso člani LTOja (bari) 10 2 8 8 1
SKUPAJ 186,5 87 87 97 35
Turizem v občini Kobarid prispeva ţe preko 20% delovnih mest (vseh v letu 2007 je bilo
1.119 – vir SURS)
186,5 je stalnih delovnih mest
87 delovnih mest je zagotovljenih skozi sezono oz. za določen čas (upoštevali smo 6
mesecev)
za 87-97 študentov je turizem pomemben, za marsikoga tudi edini vir dodatnega
dohodka
35 gospodinjstev razvija turizem kot dodatno dejavnost, ki jim prinaša dodatne
ekonomske učinke
V občini Kobarid je bilo v letu 2007 1.119 zaposlenih, kar pomeni, da turizem prispeva ţe
20,6 % delovnih mest. Turizem je dejavnost, ki v dolini Soče spada med tiste z največjimi
razvojnimi moţnostmi, tudi v kontekstu zaposlovanja, samozaposlovanja, podjetništva ali
zagotavljanja dodatnega dohodka in v občini Kobarid se počasi prebija med najpomembnejše
delodajalce.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 41
5. Ključni trendi na turističnem trgu
Turizem je največja industrija na svetu, zaradi svoje narave pa tudi izredno dinamična. Pogoji
za delo se zato stalno spreminjajo. Navajamo ključne aktualne trende, ki jih je potrebno
upoštevati pri našem delu:
1. Spremembe načina in sloga ţivljenja
Zavedanje pomena zdravja, ki postaja osrednja vrednota.
Potovanja kot del načina ţivljenja, vse večja spontanost, zdruţevanje in prepletanje
dela in prostega časa, iskanje raznolikosti.
Iskanje tako komplementarnega kot drugačnega, kontrastnega sveta.
Iskanje identitete in uţitkov.
Povečan pomen okolja, narave, individualno oblikovanih proizvodov in storitev,
varnosti.
Povečano povpraševanje po sproščujočih aktivnostih.
Aktivne in aktivnosti ter doţivetij polne počitnice postajajo vse bolj priljubljene.
Vse bolj kritičen odnos do umetne ponudbe in vse višje vrednotenje avtentičnega.
2. Socio-demografske spremembe
Več enočlanskih gospodinjstev, več razpoloţljivega dohodka in višja kupna moč.
Strukturne spremembe v druţinah (manj otrok, enostarševske druţine itd).
Naraščanje seniorskega trga (z več dohodka, več mobilnosti, več aktivnosti) in
upadanja druţinskega; število izkušenih seniorskih popotnikov bo raslo hitreje kot
razvoj ponudbe na splošno.
3. Spremembe v nakupnem vedenju
Manj načrtovanja vnaprej, odločitve na kratki rok.
Odprtost do novih tehnologij in distribucijskih kanalov.
Povečana fleksibilnost.
Manj klasične paketne ponudbe, več individualnih programov.
4. Spremembe v potovalnem obnašanju
Več kratkih oddihov z različnimi motivi (mesta, obala, kultura, dogodki, dobro
počutje) namesto enega dolgega potovanja v oddaljene destinacije.
Več raznolikih potovalnih izkušenj: fleksibilnost pri izbiri destinacij, hibridni turist
(enkrat preproste počitnice, drugič luksuzne, enkrat v bliţnjo destinacijo, drugič v
oddaljeno, kombinacija nizko cenovnega leta z visoko kakovostjo hotela, kombinacija
poceni namestitve in vrhunske prireditve itd).
Naraščanje potrebe po samorazvoju in kreativnem izraţanju. Ker so potovalne
izkušnje vedno bogatejše, povzročajo ţeljo po nadaljnjem potovanju. Ljudje iščejo
globlje, avtentične, kar spreminja odnos med gostiteljem in gostom.
Pričakovanje višje kakovosti izkušenj in storitev na vseh ravneh potrošnje – turisti
ţelijo biti vedno manj »turisti«.
Vedno bolj iščejo nekaj novega in boljšega, na drugi strani pa je vedno manj
edinstvenih destinacij.
Izkušnje in kritični pogledi bodo spodbudili turiste, da se bodo vračali v destinacije, s
katerimi so bili zadovoljni v preteklosti.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 42
Destinacije bodo vse bolj pridobivale od preprostega in cenovno lahko dostopnega
dostopa za kratke oddihe – cenovno nizka dostopnost (nizko cenovni avioprevozniki)
destinacije je postala eden ključnih motivov v nakupnem odločanju obiskovalcev.
5. Povečana občutljivost za ceno in kakovost
Turist je vse bolj zahteven in kritičen v svojih pričakovanjih.
Aktivno je potrebno razvijati dodano vrednost (osnovna vrednost, dodana vrednost in
čustveno vrednost).
6. Internacionalizacija konkurence
Povečanje konkurence med turističnimi destinacijami (mestne destinacije, obmorske,
nove destinacije v Vzhodni in Srednji Evropi, tradicionalne gorske destinacije,
prekomorske destinacije vse tekmujejo za iste potencialne obiskovalce).
Pripadnost in lojalnost destinacijam bo še naprej upadala.
Pokrajine, ki ponujajo celovit, raznolik in uravnoteţen koncept, bodo vse bolj iskane.
7. Tekmovanje na področju informacij in tehnologij
Internet je postal osnoven in lahko dostopen vir informaciji, omogoča preproste
primerjave, večji je nadzor nad cenami in produkti, on-line rezervacije in plačila so
poenostavila nakupne postopke; pomen interneta bo rastel še naprej.
Pojavljajo se priloţnosti na področju mobilne telefonije in digitalne televizije.
Razvijajo se novi plačilni sistemi, varne kreditne kartice in e-denarnice, kar povečuje
varnost transferja plačil on-line.
Razvoj cenejših globalnih komunikacij in transporta hitro povečuje obseg potovanj.
Nove GPS (globalni sistemi pozicioniranja) tehnologije omogočajo boljšo
organizacijo in večjo učinkovitost ponudbe kot tudi večji sledljivost turističnih tokov
8. Diferenciacija
Trţno segmentiranje med velikim, masovnim trgom s poceni in hitro spremenljivi
produkti in programi ter med premium trgom s posebnimi produkti in storitvami za
specifične ciljne skupine.
Vse večje povpraševanje za luksuzne in posebne produkte.
Glede na dejstvo, da je status manj pomemben kot nekdaj, postaja obnašanje vse bolj
personalizirano, kar vodi k povpraševanju po manjših nastanitvenih zmogljivostih (na
primer manjših, avtentičnih druţinskih hotelih).
Potrebno je poznati motivacije in interese trţnih segmentov, definirati in izkoristiti
edinstvene prodajne priloţnosti turističnih produktov (USP).
Trţenjska sporočila morajo temeljiti na izkušnjah in občutjih, produkte je treba
oblikovati po meri potrošnika.
Vedno večji pomen pridobiva branding.
9. Varnost
Teroristični napadi, regionalne vojne, onesnaţenje in druge krize so postale del
vsakdanjega ţivljenja in vplivajo na potrebo, da se počutimo varne – turisti se
izogibajo destinacijam, ki veljajo za tvegane.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 43
10. Trajnostna usmerjenost in ključni premiki na zelenem trgu
Turizem temelji prav na ohranjenem naravnem in druţbenem okolju: odkrivanje
naravne in kulturne dediščine ter sprostitev v neokrnjeni naravi je še vedno eden
glavnih motivov za potovanja – okolje je torej ključni kapital, ki ga je potrebno
trajnostno upravljati.
Spreminjanje vedenja in vrednot potrošnikov: raziskave dokazujejo, da so
potrošniki vse bolj osveščeni in vedno bolj naklonjeni zelenim moţnostim − varovanje
okolja je vse bolj visoko na lestvici njihovih vrednot
Brez skrbi za okolje danes ni več poslovnega uspeha ne poslovnega ugleda: potrošniki, investitorji, delničarji, zaposleni in splošna javnost tako od podjetij kot tudi
drţav zahtevajo vse bolj odgovorno ravnanje.
Turizem je visoko občutljiv na podnebne razmere: podnebje vpliva na izbiro kraja,
časa in vrste počitnic, določa turistično infrastrukturo in ponudbo, podnebne
spremembe bodo vplivale na turizem posredno tudi preko demografskih, ekonomskih
in socialnih dejavnikov, zato je pomembno, da se turizem aktivno prilagaja in sooči z
geografsko, časovno in produktno prerazporeditvijo
Turizem ustvarja 5 % izpustov toplogrednih plinov in mora zato na globalni
ravni tudi za ta del prevzeti odgovornost (predvsem hoteli in transportni sektor)
Podnebne spremembe so ena najbolj vročih tem na mednarodni ravni: postale so
dejstvo, ki vedno bolj vpliva tako na ţivljenje na našem planetu kot tudi na poslovne
odločitve podjetij, organizacij, destinacij, drţav. Niso samo točka na politični agendi,
ampak tudi tema razgovorov v domovih številnih ljudi po vsem svetu.
Svet zelenega se je preselil na prve strani časopisov: o okoljskih vprašanjih se
veliko piše, govori, razpravlja; vsebine, zgodbe in novice pa je mogoče najti v vseh
medijih.
Zeleno postaja osrednje trţenjsko orodje za številna podjetja v vseh industrijah:
naraščajoči zeleni potencial med globalnimi potrošniki prepoznavajo številna podjetja,
kot npr.: trgovski gigant Wal-Mart, ki ponuja bolj ekološko hrano, ebayi, ki na
worldofgood.com nudi druţbeno odgovorne izdelke, ţivalim prijazno kozmetiko, kavo
preko pravične trgovine, ekološka oblačila, pohištvo iz recikliranih materialov, športni
gigant Nike, ki bi naj do leta 2011 postal ogljično nevtralen, do Whole Foods Market,
ki je svoj posel ţe v osnovi zgradil na ekološki hrani ...
Velikost trga zelenih produktov je ţe danes velika, vendar je trg fragmentiran,
potrošniki pa te izdelke teţko najdejo preko tradicionalnih kanalov. Po podatkih
ameriške raziskovalne inštitucije NPD group je število ljudi, ki jih na primer zanima
okolju prijazen tekstil, od leta 2003 povečalo za 300% in v tem času je tudi trg okolju
prijaznih izdelkov zrasel z okoli 11 milijard USD na 30 milijard USD. Kljub
gospodarski recesiji so ljudje za zelene proizvode pripravljeni plačevati .
Vse večji in močnejši je trg LOHAS (Lifestyle Of Health And Sustainability)
potrošnikov – ljudi z izrazitim ţivljenjskim slogom, ki izkazujejo odgovoren odnos
do svojega zdravja in »zdravja« okolja. Ti ljudje so večinoma bolj izobraţeni in imajo
višji dohodek, odprti so za zelo različne zelene iniciative, na vseh področjih, od bolj
zdrave hrane, zelenih potovanj do avtomobilov in kupovanja bolj trajnostne opreme za
njihove domove.
Drţave so trajnostne politike vključile v svoje razvojne strategije in koncepte,
preko številnih vladnih in še posebej nevladnih institucij in organov pa sporočajo o
nujnosti ukrepanja tako na ravni drţave, kot tudi podjetij.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 44
Potrošnikov, ki so okoljsko ozaveščeni in potujejo, je vse več, iščejo informacije, ki
so zaenkrat še razdrobljene in neorganizirane v različnih virih2, včasih tudi teţko
dosegljive, vprašljivo verodostojne in teţko razumljive (neurejenost znakov za okolju
prijazno delovanje).
Na voljo so orodja za izračun svojega ogljičnega odtisa, začelo se je trgovanje z
ogljičnimi krediti, kupiti je mogoče ogljično izravnavo …
Na globalnem trgu je na voljo veliko število različnih okoljskih znakov oziroma
sistemov certificiranja, ki sporočajo turistom, da je ponudba prijazna do obiskovalcev,
zaposlenih in okolja.
5.1. Usmeritev v trajnostni koncept razvoja turizma
Destinacija Dolina Soče, Kobarid & Tolmin ima vse moţnosti, da se na ustrezen način odzove
na izzive, ki jih postavljajo navedeni trendi.
Analiza stanja nam je jasno povedala, da so narava in z naravo povezane aktivnosti osnovni
motiv za prihod obiskovalcev v naše okolje. Atraktivno in ohranjeno naravno okolje je tudi
najpomembnejši vir, ki nam je na voljo za razvoj turizma, zato se moramo do tega vira
obnašati čim bolj odgovorno.
Trajnostni koncept razvoja kot temeljni koncept se torej ponuja sam po sebi. Seveda bo
uspešen le, če obe občini tak koncept sprejmeta zavestno za vse svoje razvojne programe in
ne le za področje turizma.
Trajnostni turizem je torej aktualni trend, pa tudi razvojna in trţna priloţnost, ki prinaša
povsem konkretne ekonomske koristi:
konkretne finančne prihranke turističnim ponudnikom: zniţevanje stroškov zaradi
učinkovitejše rabe energije, manjše porabe vode, niţjih ekoloških taks;
večjo privlačnost za investitorje: do okolja prijazne in druţbeno odgovorne
investicije so vse bolj privlačne, boljše sprejete v lokalni populaciji, zaradi
trajnostnega pristopa dolgoročno vzdrţnejše;
boljšo pripravljenost na zakonodajo, nacionalno in evropsko, več moţnosti za
vključevanje v programe subvencioniranja in pospeševanja razvoja financirane iz
javnih virov, saj je okoljska odgovornost vedno pomembnejši kriterij, vključen v
razpisne pogoje
boljše in bolj motivirane kadre: podjetja, ki skrbijo za naravno in druţbeno okolje,
kakovost ţivljenja ter zadovoljstvo zaposlenih, laţje pritegnejo, motivirajo in zadrţijo
zaposlene;
večji ugled podjetja in destinacije, še posebej, če ga lahko podkrepimo s priznanimi
okoljskimi znaki;
prijetnejše izkušnje obiskovalcev: ponudniki in destinacije s trajnostnim pristopom
razvijajo bolj kakovosten produkt in si prizadevajo za večje zadovoljstvo
obiskovalcev;
uspešnejše nagovarjanje zahtevnejših segmentov: z dodelanim trajnostnim
konceptom lahko učinkoviteje in uspešneje nagovarjamo zahtevnejše segmente, ki so
za naše storitve pripravljeni priznati višjo ceno…
2 Če jih navedemo le nekaj: www.eonvionmentallyfriendlyhotels.com, www.greenwashingindex.com,
www.responsibletravel.com, www.gogreeentravel.com, www.iIpt.com, www.greenglobe.travel itd.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 45
6. SWOT analiza
PREDNOSTI SLABOSTI
Ugodna geografska pozicija, bliţina emitivnih
trgov
Izjemne naravne danosti (Soča, TNP)
Bogata zgodovinska dediščina
Obstoječe podporno okolja (LTO, društvena
dejavnost, Tolminski muzej, PRC, Fundacija
Poti miru v Posočju)
Večinska naklonjenost prebivalstva
nadaljnjemu razvoju turizma
Intenzivna rast kapacitet, realizacije in
povpraševanja
Razviti programi športov v naravi (ribolov,
vode, jadralno padalstvo)
Uveljavljeni festivali in prireditve (Noč na
jezeru, Metal camp, Outdoor Show, Gorski
maraton, …)
Dediščina I. svetovne vojne
Destinacija še nima jasne trţne identitete
Slabe prometne povezave z osrednjo Slovenijo
Slab javni prevoz
Nezadostna prometna in turistična signalizacija
Premalo nastanitvenih kapacitet
Pomanjkanje znanja o turizmu
Popolna odvisnost od letne sezone
Premalo »pakirane« ponudbe, raznolikih prodajnih
programov
Odsotnost močnejših (kadrovsko in finančno)
ponudnikov
Ni jasne prostorske razvojne strategije
Propadanje/zaraščanje kulturne krajine
Ni razvojne strategije na področju turizma
Nepripravljenost/neprivlačnost destinacije za zunanje
investitorje
Neugodni demografski trendi, staranje prebivalcev na
kmetijah
PRILOŢNOSTI NEVARNOSTI
Vključevanje v Evropo (EURo, lokacija,
dostopnost)
Pridobljena EU priznanja (EMYA, Znak EU
dediščine, EDEN)
Povezovanje turizma in dejavnosti na kmetijah
Rast ekološke zavesti na ciljnih trgih –
skladnost karakterja destinacije z zelenimi
trendi
Globalna rast okoljske občutljivosti in
odgovornosti
Rast deleţa aktivnih počitnic
Razvoj alternativnih oblik turizma
Razvoj novih medijev in e-komuniciranja
Razvoj bliţnjih letališč (Trst, Treviso, Celovec,
Ljubljana)
Nerazumevajoča in neodzivna razvojna politika
lokalne skupnosti
Izjemna konkurenčnost v turističnih dejavnosti,
zahtevnejši standardi
Zapiranje v lokalne meje
Stihijski in nenadzorovan razvoj športnih programov v
naravi
Pretiran individualizem/samozadostnost ponudnikov
Nestimulativna davčna politika
Zapleteni upravni postopki
Globalna rast okoljske občutljivosti in odgovornosti
Nenadzorovan priliv zunanjega kapitala
Razvoj zelenega turizma samo na deklarativni ravni
SWOT analiza je pripomoček, ki nam na relativno preprost način pomaga opredeliti naše
močne in šibke točke ter priloţnosti in nevarnosti iz našega okolja. Pomaga nam učinkovito
upravljati našo turistično ponudbo – torej obvladovati in zmanjševati slabosti, krepiti močne
strani, izkoriščati priloţnosti, ki jih nam svet nudi in zagotavljati ustrezno in pravočasno
odzivnost na nevarnosti, ki se vedno pojavljajo.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 46
6.1. Ključni faktorji uspeha
Spodnja slika prikazuje faktorje, od katerih je odvisno, ali bomo znali uporabiti prednosti in
obvladovati slabosti, izkoriščati priloţnosti in se izogniti nevarnostim, ali bomo znali
oblikovati privlačno in konkurenčno ponudbo in se ustrezno pozicionirati na trgu.
Glavni izziv destinacije Kobarid & Tolmin pa je, da bomo trajnostni koncept razvoja
znali sprejeti vsi ključni udeleţenci, tako v javnem kot v zasebnem/podjetniškem in
civilnem sektorju.
Shema 1: Prikaz ključnih faktorjev uspeha za razvoj in trţenje destinacije
Konkurenčen
& inovativen
produkt
Jasno
pozicioniranje
in močna
znamka
Atrakcije,
storitve,
infrastrukturaSodelovanje
vseh & ukrepi
podpirajo
strategijo
Elementi
preseţkov
(inovativnost,
arhitektura,
design)
Nenehno
raziskovanje
trga in
benchmark
Močno
vodstvo
(znanje,
sposobnost,
učinkovitost)
Verjeti v
skupno
»zgodbo« in
deliti vizijo in
strategijo
Ključni
faktorji
uspeha za
destinacijo
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 47
7. Strateške opredelitve
7.1. Vizija destinacije
7.1.1. Opredelitev destinacije
Destinacija je okolje, v katerem obiskovalec preţivi večji del svojega turističnega bivanja.
Opredeljena je z lokacijo oz. geografskim območjem ter s skupnim konceptom upravljanja in
trţenja. V tem smislu je destinacija v veliki meri tudi dogovor, ki ga udeleţenci in ustvarjalci
turistične ponudbe na izbranem vsebinsko povezanem območju sklenejo z namenom povečati
svojo uspešnost in prepoznavnost na turističnem trgu.
V našem primeru sta se občini Tolmin in Kobarid dogovorile za ustanovitev skupne LTO in s
tem opredelile svoj prostor tudi kot območje skupne destinacije, ki je predmet te strategije.
7.1.2. Vizija
Vizija destinacije je stanje, ki ga ţelimo doseči, je opredelitev ţelene identitete destinacije v
bodočnosti pa tudi predstava o integraciji destinacije v okolje. Vizija destinacije je zgrajena
na osnovi skupnih značilnosti, načel delovanja in vrednot:
Značilnosti:
izjemno, raznoliko in ohranjeno naravno okolje na stičišču Alp in Jadrana,
sestavni del doline Soče, Triglavskega narodnega parka, Julijskih Alp in goriške
statistične regije (Smaragdne poti),
bogata zgodovinska dediščina s posebnim poudarkom na I. svetovni vojni,
destinacija za aktivne obiskovalce,
pozitiven odnos prebivalcev do turizma, ki ga prepoznavajo kot razvojno priloţnost.
Načela:
spoštovanje lokalnega znanja in izročila, načina ţivljenja prebivalcev – vse naravne in
kulturne danosti, ki so nam bile zaupane od prejšnjih generacij, bomo z odgovornim
ravnanjem oplemenitili in predali prihodnjim generacijam,
spoštovanje in odgovorno upravljanje naravne, kulture in zgodovinske dediščine,
oblikovanje in nudenje pristnih doţivetij, odkrivanje zgodb, ki so zgrajene na identiteti
destinacije,
razvijanje inovativne ponudbe, ki bo valorizirala naravne danosti na trajnosten način,
nagovarjanje ekološko ozaveščenih obiskovalcev, ki imajo odgovoren odnos do okolja
in prebivalcev,
naravno in kulturno okolje naše destinacije pretvarjamo v individualna in čustveno
močna doţivetja aktivnega oddiha, sprostitve in odkrivanja destinacije, ki je
pomemben del ponudbe doline Soče.
Vrednote:
Odgovornost – spoštovanje načel trajnostnega razvoja;
Ponos – zavedanje kvalitete okolja, lokalnega znanja, dediščine in izročila;
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 48
Pristnost – razvoj, ki temelji na naravnem in kulturnem bogastvu in ga valorizira na
trajnosten način.
Destinacija ima vse razvojne moţnosti, da izkoristi aktualen, vedno močnejši in dolgoročno
vzdrţen trend »zelenega« povpraševanja. Naravno okolje, obstoječa ponudba, tudi današnja
podoba v javnosti, vrednote prebivalcev; vse to so potenciali, ki omogočajo hitro in
učinkovito vključevanje v ta trend. Nespametno bi bilo iskati razvojne moţnosti v
masovnemu turizmu. Tako z vidika odgovornosti do prostora, v katerem ţivimo, kot tudi v
kontekstu realnih trţnih trendov je priloţnost destinacije v taki vrsti turizma, ki bo valorizirala
lokalno dediščino in naravne danosti na trajnosten način in s tem ustvarjala dodano vrednost,
ki bo pomembno prispevala k blagostanju prebivalcev.
VIZIJA TURISTIČNE DESTINACIJE:
Dolina Soče (Kobarid & Tolmin) bo vodilna zelena destinacija v
Sloveniji, uvrščena na mednarodni seznam privlačnih zelenih ciljev.
Destinacija Dolina Soče (Kobarid & Tolmin) je prepoznavna, uspešna in dobro
organizirana zelena turistična destinacija, zaţelen cilj tako ljubiteljev aktivnega oddiha
in sprostitve v navdušujočem naravnem okolju kot raziskovalcev dediščine in zgodovine.
Je pomemben sestavni element skupne podobe in uspešnosti celotne doline Soče in
širšega območja. Destinacija s pristnimi doţivetji izpolnjuje pričakovanja ekološko
ozaveščenih obiskovalcev, prispeva k druţbenemu in gospodarskemu blagostanju
prebivalcev ter zagotavlja varovanje naravne, kulturne in zgodovinske dediščine.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 49
8. Cilji destinacije v obdobju 2010 - 2015
8.1. Glavni cilj – udejanjanje vizije
Vizija destinacije je postati vodilna zelena destinacija v Sloveniji, to pa je
dosegljivo le z aktivnim udejanjanjem politike trajnostnega razvoja.
Destinacija Dolina Soče – Kobarid & Tolmin bo na vseh področjih razvoja
sledila temu konceptu, se jasno pozicionirala na trgu kot zelena destinacija
in z odgovornim razvojem turizma prispevala k varovanju dediščine in k
večjemu blagostanju prebivalcev.
8.2. Cilji na področju obsega turistične realizacije
1. Povečanje letne realizacije turističnih nočitev na 100.000 (25%).
2. 150 novih leţišč v drobnem zasebnem sektorju (sobe, apartmaji)
3. 200 dodatnih mest v kampih
4. Povprečna rast zasedenosti vseh kapacitet za 5%.
5. 500 novih hotelskih postelj v naslednjih 10 letih.
Ad 1.: Zastavljen cilj dodatnih 25% nočitev (od 80.000 v letu 2009 do 100.000 v letu 2015) v
naslednjih 5 letih je zelo ambiciozen in predpostavlja relativno hitro umirjanje gospodarske
krize, normalizacijo razmer na turističnem trgu, kvalitetno delo vseh ponudnikov, rast obsega
namestitvenih kapacitet in uspešno pozicioniranje destinacije.
Ad 2. in 3.: Načrtovana rast navedenih kapacitet vključuje samo razvoj drobno podjetniškega
sektorja, torej zasebnih sob in apartmajev, turizma na kmetijah in kampov (od trenutnih 321
turističnih postelj na pričakovanih 471 postelj). Rast pričakujemo tudi zaradi nadaljevanja
popotresnega programa Soča 2013, konec obdobja pa pričakujemo umirjanje tovrstnih
investicij. Glede na naravne danosti in strukturo poseljenosti območja bi pričakovali več
naloţb v turizem kot dodatno dejavnost na kmetijah – v celi kobariški občini imamo danes
(2010) samo dve turistični kmetiji.
Ad 4.: S tem ciljem ţelimo poudariti, da moramo ob rasti kapacitet povečevati tudi
zasedenost obstoječih, da torej »produktivnost« za 5% presega rast novih kapacitet.
Ad 5.: Kobarid ima trenutno samo 61 hotelskih postelj, kar je velika ovira v razvoju
zahtevnejše ponudbe, organiziranih programov, pri pridobivanju večjih organizatorjev
potovanj, organizacij poslovnih konferenc in podobnih srečanj, zato so nove hotelske postelje
nujno potrebne. Za turistično nerazvito okolje, kot je občina Kobarid, je zastavljeni cilj 500
hotelskih postelj zahteven projekt, zato je obdobje raztegnjeno na 10 let. Pod številko 500
enot ni zamišljen en velik hotelski kompleks (čeprav ga pod pogojem primernega načina
vključevanja v prostor tudi ne izključujemo), pač pa predvsem – v skladu z občinskim
prostorskim načrtom – razpršena gradnja manjših druţinskih enot.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 50
8.2. Cilji na področju trţenja
1. Izgradnja prepoznavne in uspešne destinacijske trţne znamke Dolina
Soče – Kobarid & Tolmin.
2. Razviti vsaj 10 uspešnih turističnih proizvodov, atrakcij ali dogodkov.
3. Identifikacija in animiranje najmanj 10 specializiranih partnerjev na
emitivnih trgih.
4. Podvojiti obseg rezervacij destinacijskega rezervacijskega sistema (iz
leta 2009).
Ad 1.: V minulem desetletju sta obe občini (Kobarid in Tolmin) predstavljali svojo turistično
ponudbo na trgu kot enovita destinacija pod znamko Deţela ţive vode, s katero pa nismo
uspeli doseči ţelene prepoznavnosti. Ker je prepoznavna trţna destinacijska znamka ključna
za jasno pozicioniranje in učinkovitejše trţenje turistične ponudbe območja, smo si zadali za
cilj uporabiti obstoječo prepoznavnost geografskega pojma Doline Soče in ga spremeniti v
uspešno turistično trţno znamko.
Ad 2.: V oblikovanju turistične ponudbe območja ne bomo ostajali samo na splošni
informativni ravni, pač pa bomo razvijali konkretne turistične proizvode skozi katere bomo
posredovali doţivetja, aktiven oddih, izjemno naravno in kulturno dediščino na zanimiv in
privlačen način.
Ad 3.: Glede na posebne in atraktivne ponudbe destinacije obstaja še precejšnja rezerva za
boljše trţne učinke v iskanju in animiranju specialistov za ponudbe, kot jih lahko zagotovimo
v dolini. Raziskali bomo tudi moţnost organizacije lastne incoming sluţbe in jo tudi
ustanovili, če bomo za tak projekt dobili podporo med ponudniki turističnih storitev.
Ad 4.: LTO Sotočje se ţe danes uvršča med najučinkovitejše uporabnike destinacijskega
rezervacijskega sistema v Sloveniji. Ta del poslovanja bomo tako kot tudi sicer prioritetno
obravnavamo E-poslovanje okrepili (razširili ekipo) in poskušali zagotoviti nadaljnjo rast
rezervacij in s tem najbolj konkretno moţno obliko pomoči našim članom.
8.3. Cilji na področju razvoja javne infrastrukture
1. Ureditev turistične signalizacije
2. Ureditev kolesarskih poti
3. Ureditev mestnega trga v Kobaridu
4. Zagotovitev vzdrţevanja ključnih turističnih točk in poti
Razvoj javne turistične infrastrukture je obveznost lokalne skupnosti. Ta dokument v zadnjem
poglavju (10. Smernice za program izvajanja strategije v občini Kobarid) navaja vrsto
prioritet, predlogov in smernic za izvajanje in udejanjanje te strategije. Dejanska odločitev,
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 51
katere programe in v kakšnem časovnem obdobju bo lokalna skupnost izvedla, je seveda
odločitev ţupana in občinske politike. V navedenih ciljih izpostavljamo prioritete za katere
ocenjujemo, da jih je glede na aktualno stanje v destinaciji potrebno rešiti čim prej.
Ad 1.: Turistična signalizacija je prvi in najbolj vidni zunanji znak urejenosti destinacije.
Trenutno ta problem ni rešen, razen redkih izjem niso označeni ne ponudniki ne turistične
atrakcije, obiskovalci teţko najdejo svoj cilj, ob boljši signalizaciji bi bil obisk nekaterih točk
gotovo večji. Prav tako so neugledne improvizirane in oblikovno nedodelane rešitve, ki jih
postavljajo posamezni ponudniki – urejen označevalni in usmerjevalni sistem bo dvignil
turistični in siceršnji ugled destinacije.
Ad 2.: Kolesarske poti so velik razvojni potencial za nadaljnjo rast turizma. V minulih letih
se je na našem območju močno razmahnilo gorsko kolesarstvo, ki je relativno dobro pokrito z
ustreznimi vodniškimi publikacijami in zemljevidi, vendar je prezahtevno za povprečne
obiskovalce. Kot kolesarska destinacija se bomo lahko predstavljali šele, ko bo naša
kolesarska ponudba primerna tudi za običajne rekreativce in druţine. S primerno urejenimi
kolesarskimi potmi po dolinah Soče in Idrijce bi v našem izjemnem naravnem okolju
ponudili atraktiven produkt in močno povečali zanimivost destinacije. Prioritetno bi
morali reševati odseke kot sledi v nadaljevanju, izgradnjo infrastrukture pa uskladiti s
sosednjimi občinami:
1. Kobarid – Robič – kolesarska pot ob Nadiţi
2. Povezava po levem bregu Soče do Tolmina
3. Povezava ob Soči do Trnovega in naprej po levem bregu do Loga Česoškega
4. Preveriti moţnosti navezave čez mejni prehod Robič na italijanske kolesarske
poti
Ad 3.: Mestni trg v Kobaridu je verjetno najlepši trg v dolini Soče. Utrip v času prireditev,
ko je trg zaprt za promet, jasno dokazuje kako izjemno prijetno srečevališče in atraktivno
prizorišče dogodkov bi lahko bil. Zavedamo se, da tovrstna rešitev ni izvedljiva na kratek rok
brez ureditve juţne obvoznice, a zahtevnost postopkov razumemo le kot argument več, da bi
občina ureditev tega trga in zaporo prometa čim prej vključila v svoj program.
Ad 4.: Če je turizem razvojna priloţnost za občino Kobarid in njene prebivalce, potem mora
občina zagotoviti tudi tekoče urejanje in vzdrţevanje najbolj obiskanih turističnih točk:
območje Kobariške zgodovinske poti kjer je največja koncentracija obiskovalcev, kolesarska
pot in parkirni reţim ob Nadiţi za kopalce, vstopno-izstopna mesta ob reki Soči, ceste čez
Stol in Kolovrat, ceste do planin Kuhinja, Zaprikraj in Idrske planine. Tekoče probleme
občina relativno uspešno rešuje, vendar ocenjujemo in v zadnjem poglavju tudi posebej
izpostavljamo, da si te točke in komunikacije zasluţijo posebno in načrtno pozornost.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 52
8.4. Cilji na področju trajnostnega razvoja
1. Učinkovito uresničevanje trajnostnega koncepta razvoja na vseh
nivojih odločanja in delovanja.
2. Osveščanje in usposabljanje prebivalcev in ponudnikov.
3. Zagotavljanje zelene izkušnje obiskovalcem.
Ad 1: Turizem kot gospodarska dejavnost ne more sam zagotoviti trajnostnega razvojnega
koncepta zato mora občinska razvojna politika zagotoviti sodelovanje in sinergijo vseh
sektorjev: javnega (razvoj potrebne javne infrastrukture, usmerjenost k obnovljivim virom
energije in večji energetski učinkovitosti, zmanjševanje vplivov na okolje skozi razvoj
komunalnih dejavnosti, ustvarjanje spodbudnega normativnega okolja za zeleno
poslovanje…), zasebnega (razvoj zelenih proizvodov, usmeritev k ekološkemu kmetijstvu,
omejevanje intenzivnega poljedelstva in ţivinoreje in upoštevanje trajnostnih načel pri
načrtovanju in izvajanju investicij, zagotoviti ustrezno (premišljeno…) načrtovanje
(umeščanje) prostorskih ureditev in dejavnosti na območju občine, omejevanje teţke
industrije, odgovorna organizacija poslovanja, …), civilnega (ozaveščanje ljudi o pomenu
ohranjanja okolja, izročil in kulturne krajine, razvoju lokalnih proizvodov in vključevanju v
turistično ponudbo…).
Ad 2.: Naša destinacija bo zelena, če bodo njeni prebivalci in ponudniki turističnih storitev
zadosti osveščeni in samozavestni. Ţe postopek sprejemanja in preverjanja tega dokumenta je
pokazal, da krovno idejo trajnostne usmeritve podpirajo vsi, večji problem pa bo to podporo
zagotoviti na izvedbeni ravni. Skupaj z občinsko politiko, izobraţevalnimi in razvojnimi
institucijami (PRC kot specialist za človeške vire) moramo zagotoviti praktične korake –
tematska izobraţevanja, študijske ture, prenosi primerov dobrih praks, informiranje o trendih
in novostih… - ki bodo naš razvoj peljali v ţeleno smer.
Ad 3.: Obiskovalce bomo prepričali z dejanji in ne z besedami. Uspešni bomo, kadar jim
bomo lahko na vseh pomembnih točkah njihovega obiska – od informacijskega centra preko
ponudnikov namestitve in izvajalcev turističnih programov pa do javnih sluţb in transporta
zagotavljali doţivetje zelene izkušnje in odgovornega odnosa vseh udeleţencev v spektru
zagotavljanja turističnih storitev.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 53
9. Trajnostni razvojni koncept destinacije
9.1 Kako razumemo trajnostni turizem (Sustainable Tourism)3
Destinacija si je kot temeljni način delovanja (razvoja in trţenja) zadala trajnostni koncept
delovanja in razvoja, tako kot ga opredeljujejo definicije Organizacije zdruţenih narodov:
»Načela trajnostnega razvoja turizma vključujejo in uravnovešajo okoljske, druţbeno-
kulturne in gospodarske vidike turističnega razvoja. V zadnjem obdobju se trem stebrom
dodaja še kategorijo podnebnih sprememb«. (United Nations World Tourism Organisation,
UNWTO).
»Trajnostni koncept turizma zadovoljuje potrebe turistov in destinacij gostiteljic ter varuje in
izboljšuje moţnosti nadaljnjega razvoja. Zagotavlja torej upravljanje vseh virov na način, ki
na eni strani omogoča izpolnjevanje gospodarskih, druţbenih in kulturnih potreb, na drugi pa
zagotavlja ohranjanje kulturne integritete, okoljskih procesov in biološke diverzitete« (United
Nations Environmental programme, UNEP).
Trajnostni turizem (Sustainable Tourism) je torej oblika razvoja turizma, ki zahteva
ravnoteţje med ekonomskimi, druţbeno-kulturnimi, okoljskimi in podnebnimi pogledi na ta
razvoj. Principi in prakse trajnostnega razvoja turizma se lahko aplicirajo v vse oblike turizma
in v vse vrste destinacij, seveda so ţe po svoji osnovni definiciji primernejši za nove nišne
produkte, lahko pa pomagajo obvladovati in odgovorno upravljati tudi masovne turistične
proizvode. Načelo trajnosti se v trajnostnem turizmu ne obravnava samo enoplastno, v smislu
varovanja okolja in narave, pač pa večplastno, tako da omogoča odgovoren in dolgoročen
gospodarski razvoj, druţbeno in kulturno identiteto destinacije in posledično blagostanje
prebivalcev. Trajnostni turizem je torej okoljsko in druţbeno odgovoren razvoj turizma,
ki zagotavlja dolgoročne gospodarske koristi destinacijam in nosilcem dejavnosti.
3 Na trgu danes obstaja precejšnja zmeda v poimenovanju vsebin, ki naj bi opredeljevale trajnostni turizem, pomeni
uveljavljenih terminov pa so dejansko lahko zelo različni:
Zeleni turizem (Green Tourism): je eden najpogosteje uporabljenih terminov (zelena ekonomija, zeleni trgi, zeleni
programi, zeleni ponudniki, zeleni organizatorji potovanj, zelena spletna mesta, zelene pisarne, zelena politika...); je
trţenjsko dopadljiv in lahko razumljiv za potrošnike, na drugi strani pa tudi velikokrat zlorabljen – praviloma na tak
način, da zelenih komponent ne udejanja celostno ampak le na omejenem obsegu vsebin. Pravi zeleni turizem mora
pokrivati vse vidike trajnostnega koncepta: ekonomskega, okoljskega, druţbeno-kulturnega in podnebnega. Na
tak način razume zeleni turizem tudi Slovenska turistična organizacija in pričujoča strategija.
Sonaravni turizem: je oţji termin od trajnostnega oz. zelenega turizma; prav tako sicer izpostavlja odgovoren odnos
človeka do okolja, vendar poudarja predvsem načela varovanja narave in pogosto pozablja na razvojne potrebe
lokalnega prebivalstva – zagovarja torej okoljsko trajnost, ekonomsko in druţbeno-kulturno dimenzijo pa zanemarja.
Ekoturizem (Ecotourism): pomeni potovanja v naravna, občutljiva, pristna, umaknjena in navadno tudi varovana
območja, s čim manjšim vplivom na okolje. Obseg takih potovanj je omejen, namen pa ozaveščati in izobraţevati
popotnika pomagati pri ohranjanju naravnega okolja in blaginje lokalnega prebivalstva.
Turizem v naravi (Nature Based Tourism): je vsaka vrsta turizma, osnovana na naravnih atrakcijah, vključno z
ekoturizmom, pustolovskim turizmom, pohodništvom, opazovanjem ptic, ribarjenjem, muharjenjem, jahanjem,
obiskovanjem naravnih parkov ipd.
Odgovorni turizem (Responsible Tourism): Odgovorni turizem spoštuje naravno in kulturno okolje in na etični način
prispeva k razvoju lokalnega gospodarstva. Spodbuja turistovo zavedanje njegovega vpliva na lokalno destinacijo in mu
skozi tesnejši stik z lokalnimi prebivalci zagotavlja bolj prijetne izkušnje, boljše razumevanje lokalne kulture, druţbenih
in okoljskih vsebin.
Geoturizem (GeoTourism): Podobno kot ekoturizem tudi geoturizem promovira koncept turizma, ki odgovorno varuje
naravo in spodbuja blaginjo lokalnega prebivalstva (sredstva se vračajo v lokalno skupnost za ohranjanje okolja), vendar
pa koncept razširi še preko narave in ekologije na zgodovino, tradicionalno in ţivo kulturo, krajino, kulinariko,
umetnost… na najširše razumevanje prostora.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 54
Shema 2: Stebri trajnostnega razvoja turizma
V letu 2005 sta UNWTO in UNEP pripravila vodnik za razvoj trajnostnega turizma. Ta
vodnik je danes sveto pismo za vse, ki ţelijo razvijati turizem na odgovoren način in primerna
razlaga tudi za našo rabo. Vodnik zaokroţuje celosten vpogled v vsa področja, ki jih pokriva
trajnostni turizem skozi 12 jasno izpostavljenih ciljev4:
1. Ekonomska izvedljivost (Econiomic Viability): turizem graditi na realnih ekonomskih
osnovah da bo sposoben preţivetja in razvoja. Razumeti je potrebno zahteve trga in
pričakovanja obiskovalcev, zgraditi dober destinacijski koncept, zagotoviti ugodne
pogoje za razvoj dejavnosti in podjetništva.
2. Lokalna blaginja (Local Prosperity): povečati doprinos turizma k krepitvi blaginje
destinacije gostiteljice s povečevanjem medsebojnih poslovnih povezav, graditvijo
raznolike ponudbe, podaljševanjem dolţine bivanja, povečevanjem potrošnje
obiskovalcev in zmanjševanjem odliva prihodkov izven destinacije.
3. Kakovost zaposlitve (Employment Quality): skozi razvoj turistične dejavnosti
povečevati zaposlitvene priloţnosti, spoštovati in uveljavljati delovno zakonodajo,
spodbujati podjetja da zagotavljajo izobraţevanje zaposlenih in jim ponujajo ustrezne
karierne moţnosti, zagotavljati socialno varnost tistih, ki zaradi občasnih podjetniških
teţav ostajajo brez sluţbe.
4. Socialna pravičnost (Social Equity): zagotoviti usmerjanje ekonomskih in socialnih
koristi turizma tudi v podporo socialnih programov, spodbujanje ponudnikov pa tudi
turistov da sponzorirajo in podpirajo projekte »za skupno dobro«, razvijanje moţnosti
zasluţka tudi za ljudi s posebnimi potrebami…
5. Zadovoljstvo obiskovalcev (Visitors Fulfilment): obiskovalcem zagotoviti izpolnitev
pričakovanj z nadzorom kvalitete storitev in spremljanjem njihovih izkušenj in
zadovoljstva, z zagotavljanjem koristnih informacij, z omogočanjem dostopnosti tudi
4 Povzeto po Eugenio Yunis, predstavitev za konferenco: Making tourism more sustainable – Examples of
Best Practices in Europe, ECOTRANS, Hanover, Germany, 3 February 2006
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 55
gibalno omejenim obiskovalcem, z zagotavljanjem moţnosti obiska tudi socialno ali
ekonomsko depriviligiranim skupinam.
6. Lokalni nadzor (Local Control): vključevanje in krepitev vloge lokalnih skupnosti v
načrtovanje, upravljanje in odločanje o razvoju turizma, spodbujanje partnerstev in
učinkovitih načinov sprejemanja odločitev, spoštovanje in upoštevanje morebitnih
posebnosti posameznih območji ali skupin prebivalcev (staroselcev) znotraj lokalnih
skupnosti.
7. Blagostanje skupnosti (Community Wellbeeing): ohranjati in izboljševati kakovost
ţivljenja v lokalnih skupnostih z ustreznim razporejanjem obsega obiskovalcev, časovne
razporeditve in lokacijskih obremenitev, s premišljenim načrtovanjem in upravljanjem
turističnih podjetji in infrastrukture, s promocijo skupne rabe ponudbe in storitev tako s
strani prebivalcev kot obiskovalcev, z vzpodbujanjem odgovornega odnosa obiskovalcev
do pravil in načina ţivljenja v lokalnih skupnostih.
8. Kulturno bogastvo (Cultural Richness): spoštovati in krepiti kulturno in zgodovinsko
dediščino, zagotoviti primerno upravljanje in zaščito spomenikov, primerno vključevanje
in obravnavanje dediščine na širšem (vplivnem) območju posameznih znamenitosti,
izobraţevanje in osveščanje lokalnih skupnosti o pomenu in načinih predstavitve
kulturnega izročila, tradicije in običajev.
9. Krajinska usklajenost (Phisical Integrity): zagotoviti primeren način umeščanja
turističnih projektov v lokalno okolje, zagotoviti primeren izgled in vključevanje
turističnih zgradb in dejavnosti, - preprečevati fizično in vizuelno slabšanje okolja;
vzdrţevati kulturno krajino eno izmed dolgoročnih osnov turističe dejavnosti.
10. Biotska raznovrstnost (Biological Diversity): sodelovanje s Triglavskim narodnim
parkom in drugimi upravljavci zaščitenih območji, zavestno razvijati eko oblike turistične
ponudbe v zavarovanih območjih, turizem naj pomaga lastnikom udejanjati trajnostne
oblike rabe prostora, čim bolj obvladovati in omejevati negativne vplive turizma na
narvno okolje, spodbujati ponudnike in obiskovalce da prispevajo k uveljavljanju
zaščitnih ukrepov in projektov
11. Učinkovitost virov (Resource Efficiency): zagotoviti racionalno rabo naravnih virov,
upoštevanje dejanskih razpoloţljivih kapacitet naravnih in drugih virov pri načrtovanju
razvoja turizma, zmanjševanje porabe vode v turistični dejavnosti, zmanjševanje porabe
energije, še posebej tiste iz neobnovljivih virov, zagotavljanje racionalne in učinkovite
rabe surovin in materialov, promocija »zmanjšaj-ponovno uporabi-predelaj« mentalitete.
12. Okoljska čistost (Environmental Purity): zmanjšati onesnaţenost zraka, vode in zemlje
ter količine odpadkov, ki jih ustvarjajo turistična podjetja in obiskovalci, pospeševati in
promovirati uporabo trajnostnih oblik transporta, zmanjševati uporabo okolju nevarnih
kemikalij, preprečevati praznjenje odplak v morja, jezera in reke, zmanjševati in sortirati
odpadke, premišljeno (trajnostno) načrtovati in razvijati nove turistične kapacitete
Počasi se uveljavlja spoznanje, da sedanja gospodarska rast in razvojni vzorci ne morejo
trajati v neskončnost, da so potrebni novi pristopi k rabi prostora in virov okolja. Le turizem,
ki gradi gospodarsko uspešnost turističnega poslovanja s polno odgovornostjo do
naravnega, kulturnega in druţbenega okolja, bo konkurenčen tudi v prihodnosti.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 56
Shema 3: Prikaz učinkov trajnostnega razvoja za posamezne udeleţence
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 57
9.2. Trajnostni razvojni koncept destinacije Dolina Soče – Tolmin
& Kobarid
Pomena in priloţnosti trajnostnega razvojnega koncepta se danes zaveda vse več destinacij, a
prepogosto koncept ostaja na strateški ali deklarativni ravni, namesto da bi zaţivel v
konkretnih ukrepih in aktivnostih. Razvoj trajnostnega turizma zahteva široko vključenost
vseh segmentov lokalne skupnosti, usklajevanje in graditev konsenza na vseh področjih
delovanja – torej močno politično vodenje in sodelovanje vseh ključnih udeleţencev. Turizem je v tem procesu le del celotne zgodbe, res pa je, da je trajnostni razvoj prav za
turizem, ki gradi na naravni in kulturni dediščini, vsaj kratkoročno najbolj vitalnega pomena.
Osnovna usmeritev te strategije je zeleni, torej trajnostni razvoj turizma, vpet v širši
trajnostni koncept celotnega razvoja občine Kobarid.
Doseganje trajnostnega turizma je nenehen in vseobsegajoč proces, ki zahteva koordinirano
delovanje na treh nivojih:
1. občinski nivo − trajnostni razvojni princip morata obe občini (Tolmin in Kobarid)
vgraditi v vsa svoja področja delovanja (od načrtovanja prostorske politike,
oblikovanja razvojnega programa po načelih trajnostnega razvoja do izvedbe potrebne
javne infrastrukture);
2. nivo posameznih ponudnikov (turističnih in s turizmom posredno povezanih) – ki
morajo trajnostni razvojni koncept udejanjati skozi svojo ponudbo;
3. nivo destinacijske organizacije (LTO Sotočje), ki po načelih trajnostnega razvoja
spodbuja, usmerja in vodi turistično destinacijsko politiko, podpira razvoj zelenih
proizvodov na ravni destinacije, zagotavlja zeleno trţenje in sodeluje pri povezovanju
trajnostnih vidikov občinske razvojne politike in ponudbene ravni.
Konkretne aktivnosti po posameznih ključnih udeleţencih navajamo v poglavju 9.3.
9.2.1. Temeljna izhodišča trajnostnega razvojnega koncepta destinacije
1. Dolina Soče nudi obiskovalcu edinstveno izkušnjo, ki temelji na naravnih vrednotah
ter kulturni in zgodovinski dediščini destinacije. Atraktivne, avtentične, edinstvene in
kvalitetne turistične proizvode razvijamo na odgovoren način.
2. Turizem je razvojna priloţnost občine Kobarid. Turistični ponudniki in lokalna
skupnost skozi svoje strokovne sluţbe razvijajo in vabijo nova vlaganja, usmerjena v
koncept zelene ponudbe.
3. Turizem prevzame pomembno vlogo v zaščiti in ohranjanju naravnega okolja, saj
je taka vloga osnova in pogoj za dolgoročno uspešnost turistične ponudbe destinacije.
4. Trajnostni koncept razvoja turizma je uresničljiv samo ob tesnem sodelovanju
turističnega sektorja in lokalne skupnosti.
Naša ţelja je nagovarjati ekološko osveščene obiskovalce, ki so zahtevnejši in
odgovornejši od turistov, ki obiskujejo mnoţične destinacije. Imajo boljši odnos do okolja,
večje spoštovanje do prebivalcev in lokalnega izročila, cenijo ohranjeno naravo in so za to
pripravljeni tudi plačati višjo ceno. Zavedati pa se moramo, da jih bodo prepričala dejanja
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 58
in ne besede. Če bomo zavestno, korak za korakom, z majhnimi vsakdanjimi dejanji in
zahtevnimi projekti vsi skupaj od ponudnikov do lokalne skupnosti udejanjali trajnostni
razvoj in sledili viziji te strategije, potem se bomo skozi čas pozicionirali kot prvovrstna
zelena destinacija in si s tem izboljšali svojo konkurenčno pozicijo (si zgradili boljši
imidţ in uveljavili višje cene).
Shema 4: Glavne naloge ključih udeleţencev na področju trajnostnega razvoja turizma
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 59
Za uspešno uveljavljanje trajnostnega razvojnega koncepta moramo imeti realno zeleno
osnovo turistične ponudbe, razvijati jo moramo na trajnostni način in jo zeleni vsebini
primerno skozi trţne in komunikacijske aktivnosti tudi pozicionirati na trgu. Zavedati pa se
moramo, da je turizem le eden od akterjev razvoja destinacije in da brez trajnostnega
pristopa celotne lokalne skupnosti, ozaveščenih prebivalcev, trajnostno usmerjenega
celotnega javnega, zasebnega in civilnega sektorja koncept zelenega turizma ni izvedljiv.
Shema 5: Prikaz treh soodvisnih stebrov trajnostnega koncepta razvoja destinacije
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 60
9.2.2. Ključne aktivnosti razvoja zelene turistične ponudbe
V spodnji tabeli podajamo pregled izbranih aktivnosti in nosilce za oblikovanje zelene turistične ponudbe, torej aktivnosti iz drugega stebra
trajnostnega koncepta razvoja. Na prvi pogled je odgovornost nosilcev turističnega razvoja jasna: osnovna naloga lokalne skupnosti so razvojni
ukrepi, osnovna naloga destinacijske organizacije so destinacijske trţne aktivnosti in osnovna naloga ponudnikov razvoj in izvedba konkretnih
storitev. V realnem svetu pa teh nalog ne moremo povsem natančno razmejiti, saj obravnavamo kompleksen splet aktivnosti, ki se pogosto
močno prepletajo. Tesno in stalno sodelovanje treh glavnih nosilcev razvoja zelene ponudbe je zato ključnega pomena.
Tabela: Prikaz drugega stebra razvojnih aktivnosti – opredelitev aktivnosti in odgovornosti po posameznih nosilcih
Področje delovanja in aktivnost
Nosilci odgovornosti
Destinacijska organizacija
(LTO Sotočje) Občina Kobarid
Ponudniki (zasebni ponudniki
in atrakcije v upravljanju)
I. PODROČJE DELOVANJA: Izvajati učinkoviti management trajnostnega razvoja
1. Oblikovanje zelene politike5
Zelena politika je osnovno izhodišče trajnostnega razvoja
na vseh ravneh – destinacijski, občinski in na ravni
posameznega ponudnika. Oblikovana je na na osnovi
trajnostnega razvojnega koncepta – v našem primeru na
osnovi pričujočega strateškega dokumenta. Za učinkovito
oblikovanje imidţa zelene destinacije je pomembno, da so
zelene politike na vseh treh ravneh usklajene in da se
konkretno udejanjajo.
Oblikovanje zelene politike na
ravni destinacije.
Oblikovanje zelene politike na
ravni občine.
Oblikovanje zelene politike na
ravni ponudnika.
2. Oblikovanje sistema trajnostnega managementa (STM)6
5 Zelena politika (Greeen Policy) je javna izjavo o tem, kakšna je trajnostna politika v podjetju/organizaciji/destinaciji. Opredeljuje odnos do okolja in pojasnjuje, kako konkretno deluje
podjetje/organizacija/destinacija za zmanjšanje vplivov poslovanja na okolje – opredeljuje odgovornost in konkretizira aktivnosti. Uvajati mora jasen sistem trajnostnega managementa , ki to
politiko pretvarja v prakso. Zelena politika mora biti javno dostopna - objavljena na spletni strani.
6 Sistem trajnostnega managementa (STM) je konkreten načrt aktivnosti za oceno, upravljanje in zmanjševanje vplivov poslovanja na (naravno in druţbeno) okolje, po
področjih poslovanja, kot so zmanjšanje porabe vode, zmanjšanje odpadne vode, zmanjšanje porabe energije, zmanjšanje odpadkov, nakup do okolja bolj prijaznih izdelkov,
zmanjšanje emisij, izboljšanje kakovosti notranjega zraka, zmanjšanje hrupa in spremljanje ter dokumentiranje okoljskega delovanja. Vključuje: oceno stanja, oblikovanje
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 61
Sistem trajnostnega managementa upošteva okoljska,
druţbena in kulturna načela, načela kakovostni in varnosti
ter načela povezana z zdravjem.
Integracija v procese odločanja na
nivoju destinacijske organizacije.
Integracija v procese odločanja in
aktivnosti pri načrtovanju
prostorske politike, oblikovanju
razvojnih programov in izvedbi
javne infrastrukture.
Integracija v procese odločanja na
nivoju posameznega ponudnika.
3. Izobraţevanje zaposlenih oziroma ponudnikov7
Zagotoviti je potrebno izobraţevanje in motiviranje o
vsebini, koristih, namenu in priloţnostih zelenega
poslovanja. Vsi zaposleni in drugi akterji morajo razumeti
in se zavedati svoje vloge v tem procesu.
Izobraţevanje in ozaveščanje
ponudnikov o priloţnostih
trajnostnih poslovnih modelov
(tečaji, delavnice, predstavitve…)
Izobraţevanje in usposabljanje
zaposlenih v strokovnih sluţbah,
ozaveščanje in informiranje
občanov.
Izobraţevanje, ozaveščanje in
usposabljanje lastnikov in
zaposlenih.
4. Destinacijski management po načelih trajnostnega razvoja
4.1. Zagotoviti je potrebno načrt trajnostnega razvoja
turizma za destinacijo
Priprava načrta trajnostnega
razvoja turizma, izvajanje trţnega
dela načrta na destinacijski ravni.
Potrditev načrta trajnostnega
razvoja turizma, izvajanje
razvojnega dela načrta na občinski
ravni. Zagotavljnje informacij o
stanju okolja, javnega transporta,
varovanih območjih...
Sodelovanje in vključevanje v
načrt trajnostnega razvoja turizma,
uveljavljanje na ravni končnih
storitev.
4.2. Spremljanje nosilne sposobnosti destinacije (število leţišč/turistov na prebivalca, število sekundarnih
domov, % lokalnih prebivalcev, zadovoljnih s turizmom v
destinaciji, % lokalnih prebivalcev, ki imajo neposredne
ali posredne koristi od turizma…)
Upoštevanje omejitev pri
oblikovanju turističnih programov,
ozaveščanje in informiranje,
upravljanje gibanja obiskovalcev
na najbolj občutljivih točkah.
Upoštevanje interesa prebivalcev,
oblikovanje kriterijev v
sodelovanju z destinacijsko
organizacijo.
Ozaveščanje obiskovalcev.
4.3. Spremljanje in merjenje zadovoljstva obiskovalcev
je osnovo za nadgradnjo storitev tako na nivoju destinacije
kot na nivoju posameznega ponudnika.
Periodične raziskave na nivoju
destinacije , stalno spremljanje v
TIC-ih). Obveščanje in
informiranje ponudnikov in
Ukrepanje pri ugotovljenih
nepravilnostih ali pomanjkljivostih,
ki se nanašajo na javne storitve in
javno infrastrukturo.
Redno merjenje na nivoju
posameznega ponudnika in
kontinuirano uvajanje izboljšav na
osnovi ugotovljenih dejstev..
trajnostne politike, oblikovanje ciljev, vzpostavitev trajnostnih procesov, vzpostavitev sistema nadzora in zbiranja podatkov, vzpostavitev sistema notranje komunikacije,
delegiranja in usposabljanja, vzpostavitev sistema komuniciranja z zunanjimi javnostmi (gosti, mediji, lokalna skupnost, lastniki in drugi deleţniki), vrednotenje rezultatov,
oceno ciljev za nadaljnje izboljšave in poročanje o doseţkih vsem ključnim javnostim.
7 Če zaposleni ne bodo sodelovali v zeleni politiki, pravih učinkov ne bo – osebna predanost in vrednote so pri tem procesu ključne, ne glede na raven delovanja (destinacija,
občina, ponudnik). Pomebni so tudi posredni učinki – zaposleni so tisti, ki zeleno poslovanje posredujejo gostom. Noben objekt, nobena ponudba ne more biti trajnostna, če se
trajnostno ne obnašajo tudi tisti, ki storitev izvajajo in zagotavljajo..
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 62
zainteresirane javnosti.
4.5 Spremljanje trajnostnim kriterijem Evropske
komisije za program EDEN8
Spremljanje na nivoju destinacije
in posameznih programov.
Podpora destinacijskem
vključevanju v EDEN projekte.
II. PODROČJE DELOVANJA: Povečanje koristi za okolje in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje
5. Trajnostna gradnja9
5.1 Upoštevanje smernic trajnostne gradnje (pri
novogradnjah in prenovah):
upoštevanje lokalnih con in varovanih območij.
spoštovanje okolice naravne in kulturne dediščine
(oblikovanje, vplivi, pravicah do ozemlja)
zagotavljanje dostopa za gibalno prikrajšane osebe
vključevanje arhitektov in projektantov, ki imajo
konkretne reference v primerljivih projektih
upoštevanje naravne in kulturne krajine
prednostna izbira naravnih materialov, še posebej
tistih iz lokalnega okolja.
izbira materialov in opreme z najvišjimi ocenami
energijske učinkovitosti.
vključevanje avtohtonih drevesnih in rastlinskih vrste
v urejanje okolice
Izobraţevanje, osveščanje,
informiranje in usmerjanje
zainteresiranih investitorjev.
Spodbujanje lastnikov turističnih
objektov v destinaciji za pridobitev
certificiranega sistema za okoljsko
trajnost (EU Marjetica)
.
Vgraditev elementov trajnostne
gradnje v lokalne predpise,
zagotavljanje trajnostnega pristopa
pri gradnji javne infrastrukture,
pogojevanje podpore gradbenim
projektom s trajnostnim pristopom
investitorja in izvajalcev.
Upoštevanje smernic trajnostnega
pristopa k gradnji objektov.
Prepoznavanje trţnih priloţnosti ki
jih prinaša trajnostni koncept.
6. Okoljski management10
(energija, voda, odpadki)
6.1. Zmanjšanje porabe energije (s preprostimi Izobraţevanje, osveščanje, Uvajanje energetskih izkaznic v Oblikovanje in uvajanje konkretnih
8 Projekt EDEN (European Destination of Exellence – Evropska destinacija odličnosti) je zasnovala Evropska komisija v skladu z usmeritvami evropske turistične politike.
Cilj projekta je promocija evropskih destinacij, kjer je cilj rasti zastavljen tako, da zagotavlja druţbeno, kulturno in okoljsko trajnost. Projekt temelji na drţavnih izborih,
katerih rezultat je izbor vsakoletne destinacije odličnosti. Destinacija Kobarid&Tolmin je ţe vključena v projekt Dolina Soče, ki je pridobil to nagrado v letu 2008 na temo
turizem in nesnovna dediščina, v letu 2009 pa smo se s Tolminskimi koriti uvrstili v finalni izbor najboljših treh na temo Turizem in zavarovana območja.
9 Trajnostne gradnje so premišljeno umeščene v prostor, zgrajene so na način, ki zagotavlja kakovostno delovanje ob čim manjši porabi energije in drugih stroškov
obratovanja, so v estetski, okoljski in kulturni harmoniji z okolico, so energetsko učinkovite, varčne in prijazne do uporabnikov (tako gostom kot zaposlenim). Trajnostna
arhitektura upošteva naravno okolje, uporablja okolju prijazne materiale, spoštuje lokalno stavbeno tradicijo, objekt naj se v okolje bolj vključuje kot da ga spreminja.
10 Okoljski management (Environmental Management) se ukvarja predvsem z okoljskim vidikom poslovanja (zmanjšanje porabe energije, vode, odpadkov in čistil), trajnostni management
(Sustainable Management) pa poleg tega še z druţbeno-gospodarskimi elementi.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 63
spremembami v rutinah je mogoče prihraniti do 20-
odstotkov pri energiji, z energetsko učinkovitim objektom
pa je mogoče stroške energije zmanjšate celo za polovico)
6.2. Uporaba obnovljivih virov energije
spodbujanje.
javnih stavbah11
, uvajanje
energetsko varčnih sistemov
ogrevanja in ogrevanja iz
obnovljivih virov v javnih stavbah,
spodbujanje takih pristopov na
nivoju celotne občine.
Posredovanje subvencij in
spodbud.
ukrepov za zmanjšanje porabe;
vključevanj obnovljivih virov
energije pri načrtovanju in
prenovah objektov.
Za konkretne aktivnosti glej
Priročnik za razvoj trajnostnih
poslovnih modelov (STO, 201012
).
6.3. Zmanjšanje porabe vode
Obstajajo številni učinkoviti ukrepi za zmanjšanje porabe
vode – podobno kot pri energiji določeni zahtevajo le
spremembe v rutinah ter osveščanje gostov in zaposlenih,
drugi pa tudi investicije.
Izobraţevanje, osveščanje,
spodbujanje.
Obnova in posodobitev
vodovodnih sistemov.
Oblikovanje konkretnih ukrepov za
zmanjšanje porabe.
Za konkretne aktivnosti glej
Priročnik za razvoj trajnostnih
poslovnih modelov (STO, 201013
)
6.4. Gradnja čistilnih naprav Sistematična gradnja čistilnih
naprav na ključnih točkah občine.
Gradnja čistilnih naprav kadar ni
moţna priključitev na javni
kanalizacijski sitem.
6.5. Ponovna uporaba odpadnih voda (kjer je to
mogoče)
Uporaba tehnične vode v javnih
objektih.
Razvijanje ustrezne bazenske
tehnologije, uporaba tehnične
vode, kjer je to mogoče.
6.6. Management odpadkov – 5xR pristop14
Izobraţevanje, osveščanje,
spodbujanje.
Dosledno uvajanje sistema
ločevanja, odvoza in predelave
odpadkov.
Postavitev ekoloških otokov na
Dosledno ločevanje odpadkov in
uvajanje načinov za zmanjšanje
količin.
Za konkretne aktivnosti glej
11 Energetska izkaznica stavbe je javna listina s podatki o energetski učinkovitosti stavbe in s priporočili za povečanje energetske učinkovitosti. Izdana je v skladu z evropsko Direktivo o
energetski učinkovitosti stavb (SAVE), katere cilj je zmanjševanje emisij CO2 s povečanjem energetske učinkovitosti tudi na področju stavb. Obvezno energetsko certificiranje stavb je pri nas
na podlagi direktive EPBD predpisala novela Energetskega zakona (EZ) (Ur. l. RS št. 118, 17.11. 2006). Potrebna je pri vseh novih stavbah (od 1. januarja 2008), pri obstoječih stavbah pa le, če
gre za prodajo ali najem. Energetsko izkaznico morajo imeti tudi velike javne stavbe (od 1. januarja 2008 dalje, vendar najkasneje do 31. decembra 2010).
12 Na voljo od poleti 2010 na www.slovenia.info/zeleniturizem.
13 Na voljo od poleti 2010 na www.slovenia.info/zeleniturizem.
14 5xR pristop: zmanjšati (Reduce) – zmanjšati obseg odpadkov še preden nastanejo; zbrati (Recover) − vzpostaviti sistem učinkovitega ločenega zbiranja in sortiranja
odpadkov; ponovno uporabiti (Reuse) – izkoristiti eventualne moţnosti prodaje ali donacije tistim, ki jih lahko koristno uporabijo; reciklirati (Recycle) – predelati odpadke
v ponovno uporabne surovine; zamenjati (Replace) – izločiti materiale, ki ne omogočajo reciklaţe, tam kjer je to moţno
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 64
območju celotne občine.
Zagotovitev nadzora ločevanja
odpadkov, še posebej pri večjih
ponudnikih.
Priročnik za razvoj trajnostnih
poslovnih modelov (STO, 201015
)
6.7. Zmanjšanje uporabe škodljivih snovi
Uporabo pesticidov, barv, dezinfekcijskih sredstev in čistil
je potrebno zmanjševati in nadomeščati z okolju
prijaznimi snovmi.
Spodbujanje ekološkega
kmetijstva.
Spodbujanje uporabe okolju manj
škodljivih snovi v javnih objektih
Zmanjševanje uporabe škodljivih
snovi pri konkretnih aktivnostih,
uporaba okolju prijaznejših
čistilnih sredstev.
6.8. Zmanjševanje onesnaţevanja s hrupom, svetlobo,
erozijo, onesnaţevalci zraka ipd.
Oblikovanje ukrepov in
sistematično zmanjševanje vseh
vrst onesnaţevanj na nivoju celotne
občine.
Ukrepanje in zmanjševanje vseh
vrst onesnaţevanj na nivoju
posameznega ponudnika.
6.9. Merjenje emisij toplogrednih plinov
Emisije toplogrednih plinov se merijo, uvesti je potrebno
ukrepe za zmanjšanje emisij in CO2 izravnavo.
Uvedba sistema merjenja in
oblikovanja ukrepov na osnovi
doseţenih rezultatov.
7. Ohranjanje biodiverzitete, ekosistemov in krajin
7.1 Podpiranje projektov, ki prispevajo k ohranjanju
biodiverzitete, varovanje zavarovanih območij in območij
z visoko vrednostjo biodiverzitete (Natura 2000) in
njihovo vključevanje v turistično ponudbo
Spoštovanje statusa zavarovanih
območji in usklajevanje turistične
dejavnosti na teh območjih z vsemi
pristojnimi in zainteresiranimi
organizacijami
Kontinuirano iskanje ravnovesja
med naravovarstvenimi zahtevami
in razvojnimi potrebami na
trajnosten način.
Spoštovanje statusa zavarovanih
območji in izvajanje le tistih
programov za katere obstajajo
soglasja vseh pristojnih
organizaciji
7.2 Triglavski narodni park16
: izvajanje smernic
novega zakona o TNP
Sodelovanje s TNP pri
odgovornem razvijanju in izvajanju
turističnih programov na območju
parka, v skladu s pravili parka in
načeli trajnostnega razvoja.
Usklajevanje razvojnih programov
znotraj parka, predvsem tistih, ki
zadevajo prebivalce, s TNP.
Podpora in modernizacija
tradicionalnih dejavnosti.
Vključevanje programov v parku v
podjetniško ponudbo in trţenje na
odgovoren način, kot posebno
dodano vrednost destinacije.
7.3. Upravljanje Biosfernega območja Julijske Alpe
(poverjeno TNP)17
Usklajevanje idej in razvoja
turističnih programovna območju
Usklajevanje razvojnih programov
z biotske in krajinsko
Usklajevanje iniciativ z pristojnimi
organizacijami in načeli
15 Na voljo od poleti 2010 na www.slovenia.info/zeleniturizem.
16 Več v uvodnem poglavju 2.2.1.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 65
s TNP. raznolikostjo in naravnimi viri. trajnostnega razvoja
7.4. Zagotovitev izvajanja varstvenih usmeritev za
ohranitev območji Natura 200018
Spoštovanje statusa zavarovanih
območji in usklajevanje turistične
dejavnosti na teh območjih z vsemi
pristojnimi in zainteresiranimi
organizacijami
Zagotovitev rabe prostora in
naravnih dobrin v skladu z
varstvenim reţimom. Iskanje
trajnostnih rešitev – torej
ravnovesja razvojnih potreb in
varovanja okolja.
Spoštovanje statusa zavarovanih
območji in izvajanje le tistih
programov za katere obstajajo
soglasja vseh pristojnih
organizaciji
7.5. Ohranjanje lipana in soška postrvi Ustrezno informiranje ribiških
obiskovalcev, sodelovanje z RD
Tolmin.
Podpora strokovnim naporom RD
Tolmin, usklajevanje reţimov
različnih izvajalcev in dejavnosti
na vodotokih
Spoštovanje dogovorjenih reţimov
7.6. Varstvo rib in divjadi, preprečevanje krivolova,
stroga regulacija lova in ribolova v naravi,
preprečevanje vnosa neavtohtonih vrst
Sodelovanje z ribiško in lovskimi
druţinami, informiranje
obiskovalcev
Pomoč in podpora pri izvajanju
regulativ na področju in ribolova.
Po potrebi vključevanje redarske
sluţbe.
Spoštovanje dogovorjenih reţimov
8. Razpisi in subvencioniranje
8.1. Preverjati in izkoriščati razpise, sredstva in
spodbude za energetsko učinkovite investicije, rabo
obnovljivih virov energije, pridobitev znaka EU Marjetica,
subvencioniranje obrestne mere za financiranje energetsko
učinkovitih investicij itd., ki jih ponuja drţava. Razpisi na
Ministrstvu za gospodarstvo, Ministrstvu za okolje in
prostor ter Slovenskem okoljskem javnem skladu
(Ekosklad).
Povezovanje s Posoškim razvojnim
centrom in drugimi kompetentnimi
organizacijami; skupno
informiranje, usmerjanje,
spodbujanje.
Informiranje, usmerjanje,
spodbujanje, podpora in pomoč,
zagotavljanje lastnega deleţa v
primeru javnih ustanov in
organizacij…
Kandidiranje in izkoriščanje
ponujenih razvojnih priloţnosti.
9. Projekt zelena pisarna
9.1. Vključitev v projekt Rituali – Eko pisarna19
: ločevanje odpadkov, zmanjševanje porabe vode, energije,
papirja, zmanjšanje število prevozov na delo itd.
Pridobitev certifikata, objava na
internetni strani
Pridobitev certifikata, objava na
internetni strani
Pridobitev certifikata, objava na
internetni strani – primerno
predvsem za večje ponudnike
17
Več v uvodnem poglavju 2.2.2.
18 Več v uvodnem poglavju 2.2.3.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 66
10. Zmanjševanje ogljičnega odtisa destinacije – z okolju prijaznim transportom
10.1. Spodbujanje razvoja javnega transporta
10.2 Spodbujanje obiskovalcev, da pridejo v
destinacijo z okolju prijaznim transportom
10.3 Spodbujanje gostovi k uporabi javnega prevoza
znotraj destinacije
Dolina Soče ima dejansko zelo slabo razvito infrastrukturo javnih prevozov. Kljub nekaterim primerom dobre
prakse (avtovlak Most na Soči – Podbrdo – Bohinjska Bistrica) in poletni avtobus čez prelaz Vršič, je mreţa in
medsebojna povezanost javnih prevozov slaba, tako da sploh nimamo realne osnove, da bi spodbujali
obiskovalce za prihode z javnim prevozom – iz bliţnjih letališč npr. (Brnik, Trst) ni nobene javne povezave,
prav tako so zelo slabe, časovno neustrezne in redke avtobusne povezave znotraj destinacije. Prva naloga
predvsem občinske razvojne politike je zato najti načine, kako izboljšati lokalne javne prevoze in kako
vplivati na korenito spremembo sistema javnih prevozov na nacionalnem nivoju. Na lokalni ravni bi
morala biti prioriteta povezava Tolmina in Kobarida z ţelezniško postajo, usklajena z voznim redom
vlakov.
10.4. Razvijanje con brez prometa. Vključevanje območji brez
prometa v promocijo destinacije,
sodelovanje in pomoč pri
organiziranju programskih rešitve
v teh conah.
Zaprtje starega mestnega trga za
promet in zavestno spodbujanje
razvoja primernih gostinskih in
storitvenih dejavnosti in vsebin.
Razvijanje konkretne turistične
ponudbe na območjih brez
prometa.
10.6. Oblikovanje turističnih proizvodov, ki ne
zahtevajo uporabe avtomobila
Pospeševanje razvoja in promocija
kolesarstva in pohodništva.
Razvijanje tematske javne
infrastrukture, vzdrţevanje in
opremljanje pohodniških in
kolesarskih poti.
Oblikovanje konkretnih ponudb in
programov, specializacija za
pohodništvo in kolesarstvo.
10.7. Širitev mreţe izposojevalnic koles Promocijska podpora ponudnikom,
ki bi zagotovili izposojo koles,
morebiti tudi lastna iniciativa.
Razvijanje in urejanje kolesarskih
poti.
Oblikovanje konkretne ponudbe.
III. PODROČJE DELOVANJA: Povečati gospodarske in druţbene koristi lokalni skupnosti in zmanjšati negativne vplive
11. Razvijanje zelene verige dobaviteljev s poudarkom na lokalnih izdelkih 20
11.1. Spodbujanje ekološkega kmetovanja
Sodelovanje s Posoškim razvojnim
centrom, kmetijsko svetovalno
sluţno in ekološkimi kmetijami pri
Spodbujanje ekološkega
kmetovanja skozi občinsko razvoj
no politiko, informiranje in
Prepoznavanje priloţnosti in
vključevanje v ekološko pridelavo
hrane in zeleno turistično ponudbo
19
Projekt vodi Umanotera (Slovenska fundacija za trajnostni razvoj) in je namenjen podjetjem in organizacijam s pisarniško dejavnostjo, cilj pa je v procese dela postopoma
uvesti ukrepe, s katerimi bodo zmanjšali svoje vplive na okolje. Več na www.umanotera.si.
20 Spodbujanje proizvodnje in prodaje lokalnih izdelkov pomeni konkretno podporo lokalnemu gospodarstvu, nastajanju novih delovnih mestboljših prodajnih pogojev, skrajševanju poti od
pridelave do porabe – manj transporta, manj emisij in manj stroškov prevoza. Lokalni izdelkiso praviloma tudi boljše kakovosti. In ključno: skozi spoznavanje lokalne hrane, identitete in
dediščine se bogati izkušnja gostov in razvija dodano vrednost produkta (avtentičnost, edinstvenost, karakter prostora – t. i. »sense of place«).
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 67
promociji in trţenju ekološke
proizvodnje.
projektno sodelovanje (ekotrţnice
ipd.)
na podeţelju.
11.2. Uvajanje lokalne gastronomije in pridelkov v
turistično in trgovsko ponudbo
Promocija lokalne gastronomija,
podpora iniciativam sodelovanja
kot je npr. Kobariški gastronomski
krog, oblikovanje in komuniciranje
znamk lokalnih specialitet in
pridelkov
Spodbujanje lokalne proizvodnje in
prodaje (trţnice).
Vključevanje in posodabljanje
lokalne tradicije, oblikovanje
konkretne ponudbe..
11.3. Spodbujanje razvoja lokalne obrti in umetnostnih
izdelkov, vključevanje in upoštevanje arhitekturne in
kulturne dediščine pri poslovanju, promocijskih
aktivnostih, oblikovanju ambienta (dekoracija)…
Razvoj avtentičnih spominkov in
izdelkov, prodaja v TIC-ih,
vključevanje lokalnega izročila,
tradicij in materialov pri
upravljanju zaupanih projektov,
vključevanje lokalnega izročila v
skupno podobo destinacije.
Podpora razvoju lokalnega
podjetništva, vključevanje
trajnostnih elementov, pristopov in
vsebin pri oblikovanju in
zagotavljanju javnih storitev,
ustrezno umeščanje v lokalne
prostorske in druge predpise.
Vključevanje in posodabljanje
lokalne tradicije, oblikovanje
konkretne ponudbe...
11.4. Oblikovanje skupne podobe za skupno trţenje in
uspešnejši prodor lastnih izdelkov na trg.
Vključevanje lokalnih izdelkov v
okvir in hierarhijo destinacijske
trţne znamke.
Ustrezno oblikovanje izdelkov,
opreme, pakiranja, informiranja;
vključevanje v destinacijski
kontekst.
11.5. Usposabljanja za pridobitev različnih certifikatov
in kvalifikacij, ki so pogoj za trţenje izdelkov in storitev.
Usmerjanje, informiranje,
sodelovanje s PRC in drugimi
institucijami, ki lahko prispevajo k
usposabljanju in izobraţevanju
kandidatov.
Podpora razvoju podpornih sluţb
in storitev.
Vključevanje v programe
usposabljanja in izobraţevanja
12. Druţbena odgovornost
12.1. Zaposlovanje ljudi iz lokalnega okolja. Prioritetno obravnavanje naloţb, ki
prinašajo nova delovna mesta.
Zaposlovanje lokalnih prebivalcev,
vključevanje lokalnih
strokovnjakov.
12.2. Spodbujanje samozaposlitve in nastanek malih
podjetij.
Usmerjanje, informiranje,
sodelovanje s PRC in drugimi
institucijami, ki lahko prispevajo k
usposabljanju in izobraţevanju
kandidatov.
Podpora razvoju podpornih sluţb
in storitev, izboljševanje
infrastrukture in drugih pogojev za
razvoj posameznih dejavnosti.
Podjetniški pogum, preizkušanje
novih idej, preoblikovanje
prostočasnih aktivnosti v turistično
ponudbo….
12.3. Druţbeni in infrastrukturni razvoj skupnosti Razvoja tematskih poti in infrastrukture, posebna izpostavitev in Informiranje in obveščanje svojih
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 68
(razvoj kolesarskih, pohodniških in tematskih poti,
ureditev in interpretacija naravne ter kulturne dediščine).
predstavitev odsekov z bogato naravno kulturno in zgodovinsko
dediščino, sodelovanje s TNP in programskimi partnerskimi
organizacijami, iskanje dodatnih finančnih virov preko javnih razpisov in
regionalnega in čezmejnega sodelovanja…
gostov, vključevanje v lastno
ponudbo in trţne programe.
12.4. Razvijate načine, kako lahko prebivalci in turisti
s prostovoljnim delom pripomorejo k razvojnim
projektom destinacije.
Promocija skupnih akcij,
podpiranje razvoja društvenih
dejavnosti, aktivno vključevanje.
Podpiranje razvoja društvenih
dejavnosti.
Podpiranje razvoja društvenih
dejavnosti, aktivno vključevanje.
12.5. Zagotoviti dostopnost za ljudi s posebnimi
potrebami.
Zagotavljanje dostopnosti info točk
in projektov v upravljanju.
Zagotavljanje primernega razvoja
javne infrastrukture.
Zagotavljanje dostopnosti lastnih
storitev
IV. PODROČJE DELOVANJA: Povečanje koristi za kulturno dediščino in zmanjšanje negativnih vplivov
13. Trajnostna valorizacija kulturne dediščine
13.1. Vključevanje kulturne dediščine v turistične
programe – revitalizacija kulturne dediščine in vključitev
v turizem
Vključevanje kulturnih vsebin v
integralno turistično ponudbo,
sodelovanje z muzeji in drugimi
kulturnimi institucijami,
Podpiranje razvoja kulturnih
institucij in dejavnosti, spodbujanje
koordinacije in sodelovanja med
različnimi sektorji (kultura &
turizem)
Informiranje in obveščanje svojih
gostov, vključevanje v lastno
ponudbo in trţne programe.
13.2. Oblikovanje avtentičnih turističnih prireditev, ki
izhajajo iz kulturne dediščine, tradicije in običajev.
Podpora (strokovna) ohranjanju in
razvoju lokalnih tradicionalnih
prireditev, promocija in
vključevanje v komunikacijske
kanale.
Podpora (sofinanciranje)
ohranjanju in razvoju lokalnih
tradicionalnih prireditev, pomoč in
podpora organizatorjem.
Informiranje in obveščanje svojih
gostov, vključevanje v lastno
ponudbo in trţne programe, tudi
aktivno sodelovanje.
13.3. Zagotavljanje interpretacije naravnega okolja,
lokalne kulture in kulturne dediščine, spodbujanje in
usmerjanje odgovornega vedenja v naravnem okolju in
na območju kulturnih in zgodovinskih spomenikov
Informiranje, promocija,
ozaveščanje, izobraţevanje in
usposabljanje, razvoj tematskih in
učnih poti, sodelovanje s sorodnimi
organizacijami in ponudniki.
Podpora vsem organizacijam in
upravljavcem dediščine, nadzor in
redarska sluţba.
Informiranje in obveščanje svojih
gostov, vključevanje v lastno
ponudbo in trţne programe, tudi
aktivno sodelovanje.
13.4. Turizem prispeva k varstvu in ohranjanju
pomembne kulturne, zgodovinske, arheološke in
duhovne dediščine.
Turizem povečuje pomen kulturne dediščine, zavedanje in samozavest, pogosto zagotavlja tudi prihodke, ki
pomagajo to dediščino ohranjati, predstavljati in vzdrţevati. Na drugi strani je lahko prevelik obisk določenih
znamenitosti tudi groţnja in prevelika obremenitev spomenika, zato moramo kulturne vsebine vključevati v
turistično ponudbo na premišljen in strokoven način.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 69
10. Trţenjski koncept destinacije
V okviru analize stanja je bila izvedena temeljita segmentacija turističnih proizvodov
(poglavje 3) – delitev turističnih proizvodov glede na njihov obseg in stopnjo razvitosti. Tak
razvojni koncept nam omogoča temeljito poglabljanje, analiziranje in ukrepanje za vsak
proizvod posebej, za trţne namene pa je nabor na tak način identificiranih proizvodov
prevelik.
Komuniciranje preširokega nabora proizvodov je namreč finančno prezahtevno in sporočilno
premalo osredotočeno za doseganje ustreznih rezultatov na trgu. Zato moramo identificirane
proizvode prevesti v trţno bolj obvladljivo obliko, ki bo zagotavljala:
Jasno komuniciranje – na način, da ciljni obiskovalci iz predstavljenih oziroma
komuniciranih turističnih proizvodov razumejo, kakšna je turistična destinacija, kaj
ponuja ter za kakšnega obiskovalca je primerna, privlačna;
Podpiranje uresničevanja zastavljenega ciljnega trţnega pozicioniranja;
Osnovo za učinkovito implementacijo skozi vsa trţenjska orodja (brošure, internet,
programe itd).
10.1. Zaključki analize stanja na področju proizvodov
Na osnovi opravljene analize stanja in še posebej segmentacije turističnih proizvodov lahko
povzamemo:
1. Destinacija ima velik in raznolik razvojni potencial turističnih proizvodov, ki še ni
zadosti izkoriščen.
2. Proizvodi dobro »delujejo« na ravni posamezne aktivnosti, premalo pa je dejanskih
integralnih turističnih proizvodov, ki bi skozi različne aktivnosti in različne ponudnike
ponujali bolj celostno doţivetje destinacije21
. To področje bi moralo biti odprt prostor
za turistične agencije.
3. Obstoječa ponudba je tudi skozi promocijska orodja (prospekti, oglasi, internet …)
predstavljena predvsem skozi predstavitev posameznih (delnih) proizvodov,
aktivnosti, znamenitosti, tako da je obiskovalcu v preveliki meri prepuščeno, da si
organizira svoje lastno doţivetje in svoj lasten program.
4. Razviti proizvodi, po katerih je destinacija prepoznavna in ki so osnovni motiv za
prihod obiskovalcev, so sprostitev in oddih (oddih in uţivanje v naravi z različnimi
aktivnostmi rekreacije in odkrivanja destinacije) in aktivne počitnice (podoben
koncept, vendar zelo aktivno: vodni športi, ribolov, padalstvo in zmajarstvo,
pohodništvo).
5. Velika večina obiskovalcev prihaja v osnovi zaradi narave – uţivanje v lepem okolju,
spoznavanje zgodovine tega okolja in aktivnosti, ki jih narava ponuja. Interesi so
različni, prav tako osrednji motivi prihoda – v vsakem primeru pa je skupni
imenovalec narava.
6. Posebna »zgodba« so festivali, ki pomembno prispevajo k polnjenju zmogljivosti, in
prepoznavnosti destinacije, četudi v veliki meri zelo specifične ciljne skupine.
21
Primeri dobre prakse, kot so: Kobariški gastronomski krog, večdnevni športni paketi agencije Maya, program
društva Preporod ipd. sicer obstajajo, a so v manjšini.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 70
7. Določeni proizvodi, za katere ima destinacija glede na svoj karakter (TNP, Soča)
velike razvojne moţnosti, še niso v zadostni meri razviti oz. še nimajo ustreznih
nosilcev.
8. Destinacija še ni razvila prepoznavne znamke, ki bi jasno komunicirala in
pozicionirala ponudbo v odnosu do drugih destinacij (Bovec, Smaragdna pot, Julijske
Alpe).
Ponudba destinacije je zelo raznovrstna, vendar razdrobljena na posamezne aktivnosti in v
veliki meri nepovezana. Obiskovalci si morajo sami organizirati svoj program, kar je za tiste,
ki destinacije ne poznajo, lahko teţka naloga, ki zmanjšuje našo konkurenčnost na trgu.
Aktualni destinacijski prodajni program v največji meri ponuja posamezne storitve, namesto
da bi svojo bogato ponudbo zapakiral na način, s katerim bi bolj prepričljivo ponujal
doţivetja.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 71
10.2. Razvojni produktni koncept destinacije
Shema 6: Prikaz razvojne matrike turističnih proizvodov, kot je bila opredeljena v strateškem razvojnem delu dokumenta
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 72
10.3. Oblikovanje trţenjskega produktnega koncepta
10.3.1. Ključna izhodišča
V 3. poglavju smo opredelili razvojni produktni koncept. Produkte smo razdelili po njihovi
stopnji razvitosti in po njihovem obsegu v razvite, tiste v nastajanju, potencialne, druge in
dnevne turistične programe (prikazani so v shemi 6, poglavje 10.2). Za razvojne namene je
taka delitev ustrezna, za trţno »uporabo« pa, kot smo ugotovili na začetku tega poglavja
(10.1.), preširoka.
Trţenjski produktni koncept bomo oblikovali na osnovi manjšega števila osrednjih
motivov, ki so razlog, zaradi katerega obiskovalci prihajajo v destinacijo.
Osrednji motiv je motiv, ki zdruţuje cel paket aktivnosti in doţivetij in povečuje vrednost in
atraktivnost celotne izkušnje bivanja v destinaciji. Z njim opredeljujemo programske sklope, v
katerih najdemo sorodna doţivetja (proizvode, ponudbe, aktivnosti, znamenitosti, dogodke
…). Obiskovalec si bo izbral tisto, kar ga najbolj zanima, hkrati pa bo imel na voljo še ostale
vsebine, s katerimi si bo lahko bistveno popestril in poţivil svoje doţivetje destinacije.
Model trţnega produktnega koncepta mora biti izbran tako, da:
vključuje vse identificirane turistične proizvode,
da nudi jasno sporočilo, kaj destinacija ponuja,
da omogoča umestitev novih posameznih proizvodov,
da se ga lahko dosledno uporabi pri oblikovanju vseh trţno komunikacijskih orodji
(internet, prospekti, oglasi…),
Trţenjski produktni koncept smo oblikovali na naslednjih ugotovljenih izhodiščih:
1. Velika večina obiskovalcev prihaja v destinacijo zaradi narave in aktivnosti v
naravi, ki jih destinacija ponuja. Lahko bi jih opisali kot ljubitelje narave, ki čas v
destinaciji preţivljajo na bolj »aktiven« ali »pasiven način«.
2. Destinacija je pomembno evropsko stičišče naravne in kulturne dediščine.
3. Značaj destinacije v veliki meri oblikuje njeno bogato kulturno-zgodovinsko
izročilo, še posebej jo zaznamuje spomin na I. svetovno vojno.
4. Močan motiv za prihod je tudi naravoslovni turizem – doţivljanje narave skozi
njeno spoznavanje, učenje o njej, učenje spoštovanja naravnega okolja.
5. Kobarid in Tolmin sta pomemben del in soustvarjalec zgodbe doline Soče.
Lahko sta destinacija prihoda (in izhodišče za doţivljanje destinacije in odkrivanje
okolice), lahko sta prehodna, tranzitna destinacija – za obiskovalca na poti (npr.) od
Bovca do Nove Gorice; lahko sta izletniška destinacija za dnevne obiskovalce ali za
stacionarne goste okoliških turističnih centrov.
6. Glede na svojo lego sta Tolmin in Kobarid pozicionirana v središču doline Soče in
zato omogočata izredno ugodno, preprosto in privlačno odkrivanje v vse smeri –
proti Idriji in Cerknemu, proti Bovcu in naprej čez Vršič do Kranjske Gore, z
avtovlakom do Bohinja in Bleda.
7. Dolina daje veliko priloţnosti za pripovedovanje zgodb (zgodovina, pomembni
avtorji slovenskega in svetovnega formata).
Osrednji motiv prihoda, prisoten v vseh motivih, je torej narava. Vsak motiv je na tak
ali drugačen način povezan z doţivljanjem narave ali z dogajanjem v navdušujočem
naravnem okolju.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 73
10.3.2. Trţenjski produktni koncept - oblikovanje programskih sklopov
Oblikovali smo 4 programske sklope (osrednje motive, ki so razlog, zaradi katerega
obiskovalci prihajajo v destinacijo):
1. DOLINA AKCIJE (aktivno, intenzivno, vztrajno);
2. DOLINA NOVE ENERGIJE (sprostitev, umiritev, poţivitev);
3. DOLINA ODKRITIJ (odkrivanje, raziskovanje, radovednost);
4. DOLINA FESTIVALOV (festivali, dogodki, prireditve, tekmovanja)
DOLINA AKCIJE
(aktivno, intenzivno, vztrajno)
Motiv prihoda
Osrednji motiv prihoda v destinacijo je akcija – športne aktivnosti v
izjemnem naravnem okolju (aktivnosti na vodi, v zraku, kolesarjenje,
pohodništvo, ribolov, lov, tudi priprave športnikov).
Način doţivljanja destinacije je izrazito aktiven.
Motiv je lahko omejen na eno samo športno dejavnost, povečuje pa se deleţ
obiskovalcev, ki sestavljajo več različnih aktivnosti – glede na široko izbiro teh
aktivnosti je to še en velik potencial destinacije.
Koncept programskega
sklopa
Dolina akcije
Narava je prostor za aktivno sprostitev, odklop od vsakdanjega toka, tudi
preizkušanje samega sebe. Po meri aktivnega posameznika.
Spravlja nas v gibanje in tako polni z energijo. Na polno vdihnemo in se ji
predamo. Narava, ki nam daje moţnost, da jo doţivimo na najbolj prvinski
način.
Pri tem uţivamo, a spoštujemo naravo – je močnejša in mogočnejša od nas, do
nje se vedemo odgovorno.
Ključne atrakcije
Soča, Triglavski narodni park, vzletišča Stol in Kobala, ribolovni revirji, gore in
vrhovi (in vse naravne znamenitosti, ki so povezane s tem okoljem),
organizirani in vodeni športni programi na Soči.
Druge atrakcije, ki
zaokroţijo doţivetje Odkrivanje naravnih in kulturnih znamenitosti, gastronomija.
USP destinacije na
področju aktivnih doţivetij
Najbolj intenzivna in hkrati pristna doţivetja Doline Soče.
USP je reka Soča.
DOLINA NOVE ENERGIJE
(sprostitev, umiritev, poţivitev)
Motiv prihoda
Osrednji motiv prihoda je sprostitev v naravi, ki pa jo obiskovalci
doţivljajo na sproščen, leţeren, občudujoč način. V tem segmentu se
prepletajo motivi druţenja, spoznavanja ljudi, naravne, kulturne, zgodovinske
dediščine, gastronomije in načina ţivljenja, tudi športne aktivnosti, vendar na
rekreativni, sproščujoči ravni (sprehodi, laţje pohodniške ture, nezahtevno
kolesarjenje, rafting…).
Doţivljanje destinacije je bolj pasivno, ritem je umirjen, obiskovalci ne iščejo
adrenalina, pač pa si ţelijo »napolniti baterije«. Še vedno pa je narava skupni
imenovalec in osnovni okvir.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 74
Koncept programskega
sklopa
Dolina nove energije.
Narava kot prostor za sprostitev, polnjenje z energijo in uţivanje.
Navdušujoča narava, deţela ţive vode. Lepo jo je gledati, občutiti, doţiveti.
Pomirja in nas sprošča, spodbuja naše občutke – ţelimo jo videti, se je dotakniti,
okusiti, slišati, duhati. Prepustimo se ji in sprejmemo, kar nam daje.
Ključne atrakcije Tolminska korita, slap Kozjak, Soča, Nadiţa, TNP, ostale naravne znamenitosti,
organizirani športni programi ...
Druge atrakcije, ki
zaokroţijo doţivetje Kulturno-zgodovinska dediščina, prireditve, bogata ponudba muzejev, zbirk in
galerij, tematske poti.
USP destinacije na
področju sprostitve
V zdravem naravnem okolju nas polni z energijo – prava deţela ţive vode
in energije.
USP: Tolminska korita in slap Kozjak.
DOLINA ODKRITIJ
(odkrivanje, raziskovanje, radovednost)
Motiv prihoda
Osrednji motiv prihoda je odkrivanje – zavestna ţelja po odkrivanju novih,
drugačnih, zanimivih stvari: znamenitosti, ki jih še nismo obiskali, zgodovina,
ki bi si jo ţeleli »dotakniti« od blizu, ljudje, ki jih še nismo spoznali, kulinarične
dobrote in lokalni pridelki, ki jih še nismo okusili, zgodbe, ki jih še nismo slišali
(ali pa so nam tako všeč, da se vedno znova vračamo), ţelja po učenju,
radovednost… Izjemna posoška narava je sestavni del tega odkrivanja pa tudi
okvir, ki daje doţivetju in novim izkušnjam dodatno dimenzijo in vrednost.
Destinacija je lahko tudi izhodišče za odkrivanje širše okolice in sosednjih
krajev.
Koncept programskega
sklopa
Dolina odkritij.
Narava in dediščina kot prostor za širjenje obzorij, vračanje v preteklost,
pot do ljudi in novih spoznanj.
Odkrivanje narave, kulture, zgodovine. Izziva našega duha, spodbuja
radovednost. Narava skozi kulturo in kultura skozi naravo.
Pod alpskimi vrhovi, streljaj od znamenitega Triglavskega narodnega parka se
prepletajo posebnosti kulturne dediščine, umaknjene doline in razkošje
zaščitenih naravnih vrednot. Čakajo, da jih odkrijemo. Aktivno odkrivanje
lokalnih kulturnih posebnosti.
Ključne atrakcije Triglavski narodni park, Javorca in drugi spomeniki I. sv. vojne, Kobariški
muzej, Tolminski muzej, zasebne muzejske zbirke, rojstne hiše znanih
osebnosti, sir Tolminc, Kobariški štruklji, frika…
Druge atrakcije, ki
zaokroţijo doţivetje Soča, Tolminska korita, slap Kozjak in druge naravne znamenitosti
USP destinacije na
področju odkrivanja
Intenzivno in doţiveto odkrivanje naravne, kulturne, vojne, kulturne,
etnološke in naravne dediščine doline, ki preseneča na vsakem koraku.
Izhodišče za odkrivanje celotne destinacije Smaragdne poti.
Ključni USP so spomeniki I. sv. Vojne.
DOLINA FESTIVALOV
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 75
(festivali, dogodki, prireditve, tekmovanja)
Motiv prihoda
Osnovni motiv za prihod v destinacijo je obisk ali udeleţba na dogodku, naj
bo to znameniti tolminski Metal Camp ali katera izmed manjših ali lokalnih
prireditev. V okolju Doline Soče tudi ta motiv ne more ostati omejen samo na
dogodek sam, ampak si ga obiskovalci popestrijo z obiskom znamenitosti,
udeleţbo na športnih programih, nedvomno tudi z spoznavanjem lokalne
gostinske ponudbe – narava je v tem primeru dodana vrednost, scenski
okvir, kulisa, ki doţivetje osnovnega dogodka še poudari.
Koncept programskega
sklopa
Dolina festivalov.
Narava je kulisa za različne dogodke in prireditve, izjemno okolje še poveča
privlačnost dogodkov v destinaciji.
Ključne atrakcije Metal camp, Outdoor Show, GM4O, Sajeta, Gora Rocka …
Druge atrakcije, ki
zaokroţijo doţivetje Gastronomija in gostinstvo, naravne znamenitosti, moţnost različnih športnih
aktivnosti.
USP destinacije na
področju aktivnih
dogodkov in festivalov
Dogajanje in narava kot dodana vrednost, scenski okvir, kulisa, ki
doţivetje osnovnega dogodka še poudari.
USP so Metal Camp, Outdoor show, GM4O.
Shema 7: Trţenjski produktni koncept – osrednji motivi prihoda v destinacijo
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 76
Shema 8: Trţenjski produktni koncept – delitev na programske sklope, z opredelitvijo turističnih
proizvodov, ki sodijo v posamezen programski sklop
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 77
10.4. Oblikovanje pozicioniranja in trţne znamke destinacije
10.4.1. Trţno pozicioniranje
Trţno pozicioniranje destinacije je oblikovanje ponudbe in podobe destinacije na tak način, da
je potencialnemu obiskovalcu jasno, v čem se naša destinacija razlikuje od konkurenčnih.
Pozicioniranje je slika destinacije, kakor jo v svoji zavesti vidijo naši obiskovalci22
.
Za ustrezno pozicioniranje je potrebno, da najprej jasno opredelimo elemente, ki nas
razlikujejo od drugih destinacij, nato pa moramo te razlike tudi jasno sporočiti ciljnemu trgu.
Eden ključnih elementov takega sporočanja je prav komuniciranje skozi trţno znamko.
10.4.1.1. Aktualno pozicioniranje destinacije
Destinacija Tolmin & Kobarid je dejansko nova destinacija na zemljevidu slovenske turistične
ponudbe. Aktivno se razvija šele zadnje desetletje, zato je do neke mere normalno, da je temu
primerna tudi njena nizka prepoznavnost. Teţko bi ţe govorili o prepoznavnosti destinacije
kot zaključene celote, v javnosti je bolj prisotna skozi posamzene elemente, ki pa jih
potencialni obiskovalci le steţka povezujejo v celoto:
Destinacija kot celota je bolj poznana skozi ime destinacijske organizacije LTO
Sotočje (še posebej v strokovni javnosti), kot skozi znamko Deţela ţive vode, ki smo
jo skušali izgrajevati v zadnjem desetletju.
Prepoznavni sta »glavni mesti« občin: Tolmin kot upravno središče Posočja, Kobarid
kot zgodovinsko mesto, poznano predvsem iz časa I. sv. vojne; oba kraja sta
prepoznavna tudi skozi posamezne turistične proizvode – Tolmin med ribiči in
obiskovalci festivalov, Kobarid med padalci in ljubitelji dobre hrane.
S posebnim problemom pozicioniranja se soočamo na širšem italijanskem trgu – tam
sta Soča in Kobarid glede na njegovo zgodovinsko vlogo uradni sinonim za poraz,
katastrofo, polom; veliko manj pa se območje povezuje z odličnimi moţnostmi za
počitnice.
Prepoznavni koncept Doline Soče je od nove lokalne samouprave, ki je nekdaj enovito
občino Tolmin razdelila na Bovec, Tolmin in Kobarid, je še nedorečen, čeprav bi bil
najbolj smiselna, učinkovita in racionalna odločitev za celotno območje.
Posameznih identitetnih elementov je sicer veliko, ni pa nosilnega, ki bi zaokroţil
predstavo o celotni destinaciji.
10.4.1.2. Izhodišča za novo pozicioniranje destinacije
Učinkovito pozicioniranje bi lahko opredelili kot presek odgovorov na tri vprašanja:
1. Kakšna so pričakovanja obiskovalcev;
2. Kaj je dejanska ponudba destinacije;
3. Kakšno je razlikovanje od drugih destinacij.
V pričujočem poglavju bomo navedli izhodišča po treh navedenih kriterijih, samo
pozicioniranje pa bomo opredelili z oblikovanjem predloga nove trţne znamke destinacije.
22
Ameriška strokovnjaka Al Reis in Jack Trout, ki sta uvedla termin pozicioniranja, sta razvila tudi teorijo, ki
pravi, da trţenje ni bitka proizvodov, pač pa bitka predstav o teh proizvodih.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 78
10.4.1.2.1. Pričakovanja obiskovalcev
Shema 9: Elementi, ki so potrebni na ravni destinacije za oblikovanje izkušnje gosta na
destinaciji
Shema prikazuje pričakovanja, katerih izpolnitev oblikuje izkušnjo gosta v destinaciji:
1. Dostopnost: je pomembna kategorija, ki je naša destinacija slabo izpolnjuje –
obstoječi javni prevoz je za obiskovalce dejansko neuporaben (prevoz z bliţnjih
letališč, kot sta Trst in Ljubljana, je praktično celodnevna avantura), edina zanesljiva
moţnost je lastno ali najeto vozilo.
2. Nastanitev: destinacija ponuja dobro organizirane kampe (Kobarid), širok spekter
zasebnih sob in apartmajev, nekaj manjših butičnih kapacitet, zelo malo pa je
turističnih kmetij, hotelski sektor, ki je v razvitih destinacijah nosilec dejavnosti, je pri
nas še povsem nerazvit.
3. Znamenitosti: destinacijo odlikuje vrsta odličnih naravnih in zgodovinskih
znamenitosti, ki so nesporen motiv za obiskovalce.
4. Turistična infrastruktura: dobro so organizirane informacijske točke, dobro so
razvite storitve, ki sluţijo lokalnemu prebivalstvu, infrastruktura, ki sluţi prvenstveno
obiskovalcem. pa je še v povojih: ni urejenih označevalnih sistemov, ni urejenih
kolesarskih poti, ni napredka pri urejanju vstopnih točk ob reki Soči, slabo je
organiziran lokalni javni prevoz.
AMENITIES Ponudba – storitev – javna
infrastruktura
TIC-i, gostinska ponudba,
lokalna hrana in pijača, skrb
za gosta, vodniki, programi/
paketi
ACCESS
Dostop Dostopnost do destinacije
(letališča, ceste, vlak) in
znotraj destinacije ter do
atrakcij
ACCOMMODATIONNastanitvene zmogljivosti
ACTIVITIES
AktivnostiVodene in organizirane
aktivnosti, turistični
proizvodi, programi,
ponudba
ATTRACTIONS
Atrakcije
Naravne in kulturne
znamenitosti ter druge
atrakcije, ki pritegnejo v
destinacijo.
Kaj pričakuje,
potrebuje
obiskovalec
(5A)
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 79
5. Organizirani programi: glede na nerazvitost destinacije je organiziranih programov
relativno veliko: dobro ponudbo imajo sestavljene športne agencije, primerno je
servisiran ribolov, dobro so organizirani muzeji in infrastrukturne točke, za katere
skrbi LTO Sotočje (Javorca, Tolminska korita, reţim ob Nadiţi), veliko je zasebnih
muzejskih zbirk, obstaja vrsta odmevnih in dobro organiziranih prireditev, imamo
lokalno vodniško sluţbo. Pomanjkljivost obstoječih programov je, da so večinoma
vezani samo na eno vrsto ponudbe – manjkajo pravi integralni turistični proizvodi.
Z novim razvojnim modelom in novo znamko se ţelimo usmeriti na ekološko ozaveščenega
obiskovalca, ki zna ceniti naravne in kulturne danosti in se do njih odgovorno obnašati, ki mu
je spoštovanje naravne in kulturnme dediščine del njegovega osebnega vrednostnega sistema.
Tak obiskovalec išče pristno in avtentično izkušnjo, ţeli si tesnejšega stika z naravo, mnoţice
in klasičen paketni tip počitnic ga ne zadovoljujejo. Ceni ohranjeno naravno in kulturno
krajino, ceni kulturno bogastvo, tradicijo in običaje, rad se druţi z domačini in nabira nova
doţivetja, okuse, izkušnje. Zaveda se dodane vrednosti ohranjenega okolja in trajnostnega
načina ţivljenja in je za zeleno ponudbo pripravljen plačati višjo ceno kot za bivanje v
mnoţičnih in pogosto ţe degradiranih destinacijah. Seveda pa tudi dobro razume in pričakuje
kvaliteto storitve, zato se pri nagovoru takih gostov ne moremo privoščiti ne površnosti ne
povprečnosti.
10.4.1.2.2. Dejanska ponudba destinacije
Kljub infrastrukturni nerazvitosti je dejanska ponudba destinacije bogata in zanimiva za širok
krog obiskovalcev. Obstoječi spekter ponudbe je natančno podan v analizi stanja (poglavje
2.3.), navajamo le kratek povzetek:
Ugodna lokacija na ali blizu kriţišč pomembnih evropskih poti, odlično izhodišče za
odkrivanje celotne Doline Soče in širše okolice;
Velika koncentracija naravnih, kulturnih in zgodovinskih spomenikov na
majhnem področju, le teţko najdemo primerljivo v slovenski ali italijanski soseščini;
Navdušujoče naravno okolje, Triglavski narodni park: izjemna geološka in
geografska raznolikost destinacije je razlog izjemnega števila naravnih zanimivosti,
obstoja raznolikih, zanimivih ali posebnih ţivalskih (npr. endemit Soška postrv) in
rastlinskih vrst;
Izjemno vodno bogastvo − mogočni slapovi, pravljični tolmuni, neponovljiva Soča,
skrite grape, skrivnostni izviri, kanjoni in korita …;
Burna in razgibana zgodovina: ţeleznodobna kultura na Mostu na Soči,
poznoantična naselbina na Tonovcovem gradu, tirolski priseljenci nad Baško grapo,
veliki tolminski punt, gradnja Bohinjske ţeleznice, … najbolj pa je dolino
zaznamovala I. sv. vojna z veliko Soško fronto, največjim frontalnim vojaškim
spopadom na slovenskem ozemlju;
Vrhunska kulinarična ponudba zbrana predvsem v Kobariškem gastronomskem
krogu (5 povezanih restavracij) in lokalne posebnosti kot so sir Tolminc, frika,
kobariški štruklji…;
Kulturna krajina, ki se zadnja desetletja ţal zarašča, še vedno pa največje število
aktivnih pašnih planin v Sloveniji;
Dobro organizirana ponudba vseh vrst športov v naravi: odlične športne agencije,
prvovrstna destinacija za jadralno padalstvo, prvovrstno območje za muharjenje …;
Odmevni festivali in druge prireditve: Sajeta, Soča Reggae Riversplash, Metal
Camp, Sočn'Fest, Outdoor show, GM4O, vrsta vtradicionalnih prireditev…
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 80
Obstoječa ponudba je zelo skladna s trendi na mednarodnem turističnem trgu, s
preusmerjanjem pozornosti na zeleni, naravi prijazen in nanaravi temelječ turizem.
10.4.1.2.3. Razlikovanje od drugih destinacij
Glede na številne posebnosti, ki našo destinacijo razlikujejo od ostalih, lahko zatrdimo,
da ji je v slovenskem prostoru moţno izpostaviti poseben poloţaj:
Edinstvena smaragdna reka Soča;
Soška fronta – ena redkih zgodb slovenske zgodovine, ki dosega svetovno dimenzijo;
Kobariški muzej z nagrado EMYA;
Javorca – eden od treh slovenskih spomenikov uvrščenih na seznam evropske
dediščine;
Kobariški kulinarični krog;
Soška postrv;
Alpski zid: ohranjene utrdbe iz časov rapalske meje;
Metal Camp Tolmin;
Outdoor show Kobarid;
Najbolj pestra ponudba športov v naravi v Sloveniji.
10.4.2. Opredelitev imena in identitete trţne znamke
10.4.2.1. Deţela ţive vode – dosedanja rešitev
Tolmin & Kobarid -
DEŢELA ŢIVE VODE
Prednosti Pomanjkljivosti
Kreativno poimenovanje
Črpa iz izrednega bogastva voda v
destinaciji
Naslanja se na stare zgodbe (ki
pripovedujejo o izvirih čudeţne ţive vode,
ki ozdravljajo bolezni, preganjajo smrt in
vračajo mladost)
Ne omejuje se le na Sočo, ampak
zaobjame vse oblike voda: mogočne
slapove, pravljično lepe tolmune, izjemno
in neponovljivo Sočo, skrite grape,
skrivnostne izvire, kanjone, neštete oblike,
ki jih kapljice tisočletja dolgo klešejo v
kamen …
Omogoča kreativen koncept predstavljanja destinacije
Koncept Deţela ţive vode je bil najprej
postavljen za občino Tolmin, ko pa se je s
pridruţitvijo Kobarida oblikovala nova
skupna destinacija, smo ga enostavno
prenesli, čeprav bi morali pozicioniranje
določiti na novo
Prepoznavnost destinacije gradi od
začetka, praktično iz nič, zato bi graditev
primerne prepoznavnosti zahtevala velika
finančna vlaganja
Neoprijemljivost imena – nemogoče ga
je enostavno geografsko pozicionirati, ker
ne vsebuje jasnih identifikacijskih
elementov oziroma
Velika obljuba znamke – ali smo jo
sposobni uresničiti?
Moţna zavajajoča asociacija v smer
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 81
turizma zdravja in dobrega počutja
Znamka je lahko problematična v
prevodih?23
Koncept Deţela ţive vode je destinacijska organizacija LTO Sotočje uvajala celo desetletje.
Čeprav smo znamko Deţela ţive vode dosledno uporabljali na vseh promocijskih materialih,
po pretečenem obdobju ocenjujemo, da se s prepoznavnostjo tega koncepta nismo niti
pribliţali prepoznavnosti obstoječih turističnih destinacij. Del razloga je seveda nerazvitost
območja in premajhen obseg turistične realizacije, del pa pomanjkanje finančnih virov, ki bi
nam omogočili trţno komuniciranje, ki je drugi pogoj za prepoznavnost. Glede na obstoječe
finančne sposobnosti destinacije in nerazvitost/odsotnost večjih ponudnikov, ki bi lahko
sofinancirali krovno oglaševanje in komuniciranje, je smiselno iskati učinkovitejšo rešitev na
način, da nam ne bo potrebno prepoznavnosti graditi iz točke nič, pač pa se bomo lahko
navezali na pozicijo, ki ţe obstaja.
Same nedvomno kreativne in povedne ideje Deţele ţive vode seveda ne bomo zavrgli –
uporabimo jo lahko za turistične produkte na področju programskega sklopa Doline nove
energije (sprostitev, zdravje, mehke aktivnosti…).
10.4.2.2. Dolina Soče – novo ime trţne znamke destinacije
DOLINA SOČE
Prednosti Pomanjkljivosti
Ime je v zavesti domačega trga ţe prepoznavno,
zato lahko to prepoznavnost nadgrajujemo, ni je
potrebno postavljati na novo => vlaganja v
prepoznavnost so neprimerno manjša
Vsebuje Sočo kot vrednoto in najmočnejšo
identifikacijsko točko, ki ima za zaradi kulturnega
in zgodovinskega ozadja Slovence še poseben
pomen (Gregorčič, TNP)
Soča je tudi v tujini prepoznavno ime, v Italiji
skozi zgodovinski kontekst (Isonzo), drugje kot
prvorostna outdoor destinacija
Do določene meje ţe samo ime komunicira
ponudbeni okvir destinacije – na eni strani dolina,
ki pove, da smo v razgibanem naravnem okolju, na
drugi strani Soča s svojo zgodovino in današnjimi
športnimi programi
Soča je tudi konkretna geografska povezava s
sosednjo Italijo – saj se izliva na italijanski strani
Predlog menjave trţne znamke na način, da
Na domačem turističnem trgu je v predstavah o Dolini Soče
Bovec močnejši dejavnik kot
Kobarid in Tolmin
Destinacija Tolmin – Kobarid
je samo del Doline Soče,
učinki komuniciranja se bodo
razpršili tudi izven
destinacije
Strogo geografsko je tudi
dolina Soče samo del
destinacije, ki jo sestavljajo
tudi doline drugih rek (Nadiţa,
Tolminka, Bača, Idrijca)
Dolina Soče je za
nepoznavalce predvsem
geografski naziv – za tiste, ki
destinacije in zgodovine
območja ne poznajo (tuja
trţišča) nima simbolnega
23 Land of living water; Land lebedingen Wassers; Tera delle aque vive.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 82
izkoristimo prepoznavnost in potencial termina
Dolina Soče so v letu 2009 potrdili tudi člani LTO
Sotočje na občnih zborih tako v Kobaridu kot v
Tolminu
Rešitev je odprta za nadaljnje povezovanje v
okviru doline (Bovec), saj si ne jemlje pravice do
ekskluzivne uporabe
S predlagano znamko se lahko identificirajo vsi
prebivalci območja, saj jim predstavlja nacionalni
simbol in ekološko vrednoto24
pomena
Novo poimenovanje destinacije:
Dolina Soče KOBARID - TOLMIN
Dolina Soče je znamka, ki jo je za komuniciranje turizma v času nekdanje enovite občine
Tolmin uporabljala Turistična zveza Gornjega Posočja (TZGP). Ta organizacija, sicer zveza
turističnih društev, je bila takrat edina, ki je vršila tudi naloge destinacijske organizacije na
področju celotne doline.
Nova lokalna samouprava je prinesla tri nove občine (Bovec, Kobarid in Tolmin), nova
zakonodaja pa drugačen koncept turistične organiziranosti. Vsaka občina je seveda začela
razvijati turizem na svoj način in znamka Doline Soče se je začela izgubljati.
Tolmin in Kobarid sta imela v primerjavi z Bovcem premajhno realizacijo, da bi jo bilo
smotrno uporabiti, Bovec pa se je usmeril predvsem na krepitev svoje lokalne bovške
identitete. Tudi v svoji zadnji strategiji (2008) si je v prenovljeni celostni podobi zastavil
koncept »Dolin navdiha«. Na drugi strani pa se je turistična realizacija na preostalem območju
doline hitreje povečevala in se iz z izhodiščnim deleţem 27% vseh nočitev v celotni dolini v
letu 2001 v letu 2009 ţe pribliţala polovici (glej poglavje 2.6.7.) kar pomeni, da je kljub
neprimerljivi osnovni infrastrukturi tudi območje Kobarid & Tolmin postalo primerljivo
Bovcu. Razlog premajhnega deleţa v turistični realizaciji celotne doline se torej zmanjšuje.
Na občnih zborih LTO Sotočje smo se tako v letu 2009 z veliko večino odločili, da ni več
razlogov, da znamke Doline Soče ne bi uporabili za svoje lastno pozicioniranje.
Ocenjujemo, da če znamki dodamo »razlago« Kobarid & Tolmin, postanejo pomanjkljivosti
te znamke obvladljive:
jasno bomo sporočali, da destinacija obsega območje občin Tolmin in Kobarid;
sicer je res, da se bodo pozitivni učinki trţnih aktivnosti širili tudi izven naše oţje
destinacije, kar pa je še vedno neprimerljivo boljša izbira, kot finančna sredstva, ki bi
bila potrebna, da z povsem novo znamko pridemo do prepoznavnosti, primerljive z
današnjo percepcijo Doline Soče;
res je tudi, da je strogo geografsko dolina Soče samo ena izmed dolin destinacije,
vendar so se ponudniki in prebivalci ostalih območji sposobni identificirati s skupnO
znamko, saj razumejo, da je trţno znamko smiselno graditi na najmočnejših elementih
in ne tistih iz oţjega okolja, ki jih trţišče ne pozna;
24
Še posebej v povezavi s priljubljenim pesnikom Simonom Gregorčičem
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 83
tistim, nepoznavalcem Soče, ki morebiti manjka simbolne vsebine, pa bomo dodali
skozi primerne oblike trţnega komuniciranja; ta problem je laţje rešljiv, ker ga
gradimo na trdnem temelju geografske pozicije.
S posvojitvijo Doline Soče si nikakor ne ţelimo prilaščati ekskluzivnosti za uporabo tega
imena – v kolikor bodo razmere in interesi dopuščali ne vidimo nobenih razlogov, da ne bi
znamko razširili na območje celotne doline.
10.4.2.3. Opredelitev identitete trţne znamke destinacije Dolina Soče
1. POSLANSTVO – NAMEN ZNAMKE:
Komuniciranje pristnega, odgovornega in doţivljajsko polnega doţivljanja neokrnjene
narave, kulture in ţivljenja v Dolini Soče.
2. VIZIJA ZNAMKE:
Dolina Soče (Kobarid & Tolmin) bo vodilna zelena destinacija v Sloveniji, uvrščena na
mednarodni seznam privlačnih zelenih ciljev.
3. VREDNOTE ZNAMKE:
Odgovornost (zeleno=trajnostno)
Ponos
Pristnost
4. OSEBNOST ZNAMKE:
Naravna – pristna (Pure)
Raznolika – intenzivna (Intense)
Nudi osebno izkušnjo – bogati (Enriching)
Je zelena – usmerjena trajnostno
5. RAZLIKOVALNE PREDNOSTI (USP):
1. Dolina akcije – reka Soča kot vrednota in športni izziv; ena najlepših evropskih rek .
2. Dolina nove energije – Tolminska korita in slap Kozjak kot dramatično doţivetje prvinske
narave, ki nas napolni z novo energijo.
3. Dolina odkritij – Javorca in drugi spomeniki I. sv. vojne, manj znana odkritja in območja
ene največjih gorskih bitk v zgodovini
4. Dolina festivalov – narava kot izjemna kulisa za športne (Outdoor Show) in glasbene festivale
(Metal Camp) v dolini
6. OBLIKOVANJE (DOLOČITEV) KORISTI ZA CILJNEGA GOSTA
Intenzivnost doţivetji in zadovoljstvo ob zmagah nad samim seboj
Sprostitev in odklop v navdušujočem naravnem okolju, polnjenje z energijo za manj
prijetne čase
Srečevanje z zgodbami iz preteklosti, zbiranje novih idej in spoznanj
Srečevanje z domačini in drugimi obiskovalci, nova prijateljstva in doţivetja
7. OBLIKOVANJE OBLJUBE:
Funkcionalna obljuba: aktiven počitek in sprostitev v izjemnem naravnem okolju.
Čustvena (emocionalna) obljuba: navdušenje in polnjenje z energijo
Izkustvena obljuba: nova in drugačna doţivetja v prvinskem okolju
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 84
Shema 10: Prikaz modela destinacijske znamke Dolina Soče (vseh ključnih elementov
identitete znamke)
10.4.2.4. Zelena komponenta in komuniciranje trţne znamke destinacije Dolina Soče
Zelena / trajnostna komponenta je skupni imenovalec vseh elementov znamke Dolina Soče –
Kobarid & Tolmin. Znamka je uglašena z nacionalno turistično znamko I Feel Slovenia, skozi
katero ţeli STO na krovnem nivoju komunicirati »Zeleno butičnost« in »Slovensko zeleno«.
Z zelenim karakterjem destinacijske znamke se bomo laţje vključevali v nacionalne projekte
in izkoriščali sinergijske učinke krovne promocije.
Zeleni značaj trţne znamke destinacije bomo tako komunicirali na več načinov:
reko Sočo, ki je vključena v ime znamke odlikuje in razlikuje edinstvena smaragdno
zelena barva – ta barva bo na primeren način vključena v vse destinacijske
promocijske materiale in orodja;
v besednjak bomo vključili besede in besedne zveze, ki se nanšajo na trajnostni
turizem: zeleno, smaragdno, pristnost in prvinskost, odgovornost, navdušujoče
naravno okolje, pozitivna energija, ravnovesje, elementarnost, samozavedanje, čutenje
in doţivljanje, empatija, vse oblike ţivljenja, spoznavanje in učenje, ….
FUNKCIONALNA OBLJUBAAktivni oddih, sprostitev in odkrivanje v
navdušojočem naravnem okolju.
EMOCIONALNA OBLJUBAPristna doţivetja narave in kulture, preţeta z
edinstvenimi zgodbami iz preteklosti.
IZKUSTVENA
OBLJUBAKjer si najbliţje NARAVI,
ZGODOVINI in SEBI.
PRISTNO, INTENZIVNO
in (SO)NARAVNO doţivljanje
neokrnjene narave, kulture in ţivljenja
v Dolini Soče.
Temeljne vrednote so odgovornost, ponos in
pristnost, ključna pa
ZELENO − odgovorna (RESPONSIBLE)
1. NARAVNA – pristna (PURE)
2. RAZNOLIKA – intenzivna (INTENSE)
3. NUDI OSEBNO IZKUŠNJO – bogati
(ENRICHING)
POSLANSTVO
Kaj ZNAMKO vodi, usmerja?
VIZIJA
K čemu ZNAMKA stremi?
VREDNOTE
Katere vrednote vodijo ZNAMKO?
OSEBNOST
znamke je:
RAZLIKOVALNE
PREDNOSTI
V čem je ZNAMKA drugačna?
Dolina Soče kot pojem za odgovorno,
pristno in raznoliko doţivljanje narave.
1. Dolina akcije (USP je reka Soča).
2. Dolina nove energije (USP so Tolminska korita)
3. Dolina odkritij (USP so spomeniki 1. Svetovne vojne)
4. Dolina festivalov (USP so dogodki, kot so Metal
Camp)
-
Aktivnosti ob Soči in na Soči nas spravijo
v gibanje in nudijo dinamičen in intenziven stik z naravo.
Navdušujoče naravno okolje nas sprosti in polni z energijo.
Edinstvene zgodbe iz preteklosti potešijo ţeljo po odkrivanju in nas
pritegnejo z novimi znanji in spoznanji.
Dogodki v izjemnem naravnem okolju nas povezujejo z
glasbo, ljudmi, naravo, dediščino in kulinariko in nas poţivijo.
KORISTI
Kaj ZNAMKA nudi?
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 85
izpostavile bomo tipične pojavne oblike in materiale, ki komunicirajo zeleni karakter
znamke: les, kamen, voda, gozd, narava, arhitektura usklajena z okoljem, dinamičnost
in razgibanost oblikovanja, lokalni materiali in lokalni proizvodi…
izpostavljali bomo motive narave, vendar na način, ki bo posredoval čustva in
doţivetja, vključevali bomo kulturo, zgodovino in človeka, ţivljenje prebivalcev in
doţivljanja obiskovalcev, zgledovali se bomo po primerih dobre prakse (npr. 100%
Pure New Zeland)
skozi vizualne motive, besedne zveze, barve, postavitve, zvoke… bomo skušali
posredovati čim širšo paleto občutkov in doţivetji
skozi način komuniciranja bomo tudi obiskovalce spodbujali, da tudi prispevajo k
ozaveščanju in odgovornemu delovanju; seznanjali in informirali jih bomo o bogastvu
in izročilih destinacije, povabili jih bomo da se aktivno vključijo v trajnostne projekte
destinacije
komunicirali bomo samo verodostojne zelene vsebine; dolgoročna uspešnost bo
moţna samo v primeru, če bomo naše usmeritve potrjevali z dejanji in konkretno
trajnostno konceptualizacijo in organizacijo turistične ponudbe
10.4.3. Razvoj in upravljanje trţne znamke destinacije
Lastnik in upravljavec destinacijske znamke Dolina Soče (Kobarid & Tolmin) je destinacijska
organizacija LTO Sotočje. Zavod bo zagotovil:
Izdelavo celostne grafične podobe znamke (CGP): priročnik bo na enostaven način
pojasnjeval način uporabe znamke – sluţil bo kot navodilo uporabnikom (ponudniki,
poslovni partnerji, mediji…);
Pravilno in učinkovito uporabo znamke: ustrezno uporabo znamke bomo zagotovili
s pravno zaščito oblikovane rešitve, z vodenjem evidence uporabnikov in
spremljanjem načina uporabe znaka v praksi, z izobraţevanji, zagotavljanjem navodil
in dostopnosti priročnika CGP vsem zainteresiranim;
Rast in razvoj znamke: zavestno bomo iskali in izkoriščali moţnosti za razvoj
znamke z doslednim vključevanjem v vse oblike komuniciranja destinacijske
organizacije, z animiranjem ponudnikov in poslovnih partnerjev ter z iskanjem
partnerjev med ustanovami in podjetij iz turistične ali s turizmom povezanih
dejavnosti – med vsemi, ki bi lahko prispevali k skupnemu ugledu destinacije.
Trţna znamka destinacije je skupni imenovalec (v našem primeru zelene) celostne
ponudbe območja. Znamka je zgostitev trţenjske filozofije, komuniciranja in promocije.
Predstavlja dolgoročen kapital destinacije in osnovo, na kateri poteka razvijanje
turističnih proizvodov ponudbe, trţenje ponudbe in pozicioniranje na mednarodnem
trgu.
10.4.3.1. Odnos destinacijske znamke do drugih znamk
Destinacija se na trgu z drugimi destinacijami bori za obiskovalce, s sorodnimi, partnerskim,
programsko povezanimi destinacijami, z vertikalno strukturo destinacij znotraj nacionalnega
okvirja pa tudi sodeluje in krepi svojo trţno pozicijo. Trţna znamka je ključni vizualni
element identitete in pozicioniranja destinacije, zato ji moramo jasno opredeliti mesto odnos
do drugih znamk znotraj obstoječe hierarhije.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 86
10.4.3.1.1. Nacionalni nivo
Nacionalna znamka I Feel Slovenia naj bi bila krovna slovenska znamka: uporaba znamke v
drugih dejavnostih je še precej v povojih, nesporno pa jo je uspešno in učinkovito posvojil
slovenski turizem. Uspešno se je uveljavila na mednarodnem trgu, zato je sistemskih in
vsebinskih razlogov dovolj, da jo dosledno uporabljamo skupaj z znamko Doline Soče, saj
nam pomaga krepiti našo lastno pozicijo. V dejanskih trţnih aktivnostih destinacije je
nacionalna znamka Dolini Soče podrejena, mora pa biti dovolj opazna, da nam lahko
učinkovito pomaga pri umeščanju na trţišče.
10.4.3.1.2. Regionalni nivo
Destinacija Dolina Soče/Tolmin & Kobarid je vključena v dva regionalna projekta – v Julijske
Alpe in v Smaragdno pot:
Julijske Alpe so neformalno trţno zdruţenje štirih destinacijskih organizacij: Bohinja, Bleda,
Kranjske Gore, Bovca in Sotočja. Ţe od leta 1990 naprej sodelujemo skupaj na večini
ključnih mednarodnih sejmov, imamo skupen katalog in izvajamo skupne PR in promocijske
aktivnosti. Skupni imenovalec območja je Triglavski narodni park. Kljub temu, da bi bile
Julijske Alpe idealna zaokroţena turistična destinacija se je v dveh desetletjih pokazalo, da ta
koncept nikoli ne bo dobil potrebne politične in finančne podpore, ker je območje razdeljeno
na dve regiji – Gorenjsko in Severno Primorsko. Vsaka izmed regij ima svoj razvojni
program, politično odločanje je ločeno, med regijama – tudi zaradi geografske gorske bariere
– ni resnih gospodarskih povezav. Gorenjsko gospodarsko teţišče je v Kranju, naše pa v Novi
Gorici in tem dejstvom sledijo tudi finančni tokovi.
Prav iz navedenih razlogov se je na primorski strani začela razvijati iniciativa Smaragdne
poti – zaokroţenega turističnega koncepta integriranega v regijski razvojni program. Ta
iniciativa se je rodila v programu čezmejnega sodelovanja25
, kot skupni koncept turizma je
bila vključena v Regijski razvojni program Severne Primorske/Goriške statistične regije za
obdobje 2007-2013 in verificirana novembra 2008, ko je Svet regije pooblastil LTO Sotočje
za koordinatorja in nosilca regionalnih destinacijskih aktivnosti za obdobje 4 let. Pogodbo o
sodelovanju in sofinanciranju je podpisalo vseh 13 občin v regiji in s tem zagotovilo
najnujnejšo osnovo za oblikovanje skupnega trţnega programa.
Smisel sodelovanja v regionalnih programih je preprost:
zdruţevanje akcij in s tem zmanjševanje stroškov,
zdruţevanje sredstev in povečevanje obsega aktivnosti,
večja pogajalska moč za zastopanje skupnih interesov na nacionalnem nivoju,
laţji dostop do zunanjih virov financiranja (razpisi).
V tem kontekstu je destinacija, na izvedbeni ravni pa tudi trţna znamka Dolina Soče/Tolmin
& Kobarid partnerska znamka v skupnih nastopih, ki nam zaradi zdruţevanja sredstev in dela
omogočajo vstopanje na mednarodni trg tudi na načine, ki bi nam bili sicer nedosegljivi.
25
Phare SPF v letu 2001, prijavitelj LTO Sotočje; Interreg v letih 2005 in 2006, prijavitelj RRA Severne
Primorske, LTO Sotočje partner pri pripravi strategije trţenja in izdelavi promocijskih materialov
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 87
10.4.3.1.1. Lokalni nivo
Lokalni nivo v našem primeru pomeni predvsem območje Gornjega Posočja, ki bi moralo biti
v turističnem smislu zaokroţena celota, dejansko pa je razdeljeno na tri občine; dve – Kobarid
in Tolmin – imata skupne destinacijsko organizacijo, Bovec pa svojo lastno. S strani
občinskih razvojnih programov je ločevanje do določene mere razumljivo, saj ima vsaka
občina svoje lastne prioritete in svoje lastne infrastrukturne in druge probleme, večji problem
pa je trţenje, kjer bi bili učinki enotne organizacije in trţne strategije gotovo boljši (ob enakih
vloţkih). Ta problem presegamo s sodelovanjem v skupnih regionalnih programih (Julijske
Alpe, Smaragdna pot) pa tudi z »internimi« skupnimi akcijami znotraj doline, kot so:
sodelovanje na sejmih, ki so za širšo regijo manj zanimivi (npr. specializirani športni
dogodki),
EDEN – zgodbe Soče; prva slovenska EU destinacija odličnosti v letu 2008; uspešna
kandidatura Bovca, ki se je v program prijavil kot skupni predstavnik vseh treh občin,
program Fundacije Poti miru v Posočju, ki zdruţuje tematske poti in muzeje v naravi
na območju vseh treh občin,
sodelovanje pri skupnih publikacijah kot npr. Gorskokolesarski vodnik Dolina Soče
(2009).
Vsaka uspešna trţna znamka mora imeti v ozadju konkretnega formalno organiziranega
nosilca. Organiziranost turizma, še posebej na nerazvitih območjih, kjer je gospodarstvo
prešibko, da bi zdruţevalo interese na širšem območju, je predvsem konkretna posledica
politike obstoječe lokalne samouprave. Na lokalnem nivoju – torej območju Gornjega
Posočja – tako ostajata dve moţnosti:
1. Partnersko sodelovanje obeh znamk »Dolina Soče/Kobarid & Tolmin« in »Bovec/
Doline navdiha«: ločena organiziranost znotraj ene doline ni nobena tragedija, kot se
včasih v javnosti prikazuje – manjše destinacijske organizacije imajo tesnejši stik z
ustanoviteljem (financerjem), bolje poznajo lokalne probleme in jih zato laţje rešujejo,
ključne skupne probleme pa lahko s sosednjo organizacijo rešujemo na projektni ali
programski ravni.
2. Programsko in vsebinsko poenotenje trţenja turizma na nivoju celotne doline
pod skupno trţno znamko Dolina Soče: »Dolina Soče/Kobarid & Tolmin« je odprt
koncept, ki nikogar ne izključuje, brez teţav ga je moţno razširiti na celotno dolino, na
drugi strani pa ima tudi zadosti realne vsebine, ki mu omogoča uspešno samostojno
ţivljenje. Skupna znamka, za katero je seveda potrebno enotno upravljanje in en trţni
koncept – torej ena destinacijska organizacija, je presojana samo skozi trţne kriterije,
vendar samo trţni kriteriji za uspešnost znamke ne zadostujejo. Osnovni predpogoj za
učinkovitost skupne znamke bi bila zrela, zavestna, prepričljiva in dolgoročna
odločitev treh lokalnih skupnosti, seveda skupaj z zavezo financiranja projekta
najmanj v dosedanjem obsegu. Vsaka polovična ali izsiljena rešitev bi bila škodljiva –
brez prepričljivega konsenza na nivoju lokalnih skupnosti je projektno sodelovanje
veliko boljša rešitev.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 88
10.5. Strateške smernice po izbranih elementih trţnega spleta
Trţenjski splet (marketing mix) je metodološki pristop, ki nam skozi posamezne korake
pomaga razumeti postopek od nastanka izdelka/storitve pa do prodaje tega izdelka/storitve na
trgu in s tem izboljšati našo poslovno učinkovitost. Te osnovne korake opisujejo štirje
elementi trţenjskega spleta (4P):
1. Proizvod (Product): proizvod oz. v našem primeru storitev, ki jo prodajamo;
2. Cena (Price): znesek, ki ga kupec plača za storitev;
3. Prodajne poti (Place): način, kako storitev prodamo (neposredna rezervacija, internet,
agencija, osebni obisk…);
4. Promocija (Promotion): oblike promoviranja in pospeševanja prodaje (vse vrste
oglaševanj, promocijski materiali, odnosi z javnostjo, »od ust do ust«, …).
V primeru trţenja storitev se postopek sicer nadgradi s tremi dodatnimi P-ji26
, ker pa se ti
dodatni elementi v največji meri nanašajo na konkretne izvajalce oz. konkretno izvedbo
storitve, mi pa obravnavamo krovni nivo destinacije, se v tem dokumentu z njimi ne bomo
posebej ukvarjali.
Prvi P (proizvod) smo ţe obdelali v poglavju 10.3. (produktni koncept), v nadaljevanju
opredeljujemo strateške smernice na področju cenovne politike, izbiranja prodajnih kanalov in
izvajanja promocijskih aktivnosti.
Na koncu vsakega poglavja opredeljujemo tudi trajnostni vidik – kako implementirati
trajnostne usmeritve skozi posamezne elemente trţenjskega spleta.
10.5.1. Cenovna strategija
Cena je najbolj trţna kategorija izmed vseh trţnih kategorij in nesporno povsem avtonomna
odločitev posameznega ponudnika. Ker pa je cena ključna kategorija konkurenčne pozicije in
poslovne uspešnosti tako destinacije v celoti, kot posameznega ponudnika, zasluţi temu
primerno pozornost.
Trţno ceno storitve opredeljujemo kot vrednost za denar (value for money). Poslovno
konkurenčnost lahko nadgrajujemo torej na dva načina:
1. Strategija večje dodane vrednosti in višjih cen: vrednost naše storitve povečujemo
(namesto polpenziona npr. ponudimo kulinarični paket) in zvišujemo ceno – od
vsakega posameznega obiskovalca bomo tako iztrţili več. Tak pristop zahteva dobre
ideje, prizadevnost, več dela, a se obrestuje skozi višjo ceno. Nevarnost tega pristopa
je, če s ceno pretiravamo – v tem primeru bomo izgubili obiskovalce in realizacije ne
bo. Oblika večje dodane vrednosti je tudi osredotočanje na trţne niše – na ciljne
skupne obiskovalcev, ki jim lahko ponudimo storitev, posebej prilagojeno njihovim
ţeljam, interesom in potrebam in ki je večina ostalih ponudnikov ne more zagotoviti
(ali ne more zagotoviti na primerljivo kvaliteten način).
2. Strategija večjega obsega realizacije in niţjih cen: z niţjimi cenami naj bi postali
bolj zanimivi za širši krog obiskovalcev, manjšo razliko v ceni nadomestimo z večjim
26
Dodatni elementi trţnega spleta v primeru storitev so ljudje (People), fizični dokaz (Physical evidence) in
izvedba storitve (Processing). Nakup storitve je namreč veliko bolj zapleten, kot nakup zapakiranega izdelka na
trgovski polici. Če ilustriramo s primerom restavracije: zadovoljstvo gosta bo usodno odvisno tudi od prijaznosti
in ustreţljivosti zaposlenih (ljudje), ambienta restavracije, osvetlitve, zasebnosti, zvočnega ozadja (fizični dokaz)
in same profesionalnosti postopka storitve, primerne postreţbe hrane, pijače, oblikovanje pogrinjka, aranţiranja
hrene na kroţniku ipd. (izvedba storitve).
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 89
številom gostov. Tak pristop je enostavnejši, ker (običajno) ne vključuje truda za
doseganje višje kvalitete, je pa nevarnejši, kot izgleda na prvi pogled:
če bo cena prenizka je povsem mogoče, da bomo imeli veliko obiskovalcev,
veliko dela, stroškov pa ne bomo pokrili,
če bomo na trgu pridobili prepoznavnost poceni ponudnika, si bomo pri
zahtevnejših poslih zelo teţko izborili primerno ceno za našo storitev,
če je cena nizka, se dejansko odpovedujemo posrednikom (turističnim
agencijam, organizatorjem potovanj), saj nam v strukturi cene ne ostaja dovolj
manevrskega prostora za provizije za njihovo delo,
nizka cena se hitro lahko sprevrţe v cenenost, cenenost pa predpostavlja slabo
kakovost, negativen imidţ in nespodbudno naloţbeno okolje.
Izhodišče za oblikovanje cene posameznega ponudnika je vedno povprečna cena za
primerljivo storitev v primerljivi destinaciji. Ker je cenovni rang slovenskih turističnih
storitev še vedno niţji, kot npr. v sosednji Avstriji (čeprav se razlike zmanjšujejo), mora biti
naš okvir Slovenija in ker je Dolina Soče na mednarodnem trgu manj prepoznavna kot npr.
Bled ali Portoroţ, se bo tudi ta razlika odraţala v niţji izhodiščni ceni.
Od tu naprej pa je vse odvisno od kakovosti in dodane vrednosti, ki smo jo sposobni
zagotoviti. Če bo naša storitev slabša od podobne storitve npr. na Bledu, bo morala biti naša
cena znatno niţja, da bomo storitev lahko prodali. Če pa lahko zagotovimo višjo kakovost,
boljšo izvedbo, pestrejšo ponudbo, atraktivnejši paket, če lahko najdemo, oblikujemo in
ponudimo kvalitetno storitev, ki je na Bledu ni, pa ni nobenega razloga, da za višjo dodano
vrednost ne bi zahtevali primerne cene. Visoke cene so vedno sprejemljive, če odraţajo realno
kvaliteto in če jih znamo prepričljivo argumentirati.
Kakovost se splača: vlaganje v kvaliteto storitve je sicer naporno, zahteva več truda, znanja,
idej, a je tudi iztrţek večji. Argumente lahko najdemo ţe v naši oceni ekonomskih učinkov
(glej poglavje 4.):
Če seštejemo realizacijo celotne destinacije (Kobarid & Tolmin), ugotovimo, da npr.
ribiči, ki so po številu nočitev šele na 4. mestu (6,7%), za paket storitev pa plačujejo
visoko ceno, so prepričljivo prvi po svoji potrošnji in prispevajo največji deleţ
(22,9%) k skupni finančni realizaciji destinacije;
Tudi finančni učinek majhnih (nišnih) a odličnih turističnih proizvodov, kot sta
gastronomija ali team-building programi je trikrat večji, kot pa fizični obseg, merjen v
nočitvah;
Nasprotno velja za šolske skupine; kljub temu, da k skupnemu številu nočitev v
destinaciji prispevajo kar 13%, njihova finančna realizacija zaradi nizkih cen dosega
le 5% skupnega prometa;
Najbolje zasedeni namestitveni objekt v destinaciji je naše najdraţje turistično naselje
Nebesa, ki pa si je svojo ceno moralo izboriti z višjo kakovostjo, gostoljubnostjo in
drugačnostjo.
10.5.1.1. Strateške smernice pri oblikovanju cen
Cenovno pozicioniranje je sestavni del ugleda vsake turistične destinacije, ugled destinacije
pa je vsota ugledov ponudnikov znotraj destinacije, obstoječe infrastrukture in storitev, ki jih
zagotavlja javni sektor, pomembne so aktivnosti civilne druţbe, zaradi prepletenosti turizma z
ostalimi dejavnostmi pa tudi od razvitosti vseh ostalih storitev. Medsebojna prepletenost je
velika, zato bi bilo prav, da se vsi akterji zavedamo svoje odgovornosti.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 90
Kljub temu, da ima vsak ponudnik pravico (in odgovornost) povsem samostojno odločati o
svoji cenovni politiki, navajamo nekaj priporočil, ki bi jim bilo v dobro ugleda
destinacije in vsakega ponudnika posebej smiselno slediti:
Cenovna politika se začne pri oblikovanju naše ponudbe/produkta in izbiri
ciljnega trga/obiskovalcev – izberimo tako storitev, ki jo obvladujemo, ki jo lahko
zagotavljamo na zadosti visokem nivoju, da lahko zahtevamo primerno ceno.
Zavedati se moramo, na katerem trţišču delujemo: turisti, ki spijo v zasebnih
sobah ali apartmajih, se včasih sicer prepletajo, v osnovi pa sta to dve različni skupini,
dva različna trga, ki si med sabo ne konkurirata, ampak se dopolnjujeta. Nikakor ni
smotrno, da npr. hotel spusti svoje cene na nivo zasebne namestitve – sobodajalcem bo
to nelojalna konkurenca, hotel pa bo izgubil ugled pri zahtevnejših obiskovalcih in
pogajalske pozicije proti poslovnim partnerjem. Za ponudnike in za destinacijo je
bolje, da vsakdo raje svojemu osnovnemu poslu s kvalitetno storitvijo poskuša dodati
novo vrednost in za to iztrţiti boljšo ceno na trgu.
Boljša odločitev, kot da vsem ponujati vse, je osredotočanje (specializacija) – našo
ponudbo prilagodimo tistemu segmentu obiskovalcev, ki ga najbolje poznamo in ki
mu glede na našo lokacijo, razpoloţljivo infrastrukturo, naše znanje ipd. lahko
najbolje ustreţemo (ribiči, pohodniki, kolesarji, padalci, poslovni obiskovalci….);
slučajne mimoidoče goste bomo še vedno lahko sprejeli, tisti, ki se jim bomo posvetili,
pa bodo bolj zadovoljni in bodo s svojimi dobrimi izkušnjami pomagali prodajati naše
kapacitete.
Razvijajmo pakete in doţivetja: namesto gole osnovne storitve (nočitev, polpenzion)
dodajmo ideje o preţivljanju prostega časa, raziskovanju okolja in izročila,
gastronomske uţitke, izletniške predloge, programe dobrega počutja, športne
programe, tematska bivanja ... – tudi če ostanejo naše osnovne cene enake, bo skupna
potrošnja večja in boljši bo poslovni rezultat.
Vključujmo partnerje: prodajmo izlet lokalne agencije, ponudimo vznemirljiv
program športne agencije, napotimo naše goste na ogled lokalnih znamenitosti,
ponudimo jim nakup spominka, organizirajmo jim pokušino domačih dobrot … -
partnerji nam bodo pripravljeni priznati provizijo ali vrniti uslugo
Bodimo nekaj posebnega: poiščimo elemente, ki jih zaradi naše lokacije, naše
arhitekture, naše zgodovine ali drugega izročila, znanja ali posebnih interesov nas ali
naših sodelavcev lahko ponudimo samo mi in jih prepričljivo vključimo v našo
ponudbo.
Osnovni/individualni cenik – predvsem velja to pravilo za večje ponudnike
(penzioni, hoteli…) – mora biti nastavljen dovolj visoko, da zagotavlja prostor za
agencijske in touroperatorske provizije (10% do 25%), vsi ostali popusti morajo biti
predstavljeni kot izjema (po niţji ceni lahko ponudimo dve ali tri sobe na slabših
lokacijah v hotelu, lahko organiziramo prodajne akcije pred in po sezoni s popusti za
čas trajanja akcije, s popusti se lahko navezujemo na določene dogodke in vsebine, če
s tem lahko vplivamo na večje število rezervacij ali morebiti tudi pomagamo
organizatorju, lahko nagrajujemo stalne goste, stimuliramo skupine ipd. – moţnosti je
veliko, a osnovni cenik mora ostati na primernem nivoju).
Če trţišče sprejema in če je povpraševanja dovolj (npr. v času obiskane prireditve, ki
dejansko zapolni vse kapacitete), lahko z veliko mero previdnosti, zahtevamo tudi
doplačila za krajša bivanja, predplačila kot garancijo prihoda ali cene celo povišamo;
seveda moramo tako moţnost predvideti in objaviti v uradnem ceniku.
Cenovna politika ni samo oblikovanje cen, ampak tudi oblikovanje prodajnih
pogojev: koliko časa pred prihodom bomo od partnerjev zahtevali potrditev oz.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 91
sprostitev rezervacije (tri dni, teden dni, tri tedne…), kakšni bodo naši roki plačil, ali
bomo zahtevali akontacije in v kolikšnem deleţu, kakšna bo naša politika popustov
(otroci, starejši, dolţina bivanja, večposteljene sobe…), kakšna bo naša politika
doplačil (penzionske storitve, kratka bivanja, posebni termini, enoposteljne sobe,
balkon, pogled/razgled iz sobe…), katere dodatne storitve bomo vključili v ceno … - s
primernimi prodajnimi pogoji lahko pomembno povečamo atraktivnost naše ponudbe
pa tudi nadzor nad dodatnimi stroški.
Zelene smernice cenovne politike: naša ţelja je nagovarjati ekološko osveščene
obiskovalce, ki so zahtevnejši in odgovornejši od turistov, ki obiskujejo mnoţične
destinacije. Imajo boljši odnos do okolja, večje spoštovanje do prebivalcev in
lokalnega izročila, cenijo ohranjeno naravo in so za to pripravljeni tudi plačati višjo
ceno. Zavedati pa se moramo, da jih bodo prepričala dejanja in ne besede. Če bomo
zavestno, korak za korakom, z majhnimi vsakdanjimi dejanji in zahtevnimi projekti
vsi skupaj od ponudnikov do lokalne skupnosti udejanjali trajnostni razvoj in sledili
viziji te strategije, potem se bomo skozi čas pozicionirali kot prvovrstna zelena
destinacija in si s tem izboljšali svojo konkurenčno pozicijo => si torej zgradili boljši
imidţ in uveljavili višje cene.
Kakšne pa so usmeritve na področju cenovne politike na ravni destinacije?
Glede na zastavljen trajnostni razvojni koncept destinacije nagovarjamo bolj
zahtevne in ekološko ozaveščene segmente, ki cenijo naravno, nemnoţično okolje in
so za to pripravljeni plačati več. Temu moramo torej prilagoditi ponudbo, ki mora biti
dovolj kakovostna in izpolniti pričakovanja te ciljne skupine;
Izboljšujemo prepoznavnost destinacije in jo pozicioniramo kot kakovostno
destinacijo za preţivljanje oddiha v naravnem okolju. Na ta način lahko na daljši
rok prispevamo k izboljšanju konkurenčne pozicije na trgu, s tem pa na daljši rok tudi
dosegamo boljši imidţ in višjo ceno.
Razvijamo in oblikujemo programe doţivetij, po posameznih turističnih
proizvodih – obiskovalcu tako ponudimo oziroma poskušamo prodati celostno,
zaokroţeno doţivetje. Cilj je, da obiskovalec kupi zaokroţen program oziroma paket,
v katera je vključenih več (vodenih) aktivnosti (aktivnosti, ogledi, izdelki), ob tem pa
tudi dodatne storitve (izdelki, spominki oziroma druge storitve), s čemer se povečuje
potrošnja na gosta.
V programe vključujemo raznolika doţivetja, s čemer poskušamo na gosta
iztrţiti več – še posebej pri dnevnem gostu, od katera pogosto nimamo nič. Zato je
pomembno, da oblikujemo privlačne programe doţivetij, ki jih je mogoče kupiti (a ti
programi morajo nuditi nekaj, kar nekdo teţko doţivi sam; neko otipljivo vrednost, ki
jo je mogoče dobiti le v organizirani obliki);
Razvijamo proizvode in programe z višjo dodano vrednostjo – v veliki meri so to
bolj nišni proizvodi in nagovarjanje ciljnih segmentov, ki imajo posebne interese,
poleg tega k temu pomembno prispeva koncept trajnsotnega razvoja, še posebej
konkretni »zeleni« proizvodi, trajnsotna arhitektura, butični turizem itd;
10.5.2. Strategija prodajnih poti
Prodajne poti opredeljujejo način našega dostopa na trţišče. Analiza trga (segmentacija), ki
smo jo izvedli v 3. poglavju je pomembna zato, ker nama pomaga ugotoviti, komu prodajamo,
torej določiti ciljno trţišče. Če poznamo naše kupce, če razumemo njihove potrebe, potem jim
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 92
lahko ponudimo boljšo storitev, njim povečamo zadovoljstvo, sami pa izboljšamo poslovni
rezultat.
Ciljno trţišče določajo motivacije naših kupcev, opredelimo ga torej lahko torej tako, kot smo
opredelili segmente v 3. poglavju (npr. trţišče pohodnikov, kolesarjev, ribičev, metalcev, …
primerno za specializirane ponudnike, ki ţelijo poudariti predvsem en turistični proizvod), ali
na način, kot smo koncipirali trţenjski produktni koncept v poglavju 10.3. (primerno za
ponudnike, ki gradijo širši koncept ponudbe – npr. na enem izmed predstavljenih štirih
programskih sklopov).
Tak pristop lahko povsem zadostuje npr. na velikem trgu ZDA, v Evropi, še posebej za
majhne drţave, kot je Slovenija, pa nam obiskovalci tudi zaradi istega turističnega proizvoda
(npr. ribolov) prihajajo iz različnih drţav, iz različnih kulturnih okolij, vezani so na različna
transportna sredstva, govorijo različne jezike…, zato moramo svoja trţišča opredeliti tudi v
smislu izbire nacionalnih trţišč. Naloga strategije prodajnih poti je torej:
izbrati ciljne trge in
izbrati način dostopa na te trge.
10.5.2.1. Izbor ciljnih trgov
Motivacijske trge smo opredelili s segmentacijo turističnih proizvodov v 3. poglavju. V tem
poglavju nadaljujemo iz izborom emitivnih torej nacionalnih trţišč. Podajamo osnovna
izhodišča, končni rezultat izbire trgov pa mora biti za vsakega ponudnika in za destinacijo kot
celoto primerna kombinacija emitivnih trgov in turističnih proizvodov, ki jih bomo v skladu s
potenciali teh trgov, na vsakemu izmed njih prodajali (pripomoček nam je lahko način, kot je
predstavljen v poglavju 4.1.6. Struktura segmentov po nacionalnosti).
Skupna osnova za učinkovit izbor ciljnih trgov za vse ponudnike v destinaciji je analiza
stanja, zastavljena vizija in opredeljeni cilji – torej vse dosedanje ugotovitve in smernice
pričujočega dokumenta. Seveda pa to ne zadostuje – vsak ponudnik mora skupna izhodišča
prilagoditi svojim potrebam in pri tem upoštevati:
Obstoječi obseg in trende turističnega povpraševanja na posameznem emitivnem
trgu, oceniti potencial, ki ga ta trg predstavlja; veliko laţje se je s svojo ponudbo
uveljaviti na trgu, kjer povpraševanje raste, kot na trgu, kjer je ţe stabilizirano (v
prvem primeru zapolnjujemo prazen prostor, v drugem pa si lahko svoj deleţ izborimo
le na račun zmanjšanja deleţa drugih ponudnikov).
Bliţino in dostopnost emitivnih trgov: smiselno se je osredotočati na bliţnja trţišča,
ker so stroški in poraba časa za potovanje za obiskovalce niţji. Slovenija ima s svojo
geografsko umeščenostjo veliko prednost, ker je krog najzanimivejših trţišč (do 5 ur
voţnje z avtom) velik. Velika novost zadnjega desetletja, ki je močno povečala
dostopnost oddaljenih trgov, je pojav nizkocenovnih letalskih prevoznikov – krogu
dostopnih trgov zato lahko dodamo tudi območja, iz katerih leti Ryan Air ali podobne
letalske druţbe.
strukturo in konkurenčnost svoje ponudbe: ponujajmo tiste vsebine, ki jih lahko
prepričljivo izvedemo in s katerimi lahko uspešno tekmujemo z drugimi ponudniki: če
nimamo zadosti postelj, se nima smisla dogovarjati z organizatorji potovanj; če ne
moremo zagotoviti prostora za cel avtobus, bomo teţko prepričali skupino za naš
objekt; v našo ponudbo vključimo turistične proizvode in znamenitosti, po katerih je
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 93
destinacija znana; poiščimo specialiste za vsebine, ki jih lahko zagotovimo na
najboljši način …
V poglavju 2.6.3. smo pojasnili strukturo emitivnih trgov v zadnjem desetletju. To strukturo
odlikuje relativna stabilnost in primerna razpršenost, ki zmanjšuje odvisnost od enega trga.
Ker pa imamo omejene kapacitete in omejene finančne moţnosti, je smiselno, da si trţišča
organiziramo na obvladljiv in racionalen način:
IZBOR CILJNIH TRGOV
DOMAČI TRG
SLOVENIJA
Destinacija Dolina Soče/Kobarid & Tolmin ima skozi zadnje desetletje precej stabilen
deleţ domačih nočitev – med 40% in 45%. To pomeni, da je domači obisk rasel
vzporedno z strmo rastjo turizma kot celote. Ta deleţ je zelo velik in glede na
majhnost slovenskega trga se bo njegova relativna vrednost v bodoče gotovo
zmanjševala. Vsekakor pa mora domači obisk ostati ena od ključnih prioritet
destinacije, ker:
Zagotavlja poslovno stabilnost: domači gostje so manj občutljivi na
gospodarsko krizo – v času krize lahko pritegnemo tiste, ki bi sicer potovali
dlje.
Novim ponudnikom olajšuje vstop v dejavnost: predvsem manjšim
ponudnikom, ki nimajo ne sredstev ne znanja za prodor na tuje trge, domače
povpraševanje omogoča postopen vstop v dejavnost, zagon poslovanja in
nabiranje prvih izkušenj.
Domači obiskovalci so sicer včasih bolj »slovensko kritizerskih« od drugih, v
povprečju pa so dobri in hvaleţni potrošniki.
Ker smo s ponudbo izletniških točk, gastronomije in aktivnih programov
idealna destinacija za kratke počitnice, incentive ali vikend programe
TRŢIŠČE DNEVNIH
OBISKOVALCEV
SOSEDNJA
MESTA
SOSEDNJE
TURISTIČNE
DESTINACIJE
IZMENJAVA S
SOSEDI
Trţišča dnevnih obiskovalcev pogosto nimamo aktivno v zavesti. Naša destinacija
sicer nima take lokacijske prednosti, kot npr. Krvavec z bliţino Ljubljane ali Čateţ z
bliţino Zagreba, ima pa pridih drugačnosti in nudi dovolj zanimivosti, da bi si lahko
okrepila pozicijo tudi na tem trgu:
Nova Gorica in Gorica, Čedad, Videm, tudi Ljubljana so mesta, kjer moramo
povečati svojo vidnost in prepoznavnost med prebivalci.
Bovec, Trbiţ, Kranjska Gora, Bled, Bohinj, Nova Gorica so kraji, izmed
katerih ima vsak več tisoč turističnih postelj in na tisoče obiskovalcev; vsem
tistim, ki tam bivajo več dni, ponudimo naše znamenitosti in programe kot
idejo za dnevni izlet.
Izmenjajmo naše informacije in povabila z neposrednimi sosedi (Bovec,
Cerkno in Idrija, Kanal, Nadiške doline) in povečajmo pretok in potrošnjo
obiskovalcev.
BLIŢNJA TRŢIŠČA
SEVERNA
ITALIJA
AVSTRIJA
BAVARSKA
Bliţnja trţišča opredelimo kot trţišča, ki so zadosti blizu, da si obiskovalci lahko
privoščijo voţnjo do nas tudi samo za vikend. Podobno kot za domači trg tudi za ta
okvir velja, da smo s ponudbo izletniških točk, gastronomije in aktivnih programov
dovolj zanimivi za kratke počitnice, incentive in vikend programe. Območje
zanimivo za tovrstno obdelavo je predvsem:
Severna Italija do Milana,
Avstrija, predvsem Koroška, Salzburg in Štajerska.
Bavarska do Munchena.
MEDNARODNI
TRG
NEMČIJA
Osnovna prioriteta trţnih aktivnosti na širšem mednarodnem trgu mora biti
zagotovljena trţiščem, ki nam zagotavljajo največ obiskovalcev (Nemčija, Italija,
Avstrija, Velika Britanija, Francija). Na teh trgih bomo iskali partnerje in individualne
goste za večdnevna počitniška ali tematska bivanja.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 94
ITALIJA
AVSTRIJA
NIZOZEMSKA
VELIKA
BRITANIJA
FRANCIJA
DRUGO:
o ostale EU
deţele
o izven EU
deţele (ZDA,
Izrael,
Kitajska,
Indija,
Japonska)
Obstoječa struktura (glej 2.3.6.) je relativno varna, ni pa optimalna – deleţ
italijanskih obiskovalcev je glede na bliţino tega trga gotovo premajhen. Gotovo smo
tudi za francoski trg bolj zanimivi, kot nam kaţejo podatki o nočitvah – precejšen
problem je jezikovna bariera, ki bi jo lahko premagali.
Več pozornosti moramo posvetiti tudi deţelam »nove Evrope«, torej zadnjim
pridruţenim članicam EU => kljub temu, da na češkem ali poljskem trgu ne izvajamo
praktično nobenih trţnih aktivnosti, se deleţ obiskovalcev iz teh deţel opazno
povečuje, rast bi ob primerni podpori morala biti še boljša.
Samostojen nastop na oddaljenih trţiščih za destinacijo ni zanimiv: naša
prepoznavnost je zaradi naše nerazvitosti premajhna, potrebna vlaganja v trţenje pa
prevelika za naše sposobnosti. Primeren način pa je iskati partnerska sodelovanja,
se vključevati v skupne programe z STO, slovenskimi organizatorji potovanj in
drugimi bolj uveljavljenimi destinacijami (Bled, Portoroţ, Ljubljana) – v programe
torej, kjer lahko našo destinacijo ali katerega izmed turističnih proizvodov v naši
destinaciji vključimo kot sestavni del skupnega paketa.
Seveda pa obstoječe stanje ne sme preveč uokviriti naših razmišljanj – obstoječa usmeritev
je za posameznega ponudnika izhodišče in priporočilo, nikakor pa ne zapoved: prioritete
na nivoju destinacije so povprečje rezultata vseh ponudnikov – za posameznega ponudnika je
torej slika lahko precej drugačna in nobenega razloga ni, da ne bi smel slediti svojim
prioritetam, če na trgu, s katerim se drugi ponudniki ne ukvarjajo, najde dober odziv.
10.5.2.2. Vstop na ciljne trge
Za vstop na ciljne trge – vzpostavitev kontakta s potencialnimi obiskovalci, obstaja veliko
poti. Izbor najprimernejših načinov je odvisen najprej od ponudnika samega, njegovega
programa, znanja, velikosti, finančnih in kadrovskih moţnosti. Način prodaje majhnega
zasebnega ponudnika, hotelske hiše, agencije ali muzeja bo najverjetneje zelo različen:
STRATEGIJA VSTOPA NA CILJNE TRGE
NEPOSREDNA
PRODAJA
INTERNET
OSEBNA
PRODAJA
DIREKTNA
POŠTA
INFO TOČKE IN
MATERIALI
Neposredna prodaja je direktna prodaja končnemu potrošniku. Osnovno orodje
neposredne prodaje današnjega časa je internet, s primerno predstavitvijo na
internetu smo dosegljivi vsem, ki jih zanima obisk ali bivanje v destinaciji. Vsaj
kratka predstavitev na internetu je danes samoumeven standard, preko elektronske
pošte pa lahko potrdimo rezervacijo in zagotovimo vse potreben informacije.
Internetu navkljub bo osebna prodaja vedno ostala pomembno prodajno orodje, še
posebej v počitniških destinacijah, kot je naša. Osebni stik je še posebno pomemben
za manjše ponudnike, ki lahko v svojo storitev vpletejo oseben, prijateljsko obarvan
odnos do obiskovalca in na ta način vplivajo na njegovo zadovoljstvo in dober glas o
ponudniku. Organizirana osebna prodaja skozi sejme, predstavitve, skrbno
načrtovane osebne obiske poslovnih partnerjev, agenciji, organizatorja potovanj ali
dogodkov je bistveno bolj učinkovita, kot pa pošiljanje ponudb in elektronske pošte.
Osebna prodaja, seveda na profesionalen in nevsiljiv način, je lahko vsaka
komunikacija z gostom: receptor, direktor, kdorkoli izmed zaposlenih lahko s
prijaznim informiranjem gosta o moţnostih, ki jih ponuja destinacija, povečuje obisk
lokalnih znamenitosti; natakar lahko npr. s primerno predstavitvijo hrane in
priporočilom pijače poveča zadovoljstvo gosta, proda več in dobi še napitnino …
Direktna pošta (tudi oglas) s kuponom za odgovor ob razvoju moţnosti, ki jih
ponuja internet izgublja svoj prodajni pomen in se spreminja v oglaševalsko ali PR
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 95
dopolnilo.
Informacijske točke in informacijski materiali pa bodo tudi ostali stalnica v
prodajnih orodjih – obiskovalec lahko preko npr. TIC-a ali prospekta dobi
informacijo o naši ponudbi in nas pokliče. Seveda ni nujno, da je info točka samo
TIC – za malce spretnosti si jo lahko organiziramo kjerkoli – v trgovinah, na
črpalkah, na parkiriščih, pri prijateljih in znancih…
Prednosti: samostojno oblikujemo in nadzorujemo svojo ponudbo, samostojno
oblikujemo cene in prodajne pogoje, ni stroškov posredniških provizij, večji je
ostanek na enoto
Pomanjkljivosti: neposredna prodaja je dober način za prodajo v času, ko je veliko
povpraševanja, torej v času konic (praznikov) in glavne turistične sezone, izven teh
terminov pa zahteva veliko dodatnih naporov in vlaganj; pri neposredni prodaji so
tudi obiskovalci bolj fleksibilni – če se npr. pokvari vreme, jih sploh ne bo ali pa
bodo po dnevu ali dveh odšli drugam
Neposredna prodaja je seveda osnovni način prodaje za vse ponudnike, kot
prevladujoči način pa je primerna predvsem za majhne podjetnike, ki jim je turizem
predvsem dodatna, dopolnilna in sezonsko omejena dejavnost (zaseben sobe,
apartmaji…)
POSREDNA
PRODAJA
INTERNETNI
REZERVACIJSKI
SISTEMI
ORGANIZATORJI
POTOVANJ
(TOUROPERATO
RJI)
TURISTIČNE
AGENCIJE
ORGANIZATORJI
DOGODKOV
Posredna prodaja je prodaja turističnih storitev preko posrednikov, ki sicer
zahtevajo svoj deleţ v strukturi končne cene storitve, na drugi strani pa mnogokratno
povečajo našo pojavnost na trgu in omogočijo dostop do kupcev, ki bi nam bili sicer
nedosegljivi.
Še nedolgo nazaj so bili daleč najpomembnejši posredniki na turistične trgu
organizatorji potovanj in turistične agencije. Še vedno so, vendar jih v dobi interneta
hitro in prepričljivo – še posebej v primerih mestnih in poslovnih hotelov –
nadomeščajo elektronski REZERVACIJSKI SISTEMI. Najbolj znani so:
www.expedia.com, www.booking.com, www.easytobook.com, www.hotwire.com,
najcenejši in edini vsem dosegljiv rezervacijski sitem v destinaciji Dolina
Soče/Tolmin & Kobarid je avstrijski Feratel Deskline, ki ga je Slovenija
zakupila za namen Centralnega rezervacijskega sistema (CRS), skrbnik tega
sistema na lokalnem nivoju pa je LTO Sotočje. Sistem je integriran v
destinacijsko stran, tako da lahko do njega dostopimo na naslovu www.dolina-
soce.com pod rubriko »Nastanitve«- Moţnost rezervacije za iste kapacitete lahko
obiskovalci najdejo tudi na nacionalnem portalu www.slovenia.info. Navedeni veliki
sistemi vključujejo samo »on line« rezervacije, naš CRS pa tudi moţnost
povpraševanja, kar omogoča predstavitev in rezervacije tudi malim ponudnikom.
Provizija za vključitev v mednarodne rezervacijske sisteme znaša cca. 15% od
vrednosti rezervacije (za CRS 10%).
Organizatorji potovanj (touroperatorji; npr.: Kompas, Neckerman, TUI,
Thomson…) so »grosistične« turistične agencije, ki prodajajo na veliko. Zakupujejo
kapacitete in sestavljajo počitniške programe na najrazličnejših koncih sveta. Te
programe predstavijo v prodajnih katalogih in na internetu ter jih skozi veliko in
razpršeno mreţo svojih ali neodvisnih turističnih agencij prodajajo na trgu. Pred
pojavom nizkocenovnih letalskih prevoznikov so bili touroperatorji edini z zadostno
pogajalsko močjo, ki so od letalskih prevoznikov lahko iztrţili cene sprejemljive za
povprečnega turista. Zato so bili turistični paketi (marsikje še vedno so) znatno
cenejši od individualnih obiskov daljnih krajev. Svoje stroške in stroške agencijske
mreţe pokrivajo z razliko med individualno in pogodbeno ceno – od hotela npr.
pričakujejo ca. 25% pa tudi več niţjo ceno od tiste, ki jo ima hotel objavljeno v
uradnem ceniku, da so ga pripravljeni sprejeti v svoj program.
Turistične agencije (npr. Kam in Tmin tours) so manjše turistične poslovalnice –
turistične storitve na drobno. Njihova osnovna dejavnost je prodaja touroperatorskih
aranţmajev, pa tudi individualne rezervacije, organizacija izletov in skupinskih
aranţmajev. Nekatere agencije – npr. športne agencije, agencija Club in muzejski
vlak – se lahko tudi specializirajo za posamezen turistični proizvod, ki pa ne dosega
touroperatorskih dimenzij. Normalna provizija za agencijske rezervacije znaša 10%,
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 96
za skupina pa pričakujejo ca. 20% niţjo ceno in prosta mesta za šoferje in vodiče.
Organizatorji dogodkov so lahko zelo raznoliki: sindikati, šole, strokovna in
stanovska zdruţenja, v Italiji npr. tudi ţupnije, kadrovske sluţbe v večjih poslovnih
sistemih, specializirane agencije za organizacijo prireditev (Metal Camp), kongresov
in drugih poslovnih srečanj…. Dogodki (npr. poslovna srečanja) so lahko poslovno
zelo zanimivi, ker poleg namestitve zahtevajo še vrsto dodatnih storitev (izleti,
banketi, športni programi, team building ideje, pokušine vin in lokalnih
proizvodov…) in generirajo bistveno večjo potrošnjo kot počitniški obiskovalci.
Zaradi raznolikosti organizatorjev in programov bi standardne prodajne pogoje teţko
opredelili.
Navedene provizije so samo orientacija, dokončni pogoji so vedno stvar dogovora
med vpletenimi partnerji.
Prednosti posredne prodaje: posredna prodaja nam omogoča dostop na trge, ki bi
bili za nas sicer nedostopni, omogoča nam vključevanje v programe, ki krepijo našo
prepoznavnost, predvsem pa nam omogoča izravnavanje sezonskih nihanj in veliko
boljše izkoriščanje/polnjenje izven sezonskih terminov; ob potrjeni rezervaciji je tudi
manjše tveganje dejanske izvedbe – paketni gostje npr. plačajo rezervacijo vnaprej in
bodo prišli oz. ostali, ne glede na vremenske razmere.
Pomanjkljivosti: večji stroški oz. manjši zasluţek na račun posredniške provizije in
niţjih neto cen, zasedenost dela kapacitet tudi v obdobju, ko bi jih lahko prodali pod
individualnimi pogoji (noben TO ne bo sprejel pogoja, da prodaja samo pred in po
sezono)
Vsi navedeni prodajni kanali so uporabni tako za tuji kot domači trg z upoštevanjem
preprostega pravila – manj kot smo prepoznavni, bolj kot smo oddaljeni, več bomo
potrebovali posrednikov. Posredniške provizije ne smemo razumeti samo kot strošek, kot jo
pogosto razumejo naši ponudniki, temveč kot pomembno investicijo v trţenje, ki je v celoti
odvisna od dejanske realizacije. Vsa ostala vlaganja v trţenje so manj zanesljiva in v končni
posledici najpogosteje mnogo draţja – če namreč ne ţelimo sodelovati s posredniki, moramo
bistveno več vloţiti v našo neposredno prepoznavnost, torej oglaševanje in ostale trţne
aktivnosti, in končni stroški bodo ob enaki zasedenosti najverjetneje močno presegli stroške
provizije.
10.5.2.3. Strateške smernice pri izbiri prodajnih poti
Destinacija Dolina Soče/Kobarid & Tolmin je sicer hitro rastoča a še vedno nerazvita
turistična destinacija. Nerazvitost je najbolj opazna v nezadostni infrastrukturi in pomanjkanju
hotelskih kapacitet. Ker so ravno hoteli ključni nosilci organiziranega trţenja in odpiranja
najrazličnejših prodajnih poti, se nerazvitost kaţe tudi v pomanjkanju ustreznih dostopov na
mednarodna trţišča.
V strukturi nočitev destinacije prevladujejo individualne rezervacije, kar je bolje, kot če bi
prevladovale agencijske. V vsakem primeru pa je vseh rezervacij premalo in največ
neizkoriščenih moţnosti je ravno na področju organiziranih kanalov trţenja:
Absolutno število individualnih rezervacij se ne sme zmanjšati, bistveno pa moramo
povečati deleţ organiziranih prodajnih poti, torej posredne prodaje;
Večje ponudnike (za destinacijske razmere poleg hotelov tudi penzione in primerljive
druţinsko vodene obrate) je potrebno animirati in usposobiti za sodelovanje s
turističnimi agencijami, organizatorji potovanj in organizatorji dogodkov;
Aktivno iskanje specializiranih agencij, ki bi lahko prodajale najbolj kakovostne
posoške programe (ribolov, gastronomija, športni programi, zgodovinski turizem…);
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 97
Oblikovanje lastne incoming agencije: ker majhni turistični ponudniki (lastniki sob
in apartmajev) nikoli ne bodo imeli zadosti kadrovskih moţnosti za organiziran vstop
na trţišče in ker obstoječe turistične agencije zaradi prevelikih stroškov tega segmenta
ne morejo pokrivati, bo destinacijska organizacija LTO Sotočje prilagodila svojo
organiziranost in formalni status na način, ki ji bo omogočil pridobitev agencijske
licence in s tem moţnost aktivnejšega in organiziranega trţenja vseh kapacitet v
destinaciji.
Zelene smernice pri izboru distribucijskih kanalov:
o poiščemo agente, ki so ţe v celoti ali vsaj delno specializirani za odgovoren in
trajnostni turizem, ki v svoje ponudbe vključujejo zelene destinacije in
ponudnike in tudi preko njih nagovarjajmo okoljsko bolj ozaveščene
segmente27
o izpostavimo in poudarimo zelene vsebine na internetu, na vsebinski (programi
in produkti) in oblikovni ravni
10.5.3. Promocijska strategija
Tudi pri promocijskih usmeritvah moramo realno izhodišče postaviti na dejstvih nerazvite
destinacije:
V strukturi prevladuje veliko število majhnih ponudnikov, ki nimajo ne sredstev
ne znanja za izvajanje zahtevnejših promocijskih aktivnosti;
Razen hotela Hvala na trgu ni opaziti hotelskih hiš, ki bi izvajale samostojne in
opaznejše trţne aktivnosti;
Z razliko od razvitih centrov, npr. Bleda, kjer hotelske hiše skupaj z organizatorji
potovanj pripeljejo goste v destinacijo, na Bledu pa jih potem servisirajo lokalne
agencije, je v destinaciji Kobarid & Tolmin postopek obrnjen na glavo - nekateri
lokalni specialisti (športna agencija Maya) so tisti, ki izvajajo incoming sluţbo tudi
za hotele;
Večino organizirane promocije na tujih trgih izvaja destinacijska organizacija
LTO Sotočje, pa še ta le malo izmed akcij povsem samostojno – večji del v
partnerstvu z STO in sosednjimi destinacijami na območju Julijskih Alp in Smaragdne
poti;
Nekateri odlični ponudniki s svojimi uspehi in kvalitetnimi programi občasno
poskrbijo za velik odmev v javnosti in pomemben prispevek k ugledu destinacije
(uspešne nominacije, kot EMYA za Kobariški muzej (1993) in ZED za spominsko
cerkev sv. duha na Javorci (2007), odmev ideje Kobariškega gastronomskega kroga,
restavracija Kotlar s kuharico leta v 2003, agencija Maya z dvema oddajama na
angleškem in irskem BBC-ju v 2005, Hiša Franko (Ana Roš) z gastronomskimi
oddajami v eminentni druţbi na italijanskem kanalu RAI2 v 2010 …).
10.5.2.1. Izbor in smernice po posameznih orodjih promocijskega spleta za ponudnike
Promocijskih orodij – načinov, kako povečamo svojo prepoznavnost in interes za naše storitve
– je veliko. Vsaka organizacija, vsak ponudnik, vsak posameznik, si izmed obstoječih
27
Raziskave dokazujejo, da okoljsko bolj ozaveščeni popotniki vse bolj aktivno iščejo zelene potovalne opcije
preko specializiranih agentov in spletnih mest, saj jim dajejo verodostojno informacijo, ki jo sami teţko
razberejo iz razdrobljenih virov.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 98
moţnosti izbere kombinacijo, ki mu najbolj ustreza in za katero ocenjuje, da mu bo dala
smiseln rezultat. Ker ţelimo, da bi bila pričujoča strategija vsem ponudnikom tudi uporaben
pripomoček pri odločanju navajamo pregled najpomembnejših promocijskih orodij:
ORODJE SMERNICE
INTERNET
DOMAČA STRAN
NA RAVNI
POSAMEZNEGA
PONUDNIKA
DESTINACIJSKI
PORTAL
REGIONALNI IN
NACIONALNI
PORTAL
DRUGE
INTERNETNE
STRANI
Internet ali svetovni splet je v zadnjih letih nesporno postal najpomembnejše
komunikacijsko – torej informacijsko in promocijsko orodje, počasi pa
prevzema še pomemben del prodajne funkcije. Enostavna internetna stran je
cenejša od povprečnega oglasa v reviji in neprimerno bolj koristna – s trenutkom,
ko je objavljena, jo dejansko lahko vidi cel svet.
Internetna stran je danes minimalni komunikacijski standard, ki bi ga moral
izpolnjevati prav vsak ponudnik in eden izmed ciljen naslednjega obdobja je ta
standard tudi zagotoviti. Domača stran prav vsakega ponudnika je lahko zelo
kratka in enostavna, predstaviti mora ponudnika, kje se nahaja in kako se do njega
pride, osnovne informacije o njegovem objektu ali programu, cenik in nekaj
spodobnih fotografij. Prav nobene potrebe ni svojo stran obremenjevati s programi
in znamenitostmi, ki so ţe opisane na drugih (npr. na destinacijski) straneh, raje
naredimo povezave. Pomemben pa je prevod vsaj v angleški jezik. Z eno preprosto
stranjo zagotovimo odgovor na večino vprašanj povprečnega obiskovalca.
Destinacijski portal, v našem primeru www.dolina-soce.com je osnovno
komunikacijsko in promocijsko orodje celotne destinacije, ki na enem mestu
predstavlja osnovne informacije, ponudbo vseh svojih članov, programov in
znamenitosti, koledar dogodkov … poslovne strani z informacijami za člane in
rezervacijski sistem. Destinacijski portal bomo uskladili z novo vizijo, trţno
znamko in novim produktnim konceptom destinacije.
Regionalni (www.smaragdna-pot.com) in nacionalni portal (www.slovenia.info)
sta tako kot domača stran vsakega ponudnika osebna izkaznica in predstavitev
regije in Slovenije – za destinacijo Dolina Soče – Kobarid & Tolmin je največja
uporabna vrednost »nadrejenih« portalov multiplikacija informacij o naši ponudbi.
LTO Sotočje s svojim delom zagotavlja, da so npr. prav vsi ponudniki, ki so
predstavljeni na portalu www.dolina-soce.com, vključeni v prestavitev in
rezervacijski sitem na vseh treh nivojih – od lokalnega do nacionalnega. Na ta način
je moţnost, da bo informacija konkretnega ponudnika prišla do končnega
potrošnika neprimerno večja, kot če bi bil ta ponudnik prepuščen samemu sebi.
Druge internetne strani: internetne informacije razmnoţujejo same sebe zato so
vse moţne povezave, v katere lahko vključimo ali izmenjamo svoje vsebine,
smiselne. Internet omogoča zelo preprost vstop, za nadaljnje razvijanje pa je
dejansko neskončno moţnih kombinacij. Internet je odlično orodje za iskanje
tematskih portalov (kolesarjenje, pohodništvo, vodni športi, padalstvo …), kjer
lahko najdemo koristne informacije, si izmenjamo povezave, se morda vključimo v
te portale in s tem povečujemo svojo prepoznavnost. Omejitev dejansko ni,
smiselno je slediti tudi osebnim preferencam in v komunikacijo skozi socialna
omreţja vključiti tudi poslovne vsebine.
PROMOCIJSKE
PUBLIKACIJE
DESTINACIJSKI
KATALOG
HIŠNI PROSPEKT
PRODUKTNI
PROSPEKTI
ZLOŢENKE
ZNAMENITOSTI
ZEMLJEVIDI
Promocijske publikacije z vzponom interneta sicer izgubljajo del svoje vloge,
še vedno pa so pomembne in marsikje bodo ostale nenadomestljive. Vedno bo
ostal del populacije, ki mu bodo otipljivi prospekti prijetnejši kot elektronski mediji,
zloţenka o tolminskih koritih bo še dolgo prijaznejša informacij za obiskovalce kot
predstavitev na mobilnem telefonu, učinek kataloga, ki ga damo obiskovalcu sejma,
bo veliko večji, kot če mu napišemo naslov www strani, na tiskanih materiali se da
izpostaviti ţlahtnost in kvaliteto, česar elektronski mediji še dolgo ne bodo
omogočali.
Destinacijski katalog je najpomembnejša promocijska publikacija destinacije iz
dveh razlogov:
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 99
VODNIKI najprej zato, ker zdruţuje celotno ponudbo, je osebna izkaznica destinacije
in eden ključnih elementov uvajanja trţne znamke,
najmanj tako pomemben argument pa je, da ima destinacijski katalog skozi
lastne kanale in kanale STO (predstavništva v tujini, sejmi in borze…)
zagotovljeno najširšo distribucijo na turističnem trgu.
Vključitev v katalog pomeni moţnost izkoriščanja teh distribucijskih poti in
identifikacijo s ponudbo destinacije. Ponudnik v destinacijskem katalogu ponuja
svojo storitev, hkrati pa je bolj zanimiv zato, ker istočasno ponuja še cel spekter
moţnosti celotnega območja. Vsaj za manjše ponudnike je veliko večja moţnost,
da jih bodo partnerji ali individualni obiskovalci našli na destinacijski
internetni strani in v destinacijskem katalogu, kot da bi jih bodo našli skozi
njihov prospekt ali njihov www naslov.
Destinacijski katalog bomo prenovili v skladu z novimi usmeritvami.
Hišni prospekt je predstavitev, ki je nujna vsaj za večje ponudnike; lahko je to
skromna publikacija z osnovnimi podatki, ali visokokakovosten imidţ izdelek, ki pa
je primeren le za odlične ponudnike iz višjega cenovnega razreda. Za majhne
zasebne ponudnike pa je ob morebitni dilemi prospekt ali internetna stran internet
prepričljivo boljša izbira. Nujna pa je vsaj vizitka, ki jo lahko dajo obiskovalcem.
Tematski prospekti ali zloţenke so primerna izbira za predstavitev posameznih
produktov ali znamenitosti. Produktni prospekti so prvenstveno namenjeni
ciljnemu trgu (npr. padalcem), ki ga ţelimo animirati, medtem ko so prospekti
znamenitosti (primer Javorca, Tolminska korita, muzeji…) v večji meri interna
informacija obiskovalcem , ki so ţe v destinaciji.
Zemljevidi in vodniki so predvsem zelo konkretne informativne publikacije.
Obiskovalcem olajšajo bivanje v destinaciji in jim pomagajo pri izvajanju
priljubljenih aktivnosti. Tovrstne publikacije so odraz urejenosti in organiziranosti
destinacije, pa še stroške produkcije lahko pokrijemo s prodajo.
OGLAŠEVANJE
ČASOPISI,
REVIJE,
VLAGANJE
PRILOG
SPECIALIZIRANE
REVIJE IN
VODNIKI
RADIO
TELEVIZIJA
PLAKATI
Oglaševanje je vsaka objava plačanih promocijskih sporočil in kot orodje
najdraţji del promocijskega spleta in v destinaciji še dolgo ne bo ponudnika, ki bi
si sam lahko privoščil resno oglaševalsko kampanjo. Smiselno pa je slediti
posebnim in tematskim vsebinam, kjer bo naše promocijsko sporočilo bolj opazno:
Časopisi in revije občasno objavljajo posebne tematske priloge tudi na temo
turizma. Če priloga govori o naši destinacij, če vsebino lahko povezujemo z našo
ponudbo, je smotrno objaviti manjši oglas, saj ga bodo bralci razumeli kot celoto
skupaj z vsebino prispevka.
Posebna oblika oglaševanja v časopisih in revijah je vlaganje našega sporočila v
obliki letaka ali širše priloge v obstoječe tiskane medije. Prednost tega načina je, da
ga oblikujemo povsem po svoji ţelji, tudi to, da lahko nadzorujemo distribucijo in
se odločimo za pokrivanje samo izbranih delov ciljnega trga. So pa stroški ravno
tako veliki, saj se moramo za primeren učinek odločiti za naklade v več (deset) tisoč
izvodih.
Še posebej je smiselna objava v specializiranih revijah (npr. revijah o ribolovu,
padalstvu…), kadar predstavljajo ponudbo ali doţivetja iz naše destinacije.
Podobno velja za vodniško literaturo – pametno je, da ponudniki, ki so
specializirani za določeno dejavnost ali pa se nahajajo blizu lokacije, kjer se ta
dejavnost odvija, objavijo svoj oglas v vodnikih (kolesarski, pohodniški,
plezalski…), saj s tem nagovarjajo natančno določene moţne obiskovalce. Sicer
poredko, a včasih je moţen tudi dogovor z avtorji, da oglas kompenziramo s
storitvijo.
Radio je cenovno dostopnejši medij, še posebej lokalne in regionalne postaje.
Smiselna so občasna promocijska obvestila še posebej v primeru konkretnih
programov ali dogodkov.
Oglaševalski prostor na televiziji je za našo destinacijo nedostopen – gledani
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 100
termini so predragi, cenejše objave v terminih, ki jih nihče ne vidi, pa niso smiselne.
Plakati in transparenti so najcenejši način oglaševanja, zelo primeren za dogodke
in prireditve.
Večje in odmevnejše oglaševalske akcije so moţne le z zdruţevanjem sredstev ponudnikov, lokalnih in regionalnih destinacijskih organizacij in STO – torej
najmanj na regionalnem nivoju (odličen primer npr. akcija s korporacijo Nikon na
italijanskem trgu v 2009), pa še te so praviloma pogojene s sofinanciranjem iz
javnih razpisov.
POSPEŠEVANJE
PRODAJE
POSLOVNE
BORZE
SEJMI
DELAVNICE
ŠTUDIJSKE TURE
DOGODKI IN
PREDSTAVITVE
NOVI MEDIJI
Pospeševanje prodaje so vse aktivnosti, ki so usmerjene v povečanje
organiziranih prihodov obiskovalcev. Ključni smisel pospeševanja prodaje je
aktivno delovanje na trg, ne pasivno čakanje, da se kdo zmeni za nas, ampak
aktivno oblikovanje atraktivnih prodajnih programov, predstavljanje teh programov
in animiranje potencialnih partnerjev.
Razlika med poslovnimi borzami in sejmi je, da so prve namenjene prvenstveno
profesionalnim obiskovalcem (agencijam, organizatorjem potovanj…), sejmi pa
široki publiki. Sodelovanje na borzah je smiselno samo za hotele in agencije, ki
organizirajo lastne programe, sodelovanje na sejmih bi bilo teoretično lahko
zanimivo za vse, ker so namenjeni individualnim obiskovalcem, v praksi pa je
neracionalno.
Priporočljivo je, da bi vsak izmed ponudnikov, če ţe ne aktivno sodeloval pa vsaj
obiskal katerega izmed turističnih sejmov, da dobi vpogled v dimenzije turističnega
trga. Aktivni nastopi so smotrni z zdruţevanjem in sodelovanjem več ponudnikov
(primer kobariški kampi in športne agencije), sistematični pristop pa preko
destinacijeske organizacije. Na sejmih in borzah lahko nastopamo povsem
samostojno, bolj pametno pa je, da se odločimo za sodelovanje v okviru slovenske
stojnice (STO), saj lahko na tak način skupaj s sosedi ponudimo več informacij,
partnerji pa nas bodo laţje umestili in povezali z morebiti ţe obstoječimi drugimi
programi v Sloveniji.
Delavnice (workshops) so operativna poslovna srečanja, ki jih z namenom
predstavitve naše ponudbe ciljnim poslovnim partnerjem na posameznem trgu ali
območju organizira praviloma STO (lahko pa tudi najeta organizacija, destinacijske
organizacije ali kdo drug). Povabila so javna in odprta za vse zainteresirane. Če so
dobro organizirane, so najboljši način pridobivanja novih kontaktov, saj poslovni
obiskovalci z razliko od borz in sejmov, kjer nastopajo ponudniki z vsega sveta, na
delavnice pridejo samo zaradi naše (slovenske ali destinacijske) ponudbe.
Razpisi in informacije o borzah, sejmih in delavnicah so dosegljive na
poslovnih straneh STO (www.slovenia.info) kot tudi na poslovnih straneh LTO
Sotočje (www.dolina-soce.com), kjer objavljamo tudi poročila in kontakte iz
obiskanih dogodkov.
Študijska potovanja (Fam Trips): so organizirane ture za organizatorje potovanj in
turistične agencije, za tiste poslovne partnerje torej, ki v prodajo vključujejo našo
destinacijo. Tovrsten obisk je najboljša moţna informacija prodajalcem naših
kapacitet, izkušnja iz prve roke, zato se velja za vsako tako študijsko skupino zelo
resno angaţirati in jim ponuditi in predstaviti najboljše. Organizatorji takih skupin
so ali STO ali sami organizatorji potovanj, vedno ob podpori destinacije in
vključenih ponudnikov. V naši destinaciji jih je ţal še premalo, ker imamo premalo
hotelov in ostalih kapacitet vključenih v organizirane programe.
Z dogodki in predstavitvami podobno kot s študijskimi turami poslovnim turami –
obiskovalcem ali širši javnosti predstavimo konkretno izkušnjo (odličen primer sta
bili dve akciji, ki smo jih izpeljali s Kobariškim gastronomskim krogom v letu 2003
– večerja za eminentne goste v casinoju ob Vrbskem jezeru in za avstrijske
turistične agente ob Baškem jezeru, odličen primer dogodka, ki promovira športne
dejavnosti v naravi je tudi vsakoletni kobariški Outdoor Show…) in jih povabimo,
da to izkušnjo skupaj s svojimi gosti ponovijo v naši destinaciji. Dogodki in
predstavitve so dober način promocije, ker poleg konkretne izkušnje običajno
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 101
sproţijo tudi velik medijski odmev. Za uspešno izvedbo in pričakovan rezultat pa je
ključno sodelovanje zainteresiranih ponudnikov.
ODNOSI Z
JAVNOSTMI (PR)
TISKOVNE
KONFERENCE
PR SPOROČILA
ŠTUDIJSKE TURE
DOGODKI
Odnosi z javnostjo28
ali PR29
komuniciranje je oblika komuniciranja skozi
medije obveščanja, ki se ne plačuje neposredno. Kljub vtisu o brezplačni
promociji tudi v tem primeru nastajajo stroški, ki pa so največkrat stroški »v naravi«
(storitev), res pa so neprimerljivo manjši od stroškov plačanega oglaševanja.
Najbolj znana oblika PR-a je novinarska konferenca, smiselna takrat, kadar
predstavljamo pomembnejše novosti, programe, otvoritve, rezultate…
PR sporočila ali sporočila za medije so oblika rednega oskrbovanja novinarjev in
tiskovnih agencij z vsemi relevantnimi dogodki in informacijami.
Študijske ture so enako kot v primeru poslovnih obiskovalcev tudi v primeru
novinarjev oblika nudenje konkretne izkušnje v destinaciji. Razlika je v tem, da
poslovne obiskovalce zanimajo tudi tehnične podrobnosti (lokacije objektov,
urejenost in opremljenost sob, servisna infrastruktura ipd.), novinarje pa predvsem
doţivetja in zgodbe, ki jih lahko najdejo v destinaciji. Novinarji lahko pridejo
sami, lahko jih pošljejo naša predstavništva v tujini, lahko jih najdejo tudi
posamezni specializirani ponudniki ali poslovni partnerji, ki ţelijo destinacijo bolj
izpostaviti; naša izkušnja je, da je rezultat (medijske objave) individualnih obiskov
specializiranih novinarjev običajno boljši kot rezultat obiskov novinarskih skupin,
kjer prepogosto turistična plat potovanja prevlada nad sluţbeno.
Kvalitetni, odmevni in dobro organizirani dogodki (npr. tolminski Metal Camp) pa
so nesporno najbolj učinkovita oblika neplačanega komuniciranja z javnostjo.
Vedno so medijsko zanimivi, odziv v ciljni javnosti je zagotovljen, preko
zainteresiranih se informacije širijo še v druge javnosti. Učinek kvalitetnega
dogodka je neposreden saj sproţi prihod zainteresiranih obiskovalcev v destinacijo,
hkrati pa je izjemno velik tudi njegov posredni vpliv – skozi publiciteto bistveno
pripomore k graditvi prepoznavnosti destinacije. Še pomembnejši kot enkratni so
kvalitetni dogodki, ki se ponavljajo, ki so ali postajajo tradicionalni. V takem
primeru dogodek ni samo enkratna novica, ampak sproţi celoletni odmev. Seveda
se moramo zavedati nevarnosti, da bo odmev dogodka ravno tako velik, če bo slab
ali če bo povzročil probleme ali konflikte – v takem primeru ţal v negativno smer.
DIREKTNI
MARKETING
USMERJENA
POŠTA
LETAKI
E-
KOMUNICIRANJE
SOCIALNA
OMREŢJA
Bistvo direktnega marketinga je pošiljanje sporočil na kar najbolj natančno
določen naslov potencialnih uporabnikov. Osnova direktnega marketinga je bila v
preteklosti usmerjena pošta – na osnovi trţne analize smo identificirali ciljno
skupino potencialnih kupcev za določen program (npr. ribolov) in jim poslali našo
ponudbo. Če je bila ciljna skupina dobro izbrana, je bil tudi odziv relativno dober,
ker smo naše sporočilo poslali samo tistim, ki bi jih dejansko lahko zanimalo. V
sodobne času ob poplavi internetnih moţnosti direktni marketing izgublja svoj
klasični pomen oz. moramo vloţiti veliko več napora za primerljive rezultate.
Oblika direktnega marketinga so tudi najrazličnejši letaki, ki jih lahko delimo na
parkiriščih ali v nabiralnike. Za našo destinacijo bi morali biti ţe zaradi zelene
usmeritve sporni.
Teţišče direktnega marketinga se v sodobnem času seli na elektronske medije.
Logika je enaka – čim bolj natančno identificirati zainteresirano ciljno skupino, tej
skupini prilagoditi našo ponudbo in jo posredovati na čim bolj atraktiven način, le
da tokrat preko elektronske pošte. Na eni strani nam sodobna orodja omogočajo
veliko več moţnosti za odkrivanje potencialnih obiskovalcev, na drugi strani pa so
taisti potencialni obiskovalci zasuti z najrazličnejšimi sporočili, da je vprašanje, če
jim bo naše sploh še vzbudilo zanimanje.
28
»Javnosti« je lahko seveda več: splošna javnost, poslovna javnost, politična javnost, športna javnost, … naše
sporočilo mora biti seveda zavestno prilagojeno tisti javnosti, ki ji je namenjeno.
29 PR = Public Relations
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 102
Realna dimenzija sodobnih spletnih orodij in dejanska razširjenost spletnih
omreţji kot so Facebook, MySpace, Twitter, YouTube, Flickr idr., ki jih v
poslovni rabi prav tako lahko razumemo kot orodja direktnega marketinga
(usmerjena sporočila jasno opredeljenim ciljnim skupinam) danes mnogokrat
presega nekdanje najbolj bujne fantazije teoretikov direktnega marketinga.
Virtualna socialna omreţja vsaj pri mlajših generacijah posegajo v vse pore
ţivljenja zato se jim ne moremo izogniti. Smiselno je izkoristiti vse kanale, ki se
nam ponujajo, hkrati pa ohraniti previdnost, saj je dolgoročna uspešnost teh novih
orodji še negotova.
Najbolj enostaven in koristen namig za direktni marketing: vzpostavite in
vzdrţujete prijazno komunikacijo z obiskovalci, ki so ţe bili pri vas, vztrajno
in dosledno si gradite bazo naslovov, ne teţite jim, ampak samo vsake toliko
pošljite zanimivo informacijo, lepo fotografijo; spomnite se jih za novo leto ali
rojstni dan, poiščite si svoj osebni način komuniciranja. Če so bili vaši gostje
pri vas zadovoljni, bodo vašo pošto vedno odprli.
10.5.2.2. Promocijske smernice za destinacijsko organizacijo
Ena izmed najbolj osnovnih nalog destinacijske organizacije je zdruţevanje programov in
iniciativ ter oblikovanje celovite turistične ponudbe destinacije. To celovitost najlaţje
prikaţemo skozi promocijske materiale – v tem smislu je destinacijska organizacija
promocijska infrastruktura destinacije kot celote, pa tudi osnova in referenca za vsakega
ponudnika posebej. Osnovni elementi te infrastrukture, ki jih LTO Sotočje ţe zagotavlja in jih
bo v bodoče razvijala naprej so:
RAZVOJ NOVE TRŢNE
ZNAMKE DESTINACIJE
Nova trţna znamka Dolina Soče – Kobarid & Tolmin mora postati komunikacijsko
močna, prepoznavna in konsistentna konstanta v vseh oblikah komuniciranja
turističen dejavnosti v destinaciji. Destinacijska organizacija je edina, ki tak
koncept lahko realizira, zato bo to krovna in prva naloga zavoda LTO Sotočje v
naslednjem obdobju. Funkcije razvite znamke razumemo kot sledi:
Krepitev identitete in pozicioniranja destinacije z doslednim in oblikovno
korektnim uvajanjem znamke v vse oblike trţnega komuniciranja;
Jasno komuniciranje zelenega karakterja destinacije skozi pojavno
identiteto znamke (CGP, fotografija, barve, besedne zveze, ton
nagovarjanja, izbrani motivi, predstavljanje občutkov, pripovedovanje
zgodb…);
Krepitev trţne pozicije destinacije z učinkovitim in vsebinsko
konsistentnim povezovanjem z drugimi znamkami (vedno z nacionalno I
feel Slovenia, z regionalnimi kot Smaragdna pot in Julijske Alpe v
primeru skupnih nastopov in programov.
SKUPNA DESTINACIJSKA
PROMOCIJSKA ORODJA
PORTAL
www.dolina-soce.com
DESTINACIJSKI
KATALOG
Portal in destinacijski katalog smo kot osebno izkaznico destinacije, kot
promocijsko in informacijsko orodje, ki zdruţuje ponudnike, programe in
znamenitosti celotnega območja Doline Soče – Tolmin & Kobarid na enem mestu,
ţe komentirali. Osnovna naloga destinacijske organizacije v novem obdobju je
eno in drugo učinkovito posodobiti in preoblikovati v skladu z zastavljeno
zeleno vizijo in produktnim konceptom.
PRODUKTNE ZLOŢENKE,
ZLOŢENKE LOKALNIH
ZNAMENITOSTI
Idej o potrebnih zloţenkah in prospektih je v destinaciji veliko. Ker pa je turizem
gospodarska dejavnost, moramo biti pri teh idejah previdni in racionalni. LTO
Sotočje bo zato podpiral:
Projekte, ki so nadpovprečno pomembni in veliko prispevajo k skupnemu
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 103
ugledu destinacije (npr. Javorca, Kobariška zgodovinska pot, Čez Most po
Modrost…);
Projekte, ki bodo zdruţevali večje število ponudnikov (npr. Kobariški
gastronomski krog) – v takih primerih bo zagotovil sorazmerni deleţ
sofinanciranja in izpeljal izvedbo zadevnega promocijskega projekta;
Projekte, ki se financirajo iz lastnih prihodkov (npr. Tolminska korita, Nadiţa)
– v takih primerih se tudi stroški promocije financirajo iz istih prihodkov in ne
obremenjujejo javnih sredstev;
Zloţenke v razvojno omejenih območjih vendar le, če tam obstaja realna
vsebina za koncipiranje turističnega produkta in nosilci, ki so se pripravljeni s
projektom zavestno in dolgoročno ukvarjati (Pot po stari meji, Šentviška
planota).
POSPEŠEVANJE PRODAJE
BORZE, SEJMI IN
DELAVNICE
Nadaljevali bomo politiko zdruţevanja dela in sredstev tako lokalnih partnerjev kot
sosednjih regij in STO.
Proučili bomo moţnost organizacije lastnega, specifični ponudbi doline
primernega workshopa (primer Borza aktivnega turizma v 2009 v Bovcu) in ga
uvedli, če bomo uspeli zagotoviti podporo ponudnikov, regije in STO.
OGLAŠEVANJE Glede na omejene finančne moţnosti bo destinacijska organizacija:
Skrbno spremljala moţnosti oglaševanja in izkoriščala primerne priloţnosti;
Zagotavljala in podpirala sodelovanje zainteresirnih ponudnikov s ciljem
popolnejše predstavitve in racionalizacije stroškov. S sorazmernim deleţem,
tehnično in vsebinsko pomočjo se bo pridruţila vsakemu projektu, ki bo
vključeval najmanj tri ponudnike z območja destinacije;
Zavestno in načrtno iskala potencialne partnerje na regionalni in nacionalni
ravni za skupne oglaševalske in druge trţne aktivnosti, ki so za destinacijo
zanimive in pomembne, a se jih sami ne bi mogli privoščiti – več pozornosti
kot klasičnemu oglaševanju bomo posvetili tematskim publikacijam in
prilogam.
ODNOSI Z JAVNOSTJO
KOMUNICIRANJE
ZNAMKE
DOBER GLAS
Destinacijska organizacija bo pri vseh oblikah komuniciranja z javnostjo
(obiskovalci, mediji, partnerji in ponudniki, STO, MG, TZS in druge institucije,
predstavništva doma in v tujini, strokovna javnost, agencije in organizatorji
potovanj…) dosledno uveljavljala novo trţno znamko Dolina Soče – Kobarid &
Tolmin in zeleno orientacijo.
Posebno pozornost bomo namenili internemu komuniciranju in komuniciranju do
obiskovalcev, ki so ţe v destinaciji. Priporočilo prijateljev in znancev je še vedno
najmočnejši razlog nakupne odločitve obiskovalcev, običajno pa prevlada
prepričanje, da je naše delo opravljeno, ko gost pride v destinacijo. Nasprotno –
zadovoljen obiskovalec je najboljša moţna promocija in ozaveščanje te premalo
izkoriščene moţnosti bo ena izmed prioritet naslednjega obdobja.
FOTOTEKA Kakovostna fotografija je eno najučinkovitejših promocijskih in komunikacijskih
elementov (…več kot 1000 besed) in z zavestno uporabo dobrega oblikovanja in
izbranih posnetkov lahko močno okrepimo trţne učinke in povečamo ugled
destinacije. LTO Sotočje bo nadaljeval sodelovanje z odličnimi fotografi ter
načrtno dograjeval in posodabljal arhiv svojih fotografij za lastne potrebe in za vse
oblike odgovornega komuniciranja z javnostjo.
PREDSTAVITVENI FILM Dober promocijski film je učinkovito predstavitveno orodje, primerno za poslovne
prezentacije, predstavitve novinarjem ali objave na internetu. Tudi za televizijske
oglase, ki pa si jih destinacija ne more privoščiti. Film ni najnujnejša prioriteta
destinacije – posneli ga bomo, če bomo lahko pridobili dodatne finančne vire. Iz
osnovne dolţine (ca. 10 minut) bomo izvedli tudi krajše izpeljanke, primerne za
tematske in občasne predstavitve.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 104
SPOMINKI Destinacija še nima ustreznega nabora kakovostnih spominkov. LTO Sotočje bo
skozi javna povabila in angaţiranje primernih strokovnjakov v naslednjem obdobju
zagotovil vsaj 5 kakovostnih izdelkov, ki jih bo vsakdo v destinacij lahko uporabil
kot spominek ali kot promocijsko darilo.
LOKALNE BLAGOVNE
ZNAMKE
Spodbujali bomo trţenje obstoječih lokalnih blagovnih znamk (sir Tolminc) in
spodbujali ustvarjanje novih. Prva nova trţna znamka, ki jo bomo koncipirali, bo
znamka Kobariškega štruklja – osnovni cilj je, da štrukljem zgradimo
prepoznavnost primerljivo blejski kremni rezini.
10.5.2.3. Zelene promocijske smernice
Trţno komuniciranje je poleg osebne izkušnje obiskovalcev edini instrument sporočanja in
predstavljanja naše ponudbe v svetu, zato moramo zelene vsebine zavestno in sistematično
predstavljati tudi skozi promocijska orodja:
izkoristiti je potrebno zelene spodbude in trţenjske platforme, ki jih razvija STO saj
trajnostni turizem postaja prednostna usmeritev tudi na nacionalnem nivoju30
;
zeleno orientacijo in projekte moramo stalno in zavestno sporočati skozi PR
aktivnostih (tekoče obveščanje standardnega kroga medijev, specializirani novinarji,
PR aktivnosti preko STO-jevih orodji…);
nadaljevati moramo aktivno sodelovanje pri projektu EDEN, ki ima potencial
razraščanja v odmevno evropsko mreţo trajnostnega turizma
na destinacijski spletni strani, na straneh trajnostno usmerjenih ponudnikov pa tudi v
drugih promocijskih materialih moramo izpostaviti zelene vidike poslovanja:
o z izpostavljanjem na posebnem in izstopajočem mestu internetnega portala
o skozi znamko, njeno zgodbo in vizualno identiteto,
o skozi morebitni pridobljeni okoljski znak
o skozi fotografije,
o skozi poimenovanje oziroma opise integralnih turističnih proizvodov,
30
glej www.slovenia.info/zeleniturizem
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 105
11. Smernice za program izvajanja strategije razvoja
turizma v občini Kobarid
Pričujoča strategija je dokument, ki opredeljuje smernice razvojnih in trţenjskih smernic in
usmeritev destinacije. Eno in drugo je sicer zaokroţena celota, razlika je le v nosilcih teh dveh
izpostavljenih teţišč. Nosilec trţenjske strategije je destinacijska organizacija LTO Sotočje,
nosilec razvojne strategije pa občina Kobarid. Obe instituciji morata smernice iz te strategije
preliti v svoje operativne programe.
V ţelji, da bi bile podane smernice čim bolj razumljive, to poglavje obravnava tri ključne
poglede na razvoj dejavnosti:
1. Smernice programa razvoja javne turistične infrastrukture in podpornih aktivnosti;
2. Smernice programa razvoja zasebnih turističnih projektov;
3. Smernice programa razvoja turističnih proizvodov;
4. Smernice pri opredeljevanju turističnih con in turističnih cest.
11.1. Smernice programa razvoja javne turistične infrastrukture
in podpornih aktivnosti
Prednost turizma v primerjavi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi je tudi v tem, da je
vse, kar je pomembno za razvoj turizma, v največji meri tudi pomemben prispevek k
večji kakovosti ţivljenja stalnih prebivalcev; še posebej, če si za zavestno orientacijo
izberemo trajnostna načela razvoja. Vsako urejanje lokalne infrastrukture, ki vodi k
prijaznejši podobi mestnih trgov, zelenic, vaških jeder, poti in prehodov… je lahko tudi
urejanje turistične infrastrukture, če to počnemo z zavestnim iskanjem najboljše rešitve
za počutje in gibanje tako domačinov kot obiskovalcev. Turizem se lahko uspešno,
dolgoročno in trajnostno razvija le v sozvočju z lokalnim prebivalstvom in v tem smislu
ima lokalna skupnost kot ključni dejavnik, ki s svojimi ukrepi in svojo razvojno politiko
ustvarja pogoje za nadaljnji razvoj te dejavnosti veliko odgovornost.
INFRASTRUKTURA SMERNICE ZA UREJANJE
UREDITEV MESTNEGA
TRGA
Kobarid ima najlepši trg v središču mesta v Posočju – s primerno ureditvijo in
umikom prometa bi postal izjemno prijetno srečevališče, atraktivno prizorišče
dogodkov in dodatna atrakcija za obiskovalce. Potrebni pogoj je seveda tudi
ureditev juţne obvoznice.
UREDITEV TURISTIČNE
SIGNALIZACIJE
SIGNALIZACIJA OB
DRŢAVNIH IN LOKALNIH CESTAH
SIGNALIZACIJA OB TURISTIČNIH POTEH IN
ZNAMENITOSTIH
Urejena obvestilna signalizacija je eden izmed osnovnih elementov podobe in
prijaznosti, ki jo kaţemo našim obiskovalcem. Nujna je čim hitrejša postavitev
informacijskih in usmerjevalnih tabel ob prometnicah, označitev dostopov do
ponudnikov kapacitet in storitev, primerna označitev znamenitosti, označitev ulic
v mestu Kobarid.
Precejšen problem urejenosti in skupne podobe je tudi označevalni in usmerjevalni
sistem ob turističnih pešpoteh in do znamenitosti. Te vsebine trenutno bolj ali manj
učinkovito rešujejo turistična društva, predvsem pa na precej različne načine.
Zagotoviti moramo stabilen vir financiranja in uveljaviti skupno podobo vseh
oznak na območju občine.
UREDITEV PARKIRIŠČA ZA Kobarid je predvsem po zaslugi Kobariškega muzeja eden najbolj znanih ciljev za
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 106
AVTOBUSE dnevne obiskovalce v Sloveniji. Urejeno parkirišče za avtobuse je sestavni del
primerne ureditve kraja.
RAZVOJ ZELENE HIŠE Turistično informacijski center je središče destinacije. V Kobaridu dolgoročno še
pomembnejše zaradi sodelovanja s Triglavskim narodnim parkom. Zelene hiša bo s
skupno informacijsko točko LTO Sotočje in TNP postala središče zelenega
turizma v dolini.
Glavna investicijska dela v hiši so zaključena, potrebno bi bilo zagotoviti še
zunanjo ureditev območja med trgom in vhodom v Zeleno hišo.
JAVNI MUZEJI IN
MUZEJSKE ZBIRKE
Tolminski muzej se po številkah obiska in odmevnosti v široki javnosti ne mora
primerjati s Kobariškim muzejem, v kontekstu organizacije vsebin, ki pa jih poleg
matične hiše v Tolminu lahko vključimo v turistično ponudbo in v kontekstu
razpršenosti teh vsebin po območju celotne destinacije (Rojstna hiša Simona
Gregorčiča na Vrsnem, Kosmačeva domačija na Slapu, Arheološki muzej na
Mostu na Soči, Jakovkna hiša v Podbrdu, mlekarski muzej v Kobaridu) pa je
njegova vloga sooblikovalca turistične ponudbe za destinacijo prav tako izjemnega
pomena. Muzeju je potrebno pomagati, da ta obseg ohrani, turistični ponudniki pa
bi se morali teh vsebin bolj zavedati in jih priporočati obiskovalcem.
Simon Gregorčič je daleč najpomembnejši pesnik Doline Soče. Njegova domačija
mora skupaj z Gregorčičevo potjo ostati stalnica turistične ponudbe destinacije,
pesnik sam pa eden ključnih identitetnih elementov naše skupne podobe.
USTVARJANJE
SISTEMSKIH POGOJEV ZA
RAZVOJ TURIZMA
Osnovna naloga lokalne skupnosti je ustvarjanje pogojev za razvoj turizma –
torej razvoj za turizem pomembne javne infrastrukture in ustvarjanje vzpodbudnih
administrativnih predpogojev za razvoj in upravljanje vseh vrst turističnih
dejavnosti (prostorski akti, prometni reţimi, okoljski ukrepi, …).
Glede na neuravnoteţeno strukturo namestitvenih kapacitet v občini Kobarid
(prevladujoči deleţ kampov) bi posebej izpostavili potrebo po opredelitvi
lokacij za hotelsko gradnjo; kot koncentrirano območje hotelske cone ali kot
razpršeno gradnjo na primeren način vključeno v obstoječe naselja.
Pomemben sistemski ukrep je tudi nadzor izvajanja turističnih in s turizmom
povezanih dejavnosti. Večina ponudnikov spoštuje zakonske in dogovorjene
rešitve, še vedno pa se najdejo izjeme, ki ne prijavljajo gostov, kar ni korektno do
tistih, ki spoštujejo pravila igre. Problem je divje kampiranje, parkiranje vozil v
naravne okolju, puščanje odpadkov… - taki pojavi zniţujejo ugled destinacije,
često povzročajo tudi škodo domačinom in povečujejo moţnost negativnih
pojavov. Če niso sankcionirani oz. obravnavani na primeren način se bo deleţ
obiskovalcev in izvajalcev v destinaciji, takih kot si jih ne ţelimo, le povečeval.
Med sistemske pogoje lahko štejemo tudi podporo dejavnosti turističnih
društev, saj so pomemben dejavnik, ki prispeva k urejanju krajev in k boljšemu
razumevanju in sprejemanju turizma kot gospodarske dejavnosti.
USKLAJEVANJE
TURISTIČNE POLITIKE
MED OBČINAMI V
POSOČJU
Turisti ne poznajo občinskih meja niti jih ne zanimajo. Posočje doţivljajo kot
celoto, zato moramo med najpomembnejše trajnostne elemente razvoja turizma v
dolini vključiti tudi medobčinsko sodelovanje in usklajevanje. Področja, ki jih je
potrebno skupno urejati so še posebej:
plovni reţim in vstopno izstopna mesta ob reki Soči
vodniška sluţba
jadralno padalstvo
kolesarstvo
nadaljnji razvoj skupne redarske sluţbe
Urejanje teh vsebin mora vključevati urejanje infrastrukture in usklajevanje
formalnih osnov (reţimov). Najboljša rešitev bi bili skupni odloki ali akti,
usklajeni vsaj do te mere, da lahko sluţijo kot formalna podlaga za delo
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 107
ponudnikov konkretnih programov.
PODPORA STROKOVNIM
INSTITUCIJAM IN
REGIONALNEMU
SODELOVANJU
Učinkovita destinacijska organizacija je nujno potreben skupni imenovalec
turistične ponudbe občine, strokovni servis ponudnikom in informacijski servis
obiskovalcem. Še posebej je taka oblika organiziranosti pomembna v okolju, kjer
prevladujejo številčni a majhni in nepovezani ponudniki.
Z upoštevanjem nerazvitosti in majhnega realnega obsega turistične ponudbe v
občini Kobarid je sodelovanje in vključevanje v okvir Posočja in širše regije
Severne Primorske nuja. Prav tako tudi čezmejno sodelovanje in povezovanje s
turizmom na gorenjski strani. Aktivno sodelovanje z razvojnimi agencijami (PRC,
mreţna RRA), z nastajajočo RDO, pri oblikovanju regionalnih razvojnih in trţnih
programov bo povečalo moţnosti pridobivanja dodatnih virov financiranja in
operativno učinkovitost in uspešnost turizma tudi v občini Kobarid.
SODELOVANJE S
TRIGLAVSKIM NARODNIM
PARKOM
Velik del občine Kobarid je vključen v območje Triglavskega narodnega parka
(Krn, planine pod njim, bojišča iz I. sv. vojne, krnska jezera…). TNP je zelo
močan identifikacijski element celotne destinacije, status parka je tudi v trţnem
kontekstu pomembna dodana vrednost izjemni kulturni in naravni dediščini,
hkrati pa tudi močno podpira zeleno usmeritev destinacije. To nas zavezuje k
tesnemu sodelovanju in usklajevanju razvojnih projektov.
11.2. Nekatera izhodišča za presojo zasebnih projektov
Osnovni namen tako razvojne politike lokalne skupnosti kot dela destinacijske organizacije je
vzpostavljanje pogojev za čim bolj uspešno poslovanje zasebnih ponudnikov, seveda v
okvirih veljavne zakonodaje in dogovorjenih pravil. Pomemben del tega dogovora je tudi ta
strategija, saj smo jo v največji moţni meri uskladili z najpomembnejšimi nosilci dejavnosti.
Zasebna iniciativa je seveda avtonomna, podjetniki vlagajo svoja sredstva in imajo vso
pravico odločati kam in na kakšen način. Ta strategija jim lahko pomaga z zelo konkretno
identifikacijo obstoječih turističnih segmentov, ki jim omogoča laţjo odločitev v katero smer
bodo oblikovali svojo ponudbo, pomaga jim z delom in trţnimi akcijami destinacijske
organizacije, pa tudi s splošnimi usmeritvami, saj bodo sinergijski učinki (in posledično
prihodki) tudi na ravni posameznega ponudnika večji, če bo njegova ponudba usklajena z
skupnimi usmeritvami. V nadaljevanju navajamo nekaj smernic, idej, izhodišč, ki bodo
prispevale k večji skupni sinergiji:
PROJEKT RAZVOJNE SMERNICE, IDEJE, PREDLOGI
ZASEBNI MUZEJI IN
MUZEJSKE ZBIRKE
Najpomembnejša kobariška znamenitost je Kobariški muzej. V minulih letih si je
ustvaril velik ugled v javnosti in mednarodnem trgu, je tudi pomemben protokolarni
objekt. Kobariški muzej je dragocenost destinacije in zasluţi primerno pozornost tako
v reševanju infrastrukturnih problemov (prometni reţim, dostopnost, parkirišče za
avtobuse) kot v zavesti lokalne javnosti in vseh ponudnikov. Potencialni problem
muzej je dejstvo, da prehaja v zrelo fazo svojega obstoja in bo zato potreboval veliko
inovativnih idej, da bo obdrţal svojo atraktivnosti in visoke številke obiskovalcev.
Planika Kobarid je v letu 2010 skupaj s Tolminskim muzejem odprla razstavo Od
planine do Planike, ki bo na eni strani pospeševal prodajo njihove proizvodnje, na
drugi pa predstavlja pomemben identitetni element naše doline. Zgodba mlekarskega
muzeja mora usmerjati obiskovalce naprej na planine v gorah, domačine pa
vzpodbuditi, da tudi sami iščejo povezavo med kmetijstvom in turistično dejavnostjo.
Zasebne ljubiteljske zbirke so pomembna popestritev »klasične« muzejske ponudbe.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 108
Izkazujejo bolj oseben odnos do zgodovine in zaokroţujejo spomin na I. sv. vojno v
dolini. Lastniki bi se morali malce bolj angaţirati, da bi jih vsaj ponudniki v
neposredni soseščini zavestno priporočali svojim gostom.
ZDRAVSTVENE IN
WELLNESS STORITVE
Dializni center, ki se vzpostavlja v Kobaridu, bi bil lahko pomemben del turistične
ponudbe za obiskovalce s posebnimi potrebami, saj jim omogoča, da da lahko v
destinaciji prebijejo tudi daljše počitnice.
Ţe danes pomemben del italijanskih pacientov koristi zobozdravstvene storitve naših
strokovnjakov. Razmislek, da bi te storitve ponudili tudi na turističnem trgu, bi bil
gotovo na mestu.
Kobarid ţe danes ponuja kar nekaj storitve dobrega počutja (savne, masaţe,
kozmetične storitve..), ki pa so razdrobljene in prvenstveno namenjene domačim
uporabnikom. Smiselno bi jih bilo zdruţiti na enem mestu v center dobrega počutja
saj bi tako laţje in bolj prepričljivo ponujali svoje storitve tudi širšemu trgu, pa tudi
uporabiti kot dodatno ponudbo in element diferenciacije v sklopu obstoječih
namestitvenih objektov (Modrina).
KAMPI Kampi v občini Kobarid prispevajo ţe dve tretjini turističnih nočitev; dejansko
določajo ritem kobariškega turizma. Ta deleţ je zelo velik, ne bomo dejali prevelik,
ampak bomo poudarili, da občina premore premajhen deleţ ostalih segmentov
namestitvenih kapacitet.
Obstoječi kampi (Koren, Lazar, Nadiţa, Trnovo v primerjavi z navedenimi ţe
zaostaja)) so ţe relativno veliki, dobro organizirani, zagotavljajo kvalitetno storitev. Ni
razlogov, da bi njihov razvoj v okviru dopustnih prostorskih moţnosti zavirali, še bolj
pomembno pa je, da se teţišče njihovega razvoja iz rasti v obsegu prevesi v rast v
kvaliteti in izpolnjevanju ekoloških standardov.
Novi kampi: v občini obstaja kar nekaj iniciativ za nove kampe. Glede na velik deleţ
tovrstne ponudbe priporočamo previdnost in odpiranje novih kampov samo na
lokacijah, ki kar v največji meri izpolnjujejo prostorske in ekološke pogoje in ki imajo
prepričljive moţnosti za nadzorovano rast in razvoj. Trţišče je sicer zadosti veliko za
vse, nevarna pa je prevelika odvisnost destinacije od enega samega segmenta
ponudbe.
Začasni kampi: so v zadnjih letih kar pogost pojav. Pod jasnimi pogoji, ki jih mora
izpolniti organizator, so smiselni v primeru velikih prireditev, ko obiskovalcev ni
moţno namestiti v obstoječih kampih, izjemoma so upravičeni kot enkratni termini pri
taborniških in podobnih organizacijah, ki imajo zadosti znanja in odgovornosti za
ţivljenje v naravi, nikakor pa niso primerni kot redna oblika taborjenja skozi
sezono, saj v takem primeru pomenijo ekološki problem in nelojalno konkurenco
obstoječim lastnikom legalnih kampov.
ZASEBNE SOBE IN
APARTMAJI,
TURISTIČNE KMETIJE
Občina Kobarid je imela konec leta 2009 299 postelj v zasebnih sobah in apartmajih
in 22 na edini turistični kmetiji. Število je dvainpolkrat večje, kot pred desetletjem, še
vedno pa dosega le 20% vseh namestitvenih kapacitet v skupni strukturi. Trend rasti
teh kapacitet je potrebno podpirati še naprej, tudi z sistemskimi ukrepi kot je
sofinanciranje malih ponudnikov skozi popotresni razvojni program Soča 2013.
Na območju občine je relativno veliko praznih hiš in gospodarskih poslopji. Skozi
turistične vsebine bi te objekte lahko revitalizirali, jim dali novo vsebino, hkrati pa
obdrţali izvirnost oblik in lokalne gradbeniške tradicije.
Glede na velike razvojne moţnosti je teţko razumljivo, da najdemo na območju občine
Kobarid samo dve turistični kmetiji. Tudi kmetijske svetovalne sluţbe bi se lahko
bolj angaţirale za vzpodbujanje turizma kot dodatne dejavnosti na kmetijah, ne
nazadnje tudi zato, ker je za tovrstne programe na voljo bistveno več nacionalnih in
evropskih razvojnih sredstev, kot za ostale oblike turizma.
HOTELI Občina Kobarid ima en sam, sicer odličen in ugleden hotel, ki pa ne zadostuje
potrebam destinacije. Hotelske postelje so osnovni predpogoj za pridobitev
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 109
zahtevnejših in organiziranih programov: vključitev v kataloge velikih organizatorjev
potovanj, organizacija poslovnih srečanj in drugih dogodkov, razvoj seminarske in
konferenčne dejavnosti, ki bi se jo dalo odlično kombinirati z obstoječo zgodovinsko
in športno ponudbo. Z novimi hoteli bi dobili vsaj del infrastrukture, ki destinaciji
manjka, izkoristili bi lahko potencial kulturnega doma, bistveno bi podaljšali sezono
ali celo zagotovili celoletno poslovanje. Pridobili bi finančno in organizacijsko dovolj
močne poslovne subjekte, ki bi povečali atraktivnost celotne destinacije (torej tudi
drugih ponudnikov) na mednarodnem trgu, v destinacije pa partnerje, ki bi lahko
sodelovali pri razvoju infrastrukture in programov, pomembnih za vse.
V prostorskih planih bi bilo smiselno jasno opredeliti cono za hotelsko gradnjo oz.
predstaviti obstoječe moţnosti znotraj naselji. Lokalna skupnost bi morala vsaj na
administrativni ravni zavestno zagotavljati čim bolj privlačno naloţbeno okolje.
TURISTIČNE IN
ŠPORTNE AGENCIJE
Občina Kobarid nima nobene turistične agencije. Vsaj ena bi bila potrebna za
učinkovitejšo organizacijo lokalnih turističnih programov. Problem je v tem, da
turistične agencije preteţno ţivijo od prodaje aranţmajev lokalnemu prebivalstvu, v
večjih centrih pa tudi od servisiranja velikih organizatorjev potovanj. Zaradi majhnega
števila prebivalcev in pomanjkanja hotelskih kapacitet niti enega niti drugega motiva v
Kobaridu ni. Rešitev bi bila lahko pridobitev agencijske licence s strani enega izmed
ponudnikov, ki mu poslovno preţivetje omogočajo drugi programi.
Občina Kobarid ima štiri športne agencije, ki dobro sluţijo svojemu namenu. Prostor
ostaja odprt za programe, ki jih obstoječe agencije še ne pokrivajo v zadostni meri
(kolesarstvo, pohodništvo), predvsem pa je še velika rezerva v povezovanju športnih
agencij in ponudnikov kapacitet, kar bi enimk in drugim povečalo konkurenčnost.
11.3. Smernice programa razvoja izbranih turističnih proizvodov
Turistične proizvode smo natančno raziskali in opredelili v poglavju 3. Segmentacija
proizvodov. Ta segmentacija bi morala biti vsem, ki se ţelijo ukvarjati s turizmom,
dobrodošel pripomoček pri odločanju o vsebini ponudbe, ki jo lahko oblikujejo na najbolj
obvladljiv in prepričljiv način. V nadaljevanju izpostavljamo nekaj smernic, ki bodo
pripomogle k večji konkurenčnosti in trţni uspešnosti posameznih turističnih proizvodov.
TURISTIČNI
PROIZVOD
SMERNICE ZA OBLIKOVANJE PROIZVODOV
(lokalni skupnosti in izvajalcem)
ŠPORTNE AKTIVNOSTI NA
VODAH
Športne aktivnosti na vodah so eden ključnih motivov prihoda v destinacijo, zato bi
jim v občini Kobarid morali posvetiti še večjo pozornost kot do sedaj. Prva
prioriteta mora biti namenjena nadaljnjemu urejanju vstopno izstopnih mest, saj
ne odgovarjajo več zahtevam časa (manjkajo slačilnice, WCji…)
POHODNIŠTVO Z razliko od primerno urejenih in kategoriziranih planinskih poti za preostale
pohodniške poti v največji meri skrbijo turistična društva. Urejenost teh poti je
tako odvisna od aktivnosti trenutno nosilnih članov društva, ki se skozi čas
spreminja. Turistične poti bi bilo potrebno jasno evidentirati in dogovoriti
prioritete vzdrţevanja.
Problem nerazvitosti produkta pohodništvo je tudi v tem, da kljub izjemnim
moţnostim še vedno nimamo ponudnika, ki bi se jasno specializiral za ta
program
JADRALNO PADALSTVO Jadralno padalstvo je v občini Kobarid dobro urejeno, tako s strani organizatorjev
in izvajalcev kot s strani občinske regulative. Najboljše kobariško vzletišče in eno
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 110
najboljših vzletišč v Sloveniji je vzletišče na Stolu. Prizadevanja občine bi morala
biti tako usmerjena v čimboljšo urejenost in vzdrţevanje obstoječe ceste z obeh
strani
RIBOLOV Ribolov je paradna disciplina kobariške turistične ponudbe. K nadaljnjemu razvoju
lahko največ prispevajo ponudniki sami s kar največjim prilagajanjem potrebam
ribiških obiskovalcev. Na infrastrukturni ravni pa bi bilo smiselno tudi za ribiče
opredeliti začasna parkirišča ob Soči in Nadiţi ter ustrezno urediti kobariško
ribogojnico.
GASTRONOMIJA Kobarid je na račun svojih gostincev ena najbolj znanih slovenskih gastronomskih
destinacij. Ta sloves moramo dosledno negovati skozi vse oblike komuniciranja,
nadaljnje sodelovanje in razvoj Kobariškega gastronomskega kroga. Gostinci
sami morajo zavestno skrbeti za svoj ugled in prepoznavnost s sodelovanjem in
vključevanjem v gastronomska tekmovanja, strokovne izbore, tematske
predstavitve v javnosti, destinacijska organizacija pa bo aktivnosti podpirala s
pomočjo pri koncipiranju in zaščiti trţne znamke kobariškega štruklja in
različnimi predstavitvami v javnosti in na trgu.
PRIREDITVE Prireditve so dobrodošla popestritev in obogatitev turistične ponudbe. V kolikor so
usklajene z osnovnimi izhodišči te strategije so dobrodošel projekt prav vsakega
organizatorja. Predlagamo pa, da bi zaradi specifičnega pomena za kobariški
turizem še posebno pozornost in podporo zagotovili Outdoor Showu in
Kobariškemu sejmu; prvemu zaradi odlične in atraktivne izvedbe skozi katero
organizatorji na najboljši način komunicirajo ključne elemente kobariške aktivne
ponudbe, drugega zaradi vključevanja lokalne tradicije (kobariški štruklji)
ZGODOVINSKI TURIZEM:
KOBARIŠKA
ZGODOVINSKA
POT
POTI MIRU
Kobariška zgodovinska pot (KZP): Kobarid ima nesporen status zgodovinskega
mesta in njegovo zgodbo na najlepši način posreduje prav Kobariška zgodovinska
pot, ki zdruţuje arheološka odkritja, prvo svetovno vojno in izjemno naravno
okolje. KZP je zato ključna tematska pot občine Kobarid, ki si zasluţi tudi svoji
vsebini primerno pozornost.
Poti miru: Zgodovinski turizem ima s Kobariškim muzejem in lokacijami, ki jih je
v naravi uredila Fundacija Poti miru dobro osnovo za razvoj. Napori nosilcev v
naslednjem obdobju bi se morali osredotočiti na organizacijo in trţenje
tematskih izletov in programov.
KOLESARSTVO Občina Kobarid ima dobro pokrito ponudbo gorskega kolesarjenja (vodniki,
zemljevid LTO Sotočje) oz. kolesarjenja po obstoječih poteh v zahtevnem
naravnem okolju, nima pa infrastrukture za najbolj mnoţično/turistično/druţinsko
kolesarjenje po dolinah. Šele taka infrastruktura bi nam zagotovila status
kolesarske destinacije. Skupaj s sosedi bi občina Kobarid morala sistematično
urejati:
1. kolesarsko pot iz Kobarida do Nadiţe
2. kolesarsko hrbtenico ob Soči (Bovec-Tolmin)
3. bolje urediti in vzdrţevati obstoječo kolesarsko pot ob Nadiţi
4. preveriti vse moţnosti ureditve kolesarske poti čez Robič in naprej v
Italijo
TURIZEM NA PLANINAH Občini Kobarid in Tolmin sta med območji z največjim deleţem še ţivečih pašnih
planin v Sloveniji. Turizem bi lastnikom lahko zagotovil dodaten zasluţek za laţje
preţivetje, destinacija pa bi skozi tovrstno ponudbo lahko oblikovala odmeven in
originalen turistični produkt primerljiv npr. z počitnicami na dalmatinskih
svetilnikih. V kontekstu naše trajnostne usmeritve bi morala biti ponudba
apartmajev in sob dopustna le kot dodatna ponudba na ţivečih planinah.
IGRALNIŠTVO Ocena avtorjev strategije je, da je igralniško trţišče zasičeno, ker je v nasprotju z
ostalo turistično ponudbo omejeno na relativno majhno območje moţnosti
dnevnega obiska z avtomobilom. Aktualna igralnica Aurora zagotavlja kvalitetno
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 111
ponudbo, ki zadostuje potrebam destinacije, razvija nove programe kot npr.
internetno igralništvo, zagotavlja pomemben obseg delovnih mest in prispeva
pomemben deleţ v občinski proračun. Odpiranje novih igralnic na območju bi
lahko trţni poloţaj obstoječe dodatno ogrozilo zato menimo, da izdajanje novih
soglasji za igralniško dejavnost na območju občine ni utemeljeno.
PROGRAMI ZA DNEVNE
OBISKOVALCE
Osnovna prioriteta pri urejanju infrastrukture mora biti usmerjena v ureditev
parkirišč na tistih obremenjenih mestih, kjer ta problem še ni zadosti dobro rešen
(planina Kuhinja idr.) in ureditev označevalnega in usmerjevalnega sistema.
Med izjemnimi naravnimi znamenitostmi, ki bi morale biti bolje urejene, bi
posebej izpostavili Kamnito gobo pod vasjo Krn. Urediti je potrebno parkirišče,
ustrezne oznake in dostopno pot s počivališčem.
Eden ključnih motivov za dnevne obiskovalce so tudi prireditve. Lokalna skupnost
bo še posebno pozornost namenila Outdoor Show-u in Kobariškemu sejmu –
najpomembnejšim v smislu popularizacije in promocije kobariških turističnih
programov. Krog teh prireditev posebnega pomena mora seveda ostati odprt za
nove atraktivne ideje.
Načelno stališče do kontejnerjev za smeti na turističnih točkah: če se na teh
točkah odvija kakršnakoli pridobitna dejavnost je za problem odpadkov zadolţen
izvajalec (izvajalci, če jih je več) sicer pa je obiskovalcem potrebno pojasniti, da
pričakujemo odgovoren odnos do okolja, ki ga obiskujejo in da naj svoje smeti in
odpadke pospravijo in odnesejo s seboj.
11.4. Opredelitev ključnih turističnih con in turističnih cest
11.4.1. Opredelitev ključnih turističnih con
Turistična cona je zaokroţeno lokalno območje, kjer lahko zaradi obstoječe turistične
infrastrukture, gostote spomenikov in znamenitosti, lege in prometa, aktualnosti in drugih
vzrokov pričakujemo večje število obiskovalcev. Ti obiskovalci imajo svoje potrebe in vpliv
na okolje, ki se kaţe v dodatni obremenjenosti naravnega okolja, lokalne infrastrukture in
vplivu na ţivljenje prebivalcev – v ekonomskih kategorijah je ta vpliv običajno pozitiven, na
drugi strani pa je predvsem v konicah sezone ali prireditev lahko tudi obremenilen. Iz teh
razlogov je potrebno turističnim conam pri usmerjanju razvoja, organiziranosti, upravljanja in
infrastrukture posvetiti dodatno pozornost. Na območju občine Kobarid je za turizem
pomembnih območji veliko, po trenutni obremenjenosti pa predvsem izstopata celotno
območje Kobariške zgodovinske poti in »kopalno« območje reke Nadiţe.
TURISTIČNA CONA SMERNICE ZA UREJANJE
KOBARIŠKA
ZGODOVINSKA POT
mesto Kobarid
območje kampov
slap Kozjak
Tonocov grad
kostnica
Območje Kobariške zgodovinske poti od Kobarida do slapu Kozjak bi moralo
biti sestavni del kobariške mestne turistične cone. Število obiskovalcev, ki se
dnevno gibljejo med mestom in hitro se razvijajočima kampoma Koren in Lazar, se
iz leta v leto povečuje. Prav tako se povečuje obisk Kobariške zgodovinske poti in
še posebej slapu Kozjak, ki je najbolj priljubljena kobariška izletniška točka.
Dolgoročno bi na tem območju morali zagotoviti ustrezno infrastrukturo in
prometni reţim, ki bo omogočal dostop vozilom in čim bolj varno gibanje pešcem
in kolesarjem (pločniki, kjer je mogoče).
Na odcepu poti za slap Kozjak je potrebno urediti primerno parkirišče.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 112
Zagotoviti je potrebno dolgoročno rešitev za vzdrţevanje in opremljanje
celotne Kobariške zgodovinske poti. Preveriti je potrebno moţnost doseganja
soglasja vseh zainteresiranih na tem območju in uvajanja vstopnine za slap kot
dolgoročnega vira za vzdrţevanje poti.
NADIŢA
Robič
Podbela
Napoleonov most
pod vasjo Logje
Nadiţa kot prvinski naravni ambient je občutljivo območje ki ga v času kopalne
sezone zelo obremenjujejo dnevni obiskovalci. To dejstvo je potencialna groţnja
za naravno okolje, prinaša pa tudi precej nevšečnosti domačinom in lastnikom
zemljišč, zato obstajata samo dve alternativi – ali območje popolnoma zapreti za
vse dnevne obiskovalce ali pa zagotoviti primeren prometni in varstveni reţim,
ki bo omogočal nadzorovan obisk. Dvoletne (2008, 2009) izkušnje uvajanja
prometnega reţima so pozitivne, vendar vedno ni zagotovljena dolgoročnost
rešitve:
doseči je potrebno čim večje soglasje med vsemi pristojnimi in
zainteresiranimi, ki bo zagotovilo dolgoročno vzdrţnost prometnega reţima
skrbnik reţima bo zagotavljal vsakoletne izboljšave pri urejenosti
infrastrukture
Poseben problem Nadiţe je območje Napoleonovega mostu, ki je priljubljena
izletniška točka, poleti pa tudi kopališče v naravi. Ker v neposredni bliţini ni
moţnosti za ureditev parkirišča, je nujno zagotoviti primerno pešpot od mostu
(parkirišča) v Podbeli pa do Napoleonovega mostu. S tem bi pridobili prijazno
pot, ki bi bila zaradi atraktivne narave privlačnost sama po sebi in veliko laţe
formalno opredelili parkirišče v Podbeli kot parkirišče tudi za območje
Napoleonovega mostu.
Posebna pozornost mora biti posvečena urejanju kolesarske poti iz Kobarida do
Nadiţe in vzdrţevanje obstoječe ob reki navzgor.
Primerneje urejena plezališča na balvanih in pod cerkvico sv. Volarja, bi bila
lahko dodatna privlačnost območja.
Sestavni del problema Nadiţe je tudi dostop drţavne ceste skozi Borjano, kjer bi
morali zagotoviti obvoz ali pa vsaj največjo moţno razširitev kritičnih točk.
11.4.2. Izbor in opredelitev ključnih turističnih cest in poti
Občina Kobarid ima vrsto cest in poti, ki so v preteklosti sluţile predvsem vojaški (večji del
jih izhaja iz časa I. sv. vojne in posledičnega italijanskega obdobja) in kmetijski dejavnosti,
danes pa so ključnega pomena za razvoj posameznih turističnih programov. V tem smislu
zasluţijo posebno pozornost lokalne skupnosti in primerno urejanje in vzdrţevanje.
TURISTIČNA CESTE
IN POTI POMEN IN SMERNICE ZA UREJANJE
ČEZ STOL
KRN & PL. KUHINJA
PL. ZAPLEČ & ZAPRIKRAJ
KOLOVRAT
MATAJUR & IDRSKA PL.
OZBEN
Cesta iz Breginja (in Učje) čez Stol: je pomembna za pohodnike, iz bovške strani
pozimi tudi za turne smučarje in sankanje, predvsem pa zagotavlja ključen dostop
na vzletišča jadralnih padalcev, ki danes prispevajo ţe preko 12% nočitev v
občini Kobarid. Vpis sluţnostne pravice v zemljiško knjigo je dokaz, da so tudi
navidezno nerešljivi problemi rešljivi. Ta cesta bi bila lahko tudi del alternativne
gorske kolesarske transverzale od Bovca do Goriških Brd
Cesta skozi Smast, Vrsno, Krn do planine Kuhinja: je najprej ključna za
prebivalce navedenih vasi, pomemben dostop do znamenitosti kot so rojstni hiši
Simona Gregorčiča in Simona Rutarja, naravna znamenitost kamnita goba pa tudi
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 113
sicer teţko dostopni slapovi pod Vrsnim; predvsem pa je pomembna kot dostop na
planino Kuhinja (in do drugih planin) za planince, pohodnike in turne smučarje,
kot izhodišče za vzpon na Krn, mogočno in najbolj znamenito goro Gornjega
Posočja. Urejena cesta je tudi neposreden prispevek k boljši prodaji sira in skute
na planinah pod Krnom.
Cesta iz Dreţniških Raven do planin Zapleč in Zaprikraj: je dostop do planin,
muzeja I. sv. vojne v naravi, izhodišča za prijazni in razgledni Krasji vrh. Pozimi je
pomembna za turne smučarje, zato bi bilo primerno, da je redno spluţena vsaj do
izhodišča pri koritu nad Dreţniškimi Ravnami.
Cesta čez Kolovrat: je najbolj udobno dosegljivo razkošno razgledišče med dolino
Soče in Benečijo. Poleg dramatičnega razgleda je pomembna zaradi muzeja v
naravi in najboljšega pregleda poloţajev Soške fronte, zaradi vzletišča za padalce
na Kuku, obilice lahkih in lepih pohodniških variant in povezave z beneškimi
sosedi. Tudi ta cesta bi bila lahko del alternativne gorske kolesarske transverzale
od Bovca do Goriških Brd. Čim prej bi bilo smiselno urediti manjkajoči del
povezave do grebenske ceste na italijanski strani in s tem zagotoviti atraktiven
krog za vse vrste obiskovalcev.
Cesta na Matajur in do Idrske planine: je pomembna kot dostop na planine, do
vzletišča na Mrzlem vrhu in pozimi kot turno smučarska in tekaška alternativa.
Gozdna pot na Ozben: je še neurejen dostop na razgledni vrh nad Dreţnico.
Glede na to, da Dreţnica z okoliškimi vasmi ponuja ţe veliko število turističnih
postelj, bi bila ureditev tega dostopa pomembna dodatna atrakcija za vse
obiskovalce, hkrati pa bi zagotovili dodatno vzletišče za jadralne padalce.
11.5. Način udejanjanja programa izvajanja
Ta strategija je nastajala dobro leto dni in pol, izhodišča so bila preverjena v mnogih debatah.
Eden izmed problemov je bil tudi program izvajanja – spočetka zamišljen kot konkretni
izvedbeni program, pa je debata z ţupani in občinskimi strokovnimi sluţbami pokazala, da bi
realizacija močno presegla moţnosti proračuna. Problem občine Kobarid kot turistične
destinacije v razvoju je tudi ta, da znotraj občine (še) nimamo večjih, investicijsko sposobnih
ponudnikov, zato je v tej razvojni fazi največje breme ključnih premikov na področju
turistične infrastrukture na strani proračuna lokalne skupnosti. Lokalna skupnost mora tako
najti primerno ravnovesje med tekočimi potrebami občanov in izkoriščanjem razvojnih
priloţnosti, ki jih nudi turizem, ki prav tako rešujejo tekoče potrebe občanov, le da na daljši
rok.
Strategija opredeljuje razvojni in trţni koncept, oba skupaj sta potrebna za udejanjenje
postavljene vizije destinacije:
Razvojni koncept (prostorsko načrtovanje, komunalne storitve, usmerjanje dejavnosti
skozi politiko lokalnih predpisov, omejitev in spodbud, izgradnja javne turistične
infrastrukture…) je odgovornost lokalne skupnosti – ta ga mora učinkovito vključiti v
načrt razvojnih programov in v vsakoletno proračunsko načrtovanje in načrte
razvojnih programov (NRP).
Trţni koncept (produktni koncept, trţna znamka destinacije, smernice za cenovno
politiko, strategija prodajnih poti in promocije…) je odgovornost destinacijske
organizacije (LTO Sotočje) – ta ga mora učinkovito integrirati v vsakoletni program
dela.
Strategija razvoja turizma v občini Kobarid
LTO Sotočje, 2010 114
Ponudniki se bodo prilagodili in vključili v koncept, ki jim bo zagotavljal primerne moţnosti
za razvoj in trţno uspešnost.