Nadomestno vezje dodajalnega transformatorja

Juso Ikanovii, Ljubljana

UDK 621.314.212

Strokovni članek

Key words : Equivalent circuit, booster regulation, T-circu­it, current and voltage source, regulation depth, stray reactance, designer, optimization, short-circuit voltage.

Ključne besede: Nadomestno vezje, dodajalna regulacija, T-če­tveropol, tokovni in napetostni vir, globina re­gulacije, razsipane reaktance, konstrukter, op­timizacija, kratkostična napetost.

Booster Transformer Equivalent Circuit

In the article an equivalent T-circuit of power transformer regulation is analyzed and graphically shown. The regulation of the secondary voltage is presented in the connection with an auxiliary unit in a secondary circuit. For an idealizational figure of a power transformer, equations are written on a ge­neral model describing the magnetic coupling between the windings and the electric connections of both units. In the fur­ther discussion stray reactances of a constant value and the re­gulation of voltage as a disturbance and a single variable in a system are progressively brought in. The transformation of the general model into a classic form of the equivalent T-circuit can facilitate the designer' s research of the influence of the re­gulation on a system and basic parameters of a transformer. The practical benefit of the scheme is shown on an example where the short-circuit voltage over the total impedance of the system is determined.

V pričujočem prispevku je obdelano in oblikovano vezje T-četveropola, preko katerega poteka regulacija sekundarne napetosti močnostnih transformatorjev s pomožno enoto v se­kundarnem krogu.

Za idealizirano sliko močnostnega transformatorja, na splošnem modelu so napisane osnovne enačbe, ki popisujejo magnetne povezave med posameznimi navitji in električne zve­ze obeh enot.

V izvajanju so postopoma vpeljane stres ane reaktance stalne v_~likosti ter regulacija napetosti kot motnja in edina spremen­lJtvka v sistemu.

Transformacija splošnega modela v klasično obliko četvero­Pola omogoča konstruktorjem lažje raziskave vpliva regulacije na sistem in osnovne parametre transformatorja.

. Praktična uporabnost vezja je pokazana na primeru določa­nJa kratkostične napetosti na celotni impedanci sistema.

Uvod

~~splošno lahko rečemo, da je regulacija napetosti s ~ta~I~č~ proizvajalca eden težiščnih konstrukcijsko-teh­

o osk1h problemov, ki z rastjo moči in velikosti regula-

Uredništvo je prejelo članek 1987-09-15

cije postajajo vse bolj zahtevni. Nekatera energetska omrežja in industrijski porabniki pogosto zahtevajo od transformatorja možnost regulacije napetosti na nizko­napetostni strani.

Eden izmed možnih načinov, da se uresničijo želene spremembe sekundarne napetosti, je regulacija s po­možnim transformatorjem v sekundarnem krogu.

Za transformatorje srednjih in večjih moči, ki napaja­jo električne peči, je takšen koncept regulacije iz tehno­loško-konstrukcijskih razlogov praktično nenadomest­ljiva rešitev.

Pri transformatorjih v prenosu in distribuciji energije so zahteve po regulaciji sekundarne napetosti re'dkejše, je pa zaradi tega uporabnost omenjenega koncepta ne­koliko omejena. V načelu se regulira preko terciarno-re­gulacijskega navitja 3, ki napaja vzbujalno navitje 4 po­možnega transformatorja B, sl. l.

Napetost, tj . število ovojev na terciarno-regulacij­skem navitju je možno izbrati poljubno in v širokem razponu. Pri že določeni moči tega navitja konstrukter lahko izbere napetost in tok, ki določata enostavno re­gulacijsko stikalo in regulacijsko navitje. Navadno so to stikala najnižjega napetostnega in tokovnega razreda (npr. 30 kV, 200 A), nameščena v skupnem zvezdišču terciarno-regulacijskega navitja in vzbujalnega navitja pomožnega transformatorja. S stališča obratovalne za­nesljivosti, statistično gledano, regulacijsko stikalo

A

1 1 2 3 L __ .:.__~ __ j

A - glavni transformator 1 - visokonapetostno navitje 2 - nizkonapetostno navitje 3 - terciarno-regulacijsko navitje B - pomožni (dodajalni) transformator 4 - vzbujalno navitje 5 - zaporedno navitje

Sl. l. Dodajalna regulacija napetosti

280 J. Ikanovic: Nadomestno vezje dodajalnega transformatorja ... ELVEA2 54(1987)5, 279- 283

predstavlja najbolj občutljivo točko vsakega regulacij­skega transformatorja. Z večanjem napetosti in toka, ki ga je potrebno preklapljati, se povečuje tudi število iz­padov transformatorja zaradi okvar na regulacijskem stikalu. Zaradi tega je razumljiva težnja po čim večji poenostavitvi tako važnega dela vsakega regulacijskega sistema. Regulacijsko stikalo in navitje sta sedaj ))Skri­ta« v galvansko ločenem vmesnem tokokrogu (toko­krog 3- 4), kar daje posebne ugodnosti za njuno di­menzioniranje.

Zaradi dejstva, da gre za dokaj zahteven koncept re­gulacije, je za konstrukterja transformatorjev koristno, če pozna nadomestno vezje celotnega sistema. Tedaj je dokaj enostavno opisati posamezne pojave in stanja, vezane na motnje, ki jih v pravilu povzroča vsaka regu­lacija napetosti.

Na temeljih analize četveropola in znanih zahtev uporabnika je konstrukterju omogočena lažja pot v iskanju čim optimalnejše konstrukcijske rešitve. V ta namen je potrebno najprej funkcionalni sistem opisaH analitično, potem pa sistem enačb pripeljati v odvisnost od dveh enostavno določljivih parametrov; razsipanih reaktanc in t. i. globine regulacije napetosti. Zastavljeni problem bomo obravnavali za eno fazo trifaznih trans­f ormatorjev.

l. Splošni model

Izvesti želimo regulacijo sekundarne napetosti U2 pri primarni napetosti U1 stalne vrednosti. Nespremenljivo je tudi število ovojev N 1, zato je primarna stran izbrana za referenčno in se nanjo reducirajo vse veličine. Enako velja za smeri primarne napetosti in toka, ki sta prav ta­ko referenčni.

Sl. 2. Splošni model z označbami

Za sistem se lahko uporabi splošna teorija magnetno sklopljenih tokokrogov :

R . L· di t M di2 M di3 Ut= t it+ t - + 21-+ 31-dt dt dt

R . L di2 M di3 M di1 U2n= - 2!2- 2- - 32 - - 12-dt dt dt

R . L di3 M di1 M di2 U3 =- 3!3- 3-- 13- - 23-dt dt dt

R . L di4 M di5 U4 = 4 14 + 4- + s4-dt dt

R . L dis M di4 Us=- s ls- s - - 45-· dt dt

(1.1)

Tem napetostnim enačbam je potrebno dodati še dve za dva tokokroga, ki med seboj nimata induktivnega vpliva

u4 = u3 (1.2) U2 = U2n+ Us.

Opis sistema se nadalje dopolnjuje s tokovnima enač­bama, ki ju poenostavlja enakost tokov

i5 = i2 in i4 = i3.

Močnostni transformator je zelo blizu idealnemu transformatorju. Ne bomo naredili velike napake, če bomo obravnavali transformator brez izgub, tj.

R 1 = R 2 = R 3 = R 4 = R 5 =O in i0 =O.

Tokovne obloge, ki vzbujajo obe magnetni jedri, po­vezujejo odnose med posameznimi toki in številom ovo­jev vsakega navitja.

i 1 NI+ i2 N 2 + i3 N3 = o i5 N 5 + i4 N 4 =0.

(1.3)

Za močnostne transformatorje z obveznim železnim jedrom je sistem diferencialnih enačb 1.1 v osnovi neli­nearen, ker so lastne in medsebojne induktivnosti odvi­sne od nasičenja magnetnega jedra. Zaradi tega jih je potrebno izraziti z razsipanimi induktivnostmi med po­sameznimi pari navitij. Obravnavamo idealiziran trans­formator ter harmonične veličine napetosti in tokov; M 21 = Mt2, M 31 = M 13, M 32 = M 23 in M 54 = M45, sistem napetostnih enačb 1.1 se tako lahko pripelje v kom­pleksno obliko:

Ul= jXt/t + jX12/2 + jX13/3 U2n = - jX2/ 2- jX23 / 3- jX12/t U3 = - jX3/3- jX13 /1- jX23 / 2 (1.4)

U4 = jX4/4 + jX4sl s ·Us = -jXsls- jX4sh

Z X 1 do X 5 so označene lastne reaktance, z X 12, X 13, x23 in x45 pa medsebojne reaktance posameznih navitij.

Povezave med realnimi in reduciranimi veličinami so naslednje:

1 - NI [' 1 - N I [' 1 - Ns N I [' 1 = N I [' 2 - N2 2> 3 - N3 3> 4- N4 N s 4> s N s S•

U N2 U U - N3 U U - N4 Ns ef 211 = - 2m 3 - N 3, 4 - N N 4,

NI . 1 s 1

Us = Ns Us, •b" 1 3 1 . N I enac 1 .. pa se g astta

11 + /~ +/~= O /~ +/~ = o.

Iz enakosti / 5 = /2

(1.5)

]' = N 5 I = Ns 1 = Ns N1 [' = Ns [' (1.6) s NI s N I 2 NI N 2 2 N2 2•

Iz enakosti U4 = U3

ef = NI u = N I u = N I N3 u = N3 u (1.7) 4 N4 4 N4 3 N4 NI 3 N4 3.

/ ' - N3 1 - NI N3 [' - M [' -3 - 4 - 4- s-

N1 N4 NI N4

= _ N 3 N s /~. (!.S) N4 N2

V sistem napetostnih enačb 1.4 vpeljemo reducirane veličine, tako da v prvem in drugem izrazu zamenjamo tok /~, v tretjem tok /~ in v četrtem ter petem toka /~ il1 /~. Zaradi preglednosti rezultatov enačbe zapišemo v modulni obliki:

NI' NI N I ' U1 =xl 11 + x12- 12- xl3 - 11 - xl3- 12 N2 N 3 N 3

N 2 u x NI[' x NI[ x N I [' x 1 - 2n = - 2- 2 + 23 - 1 + 23- 2- 12 1 NI N 2 N 3 N3

J

ve

nil

sip me

( pol trat sip.

ll

e

)­

)-

1)

n i­i-1e )­

s-r; n 1-

13• j. ;o

5)

6)

7)

.8)

ne [10

in v

}. Jkanovic: Nadomestno vezje dodajalnega transformatorja ... ELVEA2 54(1987)5, 279- 283 281

z ureditvijo izrazov in seštevanjem prve in druge, pr­ve in tretje ter četrte in pete enačbe se dobi:

U1 + U2" = /1 Xr1- /~ Xr~ (1.9)

U1 + U3 = /1 Xr1- /~ Xr~ (1.10)

," ," Ns ' ' u4 +Us= -- /2 Xr4s·

N2 (1.11)

Parametri Xr1, Xr~, Xr~ in Xr~s imajo značaj razsipa­nih reaktanc, katerih vrednosti so enake :

Vse razsipane reaktance je smiselno podati preko raz­sipanih reaktanc med posameznimi pari navitij, pri če­mer je tretje navitje odprto.

Xr1 + Xr~ = ( X1- z~ X12) +

+ ( ZJ2 ( x2- z~ x12) = Xrl2

Xr1 + Xr~ "= ( X1- z~ X13) +

Če je na terciarno-regulacijskem navitju vključeno poljubno število ovojev, t:, N 3 * O, potem se ·glavni t:ansformator obnaša kot trinavitni s pripadajočimi raz­Sipanimi reaktancami:

Xr1 = ( Xr12 + Xr13 - Xr;3)/ 2

Xr; = (Xr~3 + Xr12 -Xr13 )12 Xr~ = ( Xr;3 + Xr13 - Xr12 )12

st Po~ožni transformator je dvonaviten s stalnim pre­avmm razmerjem in z razsipano reaktanco

Xr~s = ( ZJ2 Xr4s,

prav tako reducirano na primarno stran. Razsipane re­aktance Xr~s, Xr12, Xr13 in xr;3 sedaj določa referenčno število ovojev N1 in lastne geometrije posameznih pa­rov navitij, za katere se reaktance računajo. Če zanema­rimo neznaten vpliv, ki ga ima spremenljiva geometrija reguliranega navitja na reaktanci Xr13 in xr;3, lahko re­čemo, da so vse omenjene razsipane reaktance stalne.

Sistem se nadalje poenostavlja z uvrščanjem enakosti 1.7 v enačbo 1.11 in toka /~ iz enakosti 1.8 v enačbo 1.1 O. Hkrati se v izraz 1.9 po 1.2 vpelje re guli rana nape­tost

U2" + Us = U2 = N 2 l12n + Ns ll2n = NI NI

= N 2 U _ Ns ( N3 U + Ns [' Xr' ). NI 2n NI N4 3 N2 2 4S

Z množenjem izraza z NJ N 2, dobimo

NIU='"='"_N3Ns,r_(Ns)2'' 2 u 2- u-2 u,3 12 Xr4s. N2 " N4 N2 N2

Rešitev nakazanih operacij pripelje celotni sistem v odvisnost le dveh enačb, ki se glasi ta:

li2 + U1 = / 1 Xr1- /~ Xr~-

_ N3Nsl13-I~ (Ns)2 Xr~s N4 N 2 N 2 (1.12)

( 1.13)

2. Model četveropola

V praznem teku bosta negativni vrednosti reducira­nih napetosti l12 in l13 enaki napetosti praznega te~~ pri obremenitvi pa so seštevki napetosti ul + (/2 in u3 enaki padcem napetosti. ·

Obravnavajmo enačbo 1.12 v primeru praznega teka, kadar na reaktancah ni padcev napetosti; napetost U~> kar smo že predpostavili, je stalna, nespremenljivo je tudi število ovojev N4, Ns in N 2, z linearno regulacijo ovojev pa se na terciarno-regulacijskem navitju ustvarja linearna regulacija napetosti na sekundarni strani.

," N3 Ns ," O u 2 + U1+--u3 = N4 N2

l13 + ul =o (2.14)

Razmerje ovojev N3 Nsl N4 N 2 predstavlja v relativ­nem merilu korak regulacije t:, r. Razen tega ta izraz vsebuje še eno zanimivo in pomembno razmerje stalne vrednosti, ki smo ga zaznamovali z

Ns ms2 =-· N2

Razmerje ms2 omogoča obravnavo močnostnih trans­formatorjev, kjer je 0< ms2 < 1, in transformatorjev za električne peči, kjer je ms2 = 1, ter združuje v sebi kon­strukcijska razmerja med glavno in pomožno. enoto.

Naj bo regulacija izvedena z obračanjem terciarno­regulacijskih ovojev v ± m stopenj z t::. N 3 ovojev na stopnjo

282 J. Ikanovic: Nadomestno vezje dodajalnega transformatorja ... ELVEA2 54(1987)5, 279- 283

kjer je n trenutni položaj regulacijskega stikala

-m~n~+m.

Regulirana napetost U2 je zunanja veličina, katere vi­šina se prilagaja korakom regulacije !:::,. r v primerjavi z nazivno napetostjo U2n v srednji legi regulacijskega sti­kala

(2.15)

kjer je -!:::,.'maks ~ !:::,. r~ + !:::,. 'maks·

Pri U2 < U2n lahko korak regulacije !:::,. r zavzame tudi negativno vrednost, zaradi česar ima izraz

N3 Ns rf_ " rf 3 - L.> r 3

N4 N2

v enačbah 1.12 in 1.14 oba predznaka.

Enako velja za padec napetosti na reaktanci X r~ v enačbi 1.13 .

Iz tega izhaja, da je

U2 = U2" + U2n t::,. r = U2n ( 1 + t::,. r) = U2n r

r=~=l+t::,.r (2 .16) U2n

r min ~ r ~ 'maks ·

Koeficient r opisuje t. i. globino regulacije v relativ­nem merilu, ki je najvažnejša veličina v sistemu. Omo­goča obravnavo sistema s t. i. simetrično regulacijo, pri kateri velja enakost

rmin + rmaks = 2, ali pa sistemov z nesimetrično regulacijo, kjer je

r min + r maks =!= 2. Iz enakosti 2.14, ki velja le v primeru praznega teka

in za - !:::,. r maks ~ !:::,. r ~ + !:::,. r makS>

rf2 = rf3 (1 + !:::,. r),

iz česar izhaja, da je

rf3 = rf2n· Enačbi l.l2 in l.l3 veljata za splošen sistem označb,

ki se nanašajo na vezje sl. 2. Pri prehodu na klasično nadomestno vezje četveropola, pri katerem so smeri vseh napetosti usmerjene od višjega k nižjemu poten­cialu, enačbi l.l2 in l.l3 dobita končno obliko:

U,- rf2 + (r- 1) rf3- Ms2 I~ X,4s- I~ Xr~-

-11 Xr1 =O (2.17)

U,- U3 - I~ (r- 1) xr;- 11 Xr1 =O. (2.18)

Tako zapisani enačbi tvorita nadomestno vezje T-če­tveropola (sl. 3) s stalnimi elementi, kjer je odvisnost od regulacije napetosti izražena z globino regulacije r, edi­ne spremenljivke v celotnem sistemu regulacije.

r-----------r---- - ,, 1 J 2 (r-I)U3 l 1 '2 x;2 ' lms2l x~s --:-- '2

A 11

u,

L ______ fL _____ __L __ ...] ___ J

Sl. 3. Nadomestno vezje dodajalnega transformatorja

u' 2

Tako oblikovano nadomestno vezje omogoča lažjo in enostavnejšo obravnavo ter pogosto potrebne raziskave vpliva regulacije na glavne parametre transformatorja: kratkostično napetost, izgube, pretoke moči po posa­meznih vejah ter izračun največje (tipske) moči sistema.

Zanimivo je stanje sistema pri r = 1 (!:::,. N 3 = 0). Glav­ni transformator je postal dvonaviten, pri tem se pomo­žni obnaša kot tokovni transformator, ki ga primarna napetost občuti le kot dodatno impedanco v sekundar-nem krogu. -

Načeloma delovanje in regulacijo napetosti omogoča idealiziran napetostni in tokovni vir. Gledano z nizko­napetostne strani takšna predstava ustreza fizikalnim vlogam glavne in pomožne enote v procesu regulacije napetosti. Terciarno-regulacijsko navitje glavnega transformatorja vzbuja primarno navitje pomožne eno­te, ki deluje kot dodatni napetostni vir, pri tem pa v se­kundarne sponke priteka stalen sekundarni tok s po­trebnimi spremembami napetosti (r- 1) r!3•

3. Primer uporabnosti

Pri izračunu in konstrukciji transformatorja je pogo­sto potrebno poznati prispevek impedanc pomožne enote ter vpliv regulacije napetosti na skupno impedan­co sistema. Takšni podatki so nujno potrebni tudi upo­rabnikom, ker pri določeni obremenitvi in co s <p omogo­čajo določitev padca napetosti na im'pedanci transfor­matorja.

Reaktivni značaj transformatorja je lahko vzrok za povečano porabo jalove energije v omrežju. Nasprotno temu mora biti v primeru kratkega stika impedanca transformatorja dovolj velika za uspešno omejevanje kratkostičnih tokov.

Kratkostična napetost, izražena v procentih nazivnih veličin na primarni strani, je enaka

uk % = U,k 100 = I," z~ 100 ~ I," Xk = P," ~k 100. u," u," u," u,"

Z vstavitvijo napetosti r!3 iz enačb 2.18 v enačbo 2.17 se dobi

U,- rf2 + U, (r- 1)- [~ (r-1)2 Xr~-( 2 ' ' ' ' -11 r - 1) Xr1 - m52 [ 2 Xr45- 12 Xr2- [ 1 Xr 1 =O.

V preizkusu kratkega stika na sekundarni strani rf2 =O, napetost U,, pri 11 = t," = I~ (1 + t::,. r) = I~ r ima vrednost kratkostične napetosti u, = ulk•

U 1 k = l '" [ X r 1 + X r~ + m 5/ X r~5 + ( r- 1 r) 2

Xr~] = I," Xk

kjer je

P," uk % = [i2

'" + ( r~ 1) 2 Xr~ ] 100, (2.19)

J

sl n : rt

p

m VJ to

d

st rr n eJ te YI je

di

1 p< UJ ol kt b( p< ve v< ja ni kt O< V(

se k< V< P< p i ki P< PI ol n; d.

m Oo tu

n: \\ ji G

}. Jkanovic: Nadomestno vezje dodajalnega transformatorja ... ELVEA2 54(1987)5, 279-283 283

1

1 ·-

a 1-

fl

e a 1-

:-1-

a )

a e

skupna kratkostična reaktanca, ki j~. čuti. pri~arni yi~ napeto~~i V1 = VIn v procesu regulaCIJe pn dam globm1 regulaCIJe r .

Pri tem pomeni V I"- nazivno primarno napetost in P _ nazivno moč transformatorja.

ili Tako enostaven opis sistema omogoča obravnavo

medsebojnih vplivov različnih konstrukcijskih rešitev in vpliv regulacije na zunanjo karakteristiko transforma­torja.

Sklep

y teoriji električnih omrežij transformator opisuje na­domestno vezje v obliki četveropola.

Kompleksen koncept regulacije sekundarne napeto­sti, kakršna je dodajalna regulacija, je opisan le z dve­ma enačbama, ki z idealiziranim napetostnim in tokov­nim virom predstavljata klasično vezje četveropola. Na enostaven način opisana regulacija omogoča konstruk­terjem lažji pristop k optimiranju sistema, primerjavo in vpliv različnih konstrukcijskih rešitev ter vpliv regulaci­je na glavne parametre transformatorja.

S podanim vezjem je možno obravnavati dodajalne distribucijske transformatorje in transformatorje za

Zanimivosti

Strojno prevajanje

Še leta 1960 je US National Science Foundation v svojem poročilu izjavila, da je prevajanje s pomočjo računalnika ne-

7 uporabno - danes pa se zaradi hitrega napredka v tehnologiji obdelave podatkov že uspešno uporablja. Danes je mogoče kupiti sisteme na osnovi miniračunalnikov, ki prevedejo tisoče besed na uro s pravilnostjo do 92 %. Ta dosežek vsaj podvoji, pa tudi popetori storilnost profesionalnih prevajalcev, ki so vedno dražji in vedno bolj iskani, saj narašča potreba po pre­vajanju v mednarodnem trgovanju. Pri ITI Europe se preva­jalci ne poglabljajo več v tehnične priročnike, npr. v anglešči-

r ni, in pišejo ali tipkajo ustrezen prevod v kakem drugem jezi­ku. Njim je laže - besedilo za prevod dobijo v Harlow, UK, na računalniškem gibkem disku ali po telekomunikacijskem vodu in ga shranijo v pomnilnik miniračunalnika. Prevajalec sede pred zaslon računalnika in ga vpraša, katere besede manj­kaJo v njegovem slovarju. Računalnik te besede izpiše in pre­vaJalec vpiše manjkajoče besede v njegov elektronski slovar, potem pa, preden gre domov, pritisne na poseben gumb in P~sti računalnik, da v miru prevaja čez noč. Drugo jutro pri­kliče prevajalec rezultat nočnega dela na zaslon. Na zgornji polov1ci zaslona se prikaže originalno besedilo, na spodnji pa P~evod. Zdaj prevajalec uredi in zlika besedilo, ki je nekoliko 0 orno, često slovnično nepravilno, preveč dobesedno ali celo ndapkačno prevedena. Ko je gotov, naroči računalniku, da izpiše

1) 0 ončno besedilo. T~kše!l prevajalski sistem je dobavila firma Weidner Com­

~U~1~attons Inc., Provo, Utah, USA, in je tako učinkovit, da ~ ds. edJ ITT ne prevaja samo zase, ampak tudi za druge, in s tem u 1 obro zasluži. na~e-~~<:Ja ta firma ni edina, ki uporablja tak ali podoben raču­W nts 1 prevajalnik. Da omenimo samo nekaj drugih -ji aH~' Xe~ox, Hewlett-Packard v USA, Aerospatiale v Franci­Gen 1tach1, Toshiba, Fujitsu, NEC na Japonskem, Mite! in

era! Motors v Kanadi. Od neproizvodnih organizacij naj

električne peči s poljubno razporeditvijo navitij ter re­gulacijo napetosti s stalnim ali pa spremenljivim preto­kom moči.

Literatura

[!] B. Mitrakovic: Transformatori. Naučna knjiga, 1985. [2) R. Richter: Elektrische maschinen. Band III, Birkhauser

- Verlag, 1963. [3) E. Jezierski: Transformatori - Podstawy teoretyczne

1965. [4] R. Kiichler: Die Transformatoren. Springer-Verlag 1966. [5] S. A. Stigant, A. C. Franklin : The J. P. Transformer-book.

London 1973. [6) G. Schemel: Lichtbogenofen - Transformatoren fiir die

neuen Ofenreihen AM und AL. Brown Boveri Mitteilungen, Baden 1979.

[7) J. lkanovic: Regulacija napona na niskonaponskoj strani energetskih transformatora. Magistarski rad ETF Zagreb, 1987.

[8) J. lkanovic: Booster regulacija napona na niskonapon­skoj strani energetskih transformatora. JUKO-CIGRE, XVII savjetovanje, maj, 1985.

Mag. Juso lkanovic, dipl. ing., »ENERGO­INVEST«, Tovarna transformatorjev, Šlan­drova 10, 61231 Ljubljana

posebej omenimo Evropsko gospodarsko skupnost v Bruslju, pa CIA in FBI. Največje zanimanje za to tehniko je v medna­rodno usmerjenih neangleško govorečih deželah, kot sta Ja­ponska in Francija, posebno pa v deželah z več uradnimi jezi­ki, kot sta npr. Švica in Kanada.

V razvoj te tehnike vlagajo svetovne firme velika sredstva. Največji projekt v teku je projekt EGS v vrednosti 14 milijo­nov dolarjev, katerega cilj je leta 1988 sistem za hkratno preva­janje v vseh sedem uradnih jezikih v EGS. Zanimivo je, da de­jansko vsi sedanji komercialni sistemi za prevajanje izvirajo iz malih družb v Združenih državah, kjer v splošnem nimajo po­sebnega smisla za tuje jezike. Vodilni dobavitelji so World Translation Center Co. i~ La Jolla, Kalifornija, Weidner in Au­tomatic Language Processing Systems, (ALPS), tudi iz Provo, Utah.

Seveda ni mogoče pričakovati, da bi takšni računalniški pre­vajalniki lahko prevajali literarna besedila - zato jih uporab­ljajo predvsem ali skoraj izključno za šablonska besedila, kot so spiski rezervnih delov, navodila za uporabo, opis novih iz­delkov in podobno. Strah prevajalcev, da bi jim te naprave odvzele delo, je odveč, saj samo povečajo produktivnost in pomagajo pri delu. Takšno je bilo stanje pred tremi leti danes je pa ta tehnika že precej napredovala.

Intern. Management, 10/ 84.

Kako izbrati najprimernejšo baterijo?

Izbira primerne baterije za določeno uporabo je odvisna od: - zahtevane napetosti (nazivne)

napetostne tolerance (zgornja in spodnja meja) zahtevanega toka (velikost in trajanje) temperaturnega območja pričakovane življenjske dobe načina delovanja (trajno ali prekinjano) načina priključitve velikosti in teže zahteve po odpornosti na udarce in vibracije sposobnosti za skladiščenje (shelf life) cene RV

284

Ventilator malo drugače

Svojčas so elektronke proizvajale toliko toplote, da jo je bilo potrebno odvajati, posebno v večjih napravah. Za to so morali upeljati in uporabljati rotacijske ventilatorje, ki so hladili raz­meroma velike površine elektronk. To je seveda pomenilo več­jo težo naprave, šum in dodatne stroške, pa še zanesljivost de­lovanja ni bila na višini. Sodobni polprevodniški elementi se­veda tudi proizvajajo toploto, vendar na bistveno manjši povr­šini kot nekoč elektronke, in nekateri predstavljajo v vezju ta­ko imenovane vroče točke. V britanski firmi Pye Electro De­vices Ltd. so prepričani, da ni smiselno hladiti pavšalno celot­no tiskano vezje ali aparaturo, ampak neposredno le vroče točke. Za to so razvili svojevrsten tip ventilatorja, ki ga imenujejo »quadrature fan«, mi bi mu lahko rekli kar »frfota­joči« ventilator.

Osnova mu je elegantno preprost piezoelektrični princip. Na obe strani elastičnega kovinskega traku sta prilepljena tan­ka traka piezoelektrične keramike. Pod izmenično napetostjo se ena stran razteguje, druga krči in na ta »motor« pritrjen trak iz milarja frfota kot ptičje krilo. Par takih kril, ki se giblje­ta eno proti drugemu, proizvaja ostro usmerjen curek zraka, ki je idealno primeren za hlajenje vročih točk. Resonančna fre­kvenca »motorjev« in kril je primerno izbrana, tako da sistem deluje brez vibracij, tiho in zanesljivo. Napajanje je povsem elektrostatično z omrežno napetostjo, poraba je samo nekaj miliamperov in ne povzroča nikakih električnih ali radiofre­kvenčnih motenj.

· S slike je razvidno, da je tak ventilatorček p~av majhen, pritrditi ga je mogoče neposredno na tiskano vezje, življenjska doba mu je zelo dolga, ne potrebuje nikakega vzdrževanja. Poglejmo nekaj podatkov za tipA:

Kapaciteta zraka ca. 20 1/s Hitrost zraka 2,5 cm od ustja 1,5 mis Poraba O,Oll W Tok 1,5 mA; Napetost 220 V/50 Hz Masa 19 g

j_

. 6BiN 11.7CMi

2.8 IN 17.1 CMl --i' Mere ventilatorja

IIJ\1 1 PM

ELVEA2 54(1987)5

Kaseta ali gibki disk?

Prednost kasete pred gibkim diskom je v tem, da je kaseta bistveno bolj odporna proti poškodbam od zunaj. Ohišje ka­sete je izdelano iz posebno trdnega materiala, ojačenega s ste­klenimi vlakni, da bi bile deformacije zaradi sprememb tem­perature čim manjše. Drhtenje in druge mehanske motnje pri snemanju oziroma predvajanju zmanjšujejo na minimum po­sebno precizno obdelani koluti.

Datalife »High-Density-Cassette« ima pomnilno kapaciteto 10Mb. Vsebuje izredno tanek magnetni trak, ki omogoča re­gistracijo na štirih ločenih sledeh z gostoto 10000 bitov na colo.

Eurodia Presseinformation

ECCE 88, Lausanne Dnevno nam naša civilizacija posreduje vedno večjo množi­

no informacij, ki se vsakih sedem let podvoji. Kako naj naše šole opravijo s tem problemom?

Na to vprašanje bo poskušala odgovoriti konferenca v Lau­sanni v Švici, ki se imenuje ECCE (European Conference on Computer Education) in ki jo organizira švicarsko združenje za informatiko julija 1988. Glavna tema razprav bo vloga in­formatike na vseh stopnjah izobraževanja od osnovne šole do univerze. Na tej konferenci bodo lahko učitelji in predstavniki javnih in privatnih organizacij izmenjali izkušnje in informa­cije o opravljenih učnih nalogah in bodočih možnostih infor­matike v zvezi z vedno močnejšim vplivom novih tehnologij na proces učenja. Teme razprav obravnavajo socialne in psiho­loške aspekte grede na informatiko v šoli, lokalne, regionalne in mednarodne projekte, projektne študije, učne pripomočke in pripadajočo opremo. Istočasna razstava bo prikazala glavne tendence našega časa, zadnje tehnične novosti in pedagoške aplikacije.

Press Release ECCE 88, 6/87.

Novost z Jesenic V Železarni Jesenice smo izdelali uro za umerjanje zaščit v

energetiki. Z uro lahko merimo čas vklopa oz. izklopa brez­napetostnih kontaktov (delovnih ali mirovnih). To nam omo­goča natančno nastavitev elektroenergetskih zaščit. Čas odči­tavamo na šestmestnem prikazovalniku v minutah, sekundah in stotinkah. Prikaz po vsaki meritvi zbrišemo s tipko. Roko­vanje z uro je enostavno.

Ura je narejena s pomočjo CMOS integriranih vezij. Sestav­ljena je iz ure s prikazom in stabiliziranim usmernikom ter op­tične ločitve. Optična ločitev ščiti logiko v primeru, če pomoto­ma na vhod ure priključimo napetost (do 1500 V).

Napajalna napetost ure je 220 V 50 Hz. Montirana je v pre­nosnem ohišju dimenzij 203 x 133 x 225 mm.

Železarna Jesenice

Kodak DATASHOW Kako predstaviti besedila ali grafiko z zaslona računalnika

večjemu avditoriju, je na zanimiv način rešil Kodak s svojim sistemom DATASHOW. Ta sistem sestoji iz posebnega prika­zovalnika, ki ga povežemo preko adapterja z IMB-PC ali z IBM kompatibilnim računalnikom z grafično kartico in položi­mo na grafoskop.

S tem pripomočkom je mogoče projecirati vnaprej priprav­ljene slike in besedila, shranjene na gibkem disku, ali pa »V živo« projicirati z zaslona računalnika, ki ga uporabljamo. Si­stem sestoji iz tekočekristalnega prikazovalnika, IR krmilne enote kabla, napajalnika in posebne programske opreme.

Eurodia Presseinformation, 2/87

UD

Zna

Key

KI ju

n na. 1 Four po in terns

Čl no je pora; nem tene .

Te lepa. feren nih f num(

Na al nih li tera· te na dolži, mern1

delan terih 1

Digitalizacija tudi v zabavni elektroniki D Na področju zabavne elektronike stalno napreduje digitali· niče 0"

zacija kot sredstvo za doseganje čim boljše reprodukcije. Ta je So tehnika se uporablja pri obdelavi signalov v studiju, pri preno· k z__ar su preko satelitov in kablov in pri sprejemu, seveda s primerno rozn, opremljenimi televizijskimi. in radijskimi sprejemniki. Področ- gfga _, je dopolnjujejo predvajalniki z laserskih plošč CD - compact , em,, disc CD-video predvajalniki in najnovejši digitalni magne· cunali tofoni. kvadr;

Intern. Funkausstellung Berlin, 9/87. RV Vne P<