Časopis Krscanskih demokratov maj2015

1

KRŠČANSKI DEMOKRAT.

ČAKA NAS REFORMA ZDRAVSTVA

FINANCIRANJE ZASEBNEGA ŠOLSTVA

Časopis Nove Slovenije - krščanskih demokratov, maj 2015, št.2

PRIVATIZACIJA – ISKANJE ODGOVORNIH LASTNIKOV

LojzePETERLE

INTERVJU:

Socialno-tržno ekonomijo smo v SKD sprejemali

od vsega začetka.

2KRŠČANSKI DEMOKRAT Predprodaja vstopnic: www.festival-druzin.si

• Puhaste živali• Z rafti po Krki• Delavnice• Predstave (Gregor ^ušin)• Vsebine za otroke, o~ete in mame

Darila za vsako družino!Darila za vsako družino!

Regijski odbor NSi Severna Primorska vabi k

maši za domovino, ki bo v konkatedrali v Novi Gorici, 25. 6. 2015, ob 10. uri. Po maši bo predstavitev

Zakona o pokopu žrtev povojnih pobojev.

Regijski odbor NSi Koroška vabi

na tradicionalno slovesnost ob Dnevu državnosti na Uršlji gori, ki bo v soboto, 20. junija 2015. Ob 11. uri bo maša za domovino, ob 12. uri pa kulturna prireditev.

Slavnostni govornik bo podpredsednik in poslanec NSi Jožef Horvat.

6. POLETNI TABORdr. Andreja Bajuka

3Predprodaja vstopnic: www.festival-druzin.si

• Puhaste živali• Z rafti po Krki• Delavnice• Predstave (Gregor ^ušin)• Vsebine za otroke, o~ete in mame

Darila za vsako družino!Darila za vsako družino!

4

5

6

6

7

8

9

10

13

14

15

16

17

18

19

ZAKON O FISKALNEM PRAVILU

PRIVATIZACIJA

SODELOVANJE NA DESNICI

ZASEBNO IN JAVNO ŠOLSTVO

KMETIJSTVO V PRIHODNOSTI

ZDRAVSTVO PRED REFORMO

EPILOG AFERE VEBERKOM

LOJZE PETERLE

ZGODILO SE JE

PREVOZ NA TABOR NSi

ZMAGA DEMOSA PRED 25. LETI

NAŠ ŽUPAN

IZ EU PARLAMENTA

JERNEJ VRTOVEC

NAGRADNA KRIŽANKA

NOVA SLOVENIJA KRŠČANSKI DEMOKRATI

KAZALO

UVODNIK

Gremo na tabor NSi v Beltince!

Pred vami je že druga številka našega časopisa »Krščanski demokrat.«, ki vas bo do konca leta obiskal še dvakrat, predvidoma septembra in decembra. V letošnjem letu obeležujemo nekaj pomembnih obletnic in tako smo v prvi številki v intervjuju gostili člana prvega predsedstva RS gospoda Ivana Omana, v današnji številki pa ima bogat intervju predsednik prve demokratično izvoljene vlade Lojze Peterle, saj bo 16. maja minilo 25 let od njene prve izvolitve.

Intervju Ivana Omana v prejšnji številki je v političnem svetu povzročil kar nekaj vetra. Povedal je tisto kar misli in hvala Bogu za take modre in odkrite ljudi, ki jih kot družba in država še kako potrebujemo.

Današnja številka je namenjena bolj gospodarskim temam, ki so izjemno pomembne za prihodnost naše države. Samo kolikor bo močno gospodarstvo toliko bodo lahko močni tudi drugi podsistemi v naši državi. Tokratna številka je sorazmerno hitro sledila prvi številki. Razlog je v našem tradicionalnem taboru stranke, ki bo v nedeljo, 24. maja v Beltincih. Objavljamo seznam avtobusnih prevozov na tabor in ostale aktualne informacije za ta praznik stranke. Gostoljubni Prekmurci nas pričakujejo in prepričan sem, da bomo skupaj izpeljali lep in odmeven tabor stranke. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil občinskemu odboru NSi Beltinci, našemu županu Milanu Kermanu in ekipi strankinih sodelavcev za pomoč pri organizaciji tabora.

Tabor stranke je praznik stranke in izjemna priložnost, da se članice in člani, simpatizerji in prijatelji ter drugi ljudje dobre volje srečamo in drug drugega spodbudimo v naših prizadevanjih za boljšo Slovenijo. Pripravljamo lep kulturno – glasbeni program, poskrbljeno pa bo tudi za primerno prekmursko okrepčilo. Verjamem, da nam bo naklonjeno tudi vreme. Vse ostalo je na vseh nas, da se zberemo v velikem številu in tako podpremo krščansko demokracijo v Sloveniji.

Prisrčno dobrodošli v Beltincih!

Robert Ilcglavni tajnik

Interni časopis Nove Slovenije-krščanskih demokratovIzdaja: Glavno tajništvo NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana Odgovorna oseba: Robert Ilc, glavni tajnik Oblikovanje: Polona Žbogar Naslovna fotografija: Andrej CimperšekNaklada: 7000 izvodov, Ljubljana, maj 2015 Tisk: Tiskarna Januš, Miran Januš s.p.

4KRŠČANSKI DEMOKRAT

V Državnem zboru RS (DZ) je bila 23. maja 2013 izglasovana sprememba 148. člena Ustave RS, po kateri je prišlo do zapisa fiskalnega pravila v ustavo. To zavezuje vsakokratno vlado k srednjeročni uravnoteženosti proračuna države brez zadolževanja in napotuje na sprejem Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP).

Za dolgoročni obstoj družbe je nujno zagotoviti restriktivnost določb ZFisP za čas gospodarske rasti (konjunkture). Razumemo, da ni mogoče doseči uravnoteženega proračuna po petih letih recesije že kar v 2015, ampak morda šele 2019. Razumemo pa tudi, da je v času rasti potrebna javnofinančna restriktivnost. Zato želimo jasne določbe v ZFisP, s katerimi bi preprečili skušnjave po financiranju všečnih ‘’bombončkov’’. Za čas rasti mora v ZFisP biti zapisana zavezo po maksimalnem razdo-lževanju države. Zato vztrajamo pri zapisu Švicarske formule (ŠF) v ZFisP. Brez le-te bo ZFisP le mrtva črka na papirju in ne bo zagotavljal acikličnosti delovanja fiskalne politike.

Poglejmo si ŠF, ki določa zgornjo mejo izdatkov sektorja države in tako zaveže roke vladi pri proračunskem načrtovanju:

Zgornja meja izdatkov države je torej določena s produktom prihodkov države in faktorja, ki je razmerje med potencialnim BDP-jem in dejanskim BDP-jem. Potencialni BDP je BDP, ki bi ga imeli, če ne bi bilo ciklov, to pomeni gospodarskih pregrevanj in kriz. Izračuna se ga kot zglajeno funkcijo BDP-ja.

Absolutne številke določi vlada, saj predstavljajo napoved za leto, za katerega se sprejema proračun. Primer: če znaša ocena BDP-ja za leto t 90 enot, potencialni BDP pa 100 enot, pomeni, da je zgornja meja izdatkov 10/9 prihodkov v letu t. To pomeni, da lahko potrošimo za približno 11% več kot znašajo prihodki države.

Če imamo nekaj letno obdobje krize, ko nam BDP pada in se znajdemo 10% pod potencialnim BDP-jem lahko država za 11% več potroši kot pa ustvari. V primeru krize torej ŠF omogoča dodatno trošenje. ZFisP pa omogoča še izjemne primere, ko se ŠF ne upošteva.

ŠF torej omogoča trošenje v krizi, kot da krize sploh ne bi bilo. Temu pravimo proticiklično delovanje. Pozor: v nasprotnem primeru ŠF deluje nasprotno dodatnemu pregrevanju go-spodarstva. Morda bi bilo na krizo smiselno odreagirati z dvojno mero. Teorija sistemov pa nas tukaj opozori na nestabilna stanja. Kar pomeni, da bi morda trenutno krizo res hitreje zaključili, hkrati pa povzročili dodaten nihaj v drugo smer, na kar bomo znova dvojno odreagirali in dobili še hujšo krizo in tako bodo nihaji postali neobvladljivi in bodo družbo pahnili v propad.

Še politični pogled na opisano situacijo: v členu ZFisP mora biti zapisana ŠF, da ne bo socialistični blok koalicije (SD+DeSUS) delil krhke gospodarske rasti (2,6 %) v 2014, ki pa smo jo že pokonzumirali, saj smo se za tekočo porabo 2014 zadolžili.

Jožef Horvatpodpredsednik NSi

AKTUALNO

Kdo zavira sprejem Zakona o fiskalnem pravilu?

socialistični blok Državnega zbora*

lt zgornja meja izdatkov v letu t

Pt prihodki v letu t

Yt* potencialni realni BDP v letu t

Yt BDP v letu t

lt = ktPt kjer je kt =Yt*

Yt

Brez Švicarske formule bo Zakon o fiskalnem pravilu le mrtva črka na papirju in ne bo zagotavljal acikličnosti delovanja fiskalne politike.

* Odgovor ponujam kar v podnaslovu, saj morda fiskalna vsebina ne bo prioritetno branje bralcev, tako kot socialistični blok DZ prioritetno ne bere podatkov na www.stat.si: ■ primanjkljaj države v 2014: 1.819 M€ ali 4,9 % BDP ■ napoved za 2015: 1.124 M€ ali 2,9 % BDP ■ dolg države konec 2014: 30.133 M€ ali 80,9 % BDP

5

AKTUALNO

V naravi ljudi je, da bolj pazijo in previdno upravljajo s svojim premoženjem, kot pa s skupnim. Privatizacija bi zato morala biti nekaj dobrega, ampak o privatizaciji se je v Sloveniji izjemno težko pogovarjati, saj razprava ni racionalna, temveč izjemno čustvena in demagoška. Privatizacijo se največkrat predstavlja kot krajo državnega premoženja, ne pa kot iskanje odgovornih lastnikov.

Privatizacija je v svojem bistvu iskanje odgovornih lastnikov. Odgovorni lastniki so lahko zaposleni delavci, lahko so uspešni lokalni podjetniki, lahko so tudi tujci. Bistvena lastnost odgovornega lastnika je, da si želi zadovoljnih delavcev. Seveda je osnovni interes lastnika dobiček. Nihče ne dela za izgubo. Prav zato, da lastnik lahko ustvarja dobiček, mora storiti vse, da bo imel zadovoljne delavce. Brez zadovoljnih delavcev ni mogoče ustvariti okolja, v katerem bi lahko uspešno razvijali podjetje. Če se podjetje ne razvija, začne zaostajati za konkurenco. Če podjetje zaostaja za konkurenco, potem ne more prodati svojih izdelkov. Brez prodaje izdelkov pa ni dobička. Vsakdo, ki zna sešteti ena plus ena, lahko hitro ugotovi, da je za vsakega odgovornega lastnika samoumevno, da bo storil vse, da bo dobiček vlagal v razvoj, ne pa v jahte in druge nesmiselne svetovalne pogodbe. Zakaj se potem tako otepamo privatizacije? Zato ker nas številni mnenjski voditelji prepričujejo, kako je privatna lastnina nekaj slabega, državno lastništvo pa višek socialne čuječnosti. Fronta proti privatizaciji je močna, ker vplivneži na račun državnih podjetji služijo milijone in bodo naredili vse, da naš državni denar še naprej priteka na njihove račune. Fronta proti privatizaciji je močna tudi zato, ker se izpostavljajo predvsem primeri neodgovornih lastnikov (tajkunov), ki seveda obstajajo, vendar so v manjšini. Odpor proti privatizaciji je močan, ker gredo zelo enostavno v ušesa parole, da tujcem že ne bomo razprodali naših podjetji.

Velikokrat lahko slišimo »strokovnjake«, ki trdijo, da ni problem v lastništvu, ampak v upravljanju. Če kaj, potem že petindvajset let dokazujemo, da država ne zna upravljati z državnimi podjetji, ker se nobena politika doslej ni odpovedala apetitom po denarju. Privatizacija je edini način za umik politike iz gospodarstva. Podatki in poslovni izkazi kažejo, da državno lastništvo podjetij ne zagotavlja blaginje ljudem – nasprotno, državno lastništvo preprečuje, da bi se hitreje otresli gospodarske krize. Če želimo ustvariti pogoje za boljšo Slovenijo in dokončno razbiti stare mreže, potem moramo podpreti privatizacijo.

mag. Matej Toninvodja poslanske skupine NSi

Za odgovorne lastnike

Odgovorni lastniki so lahko zaposleni delavci,

lahko so uspešni lokalni podjetniki, lahko so

tudi tujci.


AKTUALNO

Volivci slovenske desnice velikokrat izražajo željo po večjem sodelovanju med desnimi strankami. Tudi program NSi je najbolj soroden s programoma SDS in SLS. Vsi se tudi sklicujemo na konservativne vrednote, ki izhajajo iz krščanske tradicije in jih stranke bolj ali manj upoštevajo v svojem programu oziroma pri svojem delovanju. Ker tudi del volivcev izhaja iz iste baze in občasno daje podporo različnim strankam desnice, bi bilo naravno in normalno, da te tri stranke sodelujejo. V NSi smo že nekajkrat dokazali, da smo bili vedno trden člen koalicije, in da držimo dano besedo. Prav tako upoštevamo načelo, ki pravi: »Živi in pusti živeti!« Če hočemo izboljšati medsebojne partnerske odnose, ne sme biti glavna tarča političnih napadov prav »sestrska« stranka, pač pa je potrebno utrjevati samostojno pot vsake stranke, sprejemati različnost in omogočati volivcem, da izbirajo med različnimi možnostmi.

Sodelovanje na desnici

V Sloveniji se največ javnih šolskih programov izvaja v državnih šolah, medtem ko je zasebno šolstvo, ki na podlagi državne koncesije izvaja javno veljavne programe, razvito v manjši meri. Tako imamo le tri zasebne osnovne šole s koncesijo, nekaj srednjih šol in več visokošolskih programov, nekateri pa so v celoti plačljivi.

Zakaj takšen strah ali celo odpor proti vsemu, kar je zasebnega? Po drugi svetovni vojni je komunistični režim odpravil zasebne šole, saj je hotel nadzorovati in usmerjati celoten šolski sistem in tako tudi ideološko usmerjati mladino. Tudi v gospodarstvu je bila zasebna pobuda oziroma podjetništvo zelo omejeno in celo določeno, koliko delavcev lahko največ zaposluje podjetnik. Kmetje so bili omejeni s hektarji obdelovalne zemlje, da ne bi preveč obogateli. Tako je komunistični režim počasi zaviral in ubijal zasebno pobudo, zaradi česar še danes občutimo v Sloveniji pomanjkanje podjetnosti, država pa jo s svojimi ukrepi prej zavira kot pa spodbuja.

Lansko leto je ustavno sodišče, na pobudo Antona in Bernarde Kokalj, ki sta naša člana in starša otroka, ki obiskuje OŠ Alojzija Šuštarja, odločilo, da mora država v celoti plačati program izvajanja javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, saj je osnovna šola obvezna, starši pa imajo pravico samostojno izbirati šolo za svoje otroke. Ob tej novici je zašumelo, kajti levica nenehno poudarja pomen državnih šol, medtem ko bi zasebne še bolj odrinila na obrobje, še toliko bolj, kadar gre za cerkveno ustanovo. Država plačuje samo redni program, sedaj v višini 85%, medtem ko investicije in materialne

stroške nosi ustanovitelj, dodaten program pa plačujejo starši s šolninami. Tako ima država celo manj stroškov kot z drugimi šolami, kljub temu pa levica nasprotuje polnemu financiranju osnovnošolskega programa. To želijo preprečiti s sprememboustave, čemur pa NSi odločno nasprotuje. Za enkrat pobuda nima dvotretjinske podpore v Državnem zboru.

Program NSi poudarja, da je zasebna pobuda izredno pomembna, država pa mora ustvarjati pogoje, da bodo ljudje zavzeti za delo, ustvarjalni, in da se jim bo splačalo delati. Preveč je čakanja na to, kaj bo storila država, ki je v svojem delovanju počasna, birokratska in premalo učinkovita. Mala in srednja podjetja, družinska podjetja in kmetije ter javno in zasebno šolstvo so gibalo razvoja v razvitih državah, po katerih bi se morali bolj zgledovati in v tej smeri tudi delovati.

Ljudmila Novakpredsednica NSi

Zasebno in javno šolstvo

NSi je kmalu po kongresu imenovala svojo Ekipo za prihodnost, ki jo sestavljajo predsedniki strankinih strokovnih odborov. Na ta način oblikujemo program in ekipo, ki bi bila v vsakem trenutku pripravljena na prevzem odgovornejših nalog v vladi oziroma strokovno svetovati poslancem tudi v času, ko je stranka v opoziciji. Zdi se nam pomembno, da stranka širi in utrjuje svojo strokovno ekipo in tako jasneje oblikuje svojo identiteto, smer in cilje. Na ponudbo SDS, da že sedaj oblikujemo skupno vlado v senci in alternativni vladni program, smo odgovorili, da smo vedno pripravljeni sodelovati in se občasno tudi srečati, koalicije pa se sklepajo po volitvah. Le na ta način se bo krščanska demokracija lahko razvijala in postala močnejša alternativa na desnici.

Ljudmila Novakpredsednica NSi

V NSi smo že nekajkrat dokazali, da smo bili vedno trden člen koalicije in da držimo dano besedo.

Država ima z zasebnimi šolami manj stroškov kot z drugimi šolami.

7

AKTUALNO

Po več kot tridesetih letih je Evropska unija v začetku aprila ukinila mlečne kvote, ki jih je uvedla zaradi prevelike ponudbe mleka na tržišču. Kaj to pomeni za slovensko kmetijstvo, še ni mogoče jasno reči, kmetje pa se seveda bojijo predvsem padca cen mleka, ki je že sedaj na zelo nizki ravni. Slovenija svoje mlečne kvote ni presegala, zato nam ta noviteta ne predstavlja priložnosti za dodaten zaslužek, ampak za slovensko kmetijstvo pomeni predvsem problem, ki ga je treba rešiti.

Od vlade in ministra za kmetijstvo že nekaj časa poslušamo, kako je kmetijstvo priložnost za nova delovna mesta, kako pomemben je razvoj zelenjavarstva, in koliko zelenih delovnih mest nam ponuja kmetijstvo. A bojim se, da so to le prijazne besede, za katerimi pa ni prave srčnosti in resnične volje, da bi slovenskemu kmetu pomagali izplavati iz rdečih številk. Žal me vladna ekipa ni prepričala, da se na stvari spoznajo in srčno iščejo rešitev za slovenske pridelovalce mleka. No, ne smem biti krivična, saj so iskali nove trge - izbrali so Kitajsko. A glede na oddaljenost te države in kratkih rokov trajanja mleka in mlečnih izdelkov, res ne vem, če je to prava rešitev za slovenske proizvajalce mleka.

Najbolj v oči bode dejstvo, da smo imeli veliko časa, da bi se na napovedano ukinitev mlečnih kvot ustrezno pripravili, a smo v Sloveniji čakali križem rok. Zavedati se je potrebno, da ta ukinitev lahko močno spremeni podobo našega kmetijstva in življenja na podeželju. Zato je toliko bolj pomembno, da so ukrepi pripravljeni pravočasno in ustrezno.

Še nekaj besed k nedavno sprejetemu Programu razvoja podeželja (PRP) Republike Slovenije 2014 - 2020. Med ukrepi najbolj burijo duhove kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila KOPOP. Krščanski demokrati ocenjujemo, da je slab. Pridružujemo se mnenju mnogih kmetov, ki so KOPOP preimenovali v POKOP

Kaj čaka slovensko kmetijstvo v naslednjih letih

(slovenskega kmeta). Nezadovoljni so predvsem hribovski kmetje in tisti z območij z omejenimi dejavniki za kmetijstvo (OMD). Ukrepi so prilagojeni in zanimivi predvsem za ravninske kmetije, v medijih se govori celo o tem, da je minister Židan podlegel »prekmurskemu lobiju«.

Na drugi strani pa je Ministrstvo za kmetijstvo ukrepe naravnalo tako, da so bolj primerni za večje kmetije, vsi pa vemo, da je v Sloveniji povprečna kmetija velikosti okoli 6 ha! Kot enega izmed čudnih ukrepov lahko navedem ukrep ročne (!) košnje travnikov z več kot 50 % nagibom, za kar naj bi hribovski kmetje prejeli subvencijo dobrih 217 EUR/ha, paša na teh površinah pa ni dovoljena. Kmetje ta ukrep ocenjujejo kot neumen, subvencija pa naj ne bi zadoščala niti za nakup pijače za kosce. In še bi se našlo podobnih ukrepov…

V NSi bomo naredili vse, kar je v naši moči, da se nesmiselni in neprimerni ukrepi za leto 2016 spremenijo. Za leto 2015 pa kmete vseeno spodbujam, da naj ne obupajo in naj vlagajo vloge za tiste ukrepe, ki so zanje zanimivi in smiselni. Vem, da bodo slovenski kmetje preživeli tudi te nesmisle, saj so trdoživi in navajeni marsičesa. V NSi pa se bomo še naprej trudili, da bi tudi kmetje in kmečko delo pridobilo nazaj veljavo, ki mu gre in spoštovanje za veliko poslanstvo pridelave domače hrane in ohranjanja podeželja.

Iva Dimicpodpredsednica NSi

Žal me vladna ekipa ni prepričala, da se na stvari spoznajo in srčno iščejo

rešitev za slovenske pridelovalce mleka.


AKTUALNO

Anketo, katere rezultati zdravja ne uvrščajo med največje vrednote posameznika in skupnosti, lahko enostavno označimo za neresnično. Žal veliko politikov to resnico preprosto prezre. Namenoma ali pa kar tako... Prenekateri minister je že imel nalogo, da pripravi zdravstveno reformo, a ker predsednik vlade tega ni jemal resno, je minister ali odstopil ali pa je klavrno končala kar cela vlada. Zdravstveni sistem je obsežen in obsega mnogo deležnikov. Pa vendar bi moral biti cilj vseh samo eden - ozdraviti čim več pacientov, s čim bolj učinkovitimi zdravili in pripomočki, za čim manj denarja, v čim krajšem času... Kot je, ko zbolimo, edina želja le ena – da čim prej ozdravimo.

Če se urejanja zdravstva lotimo pošteno in pravično, verjamem, da lahko hitro dosežemo uspeh. Tako kot skrben kmet načrtuje setev, košnjo, spravilo pridelkov, količino živali v hlevih in pridelke za prodajo, tako bi morali načrtovati tudi v zdravstvu - pa ne za letos, pač pa že za leti 2016 in 2017. Le z jasnim načrtom se lahko izognemo čakalnim dobam, ki so pravzaprav nepotrebne, nepravične in predstavljajo seme korupcije. Čakalne vrste žal že v osnovi generirajo nepoštenost in nepravičnost, saj vedno nekje nekdo nekoga pozna in mu pomaga pri preskakovanju vrste.

Zdravstveni sistem bi moral delovati tako, da se košarica pravic, ki ima osnovo v varovanju zdravja in preventivi dopolnjuje s storitvami, ki jih nudijo specialisti na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstva, v bolnišnicah in drugih zavodih. Sistem pa se nato zaključi s terciarnimi storitvami, za najtežje bolnike in posebej ranljive skupine ljudi. V tem sistemu ne sme biti prostora za plansko gospodarstvo, pa čeprav je nekaterim na ZZZS tak način dela zapisan že v malih možganih. Podatkov o tem, kakšen zdravstveni sistem si Slovenija lahko privošči, imamo dovolj, le več volje, poštenosti in pravičnosti je treba pokazati ter postaviti jasne okvire, koliko storitev mora zdravstveni tim narediti za svojo mesečno plačo. Kdor pa tega ne želi, naj gre na trg in si sam služi svoj vsakdanji kruh.

Sredstva, ki bodo ostala od nabave zdravil, zdravstvenega materiala, itd. je potrebno usmeriti v raziskave in razvoj. Ve se, koliko v Evropi stane kakšna zadeva, le transparenten sistem je treba vpeljati. Ne pa, da nam bo nekdo še naprej prodajal igle po 2 evra namesto po 1 evro… Na jesen priden in marljiv kmet pobira bogato bero pridelkov in tudi v zdravstvu bi pošteni in pravični zdravstveni timi lahko razdelili

Slovensko zdravstvo – smo že zreli za pošten in pravičen sistem?

prihranek sredstev v nakup boljših aparatur, dodatno izobraževanje osebja, ipd.

Če sem malce hudomušen, se mi za zaključek ponuja tale misel: Naj idej o možnem urejanju slovenskega zdravstva ne bo preveč in naj ne bodo preveč preproste. Sicer se lahko najde kdo, ki bi ta razmišljanja »ukradel« in jih vpeljal v naš zdravstveni sistem…

Daj Bog, da bi se tak junak našel in to kmalu!Vsem želim predvsem zdravja!

Janez Lavre, dr. med.predsednik strokovnega odbora za zdravje pri NSi

Če se urejanja zdravstva lotimo

pošteno in pravično, verjamem, da lahko

hitro dosežemo uspeh.

9

AKTUALNO

Trije poslanci smo 9. marca opravili nenapovedan nadzor pri Obveščevalno varnostni službi ministrstva za obrambo (vojaški obveščevalni službi). Pri nadzoru smo ugotovili, da je minister za obrambo Janko Veber vojaški obveščevalni službi naročil analizo pozitivnih in negativnih učinkov privatizacije Telekoma. Zakon o obrambi vojaški obveščevalni službi prepoveduje poseganje v civilno sfero. To lahko počne le civilna obveščevalna služba SOVA.

Afera veberkom še ni končana

Nenapovedan nadzor na vojaški obveščevalni službi je pokazal, da se je služba ukvarjala s privatizacijo Telekoma, čeprav za to ni imela zakonske podlage. V skladu z zakonom o obrambi se mora vojaška obveščevalna služba ukvarjati z zagotavljanjem varnosti slovenskih vojakov doma in v tujini. Med njene naloge ni mogoče uvrstiti privatizacijo državnega podjetja. Še bolj preseneča, da je minister pri omenjeni analizi zahteval ustno poročanje, kar je velik odmik od prakse, ki jo ima vojaška obveščevalna služba. Ustno poročanje pomeni, da pridobljene informacije niso dostopne niti predsedniku vlade. Gre za očitno zlorabo vojaške obveščevalne službe. Obramba ministra Vebra je bila zelo slaba. Polna laži in sprenevedanj. Najprej nas je prepričeval, da ne obstajajo nobena poročila. Potem sta se pojavila kar dve. Minister je stališča spreminjal iz dneva v dan. Če bi bile vse stvari čiste, tako kot je trdil minister, potem mu ne bi bilo potrebno spreminjati zgodbe iz dneva v dan.

Minister za obrambo Janko Veber je bil 9. aprila razrešen z ustavno večino (68 poslancev). Pred razrešitvijo je ukazal tudi povračilne ukrepe. V vojaški obveščevalni službi intenzivno iščejo žvižgača, poleg tega je za razkrivanje tajnih podatkov ovadil še mene. Ovadba je nesmiselna, saj sem vse delal v skladu z zakonodajo in pristojnostmi, ki jih imam kot član komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. NPU v tem trenutku preiskuje moje delovanje. Imajo možnost, da ovadbo zavržejo, obstaja pa tudi možnost, da se bom moral zagovarjati na sodišču. Na dokončen zaključek še čakam.

mag. Matej Toninvodja poslanske skupine NSi

Nenapovedan nadzor na vojaški obveščevalni službi je pokazal, da se je služba ukvarjala s privatizacijo Telekoma.

Nova Slovenija – krščanski demokrati je v zadnji javnomnenjski anketi Vox populi, ki jo za Dnevnik in RTV Slovenija izvaja agencija Ninamedia, zabeležila kar 12-odstotno podporo med opredeljenimi volivci, kar je šest odstotkov več kot mesec prej. To je po raziskavi Vox populi najboljši rezultat NSi, odkar jo vodi Ljudmila Novak. NSi je boljši rezultat zabeležila le junija 2004. Tedaj se je v raziskavi za NSi opredelilo 16 odstotkov opredeljenih anketirancev. Takratno javnomnenjsko merjenje je bilo opravljeno le teden dni po evropskih volitvah 2004, na katerih je NSi predvsem po zaslugi Lojzeta Peterleta dosegla zmagoviti rezultat.

Javnomnenjska podpora NSi se zvišuje

Rezultat raziskave Episcentra, ki sta ga objavila Planet Siol.net in Planet TV, pa kaže, da bi za NSi glasovalo 7,2 odstotka vseh vprašanih. Povprečni izračun med anketama Ninamedie in Episcentra kaže, da se povprečna podpora NSi za zdaj giblje med 7 in 10 odstotki. Spomnimo, da je NSi na predčasnih državnozborskih volitvah julija lani prejela 5,5 odstotka glasov.

Anketa Ninamedie s kombiniranim uteževanjem je bila na vzorcu 700 vprašanih narejena med 14. in 16. aprilom 2015, anketa Episcentra pa na vzorcu 1000 polnoletnih anketirancev med 14. in 22. aprilom 2015.


INTERVJU

Lojze PETERLE

Lojze Peterle je bil prvi predsednik slovenske vlade, ki je v letih 1990 in 1991 izpeljala osamosvojitev. Bil je tudi predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, ki so znotraj pomladne koalicije Demos pred 25. leti zmagali na prvih demokratičnih volitvah. Svojo politično pot je leta 2004 močno zaznamoval z izvolitvijo za evropskega poslanca, kjer je lansko leto nastopil že svoj tretji mandat. Med leti 2006 in 2009 je bil tudi podpredsednik Evropske ljudske stranke, ki je največja politična skupina v Evropskem parlamentu. Je pravi Evropejec in krščanski demokrat, v evropskem prostoru pa je prepoznan zlasti kot eden izmed nosilcev pobud s področja zdravja, zdrave hrane, varstva okolja in boja proti raku. Digitalna tehnologija mu ni tuja, zato svoje aktivnosti in razmišljanja redno zapisuje in jih objavlja na socialnih omrežjih in spletu.

Socialno-tržno ekonomijo smo v SKD sprejemali od vsega začetka.


11

INTERVJU

Letošnjo pomlad praznujemo 25 let od prvih svobodnih vestrankarskih volitev na ozemlju Slovenije od druge svetovne vojne naprej. Ve se, da je zmagal Demos, manj pa se govori o tem, da so bili zmagovalci volitev pravzaprav Slovenski krščanski demokrati (SKD). Kakšen je vaš pogled na dogajanje v tistem času? Presenetljive zmage nismo poudarjali, niti matematično uveljavljali. Bili smo ponosni, da smo Demosu in njegovemu programu zagotovili relativno največ glasov. Če bi bili preveč glasni, bi se težave znotraj Demosa pojavile že prej, saj nekaterim, zlasti v SDZ, zmaga SKD ni bila po godu.

Kako pomembno za osamosvojitev Slovenije je bilo dejstvo oz. okoliščina, da so nekatere pomembne evropske države v času osamosvajanja Slovenije vodili politiki, ki so - tako kot vi - pripadali krščanski demokraciji? To je bilo ključno politično dejstvo. Ne samo zato, ker so imeli v takratnem Evropskem svetu večino krščanski demokrati. Ti so imeli jasno linijo proti komunizmu, prej so podprli našo pravico do samoodločbe kot evropska levica, hoteli so združeno Evropo. Erhard Busek je imel stike z disidenti in bodočimi demokratičnimi voditelji v Srednji in Vzhodni Evropi ter na Balkanu precej pred padcem berlinskega zidu. Alois Mock je kot predsednik Evropske demokratične zveze bistveno prispeval k razumevanju naših političnih ciljev po Evropi, Helmut Kohl pa je odigral ključno vlogo pri priznavanju Slovenije. Do nas sta bila zelo pozorna takratni predsednik belgijske vlade Wilfried Martens in predsednik Evropskega sveta Jacques Santer,... Bistvena je bila tudi podpora papeža Janeza Pavla II.

Na pot osamosvojitve smo se podali tudi s sanjami, da bomo postali druga Švica. Kaj je šlo narobe? To niso bile sanje, tudi ne politično geslo, to je bila prilika. Če bi delali tako, kot je začela Demosova vlada, bi se Švici bližali. Najkrajše je na to vprašanje odgovoril Ivan Oman, ko je dejal: “Imeli bi Švico, če bi delali kot Švicarji.” Nismo zavili v smeri Švice, ampak v smeri bivše Jugoslavije. Po padcu Demosove vlade se nista nadaljevali smer in dinamika začetih reform v duhu evropskih standardov pravne države in socialno tržne ekonomije. Nadaljevanje odgovorne ekonomije v navezavi z ideološko-politično-finančnim spojem je ob taktični prilagoditvi evropskim pravilom pripeljalo do ključnih odklonov, ki spodkopavajo našo državo. Slovenska pomlad je poznala nek “mi” in skupno dobro, kasneje se je uveljavilo “moje”. Razvojni sunek pomladi je dal podlago, da smo začeli prehitevati najmanj razvite države Evropske zveze, potem pa je kriza razgalila koruptno in škodljivo podaljševanje preteklosti.

V javnosti prevladuje ocena, da so današnji odnosi med političnimi strankami dokaj slabi, stopnji medsebojnega zaupanja in sodelovanja pa zelo nizki. Kako ste v Demosu, kljub politični heterogenosti, uspeli v pol leta speljati res velike projekte, ki jih je narekovala nova država? Bolj pisane in bolj uspešne vlade od Demosove v Sloveniji ni bilo. Ko primerjam današnje čase s takratnimi, se mi zdijo prvi skoraj romantični. Zavezali smo se k projektu, dobili zanj plebiscitarno podporo in ga izvedli. Že nekaj

let pogrešam državotvornost, odgovornost in politično kulturo. V Demosu sem vse to doživel.

Ena izmed zadev, ki jih vse vlade v 25 letih samostojnosti žal še vedno niso uspele speljati se tiče tudi naše travmatične polpretekle zgodovine. NSi je v parlament vložila Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, katerega namen je, da se žrtve po 70-ih letih od konca vojne vsaj dostojno pokoplje. Kako ocenjujete ta zakonski predlog NSi? Najprej bi rad izrazil zaskrbljenost nad dejstvom, da slovenska politika doslej ni bila zmožna jasno in celovito opredeliti svojega odnosa do preteklosti, niti slediti evropskim priporočilom in praksi v zvezi s tem. Seveda ne more biti pravice brez resnice. Tudi ni zločina brez zločinca. Že pieteta nam ne gre. Petindvajset let po demokratizaciji kliče po dejanjih, ki bi postavile stvari na pravo mesto. Ne bi želel, da bi ob obletnicah zadeve zamazali z novimi triki in šovi, ki bi potrjevali mite enopartijske oblasti. Spomenik ne more nadomestiti tistega, kar se mora med nami zgoditi prej. Pobuda NSi izhaja iz odgovornosti in političnega realizma - da bi se zgodilo vsaj nekaj napredka. Zahtevati v asu najnižjega rezultata pomladnih strank zadeve, ki se niso mogle zgoditi v času pomladne politične večine, je z vidika načel razumljivo, politično pa je nerealistično.

NSi se je na kongresu na Vranskem vrnila k svojim krščansko-demokratskim koreninam, svoje napore pa je usmerila predvsem v osvoboditev in izboljšanje slovenskega gospodarskega okolja, ki je še vedno prepredeno z monopoli, zaprto pred tujim znanjem ter tujimi investitorji in se zato težje sooča s svetovno konkurenco. Bo izboljšanje gospodarske klime, izboljšalo položaj Slovenije in omililo krizo? Vesel sem bil tega poudarka in sem ga seveda podprl, vendar dodatek “krščanski demokrati” sam po sebi še ne zagotavlja vsega, kar bi se moralo zgoditi. Velika večina članov NSi so nekdanji člani SKD, ki se niso nikoli odmikali od svojih korenin, zato se jim tudi ni bilo treba nikamor vračati. Gospodarski liberalizem smo v duhu načel socialno tržne ekonomije v SKD sprejemali od vsega začetka. To smo dokazali tudi v vladi. Mimogrede, ko sem kot predsednik vlade podpiral vstop Renaulta v Revoz, me je takratni “nacionalni interes” kritiziral kot izdajalca. Je pa izredno pomembno, da je mlajša ekipa pred nedavnim jasno programsko konkretizirala to linijo. S tem pa stranka ni šele odkrila gospodarskega liberalizma, saj je krščanski demokraciji imanenten. Program ni dovolj, stranka mora biti prepoznavna v konkretni politiki. Veseli me, da je NSi odločno nasprotovala projektu dogovorne ekonomije - TEŠ6. Kar zadeva izboljšanje klime, zgleda, da jo aktualna slovenska oblast razume kot infuzijo in kot nov izgovor za odlaganje resnejših reform. Bojim se, da bo tudi ta vlak odpeljal mimo.

Že nekaj let pogrešam državotvornost, odgovornost in politično kulturo. V Demosu sem vse to doživel.


Najprej je treba uveljaviti načela pravne države in socialno tržne ekonomije ter nehati dušiti podjetnost z birokratskimi in davčnimi nesorazmernimi ukrepi.

INTERVJU

thank. Z našim delom želimo krepiti demokrščansko opcijo v Sloveniji. Ne zgolj z razpravami, ampak tudi z rešitvami. Del rešitve je v vzgoji. Ta čas mlajša ekipa razlaga po Sloveniji osnove krščanske demokracije. Začeli smo s konferenco o etiki v poslu, pred nedavnim smo se prvi posvetili TTIP, del prizadevanj pa je namenjen integralnim razvojnim konceptom.

Na ravni evropskega parlamenta ste zelo dejavni v odboru za zdravje, kjer ste letos ponovno prejeli tudi nagrado evropski poslanec leta v kategoriji ‘Zdravje’. Katere so bile po vašem mnenju tiste glavne aktivnosti, s katerimi ste stopili iz povprečja in si prislužili to priznanje? Predpostavljam, da je poslankam in poslancem najbolj znano moje delo v boju proti raku, sovodenje Delovne skupine za zdravje in prizadevanje za zdrav življenjski slog. Nekateri so pozdravili mojo idejo za posebnega komisarja za preventivo pa tudi zamisel, da bi se problemov na podroju zdravstvenih sistemov in zdravstvene politike lotili s pomočjo “semestra”, kot se to dela v zvezi s proračuni držav članic.

Svoje delo v boju proti raku uresničujete tudi kot predsednik neformalne skupine MEP’s against Cancer. Kaj lahko Slovenija stori v trenutni situaciji, da bi se bolje borila proti tej zahrbtni bolezni, ki je tudi pri nas v porastu? Slovenija si je pridobila prepoznavno ime v boju proti raku v času predsedovanja Evropski zvezi, utrdila pa si ga je z vodenjem Evropskega partnerstva v boju proti raku. Partnerskega in borbenega duha bi bilo treba še močneje razviti doma in zbrati na fronti proti raku številne deležnike. Zelo zares bi bilo treba vzeti preventivo in se posvetiti delu z zdravimi, mlade pa čim prej navajati na odgovornost za lastno zdravje. Rak ni samo zadeva bolnikov in zdravnikov, je socialno in politično vprašanje.

V Sloveniji in tudi Evropi ste znani tudi po svojem spodbujanju in zavzemanju za čebelarstvo. Še imate svoje čebele, ali zaradi službenih obveznosti ne utegnete več čebelariti?Nekaj čebeljih družin še imam, problem pa je v tem, da čebele nimajo mene. Sicer pa sem vesel, da so slovenski čebelarji pred nedavnim s pomočjo vseh slovenskih evropskih poslank in poslancev razživeli Evropski parlament z zamislijo evropskega medenega zajtrka in pobudo za svetovni dan čebel.

Kje vidite sebe čez 5 do 10 let - kakšne načrte imate za prihodnost in katere neuresničene želje vas še čakajo?Raje bliže politiki kot Žalam. Moj prvi izziv ostaja delo za zdravje, ki zajema tudi zdravje v politiki in gospodarstvu. Posebej bi rad pomagal mladim krščanskim demokratom, ki jim ni vseeno za prihodnost Slovenije in Evrope. Rad bi naredil tudi kaj proti nerodovitni polarizaciji, ki jemlje energijo Sloveniji.

Kako vidite prihodnost Slovenije – bomo leto 2031 še dočakali kot suverena in samostojna država?Kako daleč smo zašli, kaže že to vprašanje samo. Če hočemo živeti 2031 suvereno in drugače, bi morali začeti delati drugače že danes. Začeti se moramo seštevati. Zato je nujna nova slovenska pomlad - z voditelji in cilji, ki nas bodo povezali v novo kakovost. Verjamem v Slovenijo.

Katere pa so po vašem mnenju še druge naloge, ki jih mora Slovenija prednostno opraviti za gospodarski napredek in bolj stabilno demokracijo? Najprej je treba uveljaviti načela pravne države in socialno tržne ekonomije ter nehati dušiti podjetnost z birokratskimi in davčnimi nesorazmernimi ukrepi. Samo tako bomo zmanjšali korupcijo in beg podjetnih v tujino. Vrsta reform od pokojninske, zdravstvene,… čaka že vrsto let. Okrepiti moramo reformno sposobnost. Ne smemo si dovoliti, da bi nas politično všečno taktiziranje uspavalo pred naslednjo recesijo.

Če se ozremo na trenutno dogajanje v Sloveniji, lahko opazimo, da se vlada rada pohvali z gospodarsko rastjo, a ve se, da to ni zasluga njenih ukrepov ali reformne naravnanosti Slovenije. Vaš komentar? Rastemo predvsem zato, ker rastejo naši ključni uvozni partnerji. Tudi zato, ker dobimo nekaj denarja iz Bruslja. Strukturno pa ostajamo šibki in zaradi neizvedenih reform neodporni.

Velika tema v Sloveniji, ki je povezana z gospodarstvom je tudi privatizacija državnega premoženja. Pobude zanjo izvirajo še iz časa prve slovenske vlade, ko ste bili njen predsednik. Kje se je takrat zataknilo pri privatizaciji in kakšno je danes vaše stališče do prodaje državnega premoženja? Naj najprej povem, da Demosu ni bilo dovoljeno spraviti skozi zakona o lastninjenju. Še danes poslušamo lažnivo propagando, da je za privatizacijo kriv Demos. Demos je dosegel nekaj pri denacionalizciji, ne pa pri privatizaciji. Zakon o privatizaciji je sprejela prva Drnovškova vlada – seveda drugačnega od Demosovega, čeprav so v njej sedele - razen SKD - vse druge Demosove stranke. SKD je bilo treba izločiti iz igre predvsem zaradi privatizacije.

Z namenom grajenja temeljev za dialog in združevanje potencialov in sinergij, ki bi Sloveniji v jadra dajale svežega vetra ste pred časom ustanovili tudi društvo Fokus 2031. Na kakšen način deluje in na katere teme se trenutno osredotočate?Gre za nekaj, kar je zunaj poznano pod imenom think-


13

ZGODILO SE JE

ZGODILO SE JE...

PREVC IZ SLS PRESTOPIL V NSiČlan IO SLS in zadnji vodja poslanske skupine SLS Mihael Prevc je zapustil stranko in prestopil v NSi. »Nisem se strinjal s politiko vodstva SLS,« je za Delo pojasnil Prevc. “Veseli smo, ker je gospod Prevc prepoznal delo in program NSi kot pravi odgovor za prihodnost,” je predsednica NSi Ljudmila Novak povedala v odzivu.

25. 04. 2015Zbor za kristjane v CeljuPredsednica Ljudmila Novak se je v Celju udeležila Zbora kristjanov. Tokratna tema srečanja je bila Krščanska politična misel skozi čas.

26. 04. 2015Škofovsko posvečenje novega mariborskega nadškofa Predsednica Ljudmila Novak se je skupaj s soprogom Romanom udeležila škofovskega posvečenja mariborskega nadškofa patra mag. Alojzija Cvikla, DJ.

25. 03. 2015Predsednica NSi ob visokem jubileju obiskala dr. Marijo BernikPredsednica NSi Ljudmila Novak in glavni tajnik Robert Ilc sta ob osebnem jubileju obiskala dr. Marijo Bernik. Slovesnost je kulturno obogatil Oktet NSi. Jože Jurkovič je v znak hvaležnosti za njeno dobroto gospe Bernik izročilo tudi plaketo in jo imenovalo za častno članico Društvo jasličarjev Anton Kravanja.

26. 03. 2015 OO NSi Idrija obiskal Državni zbor in Poslansko skupino NSiPreko 30 članic in članov OO NSi Idrija je obiskalo Državni zbor in Poslansko skupino NSi. Srečanje so zaključili na Glavnem tajništvu, kjer so se seznanili z delovanjem stranke in ob koncu zadržali ob sproščenem klepetu z vodstvom NSi.

31. 03. 2015Člani Zveze seniorjev NSi na letni konferenci izvolili novo vodstvoČlani Zveze seniorjev NSi so se sestali na letni volilni konferenci, na kateri so izvolili novo vodstvo. Seniorje bo še naprej vodil predsednik Jože Jurkovič, podpredsednika sta postala Irena Margon in Ignac Polajnar. Izvoljen je bil tudi novi 10-članski Izvršilni odbor.

13. 04. 2015Vodstvo NSi na Dolenjskem o težavah gospodarstva in možnih rešitvahVodstvo NSi je obiskalo različna podjetja na Dolenjskem. V okviru delovnega celodnevnega obiska se je delegacija NSi seznanila z gospodarskimi razmerami v regiji in drugimi vprašanji prebivalcev posameznih dolenjskih občin. Zvečer je sledilo srečanje Blizu ljudem, na katerem se je vodstvo srečalo s članstvom NSi z območja Dolenjske.

14. 04. 2015 Letna konferenca Gospodarskega kluba NSiNa letni konferenci Gospo-darskega kluba NSi je bil izvoljen nov upravni odbor kluba. Člani upravnega odbora so postali: Peregrin Stegnar, Jože Ipavec, dr. Peter Kralj, Pavel Reberc, Ernest Margon, Andrej Cunder, Valerij Grašič, Uroš Korošec, Emil Ogrinc, Niko Padevski, Robert Ilc in Milan Matos. Novega predsednika in dva podpredsednika bo izvolil upravni odbor.

24. 04. 2015Gostje pogovora pred Medijsko nočjo 2015 tokrat o politiki v medijih in medijih v politikiNa okrogli mizi NSi z naslovom Politika v medijih, mediji v politiki dotaknila vprašanj senzacionalizma in sodobnega odnosa med mediji in politiko. Mnenja o tej temi so tako soočili publicist in kolumnist Dejan Steinbuch, urednik Sobotne priloge Dela Ali Žerdin, televizijski novinar in urednik Bojan Traven ter strokovnjak za politični marketing Sebastjan Jeretič. Okrogla miza je bila uvod v letošnjo medijsko noč, ki jo je NSi pripravila že tretjič zapored.

Novo v stranki

Novi predsedniki odborov NSi so postali: Danijel Sertič (MO NSi Koper), Borut Košič (OO NSi Slovenska Bistrica), David Urbanič (OO NSi Apače), Matija Rom (OO NSi Črnomelj), Klemen Petek (OO NSi Gornji Grad) in Jure Levart (OO NSi Slovenske Konjice). Čestitke!

Dosedanjim predsednikom: Dorjanu Dujmoviču, Anici Korošec, Antonu Tropenauerju, Igorju Suhorepcu, Andražu Krznarju in Ireni Švab Kavčič se zahvaljujemo za opravljeno delo. Hvala!


Bela krajina

Rogatec, Rogaška Slatina, Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek in Šmarje pri Jelšah

Laško

Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče

Celje, Šentjur in Štore

Vojnik in Dobrna

Dolenjske Toplice, Straža, Novo mesto in Škocjan

Trebnje, Mirna Peč, MirnaŠentrupert, Mokronog-Trebelno, Šmarješke Toplice in Žužemberk

Ivančna Gorica

Ribnica, Sodražica, Loški Potok, Grosuplje in Dobrepolje

Radovljica, Jesenice, Kranjska Gora Žirovnica, Gorje, Bled, Bohinj in Tržič

Kranj in ostali odbori

Koroška

Regijski odbor Kras

Ljubljana

Odhod iz Črnomlja ob 6. uri. Več informacij bodo udeleženci prejeli ob prijavi.

Odhod iz Dobovca ob 7.45, iz Rogatca (avtobusna) ob 7.55,8.05 iz Rogaške Slatine ter 8.15 Podplat.

Odhod iz Rimskih Toplic ob 10.00 in iz Laškega ob 10.15.

Vitanje: odhod izpred KSEVT-a ob 7.00 uri.Zreče: gostišče Ulipi ob 7.15 uri. Slov. Konjice: avtobusna postaja, ob 7.30 uri.

Ob 7. uri odhod z avtobusne postaje v ŠentjurjuOstale informacije bodo udeleženci prejeli ob prijavi.

Predviden odhod avtobusa ob 9.00 uri s parkirišča pred cerkvijo v Vojniku. Avtobus bo ustavil še v Novi cerkvi in Frankolovem.

Vse informacije bodo udeleženci prejeli ob prijavi.

Ob 6.30 iz Žužemberka, iz Velikega Gabra ob 6.45, ob 7.00 iz Trebnjega, 7.10 z Mirne, iz Šentruperta ob 7.20 in ob 7.30 iz Mokronoga.

Avtobus bo odpeljal ob 6.30 s Kitnega vrha pri Zagradcu. Ustavil se bo še na avtobusnih postajah v Šentvidu pri Stični, Radohovi vasi, Ivančni Gorici in Višnji Gori.

Avtobus bo odpeljal iz Loškega potoka ob 5.45, pot bo nadaljeval skozi Sodražico (6.00), Ribnico (6.15), Videm-Dobrepolje (6.45) in Grosuplje (7.00).

Vrba AP 6.15, Lesce AP 6.20, Radovljica AP 6.25, Tržiška Bistrica -pri Policiji 6.35, Tržič AP 6.40, Križe - Pr Benk6.45, Retnje AP 6.50

Ob 7. uri na vzhodnem parkirišču Mercator centra na Primskovem.Avtobus bo vozil iz Kranja čez Medvode na avtocesto.

Iz Prevalj ob 7. uri, z Raven ob 7.05, iz Dravograda ob 7.15. in Slovenj Gradca ob 7.30. uri.


Odhod izpred Hale Tivoli ob 7.30. uri.

041/652 469 Igor Suhorepec

040/814 270 ali03 810 6006 (zvečer) Slavko Pavlovič,oziroma pri predsedni-kih občinskih odborov.

041/504 716 Jože Senica

051 348 461 ali 03 577 52 61 Jožica Ahaj, 031 348 913 Marija Ana Tisovic.Pred taborom bomo šli k sveti maši v župniji Odranci ob 10. uri.

041/794 273Korenjak Franc, 040/815 303 Suzana Tajnik,040/161 380 ali ([email protected]) Dušan Volavšek.

031/671 261 Jožica Korošec.Prevoz in malica brezplačna.

041/652 542 Slavko Novinec, 040/171 291, Janez Barbič,041/231 000, Marko Dvornik.

07/30 44 014ali 064/168 443 Emiljana Pavlin, 041/650 047 Jože Papež, 041/227 020 Rafko Zupan.Sv. maše se bomo udele-žili ob 10.00 uri v župni-jski cerkvi v Beltincih.

041/647 938 Anton Černivec.

041/361 646 Janez Merhar.

041/959 684 Jurij Dolžan, 041/657 125 Simon Resman,031/220 365 Marija Lautar.

040/553 417 Matevž Kleč, 031 272 862 ali ([email protected]) Vincencij Avguštin. Prispevek za posameznika je 5 EUR.

031/396 376 Vlado Pori, 070/758 371 Rožej Mirko, 041/654 632 Kotnik Ivan, 051/442 458 Janez Lavre.

031/689 058 Ernest Margon (Pivka)040/981 573 Majda Vidmar (Postojna).

030/644 100 Igor Pigac ali [email protected] do četrtka, 21. 5. 2015.

Domžale, Kamnik in Komenda

Moravče, Lukovica, Dol pri Ljubljani, Mengeš in Trzin

Dobrova-Polhov Gradec in Horjul

Brezovica, Škofljica, Ig in Velike Lašče

Maribor

Poljčane, Makole in Slovenska Bistrica

Maribor okolica

Logatec

Cerknica, Loška dolina in Bloke

Borovnica, Log Dragomer in Vrhnika

Brežice, Krško, Kostanjevica na Krki, Sevnica, Radeče in Šentjernej

Idrija in Cerkno

Tolmin, Bovec in Kobarid

Prekmurje

Gornja Radgona, Radenci in Sv. Jurij ob Ščavnici

Ptuj in okoliške občine

Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž

Braslovče, Prebold, Polzela, Vransko, Tabor in Žalec

Šoštanj

Velenje

Ajdovščina, Nova Gorica in Vipava

Piran, Izola in Koper

7:15 AP Laze v Tuhinju,7:20 AP Šmartno v Tuhinju, 7:30 AP Vrhpolje pri Kamniku, 7:35 AP na obvoznici pri Šolskem mostu v Kamniku, 7:40 AP Duplica – pošta, 7:45 AP Šmarca, 7:50 AP Preserje pri Radomljah, 8:00 AP Domžale


Odhod ob 7.30. uri izpred Kulturnega doma na Dobrovi pri Ljubljani.

Odhod predvidoma ob 6.30. uri. Več informacij bodo udeleženci prejeli ob prijavi.

Odhod avtobusa iz Maribora bo ob 10.15 s parkirišča pri Vinagu.





Ob 6:30 s parkirišča izpred Črnega orla (med stavbo Črni orel in bencinsko črpalko Petrol v smeri proti Ljubljani).

Ob 6.45 iz Kostanjevice na Krki, ob 7.uri iz Šentjerneja, iz Krškega ob 7.30 uri in ob 8. uri iz Radeč.

Ob 5.45 uri iz Cerkna, ob 6.00 uri iz Sp. Idrije, ob 6.10. uri iz Idrije ter ob 6.30. uri iz Godoviča.

Odhod ob 5. uri z avtobusne postaje v Tolminu




Odhod izpred Ormoškega gradu ob 7.30 uri.


Predviden odhod avtobusa z avtobusne postaje Šoštanj ob 7. uri.

Vse informacije bodo udeleženci prejeli ob prijavi

Iz Nove Gorice (AP) ob 7. uri, ob 7.30 iz Ajdovščine, ob 7.40 s trga v Vipavi

Predviden odhod ob 6. uri iz Kopra (postaja pri bivši Soči) in AP Bertoki ob 6.15 uri.

031711 369 Primož Zupan, 041 668 684Peregrin Stegnar. Prijave do srede, 20. maja 2015.

040/728 527 Ivanka Učakar, oziroma pri pre-dsednikih občinskih odborov.

Prijave zbiramo na030 644 100 ali preko [email protected].

031/264785 Nejc Vesel,031/874 146 Slavka Kregar, 041/695 754 Rudi Rupar.

040/728 254 Drago Jerič. Prijave do srede, 20. maja 2015.

040/647743 Olga Žolger

040/684 113 Miha Žižek, oziroma pri predse-dnikih občinskih odborov

041/365 329 Janez Ovsec

051/366 301 Iva Dimic

031/641112 Andrej Čampa, 041/861 319 Vili Kosednar, 040/639 275 Polde Rus. 041/270 878 Franc Vranetič, 040/233 331 Marjetka Kerin,031/536 943 Silvo Kiren, 041/910 334 Luka Luzar, 041/864 900 Miran Prnaver.

070/704 455 Ivan Strel.Sv. maše se bomo udeležili ob 10. uri v župnijski cerkvi v Beltincih. Strošek prevoza je 5 EUR.

031/ 236 502 Mercedes Fratnik, 041/643 645 Pavel Sivec, 031/218 931 Dana Ivanič.

031/868 410 Stanislav Horvat, 040/728 237 Janez Kovačič, 031/800568Dezider Šooš.

040/205 881 Ivan Kajdič, 041/432 740 Vladimir Rantaša,031/365 013 Jožef Kocuvan.

031/487 500 Barbara Omers Vrbanc,031/522 261 Marjan Mušič, oziroma pri predse-dnikih občinskih odborov.

041/265 229 Stanka Kolarič

040/728 217 Vilma Tekavc, 040/339 977 Aleksander Reberšek,040/639 462 Jure Vasle.

041/686 177 Roman Kavšak

041/448 002 Andrej Kuzman

031/506 555 Nadja Pregeljc

040/728 179 Dorjano Dumovič

OBČINSKI ODBOR KRAJ IN ČAS ODHODA PRIJAVA

Več informacij o odhodih posameznih avtobusov na spletni strani www.nsi.si.Vsem, ki se želijo udeležiti Tabora NSi v Beltincih pa njihov občinski ali regijski odbor ni organiziral avtobusnega prevoza, sporočamo, da lahko pokličejo na tajništvo NSi na številko 01/214 66 50. Potrudili se bomo in jim sporočili, kje in kateremu OO NSi se lahko pridružijo na avtobusu.

AVTOBUSNI PREVOZI NA TABOR NSi

1515

AKTUALNO

Na dan 8. aprila je bila leta 1990 cvetna nedelja. Prvič po drugi svetovni vojni in komunistični revoluciji smo volili pretežno demokratično. Te volitve so bile najpomembnejše in politično prelomne volitve v zgodovini slovenskega naroda. V neenakih pogojih je zmagala “slovenska pomlad” - z DEMOS-ovim programom samostojne, demokratične in v Evropo usmerjene slovenske države. Znotraj DEMOS-a so zmagali Slovenski krščanski demokrati.

Ta zmaga je pomenila politični predpogoj za uresničitev stoletnih sanj o lastni državnosti, saj smo za to potrebovali tudi demokratično postavljeno izvršilno oblast. Postavili smo državo, zmagali v vojni za Slovenijo, dosegli gospodarsko rast in se umestili na politični zemljevid sveta, nekaj let smo prehitevali boljše od nas.

Petindvajset let pozneje se mi in svet okrog nas sprašuje, kaj se (nam) je zgodilo. Zakaj nismo postali druga Švica, je odgovoril najkrajše kar se da Ivan Oman - “Imeli bi Švico, če bi delali kot Švicarji”. Ključni problem je odsotnost smisla za skupno. Za odstop od reformne linije in nedokončano tranzicijo je kriva politika, začenši s tisto, ki je zavrnila Demosov model privatizacije. Vsa tista politika, ki je državo po padcu prve pomladne vlade podredila interesom in praksi, ki niso pomenili dela za skupno dobro. Glasniki tega napačnega in škodljivega razvoja pa danes za to sliko

Demos je pred 25 leti zmagal za Slovenijo

krivijo demokracijo, osamosvojitev in Evropo. Medtem posledice neodgovornega obnašanja prelagamo na naša pozna leta in zanamce.

Rešitev ni nova revolucija, ampak nadaljevanje slovenske pomladi. Hvala vsem, ki ste/so jo takrat podprli.

Lojze Peterle,predsednik osamosvojitvene vlade in evropski poslanec

Več njegovih misli lahko preberete na

www.peterle.eu

Ustanovitev Demosa

Blog Lojzeta Peterleta ob obletnici prvih demokratičnih volitev


NAŠ ŽUPAN

Kako bi se opisali oz. predstavili v nekaj stavkih (poklic, družina, hobiji…)?V lepem kraju Nova Cerkev živim že 52 let. Sem poročen, oče dveh otrok in imam že tri vnuke. Po osnovni izobrazbi sem inženir strojništva, zaradi potreb po novem znanju pa sem doštudiral še ekonomijo. Sicer sem 30 let delal v gospodarstvu - v glavnem v trgovini. Veseli me hoja v hribe, občasno kolesarim od petdesetega leta dalje pa sem tudi mladi čebelar. Že nekaj let sem tudi ključar v cerkvi sv. Lenarta v Novi Cerkvi. Ne smatram se za politika, na svoje delo gledam kot priložnost, da storim nekaj dobrega za skupnost, v kateri živim.

Zakaj ste se podali v politiko in se pridružili krščanskim demokratom? V politiko sem se kot občinski svetnik podal pred 16 leti s ciljem zgraditi telovadnico pri OŠ v Novi cerkvi. To nam je nato uspelo v drugem mandatu. Takratni župan g. Podergajs me je imenoval za podžupana in to funkcijo sem opravljal 10 let. Član NSi sem zaradi vrednot krščanske demokracije, v katerih sem tudi jaz vzgojen in jih zagovarjam. Smatram, da je NSI moderna stranka z jasnim programom in dobrim vodstvom.

Po katerih stvareh oz. dejavnostih je občina Vojnik najbolj prepoznavna?V naši občini živi cca. 8800 prebivalcev. Poleg podjetništva se ljudje ukvarjajo s turizmom in kmetijstvom usmerjenim predvsem v ekološko pridelavo. Velik del prebivalstva pa se na delo vozi v celjsko kotlino. Število prebivalcev nam vsako leto narašča, imamo moderne osnovne šole in vrtce s pripadajočimi športnimi objekti. Posebej smo ponosni na zelo razvito društveno dejavnost, saj deluje 51 različnih društev (gasilci, kulturna društva, turistična društva, vinogradniki, različna športna društva,…). Poleg čudovite narave, so naše največje bogastvo naši ljudje. Ponašamo se z nazivi mladim prijazna občina, čebelam prijazna občina, letos pa smo začeli projekt občina po meri invalidov.

Kateri so tisti problemi, ki so trenutno najbolj pereči in jih rešujete prednostno?Največji problem je nezaposlenost med mladimi. Spopadamo se z nedokončanimi projekti na področju kanalizacijskega omrežja, manjkajo nam pločniki, kolesarske steze in kar nekaj asfalta na lokalnih cestah.

Branko PETREžupan občine Vojnik

Površina:

Župan:Občinski svet

NSi članov OS

Prebivalcev■ moški■ žensk

Povprečna starost:

Stanovanjske površine:■ gospodinjstev:■ družin:

Delovno aktivnih:■ brezposelnih:

75,3 km²

Branko Petre

2 občinski svetnici

7.8253.8483.977

39,28 let

26,47 m²/osebo25852190

3659572

OBČINA VOJNIK

Prav tako smo občina, ki je poplavno ogrožena, saniramo pa tudi številne plazove, ki jih je sprožilo deževje.

Kako poteka sodelovanje z občinskim svetom in ostalimi političnimi strankami? Na volitvah sem nastopil kot skupni kandidat NSi, SLS in SDS, zato je tudi sodelovanje v samem občinskem svetu dobro. Na mestu je zahvala vsem svetnikom iz osmih strank in list za njihovo dobro konstruktivno delo v korist občine.

Kakšna je vaša vizija razvoja občine Vojnik?Moja vizija je trajnostni razvoj občine na vseh področjih ob upoštevanju ohranjanja neokrnjenosti naravnega okolja, kulturne dediščine in kvalitete življenja. Radi bi zagotovili ustrezne pogoje za razvoj podjetništva, kmetijstva, turizma in energijske učinkovitosti.

17

IZ EVROPSKEGA PARLAMENTA

Evropski poslanec Lojze Peterle je bil že tretjič izbran za evropskega poslanca leta na področju zdravja. Med 751 evropskimi poslanci je bil tako eden od 18 izbrancev, ki so bili letos nagrajeni z nagrado “MEP Award”, ki jih za izjemne dosežke na svojem področju vsako leto podeljuje The Parliament Magazine. Peterle je nagrado prejel že leta 2008 in 2014 v Evropskem parlamentu pa je znan kot ena ključnih osebnosti, ko gre za boj proti raku. Zavzema se za vlaganje v področje preventive, za dostopno zdravljenje vseh bolnikov, ne glede na njihov ekonomski status, in prost dostop bolnikov do več razpoložljivih metod zdravljenja. Svoje delo v boju proti raku uresničuje tudi kot predsednik neformalne skupine MEPs against Cancer.

»V čast mi je to nagrado prejeti že tretjič. Rad bi se zahvalil svojim poslanskim kolegom za njihovo pozornost do mojega dela in prizadevanj za več zdravja v Evropi. Zdravje je še vedno eden glavnih izzivov v Evropski zvezi in po mojem

Lojze Peterle že tretjič evropski poslanec letana področju zdravja

mnenju prva politična prednostna naloga. Naš slogan bi moral biti “Zdravje na prvem mestu!”. Evropski parlament nima zakonodajne pristojnosti na zdravstvenem področju, vendar pa lahko, pod pogojem, da zdravja ne razumemo zgolj kot posamezno področje ali izoliran vidik, z dobrimi koncepti, pobudami in močno politično voljo, dosežemo veliko. Pred nekaj leti smo se dogovorili, da bomo zdravje uporabili v vseh politikah in za vse. Ne moremo reči, da smo bili v celoti uspešni. Naš izziv in dolžnost je bila, da bi dobili vse pomembne interesne skupine na svojo stran, na stran zdravja. Dobre rezultate lahko dosežemo samo, če bomo delili odgovornost in delali skupaj. Še naprej si prizadevajmo za več zdravja v Evropi,« je ob podelitvi dejal Peterle.

Evropski poslanec je prejem ugledne nagrade v Sloveniji obeležil tudi s posvetom „Stopimo skupaj“, kjer so predstavniki stroke in politike ovrednotili področje boja proti raku v Sloveniji.

Evropski poslanci iz Slovenije so v Evropskem parlamentu gostili predstavnike slovenskega čebelarstva in s tem podprli njihova prizadevanja za zaščito čebel in ohranjanje čebelarstva - ne le v Sloveniji, temveč na ravni celotne Evropske unije oz. na svetovni ravni.

Zagotavljanje opraševanje rastlin je vsako leto vredno približno 153 milijard evrov po vsem svetu oz. 22 milijard evrov v Evropi. Opraševalci kot so čebele prispevajo k 35 odstotnem deležu svetovne kmetijske pridelave. Od opraševanja čebel je namreč odvisnih več kot 80 odstotkov kulturnih rastlin. Z izumrtjem čebel bi z obličja Zemlje izginilo preko 20.000 rastlinskih vrst. Čebele s svojimi visoko hranljivimi izdelki (med, matični mleček, cvetni prah ...) prispevajo tudi h hranilni varnosti prebivalstva.

Žal se vsako leto število čebel po svetu močno zmanjša. Najpogostejši vzroki poleg bolezni čebel so GSO in pesticidi.

Lojze Peterle je ob tem pojasnil: »Vesel sem, da je Slovenija poleg Francije, Nemčije in Italije v preteklosti že sprejela prepoved uporabe neonikotinoidov. Evropska komisija

Evropski poslanci iz Slovenije strnili vrste v podporoslovenskim čebelarjem

pa je sprejela odločitev o začasni prepovedi uporabe klotianidina, tiametoksama in imidakloprida - dvoletna prepoved je začela veljati 1. decembra 2013. V vmesnem času so posamezne države članice kljubovale prepovedi uporabe neonikotinoidov, v letošnjem letu pa namerava EK opraviti evaluacijo začasne prepovedi na neonikotioide. V ta namen smo v marcu 2015 s skupino poslancev Evropski komisiji postavili novo vprašanje glede znanstvenih študij in terenskih testov, ki bodo tvorili podlago za evaluacijo. Poleg tega sem so-podpisal tudi vprašanje, ali namerava Evropska komisija ukrepati proti državam članicam, ki niso prepovedale zračnega škropljenja pesticidov.«.


Jernej VRTOVECposlanec

OSEBNO

Poklic in delo?Teolog, poslanec

Kateri so vaši hobiji?Nogomet, sprehodi z družino, delo v domačem vinogradu itd.

Vaš najljubši predmet v osnovni oziroma v srednji šoli?Zgodovina, geografija

Vaš najljubši letni čas?Pomlad

Najljubša turistična destinacija?Domača Vipavska dolina

Vaša barva je?Modra, v odtenkih modrine NSi

Najljubša knjiga?Najbolj poučna in primerna knjiga za vse priložnosti je zagotovo Sveto pismo. Nedavno pa me je navdušil roman Draga Jančarja z naslovom To noč sem jo videl.

Najljubši glasbeni izvajalec?Nimam posebnega favorita

Najboljši športnik ali športnica?Med slovenskimi športniki zelo cenim Tino Maze, ker je dokazala, da s trdim delom, samodisciplino in redom lahko osvajaš lovorike, talent je namreč mnogo premalo. Prav zato je Tina lahko zgled ne le športnikom, ampak slehernemu državljanu. Izpostavil pa bom tudi Petra Prevca, ki ne glede na uspehe, ki jih dosega, izžareva preprostost in odprtost.

Kaj vam pomeni družina?Vse!

Kaj vam pomeni država?Država mi pomeni politično ureditev, ki je nujna za razvoj družbe in posameznika. Državljanom mora nuditi pogoje za njihov razvoj in napredek. Odločilno vlogo pri oblikovanju države imamo državljani, medtem ko je za dobro in učinkovito delovanje države še posebej pomemben tisti del državljanov (navadno večinski), ki se v okviru države označuje za narod in ima do nje domovinski odnos.

Kaj vam pomeni politika?Poslanstvo, da v imenu ljudi delam za ljudi. Je zmožnost vplivanja na kakovost bivanja sočloveka, saj želim preko politike ustvarjati dobre pogoje za razvoj posameznika in družbe. Sicer pa politika določa višino plače, ceno kruha v trgovini, ceno naftnih derivatov, višino davkov, ceno vrtca, višino štipendije itd. Da, vse to ureja politika, zato pamet v roke, ko gremo na volitve.

Kaj vam pomeni Slovenija?Slovenija je moja država, moja domovina in zaradi ljubezni do nje ji v okviru političnega delovanja po najboljših močeh pomagam pri razvoju. Pomeni mi dom, na katerega gledam s srčnostjo in pripadnostjo.

Zakaj Nova Slovenija - krščanski demokrati?Ker krščanski demokrati zagovarjamo politično smer, ki zagotavlja blaginjo in varnost za vse državljane, ker imamo tradicionalni pogled na nekatere družbene ureditve in zaradi tega, ker ohranjamo občečloveške vrednote, ki so temelj za obstoj družbe. Sicer pa sleherno politično stranko ustvarjajo ljudje in prav izjemni člani so tudi razlog, da sem z veseljem v NSi. Smo družba poštenih, pridnih in zavednih ljudi.

Družboslovje ali naravoslovje?Družboslovje

Gospodarstvo ali javni sektor?Dajem prednost gospodarstvu, čeprav eno brez drugega ne gre. Javni sektor mora ustvarjati pogoje, da bo gospodarstvo delalo dobro. Gospodarstvo namreč financira javni sektor, ki je glede na gospodarska gibanja preobširen, zato je potrebna njegova racionalizacija.

Nova Slovenija ali Ljudmila Novak?Nova Slovenija. Naša stranka ni odvisna le od enega posameznika ali posameznice. Je pa Ljudmila Novak naša predsednica, prvi obraz Nove Slovenije in za razvoj stranke do nadaljnjega najbolj pomembna članica.

Vaš vzornik je?Nimam posebnih izbrancev, ki jih bi posnemal. Imam pa za zgled delo Pedra Opeke, ki je resničen vzor, kako lahko z močno voljo, doslednostjo, vztrajnostjo in neomajno vero premikamo meje mogočega.

19

RAZVEDRILO

Za vas smo pripravili nagradno križanko. Pravilno rešena križanka vam lahko prinese lepo nagrado. Izžrebali bomo tri nagrade - 1. nagrada: Kosilo z vodjo poslanske skupine NSi mag. Matejem Toninom; 2. nagrada: Kosilo s podpredsednico in poslanko NSi Ivo Dimic in 3. nagrada: Knjiga Ljudmila Novak - v očeh drugih. Pravilno geslo križanke nam na dopisnici skupaj z vašimi podatki (mobilna številka in elektronski naslov) pošljite do srede, 10. junija 2015, na naslov: NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana. Veliko uspeha in sreče pri žrebu!

Geslo pretekle križanke je bilo EKIPA ZA PRIHODNOST. Nagrajenci križanke so: 1. nagrado kosilo s predsednico NSi Ljudmilo Novak prejme Marinka Jenko (Cerklje na Gor.), 2. nagrado kosilo s poslancem NSi Jernejem Vrtovcem prejme Cveta Poglajen (Litija) in 3. nagrado knjigo Ljudmila Novak – v očeh drugih prejme Franc Müllner (Škofja Loka).

Želim sodelovati v:

Iskrene čestitke! Nagrajence bo v prihodnjih dneh kontaktiralo

Glavno tajništvo NSi.

Ime in priimek: Datum rojstva:

Ulica:

Pošta:

Občina:

NASLOV KONTAKTNI PODATKI

Mobilni telefon:

E-pošta:

Član NSi: DA NE (obkroži)

Izjavljam, da sprejemam pravila in program organizacijske oblike. S podpisom dovoljujem uporabo mojih podatkov za delo in aktivnosti organizacijske oblike.

Kraj: Datum: Lastnoročni podpis:

KMEČKA ZVEZA NSi ZDRUŽENJE DELAVCEV NSi GOSPODARSKI KLUB NSi (označi kvadratek)

V NSi deluje sedem organizacijskih oblik. Vabimo vas, da se priključite v kmečko zvezo, gospodarski klub ali združenje delavcev in izpolnite spodnjo pristopno izjavo. Dobrodošli!

Pristopno izjavo pošljite na naslov NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana ali poskenirano pošljite na e-pošto: [email protected]. Hvala!


10:00 sveta maša v župnijski cerkvi v Beltincih ali v okoliških cerkvah

11:00 - 12:30 zbiranje udeležencev na prireditvenem prostoru, glasbeni program in nastop Prekmurske godbe Bakovci

12:30 - 13:30 osrednji uradni program tabora z nagovorom predsednice NSi Ljudmile Novak

13:30 druženje in zabavno popoldne z ansamblom Navihanke

15:30 nogometna tekma med ekipo NSi in PAX (Slovensko duhovniško nogometno reprezentanco)

TABOR NOVE SLOVENIJEkrščanskih demokratovBeltinci, nedelja, 24. maj 2015

Vabljeni!

NAVIHANKE in GODBA BAKOVCI

Z veseljem Vas pričakujemo na Taboru Nove Slovenije, da drug drugega spodbudimo pri naših prizadevanjih za uspešno Slovenijo in močno Evropo.

Z nami bodo tudi:■ Moški pevski zbor Lipovci■ Folklorna in Tamburaška skupina KUD Beltinci■ Oktet NSi

News & Politics

Časopis Krscanskih demokratov maj2015