1. METULJEKMETULJEK 27. do 29. tevilka september 2011 PAR /
Jelena ardi
2. Simona Verstovek: PRESEGAJMO PREDSODKE - 4 Sebastjan Pavli:
IVLJENJE ALI SVOBODA - 4 Ksenija paremblek : PRIJATELJSTVO - 5
Mojca Mahni: RAZISKOVANJE SOCIALNIH STIKOV V STANOVANJSKIH SKUPINAH
DRUTVA VEZI - 9 Terezija Loreni: PO SVOJI POTI GREM, SLOVENSKA
BESEDA - 10 Tinca Vidovi: TORSKI METULJI - 14 Valentina okelj:
RAZUMEVANJE SAMOMORILNEGA PROCESA IN PREPOZNAVANJE POTENCIALNO
SAMOMORILNIH OSEB - 16 Valerijo Jurca: DEEVEN DAN - 17 Zorka Pavli:
KRIZA PRI PETINDVAJSETIH - 18 Emil Kovai: VAMA MATI IN OE - 19
Tamara Gerelj: POLETJE - 20 AKTIVNOSTI DRUTVA VEZI - 21 Karmen
Margarit in obiskovalci DC torje: PREDSTAVITEV DRUTVA VEZI na
sejemu Turizem in prosti as - 24 David Ukmar: MOJI VTISI IZ SEJMA -
25 Sabina Polh in obiskovalci DC torje: VALENTINOVO V DC TORJE - 26
Sabina Polh in obiskovalci DC torje : REFLEKSOTERAPIJA Z LILIJANO
ABRAM - 29 Karmen Margarit in obiskovalci DC torje: OTVORITEV
RAZSTAVE LIKOVNE KOLONIJE V DIVAI - 33 Katja Mrzli in stanovalci SS
Divaa: DRSANJE NA LEDU IN OGLED KOBILARNE LIPICA - 35 Nataa Varek
Furlan: OBISKALI SMO KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA KOMEN - 37 Karmen
Margarit in obiskovalci DC torje: PUSTOVANJE -45 Barbara Uljan in
Marjan Uljani: PUST JE PRU - 47 Barbara Uljan in obiskovalci DC
Il.Bistrica: OBISK POLICISTA V DC ILIRSKA BISTRICA - 49 Karmen
Margarit: DELAVNICA POLSTENJA - 51 Sabina Polh: OBISK VARSTVENO
DELAVNEGA CENTRA V DIVAI - 53 Valerijo Jurca: 12. OBNI ZBOR DRUTVA
- 54 Sabina Polh in obiskovalci DC torje : CVETLIARSKO ARANERSKA
DELAVNICA V DC TORJE - 56 Ksenija paremblek : SPOMLADI - 57 Ester
Ren in stanovalci SS Postojna: MAREVSKO PRAZNOVANJE V POSTOJNI in
obisk Postojnske jame - 59 David Ukmar, Valerijo Jurca: BILI SMO NA
OGLEDU MINIMUNDUSA - 60 Sabina Polh in obiskovalci DC torje:
OBISKALI SMO NAO PROSTOVOLJKO NA OPINAH - 61 Karmen Margarit: DAN
ZA SPREMEMBE STOJNICE V SEANI, KOMNU, ILIRSKI BISTRICI IN POSTOJNI
- 65 Sabina Polh in obiskovalci DC torje: MALI KRAKI MARATON V
SEANI - 66 Tadeja Ostronik Rijavec in stanovalci SS
Brestovica:SAJENJE KROMPIRJA V SS BRESTOVICI - 68 Sabina Polh in
obiskovalci DC torje: DELAVNICA KLEKLANJA V DC IL.BISTRICA - 69
SPOMLADANSKI POHOD S PROSTOVOLJKO - 70 Sabina Polh in obiskovalci
DC torje: PREDSTAVITEV DRUTVA VEZI na grajskem dvoriu Gradu tanjel
- 71 KULINARINE DELAVNICE Z ALMO - 72 Mojca Mahni: IZOBRAEVANJE ZA
TEJE ZAPOSLJIVE - 73 Karmen Margarit: MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE
DRUTVA VEZI IN VRTCA DUTOVLJE - 77 Barbara Uljan: AKTIVNOSTI
BALINARSKEGA KLUBA VEZI - 78 Sabina Polh in obiskovalci DC torje :
PLESNA DELAVNICA CHA CHA CHA - 80 Alenka Braanov: IZ DALJAVE SLIIM
VLAK - 81 Karmen Margarit: AROBNI DAN V LIPICI - 83 Anamarija
Samec: SLIKARSKA DELAVNICA - 86 Marijan Uljani:IZLET NA GORIKO - 88
Tadeja Ostronik Rijavec: OBISKALI SMO TRNOVO IN SE POVZPELI NA
KOBILNIK - 90 Valentina okelj in Valerijo Jurca: PLES V DIVAI - 92
Karmen Margarit: OTVORITEV RAZSTAVE V SEANI - 94 Sabina Polh:
PREDAVANJE O SIVKI - 95 Barbara Uljan, Sergio Popovi: POHOD NA
KOZLEK - 97 Nataa V. Furlan, David Ukmar: PIKNIK V BRANICI - 99
Barbara Uljan: PROMOCIJSKA STOJNICA Z RK - 100 Katja Prosen Botjani
in Barbara Uljan: BALINARSKI TURNIR ZABIE 2011 - 101 PROMOCIJSKE
STOJNICE V LIPICI - 102 Karmen Margarit: EVROPSKA KARAVANA
PROSTOVOLJSTVA V POSTOJNI - 105 Mojca Mahni: TRADICIONALNI IZLET NA
DOLENJSKO - 109 Karmen Margarit: SKUPINA ZA SAMOPOMO HRAST na
pikniku z RK Seana - 110 Sabina Polh in obiskovalci DC torje:
TERAPIJA Z IVALMI - 111 Barbara Uljan, Jelena ardi: IZLET V TRST -
113 Sergio Popovi: LIKOVNA KOLONIJA - 114 Jelena ardi: PRAVLJICA
115 ZAHVALE - 116 PODATKI O GLASILU POMEMBNE TELEFONSKE TEVILKE
KAZALO Uvodna beseda ... 1
3. Uvodna beseda Spotovani bralci. Spet smo tu! Pred novo
tevilko naega glasila Metuljek. eprav ne tako teko piem, sem tokrat
z uvodnikom odlaala do zadnjega trenutka. In povrhu e sedaj ne vem,
kaj naj napiem, da bo primerno, da bo nekaj novega, aktualnega,...
Najbr je to tudi posledica, da mi e kronino primanjkuje prostega
asa, kot veini ljudi tega modernega sveta. Nimam asa ob jutranji
kavi prelistati dnevnih asopisov, ne vzamem v roke dobre knjige, ki
sem jo e kar nekaj asa od tega kupila in sameva na noni omarici. Ve
pa mi je, da vedno manj asa preivim pred televizijo, saj me slabe
novice, prerekanja in slabi odnosi med ljudmi spravijo v slabo
voljo. Pa o tem dovolj, saj o tem vsi vse vemo in ni ne pomaga. In
kdo mi ukrade as? Moji mali tirje vnuki in ljudje, ki jih imam
rada, ki mi napolnijo cel dan. In ni jih malo! In prav za te ljudi
rada naredim, kar zmorem in mi dan hitro mine in je prekratek. Med
njimi ste tudi vi lani naega drutva! Vesela sem, da vsi enako
zaenjamo nov dan. Vstajanje, umivanje, urejanje, pospravljanje,
kuhanje, pranje in nato sledijo razline dejavnosti. Ni jih malo,
sama vam zaradi pestrosti dogodkov teko sledim. Vabilu sledi vabilo
za likovno kolonijo, otvoritev razstave, ples, piknik s
prostovoljci, letovanje, izlet, pohod, turnir, delavnice nakita,
keramike, svile, okraskov in e in e bi lahko natevala. In kadar
uspem se vam pridruim. Takoj opazim, da imamo veliko pridnih rok,
ki poskrbijo, da so urejeni prostori in okolica, da je na mizah
hrana, pecivo in pijaa, ki ste jo sami pripravili in da vas vodijo
in povezujejo nevidne niti zaposlenih, da je vse tako preprosto,
veselo in sproeno in povrhu e zelo ustvarjalno. Vsak ima svojo
vlogo in vsi imamo iste cilje, torej nae delo je skupno. Vse to in
e ve, je skrito v nai novi tevilki Metuljka; v besedi, slikah in
fotografijah. Hvala vsem, ki nao dejavnost podpirate in nam
pomagate, hvala vsem za prispevke v glasilu, hvala Karmen, ki v teh
poletnih mesecih ofota po prispevkih in nas aka in e vsem povabilo
k prijetnemu branju! Predsednica Drutva VEZI Vida Mesar 1
4. Spotovane bralke in bralci! Ne vrednoti svojega ivljenja le
po uspehih in neuspehih na svoji poti ... Raje sprejmi vse, kar ti
pride na pot. Uivaj v cveticah, prepusti se sonnim zahodom, smehu
majhnih otrok, deju in ptijemu petju. Vse to vsrkaj vase. Na poti
do sree; srea je pot. Dr. Wayne W. Dyer elimo Vam obilo prijetnih
trenutkov v prihajajoi jeseni! Predsednica ga. Vida Mesar, kolektiv
in vsi lani Drutva VEZI. 2 Avtor slike: Klara Furlan
5. Simona Verstovek, univ.dipl. filo. in prof.teol. IZVAJALKA
PROGRAMA Pomo brezdomcem in ostalim rizinim skupinam prebivalstva
na CSD Seana Tokrat bomo razmiljali o predsodkih, kajti sama sem
globoko prepriana, da jih zmoremo presegati le, e o njih
spregovorimo in govorimo. Program ''Pomo brezdomnim osebam in
ostalim rizinim skupinam prebivalstva'' se v okviru delovanja CSD
Seana izvaja e tretje leto. V tem asu sem imela kot izvajalka
programa prilonost spremljati takne in drugane zgodbe, ter
prisluhniti tistim, ki so v program vkljueni, kot tudi tistim, ki
prve opazujejo skozi oala opazovalca. e pod vsem slianim potegnem
rto lahko trdim: ''Vsi smo tu pa tam polni predsodkov!'' Medtem, ko
sem razmiljala o tem sestavku, sem se spraevala ali je nai drubi
res tako zelo domae delovanje omejeno s predsodki ali pa sem morda
prekritina. In nenazadnje, ali je moje razumevanje samega pojma
predsodek pravilno. Pa sem pogledala v Slovar slovenskega knjinega
jezika, kjer beremo: PREDSODEK negativen, odklonilen odnos do koga
ali esa, neodvisen od izkustva. Predvsem zadnji del razlage
neodvisen od izkustva me je vzpodbudil, da se tokrat posvetim tej
temi. Ker imam ve vpogleda in izkustva z zgodbami, ki se nanaajo na
posameznike vkljuene v program, se bom tokrat omejila predvsem na
predsodke, ki omejujejo brezdomne in socialno ogroene. e v kratkem
povzetku nekoliko pretirano poudarim preprianja s katerimi so bolj
ali manj etiketirani tisti, ki se v program vkljuujejo: So
brezdelnei in lepo ivijo na raun nas, ki moramo delati. Vse dneve
postopajo po ''oterijah. Pijejo, kradejo, se drogirajo. udni so, na
njihovem podstreju ni vse kot bi moralo biti. Od njih nikoli ni ne
bo,... Vam je znano? Nekako imamo obutek, da je vse res in vendar
vemo, da vse ni res. Vemo, da e si trenutno skrajno socialno ogroen
ni nujno, da si tudi brezdelne, izkorievalec, zasvojenec In gledano
z drugega zornega kota vemo, da tudi med tistimi, ki niso skrajno
socialno ogroeni, najdemo brezdelnee, izkorievalce, zasvojence... Z
gotovostjo pa trdim, da marsikdo, ki se je znael na drubenem robu,
v sebi nosi zakladnico znanja, raznolike sposobnosti, veliko elje
in pripravljenosti, da bi lahko vse to tudi izrazil. Sodelujoi v
programu so mi to nemalokrat dokazali. Vkljuujejo se v prostovoljne
dejavnosti, nekateri so odlini slikarji, drugi imajo velik smisel
za pripoved in pisano besedo, presenetijo z odlinimi kuharskimi
sposobnostmi in znanjem, ki bi jim ga zavidali akademiki. Brez
razmisleka priskoijo na pomo in so zelo pridni ter odgovorni
delavci. V zaetku izvajanja programa smo bili usmerjeni predvsem v
pomo in podporo posamezniku v smislu reevanja trenutne stiske in
zagotavljanja najbolj osnovnih ivljenjskih potreb. Sasoma pa se je
pojavila potreba, da program pridobi dodano vrednost v obliki
dejavnosti, ki bodo zagotavljale bolj kakovostno preivete dneve.
''Nakljuje'' je naneslo, da smo bili ravno v tem asu povabljeni k
sodelovanju na kvalifikacijsko nogometno tekmo za izbor ekipe, ki
bo Slovenijo letos avgusta zastopala na svetovnem nogometnem
prvenstvu marginalnih skupin v Parizu. PRESEGAJMO PREDSODKE 3
6. Trije fantje vkljueni v program so se vabilu z veseljem
odzvali in se tekme udeleili. Selektor je imel zelo strogo oko, a
Gregorju se je uspelo prebiti v slovensko reprezentanco. Zanj je to
nova, udovita, vasih tudi stresna izkunja, a hkrati tudi enkratna
prilonost, ki se je dodobra zaveda tudi sam. Na raun njegove
predanosti in dobrega sodelovanja z ekipo prejemamo za naega
Gregorja veliko pohval. Bravo Gregor, drimo pesti in avgusta
navijamo za slovensko ekipo! Tudi fantje, ki letos ne bodo leteli v
Pariz niso ostali sklonjenih glav, ampak jih je izkunja
kvalifikacijske tekme vzpodbudila, da so izrazili eljo po portni
dejavnosti, ki bi potekala v okviru programa. Klemen je brez
pomislekov sprejel, da se kot prostovoljec nekajkrat meseno sreuje
s fanti in z njimi igra koarko. Poleg tega tudi letos ponovno
soustvarjamo glasilo ''Moja zgodba'' za katerega upamo, da bo izlo
konec leta. S fanti in dekleti, ki se v program vkljuujejo, se
veliko pogovarjamo. Vekrat o teavah in nadlogah, ki pestijo njihov
vsakdan, vedno pogosteje pa tudi o uspehih, ki so jih dosegli. Ti
pogovori so tudi as in prilonost za izraanje njihovih potreb, elja
in idej. Skupaj si iskreno elimo, da bi imeli v prihodnosti
zagotovljen prostor v obliki dnevnega centra, kjer bi vsakdo imel
monost, da izrazi lastno kreativnost, kjer bi lahko prirejali
delavnice, izobraevanja, filmske maratone, kuhali, se le
pogovorili, predvsem pa pokazali, da s skupnimi momi zmoremo
veliko. 4 IVLJENJE ALI SVOBODA Ko eli umreti, ko spozna, da ni
vredno iveti, ker ivljenje je le boleina, ki trga duo in lomi srce
takrat spomni se, da obstaja nekdo, ki te zna razumeti. Ko eli
umreti, ko ti samo ta beseda, ko si vse blije prepadu, takrat
pomisli in se spomni, da te nekdo e vedno ljubi. eli umreti, ko si
spoznal, da je ivljenje pot poraena s trni, ker le tako dosee
cilje, ki si jih ustvari, ko eli umreti, ko se navelia ivljenja in
spozna, da ni ve opaanja in reitve, kadar misli, da si sam, da ne
aka te nihe, vedi da se moti!! Kadar alost te mori, solze pridejo
ti v oi, kadar v temi vidi le svojo senco. Vedi s tabo so moje
misli vedno in povsod. Sebastjan Pavli
7. 5 PRIJATELJSTVO Ta pravi prijatelj bolji je kot brat, te ne
izneveri, o ne more se bat. On ti bo ob strani ob vsaki prilonosti,
pomagal ti bo ob vsaki napaki. Ko si ti alostna je on prav tako, ko
veseli se, smej se v oko. e on se zato veseli, ker vse lepo naj bo,
to ti on eli. Toda pravi prijatelj je on tudi tedaj, ko skozi hude
trenutke in prekrke la bi ti sama. Tedaj si pa srena, ko sama bila
bi naj, ker srea je nekdo, ne pa nekaj. Ksenija paremblek
8. Mojca Mahni, zaposlena v Drutvu VEZI, je v mesecu novembru
2010 diplomirala na Fakulteti za socialno delo. V svojem diplomskem
delu je raziskovala socialne stike v stanovanjskih skupinah Drutva
VEZI. V nadaljevanju Vam predstavljamo metode dela z uporabnikom,
ki se uporabljajo v stanovanjskih skupinah Drutva VEZI. METODE DELA
Z UPORABNIKOM, KI SE UPORABLJAJO V STANOVANJSKIH SKUPINAH DRUTVA
VEZI Kot pravi Flaker (2003) v socialnem delu pod pojmom metoda
razumemo naine ravnanja in pristope, ki jih pri delu z ljudmi
uporablja socialni delavec. Razline metode socialnega dela izhajajo
iz razlinih teoretinih znanj, konkretnih spretnosti, metodologije
dela in so hkrati utemeljene v vrednotah in naelih socialnega dela,
konkretno pa so doloene s kontekstom in nalogo, ki jo opravlja
socialni delavec. Socialni delavec, ki doloeno metodo izvaja, mora
imeti za to potrebna znanja in spretnosti (2003). Teorije
socialnega dela povedo, kako ravnati v praksi, se pravi, da je
teorija pomeana s praktinim delom. Pomembno je izbrati pravo
teorijo, ki bo skozi delo privedla do eljenega cilja. V skupnostnih
oblikah, kot so stanovanjske skupine, dnevni centri, skupine za
samopomo, informativne pisarne na podroju duevnega zdravja v
skupnosti, lahko strokovne delavke in delavci uporabljajo poleg
metod za delo z uporabniki in njihovimi svojci tudi metode za
ugotavljanje kvalitete in uinkov opravljenega dela, prepreevanje
izgorevanja na delovnem mestu in osebnostno rast, kot je
supervizija, intervizija in druge. Skupnostno socialno delo se
lahko dopolnjuje s pristopi s podroja pedagogike, psihologije,
antropologije, sociologije, umetnosti, organizacije dela in
drugimi. V tem delu naloge sem se osredotoila na metode socialnega
dela, ki so kljunega pomena pri delu z uporabnikom, vendar se v
praksi razlino izvajajo. Individualni nart Individualno nartovanje
zajema delo s posameznikom. Skupaj z uporabnikom naredimo
individualiziran nart samostojnega ivljenja, ki zajema socialni
profil in korake v smeri uspene psihosocialne rehabilitacije, in
sicer: nartovanje aktivnosti za zvianje ravni kvalitete njihovega
ivljenja, vejo samostojnost, pozitvno samopodobo in vejo socialno
vkljuenost. Delo temelji na konceptu perspektive moi v smeri
notranje krepitve virov moi posameznika ter na aktivnemu
sodelovanju uporabnika v delovnem procesu. kerjanc (2006) pravi, da
je metoda zapisa individualnega narta primerna za oblikovanje
socialno varstvenih storitev, ki jih uporabnik potrebuje pri
uvajanju vejih ivljenjskih sprememb oziroma pri nartovanju
kompleksnejih ivljenjskih situacij. S pomojo teh storitev
posameznik ohrani vzvode vpliva ob ivljenjskih preobratih, prihodih
in spremembah, ko se je treba naravnati na nove okoliine in dejstva
ter peljati svoje ivljenje v eljeni smeri (2006: 59). Po preteku
enega meseca bivanja v stanovanjski skupini, v katerem se uporabnik
postopoma privadi na novo ivljenje v stanovajski skupini in spozna
sostanovalce ter zaposlene, se uporabnika povabi k izdelavi
idividualnega narta. 6 Mojca Mahni, dipl.soc.del RAZISKOVANJE
SOCIALNIH STIKOV V STANOVANJSKIH SKUPINAH DRUTVA VEZI
9. Pri izdelavi individualnega narta sledimo naelom, ki so jih
zapisale avtorice (Zavirek in drugi 2002, kerjanc 2006). Pri
izdelavi individualnega narta upotevamo uporabnikove elje, kar je
tudi vodilo individualnega narta, napisan pa mora biti v jeziku, ki
je uporabniku razumljiv (brez strokovnih izrazov). Uporabnik sam
izbere prostor, kjer nastaja idividualni nart, obiajno je to
prostor, kjer se uporabnik pouti varnega in sproenega. Bistvo
individualnega nartovanja je premik moi v smislu prevzemanja vpliva
nad svojim ivljenjem ter nad celotnim potekom nartovanja (Videmek
2004: 284). Skupinsko delo Skupinsko delo zajema ve aktivnosti, in
sicer: svetovanje, uenje socialnih vein, delavnica vzpostavljanja
in negovanja medosebnih odnosov, skupinski pogovori, kulinarine
delavnice, raunalnike delavnice, skupinski sprehodi, organizacija
in podpora pri sestavi jedilnika ter pri popisu in nakupovanju
ivil, kreativno preivljanje prostega asa s prostovoljci (npr.
kartanje, igranje aha, druabne igre), skupinsko delo s prostovoljci
in uporabniki, podpora za sodelovanje v skupnostnih aktivnostih,
portno rekreativne dejavnosti, delavnice v obliki pogovorov,
dogovor o skrbi za urejenost prostorov. Metoda skupinskega dela
zdruuje prednosti dela s posameznikom in skupnostnega pristopa.
Socialno delo s skupino je metoda socialnega dela, pri kateri je
pomo namenjena posameznikom v skupini. Socialni delavec sodeluje v
skupinskih interakcijah, vendar ni redni lan skupine, temve njegova
vloga izhaja iz poznavanja skupinske dinamike in potreb posameznih
lanov po pomoi. Glede na cilje skupinsko delo loimo na tri razline
modele: model socialnih ciljev, terapevtski model in model
recipronih ciljev (Miloevi Arnold 2003: 106). Skupnostno socialno
delo Kljub mnogim razlinim opredelitvam skupnostnega socialnega
dela, so glavne znailnosti razvidne e iz Barclayevega poroila iz
leta 1982. nidarec Demar (2002) povzema po Barclay-u (1982)
opredelitev skupnostnega socialnega dela kot ... formalno socialno
delo, ki v skupnosti odkriva probleme, njihove uinke na
posameznika, skupino ali celotno skupnost. Pomaga tudi odkriti
odgovornost in vire socialnih slub ter prostovoljnih organizacij,
vkljuiti vire v reevanje problemov, poudarjati pomen podpore
lokalne mree formalnih in neformalnih odnosov in si hkrati
prizadeva odkriti mo skupnosti ter njene skupne interese (2002:
50). Skupnostno socialno delo omogoa uporabnikom monost in podporo
za vkljuevanje v vse tiste aktivnosti, ki so del obiajnega ivljenja
in se izvajajo v skupnosti. Te aktivnosti uporabnikom omogoajo viji
nivo kvalitete ivljenja, socialne vkljuenosti in enakih monosti za
ivljenje v skupnosti. To so: obiski koncertov, prireditev na
prostem, portnih tekem (rokomet, balinanje), obinskih praznikov,
delavnic na prostem, knjinic itd. Skratka gre za prepletanje
vsebine uporabnikovih elja, vsebine programa in vsebine ire
skupnosti. Skupnostno socialno delo je usmerjeno v irjenje socialne
mree, da se uporabnik laje vkljui vanjo oz. postane del nje.
Izredno pomembno pa je tudi irjenje socialne mree pomoi, za kar se
je izkazalo, da so uinkoviti viri pomoi pri reevanju teav
posameznikov, druin in skupin in tudi uspena preventiva, ki dobro
varuje pred poslabanjem situacije in nastajanjem novih teav.
Skupnostno socialno delo je metoda socialnega dela, pri kateri gre
za pomo in sodelovanje socialnih delavcev, v procesih povezovanja
in organiziranja ljudi v skupnosti, in zavestno, nartno,
sistematino uporabo znanj, spretnosti in vrednot socialnega dela
pri kolektivnih akcijah, ki so usmerjene v vejo kakovost ivljenja v
skupnosti, reevanje socialnih problemov in razvijanje medosebnih
odnosov. 7
10. 8 S pomojo socialne akcije razvija nove in izboljuje
obstojee mree pomoi, ter se s tem poveuje kvaliteta ivljenja v
skupnosti. Gre za nain socialne intervencije v skupnosti, pri
kateri gre za pomo in sodelovanje socialnih delavcev v procesih
povezovanja in organiziranja ljudi v skupnosti. Pobude za
uveljavljanje skupnostnega socialnega dela prihajajo iz stroke
socialnega dela in drube, skozi spoznanje o pomenu krepitve
partnerstva s civilno drubo (Rapoa Tajnek 2003: 3). Cilji
skupnostnega socialnega dela so: izboljati kvaliteto ivljenja
(ekonomski in socialni razvoj), izvajati politine in drubene
akcije, uveljavljati socialno pravinost, integrirati oblike podpore
in pomoi v skupnosti, krepiti mo in zagovornitvo uporabnikov (Rapoa
Tajnek 2003: 2). Skupnostno socialno delo vkljuuje razlina podroja
obravnave socialnih stisk in teav na podroju socialnega varstva,
zdravstva, olstva, pravosodja, delovnega okolja. Vkljuuje delo s
posameznikom in druino mikro nivo, povezovanje kot nain ivljenja v
skupnosti, delo s skupino, razvijanje skupnosti mezo nivo ter
institucije, drava socialno planiranje, socialna administracija in
socialna akcija makro nivo (Rapoa Tajnek 2003:3). Proces
skupnostnega socialnega dela vkljuuje ve faz, ki si sledijo od
prvega stika z uporabnikim sistemom, preko dogovora o ciljih in
nartovanju sprememb do izvedbe nartovanih aktivnosti in zakljune
evalvacije oz. zakljuka dela. Rapoa Tajnek (2003) navaja faze
skupnostnega socialnega dela, ki se v praksi prepletajo in so v tem
primeru ponazorjene kot kroni proces: zaetna faza (prvi stik z
ljudmi, odkrivanje potreb in problemov, pobude za spremembe,
nosilci, pogajalski vstop v skupnost); faza dogovora o problemu,
ciljih in strategijah (analiza problemske situacije in formuliranje
problema, iskanje podpore pri uporabnikih in sodelavcih, zaetki
razvijanja organizacije, ocena uresniljivosti predvidenih reitev
(sredstva, kadri), dokonna odloitev o akciji (dogovor o ciljih,
kriteriji za ugotavljanje uresnievanja ciljev, izbor strategij za
dosego ciljev); izdelava izvedbenega narta (nartovanje nalog za
dosego ciljev, kriteriji za merjenje oz. evalvacijo ciljev;
nartovanje pridobivanja sredstev; razvijanje organizacije;
nadaljevanje aktivnosti za informiranje in pridobivanje podpore med
uporabniki); izvedba (uresnievanje posameznih nalog, pridobivanje
in usposabljanje sodelavcev, odpravljanje ovir, zastojev in
konfliktov; uporaba taktik preprievanja in pogajanja, ravnanje z
zavezniki, tekmeci in nasprotniki; komuniciranje in osveanje;
sprotna evalvacija doseenega, dopolnjevanje in prilagajanje narta
novim okoliinam); zakljuek dela in konna evalvacija (pospravljanje,
proslavljanje dosekov, ocena dosekov rezultatov in metod dela,
ocena participacije udeleencev v skupini, pogled naprej,
nadaljevanje akcije, slovo od udeleencev, urejanje in objava
dokumentacije o akciji) (2003: 8 - 9). Flaker (2003) meni, da so v
skupnostnem delu glede na metode dela in vrste akcij najpogosteje:
lokalne skupnostne akcije, ugotavljanje potreb v lokalni skupnosti,
lokalna preventiva, ulino delo, terensko delo, interesne skupine,
skupine za samopomo, tabori, skupnostne prireditve, vkljuevanje v
skupnostne organizacije (portne, kulturne, taborniki, izobraevalne,
delovne akcije) (2003: 86 - 87).
11. nidarec Demar (2004) je povzela razumevanje skupnostnega
socialnega dela po Lanevi (1999), da je usmerjeno v povezovanje
ljudi, idej in sredstev v delujoo mreo, ki posamezniku oziroma
skupini pomeni enega od virov socialne opore. Ta mrea pa omogoa
izraanje razlinih potreb in interesov v skupnosti ter skupno delo
pri zadovoljevanju le-teh. Skupnost nujno ne pomeni, da imajo vsi
lani enake interese, saj gre za razlinost potreb in interesov, za
vedno spreminjajoo se mreo ljudi, ki se pogajajo o skupnih pomenih
v doloenem asu in prostoru (2004: 32). Ross (po Rapoa Tajnek 2001;
v nidarec Demar 2002) strnjeno navaja temeljne razloge in
predpostavke za pomen obstoja skupnostnega socialnega dela za lane
skupnosti: skupnost lahko razvija in poveuje sposobnosti za
reevanje lastnih problemov; ljudje si elijo sprememb in jih lahko
sprejemajo v svojem ivljenjskem okolju; ljudje sodelujejo pri
ustvarjanju, uvajanju in nadzorovanju vseh pomembnih sprememb v
skupnosti; spremembe, ki jih je predlagala in izvedla skupnost
sama, imajo za ljudi veliko veji pomen in so bolj trajne od
sprememb, ki jih v skupnost uvajajo zunanji akterji; s pomojo
celovitega pristopa lahko v skupnosti reujemo probleme, ki jih s
fragmentiranim pristopom ni mogoe obvladati; za demokratino
reevanje skupnih problemov je potrebno sodelovanje v skupnih
akcijah: ljudje morajo imeti prilonost, da se teh spretnosti uijo;
podobno kot posamezniki tudi skupnosti vekrat rabijo pomo pri
odkrivanju in reevanju lastnih potreb in problemov. Prav zgoraj
navedeni razlogi in predpostavke nam podajo povezavo s socialnim
kapitalom. Eden od pomembnih razlogov za razvoj socialnega kapitala
je zaupanje. Socialni kapital je veji tam, kjer ljudje zaupajo drug
drugemu in kjer se to zaupanje izraa z medsebojnim sprejemanjem
obveznosti. Na podlagi zaupanja se tudi v skupnosti razvijajo
temeljni obutki varnosti in pripadnosti, ki pripomorejo k veji
integraciji posameznika v skupnost. Skupnostno socialno delo lahko
torej razumemo kot metodo povezovanja in organiziranja ljudi za
razvijanje skupnosti, za ugotavljanje in reevanje socialnih
problemov ter razvijanje in ohranjanje medsebojnih odnosov v
skupnosti. Pri tem ima pomembno vlogo neformalna mrea, ki lahko
bistveno zmanja potrebe po institucionalni obravnavi. Pomembna je
tudi zato, da krepi sposobnosti ljudi za aktivno reevanje lastnih
problemov. Socialni kapital temelji na nesebini pomoi med ljudmi,
kar pomeni, da ustvarja takno ozraje, ki omogoa laje spopadanje s
socialnimi problemi. Posledino lahko lani skupnosti dobijo aktivno
vlogo pri reevanju problemov v skupnosti. Tako se vzpostavi mrea
pomoi, ki je namenjena vsem v skupnosti in ki hkrati poveuje
kakovost bivanja lanov. LITERATURA: Flaker, V. (2003), Oris metod
socialnega dela: Uvod v katalog centrov za socialno delo.
Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, Skupnost centrov za socialno
delo Slovenije. kerjanc, J. (2006), Individualno nartovanje z
udejanjanjem ciljev: Pomen uporabnikega vpliva pri zagotavljanju
socialno varstvene storitve. Ljubljana: Center RS za poklicno
izobraevanje. Zavirek, D., Zorn, J., Videmek, P. (2002), Inovativne
metode v socialnem delu- Opolnomoenje ljudi, ki potrebujejo podporo
za samostojno ivljenje. Ljubljana: tudentska zaloba. Videmek, P.
(2004), Individualni nart kot metoda dela. Socialno delo, 43, 5-6;
283-285. Miloevi Arnold, V. (2003), Socialno delo s starejimi
ljudmi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. nidarec Demar, S.
(2002), Skupnostna usmeritev v socialnem delu (Analiza skupnostnih
projektov in skupnostne skrbi na celjskem obmoju). Magistrska
naloga. FDV. nidarec Demar, S., (2004), Uvod v razumevanje
skupnostnega socialnega dela. Ljubljana: Fakulteta za socialno
delo. Rapoa-Tajnek, P.(2003), Opredelitev skupnostnega socialnega
dela, tudijsko gradivo. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
ainovi Vogrini, G. (2006), Socialno delo z druino. Ljubljana: FSD.
Drago, S., Leskoek, V., Petrovi Erlah, P., kerjanc, J., Urh, .,
nidarec Demar, S. (2005), Krepitev moi. Ljubljana: Fakulteta za
socialno delo. Katalog socialnega dela. Drago, S., Leskoek, V.
(2003), Drubena neenakost in socialni kapital. Ljubljana: Mirovni
intitut, Intitut za sodobne drubene in politine tudije. 9
12. JJJJJJJJJJJJJ 10 Slovenska beseda! e danes spominjam se
matere moje, ko pesmi mi pela je za lahko no, e danes se spomnim,
ko vsako me jutro, je stisnila k sebi, poljub dala vro. e predno
sklenila je roke zgarane in zadnji poboala s toplo dlanjo, mi rekla
je, lepa je naa beseda, ve hi moja, lahko si ponosna na njo.
Slovenska beseda je lepa kot biser, ne najde je lepe na svetu od
nje, za njo rtvovana so mnoga ivljenja, za njo marsikdo dal je
svoje srce. Terezija Loreni Po svoji poti grem Po svoji poti grem
in noem, da gre za menoj, dovolj mi je bilo prevar, ko bila sem e s
teboj. Ganile tvoje solze me ne bodo nikdar ve in ne premamil me
poljub gore. Ti dobro ve, kako neskonno sem te rada imela, ti dobro
ve, da zate bi po trnju v ogenj la. Obljubam praznim sem nasedla in
verjela ti vse, ti z drugo si odel, izdal me. Po svoji poti grem,
kam, sama ne vem, le dale stran od tod, od svojih zmot. Vem, da
nekje ivi zame fant, ki bom lahko ob njem pozabila te. Terezija
Loreni
13. 11 Metulji. Ta mala, pisana, nena, ranljiva bitja. Pisana
in na tisoe vrst jih je. Letajo okrog nas, iejo svoj prostor, a
mnogi med ljudmi jih niti ne opazijo. e ve, e jih v letu in iskanju
svojega prostora zmotijo, jih ljudje odenejo z zamahom roke. Zamah
roke in egoizem loveka ta nena, ranljiva bitja lahko tudi unii.
Zakaj!? Ali ne bi bilo bolje, laje, bolj loveko, e bi tem malim
ranljivim bitjem, ki so tukaj okrog nas, podali mehko dlan, naj se
odpoijejo na njej? Naj bi ob nai mehki dlani zautili toploto,
varnost, pripadnost,...ne! Veina ljudi pa nima asa za opazovanje
plesa metuljevih letanj. Ni asa za postanek in razmislek o ivljenju
teh nenih in ranljivih bitij. Morda se bo kdo od bralcev vpraal,
emu tako dolg ali morda patetien uvod o metuljih. V nadaljevanju bi
to svoje razmiljanje skuala tudi obrazloiti, a naj tee beseda, naj
teejo moja ustva po vrstnem redu: Drutvo za duevno zdravje in
kreativno preivljanje prostega asa VEZI torje sem okvirno poznala e
vrsto let. Zares sem ga spoznala pred tremi leti. Spoznala sem
njegove uporabnike, strokovne in laine delavke, njihovo dejavnost,
prizadevnost, predvsem pa odnos do uporabnikov. Zakaj prav pred
tremi leti? Nekega dne v avgustu pred tremi leti me je po telefonu
poklicala strokovna delavka Centra za socialno delo v Seani. Z
veliko mero obzira mi je rekla: Veliko gorja ste e nosila, ali
boste lahko tudi tega? Va neak je kolapsiral, bil je v zelo slabem
stanju, nudena mu je bila zdravstvena pomo iz ZD Seana in nato so
ga z reilcem prepeljali v Bolninico Izola. Sporoila in besede, ki
jih nikoli ne bom pozabila. ok, ki ga teko opiem! ok mine, realnost
me dvigne, mo se povrne. V Bolninici Izola mi povedo, da so neaka
prepeljali v Bolninico Idrija, ker njegovo stanje ni primerno za
njihovo ustanovo. V Bolninici Idrija se je neak zdravil tiri mesece
in pol. Pred leti sem si obljubila: NI VE DRUTEV, NI VE SKUPIN ZA
POMO IN SAMOPOMO. Noem ve, dosti mi je! A sem spregledala besede
modrih ljudi iz daljne preteklosti: NIKOLI NE RECI NIKOLI.
ZAREENEGA KRUHA SE NAJVE POJE. In ravno to me je doletelo: ponovno
sem za neakove potrebe hodila na skupine in poiskala za sebe in
njega ustrezna drutva, da bi neak laje in bolje napredoval in da bi
laje in bolje strukturiral dan in prosti as. Sama sem se ob tem
utila bolj mirna, sigurna ter s tem laje opravljala svoje dnevne
obveznosti. V iskanju najbolj primernega sem prila pred vrata
Drutva za duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI
torje. Navadna vhodna vrata. Navadna vrata, a okraena z metulji,
sonki,... Zidovi okrog vrat ravno tako. Pred vrati na okenskih
policah cvetje v loncih. Prijeten prvi vtis, ko ie zatoie v boleini
in stiski. Tinca Vidovi, teta uporabnika DC torje TORSKI
METULJI
14. V stisnjenih prostorih Drutva VEZI pa paleta ivih barv v
razlinih izdelkih, slikah, celo zavesah. Barve in interier, ki
izraa energijo. Ponovno prvi obutek, da BO TO TO!! Uporabniki
nekoliko zmedeni zaradi neznanega obiska, vstajajo od mize,
bojazljivo podajajo roke. Tople, hladne, tresoe roke, kakor da
prosijo za prijateljski stisk. Ta moment sem jih globoko v srcu
poimenovala TORSKI METULJI. (Upam, da sedaj, ko sem to priznala in
napisala, tega poimenovanja, uporabniki Drutva VEZI ne bodo
zamerili.) Okrog uporabnikov se sukajo ivahne, zgovorne mlade
enske. Ob predstavitvi spoznam strokovno vodjo programa in laine
delavke, ki e na videz izarevajo ivljenjsko energijo. Vodja
programa Drutva VEZI mi v pisarni (ki je al kot katla vigalic)
predstavi program drutva. Prioriteta je na skrbi za osebne teave v
duevnem zdravju, ker pri iri populaciji v okolju al vladajo razlina
mnenja. In kaj pravzaprav je duevna bolezen? V tem asu, ko sem za
neaka iskala najbolj ustrezne reitve, sem se od iroke palete
strokovnjakov na tem podroju nauila naslednje.. nekateri
strokovnjaki trdijo, da duevna bolezen v spoznavno-teoretinem
smislu ni bolezen, temve dispozicija. Da gre za specifino duevno
neodpornost, ker v danem ivljenjskem toku neugodni psihosocialni
dejavniki na loveka razlino vplivajo (Lamovec, Flaker, Miku Kos).
Po mnenju istih strokovnjakov na alost oseba, ki je enkrat oznaena
za duevnega bolnika, to ostane za vedno, pa etudi je ob zdravljenju
dosegel ivljenjsko ravnoteje in premagal krize svoje duevnosti. To
pa stori okolje!? al nekateri ne doivijo teh ivljenjskih sprememb
na bolje, temve jih izguba sposobnosti in ivljenjskih vein pahne v
kontinuirano delovno neuspenost, neprilagodljivost, vedenjske
motnje, izgubo volje in energije, kar jih pripelje do socialne
neuinkovitosti in neuspenosti. Zato obstaja DRUTVO VEZI, ki svojim
uporabnikom nudi celo vrsto psihosocialnih animacij: druenje,
razumevanje drug drugega, pomo drug drugemu, opravljanje
vsakodnevnih domaih opravil (pospravljanje, kuhanje, pomivanje,
streba-nain), korienje barv v izraanju globokih notranjih ustev
(risanje, izdelava okraskov in nakita..) spoznavanje kulture
(obiski razstav ali razstavljanje lastnih izdelkov), bralne ure,
pokazati se pred obinstvom (kratki skei), razne portne dejavnosti,
dolgi sprehodi po naravi in opazovanje ivljenja v naravi, celo
zimovanje in letovanje skupine v naravi pod vodstvom strokovnih
mentorjev. Lahko bi natevala e pa e, vendar emu, e tega ne doivi!?
In vse to, pa e veliko ve, predvsem ni problem v asu, ko uporabniki
potrebujejo intimen pogovor z zaposlenimi v drutvu. Ravno to je
zelo pomembno za te ljudi: VZETI SI AS ZA POGOVOR, PRISLUHNITI JIM,
RAZUMETI JIH, DRUITI SE! Drutvo VEZI ima precej razvejano mreo
dnevnih centrov, a niso ostali le na tem. Veliki vloek strokovnih
delavcev v sodelovanju s Centrom za socialno delo Seana in ostalimi
centri, Obino Seano ter ostalimi obinami je vsekakor tudi pri
organizaciji stanovanjskih skupin. Vsekakor bi bilo vso to
organizacijo teko speljati brez podpore drugih obin v regiji, kakor
tudi Ministrstva za delo, druino in socialne zadeve RS ter mnogih
drugih dravnih institucij, ki so spoznale, da v naem bivalnem
okolju, poleg TORSKIH METULJEV ivijo in letajo okrog nas po celi
dravi tudi drugi METULJI. 12
15. 11 13 Za hip se bom vrnila k zaposlenim v Drutvu VEZI
torje. Zaposlene v Drutvu VEZI torje delajo z uporabniki, kakor jim
narekuje Statut drutva in Socialni kodeks. Vendar ob strokovnem
delu ne pozabijo na subtilni del, ki je za uporabnike bistvenega
znaaja: topla roka, topel nasmeh, topla beseda, tudi graja, e je to
potrebno, vendar z dolgo in jasno obrazloitvijo. Drutvo VEZI ima
svoj delovni urnik, seveda ga ima, vendar se delavkam v Drutvu VEZI
torje delovni dan ne kona, ko zaklenejo vrata drutva. Njihovi
telefoni brnijo tudi dolgo v veer, brnijo, ker je nekdo od
uporabnikov osamljen, alosten, prestraen, v stiski.., ali pa nekdo
od uporabnikov eli le zaeleti lahko no. e veliko bi rada napisala o
Drutvu VEZI torje, o uporabnikih in o prizadevnih zaposlenih, a se
bojim, da je lanek e sedaj predolg. Ob tej prilonosti bi rada
izrazila svojo veliko hvalenost pri reevanju situacije mojega
neaka: Centru za socialno delo Seana, vsem strokovnim delavcem, ki
so se zavzeli za reevanje neakovega kriznega stanja in maksimalno
pomagali, vsaj delno vrniti se mu v realno ivljenje. Ravno tako bi
iz grenke izkunje povedala, da strokovni delavci iz CSD Seana niso
tega poeli zaradi ne vem esa, temve zaradi (po mojem mnenju)
dejstva: e strokovni slubi predstavi problem, vzpostavi korekten in
konkreten dialog, e kontinuirano obvea stroko o dejanskem stanju,
brez pometanja pod preprogo zaradi obutka sramu,
vzvienostiSTROKOVNE SLUBE POIEJO IN NAJDEJO REITEV! Zato CSD Seana
za vsa prizadevanja v reevanju problema, le veliko HVALA! Komunalno
stanovanjskemu podjetju Seana, zlasti gospodu Strnad Joetu in gospe
Vanji Godina, ki sta v dani situaciji mojega neaka bolj po loveki,
kakor poslovni plati v celoti razumela in neaku in s tem tudi meni
bila ob strani. Hvala vama! Obini Seana, gospodu upanu in
merodajnim strokovnim slubam, ki so neaku omogoili delnega
samostojnega ivljenja v bivalni enoti na Ulici Ivana Turia 12,
Seana. Nikakor pa ne morem pozabiti misliti na hitro, prizadevno in
strokovno delovanje dr. Jurania in sestre Mete iz Zdravstvenega
doma Seana. Neaku sta reila ivljenje. Hvala vama za to ivljenje!
Zdravstveni dom dr. Sedmakova s svojimi sestrami, pred neakom in
menoj nimajo nikoli zaprtih vrat. Strokovno delo dr. Sedmakove
reuje stanja kakor pravi Ivan Cankar v Desetnici: Ko se oglasi
vest, udari na srce kot kladivo in vsi grehi do najmanjega, e
pozabljeni, planejo rni pred oi. HVALA VAM!
16. Torakalni kirurgiji KC Ljubljana, doktorjem specialistom in
spremljajoim zdr. delavcem, ki so neaka budili od mrtvih in mu
podarili novo ivljenje, je premalo rei hvala. Kolikor se Slovenci
znamo pritoevati nad zdr. ustanovami v nai deelici, smo resnino
nepravini. Pojdite Slovenci na Oddelek za torakalno kirurgijo KC
Ljubljana, da doivite ude! Hvala vam vsem skupaj in vsakemu posebej
na Odd. za torakalno kirurg. KC Ljubljana! Bolninici Seana, ga.
mag. Silvani onc se zahvaljujeva, da je urgentno, po operaciji na
Torakalni kirurgiji KC Ljubljana, neaka sprejela na dodatno
okrevanje, katerega na domu ne bi bilo mono izvajati. Zahvala gre
tudi strokovnemu timu Bolninice Seana, kjer je postoperativno neak
okreval. Psihiatrini bolninici Idrija, dr. Lazarjevi, terapevtkama
ge. Mesec in ge. uk se z neakom zahvaljujeva, da so ga vrnili v
ivljenje iz grozljivega delirija in, da so z veliko mero
potrpljenja in strokovne obravnave obudili vsaj delno neakov odnos
do ivljenja, da so podaljevali hospitalizacijo do trenutka, ko je
neakov stanovanjski problem bil razreen. Gostilni muc, njeni
lastnici Maji onc, ki dnevno poskrbi za neakova okusna kosila ter
za prijazno postrebo in gostoljubje. Hvala ti. isto na koncu pa bom
ponovno odla do prostorov Drutva VEZI torje, da se iskreno zahvalim
predsednici ge. Vidi Mesar, da je ustvarila tako dobro
organizirano, ter kvalitetno nevladno organizacijo. Le tako naprej
TORSKI METULJI! In na koncu velika zahvala vsem DEKLETOM (na koncu
si dovolim ta nekonvencionalen naziv zaposlenim v Drutvu VEZI
torje). Ostanite to, kar ste! Bodite strokovne, a ne pozabite na
loveka! lovek potrebuje le toplo roko, topel pogled in topel
nasmeh! Uporabnikom pa elim, da se okrepijo ter, da se ne bojijo
iveti in da pogumno izrazijo svoja ustva in svoje misli! Za neaka
in sebe pa bi ponovila, staro reklo je, da v nesrei spozna iskrene
prijatelje!! 14
17. Socialna zbornica Slovenije je v mesecu aprilu organizirala
seminar s podroja samomorilnosti in samomorilnega procesa in sicer
v okviru programa usposabljanja na podroju socialnega varstva,
katerega sva se udeleili strokovni delavki Drutva VEZI Katja Mrzli
in Valentina okelj. Predaval nam je dr. Robert Oravecz, dr.
psiholokih znanosti in dr. med., specialist psihiater, ki je
zaposlen v Psihiatrini bolnici Ormo. Doktoriral je na temo
poslovilnih pisem samomorilcev in e vrsto let raziskuje
fenomenoloke vidike samomorilnosti. Je tudi avtor ve odmevnih
suicidolokih lankov. Na posameznih primerih nam je predstavil
elemente samomorilnega procesa, ob tem pa ponudil razumevanje
samomorilnosti na nain, da bi laje prepoznali ta pojav in ustrezno
intervenirali v smislu prepreevanja samomora. SAMOMOR je tragino
loveko dejanje, motivirano s hudo, neznosno duevno boleino in se
odvija na dokaj skrivnosten nain. eprav se zdi, da je samomor
impulzivno dejanje, ki se zgodi v trenutku, temu veinoma ni tako.
Od zaetnih misli na samomor do dokonanega samomora pelje pot, ki je
zaznamovana z dokaj znailnimi elementi. Znanstvena dognanja na
podroju suicidologije, diskurzivnih znanosti in nevrobiologije
ponujajo veliko informacij o tem, kako se ta proces odvija in
kateri so kljuni elementi, ki pospeijo ali upoasnijo pot, ki
pripelje do samomora. Pri tem je e posebej pomembno prepoznavanje
tistih dognanj, ki temeljijo na medosebni komunikaciji posameznika
in socio- kulturnega okolja. 15 Valentina okelj, univ.dipl.soc.del.
RAZUMEVANJE SAMOMORILNEGA PROCESA IN PREPOZNAVANJE POTENCIALNO
SAMOMORILNIH OSEB DEFINICIJE SAMOMORA SUICIDE lat., ubiti Proces,
po katerem nekdo namenoma kona svoje ivljenje. Dejanje, po katerem
si posameznik prostovoljno ali namenoma vzame svoje ivljenje.
Samomorilno vedenje je vsako namerno dejanje, ki ima potencialno
posledice, ki ogroajo ivljenje, kot je ezmerni odmerek drog,
namerno povzroena nesrea,
18. Zakaj lovek stori samomor? To vpraanje se najpogosteje
pojavi, ko oseba stori samomor. e je samomor bio-psiho-
socio-kulturni pojav, ki se je ohranil tekom loveke evolucije,
potem mora obstajati nekaken smisel ali razlog, ki opraviuje in
ohranja takna dejanja. Samomorilno vedenje je posledica hkratnega
delovanja genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja. Enotne teorije
samomorilnega vedenja ni, saj se med seboj razlikujejo glede na to,
kateri dejavnik postavljajo v ospredje. Eden izmed vidikov
samomora, ki je v zadnjem asu deleen precejnje pozornosti, je
nevropsiholoko in kognitivno delovanje samomorilno ogroenih oseb.
Teorija, ki se v literaturi najve omenja v povezavi s psiholokimi
dejavniki tveganja za samomor, je teorija krika boleine, ki samomor
pojmuje kot odgovor na situacijo, v kateri so istoasno prisotni
obutki poraza, ujetosti in nereljivosti. Prisotnost vseh treh
dejavnikov naj bi sproila obutke brezupa. Noveje teorije
samomorilno vedenje razlagajo kot dlje asa trajajo proces, podoben
bolezni, in ne kot trenutni dogodek. Samomor je namre le ena izmed
stopenj na dimenziji samomorilnega procesa. Napredovanje
posameznika od blajih do resnejih oblik samomorilnega vedenja
imenujemo samomorilni proces. Kot najblajo obliko se navaja splone
negativne misli, ki se lahko stopnjujejo v samomorilne misli,
samomorilni nart in namen. Najvijo stopnjo v razvoju samomorilnega
vedenja predstavlja samomorilni poskus, ki se lahko kona s smrtjo
ali ne. Tako kot za druge oblike lovekovega vedenja je tudi za
razvoj samomorilnega vedenja in procesa znailno, da ga ni mogoe
povezati le z enim vzronim dejavnikom, saj je posledica zapletenega
prepletanja tevilnih dejavnikov tveganja, ki se izrazijo pod
doloenimi vplivi. Razlogov za samomor je lahko ve: samomor kot nain
razreevanja druinskih situacij, neusliana ali nesrena ljubezen,
propadli milijonarji, zadolitev, obutek osamljenosti,
nepripadnosti, apatija, melanholija, depresija (egoistini samomor),
pretirano pod vplivom skupine, njenih verovanj in ciljev
(altruistini samomor), pomanjkanje drubene usmeritve v asu drubenih
sprememb (anomini samomor), v situaciji ekscesivne drubene
regulacije, kjer je prihodnost posameznika blokirana (fatalistini
samomor). Ljudje se med seboj razlikujemo glede na koliino
draljajev, stresorjev in dogodkov, ki jih potrebujemo za spremembo
razpoloenja. Nekateri ljudje e ob manjih stresih zelo zanihajo v
razpoloenju, drugi ohranijo relativno stabilno razpoloenje tudi
takrat, kadar so izpostavljeni velikemu stresu. Povezave med
dogodki in naim razpoloenjem pa niso vedno neposredne. To pomeni,
da za nae razpoloenje ni vedno odgovoren dogodek, ki se je zgodil
pred kratkim. Razpoloenje in misli, povezane s pomembnim dogodkom,
imajo vasih doloeno inkubacijsko dobo. Povedano drugae, je za nae
trenutno razpoloenje lahko odgovoren dogodek izpred nekaj mesecev,
let. Sedaj, med nekim podobnim dogodkom in naim razpoloenjem, je
nastala asociacija, ki je ponovno aktivirala obutke in razpoloenje,
podobno tistemu izpred nekaj mesecev. Tu pa se kaeta dve bistveni
lastnosti, po katerih se ljudje razlikujemo med seboj. Prva se
nanaa na stopnjo spremembe v razpoloenju, ki je potrebna, da se
ponovno aktivirajo doloene misli (v primeru samomorilnega vedenja
negativne misli), ter druga, ki se osredotoa na vsebino teh misli
(npr. pri samomorilnemu vedenju impulz, elja po pobegu, obutek
ujetosti, brezizhodnost). 16
19. DEEVEN DAN Deeven dan prihaja. Znotraj smo v toplem. Denike
potrebujemo, za iti ven v deeven dan. Turobno vreme danes je. Sonca
ni, zunaj deuje. e smo zunaj brez denika, mokri prisopihamo. Deeven
dan je. Zunaj mrzlo je. e zunaj smo, mokri smo. Valerijo Jurca
17
20. KRIZA PRI PETINDVAJSETIH ivljenje ni e nikoli nudilo taknih
monosti kot zdaj, te mnogim pomenijo past iz katere ne vidijo
izhoda. Emancipacija, obilje in svoboda odloanja imajo visoko ceno.
V dananjem asu neomejenih monosti se vse ve ensk e pri
petindvajsetem letu starosti znajde v ustveni krizi, iz katere ne
vidi izhoda. Neopazno kot virus gripe se prikrade v veselo in na
prvi pogled dobro organizirano ivljenje. eprav se ponavadi prvih
znakov slabe volje kmalu otresemo, opazimo slabost ele takrat ko
nas kriza srednjih let e povsem objame. Depresije se naenkrat ne
moremo otresti. Samozaupanja, ki smo ga imeli iz otrokih sanj, nam
ne pomagajo vrniti niti nova oblaila, niti zabave. Sedaj se je
pojavilo. Prej tako uravnoteena dua se zane majati, ivljenje se nam
zdi pusto in prazno. eprav monosti niso bile takne kot so danes.
Sanje, ki smo jih imeli postanejo romantina preteklost, vsakdanjik,
naj gre za poklic, partnerja ali druino. Ali je kriv nain ivljenja?
Med 25 in 30 letom ivljenja vsakdo eli spremeniti nain ivljenja. V
tem obdobju namre prihaja do pomembnih odloitev. Stare zveze pa se
celo poglabljajo. Ta naloga zahteva veliko moi in volje zaradi
pomembnosti odloitev velikokrat pelje v krizo. Vasih je potekalo
rutinsko vse, ker druge izbire ni bilo. Danes lahko izbiramo med
tudijem, prakso, bivanjem v tujini, kariero ali zdravim ivljenjem
na deeli, zakonom ali zvezo za konec tedna. Vendar imajo veja
emancipacija, obilje monosti in svoboda odloanja visoko ceno.
ivljenje je podobno pisani trgovini ponudbe. Vsega ne moremo
uporabiti. IZBRATI MORAMO PRAVO POT. NA USTVENI DUH PA NAS JE
VZGOJIL TAKO, DA ELIMO IMETI VSE IN VEDNO VE. Za prvi korak iz
krize je torej potrebno poskusiti na novo. Vrednotiti trenutno
ivljenje. Nobena generacija ni bila tako varovana in hkrati
razvajena, svoje so naredili tudi popolni mediji. Vse to vodi v
razoaranje, kajti stvarnost je drugana. Za prvi korak iz krize je
zato potrebno poskusiti na novo. Vrednotiti trenutno ivljenje.
Vseeno je kakna je naa bilanca, za razvoj osebnosti je pomembna. Da
ne zavremo dosedanjega ivljenja, vendar, da spremenimo na videz
slabe strani in misli. Kdor se naui stvari videti takne kot so in
ne takne kot bi morale biti, ivi veliko laje. Zorka Pavli, DC torje
18
21. 19 VAMA MATI IN OE Pojem pesem si veselo, da me bo v srcu
grelo. Pojem si zato, da mi lepe bo, ko nate mati, oe mislim, pesmi
po tiho pojem si. Rad pojem pesmi si vesele in hkrati solze na oi
so mi privrele. Veselje, radost vajino mati, oe, pogream jo.
Toplina, ki je vajina bila, vedno me je in me ogrevala bo! Bolezen
name spravila se, vem, da pred njo varujeta me. Draga oe, mati, ko
ne morem spati, na vaju mislim in lepo zaspim. Zjutraj s sanjami se
zbudim. Emil Kovai
22. POLETJE Poletje toplo prihaja na plan. Sonce toplo nas
greje. Modro morje se z valovi igra. Jadrnice po morju plove, mi pa
na plai poleavamo in sonnim arkom se nastavljamo. Ob sonnem zahodu
pa sonce opazujemo, kako se poslavlja v krlatnih barvah neba. V
toplih noeh pa teko zasanjamo v no. Tamara Gerelj 20
23. 21 V drutvu VEZI ez celo leto organiziramo razne
prireditve, dogodke, praznovanja, izlete,... Na te prireditve
povabimo vse nae uporabnike, njihove svojce, lane in lanice
lokalnih skupnosti. Pri tem se uporabniki druijo med seboj,
spoznavajo nove ljudi, znamenitosti, zunanji lani lokalne skupnosti
pa spoznavajo nae delo in poslanstvo. UTRINKI AKTIVNOSTI V DRUTVU
VEZI
24. PREDSTAVITEV DRUTVA VEZI na najvejem turistinem sejmu v
Sloveniji Alpe Adria: Turizem in prosti as v Ljubljani Drutvo za
duevno zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI v okviru
programa Mrea dnevnih centrov ponuja pestro izbiro aktivnosti, ki
so tako kreativne, prostoasne, kakor tudi poune. Vsebine se
nartujejo v sodelovanju med strokovno slubo in uporabniki, lainimi
delavci in prostovoljci, saj je ravno tovrstno sodelovanje pogoj za
zadovoljitev potreb in priakovanj uporabnikov programa. Poleg
kreativnih, kulinarinih, literarnih ter portnih aktivnosti, ki so v
dnevnih centrih e stalnica, se Drutvo predstavlja tudi iri
skupnosti s promocijo izdelkov, ki nastajajo v programu SONNI
TOBOGAN - MREA KREATIVNIH DELAVNIC. Prav sodelovanje s skupnostjo
omogoa uporabnikom s slabe razvito socialno mreo pogoje za veje
socialno vkljuevanje in viji nivo kvalitete njihovega ivljenja. Na
drugi strani pa se sodelovanje odvija v smeri promocije duevnega
zdravja, destigmatizacije duevne bolezni ter ozaveanja ire
javnosti, kar je del socialne preventive. Tudi v letonjem letu smo
se v mesecu Januarju z velikim veseljem odzvali povabilu Turistino
informacijskega centra Seana in se predstavili na sejmu Turizem in
prosti as, ki je potekal na Gospodarskem razstaviu v Ljubljani. Na
sejmu kjer so se predstavlile svetovne turistine destinacije,
razline slovenske organizacije, zavodi in drutva. Sejem je ponujal
veliko zanimivosti in idej za izlete v lepa mesta Slovenije, na
podeelje, na morje ali v gore. V delu kjer se je predstavila
Slovenija, so bili na pokuino tudi kulinarini izdelki doloenega
kraja, razline potice, pikoti, kruh, siri in mesnine. Od tujih drav
so se predstavile: Srbija, Hrvaka, rna Gora, panija, Turija in e
nekatere. Glede na to, da se je blial pustni as, so sejem letos
obiskali koromati iz Podgrada, ki so s svojo pisano opravo, prav
tako kot kurenti na Ptuju, odganjali zimo in oznanjali pomlad.
Letonja predstavitev Krasa in Brkinov je potekala v medsebojnem
sodelovanju med Obino Seana, Obino Divaa, Obino Hrpelje-Kozina,
Obino Komen ter Obmono obrtno podjetniko zbornico Seana.
Predstavitev je potekala v obliki Krake hie s poudarkom na
predstavitvi Krasa in Brkinov kot celote s predstavitvijo izdelkov
domae in umetnostne obrti ter drugih tipinih izdelkov, turizma,
pridelkov, kulinarike, kulture in obiajev. V sodelovanju z obinami
in zbornico pa so v petek pripravili tudi promocijsko animacijski
Dan Krasa in Brkinov. Z razlinimi domaimi izdelki in pridelki so
tako zaustavili marsikaterega obiskovalca ter v njem vzpodbudili
eljo za ponovno sreanje. Drutvo VEZI se je predstavilo z razstavo
rono izdelanih izdelkov, ki nastajajo v programu SONNI TOBOGAN -
MREA KREATIVNIH DELAVNIC. Obiskovalci pa so si z velikim veseljem
ogledali tudi rono poslikane krake kamne in novo zimsko linijo
nakita. Karmen Margarit in obiskovalci DC torje Avtor fotografij:
Karmen Margarit 22
25. 23 Servietna tehnika na steklu Promocijska stojnica Drutva
VEZI Nataa, David, Rasim in Alma v drubi ebelarja Mirka Furlana
Razlini izdelki iz keramike
26. 24 Kraka hia Leon Mahni s.p., Kamnoseki izdelki iz Vogelj
Najbolj prepoznaven izdelek iz lecta je srce Povezani v Srce
Slovenije
27. 25 Moji vtisi iz sejma v Ljubljani V etrtek, 27.01.2011
zjutraj je mene in Rasima prila iskat Sabina in nas peljala v
dnevni center torje. Po prvi jutranji kavi nas je pot vodila po
avtocesti v Ljubljano na Gospodarsko razstavie. Tam je bilo zbranih
e veliko razstavljalcev in med njimi smo se s svojo promocijsko
stojnico predstavili tudi mi iz Drutva VEZI. Razstavljali smo
izdelke, ki nastajajo v naih kreativnih delavnicah v vseh treh
dnevnih centrih: torje, tanjel in Ilirska Bistrica. Med ljudmi je
bilo opaziti veliko zanimanja za nae izdelke in programe v katere
se lani drutva vkljuujemo. Sam obiskujem dnevni center torje v
katerega zelo rad zahajam. Na sejmu sem si tudi ogledal kaj
razstavljajo ostali in videl sem veliko zanimivih stvari. Pritegnil
me je velik masani stol in seveda sem si ta dan privoil tudi masao,
ki je bila zelo prijetna. Ogledal sem si tudi zanimivo tehniko
slikanja, ki jo je s posebnimi barvami izvajala gospa iz Turije. Ko
smo se pozno zveer vraali proti domu sem bil zelo zadovoljen in
vesel. Imel sem se zelo lepo. David Ukmar, DC torje Avtor
fotografij: Karmen Margarit Davidov nasmeh na obrazu pove vse,...
David in ostali lani Drutva VEZI Zanimiva tehnika slikanja
28. Trenutkov, ko lahko nekomu pokaemo svojo naklonjenost, ni
nikoli preve. V hitrem tempu vsakdanjega ivljenja dostikrat
pozabljamo na majhne pozornosti, ki nam polepajo dan, in ob katerih
za trenutek pozabimo na skrbi in teave, ki nas morda pestijo. In
prav Valentinovo je ena od mnogih prilonosti za tako dejanje. Na ta
dan obiajno izkaemo svojo naklonjenost do ljudi, ki jih imamo radi
s cvetjem, voilnico ali kaknim drugim drobnim darilom. V Dnevnem
centru torje v okviru kreativnih delavnic izvajamo tudi delavnico
gline, kjer skuamo im bolj slediti aktualnim dogodkom in s tem
oblikovanje izdelkov prilagajati doloenim tematikam. Mo gline
vidimo v pristnem stiku s toplino, zemljo in naravo, ki ga glina
zajema. Ljudje s teavami v duevnem zdravju potrebujejo aktivnosti,
ki jim omogoajo sproujoe gibe in lahkotnost ustvarjanja in
gnetenja. Tako smo se tudi letos ob prazniku Valentinovega
prepustili ustvarjanju in v ta namen oblikovali glinene srke. eprav
mnogi menijo, da je ta praznik mnogo preve skomercializiran, se mi
pri ustvarjanju nismo pustili motiti in tako so v delavnicah
nastali tevilni srasti izdelki, vse od skledic, obeskov in manjih
stenskih okraskov. Pri oblikovanju smo preteno uporabljali belo
glino, ki smo jo nato odeli v rdekaste odtenke, kot se za praznik
ljubezni tudi spodobi. Kalupi v obliki srca so bili za nas tokrat
zelo dobrodoel pripomoek, v glino pa smo vtiskali tudi raznorazne
vzorce, skratka, domiljiji smo pustili prosto pot. Oblikovane
izdelke smo nato prepeljali v Dnevni center tanjel, kjer je
locirana naa pe za peko gline. Tam je bila najprej na vrsti prva
peka, zatem smo izdelkom pridali glazuro, nato pa smo jih pri
visoki vroini ponovno spekli. Barve gline so s tem mono pridobile
na intenzivnosti. Z rezultati smo bili zelo zadovoljni. Nastale
izdelke smo v mesecu februarju razstavljali v Andrejinem kotiku v
Seani in na razlinih promocijskih stojnicah. Veseli smo, da na
program gline doivlja vse bolj pozitivne odzive ljudi iz vseh
strani in v tem pozitivnem duhu skuamo v okviru kreativnih delavnic
tudi dalje ustvarjati. Hvala vsem tistim, predvsem pa uporabnikom,
ki ogromno prispevate h kakovostnemu ustvarjanju v naih kreativnih
delavnicah! Sabina Polh in obiskovalci DC torje Avtor fotografij:
Sabina Polh 26 VALENTINOVO V DNEVNEM CENTRU TORJE
29. 27 Drutvo za duevno zdravje in kreativno preivljanje
prostega asa VEZI je v zaetku meseca februarja v Dnevnem centru
torje organiziralo izobraevalno delavnico na temo REFLEKSOTERAPIJA.
REFLEKSNA MASAA STOPAL V PRAKSI Vsakdo izmed nas je lahko sam svoj
zdravnik. Najstareja prva pomo je masaa stopal. Uporabljali so jo e
pred tiso leti na Kitajskem, v Indiji, v Egiptu in tudi Hebrejci
kot del obreda. Njeno bistvo je v ustreznih conah, ki v desetih
vertikalnih tokovih prepletajo nae telo in se najjasneje odraajo na
nogah in rokah, pa tudi na uesih in oeh. Refleksoterapevtka Abram
Lilijana nam je na teoretien in praktien nain prikazala in nas
pouila o refleksoterapiji, ter njeni uporabi tudi v vsakdanjem
ivljenju. Izvedeli smo veliko informacij, kako si lahko sami
pomagamo in blaimo boleine. Stopala zemljevid zdravja Na stopalih
je pravi zemljevid con, ki govori o zdravstvenem stanju loveka.
Posamezne cone ustrezajo posameznim organom in delom telesa.
Refleksna masaa stopal je zelo enostavna. Cone na nogah nas kot
alarmne naprave obveajo, kaj se dogaja v organizmu. Z masiranjem
refleksnih con poivljamo in zdravimo celo telo. e si zamislimo
pomanjano telo in poveana stopala ali roke, palci na rokah in nogah
na primer reflektirajo (odsevajo) glavo (zdravljenje glavobola).
Notranja stopalna kost ustreza hrbtenici, vdolbeni del stopala pa
trebuhu z notranjimi organi. Z masiranjem posameznih con sproamo in
zdravimo organe. REFLEKSOTERAPIJA Z REFLEKSOTERAPEVTKO LILIJANO
ABRAM Refleksne cone na stopalih
30. Pri masai je najprimerneje, da pacient sproeno lei, maser
pa sedi nekoliko nije, pri avtomasai pa naj vsak sam najde najbolj
udoben poloaj. Najbolje je masirati krono s palcem, kot bi trli
sladkor, lahko tudi z lesenim svinnikom ali s posebnimi pripomoki
valji. Pritisk naj bo srednje moan in globinski. Najprej se
spoznajmo z vsakim stopalom posebej; dotikajmo se ga z obema rokama
in masirajmo kako minuto. Pri tem naj pacient nekajkrat globoko
vdihne in izdihne, saj se bo tako laje sprostil. Zaetna masaa naj
traja najve pet minut, sasoma pa as masiranja podaljujemo, vendar
naj dnevna masaa stopal ne traja dlje kot petnajst minut. Ob prvem
monejem dotiku s prstom na stopalo nam bolee cone in drobna zrnca,
ki jih utimo, govorijo o veji ali manji zdravstveni teavi (odvisno
od stopnje boleine, trdote ali oteklosti cone). e zrnca s pritiskom
razbijemo, lahko teavo preenemo ali ozdravimo. 28 Refleksoterapija
je ve tisoletij stara oblika masae, kjer s pritiskanjem in
masiranjem refleksnih podroij na stopalih in dlaneh vplivamo na
sproanje in ravnovesje celotnega telesa. Je naravna tehnika
zdravljenja, ki vzpodbuja krvni obtok in edokrini sistem ter
aktivira ali umiri organske funkcije. Prikaz masae stopal v
praksi
31. Masaa omogoa nemoten pretok energije Tudi s hojo, tekom in
telovadbo omogoamo normalno prekrvavitev naih okonin. e pa se
polenimo, se v naem krvnem obtoku pojavi kristalna kislina, podobna
delcem ledu, ki se najlaje zbirajo ob ivnih koniih. Tako otekoajo
normalen pretok krvi in ivljenjske energije po telesu. S pritiskom
palca pa razprimo te kristalne formacije, kar povzroi boleino.
Ostanke kristalne kisline in drugih strupov potem oisti krvni obtok
sam. Ko masiramo refleksno cono, ivni konii prenaajo sporoila
moganom, od tu pa potujejo do odgovarjajoih organov. Refleksna
masaa stopal in rok je zelo enostavna in se je lahko naui vsakdo.
Temelji na nemotenem energijskem pretoku skozi telo, saj le
izboljan energijski pretok ljudem pomaga dvigniti delovni elan,
pregnati navelianost in utrujenost. Kadar se energija nemoteno
pretaka po telesu, se njegova odpornost povea. Refleksno masao
stopal lahko izvajamo sebi ali komu drugemu. Sabina Polh in
obiskovalci DC torje Vir:
http://www.utrinek.si/refleksna-masaza-stopal 29 Pri refleksni
masai stopal smo se pod mentorstvom Lilijane preizkusili tudi mi Za
uspeno izpeljano delavnico se iskreno zahvaljujemo nai prostovoljki
Lilijani Abram. ... in bili smo preseneeni nad dobrimi rezultati...
Nataa pri izvajanju refleksne masae
32. V prostorih Obine Divaa in ob finanni podpori Obine Divaa,
je bila v mesecu februarju 2011 na ogled razstava ODSEVI LIKOVNE
KOLONIJE TANJEL. Razstavljena likovna dela so nastala v okviru
projekta Likovna kolonija tanjel 2010, ki ga je v sodelovanju z
uporabniki in prostovoljci, v juniju 2010 izvedlo Drutvo VEZI.
Namen likovne kolonije je omogoiti ljudem s teavami v duevnem
zdravju pogoje za likovno ustvarjanje in izraanje pod ustreznim
strokovnim vodenjem in mentorstvom ter spodbujati medsebojno
sodelovanje med skupnostnimi programi in skupnostjo s pomojo
slikanja in umetnosti. Sedemdnevna, likovna kolonija se je odvijala
v prostorih dnevnega centra tanjel v mesecu juniju v sodelovanju z
mentorji g.Janom Milkoviem, g.Vinkom Tico, ga.Jana Oria Von
Pilpach, ga. Jeleno ardi in tevilnimi prostovoljci. Prav to
prepletanje udeleencev, razlinih slikarskih tehnik ter
prostovoljcev odraa vpetost likovne kolonije v lokalno in ire
okolje, kar se je odrazilo v velikem tevilu obiskovalcev ter dobrem
medijskem odzivu. Nastalo je veliko slikarskih del, ki za seboj
skrivajo nepojmljivo vrednost - ljubezen do ustvarjanja, ki presee
vse predsodke. Nastala likovna dela so bila na ogled v galeriji
Gradu tanjel vse do konca julija. Program razstave v Divai je
zajemal kratko predstavitev likovne kolonije, recitatorske in
glasbene nastope naih lanov ter podrobno razlago nastalih likovnih
del s strani nae stanovalke iz Stanovanjske skupine Ilirska
Bistrica slikarke in tudi mentorice Likovne kolonije gospe Jelene
ardi. Veseli smo bili vzpodbudnih in pohvalnih besed Direktorja
Obinske uprave gospoda Iztoka Felicjana. Poleg zahvale
sofinancerjem programa, FIHO- Fundacije za financiranje invalidskih
in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji ter Obini Komen,
se ob tej prilonosti zahvaljujemo vsem udeleencem in tudi tistim,
ki so nas prijazno sprejeli: krajanom tanjela, Restavracija Grad:
Jerneju in Katjui uka in vsem prostovoljcem, ki so s svojo
prisotnostjo potrdili, da je prostovoljno delo nenadomestljivo in
da so rezultati prostovoljnega dela teko nadomestljivi s
katerimkoli formalnim delom. Zahvaljujemo se likovni ustvarjalki
ga. Stanki Golob, slikarki z usti ga. Dragici Suanj, slikarju Ratku
Oketiu, slikarju Adrianu Velussiju, lanicam Likovne sekcije Zlati
arek pri FK Seana, lanom in lanicam Kulturnega drutva Slikarjev
amaterjev Tolmin, slikarkam iz Brd, Uencem osnovne ole tanjel,
obiskovalcem in zaposlenim DDTC Barica iz Kopra, za glasbeno
delavnico z glasbili in zvoili iz celega sveta, Andreju Fonu in
Samu Kutinu, atraktivni godbi Dej e'n litro za udovit in zelo
atraktiven nastop, Komorno instrumentalnemu orkestru plesnega
drutva SREBRNA iz Senoe pod vodstvom plesne mentorice Natae uki
Vasi in Ljuba Vasia, Klavirskemu triu Tanji in, Ani Vasi in
Katarini Leskovar iz Konservatorija za glasbo in balet iz
Ljubljane, ga.Tei Smonker in njenim prijateljem za zvono
popotovanje s pesmijo gongov, za recital na zakljuni prireditvi
Sergiu Popoviu, gledaliki sekciji TKD Urbanica iz Vrem in folklorni
skupini BORJA iz Seane. Veseli smo, da dosegamo cilje likovne
kolonije, ki so usmerjeni v likovno ustvarjanje, kakor tudi v
kreativno preivljanje prostega asa, tkanje prijateljskih vezi in
povezovanje s skupnostjo. Skratka hvala vsem, ki ste kakorkoli
pripomogli pri izvedbi projekta. Karmen Margarit in obiskovalci DC
torje Avtor fotografij: Karmen Margarit 30 ODSEVI LIKOVNE KOLONIJE
TANJEL OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE DRUTVA VEZI NA OBINI DIVAA
33. Pozdrav Direktorja Obinske uprave g.Iztoka Felicjana 31
Predstavitev Likovne kolonije Sergio Popovi pri branju svoje
avtorske poezije Nastop kitarista Simona
34. 32 Mentorica Likovne kolonije Ga. Jelena ardi pri
predstavitvi likovnih del Obiskovalci pri ogledu razstave Nastala
likovna dela na Likovni koloniji 2010
35. 33 Ob tej prilonosti se e enkrat iskreno zahvaljujemo upanu
OBINE DIVAA gospodu DRAGU BOACU in celotni obinski upravi, ki nam
je omogoila izvedbo razstave. Razstavo so obiskale tudi lanice
LIKOVNE SEKCIJE ZLATI AREK Seana, ki so tudi redne gostje Likovne
kolonije Z razstavo smo podoiveli ivahne ODSEVE LIKOVNE KOLONIJE
TANJEL 2010 Skupno druenje po odprtju razstave
36. V okviru projekta portnih dejavnosti, ki jih financira
Fundacija za humanitarne in invalidske organizacije, smo v
februarju 2011 organizirali drsanje na ledu na pokritem drsaliu v
Lipici. Ker dolgo priakovanega snega ni bilo, smo sankanje oz.
zimovanje na sankaliu na Maunu odpovedali in se skupaj z naimi
stanovalci in obiskovalci dnevnih centrov odloili za drsanje na
ledu. Bolj pogumni, nekateri pa tudi dobri poznavalci tega porta,
so si tako nadeli drsalke, ostali pa smo si medtem ogledali
kobilarno Lipica. V Lipici smo se dobili 23. februarja 2011 na
mrzel in vetroven dan, tako da je bilo zares pravo zimovanje. Vseh
skupaj se nas je zbralo 31; veina se je udeleila organiziranega
ogleda kobilarne. Izvedeli smo nekaj o zgodovini same kobilarne, o
vzreji in delu z lipicanci in o tem, da bo naslednje leto odprt
muzej lipicancev. Ogledali smo si stari del kobilarne, kjer imajo
rebce za razplod; prostor z razstavljenimi koijami; cerkev, kjer je
moen poroni cerkveni obred; konje na pai ter novi del kobilarne. 34
LANI DRUTVA VEZI NA DRSANJU NA LEDU IN OGLEDU KOBILARNE LIPICA
Ogled starega dela kobilarne Z velikim zanimanjem smo prisluhnili
predstavitvi zgodovine kobilarne
37. Ostali pa so se medtem drsali na pokritem manjem drsaliu.
Nekateri so vei tega porta, tako da jih je bilo uitek gledati, kako
spretno vijugajo po ledu. Nekaj je bilo tudi zaetnikov oz. takih,
ki so prvi stopili na drsalke. Tudi pri njih smo obudovali njihov
pogum, vztrajnost ter eljo po uenju veine drsanja na ledu. portni
pedagogi uvrajo drsanje na ledu med zanimive in zdrave porte.
Drsanje je sicer videti zelo preprosto, eprav je treba vloiti
veliko truda in asa, saj kot kompleksna portna panoga zahteva
odline osnovne motorine sposobnosti. V ospredju sta koordinacija in
ravnoteje, ki ju v drsanju razvijamo predvsem s koraki. portni
pedagogi pravijo, da ni pomembno, koliko smo stari ali kako smo
sposobni v drugih portih; vsakdo se lahko naui osnovne korake in
uiva v drsanju na ledu. Obisk Lipice nam je omogoil uenje novega
porta oz. obuditev te portne dejavnosti, saj nekaj naih drsalcev e
dolgo ni drsalo oz. niso imeli te monosti. Bolj podrobno smo
spoznali Lipico in kobilarno; nekaj nas je bilo prvi na vodenem
ogledu. Nikakor pa ne smemo pozabiti na medsebojno druenje,
sklepanje novih prijateljskih vezi in sprostitev. ire pa nam je
projekt omogoil povezovanje z lokalno skupnostjo, promocijo
duevnega zdravja v skupnosti, pa tudi premagovanje stigme in
predsodkov do duevne bolezni. Katja Mrzli in stanovalci SS Divaa
Avtor fotografij: Valerijo Jurca,SS Postojna 35
38. 36 lani Drutva VEZI smo se udeleili koncerta ob 15.
jubileju Pihalnega orkestra Komen. Glasbeniki so predstavili
program z naslovom Slovenec sem, s katerim bodo nastopili junija v
Berlinu, pridruili pa so se jim tudi priznani solisti
mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran, Zoran Lupinc z diatonino
harmoniko, Matija Tavar na tolkalih, flavtist Ale Kacjan in Jernej
Teron na tubi. Da je bil to koncert resnino ire umetnike vrednosti
so poskrbeli tudi reiserka Yulia Roschina, slikarka Anamarija Samec
in oblikovalec lui Janko Oven. Orkester dela trdo in poteno, zato
se nam za njegov obstoj ni potrebno bati, je povedal predsednik
Evgen Kavi in se zahvalil vsem, ki so najprej godbi in nato
orkestru pomagali na njegovi poti. Spomnil se je tudi na etverico
lanov, ki orkester spremljajo e od zaetka, so Botjan tolfa, Matija
Tavar, Matej Peri in Simon Peri. Slednji je tudi dolgoletni vodja
orkestra in glavni krivec za njegovo prepoznavnost in uspeh. LANI
DRUTVA VEZI NA KONCERTU OB JUBILEJU PIHALNEGA ORKESTRA KOMEN
39. 37 Orkester je dosegel vidne uspehe v Sloveniji in tujini.
Med glavne uspehe zasedbe poleg prvih tekmovanj na dravni ravni -
sodi drugo mesto leta 2004 v Londonu na Wind band festivalu, leta
2007 so zmagali na tekmovanju Filcorno d'oro v mestu Riva del
Garda, leto kasneje pa v Strasbourgu na mednarodnem tekmovanju
EOLIA v prvi kategoriji osvojili peto mesto. Leta 2009 so kot prvi
slovenski amaterski orkester zmagali na tekmovanju v kategoriji
pihalni orkestri v sloviti Zlati dvorani Dunajske filharmonije. Gre
za najbolj pomemben projekt, ki smo ga tudi poimenovali projekt
desetletja, je povedal Kavi, ki pa ima e vedno najraje svojo
publiko. Kot je povedal Kavi: Povsod je lepo, vendar doma, med
vami, je pa najlepe. Da je to razmerje obojestransko, je bilo jasno
razvidno iz nabito polne dvorane in navduenih aplavzov poslualcev.
Nataa Varek Furlan Avtor fotografij: Nataa Varek Furlan Nasmejani
lani Drutva VEZI po koncertu
40. 38 Pustovanje je obiaj, ki se je na slovenskem kar dobro
ukoreninil. Pust je praznik veselja, ki odganja zimo in prinaa
pomlad. Pustni as je as, ko na ulicah sreujemo mnoico raznovrstnih
pustnih em, ko na mizah prevladujejo krofi in flancati in ko se
naemimo in preobrazimo v karkoli oziroma kogarkoli elimo. Najbolj
se ga veselijo otroci in mladi po srcu. Na pustno soboto, nedeljo
ali pustni torek mnoga slovenska mesta oivijo, saj s tevilnimi
karnevali in sprevodi priarajo pustno vzduje. V Drutvu za duevno
zdravje in kreativno preivljanje prostega asa VEZI smo se tudi
letos odloili in rono izdelali izvirne pustne maske. e v zaetku
februarja smo v okviru kreativnih delavnic dnevnega centra torje
izdelali prav posebno skupinsko masko, ki smo jo poimenovali ANGELI
SREE, s katero smo se na pustni torek tradicionalno predstavili
Seani, prinesli smo ji dobro voljo in sreo. V pustni povorki so se
nam pridruili stanovalci in zaposleni dislociranih enot Socialno
varstvenega zavoda Dutovlje iz Seane. Sreo smo prinesli v tevilne
javne ustanove, saj smo se poveselili na Centru za socialno delo v
Seani, v ambulanti dr.Sedmakove, v lekarni ter na Zavodu za
zaposlovanje. Vsi so nas bili zelo veseli in so nas zelo lepo
sprejeli. Pustno povorko smo nadaljevali do obinske stavbe, kjer
sta nas z velikim veseljem, sprejela podupan David kabar ter Tanja
Ravbar, vodja odd. za drubene dejavnosti s sodelavci in nas
pogostila s slastnimi pustnimi krofi. Pustovanje smo zakljuili v
Dnevnem centru torje ob pravi pustni pojedini, zelju in klobasah.
Upamo, da nam je uspelo ve kot samo pregnati zimo, ampak tudi
nasmejati ljudi in jim sporoiti, da kljub vsemu dobra volja vedno
ostaja. Karmen Margarit in obiskovalci DC torje Avtor fotografij:
Valerijo Jurca, SS Postojna TRADICIONALNO PUSTOVANJE V DRUTVU VEZI
ANGELI SREE
41. 39 PRIPRAVA PUSTNIH MASK V DNEVNEM CENTRU TORJE David pri
pripravi pustnih mask Srebrne zvezdice za nae angele ... smo
lepili, rezali,... ... in tako so izgledale nae letonje pustne
maske,...
42. Skupna gasilska za spomin na PUSTOVANJE 2011 TRADICIONALNA
POVORKA PO SEANI Pust ni pust, e nismo od krofa umazani okoli ust!
40
43. 40 PUST 2011 41 Tako kot vsako leto smo tudi letos obiskali
Obino Seana, psihiatrini dispanzer - dr. Natao Sedmak, Center za
socialno delo Seana, Zavod za zaposlovanje Seana in lekarno. Svojo
pot pa smo zakljuili na skupnem kosilu v dnevnem centru torje. Bilo
je veselo in noravo. Ob tej prilonosti se vsem najlepe zahvaljujemo
in obljubljamo, da se naslednje leto zopet vidimo.
44. 42 OBISK PSIHIATRINEGA DISPANZERJA DR. SEDMAKOVE V SEANI
Prijazen sprejem v ambulanti dr. Natae Sedmak, ki se obiska vsako
leto znova zelo razveseli
45. 43 Na Obini Seana sta nas sprejela podupan David kabar ter
Tanja Ravbar, vodja odd. za drubene dejavnosti s sodelavci
postregli so nas s slastnimi pustnimi krofi. SPREJEM NA OBINI
SEANA
46. 44 OBISK CENTRA ZA SOCIALNO DELO SEANA Zapeli in poveselili
smo se skupaj z zaposlenimi na Centru za socialno delo Seana.
47. Obiskali smo tudi lekarno v Seani 45 Veseli so nas bili
tudi na Zavodu za zaposlovanje Seana, kjer so nas postregli z
odlinimi krofi. SEANSKE LEKARNE IN ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE
48. V Drutvu VEZI se odzivamo na razlina povabila iz lokalne
skupnosti za medsebojno sodelovanje in povezovanje. To je kljuni
element, s katerim lahko uspeno delujemo na podroju promocije
duevnega zdravja in destigmatizacije duevne bolezni. Prav tako pa
je na cilj im bolj popestriti aktivnosti in upotevati elje
uporabnikov pri izvedbi le teh. Tako smo se z veseljem odzvali
povabilu za sodelovanje na 16. turistino etnoloki prireditvi Pust
je pru 2011 v Ilirski Bistrici. Sodelovali smo s promocijsko
stojnico naih izdelkov na temo pustnih mask in drugih izdelkov,
katere lahko poveemo s tem noravim dogodkom. Stojnica je bila
postavljena na razstavi ob otvoritveni prireditvi v etrtek, 3.
marca 2011 ob 18.uri. Na tej razstavi so sodelovale e vse osnovne
ole in vrtci iz obine Ilirska Bistrica in Varstveno delovni center.
O podrobnostih v nadaljevanju izrpno pie lan DC Ilirska Bistrica
Marjan Uljani. Barbara Uljan, dipl.soc.del. Pust je priel tudi za
Drutvo Vezi, saj smo se predstavljali s stojnico dne 3. marca 2011
na sveani otvoritvi Pusta 2011 v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici.
Na bistrikem ima pust bogato kulturno dediino in avtohtone maske
oz. po bistriko larfe in po pripovedovanju mnogih naj bi bile
Vrbije jme med najstarejimi ali celo najstareje larfe v Evropi. 46
PUST JE PRU TUDI V ILIRSKO BISTRICO
49. Na otvoritvi Pusta 2011 so se predstavile naslednje
skupine: Hruiki koromati, Podgrajski koromati, Vrbije jme, Vrbovske
jme, jme iz Velikega brda, Pregarske jme, Makure iz Matulj na
Hrvakem. Na stojnicah so se poleg Drutva VEZI s svojimi izdelki
prestavljali e VDC Ilirska Bistrica ter vrtci in ole iz Obine
Ilirska Bistrica. Po koncu kulturnega programa je sledila e
pogostitev z dobrotami, katere so pripravila drutva iz Ilirske
Bistrice. Na jedilniku je bila jota, prekmurska repa, klobase,
kruh, trdo kuhana jajca, flancati, mike, truklji ter raznovrstna
pijaa. Vrhunec pusta na bistrikem je bil v nedeljo ob 14:00, ko je
bila po mestu pustna povorka, kjer so priakali vsaj 1000 larf.
Marjan Uljani, DC Ilirska Bistrica 47
50. V Drutvu VEZI se zavedamo pomembnosti preventivne
dejavnosti, zato poleg promocije duevnega zdravja in delovanja v
smeri destigmatizacije duevne bolezni uporabnikom omogoamo
izobraevanja iz razlinih ivljenjskih podroij. Pri poutju
uporabnika, najsi bo v stanovanjski skupini ali v dnevnem centru,
igra pomembno vlogo obutek osebne varnosti in varnosti okolja, v
katerem se nahaja. Tako smo v DC povabili policista Vilija Ljubia
iz Policijske postaje Ilirska Bistrica, da nam predstavi varnost v
obini in pove, kako lahko sami poskrbimo za vejo osebno varnost.
Policist Vili Ljubi je vodja policijskega okolia Krajevne skupnosti
Ilirska Bistrica, Krajevne skupnosti Topolc, Krajevne skupnosti
Bitnja (razen naselja Janeevo Brdo), Krajevne skupnosti embije in
Krajevne skupnosti Kneak. V DC smo se zbrali v etrtek, 10. marca
2011. Policist nam je pokazal nekaj opreme, katero smo si lahko
ogledali in tudi preizkusili. Nadeli smo si neprebojni jopi, elado,
pokazal nam je stop loparek in alkotest. V sklopu preventivne
dejavnosti ministrstvo za notranje zadeve izdaja broure in
zgibanke, katere nam je policist prinesel za ilustracijo njegovega
predavanja o varnosti. Seveda nas je veliko zanimalo, predvsem s
podroja kriminala, zato smo ga nenehno spraevali in nae druenje se
je tako podaljalo kar v dve uri. Obina Ilirska Bistrica je po
statistinih podatkih policije varna obina. Huda kazniva dejanja so
zelo redka. Najve prekrkov je v cestnem prometu in lajih kaznivih
dejanjih, kot so vlomi v trgovine, gostinske obrate in podobno. Za
svojo varnost pa bomo najbolj poskrbeli sami s tem, da roparjem in
tatovom ne bomo dali prilonosti. Nekaj nasvetov iz broure Ne
pozabite na varnost!: Da zmanjate monost tatvine denarnice: v njej
imejte im manj gotovine, nosite jo vedno na istem mestu, po monosti
v notranjem epu z zadrgo, im manj razkazujte njeno vsebino in ne
odlagajte je v nakupovalne vozike, na blagajnike pulte, mize in
stole v lokalih ipd., imejte jo vedno pri sebi, e jo e morate
odloiti, pa je ne izpustite izpred oi, priporoamo denarnico, ki jo
lahko pritrdite na hlani pas, e morate nositi vejo koliino
gotovine, si zagotovite zanesljivo spremstvo. Da zmanjate monost
tatvine torbice: v njej nosite le najnujneje dokumente in predmete,
denar, eke, kreditne kartice in dokumente raje nosite v zaprtih
notranjih epih, tesno ob telesu, e jo nosite ez ramo, naj bo
stisnjena pod roko, ali pa jo nosite spredaj, tako da sta zapiralo
ali zadrga obrnjena k telesu, priporoamo torbice, ki se nosijo
okoli pasu, e posebej previdni bodite pri odlaganju torbice v
trgovinah in na klopeh v parkih. Da zmanjate monost goljufije in da
ne postanete lastnik nivrednih ali ukradenih predmetov: na ulici
ali na drugem javnem kraju nikdar ne sklepajte kupij z neznanimi
osebami, saj tvegate, da boste drago plaali zlat nakit ali uro, ki
sta v resnici iz manjvredne kovine, ne kupujte nobenih predmetov po
ugodni ceni, npr. mobilnih telefonov, fotoaparatov, sonnih oal,
vigalnikov, ker je velika monost, da so ukradeni, pokvarjeni,
manjvredni 48 OBISK POLICISTA V DNEVNEM CENTRU ILIRSKA
BISTRICA
51. Zmanjajte monost, da postanete rtev kaznivega dejanja na
svojem domu: doma ne hranite vejih koliin gotovine, priporoljivo
je, da si za denar in druge vredneje predmete vgradite trezor,
kljuev ne puajte v potnih nabiralnikih, pod predpranikom, v
cvetlinih lonkih, na okenskih policah ali na drugih, lahko
dostopnih mestih, vgradite vhodna vrata s kukalom, varnostno
veriico ali dodatno kljuavnico in domofon, vrata odpirajte le ob
zataknjeni varnostni veriici, po monosti pred odpiranjem vrat
poglejte skozi okno, kdo je obiskovalec, poskrbite, da bo
razsvetljava pred vhodnimi vrati ustrezna in brezhibna, ne
nasedajte pretirani prijaznosti, zvijaam, opraviilom ter izgovorom
neznanih obiskovalcev, e se predstavijo kot uradne osebe, npr. kot
policisti, svetovalci zdravstvenega ali pokojninskega zavarovanja
ali serviserji, obrtniki, oskrbniki premoenja in podobno,
zahtevajte ustrezen identifikacijski dokument in pojasnilo o namenu
njihovega prihoda. V stanovanje spustite samo serviserje, obrtnike
, ki ste jih sami naroili, dogovorite se za kasneji obisk, do
takrat pa si zagotovite navzonost vsaj e ene zanesljive osebe,
ponudite se, da boste sami telefonirali in poklicali pomo, e to eli
obiskovalec, vsiljivim osebam, ki hitro lahko postanejo nesramne
ali celo nasilne, se odlono uprite, glasno govorite, da pritegnete
pozornost sosedov, in po potrebi pokliite pomo (kadar koli tudi
policijo, na tel. tev. 113). Barbara Uljan in lani DC Ilirska
Bistrica Avtor fotografij: Barbara Uljan 49 Ob tej prilonosti se
zahvaljujemo policistom Policijske postaje Ilirska Bistrica za
dobro medsebojno sodelovanje in za njihovo odzivnost, ko jih
potrebujemo. Policist pri predstavitvi opreme, ki smo jo tudi sami
preizkusili
52. O polstenju (filcanju) Prvi zapisi o volni segajo v as
Babilonije (dananji Iran). e samo ime deele pomeni "deela volne".
Polstenje je prva tehnika predelave volne za oblaila. Najstareji
dokazi o polstenju so stari 8500 let in so bili najdeni v Turiji.
Bogato tradicijo najdemo v centralni Aziji, predvsem v predelih
kjer so ivela nomadska ljudstva (npr. na ozemlju dananje
Mongolije). V teh deelah so izdelovali predvsem preproge. Tudi v
evropskih deelah ima polstenje dolgo tradicijo. Homer pie v Iliadi
o Odiseju, ki nosi zaitno vojako obleko, narejeno iz polsti. Herod
pa opisuje uporabo polsti pri Skitih. V Skandinaviji so polst nali
v ari grobov na Norvekem, ki izvirajo iz leta 400 500. Tudi v
Sloveniji imamo tradicijo polstenja, ki so ga v zadnjih letih
oiveli na Solavskem. V zadnjih letih raste tudi mnoinost
izdelovanja polstenih izdelkov in s tem seveda tudi njihova
modnost. Rono polstenje volne je ena najstarejih tehnik tekstilne
umetnosti. Pod vplivom tople vode in mehanskega delovanja se
volnena vlakna napnejo, luske se odprejo in med drgnjenjem se volna
zatakne, posledica pa je krenje volne in nastanek vrste povrine. Iz
polsti se izdelujejo oblaila, preproge, maske, evlji, copati,
torbe, klobuki, razni dekorativni izdelki ter igrae. Legenda o
polstenju Nekega dne se je francoski menih odpravil na dolgo
potovanje. Nosil je isto nove sandale, ki so ga kmalu oulili. Ob
poti je pobral koke volnenega prediva, ki so leali ujeti na kamenje
in jih vtaknil v sandale, da bi ublail boleino. Ko je po nekaj dneh
prispel na cilj, je odkril, da se je puhasta volna spremenila v
trdo blago. Tako vsako leto 23. novembra v Evropi praznujemo dan
sv. Klemna, zaitnika klobuarjev. V tej prijetni rokodelski
aktivnosti, ki se je lahko vsak naui in uporablja, smo se
preizkusili tudi mi. V Dnevni center torje smo po pustnem rajanju v
nedeljo, 13. marca, povabili gospo ALJO VENTURINI, ki se s
polstenjem ukvarja e vrsto let, ter izpeljali delavnico mokrega
polstenja. Da smo se s to rokodelsko aktivnostjo poblije spoznali,
smo najprej izdelali ravno povrino, nato pa smo se podali na
izdelovanje enske torbice. Kljub temu, da smo bili po konani
peturni delavnici krepko utrujeni, smo vsi prili do skupnega
zakljuka, da se je ves trud krepko izplaal. Kajti tako udovitih
unikatnih torbic res ne vidi na vsakem koraku. Izdelki iz polsti so
lahko lepo darilo, uporaben kos oblaila, torbica ali, e smo
vztrajni, tudi preproga. Polsteni izdelki nas varujejo pred vroino
ali mrazom in so naravi prijazni. Znanje, ki smo ga pridobili na
delavnici bomo z velikim veseljem posredovali tudi vsem uporabnikom
programa Mrea dnevnih centrov in iri skupnosti. Karmen Margarit,
dipl.soc.del. Avtor fotografij: Karmen Margarit 50 DELAVNICA
POLSTENJA V DNEVNEM CENTRU TORJE
53. 51 Izdelki iz polsti so lahko lepo darilo, uporaben kos
oblaila, torbica ali, e smo vztrajni, tudi preproga. Polsteni
izdelki nas varujejo pred vroino ali mrazom in so naravi prijazni.
Rono polstenje volne je ena najstarejih tehnik tekstilne
umetnosti.
54. 52 OBISK VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA V DIVAI e pred asom
nartovani obisk Varstveno delovnega centra v Divai je v marcu konno
obrodil sadove. Sreanje smo izpeljali na pobudo nae prostovoljke in
voditeljice Skupine za samopomo Hrast gospe Zdenke Furlan. e dolgo
je v nas namre tlela elja, da bi si v Varstveno delovnem centru
poblie ogledali statve ter obenem prisostvovali postopku tkanja.
Sicer je bilo v Drutvu VEZI tkanje na statvah pred leti e aktualno,
vendar je v okviru kreativnih delavnic ta dejavnost e nekoliko
utonila v pozabo. Da bi si osnove tkanja ponovno pribliali, smo se
v ta namen obrnili na pomo k zaposlenim in varovancem VDC-ja Divaa,
saj tkanje namre uvrajo v del njihovega rednega ustvarjalnega
programa. V VDC smo se odpravili na oblaen torkov dopoldan in eprav
smo bili zamudniki, so nas tam priakali odprtih rok in irnih
nasmehov. Sledila je pogostitev s kavo in pecivom, nakar nam je
vodja enote ga. Tanja Mrek podrobneje predstavila njihovo dejavnost
in seveda tisto, kar nas je najbolj zanimalo, njihove ustvarjalne
vsebine. In ker nas je as e preganjal, smo se skupno sprehodili do
njihovih delovnih prostorov, kjer so nam varovanci s pomojo
mentorice gospe Marte Balaban Koprivc prikazali postopek tkanja na
statve. Nemalo nas je, ki ob besedici statve zagotovo najprej
pomislimo na udovite perzijske preproge in s tem na velike statve,
na katerih vrhunski mojstri prepletajo plemenite svilene niti.
Statve, s katerimi tkejo v VDC-ju pa so mnogo manje, priblino 20 cm
irine in jih imenujemo male rone statve. Preden smo s tkanjem
prieli, smo podrobneje spoznali tudi, kako so statve sploh
sestavljene. Lahko bi rekli, da osrednji del statev predstavlja
valj z zaskoko, greben, ki se dviga in spua, ter blagovni valj z
zaskoko. Niti pri pripravi vdanemo v greben loeno od statev, jih
zveemo na letvico osnovnega valja in navijemo. V VDC-ju nam
pojasnijo, da je priprava statev pred prietkom tkanja pravzaprav
najbolj zahtevno opravilo, saj zahteva kar nekaj asa. Nam pa se je
zazdelo, da jim napeljava osnovnih niti skozi odprtinice grebena ni
povzroala nikakrnih problemov in statve so bile za tkanje
pripravljene na en mah. In prieli smo z delom... Opazili smo, da so
varovanci pri tkanju zelo spretni in natanni, ga. Koprivc pa je
medtem hudomuno pripomnila, da se dober tkalec pozna po robu
tkanine, ki nastaja, saj mora biti le-ta im bolj raven. Sicer v
VDC-ju kot predivo za tkanje uporabljajo sukanec ali prejo. Slednjo
vasih tudi lastnorono pobarvajo. Posamezne tkanine, ki pri tkanju
nastanejo, med seboj seijejo in jih skuajo z veliko mero izvirnosti
im bolj vpletati v razline izdelke. Tkanino kombinirajo tudi z
drugimi materiali. V paleti izdelkov z uporabljeno tkanino so nam v
oi najbolj padle ivopisane okrasne blazine, brezrokavniki in pa
male punke Johance, katerih krinoline so v VDC-ju napolnili z dieo
sivko. Kasneje smo se v tkanju preizkusili tudi sami in kaj kmalu
ugotovili, da so statve pravzaprav zelo koristen izdelek, za
nekatere uilo, spet za druge igraa. Slabi dve urici, ki smo jih
lani Drutva VEZI preiveli v VDC-ju Divaa, sta minili kot bi mignil.
Da bi se tudi kasneje spominjali tega prijetnega in pounega
sreanja, smo posneli e skupinsko fotografijo. Sabina Polh,
strokovna sodelavka Avtor fotografij: Sabina Polh
55. 53 Hvala zaposlenim in varovancem Varstveno-delovnega
centra Divaa, da ste nam pripravili tako lepo in nepozabno druenje.
Med seboj smo stkali vezi prijateljstva!
56. Dne 17.3. 2011 ob 13h se je priel Obni zbor Drutva VEZI. Iz
Postojne smo li jaz, Zvonko, Vinko in Ester. Obni zbor je potekal v
DC torje. Vodila ga je predsednica Drutva VEZI ga. Vida Mesar in
v.d. sekretarke ga. Anna Trobec. Ga. Vida Mesar je prebrala finanno
stanje Drutva. Na obnem zboru so poroale o poslovanju drutva VEZI
in kakne narte imajo za prihajajoe obdobje. Po konanem obnem zboru
smo se posladkali. Valerijo Jurca, SS Postojna Avtor fotografij:
Valerijo Jurca,SS Postojna 54 12. OBNI ZBOR DRUTVA VEZI Predsednica
Drutva VEZI ga. Vida Mesar Prisotni na Obnem zboru v DC torje
Predstavitev nartov,...
57. 55 Letos smo v dnevnem centru torje cvetliarsko aranersko
delavnico z nao prostovoljko Vivijano Kljun Castellani izpeljali
nekoliko kasneje, saj smo se odloili, da bomo vse marevske praznike
(dan ena, dan muenikov in materinski dan) praznovali na koncu
meseca marca. Vivijana se je na nae povabilo za izpeljavo delavnice
z veseljem odzvala, saj vedno poudarja, da obaluje ker ji vedno
zmanjkuje asa, saj bi ga sicer veliko ve preivela v nai drubi. Kot
sama pravi, ji je pri nas zelo lepo, saj je to dan, ki je preivet
malo drugae in vedno napolnjen z pozitivno energijo. Tokrat nas je
Vivijana presenetila, saj je araniranje udovitih lonnic gerber
prepustila nai domiljiji. Na voljo smo imeli razline dodatke iz
naravnih materialov. Nastajali so zelo raznoliki aranmaji. Vsak je
po svoje araniral lonnico, nekateri so uporabili precej materiala,
spet drugi so upotevali skromno a bogato pravilo: manj je ve. Kot e
reeno smo aranmaje razdelili po vseh enotah Drutva VEZI na
praznovanju vseh praznikov v mesecu marcu, ki je bilo organizirano
v stanovanjski skupini v Postojni. Sabina Polh in obiskovalci DC
torje Avtor fotografij: Sabina Polh CVETLIARSKO ARANERSKA DELAVNICA
Z VIVIJANO V DNEVNEM CENTRU TORJE
58. 56 Ob tej prilonosti se zahvaljujemo ga. Vivijani za
izvedeno delavnico in podarjeno cvetje.
59. 57 SPOMLADI Zima nas zapua, sneg se od nas poslavlja.
Prihajajo lepi dnevi. Sonek se poasi prebuja. Vsi smo e nemirni, ko
se pomlad prikae. Takrat trava e zeleni, cvetlice se poasi
prebujajo, popki na vejah naznanjajo lepe dni. De se poslavlja.
Najprej nas maice, zvonki, trobentice in vijolice pozdravijo. ivali
v gozdu se tudi prebujajo in nas na trati obiejo. Mi pa veseli smo,
ko pomlad je e tu. Ksenija paremblek
60. Marec je poseben mesec. Pomalem nam e dii pomlad, sonce nas
prijazno boa in marca praznujemo prav posebne dni. Najprej smo na
vrsti vse enske Dan ena, seveda tudi moki noejo zaostajati in imajo
svoj dan Dan muenikov, proti koncu meseca pa praznujemo vse mame
Materinski dan. V Drutvu VEZI se radi druimo in zato smo tudi te
praznike obeleili na na nain. V Stanovanjski skupini Postojna smo
za vse uporabnike in zaposlene pripravili druenje ob kratkem
programu in bogati pogostitvi. Pripravili pa smo tudi preseneenje.
Postojnska jama, s katero e nekaj let uspeno sodelujemo, nam je
zopet omogoila obisk krake lepotice pod ugodnimi pogoji. Letos smo
imeli prilonost videti, poleg naravnih lepot, tudi nekaj maket
znamenite zbirke Minimundusa. To so pomanjane makete znamenitih
stavb. Ob 10.00 smo se zbrali pred Postojnsko jamo. Kdor ni elel v
jamo, si je lahko ogledal zelo atraktivno zbirko metuljev, ki je
bila na ogled v prostorih Vivarija. Ostali smo odli v udoviti svet
podzemlja, kjer nas je znova oarala neprekosljiva umetnica-narava.
Z zanimanjem smo posluali vodia, ki nam je povedal nekaj
zanimivosti tudi v tevilkah. Na koncu poti, v Koncertni dvorani, pa
smo si lahko poblie ogledali nekaj zanimivih pomanjanih stavb in
naravnih lepot, med njimi tudi Blejski otok. Po ogledu smo se
odpravili proti dijakemu domu, kjer ima stanovanjska skupina v
Postojni svoje prostore. Nadaljevanje praznovanja je potekalo v
veji uilnici, ki nam jo je prijazno odstopila ola (SGL). Skupaj s
stanovalci stanovanjske skupine Postojna smo praznino okrasili
prostor, pogrnili mize ter jih okrasili z roami in pripravili
prigrizke. Vinko je skrbel za glasbo. Druenje oz. praznovanje se je
nadaljevalo v prijetnem vzduju. V DC torje so pripravili udovito
aranirane lonnice, ki jih je dobila vsaka enota in so nam e dolgo
lepale prostore in nas spominjale na lepo preivet dan. Ester Ren in
stanovalci SS Postojna Avtorja fotografij: Valerijo Jurca, Zvonko
Oblak, SS Postojna 58 MAREVSKO PRAZNOVANJE V POSTOJNI in obisk
Postojnske jame
61. PRAZNOVALI SMO DAN ENA, DAN MUENIKOV IN MATERINSKI DAN
OBISKALI SMO POSTOJNSKO JAMO, TER SI OGLEDALI MINIMUNDUS 59
62. Danes smo se zbrali v dnevnem centru torje in po jutranji
kavi smo se odpeljali s slubenim vozilom v Postojno. Peljali smo se
po avtocesti in prehitevali druga vozila. V Postojno smo prili v
pravem asu, ker je bil ogled v jami ob 10:00. Vstopnice za ogled
jame smo dobili pri ge. Ester. Razdelila nam je vstopnice. Peljali
smo se z vlakcem in nato nadaljevali po pepoti. Hodili smo en
kilometer; na vodi je bil zelo prijazen in povedal nam je da v jami
rastejo kapniki - stalaktiti in stalagmiti; videli smo tudi loveko
ribico. Po ogledu jame smo li e na praznovanje, ki je bilo v
stanovanjski skupini v Postojni. Praznovali smo dan ena, materinski
dan in tirideset muenikov. Ta torkov dan nam je polepalo e toplo
sonce ki je sijalo visoko nad modrimi oblaki. David Ukmar, DC torje
Avtorja fotografij: Valerijo Jurca, Zvonko Oblak, SS Postojna Dne
22.3.2011 je Stanovanjska skupina Postojna organizirala ogled
Postojnske jame in Minimundusa. Tako smo se popeljali z vlakcem v
Postojnsko jamo, ena skupina pa si je odla ogledat Vivarium. Na
ogledu Postojnske jame so bili z vseh enot Drutva VEZI. Bilo je
resnino lepo. Ta ogled je organizirala Ester Ren. Valerijo Jurca,
SS Postojna Avtor fotografij: Valerijo Jurca Utrinki iz naega
ogleda, ki jih je posnel Valerijo Jurca 60 Bili smo na ogledu
Minimundusa v Postojnski jami Ogled Postojnske jame in
minimundusa
63. Teden dni po nai cvetliarsko aranerski delavnici smo si
nove ideje za naslednje cvetliarske delavnice nabirali na
velikononi razstavi v Vivijaninem ateljeju na Opinah, kjer smo
vedno dobrodoli. Temu lahko reemo, da je bil to dan za praznovanje
pomladi pri Vivijani. Pogled na notranjost cvetliarne nas je
naravnost osupnil. Moram priznati, da je bila tokratna razstava
pisana meni na koo, kajti bila je tako barvita in hkrati tako nena,
da se me je dotaknila prav do srca. Najbolj nas je navduila koliina
podrobnosti in barvna usklajenost, saj sta bila njena cvetliarna in
prostor p