Razvoj V sloga v Razvoj V sloga v skokih in poletih na skokih in poletih na smučeh 1. del smučeh 1. del Pripravil Aleš Guček – Smuček

Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah poteka v Falunu na Švedskem. Tudi Planica bo kmalu gostila na novi letalnici.

Zato malo vemo o nastanku V sloga. Sprva so skakalci v zraku postavili smuči v škarjasti položaj zaradi občutka boljšega ravnotežja. Ta položaj smuči ni učinkoval na daljše skoke.

Šele na letalnicah je delni V položaj smuči dejansko pomagal letalcu, da je ob ugodnih vetrovnih pogojih lahko poletel daleč. Na primer Jože Šlibar v Oberstdorfu leta 1961. Tudi sicer je raje škarjasto razklenil smuči, ker ni bil ravno vešč tesno sklenjenih smuči.

Šved Jan Boklöv velja za izumitelja V sloga s škarjastim položajem smuči med skokom oz. poletom. Leta 1985 je vse presenetil z novim položajem smuči. Sodniki Mednarodne smučarske zveze so ga kaznovali zaradi „grdega“ sloga z dvema do tri točke vsak. Kot da so bili skregani z razvojem in naprednim aerodinamičnim načinov skakanja, s katerim je Šved dosegal velike dolžine. Krepko večje od drugih.

FIS praviloma za vse novosti zadrti tradicionalisti so šele leta 1992 uradno priznali V slog in ga točkovno niso „kaznovali“.

Pračlovek na smučeh iz kitajskega Altaja še 10.000 pred našim štetjem ni poznal, kaj šele obvladal V sloga.

Norveška 1820, prva podoba skoka na smučeh. Že V slog?

Avstrijec Josef Wallner je leta 1921 v Kitzbühlu dosegel avstrijsko največjo daljavo 20 metrov. Seveda njegov V slog ni pripomogel k večji dolžini, ker ni bilo aerodinamičnega učinka vzgonskega vetra.

Jugoslovansko prvenstvo v smučanju, Bohinjska Bistrica, januar 1921. Skakalec je hotel z V slogom preskočiti 9 metrov državnega prvaka Jožeta Pogačarja .

Kanadski Revelstoke se je ponašal nekaj let z največjo skakalnico na svetu. Američan norveškega porekla Nels Nelsen se je ponašal z največjo dolžino 73 metrov, 1925.

Slovenec Robert Kump je leta 1931 napisal in narisal knjigo Smučar. Med drugimi slogi skakalca je upodobil tudi V slog.

Kump si ni izmislil V sloga, temveč ga je povzel po skakalcu iz leta 1931 (časopis Slovenec).

Slovenski fantič je doma na dvorišču posnemal V skakalca.

Norvežan Birger Ruud je marca 1934 poletel v Planici na Rožmanovi mamutski skakalnici 92 metrov, - največja dolžina na svetu („svetovni rekord“). Skakalec na sliki ga je v V slogu skušal preskočiti, a mu ni uspelo.

Švicar Andreas Däscher velja za utemeljitelja sloga skokov na smučeh z rokami nazaj (1950). Prvi je bil dejansko naš Janez Polda (1948), ki je leta 1949 v svoj dnevnik zapisal: Če ptica ne leti s krili naprej, tudi jaz ne bom letel z rokami naprej. Leta 1948 je imel Polda roke nazaj, malo vstran od telesa, leta 1949 že ob telesu.

Däscher 1950.Polda 1948.

Planica, 9 .marec 1947: poskusi V sloga na Bloudkovi 120 metrski letalnici.

Državi reprezentant Odon Slabe, Smučarski klub Krim iz Ljubljane, je leta 1950 poskušal skakati in leteti v V slogu (Planica).

Neznani skakalec v V slogu leta 1950 na svetovnem prvenstvu, Lake Placid, ZDA.

Ko so skakali v šestdesetih letih s paralelnimi sklenjenimi smučmi in rokami nazaj, je Šlibar leta 1961 … (naslednja stran).

Marjan Pečar, Jugoslavija

Lars Grini, Norveška Ludvik Zajc, Jugoslavija

… že v V slogu dosegal velike dolžine leta 1961 na letalnici ni v Oberstdorfu, vse dokler ni presegel deset let star „rekord“ 139 metrov Finca Tauna Luira z novo dolžino 141 metra.

Helmuth Recknagel iz Nemške demokratične republike, olimpijski prvak leta 1960, je v Planici marca leta 1961 „skušal posnemati“ Jožeta Šlibarja.

Italijan Nino Zandanel je v ozkem V slogu v Oberstdorfu doskočil pri največji dolžini na svetu 144 metrov, 18. 2. 1964.

Jiři Raška, Češkoslovaška, Planica 22. 3. 1969, - „rekord“ 164 metrov.