View
317
Download
6
Category
Preview:
DESCRIPTION
Ro ku so va V O S N O V N I Š O L I š o l s k o l e t o 2 0 0 9 / 1 0 V O S N O V N I Š O L I š o l s k o l e t o 2 0 0 9 / 1 0 ZNANJE NAS DELA VELIKE www.rokus-klett.si www.praktik.org www.knjigarna.com www.devetletka.net
Citation preview
ZNANJE NAS DELA VELIKE
www.rokus-klett.si www.praktik.org
www.knjigarna.comwww.devetletka.net
š o l s k o l e t o 2 0 0 9 / 1 0V O S N O V N I Š O L I
glasbaRokusova
š o l s k o l e t o 2 0 0 9 / 1 0V O S N O V N I Š O L I
glasbaRokusova
V Založbi Rokus Klett je v zadnjih letih nastalo gradivo za glasbeno vzgojo, s katerim želimo profesorjem in učencem čim prijazneje približati vsebine in poti vzgojno-izobraževalnega dela na glasbenem področju. V ospredju je predvsem želja, da bi učenci glasbo sprejeli in jo s kar najprijetnejšimi izkušnjami ponesli s seboj v življenje.
V katalogu boste našli Rokusove učbeniške komplete za glasbeno vzgojo od 6. do 9. razreda. Vse te komplete sestavljajo učbeniki in delovni zvezki, v 7. in 8. razredu pa se lahko odločite tudi za obliko samostojnega delovnega zvezka.
Od novega šolskega leta bodo Rokusova gradiva tiskana na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC, ki zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo. Ta pristop pridobivanja papirja je veliko bolj prijazen do okolja kot reciklaža.
Glasbena umetnost ima neverjetno močno poslanstvo: mladostniku omogoča sprostitev notranjihenergij, ki jih lahko ustvarjalno usmerjamo prek poslušanja glasbe, petja, igranja na glasbila in gibanja ob glasbi. Napotimo ga v iskanje njegove lastne glasbene govorice, pa najsi bo to v svetu klasične glasbe, džeza, roka ali katerega koli drugega glasbenega jezika. Pokažimo mu kakovostno glasbo, ki mu bo pomagala izpolniti trenutke iskanja samega sebe.
Srečno!
Maruša Kmet,glavna direktoricaZaložbe Rokus Klett, d.o.o.
Glasba danes in nekoč 6 7 8 9
za u
čenc
e
Samostojni delovni zvezek — —
Učbenik
Delovni zvezek
Rešitve nalog
Avdio zgoščenki/-e 2 2 3 2
Pesmarica
za u
čite
lje
Multimedijski priročnik za učitelje
poleti 2009
poleti 2009
Letne tematske priprave
Dnevne priprave
Spoštovane profesorice, spoštovani profesorji glasbene vzgoje!
Delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 6. razredu osnovne šole
GLASBA danes in nekoËÐ 6
Albinca Pesek
DEL
OVN
I ZVE
ZEK
es in
nek
oË
DEL
OVN
I ZVEZ
EK
6
UËbenik za glasbeno vzgojo v 6. razredu osnovne šole
GLASBA danes in nekoËÐ 6
Albinca Pesek U»B
ENIK
Gla
sba
da
nes
in n
ekoË
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
005.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoč 6
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
16 VNI
OVN
OVN
LOV
DEL
O Z
VEZE
K
ww
w.r
ookku
s-kk
lettt
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com©
2005
. Vsepravice
pridrææanee.
GGGLLALASdanees s iinin n
AAlbbinca
G
ENOP
OO
PPPOO T O
1
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
005.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoč 6
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
GLASBA danes in nekoË 7Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 7. razredu osnovne πole
Albinca Pesek
G L
AS
BEN
OP
O
P O T O
VA
NJ
ES
KOZI
»
AS
es in
nek
oË
DEL
OVN
I ZVEZ
EK
7
Delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 7. razredu osnovne šole
GLASBA danes in nekoËÐ 7Albinca Pesek
DEL
OVN
I ZVE
ZEK
UËbenik za glasbeno vzgojo v 7. razredu osnovne šole
GLASBA danes in nekoËÐ 7
Albinca Pesek U»B
ENIK
Gla
sba
da
nes
in n
ekoË
ali
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
005.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 7
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Glasba 7 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:07:44 AM
ooËËË 7 Z
VEZE
KD
ELO
VNI
DEL
OVN
IEL
OVN
LOV
ZV
i,w
ww
.ro
kkuss-
klee
tt.s
i,w
ww
.kn
jig
arn
a.co
m©
2005
. Vsepravice
pridrææane.
GGGLLAASdanees s iinn n
Albbinca A
G
ENOPP
OOO
PPOOO T O
11
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
005.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 7
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Glasba 7 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:07:44 AM
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
005.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 7
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Glasba 7 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:07:44 AM
G LL
AASS
BBBBE
T OOO
VVA
NJ
ESS
KO
i,w
ww
.ro
kkus-
klee
tt.s
i,w
ww
.kn
jig
arn
a.co
m©
2005
. Vsepravice
pridræane.
GGGLLAASdanees s iinn n
Albbinca A
G
ENOPP
OOO
PPOOO T O
11
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
005.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 7
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Glasba 7 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:07:44 AM
GLASBAdanes in nekoË8Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 8. razredu osnovne πole
Albinca Pesek
G L
AS
BEN
OP
O
P O T O
VA
NJ
ES
KOZI
»
AS
Delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 8. razredu osnovne šole
GLASBA danes in nekoËÐ 8
Albinca Pesek
DEL
OVN
I ZVE
ZEK
es in
nek
oË
DEL
OVN
I ZVEZ
EK
8UËbenik za glasbeno vzgojo v 8. razredu osnovne šole
GLASBA danes in nekoËÐ 8
Albinca Pesek U»B
ENIK
Gla
sba
da
nes
in n
ekoË
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
006.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 8
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Glasba 8 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:05:17 AM
telefon:0801990,,teele
SKKK
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
006.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 8
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Glasba 8 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:05:17 AM
A neekekkkoË 8888
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nnji
ggar
na.
co
G
ENOOOPP
O
PO T O
1
DD @roo
kus-
klet
t.si
,ww
w
ASS
si,w
ww
.rro
kkuss-
kle
tt.s
i,w
ww
.kn
jig
arn
a.co
m©
2006
. Vsepravice
pridrææanne.
GGGLLAASdaneses s iinn n
Albbinca
G
ENOPP
OOO
PPOOO T O
11
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
006.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 8
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Glasba 8 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:05:17 AM
ali 8πole Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b
, 1000 Ljub
ljan
a; b
rezp
laËni telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: ro
kus@ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
006.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 8
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Glasba 8 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:05:17 AM
telefon:0801990,,teele
SKK
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
006.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 8
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Glasba 8 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:05:17 AM
G LL
ASS
BBBE
O T OO
VA
NJ
ESS
KO
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nnji
ggar
na.
co
G
ENOOOPP
O
PO T O
1
@roo
kus-
klet
t.si
,ww
w
ASS
,ww
w.r
okku
ss-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com©
2006
. Vsepravice
pridrræane.
GGGLLAASdanees s iinn n
AAlbbinca P
G
ENOPP
OOO
PPPOOO T O
11
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
006.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 8
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Glasba 8 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:05:17 AM
Delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne šole
GLASBA danes in nekoËÐ 9Albinca Pesek
DEL
OVN
I ZVE
ZEK
es in
nek
oË
DEL
OVN
I ZVEZ
EK
9
UËbenik za glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne šole
GLASBA danes in nekoËÐ 9
Albinca Pesek U»B
ENIK
Gla
sba
da
nes
in n
ekoË
Zaloæba Rokus d.o.o., Stegne 9b, 1000 Ljub
ljan
a; b
rezp
laËn
i telefon
: 080 1990, telefon: 01/ 513 4600, telefaks: 01/ 513 4699, e-poπta: info
@rokus.
com
, ww
w.r
oku
s-kl
ett.
si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
©
200
7. V
se
pra
vice prid
ræane.
GLASBA danes in nekoË 9
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Glasba 9 ploscek.indd 1 4/5/07 1:57:53 PM
99999
DEL
OVN
IEL
OVN
ZVE
ZEK
.ro
kus-
kkleet
t.si
,ww
ww
.kn
jig
arn
a.co
m©
2007
Vse
pravice
pridræane.
GGGLLAAS danees s inn n07
. V
Albbinca
G
ENOP
OOO
PPPOO T
11
Zaloæba Rokus d.o.o., Stegne 9b, 1000 Ljub
ljan
a; b
rezp
laËni telefo
n: 080 1990, telefon: 01/ 513 4600, telefaks: 01/ 513 4699, e-poπta: in
fo@ro
kus.co
m, w
ww
.ro
kus-
klet
t.si
, w
ww
.kn
jig
arn
a.co
m ©
200
7. V
se
pra
vice prid
ræane.
GLASBA danes in nekoË 9
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
2
Glasba 9 ploscek.indd 2 4/5/07 1:57:57 PM
delovni zvezek
delovni zvezek
delovni zvezek
delovni zvezek
samostojnidelovni zvezek
samostojnidelovni zvezek
ZASNOVA UČBENIŠKIH KOMPLETOV
Učbeniški kompleti Glasba danes in nekoč na izviren način predstavljajo razvoj glasbe od njenih začetkov do današnjih dni. Avtorica je v povezavi s sodobnostjo in z glasbo, ki jo poslušajo današnji učenci, živeči v današnjem času, našla učinkovit in didaktično primeren način za privlačno in zanimivo obravnavo predpisane snovi.
Glasbeni pouk s kompleti Glasba danes in nekoč ne pomeni le pasivnega sprejemanja zgodovinskih dejstev in poslušanja glasbe, pač pa aktivno raziskavo preteklosti v povezavi z glasbo današnjega časa. Za izhodišče služijo glasbene izkušnje in doživetja učencev, ki jih pri pouku ozavestijo, svoja dosedanja znanja pa poglobijo in dopolnijo.
Gradivo se povezuje z glasbeno estetiko učencev in z njihovimi priljubljenimi glasbenimi izvajalci (vključuje namreč obilo sodobnih priredb in drugih sodobnih skladb), ki se jih učijo vrednotiti z vidika razvoja glasbene umetnosti. Avtorica upošteva glasbeni svet mladostnikov in tako pomaga graditi most med učitelji, učenci in glasbo. Učence vabi na spodbudno popotovanje skozi čas – od današnjega dne v preteklost.
Gradivo s svojo zasnovo presega ozke okvire glasbenega učbenika, saj prinaša multidisciplinarne vsebine. Glasbi in dogodkom na glasbenem področju, ki so v središču pozornosti, se pridružujejo še časovne vzporednice s področja književnosti, upodabljajoče umetnosti, zgodovine, fi lozofi je in naravoslovja.
Odlike učbeniških kompletov:• sodoben pristop,• razumljivost in humor,• pregledno in barvito oblikovanje,• odlične fotografi je, ilustracije in preglednice,• bogato in izvirno slušno gradivo,• svež izbor pesmi za izvajanje,• medpredmetne povezave,• uporaba sodobnih medijev.
Vse štiri didaktične komplete Glasba danes in nekoč odlikujejo izvirnost, primerljivost z vrhunskimi tujimi didaktičnimi gradivi in poglobljen vpogled v razvojno-psihološke značilnosti učencev.
Avtorica dr. Albinca Pesek je izredna profesorica glasbene didaktike na Pedagoški fakulteti
Univerze v Mariboru in priznana avtorica učnih gradiv za pouk
glasbene vzgoje v osnovni šoli.
Učne pripraveDa bi učiteljem olajšali delo pri načrtovanju in pripravi učnih ur, smo sestavili letne in dnevne učne priprave za poučevanje po Rokusovih učbenikih za glasbo. Priprave so brezplačno dostopne na spletni strani www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva. Pri nekaterih pripravah so dodani tudi učni listi in primeri za igro z Orff ovimi glasbili.
Učbeniki in delovni zvezki ali samostojni delovni zvezki Gradivo za 6. in 9. razred je dostopno v obliki učbenika in delovnega zvezka, za 7. in 8. razred pa v dveh različicah – v obliki kompleta, sestavljenega iz učbenika in delovnega zvezka, ali v obliki samostojnega delovnega zvezka. Tako v 7. in 8. razredu lahko izberete način poučevanja, ki vam je bližji.
Vsebina samostojnih delovnih zvezkov je enaka vsebini kompletov iz učbenika in delovnega zvezka, le da ni deljena.
učbenik
učbenik
učbenik
učbenik
UČBENIKI
78
V pregledno oblikovanih učbenikih učenci spoznavajo svet glasbil in glasbe, bistvene poteze vsakega obdobja in glasbene oblike v vrstnem redu, kot so se pojavljale. Spoznavajo pa tudi velike skladatelje, njihove misli in dela. Učenci se ne zgubljajo v morju podatkov, ampak se seznanijo s ključnimi pojmi, s katerimi dojemajo duha in stilne poteze posameznih obdobij.
Učbenik popestrijo številne fotografi je, zabavne ilustracije, anekdote o skladateljih in glasbene šale. Posebno vrednost imajo tudi medpredmetne povezave – povezave glasbe z ostalimi umetnostnimi panogami, s kulturnimi dosežki, političnimi dogodki in znanstvenimi odkritji ...
Ključni pojmiNa vrhu strani vsakega poglavja so ključni pojmi, ki jih učenec usvoji v posamezni enoti.
SlovarčekVsi novi pojmi, ki se pojavijo znotraj posamezne teme, so sproti obrazloženi na robu strani.
Slikovno gradivoFotografi je poleg skladateljev, izvajalcev in glasbil predstavljajo tudi likovna dela posameznega obdobja, prizore z glasbenih predstav in objekte, povezane s tematiko.
Časovne vzporednice predstavljajo pomembne osebnosti in dogodke na področjih književnosti, zgodovine, znanosti, glasbe, likovne in fi lmske umetnosti ter tako omogočajo celostno razumevanje časovnih obdobij.
UËbenik za glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne šole
GLASBA danes in nekoËÐ 9
Albinca Pesek U»B
ENIK
Gla
sba
da
nes
in n
ekoË
UËbenik za glasbeno vzgojo v 8. razredu osnovne šole
GLASBA danes in nekoËÐ 8
Albinca Pesek
U»B
ENIK
es in
nek
oË
U»B
ENIK
8
UËbenik za glasbeno vzgojo v 7. razredu osnovne šole
GLASBA danes in nekoËÐ 7Albinca Pesek
U»B
ENIK
nes
in n
ekoË
U»B
ENIK
7
UËbenik za glasbeno vzgojo v 6. razredu osnovne šole
GLASBA danes in nekoËÐ 6
Albinca Pesek U»B
ENIK
Gla
sba
da
nes
in n
ekoË
34
DOGODKI, POVEZANI Z GLASBO
GLASBENIKIZGODOVINSKI DOGODKI IN OSEBNOSTI
UPODABLJAJO»AUMETNOST
»ASOVNE VZPOREDNICE
Claude Debussy(1862—1918)
Arnold Schönberg(1874—1951)
Maurice Ravel(1875—1937)
Béla Bartók (1881—1945)
Igor Stravinski(1882—1971)
Edgar Varèse(1883—1965)
Sergej Prokofjev(1891—1953)
Arthur Honegger(1892—1955)
Carl Orff(1895—1982)
George Gershwin(1898—1937)
Aaron Copland(1900—1990)
Olivier Messiaen(1908—1992)
Pierre Schaeffer(1910—1995)
John Cage(1912—1992)
Benjamin Britten(1913—1976)
György Ligeti(1923—2006)
Karlheinz Stockhausen(1928)
Krzysztof Penderecki(1933)
1918Svetovna prodaja
gramofonskih plošË doseže število 100 milijonov
prodanih izvodov letno.
1931EMI ustanovi Abbey Road Studios, najveËji snemalni
studio na svetu.
1956ZaËetek vsakoletnega tekmovanja za pesem
Evrovizije
1959Prva podelitev nagrad
grammy, ki veljajo za oskarje v svetu glasbe.
1965Skupino The Beatles
odlikuje britanska kraljica.
1973Odprtje slovite operne hiše v
Sydneyju
1980Odprtje najveËjega
vsakoletnega festivala jazza na svetu v Montrealu
1985Live Aid — množiËni
rockovski koncert za pomoË žrtvam lakote v Afriki
1901Ustanovitev zvezne države
Avstralije
1914ZaËne se 1. svetovna vojna.
1917Oktobrska revolucija v Rusiji
1929ZaËetek svetovne gospodarske krize
1933Hitler postane kancler.
1939ZaËne se 2. svetovna vojna.
1945 Kapitulacija NemËije
1946 Prvo zasedanje OZN v
Londonu
1955Ustanovitev Varšavskega
pakta
1989Padec berlinskega zidu in zaËetek demokratiËnega
procesa v vzhodnih državah Evrope
1990VnoviËna združitev NemËije
1991Ukinitev Varšavskega pakta
in razpad SZ
Henri Matisse(1869—1954)
Pablo Picasso(1881—1973)
Guernica (1937)
Marchel Duchamp(1987—1968)
Akt, ki se spušËa po stopnicah (1912)
René Magritte(1898—1967)
Pirenejski grad, 1961
Vasilij Kandinski(1866—1944)
Jackson Pollock(1912—1956)
Andy Warhol(1930—1987)
glasba 9 UC kor V.indd 34 4/17/07 9:29:28 AM
35
FILM(Glasba znanih skla-
dateljev v filmih)KNJIŽEVNOST
DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI
DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI,
POVEZANI Z GLASBO
Maksim Gorki(1868—1936)
Jack London(1876—1916)
Hermann Hesse(1877—1962)
James Joyce(1882—1941)
Jaroslav Hašek(1883—1923)
Franz Kafka(1883—1924)
Bertold Brecht(1898—1956)
Ernest Hemingway(1899—1961)
George Orwell(1903—1950)
Jean-Paul Sartre(1905—1980)
Aleksander Solženicin(1918)
Günter Grass(1927)
Gabriel García Márquez(1928)
Peter Handke(1942)
1903Prvi polet z motornim letalom
(brata Wright)
1905Albert Einstein postavi relativnostno teorijo.
1912Bohr — o strukturi atoma
1928Odkritje penicilina (Fleming)
1937Walt Disney posname prvi
celoveËerni risani fi lm SneguljËica.
1957V vesolje poleti prvi umetni
satelit Sputnik.
1961Prvi Ëlovek (Jurij Gagarin)
poleti v vesolje.
1969Prvi Ëlovek pristane na Luni.
1977Prvi industrijsko narejeni
osebni raËunalnik (Apple II)
1997Prvo vozilo na Marsu
(Sojourner)
1906 Izumljen je telharmonium,
prva priprava za produciranje glasbe.
1910 Prvo radijsko oddajanje v
New Yorku
1920Prvi radijski prenosi
1925Prvi TV-prenosi
1927Prvi zvoËni fi lm z dialogi
Pevec jazza
1929 Laurens Hammond iznajde Hammondove orgle, ki so
še danes nepogrešljive na številnih jazzovskih in rockovskih produkcijah.
1935 Prvi magnetofon
1936 Prve serijsko izdelane
elektriËne kitare (Gibson)
1971 Minimoog, prvi prenosni in komercialno dosegljiv
sintetizator
1990 Podjetje Sony predstavi
snemalno CD-tehnologijo.
1994Pojavi se digitalna vizualna
tehnologija (DVD).
2001: Vesoljska odiseja(2001: A Space Odyssey, 1968) /HaËaturjan, Ligeti/
Želo (The Sting, 1973)/Scott Joplin/
Manhattan (1979)/George Gershwin/
Izžarevanje (The Shining, 1980)
/Béla Bartók/
Eskalibur — MeË kralja Arturja (Excalibur, 1981)
/Carl Orff/
Oceanovih 11 (Ocean’s Eleven, 2001)
/Claude Debussy/
VeliËastni Tenenbaumi (The Royal
Tenenbaums, 2001)/Maurice Ravel/
glasba 9 UC kor V.indd 35 4/17/07 9:29:34 AM
78
30
Gioacchino Rossini,
opera buffa,
Seviljski brivec,
Viljem Tell
PRIZOR IZ OPERE SEVILJSKI BRIVEC
Gioacchino Rossini (1792—1868)
Italijanski skladatelj je bil v pisanju oper izredno
plodovit, saj jih je napisal kar 39. Bil je mojster
komiËne opere, imenovane opera buffa, ki je
pravzaprav glasbena komedija.
Njena vsebina je vzeta iz vsakdanjega æivljenja
(npr. iz æivljenja brivca), velikokrat uporablja
vsakdanjo govorico in nareËja. Zanjo so znaËilni
tudi elementi, kot so kihanje, kaπljanje, smrka-
nje. Rossinijeva dela odlikujejo iskrivost, vedrina,
sproπËenost in spevnost. Najpogosteje izvajani operi sta Seviljski brivec in
Viljem Tell.
GIOACCHINO ROSSINI
Rossinija so æe v Ëasu njegovega æiv-ljenja zelo cenili. Sklenili so, da mu æe pred smrtjo postavijo spo-menik. Ko jih je skladatelj vpraπal, koliko bi ta lepa gesta stala, so mu
povedali kar zajetno vsoto. ≈Dajte ta denar raje meni, jaz pa bom vsak dan do smrti stal na trgu,
kjer nameravate postaviti spome-nik,« je odgovoril glasbenik.
PRIZOR IZ OPERE VILJEM TELL
trobila, lijast in
kotlast ustnik, ventili,
rog, francoski rog,
rogist ali hornist,
trobenta, trobentar
ali trobentač, pozavna
ali trombon, pozavnist
ali trombonist, tuba,
tubist, helikon, suzafon
ZGRADBA ROGA
odmevnik
lijast ustnik
enovita kovinska cev
ventili in tipke ventilov
TrobilaTrobila so cevasta glasbila, pri katerih dobimo zvok tako, da s pihanjem
ustvarimo vibracijo napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok. Sestavljajo
jih zavite kovinske cevi, na začetku katerih je ustnik, ki določa barvo zvoka
glasbila. Lijast ustnik omogoča mehkejšo in temnejšo barvo zvoka, kotlast
pa prodornejši zvok.
Običajno imajo vsa trobila po tri ventile (razen pozavne na poteg, ki ventilov
nima).
ROGIST ALI HORNIST
ROG (FRANCOSKI ROG)
Najstarejši rogovi so bili izdelani iz živalskih rogov. Prednik današnjega roga
je bil zaviti lovski rog iz Francije, po katerem ima tudi ime francoski rog.
V 19. stoletju je dobil ventile, konec istega stoletja pa je postal stalni član
simfoničnih orkestrov.
Glasbeniku, ki igra na rog,
rečemo rogist ali hornist.
LIJAST USTNIK ROGA
24
ajo ke na
ne,ske
4
1
23
4
5
Anekdote in šaleZabavne anekdote iz življenja skladateljev in glasbene šale prinašajo popestritev pouka in prispevajo k večji motiviranosti učencev za pouk glasbe. Anekdote in šale vedno spremlja zabavna ilustracija.
6. razred 7. razred
8. razred
9. razred
1
23
4
5
8 razred
31
Franz Schubert,
samospev Postrv,
Postrvni kvintet,
8. simfonija v h-molu
(NedokonËana),
téma z variacijami
Franz Schubert (1797—1828)
Skladatelj se je rodil v uËiteljski druæini blizu
Dunaja. Prvo glasbeno izobrazbo je dobil od oËeta
in brata. Kot deËek je prepeval v dvornem deπkem
zboru ter nadaljeval spoznavanje glasbenih veπËin
pri Beethovnovem uËitelju Salieriju. Bil je velik
mojster samospeva. Slikarji, pesniki in interpreti,
ki so bili navduπeni nad Schubertovo glasbo, so se
sreËevali na tako imenovanih schubertiadah.
Pisal je skoraj nepretrgoma in teæko najdemo glasbeno zvrst, ki se je ni lotil.
Kljub kratkemu æivljenju je ustvaril obseæen opus simfonij, samospevov, komorne
in klavirske glasbe.
Pogosto izvajana skladba za klavirski kvintet, ki v Ëetrtem stavku vsebuje témo
iz Schubertovega samospeva Postrv, se imenuje Postrvni kvintet. Obdelana je v
obliki téme z variacijami.
Skladatelj spreminja ali variira:
• melodijo (z okraπevanjem, obigravanjem),
• ritem in metrum (s spreminjanjem ritmiËnih vrednosti in taktovskih naËinov),
• tempo (z izbiranjem razliËnih hitrosti),
• dinamiko (z izbiranjem razliËnih stopenj glasnosti),
• tonsko barvo (z izbiranjem in spajanjem razliËnih glasbil),
• tonaliteto (npr. z izbiranjem med durom in molom),
• znaËaj skladbe (skladatelj prvo variacijo napiπe æivahno, drugo umirjeno itd.).
FRANZ SCHUBERT
SCHUBERTIADA
SAMOSPEV je skladbaza glas in klavir, ki se je razvila ob koncu 18. stoletja.
6 d
ZGRADBA TROBENTE
kotlast ustnik
ventili in tipke ventilov
kovinska cev
odmevnik
TROBENTA
Za trobento je značilen predirni zvok in so jo že od nekdaj uporabljali za
prenašanje signalov ter sporočil. Po tonskem obsegu je najviše zveneče glasbilo
v skupini trobil.
Za posebne priložnosti izdelujejo različne trobente. Znana je na primer trobenta
Aida, ki so jo izdelali po antičnem vzoru za Verdijevo opero Aida.
Glasbeniku, ki igra na trobento,
rečemo trobentar ali trobentač.
TROBENTAR ALI TROBENTAČ
KOTLAST USTNIK TROBENTE
Trobentač vadi dvanajst ur dnevno. Kolega ga vpraša: »Kako neki lahko toliko časa vadiš? Kaj želiš doseči?«»Stanovanje tam čez,« odgovori glasbenik.
TROBENTA AIDA
PIKOLO TROBENTA
25
9 d
26
OLIVIER MESSIAEN
(1908 Avignon — 1992 Pariz)
IZBRANA DELA
Katalog ptiËev (Catalogue d’oiseaux) — klavirska skladba
EksotiËni ptiËi (Oiseaux exotiques) — orkestralna skladba
Gospodovo rojstvo (La nativitée du Seigneur) — skladba za orgle
POMEN
Olivier Messiaen je znan kot zaËetnik serialne glasbe (razširjene dodekafonske
tehnike), pri kateri so po strogo doloËenem redu urejeni tudi ostali parametri
tona (trajanje, jakost, barva). Že od svojega devetnajstega leta se je ukvarjal
s preuËevanjem ptic in njihovega petja, ki ga je zapisoval. Te melodije najdemo
v mnogih njegovih skladbah. Njegova glasba je pogosto izraz mistike
in religioznosti. Pisal je v tonskih vrstah, ki jih je imenoval modusi.
SKLADATELJEVA MISEL
• Ko sem bil star 20 let, sem sreËal švicarskega slikarja Charlesa Blanc-Gattija,
ki je bil sinestetik, kar pomeni, da je imel motnjo med vidnim in slušnim
živcem. Sinestetik lahko sliši zvoke in hkrati vidi njihove barve. Sam žal nisem
eden od njih, vendar si zvoËne barve predstavljam razumsko. ResniËno si
predstavljam barve, resniËno so navzoËe in se ujemajo z zvokom.
V delu za klavir in orkester EksotiËni ptiËi je skladatelj uporabil ritme starih
Grkov in eksotiËne ritme tujih ljudstev, v pihalih najdemo melodije drozga,
v ksilofonih pa ptiËa kobilarja.
EKSOTI»NI
VRSTI DROZGA
IN KOBILARJA
serialna glasba, modusi, sinestezija
OLIVIER MESSIAEN
IZBRANI SKLADATELJI
Igor Stravinski je po izvedbi Messiaenovega znamenitega dela Simfonija Turangalîla izjavil: ≈Od tovrstnih skladb bi priËakoval nekaj veË kot le porabo izjemnih koliËin Ërnila.√
glasba 9 UC kor V.indd 26 4/17/07 9:28:36 AM
27
PIERRE SCHAEFFER
(1910 Nancy — 1995 Aix-en-Provence)
IZBRANA DELA
Etuda z železnico (Étude aux chemins de fer),
Etuda s ponvami (Étude aux casseroles),
Simfonija za osamljenega Ëloveka (Symphonie
pour un homme seul) — konkretne skladbe za
magnetofonski trak
POMEN
Schaeffer je bil kot inženir elektrotehnike in
skladateljski samouk pionir elektroakustiËne
glasbe, ki jo je imenoval konkretna glasba
(musique concrete). Na magnetofonske trakove
je snemal zvoke iz vsakdanjega življenja urbanih
podroËij, glasbil, ptiËjega petja ipd. in posnetke
obdelal v svojem elektronskem studiu ter jih povezal v smiselne
glasbene celote.
SKLADATELJEVE MISLI
• Zvok je besedni zaklad narave.
• Svet glasbe je verjetno znotraj ≈do-re-mi√. Trdim pa, da je svet
zvoka mnogo širši od tega.
• O sebi ne mislim, da sem pravi glasbenik. Dejstvo, da me lahko
najdete v glasbenih leksikonih, me spravlja v smeh. Sem le dober
raziskovalec.
Mladega Pierra je ob posluπanju zvoËnih eksperimentov njegov oËe velikokrat vpraπal: ≈Dragi moj sin, kdaj se boπ konËno zaËel ukvarjati z glasbo?√
elektroakustiËna
glasba, konkretna
glasba
PIERRE SCHAEFFER
glasba 9 UC kor V.indd 27 4/17/07 9:28:47 AM
7 d
52
HENRY PURCELL (1659—1695), angleπki baroËni
skladatelj, je avtor znamenite opere Dido in Enej,
ki velja za najpomembnejπo angleπko opero
17. stoletja. Pripoveduje o usodi zapuπËene Didone.
Pozneje so opero razliËno inπtrumentirali πtevilni
znani skladatelji.
V zaËetku leta 2005 so jo izvedli tudi v Mariboru
v priredbi skladatelja Marjana ©ijanca.
PRIZOR IZ SODOBNE IZVEDBE OPERE DIDO IN ENEJ V MARIBORU / FOTO: STUDIO HOCHSTÄTTER
HENRY PURCELL
MARC-ANTOINE CHARPENTIER
(1643—1704),
francoski baroËni skladatelj, je
najbolj znan po svojem delu Te
Deum (lat. hvalnica).
Preludij iz tega dela je postal
avizo za evrovizijske televizijske
prenose.
ODLOMEK IZ SKLADATELJEVEGA ROKOPISA TE DEUM
53
JOHANN SEBASTIAN BACH (1685—1750)
Rodil se je leta 1685 v nemški glasbeni družini v Eisenachu. Kot
violinist je služboval v kapeli v Weimarju, pozneje pa kot organist
in kapelnik na nemških dvorih in v cerkvah. Kot kantor je od leta
1723 pa do svoje smrti leta 1750 deloval v cerkvi Sv. Tomaža v
Leipzigu. Imel je 21 otrok.
Johann Sebastian Bach je ustvarjal v številnih glasbenih zvrsteh
z izjemo opere. Skladal je za razliËne inštrumente in razliËne
glasbene sestave. Njegov obširni opus šteje preko 300 zborovskih
kantat, oratorije, maše, pasijone, 6 Brandenburških koncertov,
koncerte za violino in Ëembalo, skladbe za orgle in preko 200
skladb za klavir. Med slednjimi je najznamenitejša zbirka Dobro
uglašeni klavir, sestavljena iz dveh delov. V vsakem je 24
preludijev in fug v vseh durovih in molovih lestvicah. Preludiju
vedno sledi fuga v istoimenskem duru oziroma molu (to je v isti
tonaliteti).
Med njegovimi zelo znanimi stvaritvami so tudi BožiËni oratorij,
Italijanski koncert, Umetnost fuge in Tokata in fuga v d-molu.
JOHANN SEBASTIAN BACH
FUGA (it. fuga — beg) je polifona monotematska skladba. Sestavljena je iz ekspozicije, izpeljav in code.
PRELUDIJ (lat. prae — pred, ludus — igra) je inπtrumentalna predigra ali uvodna glasba veËinoma brez doloËene oblike.
TOKATA (it. toccare — uda-riti, dotakniti se) je oblika inπtrumental ne glasbe predvsem za glasbila s tip-kami.
KANTATA (it. cantare — petje) je vokalno--inπtrumentalna skladba, ki ima veËinoma posvetno vsebino.Njena oblika je podobna operi. Od nje se razlikuje po tem, da jo izvajajo na kon-certnih odrih brez gledaliπkih elementov.
Bacha so nekoË
spraševali o skrivnosti
njegovega virtuoznega
igranja na orgle.
≈NiË posebnega ni
v tem. Vse, kar je
potrebno storiti, je
pritisniti pravo tipko
ob pravem Ëasu (tre-
nutku) in inštrument
igra sam,« je smrtno
resno odgovoril Bach.
Na koncu učbenika za 6. razred je glasbeno teoretični kotiček, poseben sklop, kjer je dodatno predstavljena glasbena teorija.
6. razred6 razred
tonska abeceda,
solmizacijski zlogi
polton,
celi ton (celton)
1 1 1/2 1/21 1 1
c d e f g a h c
1 11/2 1/2 1/2
prestavni znaki ali
predznaki, višaj, nižaj
c d e f g a h c
discis fi s giseis ais his
des es fes cesfes as hes(b)
c chishaisagisgfisfeisedisdcis cis
c d e f g a h c
discis fi s giseis ais his
c ches(b)
hasagesgfesfesedesdces ces
c d e f g a h c
des es fes cesfes as hes(b)
c1 c2h1a1g1f1e1d1
c d e f g a h c
DO RE MI FA SO LA TI DO
1 2 3 4 5 6 7 8
ce de e ef ge a ha ce
Tonska abecedaTone lahko označujemo s solmizacijskimi zlogi, črkami abecede, številkami itd.
tonska abeceda
izgovorjava tonske abecede
solmizacijski zlogi
številčne oznake
Polton in celi tonPolton je najmanjša dogovorjena razdalja med dvema tonoma, ki jo uporabljamo
v zahodni glasbi. S seštevkom dveh poltonov dobimo celi ton (celton).
Na klaviaturi najdemo polton med dvema sosednjima tipkama.
Prestavni znaki ali predznaki: višaji in nižajiVišaj zviša ton za pol tona. Napišemo ga pred noto, ki jo želimo zvišati.
Zvišanim tonom dodamo končnico -is.
Nižaj zniža ton za pol tona. Napišemo ga pred noto, ki jo želimo znižati.
Znižanim tonom dodamo končnico -es.
Toni (in tudi tipke) imajo lahko tudi dva ali več imeni:
72 73
Preverjeno!
»Popestritev besedil z anekdotami in izjavami avtorjev je gotovo privlačnejša in zanimivejša pa tudi ustreznejša metoda od puste bibliografske metode, ki namenja večjo pozornost življenjepisnim podatkom in zanemarja glasbena dela. Uporabljena pot, ki ima v ospredju sloge in glasbena dela, je zagotovo sodobna in edina ustrezna pot za oblikovanje glasbenih predstav o pomembnih umetniških delih s področja glasbene umetnosti.«
dr. Janja Črčinovič Rozman, Pedagoška fakulteta, Univerza v Mariboru
5
Naloge v delovnem zvezku so zastavljene primerno učenčevi starosti, spodbujajo k iskanju podatkov v strokovni literaturi (glasbeni atlas, leksikon, enciklopedija) ali na spletnih straneh, ki jih navaja rubrika Za bolj radovedne. S tem bodo učenci razvijali spretnosti, ki jih bodo lahko uporabili tudi pri drugih predmetih in v vsakdanjem življenju.
Vsak delovni zvezek vključuje poglavje Skozi igro do utrjevanja znanja, ki spominja na ugankarsko revijo. V njem so dodatne naloge: križanke, dopolnjevanke, premetanke, številčnice in druge zabavne naloge, povezane z vsakim poglavjem. V delovnih zvezkih najdete tudi analize glasbenih del v obliki razpredelnic s časovnim potekom skladb in obsežno pesmarico z notnim gradivom.
Nekaj strani je namenjenih tudi zapisovanju vtisov ob poslušanju glasbe (t. i. dnevnik poslušanja glasbe), dodane so tudi strani z notnim črtovjem.
Delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 9. razredu osnovne šole
GLASBA danes in nekoËÐ 9
Albinca Pesek
DEL
OVN
I ZVE
ZEK
Gla
sba
da
nes
in n
ekoË
Delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 8. razredu osnovne šole
GLASBA danes in nekoËÐ 8
Albinca Pesek
DEL
OVN
I ZVE
ZEK
es in
nek
oË
DEL
OVN
I ZVEZ
EK
8
es in
nek
oË
DEL
OVN
I ZVEZ
EK
7
Delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 7. razredu osnovne šole
GLASBA danes in nekoËÐ 7Albinca Pesek
DEL
OVN
I ZVE
ZEK
Delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 6. razredu osnovne šole
GLASBA danes in nekoËÐ 6
Albinca Pesek
DEL
OVN
I ZVE
ZEK
Gla
sba
da
nes
in n
ekoË
42
ROCKNajpopularnejši rockovski slogi
Oblikuj koreografi jo za ples ob skladbi.
Izmisli si ostinatni ritmiËni vzorec in spremljaj pesem.
Katere skladbe skupine The Beatles še poznaš?
V Ëem se glasba skupine The Rolling Stones razlikuje od glasbe Beatlov?
Kako bi oznaËil/-a znaËaj pesmi Satisfaction?
66. Bill Haley Rock Around the Clock
67. Elvis Presley Don’t Be Cruel
68. The Beatles Help!
69. The Rolling StonesSatisfaction
Bill Haley
The Beatles
glasba 9 DZ 03.indd 42 4/17/07 11:31:51 AM
12
Znanost in umetnost v 20. stoletju
V zgodovini in tudi v današnjem Ëasu najdemo veliko glasbenikov in drugih
umetnikov, ki so hkrati znanstveniki in obratno. Na navedenih spletnih straneh
poišËi posameznike, ki so bili uspešni na obeh podroËjih. Nekaj jih izberi,
izpiši njihova imena in podroËja, s katerimi so se ukvarjali.
Albert Einstein
Pitagora
Robert Applebaum − fi zik in jazz pianist (prvi z desne) v The New Trier Faculty Jazz Quartetu
http://www.zkdlj-zveza.si/Skupina.asp?SkupinaID=64Camerata medica
http://www.geocities.com/Vienna/3941/thelist.htmlGlasbeniki in druge znanosti in umetnosti
Glasba v 1. polovici 20. stoletja
Ponovi, kako so v razliËnih glasbenozgodovinskih obdobjih zapisovali glasbo.
V katero obdobje bi uvrstil/-a naslednje glasbene zapise in kako se imenujejo?
ime notacije
obdobje
ime notacije
obdobje
glasba 9 DZ 03.indd 12 4/17/07 11:28:37 AM
13
ime notacije
obdobje
ime notacije
obdobje
ime notacije
obdobje
ime notacije
obdobje
Zapiši svoj primer grafi Ëne notacije in ga izvajaj.
Vaja z dvanajsttonsko vrsto
Napiši svojo dvanajsttonsko
melodijo tako, da v kroge v
klaviaturi napišeš številke od
1 do 12 po nakljuËnem vrstnem
redu. Tone zaigraj na pravi
klaviaturi − naj bodo razliËnih
trajanj.
glasba 9 DZ 03.indd 13 4/17/07 11:28:41 AM
10
MAURICE RAVEL
»asovni potek skladbe
Na Ërte napiši glasbilo, ki v posameznih primerih igra melodijo Bolera.
Uvod
/Mali boben igra ritem bolera, spremljajo ga viole in violonËela
s pizzicatom v ostinatnem ritmu in melodiji./ /pp/
/ predstavi melodijo Bolera.
Mali boben in godala igrajo enako kot v uvodu./ /pp/
/Melodijo Bolera igra ./ /p/
/Razširjeno melodijo Bolera prevzame ./ /mp/
/Ponovitev dela A1 zveni za oktavo više v ./ /mp/
/Ponovitev dela A v oboi d’amore/ /mp/
/Ponovitev melodije dela A zveni v z dušilcem ter v fl avti
za oktavo više./ /p/
14. Maurice Ravel Bolero
0:58
4:10
Bolero je španski ples v ¾ taktu, prvotno za enega plesalca ali par. Plesalci se ob glasbi kitare in bobenËkov spremljajo s kastanjetami.
0:00
A 0:11
A1 1:46
A1 2:34
A 3:22
glasba 9 DZ 03.indd 10 4/17/07 11:27:51 AM
11
V Ëem se posamezni deli skladbe med seboj razlikujejo?
Poslušaj priredbo iste skladbe. Ali je ritmiËna struktura enaka kot v izvirniku?
»e ni, v Ëem se razlikuje?
Katera glasbila igrajo melodijo v priredbi Bolera?
Odgovori:
• Kako se v razliËnih umetnostih (glasbi, slikarstvu) odražajo znaËilnosti
impresionizma?
• Kaj je menil skladatelj Maurice Ravel s stavkom o emocionalnosti in
intelektualnosti v glasbi?
• Katere lastnosti mora imeti glasbenik, da s svojo glasbo prepriËa
poslušalce?
http://www.youtube.com/Veliko video posnetkov skladb v tej knjigi omenjenih skladateljev in izvajalcev si lahko ogledaš na strani YouTube. Najdeš jih tako, da v iskalnik (search) vpišeš želeno ime.
http://www.wikipedia.org/Dodatne informacije in povezave o témah, ki te zanimajo, lahko poiščeš na straniWikipedia. Marsikatero informacijo je možno najti tudi v slovenski verziji Wikipedije. http://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran
Claude Debussyhttp://www.tcd.ie/Music/JF%20History/debussy.htmlElementi impresionizma v skladbah Clauda Debussyja
Maurice Ravelhttp://www.maurice-ravel.net/Dokumentirane informacije o delu Maurica Ravela, osebnosti in življenju ter o prijateljih
15. Maurice Ravel Bolero (priredba)
glasba 9 DZ 03.indd 11 4/17/07 11:28:28 AM
28
PHILIP GLASS
Poslušaj odlomek skladbe in opiši zvoËno dogajanje.
Koliko razliËnih tonov igrajo orgle?
Kakšno glasbeno vlogo imata moški in ženski zbor?
V Ëem se kaže minimalizem v glasbi omenjenega odlomka?
Vtise odlomka izrazi z gibi.
Kako bi opisal/-a naslednje glasbene elemente v skladbi:
Ritem
Melodika
Dinamika
MinimalistiËna slika MinimalistiËni plakat za koncert Philipa Glassa v New Yorku
38. Philip Glass Einstein na obali
39. Philip Glass Koncert za violino in orkester
glasba 9 DZ 03.indd 28 4/17/07 11:30:47 AM glasba 9 DZ 03.indd 29 4/17/07 11:30:49 AM
Časovni potek skladbe
DELOVNI ZVEZKI
6
43
Primerjaj obe izvedbi skladbe. Kaj meniš o
prirejanju rock glasbe za simfoniËni orkester
in kaj o priredbah klasiËne glasbe?
http://www.beatles.com/The Beatles - multimedijska stran http://www.pinkfloyd.com/home/home.htmlPnk Floyd - multimedijska stran http://www.emersonlakepalmer.com/elp2.htmlEmerson, Lake & Palmer – obsežna stran (povezave k slikam, biografijam idr. so pri dnu strani)
72. Pink Floyd Another Brick In The Wall
73. Pink Floyd Another Brick In The Wall (priredba)
74. Pink Floyd Another Brick In The Wall (priredba)
70. Procol Harum A Whiter Shade Of Pale
71. Procol Harum A Whiter Shade Of Pale (priredba)
Katera izvedba skladbe ti je najbližja in zakaj?
Ob glasbenem odlomku zapleši.75. Deep Purple
Highway Star
Koncert skupine The Rolling Stones
glasba 9 DZ 03.indd 43 4/17/07 11:32:16 AM
70
glasba 9 pesmarica 02.indd 70 4/17/07 11:46:17 AM
71
glasba 9 pesmarica 02.indd 71 4/17/07 11:46:19 AM
Madžarski skladatelj, ki ga išËemo tukaj, je pisal balete, npr. »udežni mandarin, ne moremo pa ga uvrstiti v baroËno obdobje.
Rešitev:
Glasba v 2. polovici 20. stoletja
©TEVIL»NICA
V številËnici pomeni ista številka vedno isto Ërko. Te številke dobimo iz kljuËa. Potem jih prenesemo v drugi lik. »e kakšne besede v kljuËu ne rešimo takoj, si pomagamo s tistimi, ki jih dobivamo pri izpolnjevanju lika. Nekaj Ërk je že vpisanih na pravih mestih. Dobili bomo vseh osem tujih skladateljev, obravnavanih v poglavju Glasba v 2. polovici 20. stoletja.
KljuË (prvi lik):A Priimek odliËnega slovenskega tenorista
(Rudolf; piše se enako kot oblika imena Franc),
B Ime slovenskega skladatelja Sattnerja (prve štiri Ërke so enake kot v imenu skladatelja Wolfa),
C priprava za snemanje in predvajanje zvoka s kasetami.
Slovenska glasba v 2. polovici 20. stoletja
1. OKVIR»KI
IOR FON KES CAN TER
I»N KAR DOM JEV SIM
»rkovne trojke v okvirËkih poveži v pravilno zaporedje, da dobiš osrednji center slovenskega kulturnega dogajanja (v Ljubljani) in najveËji glasbeni ansambel bodisi Slovenske fi lharmonije ali RTV Ljubljana.
1 2 3 4 5 6
7 8 9 10 6 11 4
12 3 13 14 15 10 1 10 4
M14 13 13 11 3 14 4 13 5 7 3 14 1 1 14
2
V3 2 14 13 14 5 3 9 14 13 15 10 5 12
7 3 8 13 14 4 6 8 15 10 13 6 3
W13 12
11
P14 4
D14 2 14 5 12 11 9 6 3 13 13
BALET — BAROK
62
glasba 9 pesmarica 02.indd 62 4/17/07 11:45:56 AM
Rešitev:
2. PREMETANKA
Kateri slovenski tenorist je to?
Rešitev:
3. MENJAVA IMEN
Alojz BožiË, Božidar Globokar, Darijan Jež, Igor Kos, Ivo LebiË, Jakob MatiËiË, Janez PetriÊ, Lojze Srebotnjak, Vinko ©tuhec
Zgoraj smo zamenjali imena in priimke šestih Ëlanov skladateljske skupine Pro musica viva in še treh Slovencev, ki so se uveljavili v tujini. Seveda je treba narediti red in poiskati prave pare imen in priimkov.
1. 6.
2. 7.
3. 8.
4. 9.
5.
Jazz
1. SKRITI PRIIMKI
V vsakem stavku se skriva domaË ali tuj predstavnik v svetu jazza (npr. ≈Vso praviCO REAlistom« = Corea). Priimki so dolgi 5 do 7 Ërk.
MLADA, MI»NA PUNCA.
LEP PAR KERAMI»NIH VAZ.
POLETI NA JUG RINE VELIKO TURISTOV.
PREVOZITI PROGO OD MANCHESTRA DO LIVERPOOLA.
KOPRIV ©E KOZA NE MARA.
MAZANJE KOLESJA KORISTI GLADKEMU TEKU.
NACEK SI JE UMIL LE ROKE DO ZAPESTJA.
KO JE ROŽNIK V SONCU, GRE GOR CEL BATALJON IZLETNIKOV.
ZVEDAV ISKALEC RESNICE.
JAZ, »IL TENOR!
63
glasba 9 pesmarica 02.indd 63 4/17/07 11:45:58 AM
29
DOGODKI, POVEZANI Z GLASBO
GLASBENIKIZGODOVINSKI DOGODKI IN OSEBNOSTI
UPODABLJAJO»AUMETNOST
»asovne vzporednice v svetuDopolni tabelo.
FILM(Glasba znanih
skladateljev v filmih)KNJIŽEVNOST DOSEŽKI IN
ZANIMIVOSTI
DOSEŽKI IN ZANIMIVOSTI,
POVEZANI Z GLASBO
glasba 9 DZ 03.indd 29 4/17/07 11:30:49 AM
Časovne vzporednice Dodatne naloge Pesmarica
V prilogiDelovnemu zvezku so priložene avdio zgoščenke z zvočnimi primeri.
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
005.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoč 6
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
2
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
005.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoč 6
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
6. razred • 82 zvočnih primerov
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
005.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 7
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
2
Glasba 7 DVD ploscek.indd 2 6/7/07 11:07:46 AM
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
005.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 7
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Glasba 7 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:07:44 AM
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
006.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 8
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
2
Glasba 8 DVD ploscek.indd 2 6/7/07 11:05:18 AM
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
006.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 8
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
3
Glasba 8 DVD ploscek.indd 3 6/7/07 11:05:19 AM
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
006.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 8
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Glasba 8 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:05:17 AM
8. razred • 118 zvočnih primerov
7. razred • 72 zvočnih primerov
Zaloæba Rokus d.o.o., Stegne 9b, 1000 Ljub
ljan
a; b
rezp
laËni telefo
n: 080 1990, telefon: 01/ 513 4600, telefaks: 01/ 513 4699, e-poπta: in
fo@ro
kus.com
, ww
w.r
oku
s-kl
ett.
si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
©
200
7. V
se
pra
vice prid
ræane.
GLASBA danes in nekoË 9
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
2
Glasba 9 ploscek.indd 2 4/5/07 1:57:57 PM
Zaloæba Rokus d.o.o., Stegne 9b, 1000 Ljub
ljan
a; b
rezp
laËni telefo
n: 080 1990, telefon: 01/ 513 4600, telefaks: 01/ 513 4699, e-poπta: in
fo@ro
kus.com
, ww
w.r
oku
s-kl
ett.
si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
©
200
7. V
se
pra
vice prid
ræane.
GLASBA danes in nekoË 9
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
2
Glasba 9 ploscek.indd 2 4/5/07 1:57:57 PM
9. razred • 87 zvočnih primerov
Obiščite spletno stran www.praktik.org, kjer v rubriki Primeri priprav, priročniki, gra-diva najdete sezname zvočnih primerov za vsak razred, s posebej označenimi sodobnimi priredbami glasbenih del.
30. John Fornsete Sumer is icumen in (Priπlo je poletje) 1:48
(Izvaja The Hilliard Ensemble.)
31. Zvoki srednjeveπkih glasbil1:25
(Izvaja Janez Jocif [boben in enoroËna piπËal, portativ,
dude].)
32. Anonimus Saltarello1:50
(Izvaja The Early Music Consort of London, dirigent David
Murrow.)
33. Protestantska boæiËna Ta dan je vsega veselja 2:36
(Izvaja Consortium musicum, Ljubljana, dirigent Mirko
Cuderman. Iz: KlemenËiË, Ivan: Musica noster amor.
Maribor: Zaloæba Obzorja in glasbeno zaloæniπtvo Helidon;
Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU in
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2000.)
34. Slovenska ljudska Prav lep je vrtec ograjen 1:39
(odlomek)
(Izvaja moπka skupina iz Zagradca. Iz arhiva
Glasbenonarodopisnega inπtituta ZRC SAZU; SLP IV,
p.πt.221/140; GNI M 45.841.)
35. Slovenska ljudska ZarËica in SonËica2:37
(Izvaja Bogdana Herman.)
36. Giovanni Pierluigi da Palestrina Kyrie eleison 3:57
(Gospod, usmili se) iz Missa Papae Marcelli
(Maπa za papeæa Marcela)
(Izvaja Choir of Westminster Abbey, dirigent Simon
Preston.)
37. Thomas Morley Majski Ëas 1:53
(Now is the Month of Maying)
(Izvaja Mladinski pevski zbor Veter, zborovodkinja Urπa
Lah.)
38. Thomas Morley Now is the Month of Maying 1:48
(Majski Ëas)
(Purcell Consort of Voices, dirigent Grayston Burgess.)
39. Angleπka boæiËna TisoË iskric1:29
(Izvajata Mladinski pevski zbor Veter in Matevæ Bajde
[tolkala], zborovodkinja Urπa Lah.)
40. Orlando di Lasso Super flumina Babylonis 2:10
(Ob babilonskih rekah)
(Izvaja Aachen Domchor, dirigent Theodor B. Rehmann;
arhivski posnetek.)
41. John Dowland Mrs. Winter’s Jump 0:46
(Skok gospe Zime)
(Izvaja Konrad Regossing [lutnja].)
42. Lojze LebiË Meglice dol popadajo iz skladbe 3:04
Od blizu in daleË (Sedem podob za kljunaste flavte in
asistente)
(Izvaja Klemen Ramovπ [kljunasta flavta] in Matjaæ Barbo
[asistent]. Pridobljeno iz arhiva Radia Slovenija.)
Skupni Ëas trajanja: 1:18:55
1. (43.) Thoinot Arbeau Belle, qui tiens ma vie 2:05
(Poglej, kako je æivljenje lepo)
(Izvaja Katharco Early Music Consort, dirigenta Katharina
Dustmann in Marco Ambrosini.)
2. (44.) Anonimus Saltarello in istrska ljudska 2:47
Moja mati Ëuha kafe
(Priredila Bojan CV in Mystica, izvaja skupina Terrafolk
v sestavi Bojan Cvetreænik [mandolina], Danijel »erne
[kitara], Janez DovË [kontrabas in drugi vokal], Marko
Hatlak [harmonika in glavni vokal].)
3. (45.) Primoæ Trubar Nu pujte4:16
(Izvaja Ljoba JenËe.)
4. (46.) Iacobus Gallus Musica noster amor 2:12
(Glasba, naπa ljubezen)
(Izvaja skupina Singer Pur.)
5. (47.) Iacobus Gallus Ecce, quomodo moritur iustus 4:02
(Glejte, kako umira praviËni)
(Izvajajo Slovenski madrigalisti, dirigent Janez Bole.
Iz: KlemenËiË, Ivan: Musica noster amor. Maribor:
Zaloæba Obzorja in glasbeno zaloæniπtvo Helidon;
Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU in
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2000.)
6. (48.) Slovenska ljudska Stoji, stoji Lublanca 3:01
(Izvaja Mladinski pevski zbor Veter, zborovodkinja Urπa Lah.)
7. (49.) Slovenska ljudska Stoji, stoji Lublanca 2:00
(Izvaja Andreja Zakonjπek.)
8. (50.) Georg Friedrich Händel Uvertura iz 1:26
Glasbe na vodi (odlomek)
(Izvaja Academy of St. Martin in the Fields, dirigent Sir
Neville Marriner.)
9. (51.) Antonio Vivaldi ©tirje letni Ëasi — Pomlad 3:03
(1. stavek — Allegro)
(Izvaja English Chamber Orchestra, solist Nigel Kennedy
[violina], dirigent Nigel Kennedy.)
10. (52.) Claudio Monteverdi Sinfonija iz opere Orfej 1:43
(Izvaja Concerto vocale, dirigent Réne Jacobs.)
11. (53.) Henry Purcell Didonina toæba —3:15
arija iz opere Dido in Enej
(Izvaja English Baroque Soloist, Carolyn Watkinson [glas],
dirigent John Eliot Gardiner.)
12. (54.) Henry Purcell Didonina toæba —2:57
arija iz opere Dido in Enej
(Priredil Marjan ©ijanec, izvaja Marjan ©ijanec.)
13. (55.) Elton John Sorry Seems to be the Hardest Word 3:58
(Kot da je beseda oprosti najteæja)
(Izvaja Joe Cocher.)
14. (56.) Marc-Antoine Charpentier Te Deum — Preludij 1:55
(Izvaja orkester Les Arts Florissants, dirigent William
Christie.)
CD 2
glasba 7 PESMARICA 05
.07.2
pp
zv
umen in (Priπlo je poletje) 1:48
ble.)
l1:25
n enoroËna piπËal, portativ,
1:50
onsort of London, dirigent David
dan je vsega veselja 2:36
cum, Ljubljana, dirigent Mirko
Ë, Ivan: Musica noster amor.
a in glasbeno zaloæniπtvo Helidon;
aziskovalni center SAZU in
anosti in umetnosti, 2000.)
lep je vrtec ograjen 1:39
iz Zagradca. Iz arhiva
ga inπtituta ZRC SAZU; SLP IV,
45.841.)
Ëica in SonËica2:37
man.)
Palestrina Kyrie eleison 3:57
iz Missa Papae Marcelli
arcela)
tminster Abbey, dirigent Simon
ski Ëas 1:53
of Maying)
evski zbor Veter, zborovodkinja Urπa
w is the Month of Maying 1:48
f Voices, dirigent Grayston Burgess.)
TisoË iskric1:29
ki pevski zbor Veter in Matevæ Bajde
dkinja Urπa Lah.)
Super flumina Babylonis 2:10
rekah)
omchor, dirigent Theodor B. Rehmann;
k.)
rs. Winter’s Jump 0:46
me)
Regossing [lutnja].)
glice dol popadajo iz skladbe 3:04
leË (Sedem podob za kljunaste flavte in
n Ramovπ [kljunasta flavta] in Matjaæ Barbo
obljeno iz arhiva Radia Slovenija.)
ja: 1:18:55
1. (43.) Thoinot Arbeau Belle, qui tiens ma vie 2:05
(Poglej, kako je æivljenje lepo)
(Izvaja Katharco Early Music Consort, dirigenta Katharina
Dustmann in Marco Ambrosini.)
2. (44.) Anonimus Saltarello in istrska ljudska 2:47
Moja mati Ëuha kafe
(Priredila Bojan CV in Mystica, izvaja skupina Terrafolk
v sestavi Bojan Cvetreænik [mandolina], Danijel »erne
[kitara], Janez DovË [kontrabas in drugi vokal], Marko
Hatlak [harmonika in glavni vokal].)
3. (45.) Primoæ Trubar Nu pujte4:16
(Izvaja Ljoba JenËe.)
4. (46.) Iacobus Gallus Musica noster amor 2:12
(Glasba, naπa ljubezen)
(Izvaja skupina Singer Pur.)
5. (47.) Iacobus Gallus Ecce, quomodo moritur iustus 4:02
(Glejte, kako umira praviËni)
(Izvajajo Slovenski madrigalisti, dirigent Janez Bole.
Iz: KlemenËiË, Ivan: Musica noster amor. Maribor:
Zaloæba Obzorja in glasbeno zaloæniπtvo Helidon;
Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU in
Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2000.)
6. (48.) Slovenska ljudska Stoji, stoji Lublanca 3:01
(Izvaja Mladinski pevski zbor Veter, zborovodkinja Urπa Lah.)
7. (49.) Slovenska ljudska Stoji, stoji Lublanca 2:00
(Izvaja Andreja Zakonjπek.)
8. (50.) Georg Friedrich Händel Uvertura iz 1:26
Glasbe na vodi (odlomek)
(Izvaja Academy of St. Martin in the Fields, dirigent Sir
Neville Marriner.)
9. (51.) Antonio Vivaldi ©tirje letni Ëasi — Pomlad 3:03
(1. stavek — Allegro)
(Izvaja English Chamber Orchestra, solist Nigel Kennedy
[violina], dirigent Nigel Kennedy.)
10. (52.) Claudio Monteverdi Sinfonija iz opere Orfej 1:43
(Izvaja Concerto vocale, dirigent Réne Jacobs.)
11. (53.) Henry Purcell Didonina toæba —3:15
arija iz opere Dido in Enej
(Izvaja English Baroque Soloist, Carolyn Watkinson [glas],
dirigent John Eliot Gardiner.)
12. (54.) Henry Purcell Didonina toæba —2:57
arija iz opere Dido in Enej
(Priredil Marjan ©ijanec, izvaja Marjan ©ijanec.)
13. (55.) Elton John Sorry Seems to be the Hardest Word 3:58
(Kot da je beseda oprosti najteæja)
(Izvaja Joe Cocher.)
14. (56.) Marc-Antoine Charpentier Te Deum — Preludij 1:55
(Izvaja orkester Les Arts Florissants, dirigent William
Christie.)
CD 21. Richard Strauss Tako je govoril Zaratustra (odlomek) 1:40(Izvaja orkester Berliner Philharmoniker, dirigent KarlBöhm.)
2. Igra s kamenËki (odlomek)0:43(Izvaja Lars Bolander.)
3. Gregorijanski koral Sanctus (Sveti) 1:29(Izvaja Benediktinerebtei Münsterschwarzach, dirigent pater Godehard Joppich.)4. Johann Sebastian Bach Preludij πt. 2 v c-molu 1:19iz zbirke Das Wohltemperierte Klavier I (Dobro uglaπeni klavir I)(Izvaja Svjatoslav Richter.)
5. Edgar Varèse Poèm electronique 1:05(Elektronska pesnitev) — stvaritev za magnetofonski trak (odlomek)6. Nenad Firπt Glasba Divjih Bab (odlomek) 1:10(Izvajajo Joæe Kotar [klarinet], Zoran Mitev [fagot] in Drago Kunej [prazgodovinska piπËal]. Pridobljeno iz arhiva Radia Slovenija.)
7. Posnetek zvoka dveh rekonstruiranih 0:54prazgodovinskih glasbil iz Skandinavije(odlomka) (Izvajata Inger Kristensson [strgalo iz kosti] in PerSellmann [piπËal iz kosti].)
8. Stara kitajska melodija0:36(Izvaja Janez Jocif [piπËal].)
9. Indijski napev Gajatri mantra (odlomek) 2:46(Priredil Marjan ©ijanec, izvaja Dekliπki pevski zborCarmina Slovenica, dirigentka Karmina ©ilec. Pridobljeno iz arhiva Radia Slovenija.)10. Posnetka rekonstruiranih glasbil iz stare GrËije: lira 0:43in dvojni aulos
(Iz zasebne zbirke.)11. Slovenski ljudski ples Mazurka za trstenke, violino, 1:53ustno harmoniko in lonËeni bas (Izvaja skupina Kurja koæav sestavi Drago Kunej, Peter Kunej in Nenad Firπt.)12. Mark Knopfler Wild Theme (Divja tema) (odlomek) 1:00(Izvaja Gheorghe Zamfir.)
13. Starogrπki napev Seikilova pesem2:07(sodobna priredba — odlomek)
(Izvaja Corvus Corax.)14. Starogrπki napev Seikilova pesem
1:53(Izvaja Atrium Musicae de Madrid, dirigent GregorioPaniagua.)
15. Posnetek zvoka rekonstruirane tibie z dvema 0:21razliËno dolgima cevema. Iz: Roberto Stanco in Cristina Majnero: Tibiae impares (odlomek)(Na tibio igra Cristina Majnero.) 16. Slovenska ljudska Po cesti grestá vandròvËka dva 2:42(Izvaja Andreja Zakonjπek.)17. Gregorijanski koral Vidimus Stellam 2:19(Videli smo zvezdo)
(Izvaja Musical Heritage Society.)18. Michael Cretu Principles of Lust (Vodilo hrepenenja) 1:55(odlomek)(Izvaja skupina Enigma.)
19. Pace mihi domine (Gospod, podari nam mir) 2:05(odlomek)(Izvaja The Hilliard Ensemble in Jan Garbarek [saksofon].)20. Pater noster (OËe naπ)
1:18(Izvajata Mladinski pevski zbor Veter in Akademski pevskizbor Tone TomπiË iz Ljubljane, zborovodkinja Urπa Lah.)21. Gvido Areπki / Murat & Jose »ez 1000 let 2:59(Besedilo Murat & Jose, glasba Jose, priredba Murat &Jose, izvajajo Murat & Jose in Ensemble Ancient.) 22. Gvido Areπki Himna sv. Janezu0:32(Izvaja Ensemble Ancient.)
23. Hildegarda Bingenska Salvatoris (Reπitelja) 2:17(odlomek)(Izvaja skupina Germarna.)
24. Hildegarda Bingenska O pastor animarum 1:25(Pastir duπ)(Izvaja solistka iz zbora Oxford Camerata, dirigent JeremySummerly.)
25. Carl Orff O, Fortuna (O, SreËa) iz zbirke pesmi 3:32Carmina Burana (odlomek)(Techno remix.)
26. Carl Orff O, Fortuna (O, SreËa) iz zbirke pesmi 2:46Carmina Burana(Izvaja Armstrong English London Symphony, dirigentAllen Previn.)
27. Moniot d’Arras Se fut en mai (To je bilo v maju) 2:37(Izvaja The Martin Best Medieval Ensemble.)28. Moniot d’Arras Se fut en mai (To je bilo v maju) 2:12(Izvaja Ensemble Anonymus.)29. John Fornsete Sumer is icumen in (Priπlo je poletje) 2:34(Izvaja Mladinski meπani pevski zbor Veter, zborovodkinjaUrπa Lah.)
CD 1
Seznam zvoËnih primerov
7
SAMOSTOJNA DELOVNA ZVEZKA
Gradivo v obliki samostojnega delovnega zvezka je na voljo izključno za 7. in 8. razred.
Vsak samostojni delovni zvezek združuje snov in vse rubrike učbenika ter delovnega zvezka. Z njim učenci spoznavajo bistvene značilnosti vsakega obdobja, glasbene oblike, skladatelje in njihove misli ter dela. Svoje ugotovitve učenci vpisujejo neposredno v samostojni delovni zvezek, zato ne potrebujejo dodatnega zvezka za glasbeno vzgojo. Spoznavanje zgodovine glasbe in glasbene teorije jih vabi k sprotnemu reševanju nalog, ki spremljajo snov in s katerimi bodo svoje znanje dopolnili, poglobili in utrdili.
Naloge so zastavljene primerno učenčevi starosti, spodbujajo k iskanju podatkov v strokovni literaturi (glasbeni atlas, leksikon, enciklopedija) ali na spletnih straneh. S tem bodo učenci razvijali spretnosti, ki jih bodo lahko uporabili tudi pri drugih predmetih in v vsakdanjem življenju.
Nekaj strani je namenjenih zapisovanju vtisov ob poslušanju glasbe (dnevnik poslušanja glasbe), dodane so tudi strani z notnim črtovjem.
7. razred7. razred
70
Antonín Dvorák (1841—1904)
Tudi Dvorák je predstavnik Ëeπke nacionalne
πole. V njegovih skladbah ni Ëutiti teænje po
novih kompozicijskih prijemih, z glasbo je pred-
vsem æelel spregovoriti ljudstvu.
Vsa njegova dela preveva izrazita melodika.
Posluπaj eno od osmih Humoresk, ki jo je skladatelj napisal po vrnitvi iz Amerike, kjer je bival dve leti.
Kako se posamezni deli skladbe med seboj razlikujejo?
V Ëem se klavirska izvedba razlikuje od orkestralne?
Tudi Dvorákova 9. simfonija, imenovana Simfonija iz Novega sveta, je nastala
v Ameriki. Znamenita melodija iz drugega stavka Largo spominja na Ërnsko
duhovno pesem z ameriπkega juga.
Kaj meniπ, zakaj se delo imenuje Simfonija iz Novega sveta?
Katero glasbilo igra témo?
Kaj pomeni largo?
Melodijo zapoj in jo skupaj s soπolci spremljaj na Orffova glasbila. Priredbo najdeπ v pesmarici.
Antonín Dvorák,
Humoreske,
9. simfonija
(Simfonija iz Novega
sveta)
ANTONÍN DVORÁK
95. Antonín DvorákHumoreska v Ges-duru, op. 101(za klavir)
96. Antonín DvorákHumoreska v Ges-duru, op. 101(za orkester)
97. Antonín Dvorák 9. simfonija(Simfonija iz Novegasveta), 2. stavek — Largo
7 razred
36
Inπtrumentalna glasbaInπtrumentalna glasba je bila skozi stoletja namenjena le za spremljavo plesu,
petju in zabavi. ©ele v 16. stoletju se je izoblikovala kot samostojna glasba.
Najbolj razπirjena srednjeveπka glasbila viteπke lirike so bila: harfa, fidel,
rebek, dude, portativ, boben, piπËal in razliËna druga.
BOBEN IN ENORO»NA PI©»AL
HARFA
DUDE
PORTATIV
FIDEL
REBEK
FOTO: JANEZ JOCIF
harfo
fidel
rebek
dude
portativ
boben
piπËal
V katere druæine (godala, brenkala ...) bi uvrstil/-a naslednja glasbila:
harfa, fidel, rebek,
dude, portativ, boben,
piπËal, saltarello
“Ukvarjanje s ‘staro’ glasbo mi pomeni vraËanje v Ëase, ko je bil odnos
Ëloveka do glasbe mnogo spoπtljivejπi in hkrati pristnejπi od danaπnjega.
Danes nam glasbo najveËkrat vsiljujejo le kot zvoËno kuliso, ki nam
pomaga pri pisanju domaËih nalog, pomivanju posode ali zapravljanju
pri ‘najboljπem sosedu’. Teæko si je predstavljati, da je skromni ton
piπËali ali lutnje pri Ëloveku lahko vzbudil enako moËna Ëustva, kot
nam jih danes komaj πe uspe stoËlanski simfoniËni
orkester. Po drugi strani mi pomeni raziskovanje
inπtrumentov, upodobljenih na naπih gotskih freskah,
tudi æiv in ustvarjalen odnos do najstarejπih
ohranjenih plasti naπe glasbene dediπËine.
Stik z njo smo v nasprotju z mnogimi
drugimi narodi æe davno izgubili.
Da je to nepopravljiva πkoda, se
sami æal premalo zavedamo.”
Janez Jocif
Katere inπtrumente prepoznaπ na posnetku?
Posluπaj srednjeveπki renesanËni ples v izvedbi ansambla, ki se ukvarja z izvajanjem srednjeveπke glasbe.
Ali prepoznaπ katero od prej naπtetih glasbil v skladbi Saltarello?
Kako bi opisal/-a znaËaj plesa?
37
SALTARELLO (it. saltare —skoËiti) je italijanski poskoËniples.
31. Zvoki srednjeveπkihglasbil
32. Saltarello
7 razred
54
ZGODOVINSKIDOGODKI IN OSEBNOSTI
GLASBENIKISLOVENSKEGA RODU
UPODABLJAJO»AUMETNOST
1453 — konec Vzhodnega
rimskega cesarstva
Jezuiti in kapucini zaËnejo
protireformacijo.
(1570)
Michelangelo Buonarroti
(1475—1564)Pietà
»ASOVNE VZPOREDNICEDopolni preglednico.
GLASBENIKI
Giovanni Pierluigi da
Palestrina(ok. 1525—1594)
Orlando di Lasso(ok. 1532—1594)
Thomas Morley(1557—1603)
Iacobus Gallus(1550—1591)
Daniel Lagkhner
(organist)
(po 1550—po 1607)
Jurij Prenner
(zaË. 16. st.—1590)
Martin Luther (1483—1546)
Luthrove teze povzroËijo
zaËetek reformacije.(1517)
Leonardo da Vinci(1452—1519)Mona Liza
Tizian(ok. 1477—1576)
Jezdec
55
KNJIÆEVNOSTDOSEÆKI IN
ZANIMIVOSTINA SLOVENSKIH
TLEHFILM
Astronomija omogoËi
navigacijo in s tem
potovalne podvige ter
odkritja.
Primoæ Trubar
(1508—1586);prvi dve slovenski knjigi
Abecednik in Katekizem
Filmi s tematiko o
æivljenju v renesanËnem
Ëasu
Televizijska nadaljevan-
ka o Primoæu Trubarju
(1986)Erazem Rotterdamski
(1466—1536)
Miguel de Cervantes(1547—1616)
William Shakespeare(1564—1616)
Johannes Gutenberg (ok. 1400—1468)
Gutenbergov
tiskarski stroj (okrog leta 1450)
Nikolaj Kopernik (1473—1543)
Trdil, da je Zemlja okrogla in
se vrti okrog Sonca.
Kriπtof Kolumb odkrije
Ameriko. (1492)
Vseslovenski kmeËki upor(1515)
Adam BohoriË (ok. 1520— ok. 1598);
prva slovenska slovnica
Zimske urice (1584)
Jurij Dalmatin (1547—1589)
Dalmatinova Biblija (1584)
prevod celotnega Svetega pisma
Elizabeth
Luther
Nebeπko kraljestvo
Zaljubljeni Shakespeare
GLASBAdanes in nekoË
GLA
SBA
da
nes
in
nek
oË8
8Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 8. razredu osnovne πole
Albinca Pesek
G L
AS
BEN
OP
O
P O T O
VA
NJ
ES
KOZI
»A
S
amo
sto
jni
del
ovn
i zv
ezek
GLASBA danes in nekoË
GLA
SBA
da
nes
in
nek
oË
7
7Samostojni delovni zvezek za glasbeno vzgojo v 7. razredu osnovne πole
Albinca Pesek
G L
AS
BEN
OP
O
P O T O
VA
NJ
ES
KO
ZI»
AS
Sam
ost
ojn
i del
ovn
i zv
ezek
8
7. razred 8. razred
8. razred
9. razred
Samostojna delovna zvezka vključujeta tudi pesmarico.
8 razred
71
Simfonija je leta 2005 v New Yorku
doæivela tudi odrsko postavitev v okviru
prireditve Naredimo glasbo vidno.
Na fotografiji je prizor izraznega plesa
na Dvorákovo glasbo.
IZ NOVEGA SVETA
PRIZOR IZ IZRAZNEGA PLESA NA GLASBO IZ
SIMFONIJE IZ NOVEGA SVETA
ZA
BOLJ RADOVEDNE
http://music.minnesota.publicradio.org/features/9909_dvorak/(spletna stran o Antonínu Dvoráku in Ëasu, ki ga je preæivel v Ameriki)
Skladatelj Johannes Brahms je bil oËaran nadDvor ákovim koncertom za violonËelo. Rekel mu je: ≈Nikoli si nisem
mislil, da lahko kdo na svetu napiπe tako dober koncert. »e bi vedel, da je tomoæno, bi ga æe prej sam napisal.«
7 razred
Glasba
v baroku
8 razred
22
STING (GORDON SUMNER)
EVERY BREATH YOU TAKE
Every breath you take Every move you makeEvery bond you breakEvery step you takeI’ll be watching you
Every single dayEvery word you say
Every game you playEvery night you stayI’ll be watching you
O can’t you seeYou belong to me
How my poor heart aches with every stepyou take
Every move you makeEvery vow you breakEvery smile you fakeEvery claim you stake
I’ll be watching you
Since you’ve gone I’ve been lost without a traceI dream at night I can only see your faceI look around but it’s you I can’t replace
I feel so cold and I long for your embraceI keep crying baby, baby, please
Inπtrumentalni del iz dela A (brez besedila)
O can’t you seeYou belong to me
How my poor heart aches with every step you take
Every move you makeEvery vow you breakEvery smile you fakeEvery claim you stake
I’ll be watching youEvery move you makeEvery step you takeI’ll be watching you.
Posluπaj pesem Every Breath You Take v izvedbiStinga in ansambla The Police ter spremljaj glasbeno obliko. Prevod pesmi najdeπ v pesmarici.
A
B
A
C
A
B
A
Coda (fade out)
FADE OUT je izraz, kioznaËuje postopno utiπanjeposnetka na koncu skladbe.
26. Sting Every Breath You Take
Mozart je napisal 41 simfonij, dve najpogosteje izvajani sta Simfonija
πt 40. v g-molu KV. 550 in Simfonija πt. 41 v C-duru, ≈Jupiter«, KV. 551.
Mozart se je æe v Ëasu æivljenja proslavil tudi s svojimi operami.
Ali se spomniπ katere?
Æe v zgodnjih letih se je skladatelj zavzemal za libreto
v nemπkem jeziku, kar je bilo za tisti Ëas, v katerem je
po celi Evropi prevladovala italijanska opera,
odraz teænje po nacionalnem gledaliπËu.
Znova posluπaj Arijo Kraljice noËi iz opere »arobnapiπËal, ki si jo æe posluπal/-a v poglavju Naπa glasba v vesolju. Opiπi naËin petja in svoje vtise ob posluπanju.
KRALJICA NO»I IZ OPERE »AROBNA PI©»AL
23
ZA
BOLJ RADOVEDNE
http://www.geocities.com/mozart_radio/(Mozart Radio — internetni radio, kjer lahko 24 ur na dan posluπaπ Mozartovo glasbo)http://www.mozartproject.org/index.html(obseæna stran o Mozartu z bogatim slikovnim gradivom)
Neki mladeniË je vpraπalMozarta za nasvet, kakonaj napiπe simfonijo.Mozart mu je odvrnil:
≈Glede na to, da ste πezelo mladi, lahko zaËnete
z baladami.«
MladeniË se je ujezil in rekel:≈Toda gospod Mozart, vi stepri mojih letih æe pisali sim-fonije.« ≈Æe, æe,« je odvrnil skla-
datelj, ≈toda meni ni bilo trebanikogar vpraπati, kako se to
dela.«
Posluπaj Uverturo iz opere Figarova svatba, najprej originalno izvedbo, nato πe priredbo. Pogovori se o izvedbah.
V dnevnem Ëasopisju in/ali na spletnih staneh poglej, katere opere izvajajo v Mariboru in Ljubljani.
Napiπi naslove oper in njihove skladatelje.
Zapoj Mozartovo pesem O, pridi maj zeleni, ki jo najdeπ v pesmarici.
Za zakljuËek posluπaj πe sodobno priredbo skladbe Mala noËna glasbain se o njej pogovori. V kateri glasbeni zvrsti je napisana?
Melodija dela priredbe spominja na znano slovensko pesem. Katero?
27. Wolfgang AmadeusMozart Uvertura iz opereFigarova svatba
28. Wolfgang AmadeusMozart Uvertura iz opereFigarova svatba(priredba)
29. Wolfgang AmadeusMozart Mala noËna glasba (priredba)
30. Slovenski napev Majolka
PRIZOR IZ OPERE FIGAROVA SVATBA
9 razred
26
31. Ludwig van Beethoven 5. simfonija (1. stavek —Allegro con brio); priredba
32. Ludwig van Beethoven 5. simfonija (1. stavek —Allegro con brio); priredba
SIMFONIJA je pravilomaskladba za orkester, ki imaveËinoma πtiri stavke, odkaterih je prvi v sonatni obliki.Beethoven je bil prvi skladateljv zgodovini glasbe, ki je vsimfonijo uvedel petje (Odaradosti v 9. simfoniji).
A CAPPELLA pomeni skladbo za glas ali glasovebrez inπtrumentalne spremljave.
ILUSTRACIJA SONATNE OBLIKE
Simfonija je veËinoma πtiristavËna skladba za orkester, v kateri obiËajno
najdemo stavke v naslednjih glasbenih oblikah:
1. sonatna oblika 2. pesemska oblika ali téma z variacijami
3. menuet ali scherzo 4. rondó ali sonatna oblika
Skladatelj je svojemu biografu Antonu Schindlerju povedal, da si z uvodnim
motivom 5. simfonije predstavlja usodo, ki trka na vrata. Pozneje so to delo
imenovali Simfonija usode, saj v njej Beethoven prikazuje svoj notranji boj
s spoznanjem, da je na poti k popolni gluhosti. Svetel C-dur v zadnjem stavku
pomeni zmago nad tragiËno usodo.
In kako lahko glasbenik πe vedno piπe skladbe, Ëe je popolnoma gluh?
Preizkusi.V mislih ≈zapoj« izbrano pesem. Ali jo sliπiπ? »e si glasbo lahko predstavljaπ,reËemo temu notranji sluh.Beethoven je kljub svoji gluhosti lahko πe vedno ustvarjal, saj je skladbe sliπal s svojim notranjim sluhom.1. stavek 5. simfonije je zelo priljubljen in je πe vedno bogat vir za priredbe v razliËnih glasbenih zvrsteh. ©e enkrat posluπaj izvirni stavek, tokrat v celoti, ter pop izvedbo in izvedbo a cappella.
S pridevniki oznaËi znaËaj posameznih izvedb.
1. izvedba izvirnika 2. pop izvedba 3. izvedba a cappella
IzpeljavaEkspozicija Repriza
27
7. simfonija
7. simfonija spada med skladateljeva najbolj optimistiËna dela. Pisal jo je poleti
leta 1811, ko je bil v zdraviliπËu. V tem Ëasu je doæivel eno najpomembnejπih
sreËanj v svojem æivljenju — spoznal je slovitega pesnika Johanna Wolfganga
Goetheja. SreËanja je bil zelo vesel tudi pesnik, saj je pozneje izjavil, da πe nikoli
ni sreËal tako plemenitega Ëloveka in umetnika s tako visoko duhovno
koncentracijo.
NOTRANJOST GLEDALI©»A NA DUNAJU, KJER JE BILA PRVA IZVEDBA 5. SIMFONIJE
Umetnika sta serada vozila na sprehode s koËijo. MimoidoËi so ju
velikokrat pozdravljali in ustavljali. Goethe je na eni od voæenj rekelBeethovnu: ≈Ni prijetno biti slaven, vsi me pozdravljajo.« Skladatelj mu je
odvrnil: ≈Nikar se ne vznemirjajte, pozdravljajo mene.«
Poredni majMoniot d’Arras
(? + po 1239)
Izvirni naslov v stari francoπËini: Ce fut en mai (To je bilo v maju)
14
. Glasba 7 pesmarica.indd 14
7/2/07 1:55:17 PM
Poredni maj
Izvirni naslov v stari francoπËini: Ce fut en mai (To je bilo v maju)
14
GLASBA danes in nekoË7PESMARICA
Albinca Pesek
G LA
S
BEN
O
PO
PO T O
VA
NJ
E
S
KO
ZI »
AS
Skozi igro do utrjevanja znanja
Seznam zvoËnih primerov
Glasba 7 pesmarica.indd 1
7/2/07 1:55:07 PM7/2/07 1:55:07 PM
V prilogi
8. razred • 118 zvočnih primerov
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
005.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 7
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
2
Glasba 7 DVD ploscek.indd 2 6/7/07 11:07:46 AM
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
005.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 7
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Glasba 7 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:07:44 AM
7. razred • 72 zvočnih primerov
Samostojnima delovnima zvezkoma za 7. in 8. razred so priložene avdio zgoščenke, ki imajo enako vsebino kot zgoščenke, priložene delovnim zvezkom za 7. in 8. razred. Seznama zvočnih primerov s posebej označenimi sodobnimi priredbami glasbenih del najdete na spletni strani www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva.
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
006.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 8
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
2
Glasba 8 DVD ploscek.indd 2 6/7/07 11:05:18 AM
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
006.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 8
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
3
Glasba 8 DVD ploscek.indd 3 6/7/07 11:05:19 AM
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
006.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 8
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Glasba 8 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:05:17 AM
9
ZGOŠČENKE, PESMARICE, DVD, PRIPRAVE
Avdio zgoščenke, ki so priložene delovnim zvezkom oz. samostojnima delovnima zvezkoma, so ena izmed bistvenih sestavin kompletov. Dejstvo, da imajo učenci lastne komplete zgoščenk, jih spodbuja, da se z glasbo različnih obdobij srečujejo tudi doma, še posebej, ker so nekateri zvočni primeri posneti v žanrih, ki so blizu glasbenim govoricam mladostnikov (npr. rap, tehno, hip hop priredbe).
Pesmarice vsebujejo note in besedila izbranih skladb, ki so obogatena s tematsko obarvanimi ilustracijami. Izbrane skladbe so prirejene za Orff ova glasbila. Pesmarice so vključene v delovne zvezke oz. samostojna delovna zvezka.
Da bi učiteljem olajšali delo pri načrtovanju in pripravi učnih ur, smo sestavili letne in dnevne učne priprave za poučevanje po Rokusovih učbenikih za glasbo. Priprave so brezplačno dostopne na spletni strani www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva.
Avdio zgoščenke
Pesmarice
Učne priprave
Multimedijski priročnik za učitelje
Multimedijski priročnik za učitelje na DVD-ju predstavlja posodobitev didaktičnih pristopov z multimedijo. Učne snovi bodo podprte z:• intervjuji z glasbeniki, ki se ukvarajo z različnimi
glasbenimi zvrstmi (člani skupine Pro musica viva, Siddharta, Big Foot Mama, Anja Bukovec itd.);
• razgovorom z izdelovalci glasbil (Jože Prezelj – didžeridu, Marino Kranjac – slovenska ljudska glasbila itd.);
• razgovorom z raziskovalci glasbene zgodovine (Janez Jocif – razlaga oz. opis srednjeveških glasbil in igra nanje, Lidija Podlesnik – opis in izvajanje srednjeveških plesov itd);
• izvajanjem ljudskih godcev in pevcev (Ljoba Jenče, Bogdana Herman itd.);
• animacijami za boljšo predstavitev učne snovi; • itd.
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
005.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 7
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
2
Glasba 7 DVD ploscek.indd 2 6/7/07 11:07:46 AM
a:rokus@
ro
kuuss--
kkklle
©©22200
05. Vse
pravic
da
Sle©
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
005.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 7
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Glasba 7 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:07:44 AM
a:rokus@
ro
kuuss--
kkklle
©©2200
05. Vse
pravic
da
Sle©
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
005.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoč 6
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
2
a:rokus@
ro
kuuss--
kkkllet
tt.si
,ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
coomm©©©©
2220005
. Vsepravic
dan
S
2
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
005.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoč 6
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
007.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 9
Albinca Pesek
G
LA
SB
EN
O P
OP
OT
O
V A N J E SK
OZ
I
»A
S
2
DN070 Glasba 9 DVD ploscek.ind2 2 8/3/07 1:36:41 PM
:rokus@
ro
kuusss-
kkkl©©©
2007
. Vsepravi
da © 200
POOO
TTO
kl©
Zaloæba Rokus d.o.o., Stegne 9b, 1000 Ljub
ljan
a; b
rezp
laËni telefo
n: 080 1990, telefon: 01/ 513 4600, telefaks: 01/ 513 4699, e-poπta: in
fo@ro
kus.com
, ww
w.r
oku
s-kl
ett.
si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
©
200
7. V
se
pra
vice prid
ræane.
GLASBA danes in nekoË 9
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
2
Glasba 9 ploscek.indd 2 4/5/07 1:57:57 PM
info@ro
kus.ccooommm
,,w00000
77Vse
pravice
p
da 077.V
w0
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
006.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 8
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
3
Glasba 8 DVD ploscek.indd 3 6/7/07 11:05:19 AM
rokus@
ro
kus--
kkklleett
t©©©©
2006
. Vsepra
da
Stt
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
006.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 8
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
2
Glasba 8 DVD ploscek.indd 2 6/7/07 11:05:18 AM
rokus@
ro
kus--
kkklleett
t.ssii
,ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
ccomm©©©©
2006
. Vsepra
da
S
2
Zaloæba Rokus Klett, d.o.o., Stegne 9b, 1000 Lju
blja
na
; bre
zplaËn
i telefon: 080 1990, telefon: 01/513 4600, telefaks: 01/513 4699, e-poπta: rokus@
ro
kus-
klet
t.si
, ww
w.r
oku
s-k
lett
.si,
ww
w.k
nji
gar
na.
com
© 2
006.
Vse
pravice
pridræane.
GLASBA danes in nekoË 8
Albinca Pesek
G LA
S
BENO
P
O
PO T O V
AN
JE
S
K
OZI »A
S
1
Glasba 8 DVD ploscek.indd 1 6/7/07 11:05:17 AM
Poredni majMoniot d’Arras
(? + po 1239)
Izvirni naslov v stari francoπËini: Ce fut en mai (To je bilo v maju)
14
as a pesmarica.indd 14
7/2/07 1:55:17 PM7/2/07 1:55:17 PM
Izvirni naslov v stari francoπ
14
7
Adagio
Mi jau, mi jau, mi
- --
- -
7
jau,
Mi jau, mi- - -
- -
- - - - -
13
jau, mi
jau,
movendo
cresc.
mi
- - - - - - -
- -
19 cresc.
mjau,
jau, mi
mjau,
jau,
rimettendosi
mi
mi
jau,-
- - -- - - - - - -
25 a tempo
mjau,
jau,
mi jau,
mi jau,
mi jau,
mi jau,
poch. rit.
mi
mi
jau. (Ah)
jau. (Ah)
-- - - -
--
- - -
Ma~ji duet – dvospev
Gioacchino Rossini
(1792-1868)(sopranski duet)
pesmarica 8.indd 7
7/20/06 8:24:27 AM7/20/06 8:24:27 AM
Glasba iz razli nih obdobij
Zaklju ek
Opombe
V samostojnem delovnem zvezku na strani 8 je navedenih pet
naslovov glasbenih del in njihovih avtorjev – skladateljev.
Poslušanje glasbenih del, izvajanje nalog od 1 do 3 in razgovor o
poslušanem. Doslej smo spoznali že vrsto skladb in za vse lahko re emo, da so
nastale v preteklosti. Zato je prav, da jih umestimo v zgodovinska
glasbena obdobja in tako spoznamo razvojno pot glasbene umet-
nosti. Veliko znanj o umetnosti in glasbi lahko poiš emo tudi v knjiž-
nici ali na spletni strani www.exploratorium.edu/music/. Glasbeni
as od za etkov do 18. stoletja in glasbeni razvoj predstavlja glas-
bena razpredelnica v samostojnem delovnem zvezku na strani 5.
Poslušajo pet glasbenih
primerov, ki so navedeni v
samostojnem delovnem zvezku
na strani 8. Rešijo naloge od 1
do 3. Na strani 9 odgovorijo na
vprašanje in se (v za to
pripravljen prostor likovno
izrazijo. Seznanijo se z glasbenim oddel-
kom v knjižnici in s spletno
stranjo na ra unalniku. Ogledajo si razpredelnico v
samostojnem delovnem zvezku
in si zapišejo glavna obdobja v
zvezek.
Datum:
Razred: 7. Zap. št. ure: 3.
U ni sklop: GLASBA V STAREM VEKU (4 ure od 35)
U na enota: GLASBA V DAVNINI (1. ura od 4)
Cilji: U enci... - spoznajo domnevne za etke glasbe in primerjajo svoje znanje iz zgodovine z odkritji glasbene zgodovine,
- vedo za najstarejše glasbene najdbe in improvizirajo krajše ritmi ne in melodi ne vsebine,
- ob enostavni glasbi lastnih glasbil s petjem improvizirajo obredno pesem in se ob njej gibalno izrazijo.
Glasbeni pojmi: paleolitska piš al, rekonstruirano glasbilo, muzikolog.
Med predmetne povezave: zgodovina, zemljepis.
U ne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega u enja,
razgovor, pripovedovanje.
U ne oblike: frontalna, skupinska, individualna.
U na sredstva in pripomo ki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in neko 7 (str. 7 - 13).
Zaporedje dejavnosti
U itelj U enci
Uvodni
razgovor
O nastanku sveta v davnini je ve razlag. Eno je v svojem delu Tako
je govoril Zaratustra z besedo in glasbo napisal skladatelj Richard
Strauss. (Son ni vzhod. lovek uti božjo mo ).
Pradavni lovek je najprej odkrival naravne zvoke in glasbila, ki so
Poslušajo skladbo Tako je go-
voril Zaratustra in se ob njej
likovno izrazijo.
em delovnem zvezasbenih del in n
glasbenih del, izvaja
spoznali že vrsto seteklosti. Zato je pdobja in tako spoznanj o umetnosti
pletni strani www.tkov do 18. stoletdelnica v samosto
STAREM VEK DAVNINI (1.
etke glasbe insbene najdbe nih glasbil s p
ska piš al, reve: zgodovin
oslušanja, izvpripovedovankupinska, ind
mo ki: klavir
sveta v daaratustra n ni vzho
vek je na
Datum: Razred: 7. Zap. št. ure: 1. in 2.
U ni sklop: Z GLASBO SKOZI AS (2 uri od 35)
U na enota: GLASBA SKOZI GLASBENA OBDOBJA (1. in 2. ura od 2)
Cilji: U enci ... - zapojejo in ovrednotijo ljudske pesmi in si ogledajo ter poslušajo nekaj znanih odlomkov iz umetne glasbe,
- obnovijo nekatere pojme in glasbena znanja (glasbeni zapis, Gallus, vokalna glasba...),
- poimenujejo in poznajo asovne vzporednice med zgodovino in glasbenimi obdobji od za etkov do klasicizma,
- pregledajo, spoznajo in se znajo orientirati v u beniku za glasbeno vzgojo.
Glasbeni pojmi: glasbena obdobja: stari vek, srednji vek, novi vek (renesansa, barok); muzikologi.
Medpredmetne povezave: zgodovina, slovenš ina.
U ne metode: metoda poslušanja, izvajanje (imitacija, delo z notnim zapisom), metoda ustvarjalnega u enja,
razgovor, pripovedovanje.
U ne oblike: frontalna, skupinska, individualna.
U na sredstva in pripomo ki: klavir, AV sredstva, Glasba danes in neko 7 (str. 6).
Dodatna literatura: knjige iz knjižnice, ki opisujejo glasbeni razvoj.
Zaporedje dejavnosti
U itelj U enci
Uvodni
razgovor, petje
Petje
ljudskih pesmi
Dežela brez
glasbe
Brez
glasbe ni življenja
Glasba in skladatelji
v preteklosti
Pozdrav in postavitev u encev v diskusijsko – izvajalski krog.
Zastavljanje vprašanj o doživetjih med po itnicami. Vpletanje
dihalnih in upevalnih vaj v razgovor.
Znano je, da je pesem najpomembnejša oblika glasbenega družen-
ja, zato predstavim pesem Zvedel sem nekaj novega. Ob glasbe-
nem zapisu lahko utrdimo veliko dosedanjega usvojenega znanja
(notno rtovje, violinski klju , note, dinamika, artikulacija…).
Kaj bi se zgodilo s loveštvom in družbo, e ne bi bilo glasbe. Na
svetu ni družbe, ki ne bi poznala glasbe. Pesnik Otto Höschle je
napisal zanimivo zgodbo, kjer opisuje deželo, v kateri je prišel na
oblast lovek, ki je sovražil glasbo, zato jo je prepovedal. Njegova
diktatura je iz dežele pregnala vse glasbenike, pesem je utihnila,
inštrumente pa so uni ili. V deželi je za ela vladati brezvoljnost,
žalost in dolgo asje. Kljub temu ima zgodba sre en konec.
Zgodba se kon a tako, da sam vladar za ne pogrešati glasbo, zato
prekli e prepoved in spet pripelje glasbo v svojo deželo.
Doslej smo spoznali le majhen del glasbenega življenje doma, v
sosednjih deželah in po svetu. Vsak narod na svetu ima svoje ljud-
ske pesmi, ki segajo v preteklost. S tem, ko bomo glasbo odkrivali,
se bomo s asoma lahko samostojno vklju evali med milijone
ljubiteljev glasbene umetnosti.
Pripovedujejo o glasbi v po it-
niškem asu in posnemajo upe-
valne vaje.
Zapojejo novo pesem in notnem
zapisu, utrdijo dosedanja usvo-
jena znanja, ter estetsko izvede-
jo in vrednotijo pesem. Sami si izmislijo konec zgodbe,
kjer glasba zmaga. Primerjajo svoj zaklju ek zgod-
be z zaklju kom Otta Höschla.
Gledajo video posnetke oz. po-
slušajo znana dela iz preteklosti
in posamezne prepoznajo. Ugo-
tovijo, da imajo nekatere melodi-
je v spominu svojih mobilnih te-
lefonov in zapojejo ali zaigrajo z
njimi.
Datum:
U ni sklop: Z GLASBO SKOZI
U na enota: GLASBA SKOZI G
Cilji: U enci ... - zapojejo in ovrednotijo ljudske p
- obnovijo nekatere pojme in glas
- poimenujejo in poznajo asovne
- pregledajo, spoznajo in se znaj
Glasbeni pojmi: glasbena obdo
Medpredmetne povezave: zgod
U ne metode: metoda poslušan
razgovor, pripove
U ne oblike: frontalna, skupins
U na sredstva in pripomo ki
Dodatna literatura: knjige iz k
Zaporedje dejavnosti
Uvodni razgovor,
petje
Petje ljudskih pesmi
Dežela brez
glasbe
Brez glasbe ni življenja
Glasba in skladatelji
v preteklosti
Pozdrav in postZastavljanje vprdihalnih in upeva
Znano je, da je pja, zato predstavnem zapisu lah(notno rtovje, v
Kaj bi se zgodisvetu ni družbenapisal zanimivoblast lovek, diktatura je izinštrumente pžalost in dolgo
Zgodba se koprekli e prepo
Doslej smo sosednjih deske pesmi, kse bomo sljubiteljev gl
Gre-
gorijanski koral
Vidimus Stellam, Principles
of Lust, Pace mihi
domine
Nevme
Legenda o gre-gorijan-
skem koralu
O e naš
(Pater noster)
Korali danes
Guido iz Arezza
Notne rte
Note
Gvidova roka
S asoma je v koralno petje psalmov za ela vdirati ljudska glasba, zato
je papež Gregor 1. Veliki (540 - 604) s svojimi menihi uredil in dolo il
približno 3000 napevov, ki so bili obvezni pri bogoslužju. Ravno tako je
dolo il vsakemu svetniku dolo en dan v letu in melodijo.
Poslušanje gregorijanskega korala Vidimus Stellam (Videli smo
zvezdo), Principles of Lust (Vodilo hrepenenja) in Pace mihi domine
(Gospod, podari nam mir). Pogovor o poslušanem.
Melodije so bile najprej zapisane z nevmami. To je srednjeveška notna
pisava sestavljena iz pik, rtic, lokov in kljukic. ez as je nevme za-
menjala koralna in menzuralna notacija, ki je nastala iz potrebe po
natan nejši dolo itvi notnega trajanja. V 17. stoletju je to notacijo
zamenjala današnja notacija.
Legenda pravi, da je knjiga z zbranimi korali bila z zlato verigo pripeta
za oltar Petrove cerkve v Rimu. Duhovniki, ki so iz vsega katoliškega
sveta prihajali v Rim, so se v pevski šoli, ki jo je ustanovil Gregor 1.
Veliki korale nau ili na pamet in jih širili po svetu. Ob vpadu barbarov
se je original knjige izgubil. Ohranili so se le prepisi knjige.
Gregorijansko petje v današnjih cerkvah živi še danes. Dolo ene korale
in molitve pojejo duhovniki in verniki pri bogoslužju. Ena najbolj znanih
molitev je Pater noster ali O e naš, ki jo molijo vsi kristjani po svetu in
je tako tudi prevedena iz latinš ine v skoraj vse jezike sveta.
Da bi petje koralov bilo im boljše, se danes usposabljajo pevci v
posebnih šolah. Gregorijanske korale sre amo tudi v sodobnih
glasbenih vokalnih in inštrumentalnih priredbah.
Na podro ju glasbenega šolstva in notne pisave je imel pomembno
vlogo v srednjem veku tudi Guido iz Arezza (rojen pred letom 1000,
umrl okoli leta 1050). On je postavil temelje notnega sistema in sodob-
ne današnje pisave. Dolo il je štiri notne rte razli nih barv, na za e-
tek rtovja pa je postavil klju , ki je ozna eval višino tona. Note so ime-
le obliko rnih kvadratkov, kar imenujemo kvadratna ali koralna
notacija. Pri u enju pevcev si je Guido pomagal s lenki na svoji roki (Gvidova
roka) in z zlogi iz Himne Svetega Janeza, ki je bil zaš itnik pevcev. V
tej himni se za ne vsak novi verz za en ton više od prejšnjega. Uporabil
je prve zloge besedila in tako dobil zaporedje: UT-RE-MI-FA-SOL-LA.
Poslušajo zvo ne primere treh
razli ic gregorijanskega korala
in razmislijo katera je po
njihovem mnenju najbližja
izvajanju v srednjem veku.
V samostojnem delovnem
zvezku na strani 30 in 31 si
ogledajo zapis iste pesmi
(Videli smo zvezdo) v
kvadratni in današnji notaciji.
Vejo, da se srednjeveški znaki
za zapis glasbe imenujejo
nevme. V samostojnem delovnem
zvezku na straneh 30 in 31 si
ogledajo slike. V Pesmarici na strani 6 si
ogledajo notni zapis z
latinskim besedilom, nato pa
zapojejo melodijo molitve v
slovenskem jeziku
(Pesmarica, stran 7). Poiš ejo sliko Gvida Areškega
v samostojnem delovnem
zvezku na strani 32. Ogledajo si srednjeveško no-
tacijo in jo primerjajo z nevma-
mi in z današnjo notacijo.
Utrdijo svoje znanje o solmiza-
ciji, ki so jo spoznali v nižjih
razredih svojega šolanja.
Poslušajo himno pevcev sve-
10
ZNANJE NAS DELA VELIKE
Zastopniki Založbe Rokus Klett
Naročila in informacijeTelefon: 01 513 46 45, 01 513 46 46, 01 513 46 47Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22Telefaks: 01 513 46 79E-pošta: narocila@rokus-klett.si
Prodajavodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71, matic.karlovsek@rokus-klett.si
koordinatorka za prodajoNika Mikyška, tel.: 01 513 46 73, nika.mikyska@rokus-klett.si
referentka za podporo kupcemRenata Odlazek, tel.: 01 513 46 46,renata.odlazek@rokus-klett.si
Skladiščevodja skladiščaTomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91, tomaz.vagaja@rokus-klett.si
UredništvoTelefon: 01 513 46 10Telefaks: 01 513 46 99
Raziskave in razvojTelefon: 01 513 46 31Telefaks: 01 513 46 99
PromocijeTelefon: 01 513 46 40Telefaks: 01 513 46 99
Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTelefon: 01 513 46 00Telefaks: 01 513 46 99Brezplačni telefon: 080 1990www.rokus-klett.siwww.devetletka.netwww.praktik.orgwww.knjigarna.com
Prekmurje in Maribor
Slavica BelaGSM: 031/622 751E-pošta: slavica.bela@rokus-klett.si
Ljubljana z okolico, Gorenjska in Notranjska
Marinka VelikanjeGSM: 031/725 534E-pošta: marinka.velikanje@rokus-klett.si
Koroška in Zasavje
Marko HanušGSM: 041/426 627E-pošta: marko.hanus@rokus-klett.si
Bela krajina in Dolenjska
Ksenija ŠimnovecGSM: 031/649 783E-pošta: ksenija.simnovec@rokus-klett.si
Primorska
Miran DomajnkoGSM: 041/734 603E-pošta: miran.domajnko@rokus-klett.si
DN090084
Ta katalog je objavljen na spletni strani www.devetletka.net/katalogi.
Če želite tiskano razlučico kataloga, nam to sporočite na telefonsko števiko 01 513 46 40 (ga. Teja Jesenko) ali nam pišite na naslov seminarji@rokus-klett.si.
Založba Rokus Klett www.devetletka.net/katalogi
Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTel.: 01 513 46 00, faks: 01 513 46 99E-pošta: rokus@rokus-klett.siwww.rokus-klett.si
Založba Rokus Klett je član Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG).
Recommended