Znanka%20alu%20uganka%204 prirocnik%20za%20ucitelje modrijan

Znanka ali uganka 4, Priročnik za učitelje k učbeniškemu kompletuSlovenščina za 4. razred osnovne šole

AvtoriceMarta Kocjan - Barle, Katja Briški, Mateja Miklavčič

UrednicaDragica Perme

IlustracijeDavor Grgičević

Oprema in oblikovanjeDavor Grgičević

PrelomVilma Zupan

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.Za založbo Branimir NešovićNatisnil Alfagraf trade, d. o. o.Naklada 400 izvodovLjubljana 2009Prva izdaja

© Modrijan založba, d. o. o.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

811.163.6:37.091:373.3(035)

KOCJAN-Barle, Marta Znanka ali uganka 4 : slovenščina za 4. razred osnovne šole.Priročnik za učitelje k učbeniškemu kompletu / Marta Kocjan-Barle, Katja Briški, Mateja Miklavčič. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan,2009

ISBN 978-961-241-353-81. Briški, Katja 2. Miklavčič, Mateja, 1969-246748416

www.modrijan.si

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 2 4.8.2009 17:03:13

Znanka ali uganka 4, Priročnik za učitelje k učbeniškemu kompletuSlovenščina za 4. razred osnovne šole

AvtoriceMarta Kocjan - Barle, Katja Briški, Mateja Miklavčič

UrednicaDragica Perme

IlustracijeDavor Grgičević

Oprema in oblikovanjeDavor Grgičević

PrelomVilma Zupan

Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o.Za založbo Branimir NešovićNatisnil Alfagraf trade, d. o. o.Naklada 400 izvodovLjubljana 2009Prva izdaja

© Modrijan založba, d. o. o.

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

811.163.6:37.091:373.3(035)

KOCJAN-Barle, Marta Znanka ali uganka 4 : slovenščina za 4. razred osnovne šole.Priročnik za učitelje k učbeniškemu kompletu / Marta Kocjan-Barle, Katja Briški, Mateja Miklavčič. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan,2009

ISBN 978-961-241-353-81. Briški, Katja 2. Miklavčič, Mateja, 1969-246748416

www.modrijan.si

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 2 4.8.2009 17:03:13

3

Spoštovane učiteljice in učitelji!

Pri sestavljanju učbeniškega kompleta Znanka ali uganka 4 smo si avtorice prizadevale čim bolj dosledno upoštevati učni načrt, hkrati pa obravnavane teme v učbeniku približati na svež, sistematičen, uporaben, jasen in pregleden način ter pripraviti še neobvezni delovni zvezek, ki bi vam olajšal delo in ponudil veliko uporabnih vaj in rešitev zanje.

Učbenik za 4. razred osnovne šole predstavlja teme, predpisane v učnem načrtu. Upoštevani so vsi zapisani funkcionalni in izobraževalni cilji. Sestavljen je iz dveh delov: prvega, bolj jezikovno obarvanega, in drugega, v katerem so predstavljene besedilne vrste. Z risbami, preglednicami, shematično prikazanimi kratkimi razlagami in nasveti smo si prizadevale preseči nekatere na prvi pogled suhoparne teme.

Jezikovne teme v prvem delu imajo v glavnem stvarne glavne naslove in podnaslove; izjema so le tiste, kjer bi bilo strokovno poimenovanje za to stopnjo pretežko, zato so združene pod bolj opisnima naslovoma Včasih drugače slišimo, kot pišemo in Pišemo brez težav. Nekatere teme so precej zahtevne, zato smo skušale najti način, da bi jih približale učencem. Ob pregledu učnega načrta smo se pri načelno zapisanih temah omejile na dejstva, ki so temelj za obravnavo v višjih razredih. V prvem delu je po eni strani predstavljena slovenščina kot materni jezik in jezik v širšem pomenu (kot besedni in nebesedni), po drugi predvsem pravopisno-pravorečne teme (od zapisovanja začetnice, ločil do predlogov z/s in k/h, v, polglasnika, soglasniških sklopov lj, nj do zapis dvoglasniškega [u˘] s črkama l in v ter zapisovanja soglasnikov v določenih položajih), dve slovnični (števnik in poved) ter ena besedoslovna (nadpomenke in podpomenke, protipomenke, sopomenke).

V drugem delu uvajajo neumetnostna besedila glavni naslovi, ki predstavljajo besedila ali aktivnosti (poslušanje, branje, pisanje, govorjenje), in podnaslovi, ki označujejo vrsto besedila (npr. Opravičilo, Novica, Opis osebe). Obravnavane so besedilne vrste od opravičila, prošnje in zahvale, javnega obvestila, prijavnice, vprašalnika do osebnega in telefonskega pogovora, novice, cenika ter različnih opisov in dveh predstavitev. Ti naj bi pomagali uzavestiti razliko med opisom in predstavitvijo. Vsaka tema je predstavljena z vzorčnim besedilom in njegovimi sestavnimi deli (ključnimi besedami), kratko razlago, po potrebi tudi kakim opozorilom, načrtom ali pravili, ter miselnim vzorcem pri novici, opisih in predstavitvah. Pri neumetnostnih besedilih sta poudarjena proces njihovega nastajanja in razumevanje. Učenci naj jih ne le berejo, opazujejo, razčlenjujejo in o njih izražajo mnenje (čeprav seveda tudi to), ampak naj najprej vadijo pisanje posameznih sestavin (na tej stopnji je to predvsem opis), nato pa jih sestavijo v smiselno celoto.

Različne teme imajo bolj ali manj podobno zgradbo. Med seboj se prepletajo:– uvodni del, tj. bodisi motivacija (besedilo brez podlage) bodisi nagovor učencev (svetlo rjavo

podložen in opremljen s slikovnim znakom) in risba;– pojasnjevalno besedilo (brez podlage); – aktivnosti, npr. vprašanja, nagovori k razmisleku, branju, usmerjanju pozornosti (svetlo

rjavo podloženo besedilo s slikovnimi znaki, ki jih ponazarjajo);– teoretični del (rumena podlaga in rdeči poudarki v razlagalnem besedilu in zgledih); – shematični prikazi (rdeči poudarki v razlagalnem besedilu in zgledih), miselni vzorci in

preglednice; – opozorila, ki ju v oblačku sporočata deklica ali deček;– pomagala ali preprosta pravila, in sicer zato, da se učenci počasi navadijo na branje

in razumevanje razlagalnega besedila, nikakor pa ne zato, da bi se jih učili na pamet;– slovarček (slikovni znak Slovarček) v obliki seznama v učeniku obravnavanih besed

(v delovnem zvezku pa vseh iz vaj) v prvem delu in ali manj znanih besed z razlago

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 3 4.8.2009 17:03:13

4

v drugem delu, ki ima kar nekaj vlog: učencem je v pomoč pri reševanju nalog, navaja jih na kasnejše iskanje pisno zahtevnejših besed v slovarju in pravopisu ali podatkov v leksikonih, razvija njihovo zmožnost iskanja besed po abecedi;

– modro podloženi oblaček s pravilnimi in napačnimi zgledi.

Delovni zvezek, ki mu je priložen bralni znak s popravnimi znamenji, ponuja vaje in naloge, pripravljene in razvrščene po naših metodično-didaktičnih zamislih. Celoto zaokrožuje končna tema Pokaži, kaj znaš, ki v grobem ponuja ponovitev celote in hkrati preverjanje naučenega. Znotraj posamezne teme so raznovrstne vaje in naloge razvrščene od osnovnih, preprostih in zahtevnejših do končnega povzetka teme. Uvodni nalogi, ki učence seznani z obravnavano temo, sledijo lahke naloge z istovrstnimi primeri (od učencev zahteva preprosto prepoznavanje ali ugibanje), ki jih je mogoče reševati s sklepanjem oz. po analogiji (ta nam tudi sicer pri razreševanju jezikovnih vozlov v življenju pogosto pride prav, zato naj se učenci tega v šoli čim prej navadijo), nato pa bodisi naloge z različnimi zgledi ali naloge za utrjevanje. Temeljijo na izpolnjevanju, odkljukavanju, dopolnjevanju, povezovanju, odkrivanju in popravljanju napak, navajanju učencev na rabo pomagal, sklepanje po podobnosti, tvorjenju besedil ali njihovih sestavnih delov, sestavljanju miselnih vzorcev ali njihovih delov, primerjanju lastnih rešitev s sošolkinim ali sošolčevim, pri vseh pa si učenci lahko pomagajo z učbenikom in slovarčki. Poglavitni poudarek je na praktičnih vajah in nalogah, ki bodo učence pripeljale do znanja, koristnega v višjih razredih in tudi pozneje v življenju: pravilnega zapisovanja besed, datumov, zaporedja imena in priimka, končnih ločil, bogatenja besednega zaklada, branja in razumevanje ter tvorbe besedil. Koristno je, da po branju preverite razumevanje besedila in govorne zmožnosti učencev (odgovori na zastavljena vprašanja) ter sproti pregledate pisne odgovore. Manj pozornosti je posvečene opazovanju in preučevanju predpisanih tem ali temu, kar sicer moramo vedeti, a nam pride redkeje prav (npr. zapisovanje števnikov z besedami). Kolikor je sploh je, naj bi bila samo v pomoč pri usvajanju znanja. V učnem procesu naj bi bili vi njihovi vodniki in usmerjevalci, starši, lahko tudi drugi sorodniki ali prijatelji, pa po potrebi in v sili pomočniki. Pri tem se je dobro zavedati, da se nekateri učenci brez večjih razlag, ponazoritev in pomagal naučijo pravilno brati in pisati ter sestavljati odlična besedila, drugim pa je ta pomoč pri napredovanju nujno potrebna.

Tako zamišljeni knjigi skušata upoštevati tudi različne zmožnosti učencev: od tistih, ki naj bi se naučili vsaj osnove, do tistih, ki so sposobni razumeti veliko več (dodatek za »bistre glave«). Prepričane smo, da je ta cilj mogoče doseči ne le s kakovostnima učbenikom in delovnim zvezkom, ampak tudi z veliko spodbude.

Vsebinsko podobo učbenika in delovnega zvezka nadgrajuje likovno-grafi čna podoba. Risbe, redke fotografi je in preglednice ter zemljevid Slovenije smiselno dopolnjujejo in z likovno govorico tudi pojasnjujejo besedilo. Raznovrstna tipografi ja (npr. verzalke za naslove, rdeči in črni krepki tisk za poudarke, ležeči za zglede) omogoča vsebinske poudarke in dela besedilo preglednejše. Obarvane črke rabijo tudi za razlikovanje med izgovorom, tj. glasom (črne krepke) in zapisom, tj. črko (rdeče krepke). Besedilo v obeh knjigah spremljajo tudi slikovni znaki: odprta knjiga s številkami ob naslovih v učbeniku opozarja na ustrezne strani v delovnem zvezku, v delovnem zvezku pa na strani v učbeniku; glavici dečka in deklice opozarjata na pogovor in govorjenje, odprta knjiga na branje, zvočnik na poslušanje posnetkov z zgoščenke in morebitno glasno ponavljanje posnetega, navihani obraz na besedilo, s katerim naj se ukvarjajo predvsem bolj nadarjeni učenci (»bistre glave«), odprti zvezek s svinčnikom na pisanje, tri postave na skupinsko delo.

Priročnik za učitelje vas seznanja s temo, številom predvidenih ur za razlago teme in vaj , stranmi v učbeniku in delovnem zvezku , kratko strokovno razlago, cilji, predmetom obravnave, uvodnimi motivacijami in komentarji, navodili za delo z učbenikom in delovnim

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 4 4.8.2009 17:03:13

4

v drugem delu, ki ima kar nekaj vlog: učencem je v pomoč pri reševanju nalog, navaja jih na kasnejše iskanje pisno zahtevnejših besed v slovarju in pravopisu ali podatkov v leksikonih, razvija njihovo zmožnost iskanja besed po abecedi;

– modro podloženi oblaček s pravilnimi in napačnimi zgledi.

Delovni zvezek, ki mu je priložen bralni znak s popravnimi znamenji, ponuja vaje in naloge, pripravljene in razvrščene po naših metodično-didaktičnih zamislih. Celoto zaokrožuje končna tema Pokaži, kaj znaš, ki v grobem ponuja ponovitev celote in hkrati preverjanje naučenega. Znotraj posamezne teme so raznovrstne vaje in naloge razvrščene od osnovnih, preprostih in zahtevnejših do končnega povzetka teme. Uvodni nalogi, ki učence seznani z obravnavano temo, sledijo lahke naloge z istovrstnimi primeri (od učencev zahteva preprosto prepoznavanje ali ugibanje), ki jih je mogoče reševati s sklepanjem oz. po analogiji (ta nam tudi sicer pri razreševanju jezikovnih vozlov v življenju pogosto pride prav, zato naj se učenci tega v šoli čim prej navadijo), nato pa bodisi naloge z različnimi zgledi ali naloge za utrjevanje. Temeljijo na izpolnjevanju, odkljukavanju, dopolnjevanju, povezovanju, odkrivanju in popravljanju napak, navajanju učencev na rabo pomagal, sklepanje po podobnosti, tvorjenju besedil ali njihovih sestavnih delov, sestavljanju miselnih vzorcev ali njihovih delov, primerjanju lastnih rešitev s sošolkinim ali sošolčevim, pri vseh pa si učenci lahko pomagajo z učbenikom in slovarčki. Poglavitni poudarek je na praktičnih vajah in nalogah, ki bodo učence pripeljale do znanja, koristnega v višjih razredih in tudi pozneje v življenju: pravilnega zapisovanja besed, datumov, zaporedja imena in priimka, končnih ločil, bogatenja besednega zaklada, branja in razumevanje ter tvorbe besedil. Koristno je, da po branju preverite razumevanje besedila in govorne zmožnosti učencev (odgovori na zastavljena vprašanja) ter sproti pregledate pisne odgovore. Manj pozornosti je posvečene opazovanju in preučevanju predpisanih tem ali temu, kar sicer moramo vedeti, a nam pride redkeje prav (npr. zapisovanje števnikov z besedami). Kolikor je sploh je, naj bi bila samo v pomoč pri usvajanju znanja. V učnem procesu naj bi bili vi njihovi vodniki in usmerjevalci, starši, lahko tudi drugi sorodniki ali prijatelji, pa po potrebi in v sili pomočniki. Pri tem se je dobro zavedati, da se nekateri učenci brez večjih razlag, ponazoritev in pomagal naučijo pravilno brati in pisati ter sestavljati odlična besedila, drugim pa je ta pomoč pri napredovanju nujno potrebna.

Tako zamišljeni knjigi skušata upoštevati tudi različne zmožnosti učencev: od tistih, ki naj bi se naučili vsaj osnove, do tistih, ki so sposobni razumeti veliko več (dodatek za »bistre glave«). Prepričane smo, da je ta cilj mogoče doseči ne le s kakovostnima učbenikom in delovnim zvezkom, ampak tudi z veliko spodbude.

Vsebinsko podobo učbenika in delovnega zvezka nadgrajuje likovno-grafi čna podoba. Risbe, redke fotografi je in preglednice ter zemljevid Slovenije smiselno dopolnjujejo in z likovno govorico tudi pojasnjujejo besedilo. Raznovrstna tipografi ja (npr. verzalke za naslove, rdeči in črni krepki tisk za poudarke, ležeči za zglede) omogoča vsebinske poudarke in dela besedilo preglednejše. Obarvane črke rabijo tudi za razlikovanje med izgovorom, tj. glasom (črne krepke) in zapisom, tj. črko (rdeče krepke). Besedilo v obeh knjigah spremljajo tudi slikovni znaki: odprta knjiga s številkami ob naslovih v učbeniku opozarja na ustrezne strani v delovnem zvezku, v delovnem zvezku pa na strani v učbeniku; glavici dečka in deklice opozarjata na pogovor in govorjenje, odprta knjiga na branje, zvočnik na poslušanje posnetkov z zgoščenke in morebitno glasno ponavljanje posnetega, navihani obraz na besedilo, s katerim naj se ukvarjajo predvsem bolj nadarjeni učenci (»bistre glave«), odprti zvezek s svinčnikom na pisanje, tri postave na skupinsko delo.

Priročnik za učitelje vas seznanja s temo, številom predvidenih ur za razlago teme in vaj , stranmi v učbeniku in delovnem zvezku , kratko strokovno razlago, cilji, predmetom obravnave, uvodnimi motivacijami in komentarji, navodili za delo z učbenikom in delovnim

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 4 4.8.2009 17:03:13

5

zvezkom ter komentarji k posameznim nalogam (načinom reševanja, možnimi pastmi, možnostjo razširitve naloge, strokovno razlago ipd.); tu in tam ponuja še nekaj dodatnih nalog. Dodane so še rešitve nalog in njihove možne različice, ki v jeziku niso nikoli izčrpane. Rešitve vaj se približujejo idealnim, v praksi pa lahko odstopajo, vendar se morajo načeloma približati zapisanim. To so le predlogi in namigi, sami lahko marsikaj tudi drugače zastavite.

Priročnik spremlja zgoščenka s posnetki posameznih delov nekaterih tem v učbeniku in delovnem zvezku (predlogi, razlikovanje med izgovorom in zapisom, glasno branje povedi, osebni in telefonski pogovor ter novica), in sicer posnetki št. 1–16 sodijo k učbeniku, št. 17–75 pa k delovnemu zvezku; oboji so v priročniku tudi zapisani. Tako naj bi vi vsi ne glede na narečno skupino imeli možnost učence seznaniti s korektno glasovno in govorjeno podobo slovenskega jezika ter popestriti pouk v razredu. Učenci naj bi si ob poslušanju in ponavljanju izostrili posluh za jezikovne odtenke. Če ne boste uporabljali zgoščenke, morate vlogo govorca opraviti sami. Tam, kjer imate zapisano premor, je najbolje posnetek ustaviti, da bodo imeli učenci dovolj časa za pisanje ali ponavljanje. Pike med črkami nakazujejo črkovanje oziroma glaskovanje. Na zgoščenki so tudi vzorci urnih učnih priprav.

Namen tako zasnovanega učbeniškega kompleta je, da si iz njega svobodno izbirate knjige, lastno metodo in zaporedje poučevanja predpisanih tem. Lahko uporabljate samo učbenik in sami sestavljate vaje in naloge; lahko preprosto sledite zaporedju tem v delovnem zvezku in učbenik skupaj z učenci uporabljate kot priročnik; lahko se ob uporabi učbenika in delovnega zvezka odločite za lastno razporeditev tem; lahko uporabljate vse tri knjige po lastni zamisli.

V upanju, da boste pri pripravah in poučevanju slovenskega jezika ter sprejemanja in tvorjenja besedil učbeniški komplet Znanka ali uganka 4 s pridom uporabljali, vam želimo veliko prijetnih in uspešnih šolskih ur.

Avtorice

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 5 4.8.2009 17:03:13

6

Legenda

pogovor, govorjenje za bistre glave

branje pisanje v zvezek

poslušanje (in ponavljanje)

zapisovanje besed

predvideno število ur za razlago teme in vaje

iskanje informacij po različnih virih

skupinsko delo

izgovor ali branje besed

strani iz učbenika in delovnega zvezka

težje naloge

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 6 4.8.2009 17:03:13

6

Legenda

pogovor, govorjenje za bistre glave

branje pisanje v zvezek

poslušanje (in ponavljanje)

zapisovanje besed

predvideno število ur za razlago teme in vaje

iskanje informacij po različnih virih

skupinsko delo

izgovor ali branje besed

strani iz učbenika in delovnega zvezka

težje naloge

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 6 4.8.2009 17:03:13

7

I. del

JEZIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10Materni jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10Besedni in nebesedni jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

VELIKA ZAČETNICA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14Imena bitij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14 Besede iz imen bitij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17Zemljepisna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Besede iz zemljepisnih imen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

LOČILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27Pika, vprašaj, klicaj in vejica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

NAGAJIVKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29Predlog z ali s . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29Predlog k ali h . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34Predlog v . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 37Včasih drugače slišimo, kot pišemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40Pišemo brez težav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46Polglasnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50Besede z lj in nj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54

ŠTEVNIK . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58

POVED . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62Kaj je poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62Pripovedne, vprašalne, velelne in vzklične povedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64Trdilne in nikalne povedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70

BESEDE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73Nadpomenke in podpomenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73Protipomenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75Sopomenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78

KAZALO

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 7 4.8.2009 17:03:14

8

II. del

BESEDILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82Zgradba besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82Opravičilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84Prošnja in zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86Javno obvestilo v obliki seznama in prijavnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89Vprašalnik o osebnih podatkih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

POSLUŠAMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93Osebni pogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93Telefonski pogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96

BEREMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99Novica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99Cenik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Opis osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Opis živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107Opis poklica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109Priloga 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113Priloga 2: Ključne besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119Opis življenja vrstnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120

GOVORIMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122Predstavitev živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122Predstavitev poklica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124Priloga 3: Kriterij za ocenjevanje govornih nastopov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126

POKAŽI, KAJ ZNAŠ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127

Priloga 4: Učna priprava 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129Priloga 5: Učna priprava 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132Priloga 6: Učna priprava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134

Posnetki na zgoščenki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 8 4.8.2009 17:03:14

8

II. del

BESEDILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82Zgradba besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82Opravičilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84Prošnja in zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86Javno obvestilo v obliki seznama in prijavnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 89Vprašalnik o osebnih podatkih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 91

POSLUŠAMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93Osebni pogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93Telefonski pogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96

BEREMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99Novica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99Cenik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102

PIŠEMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Opis osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104Opis živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107Opis poklica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109Priloga 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113Priloga 2: Ključne besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119Opis življenja vrstnikov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120

GOVORIMO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122Predstavitev živali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122Predstavitev poklica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124Priloga 3: Kriterij za ocenjevanje govornih nastopov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126

POKAŽI, KAJ ZNAŠ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127

Priloga 4: Učna priprava 1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129Priloga 5: Učna priprava 2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132Priloga 6: Učna priprava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134

Posnetki na zgoščenki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 8 4.8.2009 17:03:14

9

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 9 4.8.2009 17:03:14

10

Materni jezik ali materinščina je jezik, ki se ga otrok nagonsko nauči od svoje matere (od tod ime) oz. okolja, v katerem živi. Navadno se tako nauči slovenščine kot narečja ali pogovornega jezika kake pokrajine. Če je kake druge narodnosti (npr. Hrvat, Madžar, Italijan), potem je zanj materni jezik lahko kak drug jezik (npr. hrvaščina, madžarščina, italijanščina), slovenščina pa le državni jezik, ki ga v javnosti (šoli ali vsakdanjem sporazumevanju) kot večinski jezik okolja, v katerem živi, tudi uporablja. V 5. razredu se bodo učenci seznanili s slovenščino kot državnim in uradnim jezikom, to je z jezikom, ki se ga učijo v šoli, iz javnih občil, ga uporabljajo v sporazumevanju v javnih ustanovah ipd., pri govornih nastopih v vseh razredih pa še z zbornim jezikom (to je govorjeno obliko knjižnega jezika).

Spoznajo državne jezike v sosednjih državah. �

Seznanijo se s Slovenci zunaj Republike Slovenije ter z njihovo rabo in znanjem �

slovenščine.Poimenujejo svoj materni jezik ter predstavijo svoj odnos do njega. �

Predstavijo prednosti maternega jezika pred vsemi drugimi jeziki. �

Predstavijo vlogo slovenščine v svojem življenju in svoj odnos do nje. �

Razmišljajo o vzrokih za učenje tujega jezika. �

slovenščina kot materni jezik, zapisovanje držav in pripadnikov narodov z veliko začetnico, �

zapisovanje imen jezikov z malo začetnico

Imate dve možnosti: lahko začnete z branjem besedila v učbeniku ali prvima dvema nalogama v delovnem zvezku. Vsekakor je dobro, da učence pripeljete do tega, da spoznajo, kako so se materinščine učili, iz katerega najbližjega okolja so črpali besede.

Ker se materinščine večinoma imenujejo enako kot državni jeziki (npr. izraz slovenščina uporabljamo tako za poimenovanje materinščine Slovencev kot za poimenovanje državnega in uradnega jezika), si je najbolje pomagati z zemljevidom in otroki, ki se predstavljajo po

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

8–10DELOVNI ZVEZEK8–9UČBENIK

8–12DELOVNI ZVEZEK8–12UČBENIK

Materni jezikMaterni jezik

JEZIK

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 10 4.8.2009 17:03:14

10

Materni jezik ali materinščina je jezik, ki se ga otrok nagonsko nauči od svoje matere (od tod ime) oz. okolja, v katerem živi. Navadno se tako nauči slovenščine kot narečja ali pogovornega jezika kake pokrajine. Če je kake druge narodnosti (npr. Hrvat, Madžar, Italijan), potem je zanj materni jezik lahko kak drug jezik (npr. hrvaščina, madžarščina, italijanščina), slovenščina pa le državni jezik, ki ga v javnosti (šoli ali vsakdanjem sporazumevanju) kot večinski jezik okolja, v katerem živi, tudi uporablja. V 5. razredu se bodo učenci seznanili s slovenščino kot državnim in uradnim jezikom, to je z jezikom, ki se ga učijo v šoli, iz javnih občil, ga uporabljajo v sporazumevanju v javnih ustanovah ipd., pri govornih nastopih v vseh razredih pa še z zbornim jezikom (to je govorjeno obliko knjižnega jezika).

Spoznajo državne jezike v sosednjih državah. �

Seznanijo se s Slovenci zunaj Republike Slovenije ter z njihovo rabo in znanjem �

slovenščine.Poimenujejo svoj materni jezik ter predstavijo svoj odnos do njega. �

Predstavijo prednosti maternega jezika pred vsemi drugimi jeziki. �

Predstavijo vlogo slovenščine v svojem življenju in svoj odnos do nje. �

Razmišljajo o vzrokih za učenje tujega jezika. �

slovenščina kot materni jezik, zapisovanje držav in pripadnikov narodov z veliko začetnico, �

zapisovanje imen jezikov z malo začetnico

Imate dve možnosti: lahko začnete z branjem besedila v učbeniku ali prvima dvema nalogama v delovnem zvezku. Vsekakor je dobro, da učence pripeljete do tega, da spoznajo, kako so se materinščine učili, iz katerega najbližjega okolja so črpali besede.

Ker se materinščine večinoma imenujejo enako kot državni jeziki (npr. izraz slovenščina uporabljamo tako za poimenovanje materinščine Slovencev kot za poimenovanje državnega in uradnega jezika), si je najbolje pomagati z zemljevidom in otroki, ki se predstavljajo po

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

8–10DELOVNI ZVEZEK8–9UČBENIK

8–12DELOVNI ZVEZEK8–12UČBENIK

Materni jezikMaterni jezik

JEZIK

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 10 4.8.2009 17:03:14

11

narodnosti. Iz njega se lepo vidi, da je za Slovenca, ki živi npr. v Avstriji, Italiji ali na Madžarskem, materni jezik še vedno slovenščina (državni in uradni jezik pa seveda nemščina, italijanščina ali madžarščina), če otroka izseljeni starši (ali eden od staršev) tega jezika tudi učijo. Dobro je, da ob pogovoru uzavestijo tudi pojem tujega jezika, saj se ga učenci že učijo.

in 2 Ti dve nalogi lahko, kot rečeno, uporabite za uvodno motivacijo ali dopolnitev pogovora, ki ste ga imeli ob učbeniku.

a) do d) Učenci uzaveščajo državo, v kateri živijo, in vadijo pisanje velike začetnice za imena držav in pripadnike narodov.

a) in b) Učenci se urijo v poimenovanju jezikov (različnih materinščin) in zapisovanju male začetnice pri imenih jezikov, naj gre za enobesedna ali dvobesedna poimenovanja in zapis pridevnika na -ski z malo začetnico.

Učenci z dopolnjevanjem besedila uzavestijo svojo narodnost in materinščino, hkrati pa prepoznajo materinščino sovrstnikov, ki so druge narodnosti. Utrjujejo pisanje materinščine (imena jezika) z malo začetnico.

a) in b) Učenci se seznanijo s pojmom tuji jezik in pokažejo svojo razgledanost.

Učenci morajo izluščiti prave podatke. Od vseh materinščin, navedenih v učbeniku, se le materinščina Avstrijcev tako razlikuje od jezika, tj. nemščine.

in 2 Po smislu.

a) Živim v Sloveniji. ALI V Sloveniji.b) Italija, Avstrija, Madžarska, Hrvaška. ALI Sosednje države so Italija, Avstrija, Madžarska,

Hrvaška.c) Odkljukano: Imena držav pišemo z veliko začetnico.č) Hrvati ALI Hrvatje � Madžarid) veliko

a) angleški jezik � madžarski jezik � slovenščina � nemščinab) Odkljukano: Imena jezikov pišemo z malo začetnico.

Slovenka ALI Slovenec [(Opomba: v šolah, kjer živita narodnostni skupnosti, lahko tudi Madžar/-ka, Italijan/-ka; če je učenec po rodu kaj drugega, potem temu ustrezno.)] � slovenščina ALI slovenski � italijanščina ALI italijanski � francoščina ALI francoski

a) in b) Po smislu.

Država: Avstrija � Narod: Avstrijci � Jezik: nemščina ALI nemški (jezik).

Delo z delovnim zvezkom

1

3

4

5

6

7

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

3

4

5

6

7

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 11 4.8.2009 17:03:14

12

Besedni jezik je jezik, v katerem se sporazumevamo predvsem z besedami. Nebesedni jezik je jezik, v katerem se v govoru sporazumevamo s kretnjami oz. gibi rok, mimiko obraza, držo telesa, smehom, pri pisanju pa z ilustracijami, slikovnimi znaki oz. piktogrami, obliko natisnjenega besedila, vrstami črk ipd. V obeh jezikih se medsebojno sporazumevamo. Pri tem izmenjujemo vlogi sporočevalca in naslovnika.

Opazujejo nebesedna zapisana sporočila (npr. piktograme, grafi kone, zemljevide, �

slike) ter predstavljajo njihovo vlogo in pomen.Predstavljajo oz. ponazarjajo podatke iz besedil z nebesednimi sporočili �

(npr. s piktogrami, grafi koni, zemljevidi).Opazujejo zapisano besedilo in povejo, ali je tvorjeno samo z besednim jezikom; �

poimenujejo nebesedne spremljevalce pisanja.Navedejo, pokažejo prvine nebesednega jezika in pojasnijo, kaj z njimi sporočajo. �

besedne in nebesedne prvine jezika �

Motivacijo lahko vodite ob uvodnem stripu iz učbenika. Ob njem se pogovorite, lahko izhajate iz vprašanj pod stripom.

Učenci ubesedijo nemi strip. Primerjajo svoje ubeseditve in ugotavljajo razlike. Učenci preberejo besedilo. S pomočjo vprašanj v učbeniku vodite razgovor in ugotavljajte razlike med besedilom in nemim stripom. Učenci naj razmišljajo o tem, kaj izvejo v stripu, v zgodbi pa ne, in obratno.Učenci spoznajo piktograme oz. slikovne znake, povezane s kopališčem. Razložite pojem piktogram oz. slikovni znak. Razmišljajo o prednosti slikovnih znakov pred besednimi sporočili. Iščejo druge slikovne znake, razložijo njihov pomen in jih umestijo v okolje.Učenci z obrazno mimiko in držo telesa prikažejo različna čustva. Razložite in predstavite možne načine nebesednega izražanja.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

10–12DELOVNI ZVEZEK10–12UČBENIK

Besedni in nebesedni jezikBesedni in nebesedni jezik

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 12 4.8.2009 17:03:14

12

Besedni jezik je jezik, v katerem se sporazumevamo predvsem z besedami. Nebesedni jezik je jezik, v katerem se v govoru sporazumevamo s kretnjami oz. gibi rok, mimiko obraza, držo telesa, smehom, pri pisanju pa z ilustracijami, slikovnimi znaki oz. piktogrami, obliko natisnjenega besedila, vrstami črk ipd. V obeh jezikih se medsebojno sporazumevamo. Pri tem izmenjujemo vlogi sporočevalca in naslovnika.

Opazujejo nebesedna zapisana sporočila (npr. piktograme, grafi kone, zemljevide, �

slike) ter predstavljajo njihovo vlogo in pomen.Predstavljajo oz. ponazarjajo podatke iz besedil z nebesednimi sporočili �

(npr. s piktogrami, grafi koni, zemljevidi).Opazujejo zapisano besedilo in povejo, ali je tvorjeno samo z besednim jezikom; �

poimenujejo nebesedne spremljevalce pisanja.Navedejo, pokažejo prvine nebesednega jezika in pojasnijo, kaj z njimi sporočajo. �

besedne in nebesedne prvine jezika �

Motivacijo lahko vodite ob uvodnem stripu iz učbenika. Ob njem se pogovorite, lahko izhajate iz vprašanj pod stripom.

Učenci ubesedijo nemi strip. Primerjajo svoje ubeseditve in ugotavljajo razlike. Učenci preberejo besedilo. S pomočjo vprašanj v učbeniku vodite razgovor in ugotavljajte razlike med besedilom in nemim stripom. Učenci naj razmišljajo o tem, kaj izvejo v stripu, v zgodbi pa ne, in obratno.Učenci spoznajo piktograme oz. slikovne znake, povezane s kopališčem. Razložite pojem piktogram oz. slikovni znak. Razmišljajo o prednosti slikovnih znakov pred besednimi sporočili. Iščejo druge slikovne znake, razložijo njihov pomen in jih umestijo v okolje.Učenci z obrazno mimiko in držo telesa prikažejo različna čustva. Razložite in predstavite možne načine nebesednega izražanja.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

10–12DELOVNI ZVEZEK10–12UČBENIK

Besedni in nebesedni jezikBesedni in nebesedni jezik

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 12 4.8.2009 17:03:14

13

a) Učenci ugotavljajo, katere šolske prostore predstavljajo znaki.

b) Učenci narišejo znake, ki jih najdejo na svoji šoli, in zapišejo njihov pomen.

Spoznavajo piktograme, povezane z učbenikom in delovnim zvezkom.

Ugotavljajo, kaj ljudje sporočajo s kretnjami.

a) Ob slikah zapišejo zgodbo.

b) Zgodbe primerjajo med seboj in ugotavljajo, v čem se razlikujejo. Povejo, zakaj je prišlo do razlik.

Skušajo sklepati in povežejo besedna sporočila z nebesednimi. Pri tem spoznavajo nebesedno sporazumevanje potapljačev. Razmišljajo, zakaj se tako sporazumevajo.

Utrjujejo prvine sporazumevanja. Oblikujejo miselni vzorec.

a) knjižnica � telovadnica � jedilnica � matematična učilnica � stranišča � računalniška učilnica

b) Po smislu.

Gl. uvodno legendo v učbeniku in delovnem zvezku.

Ven! ALI Odidi! ALI Pojdi stran! � Koliko je ura? � Tišina! ALI Tiho! ALI Tišje! � Kaj se je zgodilo? ALI V čem je težava?

a) in b) Po smislu.

vzdignjeni palec – gor � kazanje proti sebi – jaz � sklenjeni palec in kazalec – v redu (ok) � kazanje s prstom proti drugemu – ti � palec navzdol – dol � iztegnjena dlan – počasi � prekrižane roke – zebe me � roka pred brado, usti – nimam zraka

Leva stran: besedno sporazumevanje: govorjena sporočila. � Desna stran: nebesedno sporazumevanje: izraz na obrazu, drža telesa, slike, risbe, piktogrami ali slikovni znaki.

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

6

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

6

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 13 4.8.2009 17:03:14

14

Slovenski pravopis 2001 (SP 2001) deli lastna imena na imena bitij (osebna imena, veroslovna in bajeslovna imena, imena prebivalcev in živalska imena) ter zemljepisna (naselbinska in nenaselbinska) in stvarna imena (imena oziroma uradni naslovi organizacij, stvaritev, nagrad, tehničnih izdelkov itd.). Imena bitij so v SP 2001 (Pravila) obravnavana v členih 40–60. Izraz osebno ime se uporablja tudi za zvezo rojstnega/krstnega imena in priimka.

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. rabo začetnice v osebnih lastnih imenih. �

Razvrščajo besede po abecedi. �

Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj (tu npr. � popravi).

osebna imena (rojstna oz. krstna), priimki in vzdevki ljudi ter živalska imena (vsa skupaj �

sodijo v SP 2001 poleg veroslovnih in bajeslovnih ter imen prebivalcev k imenom bitij)

Imate dve možnosti: ali se začnete ob stripu v učbeniku pogovarjati o dajanju imen, pri čemer lahko navežete tudi na imena učencev (kdo jim je dal ime, kakšen odnos imajo do njega, katero ime je njim všeč, ipd.), in izpeljete še pogovor (odgovore na zastavljena vprašanja v učbeniku) ali pa naj učenci po svoje rešijo 1. vajo v delovnem zvezku, vi pa jo pregledate in se z njimi pogovorite o zapisanem.

Predstavite jim razlago v rumenem okvirju, iz katere je razvidno, kaj vse sodi k imenom bitij. S tem izrazom se bodo v višjih razredih še srečevali. Pomembno je, da učencem ob tej priložnosti uzavestite pravilno zaporedje zapisovanja imena in priimka. Od strokovnih izrazov naj bi se navadili predvsem na izraz osebno ime (poleg imena, priimka in vzdevka, ki jih že poznajo); izraz imena bitij se na tej stopnji pojavlja predvsem zato, ker je rabljen v SP 2001 (gl. uvodno razlago).

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

16–18DELOVNI ZVEZEK13–14UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK13–18UČBENIK

Imena bitijImena bitij

VELIKA ZAČETNICA

Cilji

16–22 67–71

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 14 4.8.2009 17:03:14

14

Slovenski pravopis 2001 (SP 2001) deli lastna imena na imena bitij (osebna imena, veroslovna in bajeslovna imena, imena prebivalcev in živalska imena) ter zemljepisna (naselbinska in nenaselbinska) in stvarna imena (imena oziroma uradni naslovi organizacij, stvaritev, nagrad, tehničnih izdelkov itd.). Imena bitij so v SP 2001 (Pravila) obravnavana v členih 40–60. Izraz osebno ime se uporablja tudi za zvezo rojstnega/krstnega imena in priimka.

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. rabo začetnice v osebnih lastnih imenih. �

Razvrščajo besede po abecedi. �

Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj (tu npr. � popravi).

osebna imena (rojstna oz. krstna), priimki in vzdevki ljudi ter živalska imena (vsa skupaj �

sodijo v SP 2001 poleg veroslovnih in bajeslovnih ter imen prebivalcev k imenom bitij)

Imate dve možnosti: ali se začnete ob stripu v učbeniku pogovarjati o dajanju imen, pri čemer lahko navežete tudi na imena učencev (kdo jim je dal ime, kakšen odnos imajo do njega, katero ime je njim všeč, ipd.), in izpeljete še pogovor (odgovore na zastavljena vprašanja v učbeniku) ali pa naj učenci po svoje rešijo 1. vajo v delovnem zvezku, vi pa jo pregledate in se z njimi pogovorite o zapisanem.

Predstavite jim razlago v rumenem okvirju, iz katere je razvidno, kaj vse sodi k imenom bitij. S tem izrazom se bodo v višjih razredih še srečevali. Pomembno je, da učencem ob tej priložnosti uzavestite pravilno zaporedje zapisovanja imena in priimka. Od strokovnih izrazov naj bi se navadili predvsem na izraz osebno ime (poleg imena, priimka in vzdevka, ki jih že poznajo); izraz imena bitij se na tej stopnji pojavlja predvsem zato, ker je rabljen v SP 2001 (gl. uvodno razlago).

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

16–18DELOVNI ZVEZEK13–14UČBENIK

DELOVNI ZVEZEK13–18UČBENIK

Imena bitijImena bitij

VELIKA ZAČETNICA

Cilji

16–22 67–71

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 14 4.8.2009 17:03:14

15

Ob pisanju predstavitve učenci uzaveščajo osebna imena. Verjetno pri rabi začetnice pri zapisovanju teh imen ne bodo delali napak. Če pa jih bodo, jih popravite. Popravite jim tudi druge pravopisne napake (npr. Janes = Janez). Nanje jih opozorite, čeprav se bodo z vprašanjem zapisovanja glasov seznanili šele pozneje.

a) do č) Učenci ob iskanju osebnih imen v preglednici uzaveščajo pojma ime in priimek, zapisujejo veliko začetnico in se seznanjajo s pravilnim zapisovanjem zaporedja imena in priimka. Preden začnejo reševati vajo b), jih povprašajte, kako se bodo tega lotili. Uporaba različnih barvic je namreč preglednejša od obkroževanja imen z istim svinčnikom, še posebej tam, kjer se črke imen križajo (gl. opombo pri rešitvah). Da osebna imena med seboj razlikujejo, dokažejo v vaji c), hkrati pa se urijo še v razvrščanju besed po abecedi. Na koncu z izpolnjevanjem vaje č) še dokažejo, da so si pri navajanju imena in priimka zapomnili pravilno zaporedje (ime + priimek!). Zaradi abecednih seznamov imen v redovalnicah, telefonskih imenikih ipd., v katerih je dovoljeno uporabljati zaporedje priimka in imena, se pogosto dogaja, da se to zaporedje prenaša tudi v drugo rabo, kjer po pravopisu ni dovoljeno.Naloga vam ponuja priložnost, da učencem uzavestite smisel poznavanja abecede. Napeljite na razmišljanje o tem, kje in kdaj je pomembno, da so podatki razvrščeni po abecednem vrstnem redu (npr. v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Slovenskem pravopisu, imeniku, leksikonu, enciklopediji). Ob razmišljanju, kje in kdaj potrebujemo abecedni seznam, lahko z učenci zastavite tudi projektno delo, pri katerem si izdelajo imenik svojih najljubših imen ali priimkov in imen svojih sorodnikov, znancev, prijateljev ...

Med imena bitij sodijo tudi imena živali. Učenci naj dajo narisanim živalim imena, ki jih imajo bodisi njihovi domači ljubljenčki bodisi si jih izmislijo. Imena naj pišejo z malimi črkami in veliko začetnico (ne s tiskanimi črkami), kot je tudi navedeno v navodilu.

Najbolje je, da učenci sestavijo abecedni seznam iz priimkov in imen (strogo po pravopisu bi morali za priimkom pisati vejico, ki nakazuje obrnjeni besedni red); na zaporedje priimka in imena v teh seznamih so posebej opozorjeni v učbeniku. Seveda ni nič narobe, če ga bo kdo sestavil samo iz rojstnih imen, ravno tako ne, če bo napisal najprej ime in nato priimek, le da se mora v tem primeru pri razvrstitvi ravnati po abecedi priimka (npr. Zdenka Černe, Ambrož Devetak).

Učenci uzaveščajo pojem vzdevek, ki tudi sodi med osebna imena oz. imena bitij.

a) Učenci tiho ali na glas preberejo besedilo.

b) Navodilo od učencev zahteva le podčrtavo osebnih imen. V besedilu sta tudi dve živalski imeni, ki naj ju ne bi podčrtali, čeprav zanju veljajo enaka pravila za zapisovanje začetnice. Če bodo nalogo rešili prav, potem se zavedajo tudi pojma osebno ime. Nekateri učenci bodo podčrtali tudi imeni živali, kar jim štejte za manjšo napako. Slabše je, če pri obravnavi te teme podčrtajo tudi Dolenjsko, ker je tudi zapisana z veliko začetnico, sodi pa med zemljepisna imena. V učbeniku in delovnem zvezku so namreč uporabljeni strokovni izrazi, ki naj bi jih učenci postopoma, ob stalnem ponavljanju na različnih stopnjah izobraževanja, usvojili.

c) Dopolnijo pravilo.

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

6

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 15 4.8.2009 17:03:14

16

Popravljanje napačnih zapisov zahteva od učencev malo več pozornosti. Biti morajo pozorni na napačno zapisane male začetnice imen. Namen takšnih nalog je, da se urijo v prepoznavanju napak v besedilih (svojih ali koga drugega). V besedilu sta dve živalski imeni napisani z veliko začetnico, osebna imena, ki jih dajejo psom, pa z malo. Torej so to osebna in živalska imena, oboja pa sodijo med imena bitij. Pri tej nalogi učenci prvič uporabijo popravna znamenja, ki so zapisana na bralnem znaku, priloženem delovnemu zvezku. Tako se privajajo tudi na uporabo pomagala.

V tej vaji učenci prepoznavajo pomen enakoglasnic, ki se v zapisu glede na pomen razlikujejo po začetnici. Vaja je malo težja, saj si morajo pomagati s svojo vednostjo (npr., da je ptica kos ali strnad ipd., priimek pa Kos ali Strnad ipd.). Naloga, ki je bolj uganka, zahteva poleg pravilnega zapisa začetnice tudi določeno razgledanost oz. spretnost v iskanju podobnosti.

Po smislu.Ena od različic (brez imen):

Ime mi je , pišem se . Moji mami je ime

, očetu , sestri ,

bratu , babici , dedku pa .

Moja najboljša prijateljica je , najboljši prijatelj je .

Poleg mene v šoli sedi , pred menoj

in za mano . Moji učiteljici je ime in se piše

.

a) ANA, MIHA, KOS, IVO, EVA, MAJA, GAL, KATJA, TJAŠA, MARKO, KOROŠEC, NOVAK, MITJA, IVA, ANJA, KATRA

b) navpično: Ana, Miha, Kos, Ivo, Iva, Eva, Maja, Gal, Katja, Tjaša, Marko, Korošec vodoravno: Novak, Mimi (Mitja), Iva (Ivan, Vanja), Katra

Opomba: Dovolj je, če učenci poiščejo le imena, katerih črke se ne križajo. V 4. vrstici vodoravno sta tako dve imeni: Mimi in Mitja; v 5. vrstici vodoravno je dovolj, da prepoznajo ime Iva ali Ivan, imena Vanje, ki je drugotno, pa ne.

c) Ana, Eva, Gal, Iva (Ivan), Ivo, Katja, Katra, Maja, Marko, Miha, (Mitja), Mimi, Tjaša � Korošec, Kos, Novak

č) Npr.: Marko Korošec, Tjaša Korošec, Iva Korošec � Ivo Kos, Ana Kos, Gal Kos � Eva Novak, Katra Novak, Miha Novak

Opomba: Če bodo učenci poiskali k vsakemu priimku le po eno ime, tudi ni nič narobe. Pomembno je, da se zavejo pravilnega zaporedja imena in priimka.

do 5 Po smislu.

a) Po smislu.b) Podčrtana osebna imena: Anja, Jernej, Lojzki, Jakobu, Anico, Albino, Bina, Anja, Jernej

(pogojno: Tačko, Runom, saj sta živalski imeni).c) veliko

Novak, Janez, Franc, Marija, Ana, Tian, Mai, Kiara, Adelisa, Jaka, Maks, Tina, Zoja

7

8

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

6

7

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 16 4.8.2009 17:03:14

16

Popravljanje napačnih zapisov zahteva od učencev malo več pozornosti. Biti morajo pozorni na napačno zapisane male začetnice imen. Namen takšnih nalog je, da se urijo v prepoznavanju napak v besedilih (svojih ali koga drugega). V besedilu sta dve živalski imeni napisani z veliko začetnico, osebna imena, ki jih dajejo psom, pa z malo. Torej so to osebna in živalska imena, oboja pa sodijo med imena bitij. Pri tej nalogi učenci prvič uporabijo popravna znamenja, ki so zapisana na bralnem znaku, priloženem delovnemu zvezku. Tako se privajajo tudi na uporabo pomagala.

V tej vaji učenci prepoznavajo pomen enakoglasnic, ki se v zapisu glede na pomen razlikujejo po začetnici. Vaja je malo težja, saj si morajo pomagati s svojo vednostjo (npr., da je ptica kos ali strnad ipd., priimek pa Kos ali Strnad ipd.). Naloga, ki je bolj uganka, zahteva poleg pravilnega zapisa začetnice tudi določeno razgledanost oz. spretnost v iskanju podobnosti.

Po smislu.Ena od različic (brez imen):

Ime mi je , pišem se . Moji mami je ime

, očetu , sestri ,

bratu , babici , dedku pa .

Moja najboljša prijateljica je , najboljši prijatelj je .

Poleg mene v šoli sedi , pred menoj

in za mano . Moji učiteljici je ime in se piše

.

a) ANA, MIHA, KOS, IVO, EVA, MAJA, GAL, KATJA, TJAŠA, MARKO, KOROŠEC, NOVAK, MITJA, IVA, ANJA, KATRA

b) navpično: Ana, Miha, Kos, Ivo, Iva, Eva, Maja, Gal, Katja, Tjaša, Marko, Korošec vodoravno: Novak, Mimi (Mitja), Iva (Ivan, Vanja), Katra

Opomba: Dovolj je, če učenci poiščejo le imena, katerih črke se ne križajo. V 4. vrstici vodoravno sta tako dve imeni: Mimi in Mitja; v 5. vrstici vodoravno je dovolj, da prepoznajo ime Iva ali Ivan, imena Vanje, ki je drugotno, pa ne.

c) Ana, Eva, Gal, Iva (Ivan), Ivo, Katja, Katra, Maja, Marko, Miha, (Mitja), Mimi, Tjaša � Korošec, Kos, Novak

č) Npr.: Marko Korošec, Tjaša Korošec, Iva Korošec � Ivo Kos, Ana Kos, Gal Kos � Eva Novak, Katra Novak, Miha Novak

Opomba: Če bodo učenci poiskali k vsakemu priimku le po eno ime, tudi ni nič narobe. Pomembno je, da se zavejo pravilnega zaporedja imena in priimka.

do 5 Po smislu.

a) Po smislu.b) Podčrtana osebna imena: Anja, Jernej, Lojzki, Jakobu, Anico, Albino, Bina, Anja, Jernej

(pogojno: Tačko, Runom, saj sta živalski imeni).c) veliko

Novak, Janez, Franc, Marija, Ana, Tian, Mai, Kiara, Adelisa, Jaka, Maks, Tina, Zoja

7

8

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

6

7

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 16 4.8.2009 17:03:14

17

Ena od rešitev: medved – Medved � (rastlina) – Slak � kos – Kos � zidar – Zidar

Opomba: Imena po živalih (Medved, Volk/Vovk, Zajc, Jež, Jazbec, Petelin, Jelen, Rak, Lev, Merjasec ...); rastlinah (Slak, Rožmarin, Luštrek, Topol, Trpotec ...), pticah (Kos, Golob, Orel, Vrabec, Slavec, Sraka, Strnad, Škorec, Brglez, Čuk, Drozg, Petelin, Kalin, Pelikan, Vodeb, Žerjav ...), poklicih (Kovač, Sluga, Lončar, Zidar ...).

Učenci naj naštejejo vzdevke, ki jih uporabljajo v razredu. Lahko dodajo tudi vzdevke otrok, prijateljev, odraslih, ki jih poznajo. Morda vam razkrijejo tudi vzdevek učiteljice ali učitelja. Po predstavitvi se pogovorite o vzdevkih, od učencev skušajte dobiti mnenje npr. o tem, ali so kateri od naštetih žaljivi, ali bi bili sami zadovoljni s takim vzdevkom, ipd.

Učencem lahko naročite, da popravljeno 7. vajo prepišejo v zvezek.

Učence lahko spodbudite k projektnemu delu: razdeljeni v skupine naj poiščejo čim več priimkov (lahko tudi kako ime, npr. Lev), ki so enaki poimenovanjem za živali ali rastline (gl. naštete pri 8. vaji).

Svojilne pridevnike tvorimo iz osnove rodilnika množine (oblika brez končnice). To je podstava tvorjenke, ki ji pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz imen moškega spola dodamo priponsko obrazilo -ov ali -ev, pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz imen ženskega spola pa -in. Pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz imen moškega spola se o v priponskem obrazilu -ov v določenem položaju, in sicer za govorjenimi č ž š (dž) c in j, premenjuje z e. Ta glasovni pojav imenujemo preglas.

sosed – sosed-ovR MN > sosed- papež – papež-evR MN > papež-

sosed- + -ov papež- + -ev

sosedov pes papežev govor

Mario [márijo] – Mari-evR MN > Mari- + -j- + -ev > Marij- + -ev > Marijev

Po SP 2001 se tako ravnajo tudi imena na -o, katerih podstava se končuje na č, ž ali š, torej: Sašo – Sašev, Božo – Božev.

Svojilni pridevniki iz imen na -c poznajo dvojno premeno, in sicer se -c spremeni v -č, potem pa še o v e.stric stric-evR MN > stric- + -ov > strič- + -ev >stričev

Še zapletenejša so imena, katerih podstava se končuje na -sc- ali -zc-, saj premenjeni c vpliva na predhodni s oz. z, tako da dobimo skupino -šč- oz. -žč-.Koroše-c [koróš- ec] Korošca > Korošc-evR MN > Korošč- + -ev > Koroščev [koróščev-]merjasec – merjaščevhribolaze-c [hriboláz- ec] hribolazcaR > hribolazc-evR MN > hribolažč- + -ev > hribolažčev [hriboláščev-]/Izgovorjeni sklop [šč] je zapisan tako kot v krožček ali zvežček./

8

Dodatne naloge

1

2

3

19–22DELOVNI ZVEZEK15–16UČBENIK

Besede iz imen bitij

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 17 4.8.2009 17:03:14

18

Svojilne pridevnike iz imen moškega spola na -a tvorimo s priponskim obrazilom -ov ali -ev. V teh primerih SP 2001 prepoveduje oblike z -in.Jaka – Jak-ovR MN > Jak- + -ov > Jakov (Jakin)Strniša – Strnišev (Strnišin) � Jaša – Jašev (Jašin)

Svojilne pridevnike iz imen ženskega spola na -a tvorimo s priponskim obrazilom -in. premena cmama – mamR MN > mam- prijateljica – prijateljicR MN > prijateljic-

mam- + -in > prijateljič- + -in

mamin god prijateljičin brat/Glas c iz podstave se premenjuje s č./

Enako tvorimo svojilne pridevnike iz imen ženskega spola, ki so imenom na -a kakor koli podobna.

Fani > Fanin � Heidi > Heidin � Inge > Ingin

Samostalniki, ki poznajo po dve obliki (na -a in kak drug samoglasnik), imajo enak svojilni pridevnik na -in.mama > mamin = mami > maminMica IN Mici > Micin � Mima IN Mimi > Mimin

Svojilni pridevniki iz ženskih imen na -ia, -ea ipd. so enaki kot iz imen na -ija, -eja ipd. To pomeni, da jim podstavo podaljšamo z -j-.Pija – PijR MN > Pij- + -in > Pijin Pia – PijR MN > Pij- + -in > PijinTeja – Tej R MN > Tej- + -in > Tejin Tea – TejR MN > Tej- + -in > Tejin

V SP 2001 v čl. 963 piše: »Če se osnova v imenovalniku končuje na samoglasnik, se za i, y podaljša z j, za e, a, o, u pa ne obvezno, npr. Livia – Livijin, Kitti – Kittijin, Jenny – Jennyjin; Tea – Tejin, boa – bojin, Minu – Minujin; če ima tak samostalnik vzporednico s končnico -a, delamo pridevnike na -in, kakor da je tak -i končnica, npr. mami – mamin (kakor mama – mamin), Mici – Micin.« To pomeni, da sta pravilni tudi svojilni obliki pridevnika Piin in Tein (za Pio in Teo).

Tudi svojilne pridevnike iz pogosteje rabljenih ženskih imen na soglasnik tvorimo s priponskim obrazilom -in. Otroci v vrtcu in verjetno tudi še pozneje si pri rabi takih imen pogosto pomagajo tako, da jih spremenijo v obliko na -a, ki je za slovenščino naravna (npr. Karmenka, Ineska).Karmen > Karmenin �Ines > Inesin � Nives > Nivesin � Iris > Irisin

Nekatera imena ne glede na obliko nosijo moški in ženske. Med njimi v pregibanju ni razlike; ta nastane pri tvorbi svojilnih pridevnikov (in seveda v besednih zvezah, npr. naš Saša ali naša Saša, glagolskih oblikah povedka, npr. Saša je bil na počitnicah, Saša je bila na počitnicah ipd.).

Moški ŽenskaSaš-a

M > Saš-ev

M > Sašev Saš-aŽ > Saš-in

Ž > Sašin

JožaM > Jožev Joža

Ž > Jožin

DagmarM > Dagmarjev Dagmar

Ž > Dagmarin

RoniM > Ronijev Roni

Ž > Ronijin

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 18 4.8.2009 17:03:14

18

Svojilne pridevnike iz imen moškega spola na -a tvorimo s priponskim obrazilom -ov ali -ev. V teh primerih SP 2001 prepoveduje oblike z -in.Jaka – Jak-ovR MN > Jak- + -ov > Jakov (Jakin)Strniša – Strnišev (Strnišin) � Jaša – Jašev (Jašin)

Svojilne pridevnike iz imen ženskega spola na -a tvorimo s priponskim obrazilom -in. premena cmama – mamR MN > mam- prijateljica – prijateljicR MN > prijateljic-

mam- + -in > prijateljič- + -in

mamin god prijateljičin brat/Glas c iz podstave se premenjuje s č./

Enako tvorimo svojilne pridevnike iz imen ženskega spola, ki so imenom na -a kakor koli podobna.

Fani > Fanin � Heidi > Heidin � Inge > Ingin

Samostalniki, ki poznajo po dve obliki (na -a in kak drug samoglasnik), imajo enak svojilni pridevnik na -in.mama > mamin = mami > maminMica IN Mici > Micin � Mima IN Mimi > Mimin

Svojilni pridevniki iz ženskih imen na -ia, -ea ipd. so enaki kot iz imen na -ija, -eja ipd. To pomeni, da jim podstavo podaljšamo z -j-.Pija – PijR MN > Pij- + -in > Pijin Pia – PijR MN > Pij- + -in > PijinTeja – Tej R MN > Tej- + -in > Tejin Tea – TejR MN > Tej- + -in > Tejin

V SP 2001 v čl. 963 piše: »Če se osnova v imenovalniku končuje na samoglasnik, se za i, y podaljša z j, za e, a, o, u pa ne obvezno, npr. Livia – Livijin, Kitti – Kittijin, Jenny – Jennyjin; Tea – Tejin, boa – bojin, Minu – Minujin; če ima tak samostalnik vzporednico s končnico -a, delamo pridevnike na -in, kakor da je tak -i končnica, npr. mami – mamin (kakor mama – mamin), Mici – Micin.« To pomeni, da sta pravilni tudi svojilni obliki pridevnika Piin in Tein (za Pio in Teo).

Tudi svojilne pridevnike iz pogosteje rabljenih ženskih imen na soglasnik tvorimo s priponskim obrazilom -in. Otroci v vrtcu in verjetno tudi še pozneje si pri rabi takih imen pogosto pomagajo tako, da jih spremenijo v obliko na -a, ki je za slovenščino naravna (npr. Karmenka, Ineska).Karmen > Karmenin �Ines > Inesin � Nives > Nivesin � Iris > Irisin

Nekatera imena ne glede na obliko nosijo moški in ženske. Med njimi v pregibanju ni razlike; ta nastane pri tvorbi svojilnih pridevnikov (in seveda v besednih zvezah, npr. naš Saša ali naša Saša, glagolskih oblikah povedka, npr. Saša je bil na počitnicah, Saša je bila na počitnicah ipd.).

Moški ŽenskaSaš-a

M > Saš-ev

M > Sašev Saš-aŽ > Saš-in

Ž > Sašin

JožaM > Jožev Joža

Ž > Jožin

DagmarM > Dagmarjev Dagmar

Ž > Dagmarin

RoniM > Ronijev Roni

Ž > Ronijin

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 18 4.8.2009 17:03:14

19

Ker imajo učenke in učenci zelo različna, tudi pravopisno težka imena, jih tudi na tej stopnji ni mogoče spregledati. Zato so v preglednice sistematično uvrščeni skoraj vsi tipi imen (ni le po tuje zapisanih, npr. Lassie [lési] – Lassiejev), učenci pa se jih učijo tvoriti in razvrščati zgolj po podobnosti (analogiji). Skušajte jim torej le izostriti posluh za knjižne oblike, nikakor pa jim ni potrebno razlagati pravil.

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. rabo velike začetnice v svojilnih pridevnikih �

iz osebnih lastnih imenih.Tvorijo pridevniške izpeljanke – svojilne pridevnike iz osebnih lastnih imen po �

analogiji in ugotavljajo njihov pomen v besednih zvezah.

svojilni pridevniki iz rojstnih oz. krstnih imen, priimkov in vzdevkov (živalskih imen) �

Imate dve možnosti. Ali začnete z uvodnim besedilom v učbeniku ali prvo vajo v delovnem zvezku (gl. spodaj). Učenci naj preberejo uvodno besedilo v učbeniku in si ogledajo risbo. Spodbudite jih, da se razgledajo po stvareh na klopeh in odgovarjajo na vprašanje, čigavo je kaj. Besedne zveze sproti zapisujte na tablo, npr. Tinin zvezek, Lukova puščica. Če vam ne povejo pravilne svojilne oblike pridevnika, jih popravite in napišite pravilno. Spodbudite jih, da vam povejo, kaj so opazili (izhodišče je pogovor o imenih Miha in Ana ter Mihov in Anin).

Potem ko ste s pogovorom ali pisanjem predstavitve učence opozorili na oblike svojilnih pridevnikov, jih seznanite tudi s pravopisnim pravilom. Ogledajo naj si tudi oblike v preglednicah. Te naj učencem rabijo za opazovanje oblik in reševanje vaj v delovnem zvezku. Znati jim ni treba nobenih pravil o tvorbi. Dovolj je, da si urijo posluh za knjižne oblike in da se poskušajo ravnati po podobnosti oblik (npr. ime Janko uvrstiti v prvo preglednico in sklepati, da svojilno obliko tvorijo po podobnosti z imenom Marko, tj. Jankov). Do tega naj seveda pridejo s pomočjo vaj v delovnem zvezku in predstavitve sklepanja (str. 16 v učbeniku). Učenci so opozorjeni tudi na oblike, ki jih v knjižnem jeziku ne uporabljamo (npr. Dragotov), ravno tako z oznako »bistre glave« na glasovne spremembe. Te bodo verjetno dojeli za jezik bolj nadarjeni učenci.

Učenci po zgledu Rokov zajec odgovorijo na vprašanje Čigavo je kaj? še za druge tri živali (hrčka, psa in mucka). Tako dobijo tri slovarske oblike svojilnih pridevnikov iz osebnih imen (imen bitij) moškega spola.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 19 4.8.2009 17:03:14

20

Namen naloge je, da učenci preglednice izpolnjujejo na podlagi podobnosti oblik in urijo svoj posluh za knjižne oblike.a) Učenci izpolnjujejo preglednice s svojilnimi pridevniki iz moških imen tako, da si pomagajo

z zgledom v vsaki preglednici (npr. Novakov, Markov, Jakov). Imena moškega spola na -o in -a v pogovornem jeziku pogosto pregibamo tako, da podaljšamo osnovo s -t- in seveda potem tudi tvorimo obliko svojilnega pridevnika iz podaljšane osnove (Jankota – Jankotov in Jakata – Jakatov), ki je v knjižnem jeziku neprimerna. Podobna napaka se seveda lahko dogaja tudi pri tvorbi svojilnih pridevnikov na -ev, tj. pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz tistih imen, katerih podstava se končuje na č, ž (dž), š in j, npr. Maticev namesto Matičev ali Mitjov namesto Mitjev. Pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz ženskih imen je težav manj. Povzročata jih le premena pri imenih, katerih podstava se končuje na -c (npr. Anica – Anic > Aničin), in ženska imena, ki se končujejo na soglasnik, saj se pri izražanju tega, čigavo je kaj, tvorbi navadno izognemo tako, da uporabimo predlog in rodilnik (npr. od Mirjam namesto Mirjamin). Težje primere iz zadnje preglednice (Jožica – Jožičin, Polonca – Polončin itd.) je smiselno uporabiti v povedih in zapisati v zvezek.

b) in c) V preostala polja v preglednicah učenci dopišejo še svoje ime in priimek, nato pa jih dopolnijo še z drugimi. Preden začnejo dopolnjevati preglednice, preverite, ali so navodilo dobro razumeli; izraz ustrezna preglednica namreč od učencev zahteva, da imena razvrstijo po podobnosti oblik na pravo mesto, ne pa kamor koli.

Nekateri učenci bodo tvorili pravilno svojilno obliko ob pomoči naravnega čuta za jezik, drugi si bodo pomagali z izpolnjenimi preglednicami. Za urjenje sposobnosti iskanja po viru lahko nalogo razširite tako, da jih vprašate, iz katere preglednice je zapisana oblika (npr. Mihov iz preglednice, kjer je prva oblika Jaka – Jakov).

Učenci jo rešujejo samostojno po dveh zgledih. Preverite, ali so svojilne pridevnike zapisali pravilno.

Učenci najprej vsak po svoje povežejo rojstno oz. krstno ime in igračko oz. predmet, nato tvorijo čim bolj domiselne povedi. Opozorite jih, da ni nujno, da bi se poved vedno začela z izbranim svojilnim pridevnikom in samostalnikom.

Učenci se seznanijo z boljšimi oblikami za izražanje svojilnosti, tj. z zvezo svojilnega pridevnika in samostalnika (npr. Petrova torba). Ker ni nobenega zgleda, je naloga označena kot težja, saj se morajo sami domisliti pravilne rešitve.

Učenci se naučijo prepoznavati svojilne oblike pridevnikov, izpeljanih iz osebnih imen, ter se ponovno urijo v razvrščanju besed po abecedi.

Sarin � Ivanov � Mašin

a) Marjanov, Hrovatov, Kosov, Janov, Borutov, Borisov, Tianov � Danilov, Zorkov, Runov � Lukov, Mihov, Šerugov � Anžetov, Juretov � Nejčev, Zajčev � Aljošev, Matijev � Povžev, Urošev, Tadejev, Pikijev � Irenin, Majin, Lanin, Micin, Adelisin � Irisin, Nivesin, Karmenin � Jožičin, Polončin

b) Po smislu.c) Po smislu.

2

3

4

5

6

7

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 20 4.8.2009 17:03:15

20

Namen naloge je, da učenci preglednice izpolnjujejo na podlagi podobnosti oblik in urijo svoj posluh za knjižne oblike.a) Učenci izpolnjujejo preglednice s svojilnimi pridevniki iz moških imen tako, da si pomagajo

z zgledom v vsaki preglednici (npr. Novakov, Markov, Jakov). Imena moškega spola na -o in -a v pogovornem jeziku pogosto pregibamo tako, da podaljšamo osnovo s -t- in seveda potem tudi tvorimo obliko svojilnega pridevnika iz podaljšane osnove (Jankota – Jankotov in Jakata – Jakatov), ki je v knjižnem jeziku neprimerna. Podobna napaka se seveda lahko dogaja tudi pri tvorbi svojilnih pridevnikov na -ev, tj. pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz tistih imen, katerih podstava se končuje na č, ž (dž), š in j, npr. Maticev namesto Matičev ali Mitjov namesto Mitjev. Pri tvorbi svojilnih pridevnikov iz ženskih imen je težav manj. Povzročata jih le premena pri imenih, katerih podstava se končuje na -c (npr. Anica – Anic > Aničin), in ženska imena, ki se končujejo na soglasnik, saj se pri izražanju tega, čigavo je kaj, tvorbi navadno izognemo tako, da uporabimo predlog in rodilnik (npr. od Mirjam namesto Mirjamin). Težje primere iz zadnje preglednice (Jožica – Jožičin, Polonca – Polončin itd.) je smiselno uporabiti v povedih in zapisati v zvezek.

b) in c) V preostala polja v preglednicah učenci dopišejo še svoje ime in priimek, nato pa jih dopolnijo še z drugimi. Preden začnejo dopolnjevati preglednice, preverite, ali so navodilo dobro razumeli; izraz ustrezna preglednica namreč od učencev zahteva, da imena razvrstijo po podobnosti oblik na pravo mesto, ne pa kamor koli.

Nekateri učenci bodo tvorili pravilno svojilno obliko ob pomoči naravnega čuta za jezik, drugi si bodo pomagali z izpolnjenimi preglednicami. Za urjenje sposobnosti iskanja po viru lahko nalogo razširite tako, da jih vprašate, iz katere preglednice je zapisana oblika (npr. Mihov iz preglednice, kjer je prva oblika Jaka – Jakov).

Učenci jo rešujejo samostojno po dveh zgledih. Preverite, ali so svojilne pridevnike zapisali pravilno.

Učenci najprej vsak po svoje povežejo rojstno oz. krstno ime in igračko oz. predmet, nato tvorijo čim bolj domiselne povedi. Opozorite jih, da ni nujno, da bi se poved vedno začela z izbranim svojilnim pridevnikom in samostalnikom.

Učenci se seznanijo z boljšimi oblikami za izražanje svojilnosti, tj. z zvezo svojilnega pridevnika in samostalnika (npr. Petrova torba). Ker ni nobenega zgleda, je naloga označena kot težja, saj se morajo sami domisliti pravilne rešitve.

Učenci se naučijo prepoznavati svojilne oblike pridevnikov, izpeljanih iz osebnih imen, ter se ponovno urijo v razvrščanju besed po abecedi.

Sarin � Ivanov � Mašin

a) Marjanov, Hrovatov, Kosov, Janov, Borutov, Borisov, Tianov � Danilov, Zorkov, Runov � Lukov, Mihov, Šerugov � Anžetov, Juretov � Nejčev, Zajčev � Aljošev, Matijev � Povžev, Urošev, Tadejev, Pikijev � Irenin, Majin, Lanin, Micin, Adelisin � Irisin, Nivesin, Karmenin � Jožičin, Polončin

b) Po smislu.c) Po smislu.

2

3

4

5

6

7

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 20 4.8.2009 17:03:15

21

Jakobovo, Mihovo, Nikin, Anjine, Katarinino, Galovo, Žigov, Inesino, Tadejeve, Mojčino, Karinin, Lovrov, Zarjine

Po smislu.

Po smislu, npr.: Sanja bi rada imela Marjančini karti.

Petrova torba � očetovi čevlji � sosedov pes � babičina očala � Lovrov bager � Ljubičin zvezek

Po smislu.

a) Napiši manjkajoče črke v imenu, da boš izvedel, čigavo je kaj.

A__ brož__v skokBor__ s__va mizaA__drej__vi staršiŽupanči__eve pesmiNi__in pogumDragi__in zvezek

b) Dobljene zveze besed uporabi v povedih.

V povedih so podčrtane besede zapisane napačno. Popravi jih. Popravljene povedi napiši v zvezek.

Zvonkotov nasmeh očara vsakogar.Rad se vozim z Gregatovim kolesom.Aljošova sestra je le leto dni mlajša od moje.Tilen si rad sposodi Alešove barvice.Jurijov načrt se mi zdi dober.Mitjatovemu bratu je ime Martin.Kaj se je zgodilo z Mihcovim psom?Špelinin oče dela v bolnišnici.Od daleč smo slišali Ljubicine klice.

Po smislu. Dopolnjene oblike: Ambrožev, Borisova, Andrejevi, Župančičeve, Ninin, Dragičin

Zvonkov � Gregovim � Aljoševa � Aleševe � Jurijev � Mitjevemu � Mihčevim � Špelin � Ljubičine

3

4

5

6

7

Dodatni nalogi

1

2

Rešitve dodatnih nalog

1

2

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 21 4.8.2009 17:03:15

22

Zemljepisna (geografska) lastna imena so imena celin, krajev (mest, trgov, vasi), pokrajin, gorstev, vzpetin, hribov, dolin, voda (morij, rek, potokov ipd.), puščav, trgov, ulic ipd. (vse do nebesnih teles, posameznih objektov, stavb). V SP 2001 so zemljepisna imena razdeljena na naselbinska (imena mest, vasi, trgov oz. večjih urbaniziranih naselij, zaselkov) in nenaselbinska (vsa druga). Za oboje velja, da enobesedna pišemo z veliko začetnico; pravila se razlikujejo za dvo- ali večbesedna imena, in sicer za neprvo sestavino. Neprvo sestavino v naselbinskih imenih zapisujemo z veliko začetnico (npr. Kranjska Gora, Škofja Loka, Zidani Most), razen besed mesto, trg, vas, selo, sela, selce, naselje (npr. Novo mesto, Dolenja vas, Stari trg, Uršna sela) in predloga (npr. Loka pri Žusmu); neprvo sestavino v nenaselbinskih imenih, tj. imenih celin, držav, pokrajin, gorstev itd., pišemo z veliko začetnico, če je lastno ime (npr. Južna Amerika), in z malo, če je občna beseda (npr. Jadransko morje, Bohinjsko jezero). Z vsemi temi pravopisnimi pravili se bodo učenci seznanili postopoma. Na tej stopnji je dovolj, da se naučijo zapisovati veliko začetnico v enobesednih zemljepisnih imenih (taka so tudi na uvodnem zemljevidu Slovenije), v dvo- in večbesednih pa le, če so doma iz takega kraja (mogoče je dodati še kak bližnji kraj, s katerim prihajajo učenci pri svojem pisanju pogosto v stik). Vse drugo jih čaka v višjih razredih.

Vadijo lažja mesta v pravopisu, npr. rabo velike začetnice v znanih enobesednih �

zemljepisnih imenih, težja le pri zapisovanju domačega in bližnjih, znanih krajev.Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj, npr. � popravi.

začetnica v enobesednih naselbinskih in nenaselbinskih imenih �

Učence lahko s pogovorom spodbudite k razmišljanju o človekovi potrebi, da poimenuje vse okrog sebe. K temu jih nagovarja tudi uvodno besedilo.

Po uvodni motivaciji nadaljujte z vprašanji, povezanimi z okolico, v kateri učenci živijo (pokrajino, kraji, vodami, vzpetinami), npr. Kako se imenuje kraj, v katerem živiš, Ali je v bližini kakšna reka ali potok?, ter našo državo, celinami, planeti. Imena v odgovorih zapisujte na tablo. Nekaj jih je že v učbeniku. Če so dvo- ali večbesedna, jih zapisujte po pravopisnih pravilih in razložite, da si morajo pravilni zapis zapomniti. Seznam naj prepišejo v zvezek. Nato jih seznanite s pravopisnim pravilom o zapisovanju velike začetnice. Ali se res tako zapisujejo,

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

67–69DELOVNI ZVEZEK16–17UČBENIK

Zemljepisna imenaZemljepisna imena

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 22 4.8.2009 17:03:15

22

Zemljepisna (geografska) lastna imena so imena celin, krajev (mest, trgov, vasi), pokrajin, gorstev, vzpetin, hribov, dolin, voda (morij, rek, potokov ipd.), puščav, trgov, ulic ipd. (vse do nebesnih teles, posameznih objektov, stavb). V SP 2001 so zemljepisna imena razdeljena na naselbinska (imena mest, vasi, trgov oz. večjih urbaniziranih naselij, zaselkov) in nenaselbinska (vsa druga). Za oboje velja, da enobesedna pišemo z veliko začetnico; pravila se razlikujejo za dvo- ali večbesedna imena, in sicer za neprvo sestavino. Neprvo sestavino v naselbinskih imenih zapisujemo z veliko začetnico (npr. Kranjska Gora, Škofja Loka, Zidani Most), razen besed mesto, trg, vas, selo, sela, selce, naselje (npr. Novo mesto, Dolenja vas, Stari trg, Uršna sela) in predloga (npr. Loka pri Žusmu); neprvo sestavino v nenaselbinskih imenih, tj. imenih celin, držav, pokrajin, gorstev itd., pišemo z veliko začetnico, če je lastno ime (npr. Južna Amerika), in z malo, če je občna beseda (npr. Jadransko morje, Bohinjsko jezero). Z vsemi temi pravopisnimi pravili se bodo učenci seznanili postopoma. Na tej stopnji je dovolj, da se naučijo zapisovati veliko začetnico v enobesednih zemljepisnih imenih (taka so tudi na uvodnem zemljevidu Slovenije), v dvo- in večbesednih pa le, če so doma iz takega kraja (mogoče je dodati še kak bližnji kraj, s katerim prihajajo učenci pri svojem pisanju pogosto v stik). Vse drugo jih čaka v višjih razredih.

Vadijo lažja mesta v pravopisu, npr. rabo velike začetnice v znanih enobesednih �

zemljepisnih imenih, težja le pri zapisovanju domačega in bližnjih, znanih krajev.Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj, npr. � popravi.

začetnica v enobesednih naselbinskih in nenaselbinskih imenih �

Učence lahko s pogovorom spodbudite k razmišljanju o človekovi potrebi, da poimenuje vse okrog sebe. K temu jih nagovarja tudi uvodno besedilo.

Po uvodni motivaciji nadaljujte z vprašanji, povezanimi z okolico, v kateri učenci živijo (pokrajino, kraji, vodami, vzpetinami), npr. Kako se imenuje kraj, v katerem živiš, Ali je v bližini kakšna reka ali potok?, ter našo državo, celinami, planeti. Imena v odgovorih zapisujte na tablo. Nekaj jih je že v učbeniku. Če so dvo- ali večbesedna, jih zapisujte po pravopisnih pravilih in razložite, da si morajo pravilni zapis zapomniti. Seznam naj prepišejo v zvezek. Nato jih seznanite s pravopisnim pravilom o zapisovanju velike začetnice. Ali se res tako zapisujejo,

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

67–69DELOVNI ZVEZEK16–17UČBENIK

Zemljepisna imenaZemljepisna imena

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 22 4.8.2009 17:03:15

23

naj se prepričajo na zemljevidu Slovenije v učbeniku. Povprašajte jih, ali to velja tudi za tista zemljepisna imena, ki so napisana s samimi velikimi črkami.

a) Učenci ob pomoči zemljevida iz učbenika dopolnijo povedi. Rešitve preverite.Opozorite jih na krožce (naselbinska imena) in kvadratek s črnim kvadratkom (glavno mesto, torej tudi naselbinsko ime) ter na druge barve in črni trikotnik za vrhove, poleg tega napise s samimi velikimi črkami (vse to so nenaselbinska imena). Pozneje jim bo to védenje pomagalo pri razlikovanju naselbinskih (krožci in kvadratki) od nenaselbinskih imen (vse drugo).

b) Dodatno prepišejo zemljepisna imena in jih razvrstijo v tri stolpce.c) Imena uporabijo v povedih. Preverite, ali so jih zapisali pravilno. Če jih niso, jih opozorite

na napake in po potrebi ponovno razložite pravopisno pravilo.č) Učenci uzavestijo rabo velike začetnice v zapisovanju enobesednih zemljepisnih imen.

Mogoče lahko kak zgled učencem zaradi pomanjkljive izobrazbe povzroča težave (npr. Krško, na Madžarskem, Škrlatica). Naloga je priložnost, da se z njimi pogovorite o tu navedenih zemljepisnih imenih.

Popravljanje napačnih zapisov zahteva od učencev malo več pozornosti. Opaziti morajo napačno zapisane male začetnice zemljepisnih imen. Namen takšnih nalog je, da se urijo v prepoznavanju napak v besedilih (svojih ali koga drugega). Težava pri zapisovanju enobesednih zemljepisnih lastnih imen se lahko pojavi le v primeru, da učenci besed ne prepoznajo kot lastna imena (to pomeni, da jim manjka splošnega znanja, ki je pri zapisovanju imen tudi zelo pomembno). Naloga je zastavljena tako, da naj bi jih učenci razbrali iz sobesedila. A brati morajo pozorno.

V preglednici poskušajo učenci poiskati zemljepisna imena iz svoje okolice. Če so v njej dvo- ali večbesedna zemljepisna imena, jih nanje opozorite (naj se posebej skrbno pozanimajo, kako se pišejo). Nalogo naj potem rešujejo samostojno. O rešitvah se pogovorite. Zapis zemljepisnih imen v okolici naj si zapomnijo, pravil za zapisovanje večbesednih zemljepisnih imen pa se bodo naučili v višjih razredih.

Naloga je označena kot težja samo zato, ker morajo biti učenci pozorni tudi na to, kaj je kraj, kaj država ipd. Z njimi se pogovorite o izpolnjeni preglednici, povprašajte jih po morebitnih dvomih in težavah, ki so jih imeli pri razvrščanju zemljepisnih imen.

Družabna igra je povezana s splošnim znanjem, zato ponuja priložnost, da učence spodbudite k širjenju lastnega obzorja; lahko tekmujejo, kdo bo poiskal več imen. Težave lahko nastanejo pri zapisu tujih imen, če jih učenci bodisi zaradi potovanja, gledanja televizije, branja, brskanja po spletnih straneh, družabnih iger ipd. poznajo. To je priložnost, da jim razložite, kako drugi narodi v svojih jezikih besede precej drugače pišejo, kot jih izgovarjajo, in da imamo Slovenci s svojo slovenščino pred njimi prednost, saj naš pravopis ni tako zelo zahteven.

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

6

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 23 4.8.2009 17:03:15

24

a) Slovenija � Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško � Ljubljana � Sava � Triglav � Piran, Koperb) Po smislu.

c) Po smislu.

č) Z veliko začetnico. ALI Pisal sem jih z veliko začetnico.

Snežnika � Krško � Kumu � Madžarskem � Kolpa � Škrlatica � Izolo

Hrvaškem � Krki � Bohinju � Sava, Donavo � Zemlja, Mars � Idrija

Po smislu.

Kraj Država Voda (reka, potok) Vzpetina (gora, hrib) PlanetKrško Madžarska Kolpa Snežnik ZemljaIzola Slovenija Krka Kum MarsTrst Hrvaška (2x) Sava ŠkrlaticaPoreč DonavaRibnicaBohinjStudorBeogradIdrija

Opombi: 1. Nič ni narobe, če bodo učenci pisali imena v sklonih, kot so uporabljeni v zgledih. Pomembna je začetnica. 2. Ime za železnico, Porečanka, strogo gledano tudi sodi med zemljepisna imena. Uvrstitev mednje bi bila za to stopnjo prezahtevna, zato je v preglednici izpuščeno.

Po smislu.

Iz zemljepisnih imen lahko nastanejo tudi izpeljanke – vrstni pridevniki na -ski in -ški, ki jih pišemo z malo začetnico.Zgled: Slovenija je država. Razlaga: V pogovoru z učenci pridete do sklepa, da je Slovenija zemljepisno lastno ime, ki ga pišemo z veliko začetnico.Zgled: Slovenci govorimo slovenski jezik. Razlaga: V pogovoru z učenci pridete do sklepa, da slovenski jezik ni lastno ime; besede, ki se končujejo na -ski ali -ški, in so povezane z lastnimi imeni, pišemo z malo začetnico.Učenci naštevajo podobne primere.Pridevnik slovenski nastopa v besedni zvezi slovenski jezik kot vrstni pridevnik, ki je sicer izpeljan iz zemljepisnega lastnega imena Slovenija, a ker ni del lastnega imena, kot je npr. v besedni zvezi Slovenski pravopis, ga pišemo z malo začetnico.

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

6

5

69–71DELOVNI ZVEZEK18UČBENIK

Besede iz zemljepisnih imen

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 24 4.8.2009 17:03:15

24

a) Slovenija � Italijo, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško � Ljubljana � Sava � Triglav � Piran, Koperb) Po smislu.

c) Po smislu.

č) Z veliko začetnico. ALI Pisal sem jih z veliko začetnico.

Snežnika � Krško � Kumu � Madžarskem � Kolpa � Škrlatica � Izolo

Hrvaškem � Krki � Bohinju � Sava, Donavo � Zemlja, Mars � Idrija

Po smislu.

Kraj Država Voda (reka, potok) Vzpetina (gora, hrib) PlanetKrško Madžarska Kolpa Snežnik ZemljaIzola Slovenija Krka Kum MarsTrst Hrvaška (2x) Sava ŠkrlaticaPoreč DonavaRibnicaBohinjStudorBeogradIdrija

Opombi: 1. Nič ni narobe, če bodo učenci pisali imena v sklonih, kot so uporabljeni v zgledih. Pomembna je začetnica. 2. Ime za železnico, Porečanka, strogo gledano tudi sodi med zemljepisna imena. Uvrstitev mednje bi bila za to stopnjo prezahtevna, zato je v preglednici izpuščeno.

Po smislu.

Iz zemljepisnih imen lahko nastanejo tudi izpeljanke – vrstni pridevniki na -ski in -ški, ki jih pišemo z malo začetnico.Zgled: Slovenija je država. Razlaga: V pogovoru z učenci pridete do sklepa, da je Slovenija zemljepisno lastno ime, ki ga pišemo z veliko začetnico.Zgled: Slovenci govorimo slovenski jezik. Razlaga: V pogovoru z učenci pridete do sklepa, da slovenski jezik ni lastno ime; besede, ki se končujejo na -ski ali -ški, in so povezane z lastnimi imeni, pišemo z malo začetnico.Učenci naštevajo podobne primere.Pridevnik slovenski nastopa v besedni zvezi slovenski jezik kot vrstni pridevnik, ki je sicer izpeljan iz zemljepisnega lastnega imena Slovenija, a ker ni del lastnega imena, kot je npr. v besedni zvezi Slovenski pravopis, ga pišemo z malo začetnico.

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

6

5

69–71DELOVNI ZVEZEK18UČBENIK

Besede iz zemljepisnih imen

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 24 4.8.2009 17:03:15

25

Zaradi poenostavitve in pogoste napačne rabe velike začetnice, povezane z lastnimi imeni, je ohranjen enak nadnaslov (kot pri prejšnji temi), ki se nanaša na obravnavo pravopisne teme. Sicer se učenci tu seznanijo z malo začetnico.

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. rabo male začetnice v vrstnih pridevnikih iz �

zemljepisnih lastnih imen.Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj, npr. � popravi.

zapisovanje vrstnih pridevnikov na � -ski in -ški iz enobesednih zemljepisnih imen

Z učenci ponovite veliko začetnico pri Zemljepisnih imenih. Pogovorite se o stvareh, živalih, jedeh ipd., poimenovanih po krajih, in k tistim, ki so na risbah, dodajte še katero, poimenovano po državi, pokrajini (npr. jezik, narečje, noša), razlikah med prebivalci različnih delov Slovenije po govorici (npr. štajersko, koroško, gorenjsko narečje), po jedi (npr. prekmurska gibanica), po narodni noši (npr. primorska, koroška). Učenci iščejo značilno govorico, jed, nošo še za druge dele Slovenije (npr. Primorsko, Dolenjsko, Gorenjsko).

Po uvodni motivaciji napišite na tablo seznam besednih zvez. Učencem razložite, da so dobljene besede izpeljane iz zemljepisnih imen, ki se končajo na -ski ali -ški, in se pišejo z malo začetnico. Seznam naj prepišejo v zvezek.

Učenci po zgledu rešujejo preglednici, ki sta smiselno razdeljeni. V prvi so vsi pridevniki na -ski, v drugi pa na -ški.

Učenci jo rešujejo samostojno. Nekaj naj jih glasno prebere rešitve, in sicer tako, da povejo, kakšno začetnico so zapisali.

Preberite zgled in se o njem pogovorite. Učenci nato samostojno nadaljujejo po zgledu.Težava za učence (in marsikdaj za učitelje in vse pišoče) je v tem, da so tovrstni pridevniki pogosto prva sestavina stvarnega lastnega imena sredi povedi – moramo jih prepoznati kot take in jih seveda pisati z veliko začetnico. V tej nalogi takih zgledov seveda ni.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 25 4.8.2009 17:03:15

26

in 5 Prepisovanje popravljenih povedi v zvezek je primerno za domačo nalogo, in to

potem, ko ste se že prepričali o tem, kakšni so popravki učencev.

idrijski, španski, nemški, dravski, dunajski, ljubljanski, madžarski, poljski

Štajerski � štajerskih � Koroškem � koroški � primorski, Primorsko � Gorenjsko � gorenjski � dolenjska � Dolenjski � Notranjskega � notranjska

Povedi po smislu, npr. Vsako poletje se vsaj enkrat odpeljemo na Bled. Takrat se radi posladkamo z blejsko kremno rezino.Preostale besede in besedne zveze: Prekmurje – prekmurska gibanica � Anglija – angleški zajtrk � Francija – francoska solata

blejska (kulinarična posebnost) � bohinjska � pohorsko

Po smislu.

Uporabi pravilno začetnico.

Jana in Rado rada potujeta. Zanimajo jih ne le (SLOVENSKI) , ampak

tudi tuji kraji. Predlani sta s starši obiskala (POSTOJNO) , (PORTOROŽ)

in (PTUJ) . Pred leti sta bila v (PARIZ)

in (LONDON) . Na letošnjih počitnicah

v kampu sta spoznala vrstnike iz (ITALIJE) in (NEMČIJE).

Sporazumevali so se v (ANGLEŠKEM) jeziku.

V zvezek zapiši povedi. Uporabi naštete zveze besed.V SLOVENIJI, NA LJUBLJANSKIH ULICAH, DUNAJSKI ZREZEK, PO GORENJSKIH PLANINAH

slovenski � Postojno, Portorož, Ptuj � Parizu, Londonu � Italije, Nemčije � angleškem

Po smislu. Zapis besednih zvez (sredi povedi): v Sloveniji � na ljubljanskih ulicah � dunajski zrezek � po gorenjskih planinah.

4

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

Dodatni nalogi

1

2

Rešitve dodatnih nalog

1

2

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 26 4.8.2009 17:03:15

26

in 5 Prepisovanje popravljenih povedi v zvezek je primerno za domačo nalogo, in to

potem, ko ste se že prepričali o tem, kakšni so popravki učencev.

idrijski, španski, nemški, dravski, dunajski, ljubljanski, madžarski, poljski

Štajerski � štajerskih � Koroškem � koroški � primorski, Primorsko � Gorenjsko � gorenjski � dolenjska � Dolenjski � Notranjskega � notranjska

Povedi po smislu, npr. Vsako poletje se vsaj enkrat odpeljemo na Bled. Takrat se radi posladkamo z blejsko kremno rezino.Preostale besede in besedne zveze: Prekmurje – prekmurska gibanica � Anglija – angleški zajtrk � Francija – francoska solata

blejska (kulinarična posebnost) � bohinjska � pohorsko

Po smislu.

Uporabi pravilno začetnico.

Jana in Rado rada potujeta. Zanimajo jih ne le (SLOVENSKI) , ampak

tudi tuji kraji. Predlani sta s starši obiskala (POSTOJNO) , (PORTOROŽ)

in (PTUJ) . Pred leti sta bila v (PARIZ)

in (LONDON) . Na letošnjih počitnicah

v kampu sta spoznala vrstnike iz (ITALIJE) in (NEMČIJE).

Sporazumevali so se v (ANGLEŠKEM) jeziku.

V zvezek zapiši povedi. Uporabi naštete zveze besed.V SLOVENIJI, NA LJUBLJANSKIH ULICAH, DUNAJSKI ZREZEK, PO GORENJSKIH PLANINAH

slovenski � Postojno, Portorož, Ptuj � Parizu, Londonu � Italije, Nemčije � angleškem

Po smislu. Zapis besednih zvez (sredi povedi): v Sloveniji � na ljubljanskih ulicah � dunajski zrezek � po gorenjskih planinah.

4

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

Dodatni nalogi

1

2

Rešitve dodatnih nalog

1

2

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 26 4.8.2009 17:03:15

27

Pika, vprašaj in klicaj so končna ločila, vejica pa je nekončno ločilo. Skladenjsko piko pišemo na koncu pripovednih povedi in na koncu velelnih povedi, ki niso čustveno obarvane, neskladenjsko piko pa za okrajšavami, številkami (označevanje vrstilnih števnikov) in za zapisovanje prislova tipa prvič s številko (npr. 1.). Tri pike (tripičje) zaznamujejo nedokončano misel. Vprašaj pišemo na koncu vprašalnih povedi in sredi vrinjene vprašalne povedi. Na koncu priredne ali proste zveze stavkov iste povedi pa ga pišemo le, če je zadnji neodvisni stavek vprašalni; če je pripovedni, pišemo seveda piko (npr. Vprašal ga je, kako se ima. in ne Vprašal ga je, kako se ima?). Skratka, končno ločilo v zloženih povedih se ravna po glavnem stavku. Klicaj pišemo na koncu čustveno obarvanih povedi, na koncu čustveno obarvanih vrinjenih povedi in (neobvezno) za naslovnim nagovorom v pismih, govorih ipd. Vejico pišemo med nestavčnimi enakovrednimi deli, ne pa pred vezalnimi vezniki in, pa, ter. Če je poved kako drugače organizirana, lahko stoji vejica tudi pred njimi (npr. na koncu odvisnika, ki mu sledi in).

Prepoznavajo in usvajajo rabo končnih ločil (pike, treh pik, vprašaja, klicaja) na �

koncu enostavčnih in večstavčnih povedi.Prepoznavajo in usvajajo rabo nekončnih ločil (vejice) med nestavčnimi �

enakovrednimi deli pri naštevanju.

pojem ločilo (pojasnjene so tudi tri pike oz. tripičje, ker se v učbenikih pogosto uporabljajo) �

stavljenje ločil (pike, vprašaja in klicaja) na koncu povedi in vejice v naštevalnih enotah (in �

ne pred in v teh enotah)

Začnite z uvodno risbo v učbeniku in pogovorom o tem, da vsa ta ločila že kar nekaj časa uporabljajo.

Učenci se seznanijo s pojmom ločilo in nekaj vrstami ločil (s piko, vprašajem in klicajem) ter njihovim zapisom na koncu povedi (pri obravnavi povedi na str. 34–38 se bodo seznanili še z več zgledi in rabo teh ločil) ter z vejico pri naštevanju. Z neskladenjsko rabo pike (npr. pri zapisovanju vrstilnega števnika s številko) se bodo seznanili pri števniku in v višjih razredih.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

24–25DELOVNI ZVEZEK19–20UČBENIK

24–25DELOVNI ZVEZEK19–20UČBENIK

Pika, vprašaj, klicaj in vejicaPika, vprašaj, klicaj in vejica

LOČILA

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 27 4.8.2009 17:03:15

28

Učenci poimenujejo posamezna ločila in napišejo nadpomenko (ločila).

V prazna polja napišejo končna ločila. Pomagajo si z učbenikom.

Paziti morajo, da vejice ne napišejo v vsak kvadratek.Z učenci se pogovorite o besedah, razloženih v slovarčku.

a) klicaj � vejica � vprašaj � tri pike (tripičje)b) ločilo

. � ? � ? � ! � ? � . � . � ! � .

Kupi 4 velike črtaste zvezke, 4 male črtaste zvezke in en velik karirasti zvezek. � Odkupimučbenike, delovne zvezke, različne priročnike … � Prodam kolovrat, gramofon s trobljo,skrinjo in starinski likalnik. � Prodam vrtna korita za rože, limone, oljke, okrasno drevje. � Narejena so iz granita, peščenjaka, marmorja in apnenca.

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 28 4.8.2009 17:03:15

28

Učenci poimenujejo posamezna ločila in napišejo nadpomenko (ločila).

V prazna polja napišejo končna ločila. Pomagajo si z učbenikom.

Paziti morajo, da vejice ne napišejo v vsak kvadratek.Z učenci se pogovorite o besedah, razloženih v slovarčku.

a) klicaj � vejica � vprašaj � tri pike (tripičje)b) ločilo

. � ? � ? � ! � ? � . � . � ! � .

Kupi 4 velike črtaste zvezke, 4 male črtaste zvezke in en velik karirasti zvezek. � Odkupimučbenike, delovne zvezke, različne priročnike … � Prodam kolovrat, gramofon s trobljo,skrinjo in starinski likalnik. � Prodam vrtna korita za rože, limone, oljke, okrasno drevje. � Narejena so iz granita, peščenjaka, marmorja in apnenca.

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 28 4.8.2009 17:03:15

29

Uvodno besedilo in risba zajemata vse tiste pravopisno-pravorečne težave, s katerimi se bodo seznanjali v tem poglavju (razen pod naslovoma Pišemo brez težav in Polglasnik). V tem poglavju naj bi učenci čim bolj uzavestili razmerje med glasom in črko, to je razlike med izgovorom in zapisom, kjer te obstajajo in ki pišočim tudi povzročajo težave.

Učenci naj na glas ali tiho preberejo uvodno besedilo in si ogledajo risbo z besedami ali besednimi zvezami. Z vprašanji jih spodbudite k opazovanju in komentiranju rdečih poudarkov (predloga z/s, črke l in glasu [u˘], sklopov lj, nj, izgovor predloga v).

Predlog je en sam, s je le izgovorna in pisna različica z-ja. Različico z pišemo pred besedami, ki se začenjajo na črke za zveneče glasove (torej pred besedami na črke, s katerimi zapisujemo samoglasnike a, e, i, o, u, zvočnike l, r, m, n, v, j ali zveneče nezvočnike b, d, g, z, ž, dž, različico s pa pred tistimi, ki se začenjajo na črke za nezveneče glasove (nezveneče nezvočnike p, t, k, c, č, s, š, h, f). Da bi predlog pravilno zapisovali, ga moramo tudi prav izgovarjati oz. brati, tj. skupaj z besedo, ki mu sledi, saj se razlikovanje med izgovorom in zapisom pojavlja le v zapletenih primerih, npr. ob tujih imenih, ki jih drugače pišemo, kot izgovarjamo (npr. Zois [cójz-] – z Zoisom [scójzom]). Le kadar predlog izgovarjamo s polglasnikom in premorom, ga izgovarjamo zveneče tudi pred besedami na nezveneče glasove in zato tudi narobe pišemo (npr. [z e póšto] – z pošto namesto pravilno [spóšto] – s pošto). Učencem pomagajte razlikovati med nezvenečimi in zvenečimi glasovi tako, da jim svetujete, naj se primejo za grlo, ali, še bolje, položijo roko na glavo: če bodo čutili tresljaje, potem izgovarjajo zveneči glas, sicer nezvenečega.

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. izbiro predloga � z/s.Vadijo vezani izgovor nezloženih predlogov. �

Vadijo razločno, naravno in knjižno branje. �

Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj, npr. za � pisanje skupaj oz. narazen.

izgovor in zapis predloga � z/s

Uvodna motivacija

Predmet obravnave

54–63 73–76 84–96DELOVNI ZVEZEK20–31UČBENIK

NAGAJIVKE

54–58DELOVNI ZVEZEK21–22UČBENIK

Predlog z ali sPredlog z ali s

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 29 4.8.2009 17:03:15

30

Začnite z uvodno risbo v učbeniku in prvim namigom za pogovor.

Strani v učbeniku so namenjene pogovoru v razredu in pomoči pri reševanju nalog v delovnem zvezku. Učenci naj se seznanijo predvsem z obema shematskima prikazoma za zapis različic z in s (prva črka imen, pred katerimi stojita, je rdeče obarvana) ter pomagaloma. Pomembno je, da se zapis predloga in besede naučijo izgovarjati (brati) skupaj, saj v večini narečij v teh primerih ni odstopanj od zborne izreke. Približni zapis izgovora je poudarjen s črno barvo (tudi v uvodni risbi), z rdečo je poudarjen zapis. Učenci, ki jim je bliže memoriranje, naj si zapomnijo pravilo o zapisovanju obeh različic na str. 22 v učbeniku. Posnetek št. 1 jih ponovno opozori na pravilni izgovor, kolikor ga še ne obvladajo, pravilo pa tudi na zapisovanje predloga, ločenega od besede. Seznanijo se tudi z nasprotnostnim parom z/s in na (s predlogi in nasprotnostnimi pari se bodo natančneje seznanili v 7. razredu).

Št. 1

UČITELJICA: Ponavljaj za mano.z lopato – s peresomUČENKA: z lopato – s peresom

Vaje in naloge si sledijo od preprostih (najprej zapis različice z in nato s) do zahtevnejših, kjer so zgledi za zapis obeh različic pomešani med seboj in v katerih morajo popraviti napake; dodane so še vaje za nasprotnostni par. Urijo se tudi v glasnem branju.

Učenci poslušajo predložne zveze, jih zapišejo, nato pa se seznanijo z razliko med izgovorom (ena beseda) in zapisom (dve besedi).

a) Št. 20

UČITELJICA: z Markom – z avtom – z Rokom – z dežnikom – z jagodami – z glavnikom

b) Št. 21

UČITELJICA (narek): z Markom (premor) z avtom (premor) z Rokom (premor) z dežnikom (premor) z jagodami (premor) z glavnikom (premor)

c) Št. 22

UČITELJICA: z vajoUčenci zapišejo ugotovitev.

č) Zapišejo ugotovitev, povezano s poslušanjem posnetka pri prejšnji vaji.

V prazna polja napišejo različico z.

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 30 4.8.2009 17:03:15

30

Začnite z uvodno risbo v učbeniku in prvim namigom za pogovor.

Strani v učbeniku so namenjene pogovoru v razredu in pomoči pri reševanju nalog v delovnem zvezku. Učenci naj se seznanijo predvsem z obema shematskima prikazoma za zapis različic z in s (prva črka imen, pred katerimi stojita, je rdeče obarvana) ter pomagaloma. Pomembno je, da se zapis predloga in besede naučijo izgovarjati (brati) skupaj, saj v večini narečij v teh primerih ni odstopanj od zborne izreke. Približni zapis izgovora je poudarjen s črno barvo (tudi v uvodni risbi), z rdečo je poudarjen zapis. Učenci, ki jim je bliže memoriranje, naj si zapomnijo pravilo o zapisovanju obeh različic na str. 22 v učbeniku. Posnetek št. 1 jih ponovno opozori na pravilni izgovor, kolikor ga še ne obvladajo, pravilo pa tudi na zapisovanje predloga, ločenega od besede. Seznanijo se tudi z nasprotnostnim parom z/s in na (s predlogi in nasprotnostnimi pari se bodo natančneje seznanili v 7. razredu).

Št. 1

UČITELJICA: Ponavljaj za mano.z lopato – s peresomUČENKA: z lopato – s peresom

Vaje in naloge si sledijo od preprostih (najprej zapis različice z in nato s) do zahtevnejših, kjer so zgledi za zapis obeh različic pomešani med seboj in v katerih morajo popraviti napake; dodane so še vaje za nasprotnostni par. Urijo se tudi v glasnem branju.

Učenci poslušajo predložne zveze, jih zapišejo, nato pa se seznanijo z razliko med izgovorom (ena beseda) in zapisom (dve besedi).

a) Št. 20

UČITELJICA: z Markom – z avtom – z Rokom – z dežnikom – z jagodami – z glavnikom

b) Št. 21

UČITELJICA (narek): z Markom (premor) z avtom (premor) z Rokom (premor) z dežnikom (premor) z jagodami (premor) z glavnikom (premor)

c) Št. 22

UČITELJICA: z vajoUčenci zapišejo ugotovitev.

č) Zapišejo ugotovitev, povezano s poslušanjem posnetka pri prejšnji vaji.

V prazna polja napišejo različico z.

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 30 4.8.2009 17:03:15

31

a) in b) Učenci izbirajo med prevoznimi sredstvi in se z zapisom predložne zveze urijo v uporabi pravilne različice. Vsak od učencev naj prebere po eno poved. Učence posebej opozorite, da morajo predlog in naslednjo besedo izgovarjati oz. brati skupaj. Če komu ne gre, naj ponovi za vami.

Učenci poslušajo pravilno izgovorjene predložne zveze in jih nato napišejo. Ker so se velike začetnice že učili, morajo znati imena napisati pravilno brez posebnega opozorila.

a) Št. 23

UČITELJ: s Tinkaro – s kolesom – s Heleno – s petjem – s fi žolom – s cunjo

b) Št. 24

UČITELJ (narek): s Tinkaro (premor) s kolesom (premor) s Heleno (premor) s petjem (premor) s fi žolom (premor) s cunjo

V prazna polja napišejo različico s.a) Naloga zahteva samostojno zapisovanje predložne zveze (zveze predloga in besede);

učencem sta v pomoč črtica in črta ter risbice na koncu povedi. Učenci se tako urijo v uporabi različice s.

b) Nato povedi še glasno berejo, pri čemer se lahko prepričate, ali znajo predlog brati skupaj z besedo, ki mu sledi.

Pri tej vaji, kjer ugotavljajo, na katere črke se začenjajo besede, pred katerimi pišemo različico s, si lahko pomagajo z učbenikom. Da si lahko, naj ugotovijo sami. Teoretičnega znanja na tej stopnji seveda ni treba preverjati, pomembno je le, da učenci napisano razumejo in da si s pravilom lahko pomagajo.

Učenci uzavestijo zapis predloga.

Št. 25

UČITELJICA: s kolesom (premor) s padalom (premor) z gobami (premor) s sošolko (premor) z zelenjavo

a) Predložne zveze morajo prebrati povezano.

b) Št. 26

S pomočjo posnetka se prepričajo, ali so brali prav.UČITELJ: zZoranom – žŽivo ali zŽivo – s Simonom – šŠpelo ali sŠpelo – šČrtom ali sČrtom

c) Učenci ugotovijo, kako so sami brali. Pozorni bodite predvsem na prilikovane različice (npr. žŽivo ali zŽivo), saj sta pravorečno pravilna oba izgovora.

Učenci uzavestijo izgovor predloga.

3

4

5

6

7

8

9

10

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 31 4.8.2009 17:03:15

32

Učenci se na podlagi naučenega odločajo med zapisom različice z oz. s; ustrezne besede, pred katerimi je zdaj s, nato z. Na črtico napišejo pravilno različico. Vajo lahko razširite: učenci naj povedi preberejo na glas.

a) Naloga zahteva obvladovanje zapisa z/s. Hkrati od učencev terja nekaj pazljivosti in spretnosti pri povezovanju vsebine. Preden nadaljujejo, se prepričajte, ali so vajo pravilno rešili.

b) Pravilno rešeno vajo a) prepišejo v zvezek. Tako utrjujejo zapis predloga z/s. Prepričajte se, ali so vse zapisali pravilno, in popravite tudi morebitne druge napake, ki so nastale pri prepisovanju. Nalogo lahko razširite: učenci naj pravilno zapisane povedi še glasno preberejo.

Tokrat učenci celoten proces (popravljanje, prepisovanje in preverjanje pravilnega zapisa s pomočjo glasno branega besedila na posnetku) opravijo sami. Šele nato skušajte skupaj v razredu ugotoviti, kje so bile napake in koliko jih je bilo. Posnetek lahko uporabite tudi za urjenje v glasnem branju (ponavljanje za učiteljico).

a) Popravljanje napačnih zapisov zahteva od učencev malo več pozornosti.

b) Učenci prepišejo besedilo tako, kot so ga popravili.

c) Št. 27

Ob poslušanju posnetka ugotavljajo, ali so res popravili vse napake. UČITELJICA: Učiteljica nas je seznanila s pripravami na likovno tekmovanje. S Silvom sva se odločila, da bova risala s svinčnikom. Le rože bo on pobarval z barvicami, jaz pa z voščenkami. S težavo sva se lotila dela. Silvo je s hitrimi potezami narisal obzorje in oblake ter nekaj rožic. Sama sem s premislekom razdelila površino lista na tri dele. V enem sem si zamislila hišo, v drugem travnik, v tretjem nebo z oblaki. Največ dela sem imela s hišo. Ko sta bili risbi gotovi, sva se s Silvom odločila, da se bova udeležila likovnega tekmovanja.

a) in b) Učenci naj iz povedi razberejo, kateri predlog bodo zapisali. Hkrati utrjujejo zapisovanje različice predloga z/s.

a) Po smislu.b) z Markom � z avtom � z Rokom � z dežnikom � z jagodami � z glavnikomc) Eno besedo. ALI Eno. ALI Slišim eno besedo.č) Z dvema besedama. ALI Napišem z dvema besedama.

Povsod je pravilna različica z.

a) z letalom � z ladjo � z avtom � z motorjem (Opomba: Zaporedje je lahko tudi drugačno.)b) Besedo s predlogom prebere kot eno besedo.

a) in b) s Tinkaro � s kolesom � s Heleno � s petjem � s fi žolom � s cunjo

Povsod je pravilna različica s.

11

12

13

14

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 32 4.8.2009 17:03:15

32

Učenci se na podlagi naučenega odločajo med zapisom različice z oz. s; ustrezne besede, pred katerimi je zdaj s, nato z. Na črtico napišejo pravilno različico. Vajo lahko razširite: učenci naj povedi preberejo na glas.

a) Naloga zahteva obvladovanje zapisa z/s. Hkrati od učencev terja nekaj pazljivosti in spretnosti pri povezovanju vsebine. Preden nadaljujejo, se prepričajte, ali so vajo pravilno rešili.

b) Pravilno rešeno vajo a) prepišejo v zvezek. Tako utrjujejo zapis predloga z/s. Prepričajte se, ali so vse zapisali pravilno, in popravite tudi morebitne druge napake, ki so nastale pri prepisovanju. Nalogo lahko razširite: učenci naj pravilno zapisane povedi še glasno preberejo.

Tokrat učenci celoten proces (popravljanje, prepisovanje in preverjanje pravilnega zapisa s pomočjo glasno branega besedila na posnetku) opravijo sami. Šele nato skušajte skupaj v razredu ugotoviti, kje so bile napake in koliko jih je bilo. Posnetek lahko uporabite tudi za urjenje v glasnem branju (ponavljanje za učiteljico).

a) Popravljanje napačnih zapisov zahteva od učencev malo več pozornosti.

b) Učenci prepišejo besedilo tako, kot so ga popravili.

c) Št. 27

Ob poslušanju posnetka ugotavljajo, ali so res popravili vse napake. UČITELJICA: Učiteljica nas je seznanila s pripravami na likovno tekmovanje. S Silvom sva se odločila, da bova risala s svinčnikom. Le rože bo on pobarval z barvicami, jaz pa z voščenkami. S težavo sva se lotila dela. Silvo je s hitrimi potezami narisal obzorje in oblake ter nekaj rožic. Sama sem s premislekom razdelila površino lista na tri dele. V enem sem si zamislila hišo, v drugem travnik, v tretjem nebo z oblaki. Največ dela sem imela s hišo. Ko sta bili risbi gotovi, sva se s Silvom odločila, da se bova udeležila likovnega tekmovanja.

a) in b) Učenci naj iz povedi razberejo, kateri predlog bodo zapisali. Hkrati utrjujejo zapisovanje različice predloga z/s.

a) Po smislu.b) z Markom � z avtom � z Rokom � z dežnikom � z jagodami � z glavnikomc) Eno besedo. ALI Eno. ALI Slišim eno besedo.č) Z dvema besedama. ALI Napišem z dvema besedama.

Povsod je pravilna različica z.

a) z letalom � z ladjo � z avtom � z motorjem (Opomba: Zaporedje je lahko tudi drugačno.)b) Besedo s predlogom prebere kot eno besedo.

a) in b) s Tinkaro � s kolesom � s Heleno � s petjem � s fi žolom � s cunjo

Povsod je pravilna različica s.

11

12

13

14

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 32 4.8.2009 17:03:15

33

a) s čokolado � s sokom � s torto � s potico ALI s kosom poticeb) Besedo s predlogom prebere kot eno besedo.

p, t, k, c, č, f, s, š in h ALI Besede se začenjajo na črke p, t, k, c, č, f, s, š in h.

Odkljukano: Predlog z ali s pišem ločeno od naslednje besede.

Po smislu.

a) Besedo s predlogom prebere kot eno besedo.b) in c) Po smislu.

Odkljukano: Predlog z ali s berem ali izgovarjam skupaj z naslednjo besedo.

Sinica se hrani: s � s � z � s � z � z � z. Jež se hrani: z � z � s � s � z � z.

a) Martin kida sneg z lopato. � Lana briše prah s krpo. � Jožek že zna jesti z vilicami. � Kuharica meša golaž s kuhalnico. � Stanko obrezuje trto s škarjami. � Oče nas je slikal s fotoaparatom. � Sosed žaga drva z žago.

b) Po smislu.

S Silvom, s svinčnikom � z barvicami, jaz pa z voščenkami � S težavo � s hitrimi � s premislekom � s hišo b) in c) Po smislu.

a) na � z � na � z � na � zb) S � z � na � s � z

6

7

8

9

10

11

12

13

14

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 33 4.8.2009 17:03:15

34

Stran v učbeniku je namenjena pogovoru v razredu in pomoči pri reševanju nalog v delovnem zvezku. Predlog k pozna različico h. Podobno kot pri predlogu z/s tudi tu velja, da moramo upoštevati izgovor in črke za določene glasove, in sicer v primeru različice h sta to črki za glasova k in g (pomagalo je kup gnoja). Približni zapis izgovora je poudarjen s črno barvo (tudi v uvodni risbi), z rdečo je poudarjen zapis. Vse drugo (pristop, naloge) je podobno kot pri predlogu z/s.

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. izbiro predloga � k/h.Vadijo vezani izgovor nezloženih predlogov. �

Vadijo razločno, naravno in knjižno branje. �

Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj, npr. za � pisanje skupaj oz. narazen.

izgovor in zapis predloga � k/h

Začnite z uvodno risbo v učbeniku in prvim namigom za pogovor.

Učenci naj se seznanijo predvsem z obema shematskima prikazoma za zapis različic h in k (prva črka besed, pred katerimi stojita, je rdeče obarvana) ter pomagalom v oblačku. O njem se pogovorite v razredu. Pomembno je le razumevanje, ne pa učenje pravila na pamet. Konec koncev si morajo za zapisovanje h-ja zapomniti le dve črki, na katere se začenjajo besede, ki sledijo predlogu, pred drugimi pišemo različico k. Pomembno je, da se učenci zapis predloga in besede naučijo izgovarjati (brati) skupaj (posnetek št. 2), saj v večini narečij v teh primerih ni odstopanj od zborne izreke.

Št. 2

UČITELJPonavljaj za mano.khiši – hkonjuUČENKAkhiši – hkonju

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

58–60DELOVNI ZVEZEK23UČBENIK

Predlog k ali hPredlog k ali h

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 34 4.8.2009 17:03:15

34

Stran v učbeniku je namenjena pogovoru v razredu in pomoči pri reševanju nalog v delovnem zvezku. Predlog k pozna različico h. Podobno kot pri predlogu z/s tudi tu velja, da moramo upoštevati izgovor in črke za določene glasove, in sicer v primeru različice h sta to črki za glasova k in g (pomagalo je kup gnoja). Približni zapis izgovora je poudarjen s črno barvo (tudi v uvodni risbi), z rdečo je poudarjen zapis. Vse drugo (pristop, naloge) je podobno kot pri predlogu z/s.

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. izbiro predloga � k/h.Vadijo vezani izgovor nezloženih predlogov. �

Vadijo razločno, naravno in knjižno branje. �

Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj, npr. za � pisanje skupaj oz. narazen.

izgovor in zapis predloga � k/h

Začnite z uvodno risbo v učbeniku in prvim namigom za pogovor.

Učenci naj se seznanijo predvsem z obema shematskima prikazoma za zapis različic h in k (prva črka besed, pred katerimi stojita, je rdeče obarvana) ter pomagalom v oblačku. O njem se pogovorite v razredu. Pomembno je le razumevanje, ne pa učenje pravila na pamet. Konec koncev si morajo za zapisovanje h-ja zapomniti le dve črki, na katere se začenjajo besede, ki sledijo predlogu, pred drugimi pišemo različico k. Pomembno je, da se učenci zapis predloga in besede naučijo izgovarjati (brati) skupaj (posnetek št. 2), saj v večini narečij v teh primerih ni odstopanj od zborne izreke.

Št. 2

UČITELJPonavljaj za mano.khiši – hkonjuUČENKAkhiši – hkonju

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

58–60DELOVNI ZVEZEK23UČBENIK

Predlog k ali hPredlog k ali h

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 34 4.8.2009 17:03:15

35

Vaje in naloge si sledijo od preprostih (najprej zapis različice k in h) do zahtevnejših, kjer so zgledi za rabo obeh različic pomešani med seboj in v katerih morajo popraviti napake. Urijo se tudi v glasnem branju.

Učenci poslušajo predložne zveze, jih zapišejo, nato pa se seznanijo z razliko med izgovorom (ena beseda) in zapisom (dve besedi).

a) Št. 28

UČITELJ: k Mariji – h Gojku – k teti – h Kekcu – h koči – h gostilni

b) Št. 29

UČITELJ (narek): k Mariji (premor) h Gojku (premor) k teti (premor) h Kekcu (premor) h koči (premor) h gostilni

c) Št. 30

UČITELJ: h KolpiUčenci zapišejo ugotovitev.

č) Zapišejo ugotovitev, povezano s poslušanjem posnetka pri prejšnji vaji.

Ker je zapis različice k/h zaradi preprostega pomagala lažji kot zapis različice z/s, že v tej nalogi izbirajo med obema.

a) Prepričajte se, ali so učenci pravilno povezali različici z besedami.

b) Učenci se urijo v glasnem branju (izgovoru) pravilno zapisanih predložnih zvez.

c) Uzavestijo pravilo za zapisovanje različice h.

Št. 31

Če jim glasno branje predložnih zvez dela težave, potem imajo zdaj priložnost, da se s ponavljanjem naučijo pravilne izreke.UČITELJICA: k oknu (premor) h gori (premor) k reki (premor) h kolesu (premor) k policistu (premor) h kobili (premor) k babici (premor) h graščini

a) Učenci utrjujejo zapis različice k/h. Prepričajte se, ali so nalogo rešili prav.

b) Utrjujejo glasno branje povedi s pravilno zapisano različico.

a) Naloga zahteva obvladovanje zapisa k/h. Hkrati od učencev terja nekaj pazljivosti in spretnosti pri povezovanju vsebine. Preden nadaljujejo, se prepričajte, ali so vajo pravilno rešili.

b) Pravilno rešeno vajo a) prepišejo v zvezek. Tako utrjujejo zapis predloga k/h. Prepričajte se, ali so vse zapisali pravilno, in popravite tudi morebitne druge napake, ki so nastale pri prepisovanju.

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

6

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 35 4.8.2009 17:03:15

36

c) Urijo se v glasnem branju povedi s pravilno zapisanimi predložnimi zvezami.

Zaradi podobnih si trditev morajo biti učenci kar pozorni, da odkljukajo pravilni trditvi.

Postopek je enak kot pri podobni nalogi za predlog z/s: učenci sami popravljajo napake, prepišejo besedilo v zvezek in za prepoznavanje lastnih napak poslušajo posnetek. Šele nato se v razredu pogovorite: skušajte skupaj ugotoviti, kje so bile napake in koliko jih je bilo. Posnetek lahko uporabite tudi za urjenje v glasnem branju (ponavljanje za učiteljico).

a) Popravljanje napačnih zapisov zahteva od učencev malo več pozornosti.

b) Učenci prepišejo besedilo tako, kot so ga popravili.

c) Št. 32

Ob poslušanju posnetka ugotavljajo, ali so res popravili vse napake. UČITELJ: K izpolnjevanju ankete smo povabili nekatere zaposlene na šoli ter učenke in učence. Žan je odšel k hišniku, Žiga k snažilki, Jošt h knjižničarki, Vitja k ravnatelju in Ajša k računovodkinji. Saša je odšla k Tadeji, Sonja h Gašperju, Patricija h Klari, Esad k Zali in Dušan k Nejcu. Marija se je po pomoč zatekla kar h gospe Koren, čeprav ni bilo potrebno, saj smo pet odraslih oseb dobili že na šoli.

a) Po smislu.b) k Mariji – h Gojku – k teti – h Kekcu – h koči – h gostilnic) Eno besedo. ALI Eno. ALI Slišim eno besedo.č) Z dvema. ALI Z dvema besedama. ALI Napišem z dvema besedama.

k � k � h � h � h � k � k � k

a) k: hiši, vratom; h: koritu, h glasbi, kuncu, glavi, konju, gradub) Po smislu.c) k in g ALI k, g

Po smislu.

a) k � h � h � k � kb) Po smislu.

a) Manja si želi nove pričeske, zato je šla k frizerju. � Bluza se lepo poda h krilu. � Travnik na robu gozda spada h kmetiji. � Marjan je Marjeto povabil k pitju čaja. � Ludvik je molčeč in ga je treba spodbujati h govorjenju. � Res me ni treba siliti k sodelovanju.

(Opomba: Možna je še tudi kaka druga kombinacija, npr.: Res me ni treba siliti k pitju čaja.)

b) Po smislu.c) Po smislu.

Odkljukano: Predlog k ali h pišem ločeno od naslednje besede. � Predlog k ali h berem ali izgovarjam skupaj z naslednjo besedo.

7

8

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

6

7

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 36 4.8.2009 17:03:16

36

c) Urijo se v glasnem branju povedi s pravilno zapisanimi predložnimi zvezami.

Zaradi podobnih si trditev morajo biti učenci kar pozorni, da odkljukajo pravilni trditvi.

Postopek je enak kot pri podobni nalogi za predlog z/s: učenci sami popravljajo napake, prepišejo besedilo v zvezek in za prepoznavanje lastnih napak poslušajo posnetek. Šele nato se v razredu pogovorite: skušajte skupaj ugotoviti, kje so bile napake in koliko jih je bilo. Posnetek lahko uporabite tudi za urjenje v glasnem branju (ponavljanje za učiteljico).

a) Popravljanje napačnih zapisov zahteva od učencev malo več pozornosti.

b) Učenci prepišejo besedilo tako, kot so ga popravili.

c) Št. 32

Ob poslušanju posnetka ugotavljajo, ali so res popravili vse napake. UČITELJ: K izpolnjevanju ankete smo povabili nekatere zaposlene na šoli ter učenke in učence. Žan je odšel k hišniku, Žiga k snažilki, Jošt h knjižničarki, Vitja k ravnatelju in Ajša k računovodkinji. Saša je odšla k Tadeji, Sonja h Gašperju, Patricija h Klari, Esad k Zali in Dušan k Nejcu. Marija se je po pomoč zatekla kar h gospe Koren, čeprav ni bilo potrebno, saj smo pet odraslih oseb dobili že na šoli.

a) Po smislu.b) k Mariji – h Gojku – k teti – h Kekcu – h koči – h gostilnic) Eno besedo. ALI Eno. ALI Slišim eno besedo.č) Z dvema. ALI Z dvema besedama. ALI Napišem z dvema besedama.

k � k � h � h � h � k � k � k

a) k: hiši, vratom; h: koritu, h glasbi, kuncu, glavi, konju, gradub) Po smislu.c) k in g ALI k, g

Po smislu.

a) k � h � h � k � kb) Po smislu.

a) Manja si želi nove pričeske, zato je šla k frizerju. � Bluza se lepo poda h krilu. � Travnik na robu gozda spada h kmetiji. � Marjan je Marjeto povabil k pitju čaja. � Ludvik je molčeč in ga je treba spodbujati h govorjenju. � Res me ni treba siliti k sodelovanju.

(Opomba: Možna je še tudi kaka druga kombinacija, npr.: Res me ni treba siliti k pitju čaja.)

b) Po smislu.c) Po smislu.

Odkljukano: Predlog k ali h pišem ločeno od naslednje besede. � Predlog k ali h berem ali izgovarjam skupaj z naslednjo besedo.

7

8

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

6

7

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 36 4.8.2009 17:03:16

37

a) h knjižničarki � k ravnatelju, k računovodkinji � k Tadeji, h Gašperju, h Klari, k Zali � h gospe

b) in c) Po smislu.

Z zapisovanjem predloga v imajo lahko težave samo učenci, ki prihajajo iz okolij, kjer se drugače izgovarja (npr. f), kot piše. Več pozornosti je treba posvetiti izgovoru oz. branju predloga v, saj ga večina najraje bere po črki (torej kot v), ne pa tako, kot v čl. 643 predpisuje SP 2001, tj. kot w (npr. pred nezvenečimi nezvočniki: v torbi [ wtórbi]) ali w (npr. pred zvenečimi nezvočniki in zvočniki: v zidu [wzídu]) ali pri počasnejšem branju kot u (npr. v torbi [utórbi], v zidu [uzídu]). Izgovorno še težji je položaj v-ja pred besedami na samoglasnik; SP 2001 tudi v tem primeru (čl. 645) predpisuje zborno izreko predloga v kot w ali u (npr. v igri [wígri] ali [uígri]), sredi besednih zvez z besedami, ki se končujejo in začenjajo na samoglasnik, pa kot dvoglasniški (dvoustnični) u (npr. je v igri [je u˘ígri]). O izgovoru se lahko poučimo tudi v slovarskem delu SP 2001, kjer je izgovor [v e] označen kot napačen.

v3 [poudarjeno ú] predl., nepravilen je izgovor [v e]; nasprotnostni par je iz /…/ (SP 2001)

Seveda se v slogovno zaznamovanih položajih predlog v izgovarja tudi ločeno od besede, ki mu sledi (takrat, npr., ko ne vemo, kaj mu bo sledilo, in primerno besedo še izbiramo).

Vadijo razločno, naravno in knjižno branje. �

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. zapis � w in ml na začetku besede.Vadijo ločeno pisanje predlogov. �

Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj, npr. za � popravi, piši skupaj in piši narazen.

Vadijo razločno, naravno in knjižno branje. �

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. zapis � w in w na začetku besede.Vadijo ločeno pisanje predlogov. �

Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj, npr. za � popravi, piši skupaj in piši narazen.

izgovor in zapis predloga � v, raba nasprotnostnega para predlogov v – iz

Začnite z uvodno risbo v učbeniku in prvim namigom za pogovor.

8

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

60–63DELOVNI ZVEZEK24UČBENIK

Predlog vPredlog v

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 37 4.8.2009 17:03:16

38

Stran v učbeniku je namenjena pogovoru v razredu in pomoči pri reševanju nalog v delovnem zvezku. Opozarja na naše težave s predlogom v, ki so predvsem pravorečne narave (posnetek št. 3), nekaj tudi povezane z nasprotnostnim parom v – iz, in podaja osnovno pravilo o izgovoru in pisanju predloga v. Približni zapis izgovora je poudarjen s črno barvo (tudi v uvodni risbi), z rdečo je poudarjen zapis.

Št. 3

UČITELJICA: Ponavljaj za mano: ušoli, umestu, uTržiču, uomariUČENKA: ušoli, umestu, uTržiču, uomari

Poglavitni namen vaj in nalog je urjenje posluha za pravorečno pravilni izgovor predloga v. Navodila vodijo učence od zgolj poslušanja, ponavljanja do samostojnega glasnega branja predložnih zvez v besednih zvezah in v besedilu in končno tudi do ugotovitve, da gre za razliko v izgovoru in zapisu. Dodani so še zgledi za nasprotnostni par v – iz (s predlogi in nasprotnostnimi pari se bodo natančneje seznanili v 7. razredu).

a) Št. 33

Pomembno je, da učenci predlog v na posnetku, kjer je prebran oz. izgovorjen skladno s pravorečnimi pravili in skupaj z naslednjo besedo, najprej slišijo.UČITELJICA: uvodi – uzraku – uumivalniku – uolju

b) Ugotovijo, kateremu glasu je najbližji (glasu u).

Št. 34

UČITELJICA: uCelju (premor) ugozdu (premor) uhiši (premor) utrgovini (premor) uavtu (premor) uelektrarni (premor) uItaliji (premor) uomari (premor) uučilnici

a) Učenci naj bi zdaj že znali pravilno brati predlog pred besedami, ki se začenjajo na soglasnik.

b) Št. 35

Po poslušanju posnetka jih povprašajte, ali so brali enako, kot je na posnetku, in kaj si o vsem skupaj mislijo.UČITELJ: utrgovini � ušoli � umestu � ukinu � uMariboru � uNovi Gorici � uMetliki

a) Učenci naj bi se preizkusili še v pravilnem branju predloga pred besedami, ki se začenjajo na samoglasnik, kar je seveda večinoma teže, še posebej pri branju (ne govorjenju) in v nekaterih narečnih skupinah. Idealno bi bilo, če bi učenci znali vse v-je prebrati kot dvoglasniški u [u˘] skupaj z besedo. Če jim ne gre, jih k takemu izgovoru le spodbujajte.

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 38 4.8.2009 17:03:16

38

Stran v učbeniku je namenjena pogovoru v razredu in pomoči pri reševanju nalog v delovnem zvezku. Opozarja na naše težave s predlogom v, ki so predvsem pravorečne narave (posnetek št. 3), nekaj tudi povezane z nasprotnostnim parom v – iz, in podaja osnovno pravilo o izgovoru in pisanju predloga v. Približni zapis izgovora je poudarjen s črno barvo (tudi v uvodni risbi), z rdečo je poudarjen zapis.

Št. 3

UČITELJICA: Ponavljaj za mano: ušoli, umestu, uTržiču, uomariUČENKA: ušoli, umestu, uTržiču, uomari

Poglavitni namen vaj in nalog je urjenje posluha za pravorečno pravilni izgovor predloga v. Navodila vodijo učence od zgolj poslušanja, ponavljanja do samostojnega glasnega branja predložnih zvez v besednih zvezah in v besedilu in končno tudi do ugotovitve, da gre za razliko v izgovoru in zapisu. Dodani so še zgledi za nasprotnostni par v – iz (s predlogi in nasprotnostnimi pari se bodo natančneje seznanili v 7. razredu).

a) Št. 33

Pomembno je, da učenci predlog v na posnetku, kjer je prebran oz. izgovorjen skladno s pravorečnimi pravili in skupaj z naslednjo besedo, najprej slišijo.UČITELJICA: uvodi – uzraku – uumivalniku – uolju

b) Ugotovijo, kateremu glasu je najbližji (glasu u).

Št. 34

UČITELJICA: uCelju (premor) ugozdu (premor) uhiši (premor) utrgovini (premor) uavtu (premor) uelektrarni (premor) uItaliji (premor) uomari (premor) uučilnici

a) Učenci naj bi zdaj že znali pravilno brati predlog pred besedami, ki se začenjajo na soglasnik.

b) Št. 35

Po poslušanju posnetka jih povprašajte, ali so brali enako, kot je na posnetku, in kaj si o vsem skupaj mislijo.UČITELJ: utrgovini � ušoli � umestu � ukinu � uMariboru � uNovi Gorici � uMetliki

a) Učenci naj bi se preizkusili še v pravilnem branju predloga pred besedami, ki se začenjajo na samoglasnik, kar je seveda večinoma teže, še posebej pri branju (ne govorjenju) in v nekaterih narečnih skupinah. Idealno bi bilo, če bi učenci znali vse v-je prebrati kot dvoglasniški u [u˘] skupaj z besedo. Če jim ne gre, jih k takemu izgovoru le spodbujajte.

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 38 4.8.2009 17:03:16

39

b) Št. 36

Po poslušanju posnetka jih povprašajte, ali so brali enako, kot je na posnetku, in kaj si o vsem skupaj mislijo.UČITELJICA: uučilnici � uakvariju � uIzoli � uOrmožu � uEvropi � uAmeriki � uAngliji

Učenci naj sami poiščejo predlog v, preberejo besedilo na glas in ocenijo, ali so brali podobno (predlog v pa pravilno), kot je na posnetku. Šele nato se v razredu pogovorite o morebitnih težavah, ki so jih imeli.

a) in b) Učenci v besedilu med tihim branjem prepoznavajo predlog v in si ga podčrtajo. Nanj morajo biti pozorni pri glasnem branju.

c) Št. 37

UČITELJ: V lepem spomladanskem dnevu se prijatelji odpravijo na kolesarski izlet. Oblečeni so v topla oblačila, saj je v gozdu še hladno. Na glavah imajo čelade. V ospredju je Vinko. Mitja in Klemen vozita za njim in mu gledata v hrbet. V ozadju vidimo nizke hribe. V kratkem bodo dosegli svoj cilj. Po kratkem počitku in malici se bodo vrnili v mesto.

Opomba: Vse v-je je treba brati kot dvoglasniški u [u˘] oz. w/ w.

Ker je trditev več, morajo biti učenci kar pozorni, da odkljukajo pravilni trditvi.

Št. 38

UČITELJICA (narek): Učenci so stopili v razred. (premor) Naloge so rešili v eni uri. (premor) V živalskem vrtu so dobili tri žirafe. (premor) Stric Pepe je odšel na izlet v gore. (premor) Kdo je bil prvi v teku? (premor) Ta pesem gre hitro v uho.a) Učenci se urijo v odkrivanju napačnih zapisov in rabi pripomočka (bralnega znaka).

Preden povedi prepišejo, preglejte, kako so jih rešili.

b) Preglejte tudi prepisane povedi in učence opozorite na morebitne napake.

Po vseh bralnih in pisnih nalogah je čas za ugotovitev, kako predlog izgovarjamo in kako ga pišemo.

a) in b) Učenci izbirajo med predlogoma v nasprotnostnem paru (podobno kot so med na – z/s). Razlika med nalogama je le v tem, da v vaji b) niso posebej opozorjeni na izbiro predloga.Če greš ali si v šoli, v hiši, v kinu ..., potem prideš, greš iz šole, iz hiše, iz kina ...

a) Po smislu.b) Glas u. ALI U. ALI Slišal(a) sem glas u.

Po smislu.

a) Vsi v-ji morajo biti prebrani kot dvoglasniški u [u˘] skupaj z besedo.b) Po smislu.

5

6

7

8

9

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 39 4.8.2009 17:03:16

40

a) Vsi v-ji naj bi bili prebrani kot dvoglasniški u [u˘] skupaj z besedo.

Predlog v je podčrtan v naslednjih besednih zvezah: V lepem � v topla, v gozdu � V ospredju, v hrbet � V ozadju � V kratkem � v mesto.b) in c) Po smislu.

Odkljukano: Predlog v govorimo skupaj z naslednjo besedo. � Predlog v govorimo skoraj tako kot u.

Učenci so stopili v razred. � Naloge so rešili v eni uri. � V živalskem vrtu so dobili tri žirafe. � Stric Pepe je odšel na izlet v gore. � Kdo je bil prvi v teku? � Ta pesem gre hitro v uho. a) v šoli � v avtu � v Prekmurje, v avtobusu � v hribeb) Po smislu.

u, v

a) v � iz � v � iz � v � izb) v � v � v � iz � iz � iz

Izhodišče je ponovno razlika med izgovorom in zapisom, in sicer v tej temi med skupino besed, v katerih dvoglasniški u izgovarjamo na koncu besede, in med skupino besed, v katerih ga izgovarjamo sredi besede, v obeh primerih pa zapisujemo z l ali v (z u v besedi nauk, a s tem se bodo še seznanili pozneje). Razlika med skupinama je v tem, da učencem v prvem primeru lahko pri zapisovanju besed postrežemo s pomagalom (podobne oblike, npr. stol – stola – stoli ali živ – živa – živi), v drugem primeru pa ne, saj so obravnavane besede, katerih zapisa se moramo naučiti. Tudi glede na vrsto pomagal so besede razdeljene v dve skupini. Vprašanje razlike med izgovorom in zapisom je za to stopnjo omejeno le na to dvoje, uzaveščanje drugih položajev (npr. v tipu bralci, bralski) pride na vrsto v višjih razredih. Na koncu teme sta slovarčka (krajši v učbeniku in razširjeni v delovnem zvezku), s katerima si lahko učenci ali starši pomagajo pri preverjanju zapisa besed. Učenci se tako urijo tudi pri iskanju besed po abecedi, hkrati pa se privajajo na rabo priročnikov (slovarja, pravopisa), kadar so pri zapisu v dvomih. Póti od izgovora k zapisu sledi še pot od zapisa k izgovoru, predvsem pri zapisu besed s črko l (ne branje po črki!).Pomembno je torej troje: najprej poslušamo glasove, nato se jih naučimo zapisati; potem se učimo zapisano pravilno prebrati. Delno je treba pri obravnavi teme pri nalogah razlago ali pojasnila prilagoditi narečnim skupinam in njihovim posebnostim (kjer te so).

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. zapis dvoglasniškega � u na koncu besede kot v (npr. siv, domov) ali kot l (npr. delal, sol).Vadijo zapis dvoglasniškega � u sredi besede kot v (npr. klovn) ali kot l (npr. dolg, volk).Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj, npr. za � popravi.Vadijo razločno, naravno in knjižno branje. �

4

5

6

7

8

9

84–89DELOVNI ZVEZEK25–27UČBENIK

Včasih drugače slišimo, kot pišemoVčasih drugače slišimo, kot pišemo

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 40 4.8.2009 17:03:16

40

a) Vsi v-ji naj bi bili prebrani kot dvoglasniški u [u˘] skupaj z besedo.

Predlog v je podčrtan v naslednjih besednih zvezah: V lepem � v topla, v gozdu � V ospredju, v hrbet � V ozadju � V kratkem � v mesto.b) in c) Po smislu.

Odkljukano: Predlog v govorimo skupaj z naslednjo besedo. � Predlog v govorimo skoraj tako kot u.

Učenci so stopili v razred. � Naloge so rešili v eni uri. � V živalskem vrtu so dobili tri žirafe. � Stric Pepe je odšel na izlet v gore. � Kdo je bil prvi v teku? � Ta pesem gre hitro v uho. a) v šoli � v avtu � v Prekmurje, v avtobusu � v hribeb) Po smislu.

u, v

a) v � iz � v � iz � v � izb) v � v � v � iz � iz � iz

Izhodišče je ponovno razlika med izgovorom in zapisom, in sicer v tej temi med skupino besed, v katerih dvoglasniški u izgovarjamo na koncu besede, in med skupino besed, v katerih ga izgovarjamo sredi besede, v obeh primerih pa zapisujemo z l ali v (z u v besedi nauk, a s tem se bodo še seznanili pozneje). Razlika med skupinama je v tem, da učencem v prvem primeru lahko pri zapisovanju besed postrežemo s pomagalom (podobne oblike, npr. stol – stola – stoli ali živ – živa – živi), v drugem primeru pa ne, saj so obravnavane besede, katerih zapisa se moramo naučiti. Tudi glede na vrsto pomagal so besede razdeljene v dve skupini. Vprašanje razlike med izgovorom in zapisom je za to stopnjo omejeno le na to dvoje, uzaveščanje drugih položajev (npr. v tipu bralci, bralski) pride na vrsto v višjih razredih. Na koncu teme sta slovarčka (krajši v učbeniku in razširjeni v delovnem zvezku), s katerima si lahko učenci ali starši pomagajo pri preverjanju zapisa besed. Učenci se tako urijo tudi pri iskanju besed po abecedi, hkrati pa se privajajo na rabo priročnikov (slovarja, pravopisa), kadar so pri zapisu v dvomih. Póti od izgovora k zapisu sledi še pot od zapisa k izgovoru, predvsem pri zapisu besed s črko l (ne branje po črki!).Pomembno je torej troje: najprej poslušamo glasove, nato se jih naučimo zapisati; potem se učimo zapisano pravilno prebrati. Delno je treba pri obravnavi teme pri nalogah razlago ali pojasnila prilagoditi narečnim skupinam in njihovim posebnostim (kjer te so).

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. zapis dvoglasniškega � u na koncu besede kot v (npr. siv, domov) ali kot l (npr. delal, sol).Vadijo zapis dvoglasniškega � u sredi besede kot v (npr. klovn) ali kot l (npr. dolg, volk).Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj, npr. za � popravi.Vadijo razločno, naravno in knjižno branje. �

4

5

6

7

8

9

84–89DELOVNI ZVEZEK25–27UČBENIK

Včasih drugače slišimo, kot pišemoVčasih drugače slišimo, kot pišemo

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 40 4.8.2009 17:03:16

41

zapis dvoglasniškega � u s črkama v in l ter izgovor črke l kot dvoglasniškega u

Za uvodno motivacijo sta primerna posnetek št. 43 v delovnem zvezku in uvodna risba v učbeniku. Učenci naj bi ob njuni pomoči ugotovili razliko med izgovorom in zapisom.

V učbeniku je na kratko predstavljeno naslednje: razlika med izgovorom (črno poudarjeni glas) in zapisom (rdeče obarvana črka), ki ju spremljata tudi slikovna znaka za izgovor in zapis ter pomagala. V slovarčku so zapisane besede iz učbenika, na posnetku št. 7 pa so tudi prebrane. Vse to rabi zgolj za pogovor z učenci o razlikah med izgovorom in zapisom in kot pripomoček za reševanje vaj.

Št. 4

UČITELJ: Izgovarjam beu.UČENKA: Rečem bela.UČENEC: Torej pišem l: B.E.L.UČITELJ: Izgovarjam žiu.UČENKA: Rečem živa.UČENEC: Torej pišem v: Ž.I.V.

Opomba: Pike med črkami pomenijo črkovanje ali glaskovanje.

Št. 5

UČITELJ: Zapisano vidim B.R.A.L. Izgovarjam in berem brau.Zapisano vidim H.O.D.I.L. Izgovarjam in berem hodiu.

Št. 6

UČITELJICA: Ponavljaj za mano: pouh – mouk – kloun.UČENKA: pouh – mouk – kloun

Št. 7

UČITELJICA: bouna – bounik, bounica – čoun, čounarna – doug, douga – jabouko – mouk – pouh – poun, pouna – použ – sounica – vouk – žounaUČITELJ: domou, kloun

Učenci poslušajo posnetke, ugotavljajo, kateri glas slišijo na koncu, in se ga učijo pravilno zapisati s pomočjo pomagal. Z uvodnim posnetim zgledom, kjer nastopata bodisi učiteljica in učenka bodisi učitelj in učenec, se ga naučijo tudi pravilno uporabljati.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 41 4.8.2009 17:03:16

42

a) Št. 43

UČITELJ: sol – pav � gnil – živ � bil – pilb) Učenci zapišejo, kateri glas slišijo na koncu besed. Tako se urijo v razpoznavanju

(poslušanju) dvoglasniškega u na koncu besede, ki je pisno realiziran s črko l ali v.

Št. 44

UČITELJICA: stol (premor) lev (premor) vol (premor) cev (premor) bel (premor) živ

a) Št. 45

UČITELJ: Izgovarjam: Sou. UČENEC: Ne najdem soli. Torej pišem l, S.O.L.UČITELJICA: Izgovarjam: Pau.UČENKA: Ne vidim pava. Torej pišem v, P.A.V.

Opomba: Samo na tem mestu imajo učenci prvo pomagalo tudi zapisano v delovnem zvezku, le da sta vlogi med učiteljem/učiteljico in učencem/učenko razdeljeni. Pomagalo temelji na iskanju podobnih oblik (npr. stranskih sklonov, množine).

b) Učenci sami nadaljujejo po zgledu.

c) Pomembno je, da se naučijo zapisane besede tudi pravilno izgovarjati (brati).

a) Št. 46

UČENEC: Vesel.UČENKA: Vesela.UČENEC: Torej pišem l, V.E.S.E.L.UČENEC: Zdrav.UČENKA: Zdrava. UČENEC: Torej pišem v, Z.D.R.A.V.

Opomba: Pomagalo tokrat temelji na menjavi spola, tj. razlikovanju med tem, kar bi rekla oseba moškega (učenec, obraz dečka) in kar bi rekla oseba ženskega spola (učenka, obraz deklice). Tako si lahko pomagajo pri zapisovanju pridevnikov na -l in -v.

b) Po obrazu deklice in dečka presojajo, katero obliko bodo napisali.

c) Pomembno je, da se naučijo zapisane besede tudi pravilno izgovarjati (brati).

a) Št. 47

UČENEC: Bral.UČENKA: Brala. UČENEC: Torej pišem l, B.R.A.L.

Opomba: Pomagalo tudi tokrat temelji na menjavi spola, le da se učenci učijo zapisovanja deležnikov moškega spola na -l. Težko, da bi učenci rekli, da je deklica brava ali braua namesto brala (razen če ni take oblike v njihovem narečju). Hkrati naloga pomaga pri ozaveščanju zapisovanja deležnikov na -l (za učence je to seveda le povezava s posameznikovo dejavnostjo, njegovim početjem, ne pa z glagolom in njegovimi oblikami, ki jih ne poznajo in so zanje pretežke).

b) Po obrazu deklice in dečka presojajo, katero obliko bodo napisali.

c) Pomembno je, da se naučijo zapisane besede tudi pravilno izgovarjati (brati).

1

2

3

4

5

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 42 4.8.2009 17:03:16

42

a) Št. 43

UČITELJ: sol – pav � gnil – živ � bil – pilb) Učenci zapišejo, kateri glas slišijo na koncu besed. Tako se urijo v razpoznavanju

(poslušanju) dvoglasniškega u na koncu besede, ki je pisno realiziran s črko l ali v.

Št. 44

UČITELJICA: stol (premor) lev (premor) vol (premor) cev (premor) bel (premor) živ

a) Št. 45

UČITELJ: Izgovarjam: Sou. UČENEC: Ne najdem soli. Torej pišem l, S.O.L.UČITELJICA: Izgovarjam: Pau.UČENKA: Ne vidim pava. Torej pišem v, P.A.V.

Opomba: Samo na tem mestu imajo učenci prvo pomagalo tudi zapisano v delovnem zvezku, le da sta vlogi med učiteljem/učiteljico in učencem/učenko razdeljeni. Pomagalo temelji na iskanju podobnih oblik (npr. stranskih sklonov, množine).

b) Učenci sami nadaljujejo po zgledu.

c) Pomembno je, da se naučijo zapisane besede tudi pravilno izgovarjati (brati).

a) Št. 46

UČENEC: Vesel.UČENKA: Vesela.UČENEC: Torej pišem l, V.E.S.E.L.UČENEC: Zdrav.UČENKA: Zdrava. UČENEC: Torej pišem v, Z.D.R.A.V.

Opomba: Pomagalo tokrat temelji na menjavi spola, tj. razlikovanju med tem, kar bi rekla oseba moškega (učenec, obraz dečka) in kar bi rekla oseba ženskega spola (učenka, obraz deklice). Tako si lahko pomagajo pri zapisovanju pridevnikov na -l in -v.

b) Po obrazu deklice in dečka presojajo, katero obliko bodo napisali.

c) Pomembno je, da se naučijo zapisane besede tudi pravilno izgovarjati (brati).

a) Št. 47

UČENEC: Bral.UČENKA: Brala. UČENEC: Torej pišem l, B.R.A.L.

Opomba: Pomagalo tudi tokrat temelji na menjavi spola, le da se učenci učijo zapisovanja deležnikov moškega spola na -l. Težko, da bi učenci rekli, da je deklica brava ali braua namesto brala (razen če ni take oblike v njihovem narečju). Hkrati naloga pomaga pri ozaveščanju zapisovanja deležnikov na -l (za učence je to seveda le povezava s posameznikovo dejavnostjo, njegovim početjem, ne pa z glagolom in njegovimi oblikami, ki jih ne poznajo in so zanje pretežke).

b) Po obrazu deklice in dečka presojajo, katero obliko bodo napisali.

c) Pomembno je, da se naučijo zapisane besede tudi pravilno izgovarjati (brati).

1

2

3

4

5

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 42 4.8.2009 17:03:16

43

Učenci se seznanijo z enakoglasnicami, ki jih različno pišemo (npr. izlil : izliv). Iz sobesedila naj razberejo pomen, črke pa naj zapišejo bodisi na pamet (kdor jih zna) bodisi s pomočjo naučenih pomagal ali slovarčka. Učenci lahko tudi opazijo, da ima beseda, zapisana z l, drugačen pomen od tiste, zapisane z v (npr. zalil pomeni čisto nekaj drugega kot zaliv). Spodbudite pogovor o tem, kaj so opazili (ali so ugotovili, da ni vseeno, kako besede, ki se enako izgovarjajo, pišemo).

Št. 48

UČITELJ (narek): Na dvorišču je ležala dolga cev. (premor) Aleks se je cel dan potepal. (premor) Nik si je obul škornje.

Opomba: Narek bo pokazal, ali učenci pravilno pišejo. Če imajo težave, jim lahko posnetek zavrtite dvakrat: prvič, da povedi zapišejo, drugič, da se prepričajo, ali so vse prav zapisali. Prepričajte se o tem, kako so povedi zapisali.

a) Tokrat morajo poleg drugih manjkajočih črk zapisati črko l v besedah, kjer nam pomagala ne pomagajo. Take besede se učenci sčasoma naučijo pravilno zapisovati. Vedno pa si lahko pomagajo tudi s slovarčkom.

b) Pomembno je, da se naučijo zapisane besede tudi pravilno izgovarjati (brati).

c) Št. 49

UČITELJICA: polž – volk – čoln – polh – jabolko

Opomba: Potem ko ugotovijo, ali so besede pravilno prebrali, jih povprašajte o morebitnih težavah pri izgovoru in zapisu.

Učenci naj samostojno rešijo naloge. Na koncu skušajte skupaj z njimi oblikovati mnenje o delu v parih. a) Učenci vstavljajo črko l.

b) Učenci naj v parih sami ugotovijo, ali so izbrali pravo črko.

c) Učenci naj se v parih nadzirajo, ali so prav prebrali besede.

č) Št. 50

UČITELJ: molk – čolnarna – bolna – bolnik – volna – žolna

Opomba: Morebitne zadrege pri odločanju o pravilnosti jim pomaga razrešiti posnetek.

Učence spodbudite k pisanju zanimive zgodbice. Če imajo s tem težave, jim razložite, kako naj se tega lotijo (npr. razmislijo o tem, kako bodo izbrane besede smiselno povezali).

Učenci se preizkusijo v pravilnem zapisovanju in branju.a) V povedih so različne besede, v katerih izgovarjamo dvoglasniški u [u˘], ki ga zapisujemo z l

ali v. Učenci si lahko pomagajo tudi s pomagali ali slovarčkom.

b) Po potrebi popravite slabo ali napačno glasno branje.

c) Učence spodbudite k sestavljanju slikovitih povedi.

č) Po potrebi popravite slabo ali napačno glasno branje.

6

7

8

9

10

11

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 43 4.8.2009 17:03:16

44

a) Št. 51

UČITELJICA: V posodo je stresel pepel. (premor) Dan je bil pust in siv. (premor) Zdenko je pripovedoval o svojih počitnicah. (premor) Na hlačah mu je počil šiv. (premor) Po jezeru sem se vozil s čolnom. (premor) Polhi so se veselo podili po drevesih. (premor) Jaka je prišel domov. (premor) V nakupovalnem centru je zrasel nov nebotičnik. (premor) Sultan je igriv kuža. (premor) Nataknil si je volnene nogavice. (premor) Njegov način govorjenja mi ugaja.

Opomba: Če imajo učenci težave s pisanjem po nareku, lahko sami omejite število zgledov.

b) Učenci se urijo v sestavljanju seznama besed glede na črkovni zapis.

Učenci naj samostojno rešijo nalogi. Na koncu skušajte skupaj z njimi oblikovati mnenje o glasnem branju besedila.

a) Mogoče jih opozorite le na to, naj najprej besedilo preberejo tiho, potem šele na glas. Vedno jim dovolite, da se na glasno branje besedila pripravijo.

b) Št. 52

UČITELJ: JABOLČNI KRALJ // Nekoč je žível kralj, ki je bil nadvse ponosen na svojo jablano. Skrbel je zanjo kakor za hčer edinko. Ljubosumno jo je varoval pred otroki, metulji in drugimi nepovabljenimi gosti. Rodila mu je najlepša jabolka v deželi in nihče razen njega jih ni smel jesti.

a) Popravljanje napačnih zapisov zahteva od učencev malo več pozornosti. Preglejte, ali so odkrili vse napake.

b) Utrjujejo pravilno zapisovanje povedi.

a) Učenci se urijo v izgovoru zapisanih besed. Ponavljajo vsako besedo posebej.

Št. 53

UČITELJICA: bil (premor) cel (premor) fi žol (premor) kol (premor) molčal (premor) pepel (premor) volk

b) Sami ugotovijo, katerih besed niso znali pravilno zapisati, in jih uvrstijo na seznam.

c) Št. 54

UČITELJ: čoln (premor) poln (premor) klovn (premor) molčal (premor)

Opomba: V slovarčku sta črki za dvoglasniški u [u˘] natisnjeni s krepkima rdečima črkama l in v.

a) Po smislu.b) u

Po smislu.

12

13

14

15

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 44 4.8.2009 17:03:16

44

a) Št. 51

UČITELJICA: V posodo je stresel pepel. (premor) Dan je bil pust in siv. (premor) Zdenko je pripovedoval o svojih počitnicah. (premor) Na hlačah mu je počil šiv. (premor) Po jezeru sem se vozil s čolnom. (premor) Polhi so se veselo podili po drevesih. (premor) Jaka je prišel domov. (premor) V nakupovalnem centru je zrasel nov nebotičnik. (premor) Sultan je igriv kuža. (premor) Nataknil si je volnene nogavice. (premor) Njegov način govorjenja mi ugaja.

Opomba: Če imajo učenci težave s pisanjem po nareku, lahko sami omejite število zgledov.

b) Učenci se urijo v sestavljanju seznama besed glede na črkovni zapis.

Učenci naj samostojno rešijo nalogi. Na koncu skušajte skupaj z njimi oblikovati mnenje o glasnem branju besedila.

a) Mogoče jih opozorite le na to, naj najprej besedilo preberejo tiho, potem šele na glas. Vedno jim dovolite, da se na glasno branje besedila pripravijo.

b) Št. 52

UČITELJ: JABOLČNI KRALJ // Nekoč je žível kralj, ki je bil nadvse ponosen na svojo jablano. Skrbel je zanjo kakor za hčer edinko. Ljubosumno jo je varoval pred otroki, metulji in drugimi nepovabljenimi gosti. Rodila mu je najlepša jabolka v deželi in nihče razen njega jih ni smel jesti.

a) Popravljanje napačnih zapisov zahteva od učencev malo več pozornosti. Preglejte, ali so odkrili vse napake.

b) Utrjujejo pravilno zapisovanje povedi.

a) Učenci se urijo v izgovoru zapisanih besed. Ponavljajo vsako besedo posebej.

Št. 53

UČITELJICA: bil (premor) cel (premor) fi žol (premor) kol (premor) molčal (premor) pepel (premor) volk

b) Sami ugotovijo, katerih besed niso znali pravilno zapisati, in jih uvrstijo na seznam.

c) Št. 54

UČITELJ: čoln (premor) poln (premor) klovn (premor) molčal (premor)

Opomba: V slovarčku sta črki za dvoglasniški u [u˘] natisnjeni s krepkima rdečima črkama l in v.

a) Po smislu.b) u

Po smislu.

12

13

14

15

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 44 4.8.2009 17:03:16

45

a) Po smislu.b) živali, l, žival � fi žola, l, fi žol � pepela, l, pepel � leva, v, lev � kola, l, kol � piščali, l, piščal � šiva, v, šiv � naziva, v, naziv

c) Po smislu.

a) Po smislu.b) okrogla, l, okrogel � živa, v, živ � debela, l, debel � zasopla, l, zasopel � igriva, v, igriv �

odrasla, l, odrasel � ljubezniva, v, ljubezniv � zanesljiva, v, zanesljiv c) Po smislu.

a) Po smislu.b) napisala, l, napisal � vadila, l, vadil � nosila, l, nosil � pila, l, pil � jedla, l, jedelc) Po smislu.

l (izlil) � v (izliv) � l (kričal) � v (kričav) � v (preliv) � l (prelil)

Gl. zapis posnetka št. 48.

a) p, o, l (polž), v, o, l (volk), č, l, n (čoln), o, h (polh), j, a, b, o, l, o (jabolko)b) in c) Po smislu.

a) molk � čolnarna � bolna � bolnik � volna � žolnab) do č) Po smislu.

Po smislu.

a) l (oblekel), v (klovna) � l (polna) � l (bolni) � l (jabolko) � l (obetal), v (siv) � l (volkovi) � l (čolni), l (polni) � l (dolgi) � l (igral), l (piščal) � v (domov), l (vrnil), v (živ), v (zdrav) � l (poln)

b) do č) Po smislu.

a) Gl. zapis posnetka št. 51.b) l: stresel, pepel, pripovedoval, počil, vozil, prišel, zrasel, sol, stresel

v: siv, šiv, domov, nov, igriv, njegov

a) in b) Po smislu.

a) bolna � vzel, piščal, zapiskal � čolnom � poln, jabolk � zdrav � polž � prepovedal, strinjal � bil

b) Po smislu.

a) do c) Po smislu.

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 45 4.8.2009 17:03:16

46

Na koncu besed pred premori Slovenci izgovarjamo tako črke za zveneče nezvočnike (b, d, g, z, ž, dž) kot črke za nezveneče nezvočnike (p, t, k, s, š, č, c) enako, tj. kot nezveneče nezvočnike (npr. sad in sat kot [sát], čud in čut kot [čút], rob in rop kot [róp]). Zaradi razlike med izgovorom in zapisom imajo težave tudi učenci. Ravno tako se pojavljajo težave pri zapisovanju sredi besede v soglasniških sklopih, in to pri besedah, v katerih imamo črke za zveneče nezvočnike v položaju pred črkami (in glasovi) za nezveneče nezvočnike (npr. nizka [níska], sladka [sládka], robček [rópček]). Učence na tej stopnji učimo le tistih pisno zahtevnejših mest, kjer obstajajo pomagala (v danih primerih postavljanje besed v drugo obliko: rob – roba – robovi in rop – ropa – ropi ali nizka – nizek). Seznanijo se tudi z besedami, za katere ni pomagal (vsaj za to stopnjo ne). V tem primeru si pomagajo s slovarčkom. Ta jih navaja na to, da pozneje v višjih razredih in seveda v življenju iščejo pomoč v priročnikih (slovarju, pravopisu). Dejstvo je, da se sčasoma tako ali tako navadimo besede pisati pravilno, a v težjih primerih (npr. krožček) pogosto obstaja dvom. Zato je pomembno, da se učenci med šolanjem naučijo uporabljati tudi priročnike. Za slovenske govorce je zelo pomembno dejstvo, da črke za zveneče soglasnike na koncu besed izgovarjamo kot nezveneče. Že pri učenju angleščine moramo ravnati drugače: besede, ki se končujejo na b, d, g … moramo brati drugače kot v slovenščini (npr. did kot [did] in ne kot [dit]).

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. zapis nezvočnikov na koncu in sredi besede. �

Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj, npr. � popravi, piši skupaj in piši narazen.

izgovor in zapis nezvenečih in zvenečih nezvočnikov na koncu besede ter soglasniških �

sklopov iz njih sredi besede

Začnete lahko z delovnim zvezkom (posnetki št. 55 do 59) ali uvodno risbo v učbeniku in pogovorom o morebitnih težavah pri zapisu besed, ki jih ne pišemo enako, kot jih izgovarjamo (beseda labod). Lahko pa pripravite kratek narek, ga pregledate in potem, ko ste temo končali, predlagate, da v njem sami popravijo morebitne napake.

Učence seznanite s pomagalom pri odpravljanju težav pri zapisu besed, ki jih izgovarjamo drugače, kot pišemo. Navadili naj bi se namreč na samopomoč. Opozorite jih na slovarček,

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

89–93DELOVNI ZVEZEK27–28UČBENIK

Pišemo brez težavPišemo brez težav

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 46 4.8.2009 17:03:16

46

Na koncu besed pred premori Slovenci izgovarjamo tako črke za zveneče nezvočnike (b, d, g, z, ž, dž) kot črke za nezveneče nezvočnike (p, t, k, s, š, č, c) enako, tj. kot nezveneče nezvočnike (npr. sad in sat kot [sát], čud in čut kot [čút], rob in rop kot [róp]). Zaradi razlike med izgovorom in zapisom imajo težave tudi učenci. Ravno tako se pojavljajo težave pri zapisovanju sredi besede v soglasniških sklopih, in to pri besedah, v katerih imamo črke za zveneče nezvočnike v položaju pred črkami (in glasovi) za nezveneče nezvočnike (npr. nizka [níska], sladka [sládka], robček [rópček]). Učence na tej stopnji učimo le tistih pisno zahtevnejših mest, kjer obstajajo pomagala (v danih primerih postavljanje besed v drugo obliko: rob – roba – robovi in rop – ropa – ropi ali nizka – nizek). Seznanijo se tudi z besedami, za katere ni pomagal (vsaj za to stopnjo ne). V tem primeru si pomagajo s slovarčkom. Ta jih navaja na to, da pozneje v višjih razredih in seveda v življenju iščejo pomoč v priročnikih (slovarju, pravopisu). Dejstvo je, da se sčasoma tako ali tako navadimo besede pisati pravilno, a v težjih primerih (npr. krožček) pogosto obstaja dvom. Zato je pomembno, da se učenci med šolanjem naučijo uporabljati tudi priročnike. Za slovenske govorce je zelo pomembno dejstvo, da črke za zveneče soglasnike na koncu besed izgovarjamo kot nezveneče. Že pri učenju angleščine moramo ravnati drugače: besede, ki se končujejo na b, d, g … moramo brati drugače kot v slovenščini (npr. did kot [did] in ne kot [dit]).

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. zapis nezvočnikov na koncu in sredi besede. �

Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj, npr. � popravi, piši skupaj in piši narazen.

izgovor in zapis nezvenečih in zvenečih nezvočnikov na koncu besede ter soglasniških �

sklopov iz njih sredi besede

Začnete lahko z delovnim zvezkom (posnetki št. 55 do 59) ali uvodno risbo v učbeniku in pogovorom o morebitnih težavah pri zapisu besed, ki jih ne pišemo enako, kot jih izgovarjamo (beseda labod). Lahko pa pripravite kratek narek, ga pregledate in potem, ko ste temo končali, predlagate, da v njem sami popravijo morebitne napake.

Učence seznanite s pomagalom pri odpravljanju težav pri zapisu besed, ki jih izgovarjamo drugače, kot pišemo. Navadili naj bi se namreč na samopomoč. Opozorite jih na slovarček,

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

89–93DELOVNI ZVEZEK27–28UČBENIK

Pišemo brez težavPišemo brez težav

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 46 4.8.2009 17:03:16

47

kjer so zbrane nekatere vrste besed z enakim pravopisno-pravorečnim problemom, za katere pomagala ni, in še nekatere težje z zlitim glasom (npr. podstavek [potsav ek] ali [poctav ek]).

Učenci naj bi od lažjih zapisov besed, za katere obstajajo nedvoumna pomagala, prišli do težjih, kjer si morajo pomagati s slovarčkom. Pomembno je, da uzavestite razliko med izgovorom in zapisom in da učence spodbudite k iskanju informacij v slovarčku na koncu 11. naloge. Konec koncev imamo vsi pišoči možnost, da se ob kaki pisni zadregi pozanimamo v pravopisu ali slovarju. Spodbudite jih tudi k izražanju mnenja o poslušanem.

Učence opozorite, naj pozorno poslušajo. Nekateri bodo verjetno želeli napisati »pravilno« črko, tj. tisto iz zapisa besede, ne pa iz poslušanega (npr. b zaradi besede bob).

Št. 55

UČITELJICA: čop – bop

Št. 56

UČITELJICA: tat – rat

Št. 57

UČITELJICA: blok – drok

Št. 58

UČITELJICA: čas – mras

Št. 59

UČITELJICA: miš – riš

Učenci se seznanjajo z razliko v izgovoru in zapisu, k čemer jih napelje uvodno vprašanje.

a) in b) Št. 60

UČITELJICA: Izgovarjam čop. UČENKA: Ne vidim čopa. Torej pišem p: Č.O.P.UČITELJICA: In kako pišemo besede pilot, beljak, pas in Uroš?

Opomba: Učiteljica izgovori besedo, napisano v delovnem zvezku, učenka pa nadaljuje s pomagalom. Nato učiteljica povpraša razred, kako pišejo besede, ki jih našteje, in to zato, da ne bi bilo dvoma, katere besede morajo z dopolnjevanjem dobiti.

c) in č) Št. 61

UČITELJ: Izgovarjam bop.UČENEC: Ne najdem boba. Torej pišem b: B.O.B.UČITELJ: In kako pišemo besede pomlad, sneg, Janez, Aljaž in David?

Opomba: Učitelj izgovori besedo, napisano v delovnem zvezku, učenec pa nadaljuje s pomagalom. Nato učitelj povpraša razred, kako pišejo besede, ki jih našteje, in to zato, da ne bi bilo dvoma, katere besede morajo z dopolnjevanjem dobiti.

Delo z delovnim zvezkom

1

2

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 47 4.8.2009 17:03:16

48

d) Št. 62

UČITELJ: kip (premor) razred (premor) kit (premor) žleb (premor) Jakob (premor) plug (premor) klas (premor) hrib (premor) Bog (premor) prelaz (premor) ribez (premor) Primož

Naloga je malo težja, saj morajo tudi zaradi obrazov deklice in dečka (pomagali za ugotavljanje ženske in moške oblike) ugotoviti, katere besede naj dobijo (od povedkovnika rad dalje pridevnike). Kdor tega ne bo ugotovil, bo namreč lahko pisal tudi slap namesto slab ali drap namesto drag, celo mlak (rod. mn. samostalnika mlaka) namesto mlad, potem pa ne bo vedel, kaj bi napisal pod obrazom deklice.

a) Učenci naj v parih ugotovijo, ali poznajo vse besede za narisano.

b) Nato naj ustrezne besede napišejo.

c) Učenci naj bi ugotovili razliko med izgovorim in zapisom. Če jih bo zaneslo kam drugam, jih usmerite.

Št. 63

UČITELJICA: Na strehi čepijo golopi. � Na vosu peljejo seno. � Pobarval je narisane kroke. � Z otroki so sami kriši in težave.

Opomba: Pomembno je, da se učenci zavedo, bi lahko nekatere po izgovoru zapisane besede zvenele smešno ali neznano, če bi jih v drugih oblikah uporabili v napačni osnovni obliki.

a) in b) V povedih so napisane oblike zaimka jaz, kakršne pišejo nekateri učenci. Verjetno jim je ne bo težko poiskati. Pomembno je, da si potem zapomnijo pravilno.

c) Učenci naj skušajo sami ugotoviti, zakaj je tako. Pogovor je odvisen od narečne skupine oz. pogovornega jezika, ki ga učenci uporabljajo. Če bodo imeli pri izražanju mnenja težave, jim ga pomagajte oblikovati.

Učenci se seznanjajo z razliko v izgovoru in zapisu, k čemer jih napelje uvodno vprašanje.

a) in b) Št. 64

UČITELJICA: Izgovarjam žrepci. UČENKA: Poiščem podobno obliko: žrebec. Torej pišem b: Ž.R.E.B.C.I. UČITELJICA: In kako pišemo besede gladka, krogci, nizki, težka in redko?

Opomba: V nalogi so besede s soglasniškimi sklopi (črka za zveneči nezvočnik pred črko za nezveneči nezvočnik, izgovorno pa se prvi glas prilikuje drugemu). Izbrane so besede, pri katerih polglasnik, zapisan z e, v odvisnem sklonu izgine in zato nastane soglasniški sklop, ki povzroča težave pri zapisu. Učiteljica izgovori besedo, napisano v delovnem zvezku, učenka pa nadaljuje s pomagalom. Nato učiteljica povpraša razred, kako pišejo besede, ki jih našteje, in to zato, da ne bi bilo dvoma, katere besede morajo z dopolnjevanjem dobiti.

c) Št. 65

UČITELJ: Izgovarjam droptine. (premor) UČENEC: Poiščem podobno obliko: droben, drobna. Torej pišem b: D.R.O.B.T.I.N.E. UČITELJ: In kako pišemo besede risba, sladkor in glasbilo?

Opomba: Učitelj izgovori besedo, napisano v delovnem zvezku, učenec pa nadaljuje s pomagalom. Nato učitelj povpraša razred, kako pišejo besede, ki jih našteje, in to zato, da ne bi bilo dvoma, katere besede morajo z dopolnjevanjem dobiti.

d) Učenci sami (brez posnetka) napišejo ustrezno črko.

3

4

5

6

7

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 48 4.8.2009 17:03:17

48

d) Št. 62

UČITELJ: kip (premor) razred (premor) kit (premor) žleb (premor) Jakob (premor) plug (premor) klas (premor) hrib (premor) Bog (premor) prelaz (premor) ribez (premor) Primož

Naloga je malo težja, saj morajo tudi zaradi obrazov deklice in dečka (pomagali za ugotavljanje ženske in moške oblike) ugotoviti, katere besede naj dobijo (od povedkovnika rad dalje pridevnike). Kdor tega ne bo ugotovil, bo namreč lahko pisal tudi slap namesto slab ali drap namesto drag, celo mlak (rod. mn. samostalnika mlaka) namesto mlad, potem pa ne bo vedel, kaj bi napisal pod obrazom deklice.

a) Učenci naj v parih ugotovijo, ali poznajo vse besede za narisano.

b) Nato naj ustrezne besede napišejo.

c) Učenci naj bi ugotovili razliko med izgovorim in zapisom. Če jih bo zaneslo kam drugam, jih usmerite.

Št. 63

UČITELJICA: Na strehi čepijo golopi. � Na vosu peljejo seno. � Pobarval je narisane kroke. � Z otroki so sami kriši in težave.

Opomba: Pomembno je, da se učenci zavedo, bi lahko nekatere po izgovoru zapisane besede zvenele smešno ali neznano, če bi jih v drugih oblikah uporabili v napačni osnovni obliki.

a) in b) V povedih so napisane oblike zaimka jaz, kakršne pišejo nekateri učenci. Verjetno jim je ne bo težko poiskati. Pomembno je, da si potem zapomnijo pravilno.

c) Učenci naj skušajo sami ugotoviti, zakaj je tako. Pogovor je odvisen od narečne skupine oz. pogovornega jezika, ki ga učenci uporabljajo. Če bodo imeli pri izražanju mnenja težave, jim ga pomagajte oblikovati.

Učenci se seznanjajo z razliko v izgovoru in zapisu, k čemer jih napelje uvodno vprašanje.

a) in b) Št. 64

UČITELJICA: Izgovarjam žrepci. UČENKA: Poiščem podobno obliko: žrebec. Torej pišem b: Ž.R.E.B.C.I. UČITELJICA: In kako pišemo besede gladka, krogci, nizki, težka in redko?

Opomba: V nalogi so besede s soglasniškimi sklopi (črka za zveneči nezvočnik pred črko za nezveneči nezvočnik, izgovorno pa se prvi glas prilikuje drugemu). Izbrane so besede, pri katerih polglasnik, zapisan z e, v odvisnem sklonu izgine in zato nastane soglasniški sklop, ki povzroča težave pri zapisu. Učiteljica izgovori besedo, napisano v delovnem zvezku, učenka pa nadaljuje s pomagalom. Nato učiteljica povpraša razred, kako pišejo besede, ki jih našteje, in to zato, da ne bi bilo dvoma, katere besede morajo z dopolnjevanjem dobiti.

c) Št. 65

UČITELJ: Izgovarjam droptine. (premor) UČENEC: Poiščem podobno obliko: droben, drobna. Torej pišem b: D.R.O.B.T.I.N.E. UČITELJ: In kako pišemo besede risba, sladkor in glasbilo?

Opomba: Učitelj izgovori besedo, napisano v delovnem zvezku, učenec pa nadaljuje s pomagalom. Nato učitelj povpraša razred, kako pišejo besede, ki jih našteje, in to zato, da ne bi bilo dvoma, katere besede morajo z dopolnjevanjem dobiti.

d) Učenci sami (brez posnetka) napišejo ustrezno črko.

3

4

5

6

7

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 48 4.8.2009 17:03:17

49

Ker se zna zgoditi, da bo vsaj ena od besed kateremu od učencev vendarle povzročala težave, je naloga označena kot težja. Ob njej naj bi preverili, ali znajo uporabljati slovarček (ali celo pomagala).

a) Št. 66

UČITELJICA (narek): V nahrbtnik daj še čokoladko, jabolko in kos kruha. (premor) Iz sobe se je razlegala glasba. (premor) V želodcu je čutil slabost. (premor) Morali bodo živeti z majhnim zaslužkom. (premor) Na sedlu pod hribčkom zaviješ desno v hrib. (premor) V žepu ima pisan robček. (premor) V knjigi so opisani različni štirinožci. (premor) Izrezke je prilepila v zvezek. (premor) Pošiljam ti koš poljubčkov. (premor) Kozarec se je razletel na drobce. (premor) Otroci radi opazujejo medvedka. (premor) Na zapestje so ji dali ledene obkladke.

b) Učenci naj svoje morebitne napake sami popravijo. Zavedati se morajo, da bodo v slovarčku našli samo besede, ki so povezane z obravnavano temo, jabolka npr. pa ne, saj naj bi ga zdaj že znali pravilno pisati.

a) in b) V tukajšnjih zgledih so besede, pri katerih si na tej stopnji res težko pomagajo. Pomembno je, da jih kot take prepoznajo in da se, če jim ne gre, o zapisu pozanimajo v učbeniku in/ali slovarčku.

a) Prepoznavanje pravopisnih napak je, kot že večkrat rečeno, težja naloga. Prepričajte se, ali so jo prav rešili.

b) Tudi prepisane povedi preglejte. Če ste pri kom še našli napake, se odločite, kako jih bosta odpravila (npr. z večkratnim zapisovanjem, tvorjenjem povedi, v katerih jih bo uporabil, preverjanjem, ali sploh uporablja slovarček). V slovarčku so končne črke, ki jih enako izgovarjamo in pišemo (končni nezveneči samoglasniki), natisnjene s krepko črno črko, črke, ki jih izgovarjamo nezveneče, zapisujemo pa s črkami za zveneče glasove, pa s krepko rdečo barvo (opozarjajo na razliko med izgovorom in zapisom).

a) p � b) t � c) k � č) s � d) š

a) Po smislu.b) pilota, t, pilot � beljaka, k, beljak � Uroša, š, Urošc) Po smislu.č) pomladi, d, pomlad � snega, g, sneg � Janeza, z, Janez � Aljaža, ž, Aljaž � Davida, d, Davidd) p (kip) � d (razred) � t (kit) � b (žleb) � b (Jakob) � g (plug) � s (klas) � b (hrib) � g (Bog) � z (prelaz) � z (ribez) � ž (Primož)

draga, g, drag � slaba, b, slab � mlada, d, mlad � blaga, g, blag � huda, d, hud

a) Po smislu.b) voz, labod, krog, križ, polž, gumb, nož, golob, zob, jež, sod, želod c) Po smislu.

Po smislu.

8

9

10

11

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 49 4.8.2009 17:03:17

50

a) Podčrtane: jest, jazt, jst, js. b) jazc) Po smislu.

a) Po smislu.b) gladek, d, d (gladka) � krogi, g, g (krogci) � nizek, z, z (nizki) � težek, ž, ž (težka) � redek,

d, d (redko)c) Po smislu.č) risati, risanje …, s, s (risba) � sladek, d, d (sladkor) � glasovi, glasiti …, s, s (glasbilo)d) d (dudka) � z (zrezki) � ž (dosežki)

d (dedka) � d (gladko) � z (ozke) � b (hrbtu) � d (padci) � ž (krožke) � b (potrebščine) � ž (kužki) � d (pripovedkah)

a) Gl. zapis posnetka pri vaji.b) Po smislu.

a) z (čez) � d (od) � d (pred) � z (iz) � b (ob) � z (brez)b) d (kod) � k (kdo) � b (obtožbe) � k (kdaj) � d (podstrešje) � d (podstavki) � b (klobčiče) �

z (brez) � ž (težko) � d (odtok) � d (redkvic) � d (odstavke) � d (odtisi) � d (podkve)

a) najljubša, glasbena � kužka � sladke � zvezki � Kdo � Miklavž, sladkarijb) Po smislu.

Polglasnik je samoglasnik, za katerega v slovenščini nimamo posebne črke: zapisujemo ga z e ali pa sploh ne, npr. ob zlogotvornem r (npr. smrt, prt) ali v sklopu nekaterih zvočniških skupin (npr. smiseln, fi lm) ali tam, kjer ga lahko izgovarjamo ali ne (npr. drugi polglasnik v črn, grm). Hkrati je to glas, ki ga v nekaterih narečjih izgovarjajo drugače, kot predpisuje slovensko pravorečje (na Štajerskem npr. kot e tudi v enozložnicah, v Ljubljani v dvozložnicah). Obravnava polglasnika za to stopnjo je omejena na izgovor in zapis enozložnic (npr. dež, pes) in dvozložnic z enim polglasnikom (npr. deska) ali dvema polglasnikoma (npr. čeber); te dvozložnice poznajo poleg tega še dve naglasni mesti: na prvem ali drugem zlogu. SP 2001 ima v slovarskem delu na prvem mestu naglas na drugem zlogu (npr. meglà), na drugem mestu pa naglas na prvem zlogu (npr. mègla) in obratno: na prvem (npr. dèska) oz. na drugem zlogu (npr. deskà). Ker bi bilo za učence pretežko besede naglašati zdaj v taki, zdaj v drugi kombinaciji in ker jih tudi v javnih občilih in gledališču v glavnem izgovarjajo z naglasom na prvem zlogu, je tako načelo upoštevano tudi v tem delovnem zvezku. Vse drugo, povezano predvsem z izgovorom polglasnika, bo predmet obravnave v višjih razredih.Učenci se morajo, podobno kot pri nekaterih drugih temah, kjer je obravnavano razlikovanje med izgovorom in zapisom, najprej seznaniti z glasom (polglasnikom). Potem poslušane besede zapisujejo, na koncu jih morajo znati tudi pravilno izgovoriti.

Vadijo razločno, naravno in knjižno branje. �

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. zapis polglasnika. �

6

7

8

9

10

11

94–96DELOVNI ZVEZEK29–30UČBENIK

PolglasnikPolglasnik

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 50 4.8.2009 17:03:17

50

a) Podčrtane: jest, jazt, jst, js. b) jazc) Po smislu.

a) Po smislu.b) gladek, d, d (gladka) � krogi, g, g (krogci) � nizek, z, z (nizki) � težek, ž, ž (težka) � redek,

d, d (redko)c) Po smislu.č) risati, risanje …, s, s (risba) � sladek, d, d (sladkor) � glasovi, glasiti …, s, s (glasbilo)d) d (dudka) � z (zrezki) � ž (dosežki)

d (dedka) � d (gladko) � z (ozke) � b (hrbtu) � d (padci) � ž (krožke) � b (potrebščine) � ž (kužki) � d (pripovedkah)

a) Gl. zapis posnetka pri vaji.b) Po smislu.

a) z (čez) � d (od) � d (pred) � z (iz) � b (ob) � z (brez)b) d (kod) � k (kdo) � b (obtožbe) � k (kdaj) � d (podstrešje) � d (podstavki) � b (klobčiče) �

z (brez) � ž (težko) � d (odtok) � d (redkvic) � d (odstavke) � d (odtisi) � d (podkve)

a) najljubša, glasbena � kužka � sladke � zvezki � Kdo � Miklavž, sladkarijb) Po smislu.

Polglasnik je samoglasnik, za katerega v slovenščini nimamo posebne črke: zapisujemo ga z e ali pa sploh ne, npr. ob zlogotvornem r (npr. smrt, prt) ali v sklopu nekaterih zvočniških skupin (npr. smiseln, fi lm) ali tam, kjer ga lahko izgovarjamo ali ne (npr. drugi polglasnik v črn, grm). Hkrati je to glas, ki ga v nekaterih narečjih izgovarjajo drugače, kot predpisuje slovensko pravorečje (na Štajerskem npr. kot e tudi v enozložnicah, v Ljubljani v dvozložnicah). Obravnava polglasnika za to stopnjo je omejena na izgovor in zapis enozložnic (npr. dež, pes) in dvozložnic z enim polglasnikom (npr. deska) ali dvema polglasnikoma (npr. čeber); te dvozložnice poznajo poleg tega še dve naglasni mesti: na prvem ali drugem zlogu. SP 2001 ima v slovarskem delu na prvem mestu naglas na drugem zlogu (npr. meglà), na drugem mestu pa naglas na prvem zlogu (npr. mègla) in obratno: na prvem (npr. dèska) oz. na drugem zlogu (npr. deskà). Ker bi bilo za učence pretežko besede naglašati zdaj v taki, zdaj v drugi kombinaciji in ker jih tudi v javnih občilih in gledališču v glavnem izgovarjajo z naglasom na prvem zlogu, je tako načelo upoštevano tudi v tem delovnem zvezku. Vse drugo, povezano predvsem z izgovorom polglasnika, bo predmet obravnave v višjih razredih.Učenci se morajo, podobno kot pri nekaterih drugih temah, kjer je obravnavano razlikovanje med izgovorom in zapisom, najprej seznaniti z glasom (polglasnikom). Potem poslušane besede zapisujejo, na koncu jih morajo znati tudi pravilno izgovoriti.

Vadijo razločno, naravno in knjižno branje. �

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. zapis polglasnika. �

6

7

8

9

10

11

94–96DELOVNI ZVEZEK29–30UČBENIK

PolglasnikPolglasnik

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 50 4.8.2009 17:03:17

51

prepoznavanje glasu polglasnik ter izgovor črke � e v enozložnicah in dvozložnicah, besede z dvojničnim naglasom (bodisi na prvem ali drugem zlogu)

Lahko začnete s posnetkom št. 8, uvodno risbo v učbeniku in pogovorom o polglasniku. Učence vprašajte, ali so za to besedo že slišali.

Glas (polglasnik) in črka zanj (e) sta tipografsko ločena: polglasnik je zapisan s posebno črko in črno poudarjen, črka zanj pa je poudarjena rdeče. Predstavitev polglasnika je odvisna tudi od narečne skupine, v katero sodijo učenci. Če v navedenih besedah izgovarjajo e namesto polglasnika, potem se bolj posvetite izgovoru črke e v navedenih besedah. In obratno: če polglasnik izgovarjajo in imajo včasih celo težave z zapisom, potem jih bolj opozorite na zapis. Na tej stopnji se še ne seznanjajo z besedami, v katerih je polglasnik, ki ni zapisan z nobeno črko (npr. krt, trn, fi lm). To pride na vrsto v 5. in 6. razredu. Poslušajo pa dvozložne besede, ki imajo lahko naglas na prvem ali drugem zlogu, in si tako ostrijo posluh. Ob poslušanju posnetka št. 9 pa se poleg tega učijo še načina ponavljanja za učiteljico in učiteljem.

Št. 8

UČITELJICA: p es – d eš – m egla (premor) Ah, ta d eš in m egla.UČENKA: Ubogi p es.

Št. 9

UČITELJ: Ponavljaj za mano. D eš, p es, s en, v en, v es.UČENEC: D eš, p es, s en, v en, v es.UČITELJICA: Ponavljaj za mano. D eska, m egla, st eza, t ema.UČENKA: D eska, m egla, st eza, t ema.UČITELJICA (naglas na zadnjem zlogu): D eska, m egla, st eza, t ema.UČENKA: D eska, m egla, st eza, t ema.UČITELJ: Ponavljaj za mano. B ez eg, č eb er, sk ed enj, st eb er.UČENEC: B ez eg, č eb er, sk ed enj, st eb er.UČITELJ (naglas na zadnjem zlogu): B ez eg, č eb er, sk ed enj, st eb er.UČENEC: B ez eg, č eb er, sk ed enj, st eb er.

Besede, v katerih je polglasnik, učenci najprej poslušajo, nato pišejo in berejo. Nato jih spoznavajo še v povedih. Zlasti v narečnih skupinah in okoljih, kjer polglasnik ni običajen, se bo učencem zdel ta glas »čuden«, zato ga morajo večkrat slišati in ga nato tudi na glas ponoviti. Ponavljanje zgledov s posnetkov je pomembno predvsem za učence, ki jim je polglasnik tuj. Na koncu naj bi se učenci zavedali, da te besede drugače izgovarjamo, kot pišemo, in ugotovili, kaj sami počnejo: izgovarjajo polglasnik ali e.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 51 4.8.2009 17:03:17

52

a) Št. 67

UČITELJ: dèž, pès, vèn, vès � dèska, deskà; mègla, meglà; stèza, stezà; tèma, temà

Opomba: Učenci pozorno poslušajo posnetek, v katerem so besede izgovorjene s polglasnikom. Besede iz druge skupine (dvozložnice) so izgovorjene dvakrat: prvič z naglasom na prvem zlogu, drugič pa na drugem (v teh primerih na končnici), saj je oboje pravilno.

b) Št. 68

UČITELJ (narek): dèž (premor) pès (premor) vèn (premor) vès (premor) dèska IN deskà (premor) mègla IN meglà (premor) stèza IN stezà (premor) tèma IN temà

Opomba: Med poslušanjem zapisujejo besede. Dvakrat izgovorjene dvozložne seveda napišejo samo enkrat.

c) Vaja je pomembna predvsem za tiste, ki namesto polglasnika govorijo e.

a) S to vajo preverimo, ali učenci tudi brez pomoči zmorejo zapisane besede pravilno brati oz. izgovarjati.

b) Št. 69

UČITELJICA: pès (premor) dèž (premor) mègla (premor) tèma

a) Št. 70

UČITELJ: dèska, mègla, stèza, tèma

Opomba: Na posnetku so dvozložnice, prebrane samo z naglasom na prvem zlogu. Če boste uporabljali besede naglas, naglašen, naglasiti, učencem razložite, da je naglašeni del besede izgovorjen izraziteje (za primer pretirano naglašeno izgovorite nekaj besed tako, da naglašeni polglasnik potegnete, tj. izgovarjate dlje časa).

b) Št. 71

UČITELJ: bèzeg, čèber, skèdenj, stèber

Opomba: Učenci poslušajo besede, ki imajo po dva polglasnika, zapisana z e-jem (bezeg, čeber, steber, skedenj), naglašene pa so lahko na prvem (tako večinoma na radiu in v gledališču) ali drugem zlogu (tako večinoma v SP 2001). Na posnetku so dvozložnice z dvema polglasnikoma, prebrane samo z naglasom na prvem zlogu.

c) Če učenci ne morejo odkljukati pravilnih trditev, jim posnetke zavrtite še enkrat. Še prej jim povejte, naj bodo na število polglasnikov še posebej pozorni.

a) Št. 72

UČITELJICA: Čez potok so položene dèske. Čez potok so položene deskè. // V gosti mègli ne vidijo poti. V gosti meglí ne vidijo poti. // Po ozki stèzi smo se povzpeli na vrh. Po ozki stezí smo se povzpeli na vrh. // V črni tèmi so se prebili do koče. V črni temí so se prebili do koče.

b) Potem ko učenci razložijo, kateri izgovor jim je bližje, skušajte od njih izvedeti tudi, zakaj. Ponekod bodo učenci trdili, da jim ni nobeden blizu, saj govorijo têma, stêza ipd. V tem primeru jim svetujte, naj bodo pozorni na izgovor teh besed na Radiu Slovenija, na TV Slovenija, v gledališču in drugod in naj vam ob priložnosti poročajo o tem, kaj so ugotovili.

1

2

3

4

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 52 4.8.2009 17:03:17

52

a) Št. 67

UČITELJ: dèž, pès, vèn, vès � dèska, deskà; mègla, meglà; stèza, stezà; tèma, temà

Opomba: Učenci pozorno poslušajo posnetek, v katerem so besede izgovorjene s polglasnikom. Besede iz druge skupine (dvozložnice) so izgovorjene dvakrat: prvič z naglasom na prvem zlogu, drugič pa na drugem (v teh primerih na končnici), saj je oboje pravilno.

b) Št. 68

UČITELJ (narek): dèž (premor) pès (premor) vèn (premor) vès (premor) dèska IN deskà (premor) mègla IN meglà (premor) stèza IN stezà (premor) tèma IN temà

Opomba: Med poslušanjem zapisujejo besede. Dvakrat izgovorjene dvozložne seveda napišejo samo enkrat.

c) Vaja je pomembna predvsem za tiste, ki namesto polglasnika govorijo e.

a) S to vajo preverimo, ali učenci tudi brez pomoči zmorejo zapisane besede pravilno brati oz. izgovarjati.

b) Št. 69

UČITELJICA: pès (premor) dèž (premor) mègla (premor) tèma

a) Št. 70

UČITELJ: dèska, mègla, stèza, tèma

Opomba: Na posnetku so dvozložnice, prebrane samo z naglasom na prvem zlogu. Če boste uporabljali besede naglas, naglašen, naglasiti, učencem razložite, da je naglašeni del besede izgovorjen izraziteje (za primer pretirano naglašeno izgovorite nekaj besed tako, da naglašeni polglasnik potegnete, tj. izgovarjate dlje časa).

b) Št. 71

UČITELJ: bèzeg, čèber, skèdenj, stèber

Opomba: Učenci poslušajo besede, ki imajo po dva polglasnika, zapisana z e-jem (bezeg, čeber, steber, skedenj), naglašene pa so lahko na prvem (tako večinoma na radiu in v gledališču) ali drugem zlogu (tako večinoma v SP 2001). Na posnetku so dvozložnice z dvema polglasnikoma, prebrane samo z naglasom na prvem zlogu.

c) Če učenci ne morejo odkljukati pravilnih trditev, jim posnetke zavrtite še enkrat. Še prej jim povejte, naj bodo na število polglasnikov še posebej pozorni.

a) Št. 72

UČITELJICA: Čez potok so položene dèske. Čez potok so položene deskè. // V gosti mègli ne vidijo poti. V gosti meglí ne vidijo poti. // Po ozki stèzi smo se povzpeli na vrh. Po ozki stezí smo se povzpeli na vrh. // V črni tèmi so se prebili do koče. V črni temí so se prebili do koče.

b) Potem ko učenci razložijo, kateri izgovor jim je bližje, skušajte od njih izvedeti tudi, zakaj. Ponekod bodo učenci trdili, da jim ni nobeden blizu, saj govorijo têma, stêza ipd. V tem primeru jim svetujte, naj bodo pozorni na izgovor teh besed na Radiu Slovenija, na TV Slovenija, v gledališču in drugod in naj vam ob priložnosti poročajo o tem, kaj so ugotovili.

1

2

3

4

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 52 4.8.2009 17:03:17

53

c) Za nekatere učence bo tako branje precej zahtevno. Pomagajte jim ali pa naj ponavljajo za učiteljico na posnetku št. 72.

a) Št. 73

UČITELJ: Na griču cveti bèzeg [b e`z ek]. Na griču cveti bezèg [b ez e`k]. � Besede čèber [č e`b er] ne poznam. Besede čebèr [č eb e`r] ne poznam. � Slamo spravijo na skèdenj [sk e`d en]. Slamo spravijo na skedènj [sk ed e`n]. � S kolesom se je zaletel v stèber [st e`b er]. S kolesom se je zaletel v stebèr [st eb e`r].

Opomba: Učenci poslušajo povedi, v katerih so besede z dvema polglasnikoma, zapisanima s črko e, naglašene pa so lahko na prvem ali drugem zlogu (mesto naglasa nakazuje krepko natisnjena črka e). Učenci lahko posnetek večkrat poslušajo, da ugotovijo, kje slišijo polglasnik, in to, da črko e izgovarjamo kot polglasnik.

b) Če jim, tako kot v 4. vaji, nobeden od izgovorov besed s polglasnikoma ni blizu, jim ponovno zavrtite posnetek, učenci pa naj ponavljajo za učiteljem.

a) Vajo naj učenci rešujejo sami. Slovarček ni obsežen in v njem bodo našli vse potrebne besede. Mogoče bodo imeli težave le s španskim bezgom. A lahko se znajdejo in vstavijo najprej besede, ki jih dobro poznajo.

b) Št. 74

UČITELJICA: Med grmički se vije peščena stèza. � Namesto ribnika imajo na vrtu kar lesen čèber z vodo. � Bila je tèma kakor v rogu. � Vrhove je ovijala gosta mègla. � Španski bèzeg krasi mnoge vrtove. � Iz oblakov je padal le rahel dèž. � Mama lika na likalni dèski. � Naš maček kar naprej hodi vèn in noter. � Sosedov otrok je zaradi pokanja petard vès prestrašen. � Gledata se kot pès in mačka. � Z avtom je podrl stèber prometnega znaka. � Blizu kmečke hiše stojita hlev in skèdenj.

Opomba: Na nenaglašeni polglasnik v besedi maček [máč ek] učence na tej stopnji ni treba opozarjati.

c) in č) S tema vajama lahko preverite, ali so učenci usvojili temo.

d) Vaja ni primerna samo za utrjevanje pravilnega branja besed s polglasnikom, ampak tudi za urjenje v glasnem branju na splošno. Popravite jih, če ne berejo dobro.

a) Po smislu.b) dež, pes, ven, ves � deska, megla, steza, temac) Po smislu.

a) in b) Po smislu.

a) in b) Po smislu.c) S kljukico sta označeni povedi: Besede iz vaje b) imajo dva polglasnika. � Besede iz vaje a)

imajo en polglasnik.

a) do c) Po smislu.

5

6

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 53 4.8.2009 17:03:17

54

a) in b) Po smislu.

a) steza � čeber � tema � megla � bezeg � dež � deski � ven � ves � pes � steber � skedenj

b) Po smislu.c) steza � čeber � tema � megla � bezeg � dež � deski � ven � ves � pes � steber �

skedenjč) Berem jo kot polglasnik. ALI Črko e berem kot polglasnik.d) Po smislu.

V 4. razredu prvič bolj sistematično usmerimo pozornost učencev na pravilni zapis soglasniških sklopov lj in nj na začetku, sredini in koncu besed. Najlaže se učenci naučijo zapisovanja besed, v katerih sta sklopa lj in nj v položaju pred samoglasnikom, in to na začetku (npr. ljubezen, njegov) ali sredi besede (npr. polje, kuhinja), kjer ju izgovarjamo tako, kot sta zapisana. Teže jim je, kadar sta bodisi pred soglasnikom (npr. prijateljček) ali na koncu besede (npr. konj), saj je izgovor skoraj enak običajnima glasovoma l in n. Tudi v teh primerih si učenci vsaj delno lahko pomagajo tako, da v primerih, ko je to mogoče, poiščejo podobno oz. sorodno obliko, kjer je soglasniški sklop v položaju pred samoglasnikom (npr. prijatelji, konji). Ostane še nekaj besed, ki se jih morajo preprosto naučiti pravilno zapisovati (npr. bolj, najbolj, manj, najmanj ter njihove oblike na -ši in -še).Besede, pri katerih si učenci ne morejo pomagati, so zbrane v slovarčku na koncu teme. Slovarček je pomagalo učencu pri samostojnem pisanju. Širši slovarček besed z lj in nj je v delovnem zvezku. Učenci ga lahko uporabljajo pri reševanju nalog, učitelji pa tudi pri oblikovanju dodatnih nalog ali nalog za preverjanje in ocenjevanje znanja. Učenci ga lahko tudi dopolnjuje z drugimi, pogosto rabljenimi besedami s soglasniškima sklopoma lj in nj in ga sestavljajo na poseben list.

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. zapis sklopov � lj, nj.Branje in raba popravnih znamenj, in sicer � popravi in vstavi.

zapis soglasniških sklopov � lj in nj

Začnite z uvodno risbo v učbeniku in pogovorom o tem, katere besede so pritegnile pozornost učencev. Učence spodbudite, naj vam povejo, ali imajo težave z zapisovanjem takih besed. Verjetno bodo navajali katere koli besede, v katerih zapisujemo lj ali nj, morda tudi napačne.

56

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

73–76DELOVNI ZVEZEK30–31UČBENIK

Besede z lj in njBesede z lj in nj

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 54 4.8.2009 17:03:17

54

a) in b) Po smislu.

a) steza � čeber � tema � megla � bezeg � dež � deski � ven � ves � pes � steber � skedenj

b) Po smislu.c) steza � čeber � tema � megla � bezeg � dež � deski � ven � ves � pes � steber �

skedenjč) Berem jo kot polglasnik. ALI Črko e berem kot polglasnik.d) Po smislu.

V 4. razredu prvič bolj sistematično usmerimo pozornost učencev na pravilni zapis soglasniških sklopov lj in nj na začetku, sredini in koncu besed. Najlaže se učenci naučijo zapisovanja besed, v katerih sta sklopa lj in nj v položaju pred samoglasnikom, in to na začetku (npr. ljubezen, njegov) ali sredi besede (npr. polje, kuhinja), kjer ju izgovarjamo tako, kot sta zapisana. Teže jim je, kadar sta bodisi pred soglasnikom (npr. prijateljček) ali na koncu besede (npr. konj), saj je izgovor skoraj enak običajnima glasovoma l in n. Tudi v teh primerih si učenci vsaj delno lahko pomagajo tako, da v primerih, ko je to mogoče, poiščejo podobno oz. sorodno obliko, kjer je soglasniški sklop v položaju pred samoglasnikom (npr. prijatelji, konji). Ostane še nekaj besed, ki se jih morajo preprosto naučiti pravilno zapisovati (npr. bolj, najbolj, manj, najmanj ter njihove oblike na -ši in -še).Besede, pri katerih si učenci ne morejo pomagati, so zbrane v slovarčku na koncu teme. Slovarček je pomagalo učencu pri samostojnem pisanju. Širši slovarček besed z lj in nj je v delovnem zvezku. Učenci ga lahko uporabljajo pri reševanju nalog, učitelji pa tudi pri oblikovanju dodatnih nalog ali nalog za preverjanje in ocenjevanje znanja. Učenci ga lahko tudi dopolnjuje z drugimi, pogosto rabljenimi besedami s soglasniškima sklopoma lj in nj in ga sestavljajo na poseben list.

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. zapis sklopov � lj, nj.Branje in raba popravnih znamenj, in sicer � popravi in vstavi.

zapis soglasniških sklopov � lj in nj

Začnite z uvodno risbo v učbeniku in pogovorom o tem, katere besede so pritegnile pozornost učencev. Učence spodbudite, naj vam povejo, ali imajo težave z zapisovanjem takih besed. Verjetno bodo navajali katere koli besede, v katerih zapisujemo lj ali nj, morda tudi napačne.

56

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

73–76DELOVNI ZVEZEK30–31UČBENIK

Besede z lj in njBesede z lj in nj

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 54 4.8.2009 17:03:17

55

Usmerite pogovor k pravim zgledom. Učence povprašajte, zakaj mislijo, da imajo včasih pri zapisovanju lj in nj težave.

V uvodni ilustraciji so krepko poudarjene rdeče črke za dva glasova [lj], to je škornje, čaplja in luknje, ter glas [l'] v najboljše. V besedilu, podloženem z rumeno barvo, so zgledi za izgovor (glas je natisnjen krepko in črno) in zapis (črki sta rdeči). Na oboje opozarjajo tudi (za izgovor) in (za zapis). V pomoč je tudi posnetek št. 10, ki je hkrati tudi vzorec za vaje v delovnem zvezku. Učenci se seznanijo s pomagalom; kjer ga ni, pogledajo v slovarček. Na tej stopnji se učenci z lj in nj pred soglasnikom seznanijo le v pomanjševalnicah (npr. prijateljček), ki jih zlahka povežejo z osnovno obliko.

Št. 10

UČITELJICA: Ponavljaj za mano. Čaplja – korenje.UČENKA: Čaplja – korenje.UČITELJ: Ponavljaj za mano. Kegel – pan.UČENEC: Kegel – pan.

Vaje se stopnjuje od preprostega zapisa in izgovora besed z lj in nj pred samoglasnikom, nato na koncu besede in potem ne glede na položaj, do prepoznavanja napačno zapisanih. Učenci zapisujejo lažje besede po nareku, težje pa bodisi dopolnjujejo ali izbirajo med različnima oblikama v verzalkah ali prepoznavajo risbice in dopolnjujejo povedi z ustreznimi besedami. Da bi čim bolj uzavestili pravorečno-pravopisno vprašanje, so spodbujeni k razmišljanju o besedah z lj in nj (znak za pogovor). Na koncu 9. naloge je slovarček, ki jim je lahko v pomoč pri marsikateri vaji. V njem sta soglasniški skupini lj in nj natisnjeni s krepkimi rdečimi črkami.

a) Št. 39

UČITELJ (narek): postelja (premor) prijateljica (premor) pljuča (premor) kljuka (premor) veselje (premor) sanje (premor) višnje (premor) konji (premor) srnjak

b) Št. 40

UČITELJICA: prijatelj (premor) mandelj (premor) žulj (premor) tjulenj (premor) suženj (premor) vonj (premor) prijateljček (premor) ogenjček (premor) škorenjček

c) Št. 41

UČITELJ (narek): prijatelj (premor) mandelj (premor) žulj (premor) tjulenj (premor) suženj (premor) vonj (premor) prijateljček (premor) ogenjček (premor) škorenjček

Opomba: Učenci najprej zapisujejo besede z lj in nj pred samoglasnikom, nato izgovarjajo besede z lj in nj na koncu besede in jih tudi napišejo.

č) Najprej preglejte, kako so učenci zapisali besede. Nato naj vam povejo, kako so pri zapisu ravnali: ali so besede preprosto zapisovali po nareku ali razmišljali o pomagalu ali besede

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 55 4.8.2009 17:03:17

56

že znajo pravilno zapisovati od prej. Potem učence spodbudite, da si pomagajo s pomagalom iz učbenika in popravijo morebitne napake. Seveda lahko pogledajo tudi v slovarček.

a) Št. 42

UČITELJICA (narek): pravljice (premor) čevljar (premor) sestavljanka (premor) doživljaj

Opomba: Tokrat zapisujejo besede z lj pred samoglasnikom, vendar so težje od prejšnjih, ker je v položaju pred lj še v, izgovorjen kot dvoglasniški u [u˘].

b) Tokrat so neposredno spodbujeni k uporabi slovarčka, saj bi bilo pomagalo (npr. praviti, čevelj, sestaviti, doživeti) zanje prezahtevno. V ta sklop sodita tudi besedi življenje in državljani, s katerima se srečajo v 8. vaji.

Učenci napišejo besede, v katerih sta lj in nj v različnem položaju: pred samoglasnikom ali na koncu besede. Če bodo namesto štorklja (kot naj bi bilo v delovnem zvezku) napisali čaplja (ta je narisana v učbeniku), jim razložite razliko med njima. Oglejte si obe risbi. Ptici sta si podobni, a hkrati različni. Čaplja ima po vrhu sivkasto perje in na glavi nekak čopek, rumenkast kljun in noge, štorklje pa so bele in imajo sivo perje le proti repu, kljun in noge pa so bolj oranžne barve; čaplje živijo v močvirjih in stoječih vodah, štorklje pa v človekovi bližini (pri nas jih je največ v Prekmurju, kjer imajo na visokih drogovih ali dimnikih gnezda): čaplja ima med letom vrat ukrivljen v obliki črke S, štorklja pa stegnjenega.

Učenci ob pomoči skladenjske podstave tvorijo samostalnik (izglagolsko izpeljanko) za delujočo osebo, v katerem je lj. Lahko si pomagajo tudi s slovarčkom, še posebej, če ne bodo znali pravilno zapisati besede vzgojitelj (vz- na začetku besede!).

a) Zadnji del besed v povedih dopolnijo z ustreznim soglasniškim sklopom. Učenci naj manjkajoča lj in nj najprej skušajo napisati brez pomoči slovarčka.Nalogo lahko razširite: recite jim, naj pogledajo v slovarček, ali so besede zapisali prav. Spodbudite jih, naj vam poročajo, kako uspešni so bili.

b) Učenci se urijo v glasnem branju besed z lj in nj ter povedi v celoti. Pred branjem jih opozorite na to, naj besede z lj in nj preberejo naravno, brez pretiranega izgovora j. Po potrebi popravljajte njihovo zborno izreko.

a) Naslov pesmi je napisan v pogovorni obliki. Vendar zapis glavnega mesta ne bi smel povzročati težav. Nalogo lahko razširite še na pogovor o besedi bulana (knjižno bolna, ki je pravorečno-pravopisno težka beseda). O čem se boste pogovarjali, je odvisno od narečne skupine ali okolja, kjer poučujete.

b) Zapis rodilnika množine samostalnika štorklja je zahteven zaradi vrinjenega e. Vendar morajo priti učenci le do imenovalnika ednine, tj. štorklja. Povejo naj vam seveda samo obliko.

Učenci izpolnjuje povedi s pomočjo risbic in se tako urijo v zapisovanju besed z lj in nj. Hkrati preverjate njihov besedni zaklad (morda bo kdo imel težave s poimenovanjem panja ali pentlje, pogovorno mašne ali mašnice).

Učenci izberejo ustrezno zapisano besedo iz oklepaja in z njo dopolnijo povedi. Pri iskanju pravilno zapisane si lahko pomagajo s slovarčkom. Tako se urijo v prepoznavanju in prepisovanju pravilno zapisanih besed in iskanju besed po abecedi. Vajo lahko razširite še z dvema dejavnostma: najprej z glasnim branjem povedi; potem pa naj za vsako poved povejo, katero obliko so napisali (prvo ali drugo) in razložijo morebitne težave pri zapisovanju besed z lj in nj.

2

3

4

5

6

7

8

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 56 4.8.2009 17:03:18

56

že znajo pravilno zapisovati od prej. Potem učence spodbudite, da si pomagajo s pomagalom iz učbenika in popravijo morebitne napake. Seveda lahko pogledajo tudi v slovarček.

a) Št. 42

UČITELJICA (narek): pravljice (premor) čevljar (premor) sestavljanka (premor) doživljaj

Opomba: Tokrat zapisujejo besede z lj pred samoglasnikom, vendar so težje od prejšnjih, ker je v položaju pred lj še v, izgovorjen kot dvoglasniški u [u˘].

b) Tokrat so neposredno spodbujeni k uporabi slovarčka, saj bi bilo pomagalo (npr. praviti, čevelj, sestaviti, doživeti) zanje prezahtevno. V ta sklop sodita tudi besedi življenje in državljani, s katerima se srečajo v 8. vaji.

Učenci napišejo besede, v katerih sta lj in nj v različnem položaju: pred samoglasnikom ali na koncu besede. Če bodo namesto štorklja (kot naj bi bilo v delovnem zvezku) napisali čaplja (ta je narisana v učbeniku), jim razložite razliko med njima. Oglejte si obe risbi. Ptici sta si podobni, a hkrati različni. Čaplja ima po vrhu sivkasto perje in na glavi nekak čopek, rumenkast kljun in noge, štorklje pa so bele in imajo sivo perje le proti repu, kljun in noge pa so bolj oranžne barve; čaplje živijo v močvirjih in stoječih vodah, štorklje pa v človekovi bližini (pri nas jih je največ v Prekmurju, kjer imajo na visokih drogovih ali dimnikih gnezda): čaplja ima med letom vrat ukrivljen v obliki črke S, štorklja pa stegnjenega.

Učenci ob pomoči skladenjske podstave tvorijo samostalnik (izglagolsko izpeljanko) za delujočo osebo, v katerem je lj. Lahko si pomagajo tudi s slovarčkom, še posebej, če ne bodo znali pravilno zapisati besede vzgojitelj (vz- na začetku besede!).

a) Zadnji del besed v povedih dopolnijo z ustreznim soglasniškim sklopom. Učenci naj manjkajoča lj in nj najprej skušajo napisati brez pomoči slovarčka.Nalogo lahko razširite: recite jim, naj pogledajo v slovarček, ali so besede zapisali prav. Spodbudite jih, naj vam poročajo, kako uspešni so bili.

b) Učenci se urijo v glasnem branju besed z lj in nj ter povedi v celoti. Pred branjem jih opozorite na to, naj besede z lj in nj preberejo naravno, brez pretiranega izgovora j. Po potrebi popravljajte njihovo zborno izreko.

a) Naslov pesmi je napisan v pogovorni obliki. Vendar zapis glavnega mesta ne bi smel povzročati težav. Nalogo lahko razširite še na pogovor o besedi bulana (knjižno bolna, ki je pravorečno-pravopisno težka beseda). O čem se boste pogovarjali, je odvisno od narečne skupine ali okolja, kjer poučujete.

b) Zapis rodilnika množine samostalnika štorklja je zahteven zaradi vrinjenega e. Vendar morajo priti učenci le do imenovalnika ednine, tj. štorklja. Povejo naj vam seveda samo obliko.

Učenci izpolnjuje povedi s pomočjo risbic in se tako urijo v zapisovanju besed z lj in nj. Hkrati preverjate njihov besedni zaklad (morda bo kdo imel težave s poimenovanjem panja ali pentlje, pogovorno mašne ali mašnice).

Učenci izberejo ustrezno zapisano besedo iz oklepaja in z njo dopolnijo povedi. Pri iskanju pravilno zapisane si lahko pomagajo s slovarčkom. Tako se urijo v prepoznavanju in prepisovanju pravilno zapisanih besed in iskanju besed po abecedi. Vajo lahko razširite še z dvema dejavnostma: najprej z glasnim branjem povedi; potem pa naj za vsako poved povejo, katero obliko so napisali (prvo ali drugo) in razložijo morebitne težave pri zapisovanju besed z lj in nj.

2

3

4

5

6

7

8

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 56 4.8.2009 17:03:18

57

a) Učence opozorite, naj napačno zapisano besedo popravijo z ustreznim popravnim znamenjem z bralnega znaka (na ustrezno mesto vstavijo znamenje za manjka, vstavi, ki ga potem na robu ponovijo in ob njem napišejo črko j). Nato popravljeno besedo napišejo na črto. Tako se počasi seznanjajo s še eno pravopisno temo – rabo in branjem popravnih znamenj, čeprav jim bo tokrat prišlo prav le znamenje za popravi in vstavi.Čeprav je večina vaj, kjer morajo učenci popravljati napačno zapisane besede, označena kot težjih, v tem primeru ni tako. Besede s poudarjenim tiskom so že izpostavljene, slovarček pa je neposredno pri roki.

b) Po pogovoru naj bi vam postalo jasno, kaj učencem pri zapisovanju pomaga: pomagala, slovarček ali pa nič od tega in še vedno pišejo na pamet. Če pišejo prav, tudi s tem seveda ni prav nič narobe.

c) Učenci se urijo v prepisovanju.

č) Sami naj se prepričajo, ali so besede z lj in nj zapisali pravilno, potem pa naj vam o morebitnih ugotovljenih napakah poročajo ter razložijo, ali so imeli težave in katere.

Opomba: Nalogo lahko razširite tako, da učence spodbudite k iskanju pravilno zapisanih besed z nj (prasketanje, njem, naslonjena, njihovih, gležnjih, njo, kostanju, ogenj). Popravljeno besedilo naj učenci glasno preberejo.

Rešitve nalog iz delovnega zvezkaa) postelja � prijateljica �pljuča � kljuka � veselje � sanje � višnje � konji � srnjak b) Po smislu.c) prijatelj � mandelj � žulj � tjulenj � suženj � vonj � prijateljček � ogenjček � škorenjčekč) Po smislu.

a) pravljice � čevljar � sestavljanka � doživljajb) Po smislu.

čevelj � postelja � štorklja (čaplja) � knjiga � kostanj � ključ � žemlja � češnja � kegelj � metulj � gleženj � konj � žebelj � ogenj

pisatelj � učitelj � vzgojitelj � skladatelj � izumitelj

a) lj (metulj), lj (čmrlj) � lj (reditelj) � nj (današnji) � lj (kralj) � lj (nageljček) � lj (kašelj) � nj (pladenj) � nj (Zadnje) � nj (prejšnjemu)

b) Po smislu.

a) Ljubljana.b) Poiščem obliko štorklja.

luknje � korenje � panj � Mravlje � krošnji � pentlja � skrinja

učiteljica � jutrišnji � prošenj � nedeljsko � voženj � pljučnico, kašlja � skrinjo � državljani � Življenje

a) kraljična � ubogljiv �letošnjega � pljučna � – � bolj � Luknjica � letošnjem � – � najbolj � najmanjše

b) do č) Po smislu.

9

1

2

3

4

5

6

7

8

9

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 57 4.8.2009 17:03:18

58

V 3. razredu so učenci vadili zapis glavnih in vrstilnih števnikov do 100 s številko. V 4. razredu ponovijo in utrdijo zapis s številko ter nadgradijo znanje zapisa glavnih in vrstilnih števnikov do 100 in stotic z besedo.Četrtošolci spoznajo, da glavne števnike (v samostojnem delovnem zvezku smo jih poimenovali števila) zapisujemo s posebnimi znamenji – s številkami in besedami. Glavne števnike do 100 pišemo z eno besedo. Za vrstilnimi števniki povemo, na katerem mestu v/po vrsti je bitje ali stvar. Učenci spoznajo, da tudi vrstilne števnike zapisujemo s številko in besedo. Kadar jih zapisujemo s številko, pišemo za njimi piko.Učni načrt omenja števke in črke, v delovnem zvezku pa je govor o številu in številkah. Najlaže se razlike med strokovnimi izrazi pokažejo s primerjavo: števka je v zapisovanju števil to, kar je črka v zapisovanju besed, število je to, kar je beseda; številka je več znakov (števk) skupaj, ki tvorijo kako število (tako kot več črk tvori pojem, ime ipd.).

števílka � V matematiki znak za število. Sicer pa po SSKJ tudi tak znak, več takih znakov a) za označevanje zaporedja česa: označiti strani s številkami; številka naročilnice, računa; številka srečke je 23.786; navajati člen številka 7 državne pogodbe / vpisna številka b) za razločevanje istovrstnih stvari po velikosti: na zalogi imajo vse številke čevljev, oblek; majhne, velike številke; ključ, kvačka številka pet; številka preje, sukanca / nosi številko dvainštirideset oblačila te velikosti; konfekcijska številka c) za razločevanje istovrstnih stvari sploh: peljati se z avtobusom številka dve; klavirski koncert številka [št.] 5 v D-duru; soba številka 226 / hišna številka; inventarna, serijska, tovarniška številkaštevílo � Simbol ali beseda za označevanje kvantitete ali entitete, ki se obnaša kot kvantiteta; števila so izražena s števkami ali matematičnimi znaki. [Po SVL I–III, Mladinska knjiga založba, Ljubljana 2003–2005]1

štévka � (tudi cifra) Arab. ali rim. pisno znamenje za števila (podobno kot črka za glas) /…/ V matematiki so števke tudi male črke, npr. a, b, c, x, y.2

štévnik � Besedna vrsta za poimenovanje količine štetega, npr. števila oseb, predmetov, njihovega vrstnega reda, različnosti, količine, pa tudi mere oz. obsega ipd.3

1–3 Po: Slovenski veliki leksikon I–III, Mladinska knjiga založba, Ljubljana 2003–2005.

Učenci sicer pišejo na roko, vendar jih je treba opozoriti, naj piko stavijo tik štev(il)ke in naj (v datumih) med številkami s pikami (dnevom in mesecem) delajo presledke, to pomeni, da jih ne smejo tlačiti skupaj. SP 2001 namreč predpisuje nestično zapisovanje (zapisovanje s presledki) med vrstilnimi števniki v datumih, pri glavnih pa med številom in simboli ali kraticami (npr. v cenikih: 3 EUR in ne 3EUR).

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. pisanje glavnih in vrstilnih števnikov do 100 in �

stotic s števkami in črkami.Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj, npr. � manjka, vstavi.

48–52DELOVNI ZVEZEK32–33UČBENIK

ŠTEVNIK

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 58 4.8.2009 17:03:18

58

V 3. razredu so učenci vadili zapis glavnih in vrstilnih števnikov do 100 s številko. V 4. razredu ponovijo in utrdijo zapis s številko ter nadgradijo znanje zapisa glavnih in vrstilnih števnikov do 100 in stotic z besedo.Četrtošolci spoznajo, da glavne števnike (v samostojnem delovnem zvezku smo jih poimenovali števila) zapisujemo s posebnimi znamenji – s številkami in besedami. Glavne števnike do 100 pišemo z eno besedo. Za vrstilnimi števniki povemo, na katerem mestu v/po vrsti je bitje ali stvar. Učenci spoznajo, da tudi vrstilne števnike zapisujemo s številko in besedo. Kadar jih zapisujemo s številko, pišemo za njimi piko.Učni načrt omenja števke in črke, v delovnem zvezku pa je govor o številu in številkah. Najlaže se razlike med strokovnimi izrazi pokažejo s primerjavo: števka je v zapisovanju števil to, kar je črka v zapisovanju besed, število je to, kar je beseda; številka je več znakov (števk) skupaj, ki tvorijo kako število (tako kot več črk tvori pojem, ime ipd.).

števílka � V matematiki znak za število. Sicer pa po SSKJ tudi tak znak, več takih znakov a) za označevanje zaporedja česa: označiti strani s številkami; številka naročilnice, računa; številka srečke je 23.786; navajati člen številka 7 državne pogodbe / vpisna številka b) za razločevanje istovrstnih stvari po velikosti: na zalogi imajo vse številke čevljev, oblek; majhne, velike številke; ključ, kvačka številka pet; številka preje, sukanca / nosi številko dvainštirideset oblačila te velikosti; konfekcijska številka c) za razločevanje istovrstnih stvari sploh: peljati se z avtobusom številka dve; klavirski koncert številka [št.] 5 v D-duru; soba številka 226 / hišna številka; inventarna, serijska, tovarniška številkaštevílo � Simbol ali beseda za označevanje kvantitete ali entitete, ki se obnaša kot kvantiteta; števila so izražena s števkami ali matematičnimi znaki. [Po SVL I–III, Mladinska knjiga založba, Ljubljana 2003–2005]1

štévka � (tudi cifra) Arab. ali rim. pisno znamenje za števila (podobno kot črka za glas) /…/ V matematiki so števke tudi male črke, npr. a, b, c, x, y.2

štévnik � Besedna vrsta za poimenovanje količine štetega, npr. števila oseb, predmetov, njihovega vrstnega reda, različnosti, količine, pa tudi mere oz. obsega ipd.3

1–3 Po: Slovenski veliki leksikon I–III, Mladinska knjiga založba, Ljubljana 2003–2005.

Učenci sicer pišejo na roko, vendar jih je treba opozoriti, naj piko stavijo tik štev(il)ke in naj (v datumih) med številkami s pikami (dnevom in mesecem) delajo presledke, to pomeni, da jih ne smejo tlačiti skupaj. SP 2001 namreč predpisuje nestično zapisovanje (zapisovanje s presledki) med vrstilnimi števniki v datumih, pri glavnih pa med številom in simboli ali kraticami (npr. v cenikih: 3 EUR in ne 3EUR).

Vadijo težja mesta v pravopisu, npr. pisanje glavnih in vrstilnih števnikov do 100 in �

stotic s števkami in črkami.Poznajo nekaj osnovnih popravnih znamenj, npr. � manjka, vstavi.

48–52DELOVNI ZVEZEK32–33UČBENIK

ŠTEVNIK

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 58 4.8.2009 17:03:18

59

zapisovanje števil s številkami in besedami, sestavljanje (tvorjenje) števil, zapisovanje �

telefonskih številk, datumov, cen (predvsem pri ceniku), zapisovanje glavnih in vrstilnih števnikov, zapisovanje neskladenjske pike (tj. pike za številkami)

Lahko začnete z učbenikom ali delovnim zvezkom. V učbeniku učenci na glas preberejo uvodno besedilo in izštevanko. Spodbudite jih k poročanju o številkah in številih, ki jih spremljajo v vsakdanjem življenju. V delovnem zvezku rešijo 1. nalogo. Potem se z njimi pogovorite o izpolnjevanju in pojmih beseda, številka in število.

Tema se začne z izštevanko, v kateri so števila v vrednosti enic poudarjena rdeče. Ker števniki od ena do štiri razlikujejo spol, bodo nekateri učenci v tej nalogi lahko opazili, da tako en kot ena in seveda eno (torej eno število v različnih oblikah, tj. različnem spolu) zapisujemo le z eno štev(il)ko, tj. 1. Seznanijo se s pojmi števnik, številka in beseda. V slovarčku navedene razlage so samo v pomoč pri razumevanju besed, uporabljenih v temi. V preglednici se seznanijo s tvorbo in zapisovanjem števil. Opozorjeni so tudi na pogoste napake pri zapisu pravorečno-pravopisno zapletenejših števil. Zvejo, da stotice zapisujemo z eno besedo. Seznanijo se z vlogo pike ob številkah (zapovrstje!) in se naučijo tak zapis pravilno prebrati. Opozorjeni so tudi na pravilno zapisovanje dneva in meseca s številko. Z vsem predstavljenim si lahko pomagajo pri reševanju nalog v delovnem zvezku. S temo (seveda razširjeno) se bodo ponovno srečali v 6. razredu.

Učenci se urijo v zapisovanju najprej glavnih in nato vrstilnih števnikov s številko in besedo. Naučijo se pravilno zapisovati dneve in mesece s številko (vrstilni števniki!), tj. datumov, pri čemer morajo biti še posebej pozorni na presledek. Razvijajo funkcionalno pismenost (izpolnjevanje preglednic).

a) in b) Učenci najprej popišejo, kar je na risbi, potem še svoje predmete. Naloga je lahka, učenci naj bodo le pozorni na natančno izpolnjevanje preglednice. Učenci vadijo pravilno zapisovanje glavnih števnikov z besedo. Posebej jih morate opozoriti na tiste, ki jih drugače izgovarjamo, kot pišemo. Pri pravilnem zapisu pa si lahko pomagajo ravno z zavedanjem sestavin, iz katerih je sklopljen števnik (npr. pet- + -sto > petsto [pécto]).

a) in b) Po vzorcu iz učbenika se učijo najprej sestavljati in z besedo zapisovati število, nato ga le še zapisovati z besedo.

a) Naloga je lahka, le v zadnji povedi morajo pokazati nekaj znanja. Učenci izpolnjujejo prazna mesta v takih povedih, v kakršnih tudi v rabi lahko najdemo zapise s številkami, v primeru številke čevlja ali pri seštevanju in odštevanju ter navajanju dvomestnih števil pa je to sploh običajnejše.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 59 4.8.2009 17:03:18

60

b) Nato vadijo še zapis z besedo. Kako težko bo zapisovanje z besedo, je odvisno od zapisanih številk.

c) Učenci naj si med sabo pregledajo rešitve. Povprašajte jih, ali so reševali enako ali različno. Spodbudite jih poročanju o morebitnih težavah pri reševanju.

a) Št. 19

UČITELJ (narek): 02 477 32 51 (premor) 041 536 819 (premor) 01 516 32 44

Opomba: Naloga je praktično naravnana, saj moramo pogosto zapisovati telefonske številke. Presledki med sklopi številk se pri zapisovanju številk v mobilne telefone ne upoštevajo. O tem se z učenci lahko pogovorite in skupaj z njimi ugotovite razliko.V rabi je pri zapisovanju telefonskih številk veliko nedoslednosti; mnogi omrežne številke napačno zapisujejo s stično poševnico, npr. 02/477 32 51, namesto s presledkom, npr. 02 477 32 51, ali z okroglim oklepajem, npr. (02) 477 32 51. Še več težav je pri navajanju sklopov številk: v telefonskem imeniku je bil zapis navadno takle: 3 številke + 2 številki + 2 številki, ne pa npr. 4 + 3 (4773 251) ali kako drugače; pri 6-mestnih je razmerje 3 + 3 in ne 2 + 2 + 2. Številke mobilnih telefonov se pišejo brez okroglega oklepaja za prvo skupino številk, torej 041 452 874. Včasih so se telefonske številke zapisovale tudi z vezaji (npr. 877-44-51).

b) Učenci se urijo v glasnem branju številk (celota) oz. števk (posamezni znak). Pozorni bodite na 0 (preberejo naj nič, ne nula), 2 (bolje dve kot dva, čeprav vam tega ni treba popravljati), v nekaterih narečnih skupinah 7 (sedem in ne sedn) in 4 (štiri in ne štir).

a) Učenci se urijo v glasnem branju. Posebej bodite pozorni, kako bodo prebrali dolge besede (zapis števila z besedo).

b) V besedilu morajo prepoznati te zapise, dodati zapovrstje (zapis vrstilnega števnika za doseženo mesto) in pozorno izpolniti kratko preglednico.

Učenci morajo zapisati vrstilne števnike. Verjetno na koncu druge povedi ne bodo zapisali dveh pik. Če ju bodo, potem jim svetujte, naj si v učbeniku ogledajo, kako je prav.

a) Lahko se zgodi, da bo kateri od učencev za letnico napisal piko, npr. 29. 12. 2009., namesto običajnejšega zapisa 29. 11. 2009; SP 2001 dopušča zapisovanje samostoječe letnice sredi povedi s piko, torej 2009., kar preberemo »dva tisoč devetega« (izpuščeno je leta); teoretično bi pika v tem primeru tudi lahko stala, a je v rabi skoraj ni zaslediti, zato samo opozorite, da v teh primerih pike za letnico ne pišemo (razen seveda na koncu povedi).

b) Če učenci datuma ne znajo na pamet, naj si pomagajo z navedenimi viri. Tako se urijo v samopomoči pri reševanju nalog. Preglejte, ali so napisale pravilne datume in ali je njihov zapis natančen (presledki!).

Opomba: Praktična naloga za zapisovanje vrstilnih števnikov v izbranih datumih, hkrati pa tudi naloga za širjenje obzorja (seznanjanje s prazniki) in jo lahko povežete s predmetom družba. Učence lahko opozorite tudi na zapisovanje poimenovanj praznikov z malo začetnico (izjema je Prešernov dan).

c) Praktična naloga za zapisovanje vrstilnih števnikov, hkrati pa tudi za seznanjanje z datumi, ko bodo učenci prosti. Če za datume še ne vejo, vajo rešite vsi skupaj. Preverite samo pravilnost zapisov.

č) Na koncu se še pogovorite o zapisovanju, o tem, na kaj morajo biti pozorni, kako bi pisali, če bi delali na računalniku, ipd.

4

5

6

7

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 60 4.8.2009 17:03:18

60

b) Nato vadijo še zapis z besedo. Kako težko bo zapisovanje z besedo, je odvisno od zapisanih številk.

c) Učenci naj si med sabo pregledajo rešitve. Povprašajte jih, ali so reševali enako ali različno. Spodbudite jih poročanju o morebitnih težavah pri reševanju.

a) Št. 19

UČITELJ (narek): 02 477 32 51 (premor) 041 536 819 (premor) 01 516 32 44

Opomba: Naloga je praktično naravnana, saj moramo pogosto zapisovati telefonske številke. Presledki med sklopi številk se pri zapisovanju številk v mobilne telefone ne upoštevajo. O tem se z učenci lahko pogovorite in skupaj z njimi ugotovite razliko.V rabi je pri zapisovanju telefonskih številk veliko nedoslednosti; mnogi omrežne številke napačno zapisujejo s stično poševnico, npr. 02/477 32 51, namesto s presledkom, npr. 02 477 32 51, ali z okroglim oklepajem, npr. (02) 477 32 51. Še več težav je pri navajanju sklopov številk: v telefonskem imeniku je bil zapis navadno takle: 3 številke + 2 številki + 2 številki, ne pa npr. 4 + 3 (4773 251) ali kako drugače; pri 6-mestnih je razmerje 3 + 3 in ne 2 + 2 + 2. Številke mobilnih telefonov se pišejo brez okroglega oklepaja za prvo skupino številk, torej 041 452 874. Včasih so se telefonske številke zapisovale tudi z vezaji (npr. 877-44-51).

b) Učenci se urijo v glasnem branju številk (celota) oz. števk (posamezni znak). Pozorni bodite na 0 (preberejo naj nič, ne nula), 2 (bolje dve kot dva, čeprav vam tega ni treba popravljati), v nekaterih narečnih skupinah 7 (sedem in ne sedn) in 4 (štiri in ne štir).

a) Učenci se urijo v glasnem branju. Posebej bodite pozorni, kako bodo prebrali dolge besede (zapis števila z besedo).

b) V besedilu morajo prepoznati te zapise, dodati zapovrstje (zapis vrstilnega števnika za doseženo mesto) in pozorno izpolniti kratko preglednico.

Učenci morajo zapisati vrstilne števnike. Verjetno na koncu druge povedi ne bodo zapisali dveh pik. Če ju bodo, potem jim svetujte, naj si v učbeniku ogledajo, kako je prav.

a) Lahko se zgodi, da bo kateri od učencev za letnico napisal piko, npr. 29. 12. 2009., namesto običajnejšega zapisa 29. 11. 2009; SP 2001 dopušča zapisovanje samostoječe letnice sredi povedi s piko, torej 2009., kar preberemo »dva tisoč devetega« (izpuščeno je leta); teoretično bi pika v tem primeru tudi lahko stala, a je v rabi skoraj ni zaslediti, zato samo opozorite, da v teh primerih pike za letnico ne pišemo (razen seveda na koncu povedi).

b) Če učenci datuma ne znajo na pamet, naj si pomagajo z navedenimi viri. Tako se urijo v samopomoči pri reševanju nalog. Preglejte, ali so napisale pravilne datume in ali je njihov zapis natančen (presledki!).

Opomba: Praktična naloga za zapisovanje vrstilnih števnikov v izbranih datumih, hkrati pa tudi naloga za širjenje obzorja (seznanjanje s prazniki) in jo lahko povežete s predmetom družba. Učence lahko opozorite tudi na zapisovanje poimenovanj praznikov z malo začetnico (izjema je Prešernov dan).

c) Praktična naloga za zapisovanje vrstilnih števnikov, hkrati pa tudi za seznanjanje z datumi, ko bodo učenci prosti. Če za datume še ne vejo, vajo rešite vsi skupaj. Preverite samo pravilnost zapisov.

č) Na koncu se še pogovorite o zapisovanju, o tem, na kaj morajo biti pozorni, kako bi pisali, če bi delali na računalniku, ipd.

4

5

6

7

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 60 4.8.2009 17:03:18

61

Učenci utrjujejo svoje znanje. Pazite, da bodo upoštevali navodilo: čeprav je zapis dneva in meseca s številko in besedo tudi pravilen (npr. 1. april in 25. julij), v to preglednico prav zaradi navodila ne sodi (zapis s številko!). Posebej bodite pozorni, kako so zapisali petdeseti in triinpetdeset.

a) Težja naloga, v kateri morajo učenci poiskati napake (manjkajoče neskladenjske pike) in prepoznati pravilni zapis (na začetku 21. stoletja). Pomagajo si s popravnimi znamenji za manjka, vstavi in piši narazen z bralnega znaka. Znamenje naj napišejo na desni, za besedilom, in če kaj manjka (npr. črka j), naj jo napišejo ob znamenju za manjka, vstavi.

b) Zgleda naj bi učence opozorila, kaj pomeni različen zapis, da je torej pomembno, da število 25 zapišemo kot eno besedo. Res je sicer, da se za + v matematiki uporablja beseda plus, a v vsakdanjem življenju se pogosto tudi in.

S pravilnim izpolnjevanjem te naloge bodo učenci dokazali, da v besedilih prepoznavajo števnike.

a) 8, 6, 2, 1 � osem, šest, dve, eden ALI enb) Po smislu.

a) dva + in + trideset, dvaintrideset � štiri + in + štirideset, štiriinštirideset � pet + deset, petdeset � tri + sto, tristo

b) šestinštirideset � devetindevetdeset � triintrideset � dvesto � petsto � devetsto

a) Delno po smislu. Vem, da ... 10, največje dvomestno število pa 99.b) in c) Po smislu.

a) 02 477 32 51 ALI (02) 477 32 51 � 041 536 819 � 01 516 32 44 ALI (01) 516 32 44b) Po smislu.

a) Po smislu.b) petinsedemdesetletnica, 22, Marjana, 1. � devetindevetdeset, 17, 3.

Po smislu.

a) Po smislu.b) 25. 6. � 26. 12. � 1. 11. � 1. 1. � 1. 5. � 8. 2. c) in č) Po smislu.

šesti tretji ALI šesti marec � 33 � 18 � drugi � dvajseti � 66. � petdeseti � 1. 4. � deseti � 18. � 15. � osmi osmi ALI osmi avgust � triinpetdeset � prvi � 74. � 89 � 25. 7.

a) j (tretji) � 24. decembra � . (4. razred) � 1. 5. 2010 � t (šestdeset)b) 5, 20 � 25

Po smislu.

8

9

10

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 61 4.8.2009 17:03:18

62

Poved je del besedila (če je besedilo iz več povedi) ali najkrajše besedilo (če je poved ena sama). Prvo besedo v njej pišemo z veliko začetnico, na koncu pa stavimo končno ločilo (piko, vprašaj, klicaj, tri pike, lahko tudi pomišljaj namesto treh pik); izjema so le naslovi, v katerih končno ločilo stavimo le, če jih po obliki ne prepoznamo kot vprašalnih povedi (npr. Ustrelil medveda?), sicer ne (npr. Kdo je ustrelil medveda). V govoru jo zaznamuje intonacija (potek osnovnega tona) in premori med posameznimi povedmi ter morebitni poudarek (večja jakostna izrazitost kakega dela, npr. besede). Lahko je enostavčna ali večstavčna. Stavek se od povedi razlikuje po tem, da ima eno samo glagolsko obliko (ta je lahko tudi izpuščena), zapisujemo pa ga, kadar ga izvzamemo iz povedi, z malo začetnico in brez končnega ločila (npr. medtem ko se je pogovarjala ali sedela je za mizo).

Prepoznajo poved. �

poved �

Najprimernejša je uvodna risba z besedami v učbeniku in branje smiselno povezanih besed v besedilo. Spodbudite učence, naj poskušajo še sami sestaviti besedilo iz nekaj izbranih besed nad risbo.

Učenci spoznajo, da iz posameznih besed (besednih zvez) sestavljamo besedilo, in to čisto kratko, enostavčno, pri čemer dobimo le eno poved, lahko pa daljše, sestavljeno iz več povedi (te so lahko iz enega ali več stavkov). Vidijo tudi, kako ga zapisujemo (rdeče poudarjena začetnica in končno ločilo), in s pomočjo posnetka izvejo, kako ga govorno uresničujemo (beremo ali govorimo).

Št. 11

UČITELJICA: Ponavljaj za mano. Pastir pase krave.UČITELJICA: Kaj dela pastir?

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

29–30DELOVNI ZVEZEK34–35UČBENIK

29–36 45–48DELOVNI ZVEZEK34–39UČBENIK

Kaj je povedKaj je poved

POVED

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 62 4.8.2009 17:03:18

62

Poved je del besedila (če je besedilo iz več povedi) ali najkrajše besedilo (če je poved ena sama). Prvo besedo v njej pišemo z veliko začetnico, na koncu pa stavimo končno ločilo (piko, vprašaj, klicaj, tri pike, lahko tudi pomišljaj namesto treh pik); izjema so le naslovi, v katerih končno ločilo stavimo le, če jih po obliki ne prepoznamo kot vprašalnih povedi (npr. Ustrelil medveda?), sicer ne (npr. Kdo je ustrelil medveda). V govoru jo zaznamuje intonacija (potek osnovnega tona) in premori med posameznimi povedmi ter morebitni poudarek (večja jakostna izrazitost kakega dela, npr. besede). Lahko je enostavčna ali večstavčna. Stavek se od povedi razlikuje po tem, da ima eno samo glagolsko obliko (ta je lahko tudi izpuščena), zapisujemo pa ga, kadar ga izvzamemo iz povedi, z malo začetnico in brez končnega ločila (npr. medtem ko se je pogovarjala ali sedela je za mizo).

Prepoznajo poved. �

poved �

Najprimernejša je uvodna risba z besedami v učbeniku in branje smiselno povezanih besed v besedilo. Spodbudite učence, naj poskušajo še sami sestaviti besedilo iz nekaj izbranih besed nad risbo.

Učenci spoznajo, da iz posameznih besed (besednih zvez) sestavljamo besedilo, in to čisto kratko, enostavčno, pri čemer dobimo le eno poved, lahko pa daljše, sestavljeno iz več povedi (te so lahko iz enega ali več stavkov). Vidijo tudi, kako ga zapisujemo (rdeče poudarjena začetnica in končno ločilo), in s pomočjo posnetka izvejo, kako ga govorno uresničujemo (beremo ali govorimo).

Št. 11

UČITELJICA: Ponavljaj za mano. Pastir pase krave.UČITELJICA: Kaj dela pastir?

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

29–30DELOVNI ZVEZEK34–35UČBENIK

29–36 45–48DELOVNI ZVEZEK34–39UČBENIK

Kaj je povedKaj je poved

POVED

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 62 4.8.2009 17:03:18

63

UČENKA: Kaj dela pastir?UČITELJICA: Kako čudovite planine!UČENKA: Kako čudovite planine!UČITELJICA: Pase krave, teleta ...UČENKA: Pase krave, teleta ...

Med reševanjem nalog od uvodne risbe do končne teorije učenci uzavestijo pojem poved in njene poglavitne značilnosti: je besedilo, pisano z veliko začetnico in končnim ločilom; to besedilo (poved) je lahko ena sama beseda z veliko začetnico in končnim ločilom, v govoru uresničeno z intonacijo.

a) Učenci se seznanijo najprej z besedo sneg (njeno slovarsko obliko in razlago v slovarčku) in povedjo Sneg., ki se od besede same razlikuje po veliki začetnici in končnem ločilu ter rabi v določenih okoliščinah (deček opazuje sneženje in reče: Sneg.).

b) Z odgovoroma na vprašanji pridejo do dveh ključnih pojmov (beseda, poved).

c) Pogovor lahko usmerjate tako, da se učenci najprej sami med sabo pogovarjajo o razliki, potem pa naj si potrditev za svoje trditve najdejo še v učbeniku in se tako urijo v uporabi priročnika pri reševanju nalog.

a) Iz različnih besed potem še sami sestavljajo besedila (povedi).b) Na podlagi napisanih povedi lahko pridejo do sklepa, kako jih zapisujemo (začetnica,

ločilo).

a) in b) Učenci naj bi po pravilno rešeni 2. nalogi znali sami dopolniti razlago. Če jim ne gre, si pomagajo z učbenikom in se tako urijo v uporabi priročnika pri reševanju nalog.

a) Po smislu.b) Beseda. ALI Imenujem ga poved. ALI Del besedila v prvem okvirčku v slovarčku imenujem

beseda. � Poved. ALI Imenujem ga poved. ALI Besedilo, ki ga izgovori deček, imenujem poved.

c) Učenci naj bi ugotovili razliko med zapisom: mala proti veliki začetnici, brez ločila in z ločilom.

a) Nikolaj rad posluša radio. � Med prazniki si bodo privoščili počitek. ALI Počitek si bodo privoščili med prazniki. � Velika množica ljudi si je ogledala opero. ALI Opero si je ogledala velika množica ljudi.

Opomba: Lahko se zgodi, da bo kateri od učencev sestavil tudi vprašalno poved, npr. Si bodo med prazniki privoščili počitek?, Si je opero ogledala velika množica ljudi?. V tem primeru mora biti ustrezen tudi odgovor v vaji b).

b) Z veliko začetnico. ALI Napisal(a) sem jo z veliko začetnico. ALI Prvo besedo v povedi sem napisal(a) z veliko začetnico. � Piko. ALI Postavil(a) sem piko. ALI Na koncu povedi sem postavil(a) piko.

a) piko, vprašaj in klicaj. � tri pike.b) Po smislu.

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 63 4.8.2009 17:03:18

64

Na veliko listkov napišite besede. Učenci naj jih izvlečejo in skušajo iz njih sestavljati smiselne povedi.

Na listke napišite pomešane besede, učenci naj jih izvlečejo in sestavijo povedi.

Pripovedne povedi so povedi, ki jih izgovarjamo ali beremo s padajočo intonacijo (kadenco), to pomeni, da od zadnjega naglašenega zloga besede spuščamo glas, zapisujemo pa na začetku z veliko začetnico, na koncu pa navadno s piko (predvsem nedokončane lahko tudi tremi pikami, pomišljajem). Vprašalne povedi zapisujemo na začetku povedi z veliko začetnico, na koncu pa z vprašajem in so dveh vrst: take, ki jih izgovarjamo ali beremo enako kot pripovedne (s kadenco, tj. padajočo intonacijo), prepoznamo pa jih po vprašalnicah na k- in č- (npr. kdo, kaj, kateri, kje, čemu) ter zakaj ipd.; take, ki jih izgovarjamo ali beremo tako, da gremo z glasom navzgor (z antikadenco), prepoznamo pa jih po vprašalnici ali oz. a, lahko pa le po obliki, če je vprašalnica izpuščena (npr. So te poklicali?). Posebej moramo biti pozorni na to, da učenci obeh vrst povedi zaradi končnega vprašaja ne berejo enako, saj je branje prve vrste vprašalnih povedi z antikadenco napačno – beremo jih namreč kot pripovedne povedi. Učenci lahko le ponavljajo pravilno prebrane povedi, teoretično (in tudi temeljiteje praktično) se bodo z intonacijo seznanili šele v 6. razredu. Pomembno je, da se ne naučijo napačnega branja, saj ga je pozneje težko odpraviti.Velelne povedi so tiste, ki imajo glagolsko obliko povedka v velelniku (npr. delaj, piši, riši), zapisujemo jih na začetku povedi z veliko začetnico, na koncu pa stavimo piko. Vzklične povedi so vse čustveno obarvane povedi (pripovedne, vprašalne in velelne), na začetku povedi zapisane z veliko začetnico, na koncu pa s klicajem; izgovarjamo ali beremo jih s čustveno prizadetostjo (veselo, jezno, srdito, žalostno ipd.) in navadno večjo jakostno izrazitostjo; za izgovarjanje ali branje vzkličnih povedi je potrebnega največ igralskega talenta. Učni načrt vzkličnih povedi ne predpisuje, saj je čustveno obarvana (torej vzklična) lahko pripovedna, vprašalna ali velelna poved. Tu so omenjene prav zaradi pogostega napačnega zapisovanja nečustvenih velelnih povedi s klicajem (žal tudi v mnogih učbenikih, kjer so zapisana navodila za reševanje nalog). S poimenovanjem povedi (strokovnimi izrazi) se učenci na tej stopnji le seznanijo, usvojili jih bodo postopoma. Pomembno je, da jih prepoznavajo in prav zapisujejo. S pravilnim branjem pa se seznanjajo ves čas šolanja. Tu je le nekaj osnovnih pravil iz poglavja o stavčni intonaciji.

Kadenca je padec glasu ob zadnjem naglašenem zlogu.Na koncu pripovedne povedi gremo od zadnjega naglašenega zloga v povedi z glasom navzdol.Lahko ti povem povEst.Na koncu vprašalne povedi, ki se začne z vprašalnicami na k- in č- (npr. kdaj, kdo, kaj ... čemu) ter zakaj gremo od zadnjega naglašenega zloga v povedi z glasom navzdol.

Kdaj moram spAti?Na koncu velelne povedi gremo od zadnjega naglašenega zloga v povedi z glasom navzdol.

Naredi miselni vzOrec.

Dodatni nalogi

1

2

30–36DELOVNI ZVEZEK36–38UČBENIK

Pripovedne, vprašalne, velelne in vzklične povediPripovedne, vprašalne, velelne in vzklične povedi

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 64 4.8.2009 17:03:18

64

Na veliko listkov napišite besede. Učenci naj jih izvlečejo in skušajo iz njih sestavljati smiselne povedi.

Na listke napišite pomešane besede, učenci naj jih izvlečejo in sestavijo povedi.

Pripovedne povedi so povedi, ki jih izgovarjamo ali beremo s padajočo intonacijo (kadenco), to pomeni, da od zadnjega naglašenega zloga besede spuščamo glas, zapisujemo pa na začetku z veliko začetnico, na koncu pa navadno s piko (predvsem nedokončane lahko tudi tremi pikami, pomišljajem). Vprašalne povedi zapisujemo na začetku povedi z veliko začetnico, na koncu pa z vprašajem in so dveh vrst: take, ki jih izgovarjamo ali beremo enako kot pripovedne (s kadenco, tj. padajočo intonacijo), prepoznamo pa jih po vprašalnicah na k- in č- (npr. kdo, kaj, kateri, kje, čemu) ter zakaj ipd.; take, ki jih izgovarjamo ali beremo tako, da gremo z glasom navzgor (z antikadenco), prepoznamo pa jih po vprašalnici ali oz. a, lahko pa le po obliki, če je vprašalnica izpuščena (npr. So te poklicali?). Posebej moramo biti pozorni na to, da učenci obeh vrst povedi zaradi končnega vprašaja ne berejo enako, saj je branje prve vrste vprašalnih povedi z antikadenco napačno – beremo jih namreč kot pripovedne povedi. Učenci lahko le ponavljajo pravilno prebrane povedi, teoretično (in tudi temeljiteje praktično) se bodo z intonacijo seznanili šele v 6. razredu. Pomembno je, da se ne naučijo napačnega branja, saj ga je pozneje težko odpraviti.Velelne povedi so tiste, ki imajo glagolsko obliko povedka v velelniku (npr. delaj, piši, riši), zapisujemo jih na začetku povedi z veliko začetnico, na koncu pa stavimo piko. Vzklične povedi so vse čustveno obarvane povedi (pripovedne, vprašalne in velelne), na začetku povedi zapisane z veliko začetnico, na koncu pa s klicajem; izgovarjamo ali beremo jih s čustveno prizadetostjo (veselo, jezno, srdito, žalostno ipd.) in navadno večjo jakostno izrazitostjo; za izgovarjanje ali branje vzkličnih povedi je potrebnega največ igralskega talenta. Učni načrt vzkličnih povedi ne predpisuje, saj je čustveno obarvana (torej vzklična) lahko pripovedna, vprašalna ali velelna poved. Tu so omenjene prav zaradi pogostega napačnega zapisovanja nečustvenih velelnih povedi s klicajem (žal tudi v mnogih učbenikih, kjer so zapisana navodila za reševanje nalog). S poimenovanjem povedi (strokovnimi izrazi) se učenci na tej stopnji le seznanijo, usvojili jih bodo postopoma. Pomembno je, da jih prepoznavajo in prav zapisujejo. S pravilnim branjem pa se seznanjajo ves čas šolanja. Tu je le nekaj osnovnih pravil iz poglavja o stavčni intonaciji.

Kadenca je padec glasu ob zadnjem naglašenem zlogu.Na koncu pripovedne povedi gremo od zadnjega naglašenega zloga v povedi z glasom navzdol.Lahko ti povem povEst.Na koncu vprašalne povedi, ki se začne z vprašalnicami na k- in č- (npr. kdaj, kdo, kaj ... čemu) ter zakaj gremo od zadnjega naglašenega zloga v povedi z glasom navzdol.

Kdaj moram spAti?Na koncu velelne povedi gremo od zadnjega naglašenega zloga v povedi z glasom navzdol.

Naredi miselni vzOrec.

Dodatni nalogi

1

2

30–36DELOVNI ZVEZEK36–38UČBENIK

Pripovedne, vprašalne, velelne in vzklične povediPripovedne, vprašalne, velelne in vzklične povedi

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 64 4.8.2009 17:03:18

65

Antikadenca je dvig glasu ob zadnjem naglašenem zlogu.Na koncu vprašalne povedi gremo od zadnjega naglašenega zloga v povedi z glasom navzgor. To velja samo za vprašalne povedi z vprašalnim členkom ali oziroma a (tudi če je izpuščen).

Ali res moram spAti?

Moram spAti?

To seveda velja le za kratke nevtralne povedi. Če sobesedilo ali samo sporočilo zahteva poudarke na besedah, ki niso na koncu povedi, se intonacija ravna po poudarjeni besedi: z glasom gremo navzgor ali navzdol od naglašenega zloga poudarjene besede, npr. Ali res moram že zdAj spati?. Na koncu vzklične povedi gremo od zadnjega naglašenega zloga v povedi z glasom večinoma navzdol (Seveda, takOj zaspi!), včasih tudi navzgor.Več o stavčni intonaciji in poudarjanju lahko preberete v Slovenski slovnici Jožeta Toporišiča, nekaj tudi v učbeniškem kompletu Znanka ali uganka 6.

V besedilu podčrtajo pripovedne, vprašalne, velelne in vzklične povedi in jih �

primerjajo med seboj.V vprašalni povedi podčrtajo vprašalnico in povejo, po kom/čem se z njo sprašuje. �

Vadijo različno, naravno in knjižno govorjenje in branje. �

Pozorni so na težja mesta v knjižni izreki, kot sta stavčni poudarek in intonacija. �

branje in tvorba vrste povedi (pripovednih, vprašalnih, velelnih in vzkličnih) ter njihova � stavčna in pravopisna podoba (zapisovanje s končnimi ločili)glasno branje različnih vrst povedi �

Začnite z branjem uvodnega besedila in risbe, nadaljujte pa s pogovorom.

Potem ko učenci vedo, kaj je poved, se seznanijo tudi z vrstami povedi, ki jih poleg velike začetnice v zapisu prepoznavajo po končnem ločilu (rdeči poudarki), v govoru pa po intonaciji (v pomoč je posnetek št. 12). Seznanijo se s poimenovanjem vrst povedi, še posebej s pravili za zapisovanje vprašalnih in velelnih povedi. Vidijo lahko, da klicaj lahko pišemo tudi za nagovorom. S tem se bodo seznanili še pri sestavljanju opravičila, prošnje in zahvale, pa tudi v višjih razredih.

Št. 12

UČITELJ: Ponavljaj za mano. Lahko ti povem samo povest o jari kači in steklem polžu.UČENEC: Lahko ti povem samo povest o jari kači in steklem polžu.UČITELJ: Ali res moram že zdaj spati?UČENEC: Ali res moram že zdaj spati?UČITELJ: Zdaj pa lepo zaspi.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 65 4.8.2009 17:03:18

66

UČENEC: Zdaj pa lepo zaspi.UČITELJ: Povej mi povestico.UČENEC: Povej mi povestico.UČITELJ: Seveda, takoj zaspi!UČENEC: Seveda, takoj zaspi!

Naloge učence vodijo od ugotavljanja sporočila povedi, prepoznavanja različnih vrst povedi, tvorjenja vprašalnih povedi in glasnega branja povedi (tudi s pomočjo posnetka) do prepoznavanja števila povedi v besedilu in rabe končnih ločil.

a) Učenci naj si ogledajo risbice. Nato preberejo besedilo pod njimi. Lahko jih tudi povprašate, kaj je na njih predstavljeno (kaj se na posamezni risbici dogaja).

b) Ugotovijo, da so to povedi, ki pripovedujejo.c) in č) Nato preštejejo zapisane povedi v vaji a) in ugotovijo, katero končno ločilo stoji

na koncu teh povedi.

a) Učenci se v dvogovoru seznanijo s pripovednimi in vprašalnimi povedmi. Določite dva učenca, ki prebereta dvogovor. Skupaj z učenci ugotovite, da so pripovednim povedim dodane vprašalne. Nato naj podčrtajo samo vprašalne povedi. Pri drugem branju so pozorni na intonacijo glasu ob branju vprašalnih povedi. Po potrebi popravite napačno ali slabo prebrane povedi. Lahko jih preberete na glas, učenci pa posamezne povedi za vami ponovijo. Posebej pozorni morate biti na branje vprašalnih povedi, saj so med njimi tudi take, ki jih beremo tako kot pripovedne povedi, tj. s padajočim glasom (npr. Kaj je s teboj? — Kje hodiš tako dolgo?), ne pa tako kot vprašalne iz prve naloge. Vzklične naj preberejo s čustveno prizadetostjo.

b) Ugotoviti morajo, koliko je vprašalnih povedi in po čem so ji prepoznali. c) Učijo se prepoznavati vprašalnice in samostojno dopolnijo preglednico. To je pomembno

tudi zato, ker se v višjih razredih seznanjajo s pravopisnimi pravili o stavi in opuščanju vprašaja na koncu vprašalnih povedi. Lahko jih tudi vprašate, po kom/čem se z vprašalnicami sprašuje. Ugotovite, da se lahko sprašujemo po različnih stvareh z različnimi besedicami (vprašalnicami), npr. kdo, kaj, kdaj, ali.

č) Učenci so tu le opozorjeni na pravilni zapis vprašalnic, pozneje (Pišemo brez težav, slovarček na str. 93) se bodo z razliko med izgovorom in zapisom še enkrat seznanili.

Učenci se urijo v rabi vprašalnic.

a) Cilj te naloge je pravilno postavljanje vprašalnic (po določeni besedi, npr. osebi, predmetu, času, kraju, vzroku), kar bo kasneje v 7. razredu v pomoč pri določanju stavčnih členov.

b) Izluščiti morajo vprašalnice. Hkrati se urijo v razvrščanju besed po abecedi.

a) Učenci se ob dopolnjevanju preglednice seznanijo s tvorjenjem vprašalnih povedi z vprašalnico ali brez nje (v obeh primerih je na koncu vprašaj). Možnosti je več (gl. Rešitve nalog v delovnem zvezku).

b) Ko bodo podali svojo razlago, jih posebej opozorite na razliko med obliko pripovedne in vprašalne povedi brez vprašalnice (v prvem primeru je zamenjan besedni red). Če boste razširili vajo in tvorili še več takih povedi, potem pa jih tudi glasno brali, bodo med njimi obeh vrst: preproste, po obliki pripovedne, ki se od teh razlikujejo le po končnem ločilu in intonaciji, in zapletenejše z zamenjanim besednim redom, ki jih kot vprašalne prepoznamo že po obliki, ne le po končnem ločilu in intonaciji. Učenci naj bodo pozorni na intonacijo

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 66 4.8.2009 17:03:18

66

UČENEC: Zdaj pa lepo zaspi.UČITELJ: Povej mi povestico.UČENEC: Povej mi povestico.UČITELJ: Seveda, takoj zaspi!UČENEC: Seveda, takoj zaspi!

Naloge učence vodijo od ugotavljanja sporočila povedi, prepoznavanja različnih vrst povedi, tvorjenja vprašalnih povedi in glasnega branja povedi (tudi s pomočjo posnetka) do prepoznavanja števila povedi v besedilu in rabe končnih ločil.

a) Učenci naj si ogledajo risbice. Nato preberejo besedilo pod njimi. Lahko jih tudi povprašate, kaj je na njih predstavljeno (kaj se na posamezni risbici dogaja).

b) Ugotovijo, da so to povedi, ki pripovedujejo.c) in č) Nato preštejejo zapisane povedi v vaji a) in ugotovijo, katero končno ločilo stoji

na koncu teh povedi.

a) Učenci se v dvogovoru seznanijo s pripovednimi in vprašalnimi povedmi. Določite dva učenca, ki prebereta dvogovor. Skupaj z učenci ugotovite, da so pripovednim povedim dodane vprašalne. Nato naj podčrtajo samo vprašalne povedi. Pri drugem branju so pozorni na intonacijo glasu ob branju vprašalnih povedi. Po potrebi popravite napačno ali slabo prebrane povedi. Lahko jih preberete na glas, učenci pa posamezne povedi za vami ponovijo. Posebej pozorni morate biti na branje vprašalnih povedi, saj so med njimi tudi take, ki jih beremo tako kot pripovedne povedi, tj. s padajočim glasom (npr. Kaj je s teboj? — Kje hodiš tako dolgo?), ne pa tako kot vprašalne iz prve naloge. Vzklične naj preberejo s čustveno prizadetostjo.

b) Ugotoviti morajo, koliko je vprašalnih povedi in po čem so ji prepoznali. c) Učijo se prepoznavati vprašalnice in samostojno dopolnijo preglednico. To je pomembno

tudi zato, ker se v višjih razredih seznanjajo s pravopisnimi pravili o stavi in opuščanju vprašaja na koncu vprašalnih povedi. Lahko jih tudi vprašate, po kom/čem se z vprašalnicami sprašuje. Ugotovite, da se lahko sprašujemo po različnih stvareh z različnimi besedicami (vprašalnicami), npr. kdo, kaj, kdaj, ali.

č) Učenci so tu le opozorjeni na pravilni zapis vprašalnic, pozneje (Pišemo brez težav, slovarček na str. 93) se bodo z razliko med izgovorom in zapisom še enkrat seznanili.

Učenci se urijo v rabi vprašalnic.

a) Cilj te naloge je pravilno postavljanje vprašalnic (po določeni besedi, npr. osebi, predmetu, času, kraju, vzroku), kar bo kasneje v 7. razredu v pomoč pri določanju stavčnih členov.

b) Izluščiti morajo vprašalnice. Hkrati se urijo v razvrščanju besed po abecedi.

a) Učenci se ob dopolnjevanju preglednice seznanijo s tvorjenjem vprašalnih povedi z vprašalnico ali brez nje (v obeh primerih je na koncu vprašaj). Možnosti je več (gl. Rešitve nalog v delovnem zvezku).

b) Ko bodo podali svojo razlago, jih posebej opozorite na razliko med obliko pripovedne in vprašalne povedi brez vprašalnice (v prvem primeru je zamenjan besedni red). Če boste razširili vajo in tvorili še več takih povedi, potem pa jih tudi glasno brali, bodo med njimi obeh vrst: preproste, po obliki pripovedne, ki se od teh razlikujejo le po končnem ločilu in intonaciji, in zapletenejše z zamenjanim besednim redom, ki jih kot vprašalne prepoznamo že po obliki, ne le po končnem ločilu in intonaciji. Učenci naj bodo pozorni na intonacijo

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 66 4.8.2009 17:03:18

67

glasu ob branju teh vprašalnih poved. Po potrebi popravite napačno ali slabo prebrane povedi. Lahko jih preberete na glas, učenci pa posamezne povedi za vami ponovijo.

a) Najprej lahko navodila preberejo tiho. b) Učenci morajo kot take prepoznati glagolske oblike samo v enem od navodil.c) Zdaj morajo biti pozorni na vsa navodila in ugotoviti, da so sestavljena iz velelnih in

pripovednih povedi (Navodilo za igro z vžigalicami). Ob tem bodo dokazovali funkcionalno pismenost (razumevanje navodil). Verjetno bo marsikdo vajo na hitro rešil in vse prepoznal kot velelne povedi.

č) Na koncu velelnih in pripovednih povedi pišemo piko. V rabi so napake pri zapisovanju končnega ločila na koncu velelnih povedi pogoste, saj je marsikatero navodilo opremljeno s klicajem, tega pa uporabljamo le na koncu čustveno obarvanih (vzkličnih) povedi.Razložite, kaj so velelne povedi in kaj z njimi izražamo. Dovolj bo, da vejo, da jih uporabljamo, kadar dajemo navodila, in da na koncu ne pišemo klicaja, če niso čustveno obarvane (tj. vzklične povedi). Poudarite, da na koncu velelnih povedi po navadi stoji pika.

a) Če bi učenci z iskanjem takih povedi imeli težave, potem nalogo spremenite tako, da preprosto izpišejo pripovedne povedi in jih spremenijo v velelne.

b) Izbire je dovolj in tudi s prepisovanjem končnega ločila ne bo težav.

Učenci že poznajo pojem slikovni znak ali piktogram. Tu si le osvežijo spomin nanj. Najprej po smislu tvorijo ustrezne velelne povedi. Hkrati vadijo zapis začetnice in končnega ločila. Nalogo lahko še nadgradite: učence razdelite po skupinah. Vsaka nariše svoj slikovni znak in ga predstavi ostalim. Ob nalogi se lahko pogovarjate tudi o vljudnosti, npr. o tem, kako razumejo kakšno obliko prepovedi, tudi npr. o vlogi besede prosim.

a) Št. 17

UČENKA: Gospa učiteljica, prva sem pritekla na cilj!UČITELJICA: Krasno! Čestitam ti!UČENKA: Najlepša hvala!

b) Ugotavljajo, kaj je bilo izraženo z glasom (intonacijo).

c) Št. 18

UČITELJICA (narek): Gospa učiteljica, // prva sem pritekla na cilj! (premor) Krasno! (premor) Čestitam ti! (premor) Najlepša hvala!

č) Izbiro ločila se učijo tudi utemeljiti. Na koncu se prepričajte, ali so res vse prav zapisali.

a) Ob tej nalogi ponovite znanje o vzkličnih povedih in rabi končnega ločila. Povedi naj prostovoljci berejo s čustveno zavzetostjo (žalostno, stokajoče, jezno, zafrkljivo). To bo težko in verjetno bodo kaj takega zmogli le igralsko bolj nadarjeni učenci.

b) Branje (interpretacijo) lahko komentirajo samo poslušalci ali pa vsi. Vajo lahko razširite tako, da poslušalci povejo mnenje o najboljšem bralcu (interpretu).

Učenci se ne urijo samo v prepoznavanju vrste povedi, ampak tudi v sestavljanju ugotovitve in sklepanju.

a) Najprej tiho preberejo pogovor med Veroniko, Anžetom in Markom.

b) Nato se lotijo podčrtovanja povedi.

6

7

8

9

10

11

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 67 4.8.2009 17:03:18

68

c) Zapišejo svoje ugotovitve.

č) Povejo tudi, katera je brez vprašalnice. Vprašajte jih, katera vprašalnica manjka.

a) Učenci na koncu povedi postavijo ustrezno ločilo. Končno ločilo je odvisno tudi od tega, kako nekatere pripovedne povedi preberemo. Če jih s čustveno zavzetostjo, je na koncu klicaj, sicer pa pika. Klicaj je lahko tudi na koncu vprašalnih povedi za vprašajem, vendar takšna pravopisna pravila ne sodijo na to stopnjo.

b) Najbolje je, da ta pogovor vodite in učence pripeljete do ugotovitve, razložene v vaji a).

Učenci se urijo v prepoznavanju vrste povedi.

a) Po smislu.b) Kljukica pred povedjo To so povedi, ki pripovedujejo.c) Tri. ALI V vaji a) so tri povedi.č) pika

a) Po smislu.b) Štiri. ALI V pogovoru so štiri povedi, ki sprašujejo. ALI V pogovoru so štiri vprašalne povedi. � Po vprašaju. ALI Po končnem ločilu. ALI Prepoznal(a) sem jih po vprašaju. Ipd.

c) Kdo, Kdaj, Kaj, Ali � se gre igrat z mano?, bi se rada igrala? � pa bi se rada igrala? � boš ti začela?

č) Prečrtana: gdo � kdaj.

Kaj je zasadil oče? � S kom je odšla Špela po nakupih? � Kaj raste na vrtu? � Kdaj bo pomlad?

a) Kdo bo šel (med prazniki) v gore? � Kam bo šel Rado (med prazniki)? � Kdaj bo šel Rado v gore? � Ali bo šel Rado med prazniki v gore? � Kdo je (že teden dni) na morju zaradi zdravja? � Kje je Janez (že teden dni) zaradi zdravja? � Zakaj je Janez (že teden dni) na morju? � Koliko časa je Janez na morju (zaradi zdravja)?

b) ali, kam, kdaj, kdo, kje, koliko, zakaj

a) Ali moram spati? – Ali moraš spati? – Ali mora spati? – Moram spati? – Moraš spati? Mora spati? � Ali gledaš fi lm? – Ali gleda fi lm? – Ali gledam fi lm? – Gledaš fi lm? – Gleda fi lm? – Gledam fi lm?

b) Po smislu.

a) Po smislu.b) Podčrtane: prekrižaj, ovij � zavozlaj.c) Velelne in pripovedne povedi. ALI Imenujejo se velelne in pripovedne povedi. ALI Povedi

v vaji a) se imenujejo velelne in pripovedne povedi.č) Pika. ALI Na koncu teh povedi stoji pika.

a) in b) Po smislu.

Ne potapljaj se. � Tuširaj se. � Ne vozi se z rolkami. ALI Ne vstopaj(te) z rolkami.

12

13

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

6

7

8

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 68 4.8.2009 17:03:18

68

c) Zapišejo svoje ugotovitve.

č) Povejo tudi, katera je brez vprašalnice. Vprašajte jih, katera vprašalnica manjka.

a) Učenci na koncu povedi postavijo ustrezno ločilo. Končno ločilo je odvisno tudi od tega, kako nekatere pripovedne povedi preberemo. Če jih s čustveno zavzetostjo, je na koncu klicaj, sicer pa pika. Klicaj je lahko tudi na koncu vprašalnih povedi za vprašajem, vendar takšna pravopisna pravila ne sodijo na to stopnjo.

b) Najbolje je, da ta pogovor vodite in učence pripeljete do ugotovitve, razložene v vaji a).

Učenci se urijo v prepoznavanju vrste povedi.

a) Po smislu.b) Kljukica pred povedjo To so povedi, ki pripovedujejo.c) Tri. ALI V vaji a) so tri povedi.č) pika

a) Po smislu.b) Štiri. ALI V pogovoru so štiri povedi, ki sprašujejo. ALI V pogovoru so štiri vprašalne povedi. � Po vprašaju. ALI Po končnem ločilu. ALI Prepoznal(a) sem jih po vprašaju. Ipd.

c) Kdo, Kdaj, Kaj, Ali � se gre igrat z mano?, bi se rada igrala? � pa bi se rada igrala? � boš ti začela?

č) Prečrtana: gdo � kdaj.

Kaj je zasadil oče? � S kom je odšla Špela po nakupih? � Kaj raste na vrtu? � Kdaj bo pomlad?

a) Kdo bo šel (med prazniki) v gore? � Kam bo šel Rado (med prazniki)? � Kdaj bo šel Rado v gore? � Ali bo šel Rado med prazniki v gore? � Kdo je (že teden dni) na morju zaradi zdravja? � Kje je Janez (že teden dni) zaradi zdravja? � Zakaj je Janez (že teden dni) na morju? � Koliko časa je Janez na morju (zaradi zdravja)?

b) ali, kam, kdaj, kdo, kje, koliko, zakaj

a) Ali moram spati? – Ali moraš spati? – Ali mora spati? – Moram spati? – Moraš spati? Mora spati? � Ali gledaš fi lm? – Ali gleda fi lm? – Ali gledam fi lm? – Gledaš fi lm? – Gleda fi lm? – Gledam fi lm?

b) Po smislu.

a) Po smislu.b) Podčrtane: prekrižaj, ovij � zavozlaj.c) Velelne in pripovedne povedi. ALI Imenujejo se velelne in pripovedne povedi. ALI Povedi

v vaji a) se imenujejo velelne in pripovedne povedi.č) Pika. ALI Na koncu teh povedi stoji pika.

a) in b) Po smislu.

Ne potapljaj se. � Tuširaj se. � Ne vozi se z rolkami. ALI Ne vstopaj(te) z rolkami.

12

13

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

6

7

8

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 68 4.8.2009 17:03:18

69

a) Po smislu.b) S kljukico označeno veselje in navdušenje.c) Gospa učiteljica, prva sem pritekla na cilj! Krasno! Čestitam ti! Najlepša hvala!č) Klicaj. ALI Napisal(a) sem klicaj. ALI Na koncu povedi sem napisal(a) klicaj.

Opomba: Rabo klicaja lahko učenci utemeljijo z izrazi vzklična poved ali čustvena prizadetost ali veselje.

a) in b) Po smislu.

a) Po smislu.b) Z modro: To so premetanke. � Saj to je eno in isto. � Črke. � Če sta dve različni besedi

sestavljeni iz istih črk, sta anagrama. � Moj anagram je na primer KOMAR. � Aha, jaz jih imam pa več – ŽENA, NEŽA in ŽANE so vsi iz istih štirih črk kot ANŽE.

S črno: Se gremo anagrame? � Kaj pa je to? � Kaj pa premetavamo? Z rdečo: Zdaj pa se odločita – anagrami ali premetanke!c) šest ALI 6, tri ALI 3, ena � pripovednih, vzkličnihč) Prva. ALI Se gremo anagrame?

a) ? � ! � . � ! � . � ? � ! � ? � . � ! � ?b) Npr.: Pri vprašalnih povedih vem po vprašalnicah (kam, ali, zakaj), čustvene povedi

(vzklične povedi) prepoznam po pozdravu (dober dan), besedah hej, glej, s katerimi hočem pritegniti pozornost.

Po smislu.

Za glasno branje lahko uporabite posnetek št. 12, kjer sami naredite premor za vsako povedjo, učenci pa ponavljajo, tako kot je to na posnetku storil njihov vrstnik.

Na glas preberejo dvogovor v 2. nalogi. Po potrebi popravite napačno ali slabo prebrane povedi. Lahko jih preberete na glas, učenci pa posamezne povedi za vami ponovijo. Bodite posebej pozorni na razlikovanje vprašalnih povedi z vprašalnicami na k- in č- ipd. (berete jih kot običajne pripovedne povedi) ter ali (z glasom greste »navzgor«). Zapis intonacije in nekaj osnovnih navodil si oglejte pri naslednji temi.

Na glas naj preberejo navodila v 6. nalogi. Po potrebi popravite napačno ali slabo prebrane povedi. Lahko jih preberete na glas, učenci pa posamezne povedi za vami ponovijo.

Tudi pogovor v 11. nalogi lahko ob razdeljenih vlogah uporabite za glasno branje. Lahko sestavite po tri skupine s tremi učenci, preostali pa naj ocenjuje, katera skupina se je najbolje odrezala.

Na listke napišite besede v nepravem besednem redu (npr. pride, kdaj, brat, zmagal, bravo, je). Učenci naj iz danih besed (besed ne smejo dodajati ali odvzemati) oblikujejo ustrezne pripovedne, vprašalne in vzklične povedi in jih v pravilni obliki (seveda tudi ustreznim končnim ločilom) napišejo v zvezek. Nato jih preberejo na glas. V vzkličnih povedih je med pastavkom (npr. medmetom av, joj, oh, bravo) in drugim delom besedila vejica (npr. Bravo, zmagal je!). Zadošča, da jih na to samo opozorite.

9

10

11

12

13

Dodatne naloge

1

2

3

4

5

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 69 4.8.2009 17:03:18

70

Na listke napišite trojice povedi. Učenci jih izberejo in na glas preberejo. Popravite jih, če ne bodo prebrali prav.Voda je mrzla. – Je voda mrzla? – Voda je mrzla!Padel je. – Je padel? – Padel je!Pristali bomo. – Bomo pristali? – Pristali bomo.Pojedel je sladoled. – Je pojedel sladoled? – Pojedel je sladoled!

Trdilne povedi so tiste z običajnim povedkom (nezanikano glagolsko obliko), sicer pa so lahko vprašalne, velelne, vzklične ali želelne. Nikalne povedi imajo zanikani povedek, ki ga prepoznamo po nikalnem členku ne, ki ima različico ni.. pred ..sem, ..si ipd., posebnih oblikah zanikanega glagola hoteti (nočem, nočeš, noče ...), nikalnem členku niti.

Prepoznajo in tvorijo trdilne in nikalne povedi. �

Trdilne povedi spreminjajo v nikalne in so pri tem pozorni na oblikovne spremembe �

besed v povedi.Prepoznavajo in usvajajo pisanje nikalnice � ne pred glagoli.

trdilne in nikalne povedi �

Učence spodbudite, da preberejo povedi v preglednici in sami poiščejo razlike med tistimi v prvem in drugem stolpcu.

Učenci se v uvodnem delu seznanijo z vsebino zanikanja, potem pa še njegovo obliko (nikalni členek ne oz. ni), posebnostjo (zanikani glagol hoteti: nočem, nočeš ...) in pravilnim zapisom členka ne.

Učenci najprej prepoznavajo razlike med trdilnimi in nikalnimi povedmi, nato trdilne spreminjajo v nikalne in obratno ter se seznanijo s pravilnim zapisovanjem členka ne oz. ni (..) in različnimi oblikami zanikanih glagolov. Na koncu se naučijo prepoznavati napake.

6

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

45–48DELOVNI ZVEZEK39UČBENIK

Trdilne in nikalne povediTrdilne in nikalne povedi

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 70 4.8.2009 17:03:19

70

Na listke napišite trojice povedi. Učenci jih izberejo in na glas preberejo. Popravite jih, če ne bodo prebrali prav.Voda je mrzla. – Je voda mrzla? – Voda je mrzla!Padel je. – Je padel? – Padel je!Pristali bomo. – Bomo pristali? – Pristali bomo.Pojedel je sladoled. – Je pojedel sladoled? – Pojedel je sladoled!

Trdilne povedi so tiste z običajnim povedkom (nezanikano glagolsko obliko), sicer pa so lahko vprašalne, velelne, vzklične ali želelne. Nikalne povedi imajo zanikani povedek, ki ga prepoznamo po nikalnem členku ne, ki ima različico ni.. pred ..sem, ..si ipd., posebnih oblikah zanikanega glagola hoteti (nočem, nočeš, noče ...), nikalnem členku niti.

Prepoznajo in tvorijo trdilne in nikalne povedi. �

Trdilne povedi spreminjajo v nikalne in so pri tem pozorni na oblikovne spremembe �

besed v povedi.Prepoznavajo in usvajajo pisanje nikalnice � ne pred glagoli.

trdilne in nikalne povedi �

Učence spodbudite, da preberejo povedi v preglednici in sami poiščejo razlike med tistimi v prvem in drugem stolpcu.

Učenci se v uvodnem delu seznanijo z vsebino zanikanja, potem pa še njegovo obliko (nikalni členek ne oz. ni), posebnostjo (zanikani glagol hoteti: nočem, nočeš ...) in pravilnim zapisom členka ne.

Učenci najprej prepoznavajo razlike med trdilnimi in nikalnimi povedmi, nato trdilne spreminjajo v nikalne in obratno ter se seznanijo s pravilnim zapisovanjem členka ne oz. ni (..) in različnimi oblikami zanikanih glagolov. Na koncu se naučijo prepoznavati napake.

6

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

45–48DELOVNI ZVEZEK39UČBENIK

Trdilne in nikalne povediTrdilne in nikalne povedi

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 70 4.8.2009 17:03:19

71

a) in b) Učenci se učijo prepoznavati oboje povedi.

a) in b) Med spreminjanjem trdilnih povedi v nikalne morajo biti pozorni tudi na zapisovanje členka ne oz. ni. Ko odkljukajo pravilna odgovora, naj se prepričajo, ali so nikalne povedi pravilno zapisali.

a) Členek bodo verjetno brez težav prepoznali.b) Nikalne povedi se učijo spreminjati v trdilne, pri čemer morajo biti pozorni na spremembe

(sklon samostalnika, tudi besedni red). Pri tem se seveda ravnajo po posluhu.

a) in b) Učenci se učijo zanikati različne glagolske oblike v različnih časih (razvrščene so na tiste brez morfema se in na tiste z njim, saj členek ne oz. ni stavimo med morfem se in glagol), glagola biti v prihodnjiku in pogojnik pomožnika bi ter ponovijo zapis členka, ločenega od naslednje besede.

a) in b) Učenci se učijo zanikati glagola biti in imeti v sedanjiku (členek ni.. + ..sem, členek ni... + ...(i)mam), pri čemer so jim v pomoč osebni zaimki v oklepaju, in se seznanijo z dejstvom, da ni v tem primeru pišemo skupaj z besedo, ki mu sledi.

c) Sami si izberejo ustrezno obliko.

a) Učenci se učijo zanikati glagola hoteti, pri čemer so jim v pomoč osebni zaimki v oklepaju.b) Sami si izberejo ustrezno obliko. V prvem zgledu lahko seveda izberejo tudi obliko, ki ni 1.

os. ed., čeprav je ta najbolj verjetna.

Učenci naj bi seveda uporabili vse oblike. A lahko se zgodi, da bodo večkrat izbrali ne bi, saj ustreza tudi drugim, ne le prvi povedi (gl. Rešitve nalog iz delovnega zvezka).

a) Odkrivanje napak je zahtevnejša naloga. Učenci se urijo v uporabi popravnih znamenj, in sicer piši skupaj in piši narazen.

b) Preden učenci popravljene povedi prepišejo, se prepričajte, ali so odkrili vse napake.

a) Trdilne � Nikalneb) ne � ni

a) Kuža ne miga z repom. � Na travniku ne rastejo marjetice. � Neža ni skakala po travi. � Oče ne bo odšel na službeno pot. � Sošolca ne bosta tekmovala v atletiki.

b) Odkljukano: Besedico ne pišemo ločeno od naslednje besede. � Besedo ni pišemo ločeno od naslednje besede.

a) Obkrožene. Ne � ni � ni � Ne.b) Pripoveduj šale. � Staš je bil na morju. � Tu je prehod za pešce. � Dolgo se bomo

pogovarjali. ALI Pogovarjali se bomo dolgo.

a) ne pojejo � ne veste � ne govoriš � ni brala � ne gremo � ne delata � se ne potapljam � se ne smejim � se ni jezil � se ne jokajo � se ni potepala � se ne prepirata � ne boš � ne bo � ne bova � ne bosta � ne bomo � ne boste � ne bi

1

2

3

4

5

6

7

8

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 71 4.8.2009 17:03:19

72

b) Odkljukano: Besedico, s katero zanikamo, pišemo ločeno od naslednje besede.

a) nisi � nisva � nista � nista � nismo � niste � nimaš � nima � nimava � nimata � nimata � nimamo � nimata � nimajo

b) Besedico ni pišemo skupaj z zanikano besedo.c) niso � nimava � nismo � nima

a) nočeta � noče � nočejo � nočeva � nočeš � nočete � nočetab) nočem ALI noče ALI nočejo ... � nočete � nočeta

ne bi � ne bom ALI ne bi � ne boste � ne boš ALI ne bi � ne bova ALI ne bi

a) Popravljeno: Nisem � ne bo � ne bi � ne bo � ne bodo � ne bom.

5

6

7

8

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 72 4.8.2009 17:03:19

72

b) Odkljukano: Besedico, s katero zanikamo, pišemo ločeno od naslednje besede.

a) nisi � nisva � nista � nista � nismo � niste � nimaš � nima � nimava � nimata � nimata � nimamo � nimata � nimajo

b) Besedico ni pišemo skupaj z zanikano besedo.c) niso � nimava � nismo � nima

a) nočeta � noče � nočejo � nočeva � nočeš � nočete � nočetab) nočem ALI noče ALI nočejo ... � nočete � nočeta

ne bi � ne bom ALI ne bi � ne boste � ne boš ALI ne bi � ne bova ALI ne bi

a) Popravljeno: Nisem � ne bo � ne bi � ne bo � ne bodo � ne bom.

5

6

7

8

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 72 4.8.2009 17:03:19

73

V šoli besedišče učencev bogatimo tudi z iskanjem nadpomenk in podpomenk ter protipomenk in sopomenk. To dosežemo z iskanjem in zamenjavami besed. Kdor ima bogat besedni zaklad, je tudi spretnejši v izražanju, in to ne le pri slovenščini, ampak tudi drugih predmetih. Slovenščino pri tovrstnih nalogah namreč zlahka povežemo z naravoslovjem, družbo, glasbo …Poglavje Besede, v katerem so zbrane nekatere naloge za bogatenje besedišča, bi sicer lahko obravnavali v celoti, kot so v učbeniku (od nadpomenk do sopomenk), vendar je zaradi morebitne prezasičenosti s podobnim reševanjem bolje, da jih po posameznih sklopih (posebej nadpomenke in podpomenke, nato še protipomenke in sopomenke). Sklope lahko uporabimo tudi kot motivacijske ali spodbujevalne naloge pred npr. govornimi nastopi, opisi …

Nadpomenke so besede s širšim, podpomenke pa besede z ožjim pomenom. Pri iskanju zgledov in preverjanju znanja se je treba zavedati, da je beseda v razmerju s kako besedo podpomenka, v razmerju z drugo pa podpomenka. Npr.: obuvala so cokle ('obuvalo z lesenim podplatom'), copate ('udobno obuvalo za doma'), čevlji ('obuvalo s trdnejšimi podplati, segajoče največ čez gležnje'), galoše ('gumijasto obuvalo, ki ščiti čevlje pred vlago in blatom'), sandale ('lahko poletno obuvalo z jermeni ali z zelo izrezanim krojem z nizko ali visoko peto'), škornji ('obuvalo, ki sega do kolena ali čez') ipd. Čevlji so v razmerju do obuvala podpomenka, v razmerju do podpomenk gležnjarji ('čevlji, ki segajo do gležnjev'), gojzarji ('močni čevlji za hojo po hribih'), salonarji ('elegantni ženski čevlji z visoko peto') pa nadpomenka. Razlage, povzete po SSKJ, razkrivajo nadpomenke (tu so natisnjene polkrepko), saj so nosilne besede razlage (defi nicije). Tako se v negotovosti lahko sami prepričate, ali izbirate dobre in pravilne zglede.

Bogatijo si besedišče. �

Besedam iščejo nadpomenke in podpomenke. �

nadpomenke in podpomenke �

Predmet obravnave

76–78 99–104DELOVNI ZVEZEK40–42UČBENIK

BESEDE

76–78DELOVNI ZVEZEK40–41UČBENIK

Nadpomenke in podpomenkeNadpomenke in podpomenke

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 73 4.8.2009 17:03:19

74

Izbirate lahko med naslednjima možnostma:a) Uporabite lahko besedilo in uvodno ilustracijo v učbeniku, ki uvaja temo. Učence lahko

spodbudite npr. z naslednjimi vprašanji: Kaj prikazuje ilustracija? � Kaj si ogleduje deklica v izložbi trgovine? � Kaj prodajajo v trgovini? � Katere vrste obutev je v izložbi? � Katera oblačila so v izložbi?.

b) Učenci naj v razredu (tudi na svoji mizi in v torbi) poiščejo različne stvari. Skupaj z njimi jih razvrstite v pomenske skupine. Na tablo napišite nadpomenko (ime oz. besedo, ki jih druži), pod njo pa seznam besed (podpomenk).

Učbenik poleg uvodne motivacije ponuja še razlago nadpomenke in podpomenke.

Učenci poimenujejo narisano in dopolnijo nize besed s podpomenkami in iščejo ustrezne nadpomenke in podpomenke.

a) in b) Iskanje ustreznih poimenovanj učencem ne bi smelo delati težav.

c) do e) Uspešnost reševanja je odvisna od poznavanja živali in rastlin. Samo iskanje nadpomenke potem ne bi smelo povzročati težav.

a) Učenci iščejo različne ustrezne podpomenke in ugotovijo nadpomenko.

b) Spodbudite jih, naj sestavljajo domiselne povedi.

Zaradi poenostavitve naloge so nadpomenke navedene v množini in ne ednini, kot je običajno. a) Prepoznati morajo različna lastna imena in jih povezati z nadpomenko, ki je občna beseda.

V tej vaji zaradi množinske oblike ni nevarnosti, da bi učenci iskali vsiljivke ali zaradi premajhne razgledanosti posamezne besede povezovali z napačno nadpomenko.

b) Učenci morajo pri vsakem sklopu opraviti dva koraka: prečrtati vsiljivko, preostale besede pa povezati z ustrezno nadpomenko. Spet jim pomaga njihovo splošno znanje.

c) Učence spodbudite, naj se spomnijo čim več ustreznih podpomenk. Vajo lahko nadgradite tudi s tekmovanjem med trojicami.

a) Tudi to vajo lahko nadgradite s tekmovanjem.

b) Z rabo besed v povedih dokazujejo, ali pomen izbranih podpomenk res dobro razumejo. Spodbudite jih k sestavljanju domiselnih povedi.

Tokrat morajo skupine izbrati vse same: ustrezno nadpomenko in podpomenke. Prepričali se boste o iznajdljivosti svojih učencev. Precej pomembno je, katero nadpomenko si izberejo, če hočejo najti čim več podpomenk. Lahko jih omejite v času. Zmaga skupina, ki najde največ podpomenk.

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 74 4.8.2009 17:10:20

74

Izbirate lahko med naslednjima možnostma:a) Uporabite lahko besedilo in uvodno ilustracijo v učbeniku, ki uvaja temo. Učence lahko

spodbudite npr. z naslednjimi vprašanji: Kaj prikazuje ilustracija? � Kaj si ogleduje deklica v izložbi trgovine? � Kaj prodajajo v trgovini? � Katere vrste obutev je v izložbi? � Katera oblačila so v izložbi?.

b) Učenci naj v razredu (tudi na svoji mizi in v torbi) poiščejo različne stvari. Skupaj z njimi jih razvrstite v pomenske skupine. Na tablo napišite nadpomenko (ime oz. besedo, ki jih druži), pod njo pa seznam besed (podpomenk).

Učbenik poleg uvodne motivacije ponuja še razlago nadpomenke in podpomenke.

Učenci poimenujejo narisano in dopolnijo nize besed s podpomenkami in iščejo ustrezne nadpomenke in podpomenke.

a) in b) Iskanje ustreznih poimenovanj učencem ne bi smelo delati težav.

c) do e) Uspešnost reševanja je odvisna od poznavanja živali in rastlin. Samo iskanje nadpomenke potem ne bi smelo povzročati težav.

a) Učenci iščejo različne ustrezne podpomenke in ugotovijo nadpomenko.

b) Spodbudite jih, naj sestavljajo domiselne povedi.

Zaradi poenostavitve naloge so nadpomenke navedene v množini in ne ednini, kot je običajno. a) Prepoznati morajo različna lastna imena in jih povezati z nadpomenko, ki je občna beseda.

V tej vaji zaradi množinske oblike ni nevarnosti, da bi učenci iskali vsiljivke ali zaradi premajhne razgledanosti posamezne besede povezovali z napačno nadpomenko.

b) Učenci morajo pri vsakem sklopu opraviti dva koraka: prečrtati vsiljivko, preostale besede pa povezati z ustrezno nadpomenko. Spet jim pomaga njihovo splošno znanje.

c) Učence spodbudite, naj se spomnijo čim več ustreznih podpomenk. Vajo lahko nadgradite tudi s tekmovanjem med trojicami.

a) Tudi to vajo lahko nadgradite s tekmovanjem.

b) Z rabo besed v povedih dokazujejo, ali pomen izbranih podpomenk res dobro razumejo. Spodbudite jih k sestavljanju domiselnih povedi.

Tokrat morajo skupine izbrati vse same: ustrezno nadpomenko in podpomenke. Prepričali se boste o iznajdljivosti svojih učencev. Precej pomembno je, katero nadpomenko si izberejo, če hočejo najti čim več podpomenk. Lahko jih omejite v času. Zmaga skupina, ki najde največ podpomenk.

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 74 4.8.2009 17:10:20

75

a) paprika � česen � korenje ALI korenček ALI korenčka � krompirb) zelenjavac) jež � petelin ALI petelinček � pes ALI kuža � mačka ALI maček ALI muca ALI mucč) živald) marjetica � ciklama � mak � teloh e) cvetica ALI cvetlica ALI roža ALI cvetje

a) Npr.: korenje ... � hruška ... � vrabec ... � violina ... lisička ...Nadpomenka: zelenjava ALI jušna zelenjava ALI rastlina � sadje ALI sadeži ALI sad ALI sadovi � ptica ALI ptič � glasbilo ALI inštrument � goba

Opomba: Pri sadju je možno, da bi kateri od učencev uporabil nadpomenko sadno drevo, vendar to ne bi bilo prav, saj je nadpomenka besed hruška, marelica in češnja res tudi sadno drevo, besede jabolko pa ne (to je jablana).

b) Po smislu.

a) mesta: Maribor, ... � priimki: Gregorčič, ... � reke: Soča, ... � države: Slovenija, ... � gore: Storžič, ... � rojstna imena: Marjan, ...

b) Prečrtane: bukev � kuhinja � avtobus � bor � jadrnica � hiša; listavci: brest, ... � prostori: jedilnica, ... � vozila: avtomobil, ... � iglavci: jelka, ... � plovila: čoln, ... � stavbe: baraka, ...

c) Po smislu.

a) in b) Po smislu.

Po smislu.

Učenci naj iz skupine podpomenk (primerne so npr. igrače, meseci) napišejo domišljijsko zgodbo s primernim naslovom, in to v zvezek kot domačo nalogo.

Protipomenke so besede z nasprotnim pomenom.

Bogatijo si besedišče. �

Besedam iščejo protipomenke. �

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

Dodatna naloga

99–102DELOVNI ZVEZEK41UČBENIK

ProtipomenkeProtipomenke

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 75 4.8.2009 17:03:19

76

protipomenke �

Izbirate lahko med naslednjima možnostma:a) Uporabite lahko besedilo z uvodnimi risbami v učbeniku, ki uvaja temo. V besednih zvezah

so protipomenke rdeče poudarjene.b) Z učenci se igrajte igro nasprotij. Razložite jim, naj naredijo ravno nasprotno od tistega,

kar boste rekli. Rečete npr. Sedite, učenci pa naj vstanejo, rečete Poglejte levo, oni pa naj pogledajo desno. Ipd. Pogovorite se z njimi, kaj so počeli in kako svoje ravnanje razumejo. Potem nadaljujete z učbenikom.

Vse, kar je predstavljeno na pol strani, rabi kot uvodna motivacija in osnovna razlaga tega, kar protipomenke so. Če ste se odločili za prvo motivacijo, potem nadaljujete z nalogami v delovnem zvezku; če ste izbrali drugo možnost, potem učence spodbudite, naj svoje ravnanje primerjajo z zgledi v učbeniku.

Učenci iščejo protipomenke narisanemu, besedam v preglednicah in ob črtah ter v besedilih (posameznih povedih, sklenjenem besedilu in v ugankah).

a) Učenci k risbam dopišejo besedo z nasprotnim pomenom. Ker ni nujno, da bi vsi učenci narisano razumeli enako, so možni različni odgovori (gl. Rešitve nalog iz delovnega zvezka).

b) Po uvodni motivaciji in reševanju vaje a) odgovor ne bi smel predstavljati nobenih težav.

a) V preglednici so v glavi zapisani samostalniki, v stolpcih pa lastnostni pridevniki, katerim poiščejo protipomenke.

b) Učence spodbudite k sestavljanju zanimivih povedi. Sestavili naj bi jih osem, saj tako zahteva navodilo. Če jih bo kdo napisal devet, potem slabo bere navodila. Nikjer tudi ni rečeno, da naj bi ob protipomenkah (pridevnikih) stali v glavi preglednice navedeni samostalniki. Zanimivo bo opazovati, ali bodo vsi učenci uporabljali besedne zveze iz preglednice (npr. velik sadež) ali pa bodo pridevnik povezali s kakim drugim samostalnikom.

a) in b) Zapisanim lastnostnim pridevnikom poiščejo protipomenke, nato še sami sestavijo podobno preglednico. Tako preverjamo tudi zmožnost učencev, da sami sestavljajo preglednice.

a) Tokrat iščejo protipomenke samostalnikom. Med protipomenkami je pomišljaj (med sopomenkami pa enačaj).

b) To, kar so prej izpolnjevali v preglednicah, zdaj izpolnjujejo v neposrednih besednih zvezah.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 76 4.8.2009 17:03:19

76

protipomenke �

Izbirate lahko med naslednjima možnostma:a) Uporabite lahko besedilo z uvodnimi risbami v učbeniku, ki uvaja temo. V besednih zvezah

so protipomenke rdeče poudarjene.b) Z učenci se igrajte igro nasprotij. Razložite jim, naj naredijo ravno nasprotno od tistega,

kar boste rekli. Rečete npr. Sedite, učenci pa naj vstanejo, rečete Poglejte levo, oni pa naj pogledajo desno. Ipd. Pogovorite se z njimi, kaj so počeli in kako svoje ravnanje razumejo. Potem nadaljujete z učbenikom.

Vse, kar je predstavljeno na pol strani, rabi kot uvodna motivacija in osnovna razlaga tega, kar protipomenke so. Če ste se odločili za prvo motivacijo, potem nadaljujete z nalogami v delovnem zvezku; če ste izbrali drugo možnost, potem učence spodbudite, naj svoje ravnanje primerjajo z zgledi v učbeniku.

Učenci iščejo protipomenke narisanemu, besedam v preglednicah in ob črtah ter v besedilih (posameznih povedih, sklenjenem besedilu in v ugankah).

a) Učenci k risbam dopišejo besedo z nasprotnim pomenom. Ker ni nujno, da bi vsi učenci narisano razumeli enako, so možni različni odgovori (gl. Rešitve nalog iz delovnega zvezka).

b) Po uvodni motivaciji in reševanju vaje a) odgovor ne bi smel predstavljati nobenih težav.

a) V preglednici so v glavi zapisani samostalniki, v stolpcih pa lastnostni pridevniki, katerim poiščejo protipomenke.

b) Učence spodbudite k sestavljanju zanimivih povedi. Sestavili naj bi jih osem, saj tako zahteva navodilo. Če jih bo kdo napisal devet, potem slabo bere navodila. Nikjer tudi ni rečeno, da naj bi ob protipomenkah (pridevnikih) stali v glavi preglednice navedeni samostalniki. Zanimivo bo opazovati, ali bodo vsi učenci uporabljali besedne zveze iz preglednice (npr. velik sadež) ali pa bodo pridevnik povezali s kakim drugim samostalnikom.

a) in b) Zapisanim lastnostnim pridevnikom poiščejo protipomenke, nato še sami sestavijo podobno preglednico. Tako preverjamo tudi zmožnost učencev, da sami sestavljajo preglednice.

a) Tokrat iščejo protipomenke samostalnikom. Med protipomenkami je pomišljaj (med sopomenkami pa enačaj).

b) To, kar so prej izpolnjevali v preglednicah, zdaj izpolnjujejo v neposrednih besednih zvezah.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 76 4.8.2009 17:03:19

77

c) Po zgledu poiščejo samostalnikom ustrezne nedoločnike, tj. glagole z nasprotnim pomenom. Preverite zapis pravopisno težjih nedoločnikov vzeti / razstaviti / izstopiti. Opozorite jih tudi na zapis prvih dveh glagolov in jim pojasnite razdelitev besed na sestavne dele, npr. v-stopiti : iz-stopiti (pomen besede stopiti jim je znan). Lahko jih v pogovoru pripeljete do sklepa, da se morajo o zapisu takih besed pozanimati v slovarju ali pravopisu ali povprašati učiteljico ali učitelja.

a) Učenci besedne zveze dopolnjujejo z lastnostnim pridevnikom ali ustreznim samostalnikom.

b) V navodilu je navedeno samo to, naj bi v povedih uporabili le tri protipomenke, to pomeni tri lastnostne pridevnike, in to že napisane ali tiste, ki so jih napisali sami. In seveda jih uporabijo v zvezi s poljubno izbranim samostalnikom, ne tem, ki je naveden v vaji a). Spet bo zanimivo opazovati, kako bodo ravnali učenci.

Učenci dopolnjujejo pogosto rabljene besedne zveze ali glede na sporočilo povedi običajno rabljene protipomenke. Mogoče bodo imeli težave z zapisom besede bolna, čeprav so se že seznanili z njo. Če bo tako, potem jim recite, naj poiščejo slovarček, v katerem je navedena.

Tokrat na podoben način dopolnjujejo besedilo iz več povedi. Nalogo lahko razširite tako, da besedilo uporabite tudi za preverjanje glasnega branja.

Učenci rešujejo nalogo v dveh korakih: najprej poiščejo protipomenke v ugankah, nato pa jih rešijo. Če bodo narobe napisali besedno zvezo na glas kot naglas, jih na to opozorite. Narazen se piše zato, ker med sestavini lahko vrinemo kako besedo, npr. na ves glas. Tudi uganke lahko preberejo na glas.

a) kratek – dolg ALI ozek – širok ALI debel – suh � ozka – široka ALI dolga – kratka ALI trda – mehka

b) Odkljukano: Protipomenki imata nasproten pomen.

a) velik, trd, sladek � mirno, globoko � grdo, oblačno, prijetnob) Po smislu.

a) dolgočasna ALI nezanimiva, dobra, debela, težka � vlažen, mrzel, čist, slabb) Po smislu.

a) noč � pogum � dan � laž � veselje � večer � ženska � smeh � starostb) debela ALI okrogla � suh � molčeč � umazan � sita � star � moška � hitrac) prižgati – ugasniti ALI vključiti – izključiti � dvigniti – položiti � podariti – vzeti ALI

dati – vzeti ALI zaviti – odviti � obesiti ALI pritrditi – sneti

a) polna, soba � cesta, ravna � perilo, čisto � velik, napredekb) Po smislu.

narobe � bolna � Ponoči � več ALI bolj � ven � spodaj

daleč � bolj � najmlajšo � barvnih � hitro � malo

na glas, budilka � prazna, zajemalka � bel, zunaj, kruh � močno, sonce

5

6

7

8

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

6

7

8

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 77 4.8.2009 17:03:19

78

Lahko pripravite lističe z različnimi protipomenkami. Nekaj učencev naj poišče ustrezne pare. Tu je seznam, s katerega si jih lahko izberete po lastni presoji (mogoče razdelite med lažje in težje).sestra – brat � mlad – star � skupaj – narazen � lačen – sit � vključiti – izključiti � pravilen – napačen � smrdeti – dišati � spočit – utrujen � tih – glasen � povsod – nikjer � vroč – mrzel � prvi – zadnji

Sopomenke ali sinonimi so besede z enakim ali podobnim pomenom.

Bogatijo si besedišče. �

Besedam iščejo sopomenke. �

sopomenke ali sinonimi �

Uporabite lahko besedilo in uvodno risbo v učbeniku, ki uvaja temo. V povedih so sopomenke rdeče poudarjene. Učence pripeljite do ugotovitve, da ostaja vsebina besedila ob rabi ene ali druge besede skoraj nespremenjena. Skoraj zato, ker imajo sopomenke pomenske odtenke: ene so nevtralne, običajne (npr. močno ali zelo, brati ali čitati, želeti ali hoteti), druge v knjižnem jeziku manj zaželene (bolje je uporabljati izraz toplomer kot termometer).

Vse, kar je predstavljeno na eni strani, rabi kot uvodna motivacija in osnovna razlaga tega, kar sopomenke so. Izraz sopomenka je pomensko zahtevnejši od izrazov nadpomenka, podpomenka in protipomenka (učenci verjetno bolje razumejo predpone nad-, pod- in proti- kot so-). Tudi čiste sopomenke je težje iskati.

Učenci iščejo najprej čiste sopomenke, nato še tiste, ki imajo skoraj enak pomen in so lahko slogovno zaznamovane. Sopomenke iščejo posameznim besedam ali besedam v besednih zvezah ali enobesedne sopomenke v besednih zvezah oziroma povedih.

Dodatna naloga

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

102–104DELOVNI ZVEZEK42UČBENIK

SopomenkeSopomenke

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 78 4.8.2009 17:03:19

78

Lahko pripravite lističe z različnimi protipomenkami. Nekaj učencev naj poišče ustrezne pare. Tu je seznam, s katerega si jih lahko izberete po lastni presoji (mogoče razdelite med lažje in težje).sestra – brat � mlad – star � skupaj – narazen � lačen – sit � vključiti – izključiti � pravilen – napačen � smrdeti – dišati � spočit – utrujen � tih – glasen � povsod – nikjer � vroč – mrzel � prvi – zadnji

Sopomenke ali sinonimi so besede z enakim ali podobnim pomenom.

Bogatijo si besedišče. �

Besedam iščejo sopomenke. �

sopomenke ali sinonimi �

Uporabite lahko besedilo in uvodno risbo v učbeniku, ki uvaja temo. V povedih so sopomenke rdeče poudarjene. Učence pripeljite do ugotovitve, da ostaja vsebina besedila ob rabi ene ali druge besede skoraj nespremenjena. Skoraj zato, ker imajo sopomenke pomenske odtenke: ene so nevtralne, običajne (npr. močno ali zelo, brati ali čitati, želeti ali hoteti), druge v knjižnem jeziku manj zaželene (bolje je uporabljati izraz toplomer kot termometer).

Vse, kar je predstavljeno na eni strani, rabi kot uvodna motivacija in osnovna razlaga tega, kar sopomenke so. Izraz sopomenka je pomensko zahtevnejši od izrazov nadpomenka, podpomenka in protipomenka (učenci verjetno bolje razumejo predpone nad-, pod- in proti- kot so-). Tudi čiste sopomenke je težje iskati.

Učenci iščejo najprej čiste sopomenke, nato še tiste, ki imajo skoraj enak pomen in so lahko slogovno zaznamovane. Sopomenke iščejo posameznim besedam ali besedam v besednih zvezah ali enobesedne sopomenke v besednih zvezah oziroma povedih.

Dodatna naloga

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

102–104DELOVNI ZVEZEK42UČBENIK

SopomenkeSopomenke

Cilji

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 78 4.8.2009 17:03:19

79

a) in b) Učenci besedno zvezo nadomestijo z eno samo besedo in s kljukico potrdijo razumevanje izraza sopomenka.

a) Učencem so v pomoč že navedene sopomenke.

b) Izberejo seveda lahko katere koli izmed osmih. Zanimivo bo opazovati, kaj bodo storili.

a) Izbira ustreznih sopomenk (in to ne samo čistih, ampak tudi slogovno obarvanih) je odvisna od razgledanosti učencev. Verjetno je nekateri ne bodo mogli sami rešiti. Namesto mrve se navadno v knjižnem jeziku uporablja beseda seno, capa ali cunja je slabšalni izraz za oblačilo, plašen in plah ter boječ imajo sopomenke še v nesamozavesten in neodločen, čisti sopomenki sta popoldan = popoldne in dopoldan = dopoldne, sad je poleg čiste sopomenke sadež in tudi rezultat, dosežek, brozga je plundra, a tudi slaba pijača, ječa je ekspresivni izraz za nevtralni zapor.

b) Z rabo v povedih naj bi si razširili besedni zaklad z morebitnimi novimi besedami.

c) Učenci se seznanijo še z dejstvom, da imajo nekatere sopomenke skoraj enak pomen.

a) Vaja je za to stopnjo pravi izziv. Verjetno ji bodo kos le posamezniki.

b) Zdaj ko vsi vedo za enobesedne sopomenke, lahko povejo, ali jih sploh poznajo in katere (če sploh) uporabljajo. Nalogo lahko tudi prilagodite: učenci naj o izrazih povprašajo doma.

a) in b) Učenci iščejo sopomenke med glagolskimi oblikami in prepoznajo težavnost reševanja.

Učenci manj običajne besede (tujko šofer, pogovorno brzina, starinsko hosta in manj priporočljivo čitanka) zamenjajo z običajnimi, knjižnimi: voznik, hitrost, gozd in berilo). Potem se z njimi o vseh besedah tudi pogovorite: kakšne se jim zdijo, katere uporabljajo, katere pišejo, katere govorijo ...

a) in b) Izbrane sopomenke naj uporabijo v povedih kar ustno. Nalogo lahko še razširite. Ko bodo učenci nalogo naredili, jih povprašajte, kaj še (poleg bliže in bolj všeč) je odločalo pri izbiri sopomenk.

a) babica � ded ALI dedek � oče TUDI očka ALI oči b) Odkljukano: Sopomenki imata enak pomen.

a) medalja � odmor � glasba � snažilkab) Po smislu.

a) seno � plah ALI boječ � popoldne � cunja ALI oblačilo � sadež � plundra � dopoldne � zapor

b) Po smislu.c) Odkljukano: Sopomenki imata skoraj enak pomen.

1

2

3

4

5

6

7

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 79 4.8.2009 17:03:19

80

a) meni � kolodvor � klinčki � banjab) Po smislu.

a) je povedala � noče � Pogovoril se bom � delaš � je opisal � se obnašaš � je tulil

Voznik, hitrost � gozdu � berilo

a) in b) Po smislu.

Lahko pripravite lističe z različnimi sopomenkami. Učenci (lahko v skupinah) naj poiščejo ustrezne pare. Tu je seznam, s katerega si jih lahko izberete po lastni presoji (mogoče razdelite med lažje in težje).ogledalo = zrcalo � vpiti = kričati � kokoš = kura � fant = deček � peresnica = puščica � tat = kradljivec � zamorec = črnec � jokav = cmerav � frizura= pričeska � narediti = storiti � žalosten = potrt = otožen � umazan = zamazan = popackan = zapackan = blaten � žalost = potrtost = otožnost � bogat = premožen � lahek = nezahteven = nenaporen � živahen = živ = sproščen = pogumen � zrel = dozorel � trdo = čvrsto � tiho = molče � končati = prenehati = opraviti � vzeti = odvzeti = ukrasti � razstaviti = razdreti � spustiti = znižati (npr. ceno) � tiho = pritajeno (npr. govorjenje)

4

5

6

7

Dodatna naloga

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 80 4.8.2009 17:03:19

80

a) meni � kolodvor � klinčki � banjab) Po smislu.

a) je povedala � noče � Pogovoril se bom � delaš � je opisal � se obnašaš � je tulil

Voznik, hitrost � gozdu � berilo

a) in b) Po smislu.

Lahko pripravite lističe z različnimi sopomenkami. Učenci (lahko v skupinah) naj poiščejo ustrezne pare. Tu je seznam, s katerega si jih lahko izberete po lastni presoji (mogoče razdelite med lažje in težje).ogledalo = zrcalo � vpiti = kričati � kokoš = kura � fant = deček � peresnica = puščica � tat = kradljivec � zamorec = črnec � jokav = cmerav � frizura= pričeska � narediti = storiti � žalosten = potrt = otožen � umazan = zamazan = popackan = zapackan = blaten � žalost = potrtost = otožnost � bogat = premožen � lahek = nezahteven = nenaporen � živahen = živ = sproščen = pogumen � zrel = dozorel � trdo = čvrsto � tiho = molče � končati = prenehati = opraviti � vzeti = odvzeti = ukrasti � razstaviti = razdreti � spustiti = znižati (npr. ceno) � tiho = pritajeno (npr. govorjenje)

4

5

6

7

Dodatna naloga

1-znanka-4-prirocnik-001-080.indd 80 4.8.2009 17:03:19

2. DEL

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 81 4.8.2009 17:04:35

82

Učenci v tej temi spoznavajo zgradbo besedila in njene sestavne dele (odstavke in vrste odstavkov). Odstavek je krajši, vsebinsko zaključen del besedila. V uvodu je napovedana vsebina besedila (kje in kdaj se dogaja, kdo v besedilu nastopa). V jedru je vsebina razširjena. Je osrednji in najdaljši del besedila, v katerem izvemo, kaj se dogaja in kako se dogajanje odvija. Po navadi je sestavljen iz več odstavkov. Zaključek nas seznani z razpletom, včasih celo nekim novim dejstvom ipd.

Spoznajo značilnosti danega besedila. �

V besedilu zaznamujejo uvod, jedro in zaključek ter pojasnijo njihovo vlogo �

v besedilu.

zgradba besedila, odstavek, uvod, jedro, zaključek �

Preberite besedilo v učbeniku. Vodite razgovor o vsebini zgodbe. Učenci lahko ustno obnavljajo zgodbo.

Učenci preberejo zgodbo. Ugotovijo, da je besedilo zapisano v treh različnih barvah. Razložite poglavitne dele besedila: uvod, jedro in zaključek. S pomočjo vprašanj v učbeniku vodite razgovor, kaj zapišemo v posameznem delu besedila. Razložite pojem odstavek, ki je v besedilu označen z desnim zamikom.

a) in b) Učenci povedi uredijo v pravilno zaporedje in označijo, ali so zapisane v uvodu, jedru ali zaključku prvotnega besedila. Lahko si pomagajo z učbenikom.

c) Povedi prepišejo v pravilnem zaporedju.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

36–39DELOVNI ZVEZEK44–45UČBENIK

6–7 22–24 25–28 36–39 104–105DELOVNI ZVEZEK44–52UČBENIK

Zgradba besedilaZgradba besedila

BESEDILA

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 82 4.8.2009 17:04:37

82

Učenci v tej temi spoznavajo zgradbo besedila in njene sestavne dele (odstavke in vrste odstavkov). Odstavek je krajši, vsebinsko zaključen del besedila. V uvodu je napovedana vsebina besedila (kje in kdaj se dogaja, kdo v besedilu nastopa). V jedru je vsebina razširjena. Je osrednji in najdaljši del besedila, v katerem izvemo, kaj se dogaja in kako se dogajanje odvija. Po navadi je sestavljen iz več odstavkov. Zaključek nas seznani z razpletom, včasih celo nekim novim dejstvom ipd.

Spoznajo značilnosti danega besedila. �

V besedilu zaznamujejo uvod, jedro in zaključek ter pojasnijo njihovo vlogo �

v besedilu.

zgradba besedila, odstavek, uvod, jedro, zaključek �

Preberite besedilo v učbeniku. Vodite razgovor o vsebini zgodbe. Učenci lahko ustno obnavljajo zgodbo.

Učenci preberejo zgodbo. Ugotovijo, da je besedilo zapisano v treh različnih barvah. Razložite poglavitne dele besedila: uvod, jedro in zaključek. S pomočjo vprašanj v učbeniku vodite razgovor, kaj zapišemo v posameznem delu besedila. Razložite pojem odstavek, ki je v besedilu označen z desnim zamikom.

a) in b) Učenci povedi uredijo v pravilno zaporedje in označijo, ali so zapisane v uvodu, jedru ali zaključku prvotnega besedila. Lahko si pomagajo z učbenikom.

c) Povedi prepišejo v pravilnem zaporedju.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

36–39DELOVNI ZVEZEK44–45UČBENIK

6–7 22–24 25–28 36–39 104–105DELOVNI ZVEZEK44–52UČBENIK

Zgradba besedilaZgradba besedila

BESEDILA

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 82 4.8.2009 17:04:37

83

a) Preberejo besedilo.

b) V besedilu z različnimi barvami označijo uvod, jedro in zaključek.

c) Učenci zapišejo, kaj so izvedeli v uvodu, kaj v jedru in kaj v zaključku.

č) Utrjujejo, katere značilnosti zapišemo v posameznem delu besedila.

Utemeljujejo, katere povedi bi zapisali v posamezni del besedila.

Zapišejo zaključek izbranega besedila.

Zapišejo uvod in zaključek k danemu jedru besedila, ki ga dopolnijo. Učence vzpodbudite, da besedilu izberejo ustrezni naslov.

Učenci oblikujejo krajše besedilo. Upoštevajo vsebinsko in oblikovno zgradbo. Zgodbo tudi naslovijo. Pomagajo si lahko z danimi naslovi ali si izberejo svojega.

a) 6 � 3 � 2 � 7 � 1 � 5 � 4b) UVOD: V vasici sredi gozda je živel zvedavi Lukec � ZAKLJUČEK: Lukec je odrasel in oče

ga je povabil na lov. � JEDRO: ostale povedic) V vasici sredi gozda je živel zvedavi Lukec. � Zelo si je želel z očetom v gozd. � Oče mu

je povedal zgodbo o zmajevi votlini. � Lukec se je usedel na štor in čakal, da se zmrači. � Mamo je skrbelo, da je Lukec zbolel. � Sonce je začelo zahajati in vhod v votlino je rdeče zažarel. � Lukec je odrasel in oče ga je povabil na lov.

b) UVOD (pobarvan rumeno): prvi odstavek � ZAKLJUČEK (pobarvan svetlo modro): zadnji odstavek � JEDRO (pobarvano oranžno): vmesni odstavki

c) Po smislu.č) UVOD: Izvemo, kdo v besedilu nastopa. � Izvemo, kdaj in kje se kaj dogaja. � Izvemo,

o čem besedilo pripoveduje. � JEDRO: Izvemo, kaj se dogaja. � Izvemo, kako se dogajanje odvija. � ZAKLJUČEK: Izvemo, kako se dogajanje razplete.

Mojca zelo rada hodi v hribe. Včeraj je bila na Kredarici. � Nekega dne sem se po pouku vrnila domov.Razlaga: Ker ti dve povedi napovesta, o čem bo teklo besedilo ipd.

do 6 Po smislu.

2

3

4

5

6

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 83 4.8.2009 17:04:37

84

Opravičilo je kratko sporočilo, s katerim ustno ali pisno izrazimo svoje opravičilo, obžalovanje za kaj. Biti mora vljudno. Izrazimo ga z besedo oprosti ali oprostite. Lahko je uradno (npr. opravičilo učenca učitelju zaradi odsotnosti pri pouku) ali neuradno (npr. opravičilo sošolcu zaradi izgubljene knjige). Pisno opravičilo ima naslednje dele: kraj in datum, nagovor naslovnika, vsebino in podpis sporočevalca.

PRED BRANJEM:sodelujejo v vodenem pogovoru o svojih izkušnjah z dopisovanjem (npr. o poteku �

dopisovanja, namenu dopisovalcev);sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih dane besedilne vrste; �

sodelujejo v vodenem pogovoru o tem, na kaj bodo pozorni med branjem besedila. �

MED BRANJEM:so pozorni na vsebino, zgradbo in obliko opravičila. �

PO BRANJU:prepoznavajo okoliščine nastanka opravičila (tudi družbeno razmerje med �

sporočevalcem in naslovnikom) in povejo, iz česa so jih prepoznali;prepoznavajo namen tvorca opravičila ter povejo, iz česa so ga prepoznali; �

povzemajo temo in bistvene podatke; �

predstavijo značilne besedne in nebesedne prvine iz danega opravičila ter njegovo �

vlogo;vrednotijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost opravičila; �

predstavijo značilnosti danega opravičila; �

pripravijo se na pisanje opravičila; �

napišejo opravičilo in upoštevajo značilnosti besedilne vrste ter pazijo na �

ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila pa tudi na čitljivost in estetskost pisave;po pisanju primerjajo svoja besedila, jih vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje, �

odpravijo napake oziroma svoje opravičilo izboljšajo.

neuradno opravičilo, sporočevalec, naslovnik, velika začetnica, klicaj �

Vodite razgovor ob pripravljenih vprašanjih v učbeniku. Nato uporabite uvodni strip v učbeniku in z učenci rešite 1. nalogo v delovnem zvezku.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

22–24DELOVNI ZVEZEK46–47UČBENIK

OpravičiloOpravičilo

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 84 4.8.2009 17:04:37

84

Opravičilo je kratko sporočilo, s katerim ustno ali pisno izrazimo svoje opravičilo, obžalovanje za kaj. Biti mora vljudno. Izrazimo ga z besedo oprosti ali oprostite. Lahko je uradno (npr. opravičilo učenca učitelju zaradi odsotnosti pri pouku) ali neuradno (npr. opravičilo sošolcu zaradi izgubljene knjige). Pisno opravičilo ima naslednje dele: kraj in datum, nagovor naslovnika, vsebino in podpis sporočevalca.

PRED BRANJEM:sodelujejo v vodenem pogovoru o svojih izkušnjah z dopisovanjem (npr. o poteku �

dopisovanja, namenu dopisovalcev);sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih dane besedilne vrste; �

sodelujejo v vodenem pogovoru o tem, na kaj bodo pozorni med branjem besedila. �

MED BRANJEM:so pozorni na vsebino, zgradbo in obliko opravičila. �

PO BRANJU:prepoznavajo okoliščine nastanka opravičila (tudi družbeno razmerje med �

sporočevalcem in naslovnikom) in povejo, iz česa so jih prepoznali;prepoznavajo namen tvorca opravičila ter povejo, iz česa so ga prepoznali; �

povzemajo temo in bistvene podatke; �

predstavijo značilne besedne in nebesedne prvine iz danega opravičila ter njegovo �

vlogo;vrednotijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost opravičila; �

predstavijo značilnosti danega opravičila; �

pripravijo se na pisanje opravičila; �

napišejo opravičilo in upoštevajo značilnosti besedilne vrste ter pazijo na �

ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila pa tudi na čitljivost in estetskost pisave;po pisanju primerjajo svoja besedila, jih vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje, �

odpravijo napake oziroma svoje opravičilo izboljšajo.

neuradno opravičilo, sporočevalec, naslovnik, velika začetnica, klicaj �

Vodite razgovor ob pripravljenih vprašanjih v učbeniku. Nato uporabite uvodni strip v učbeniku in z učenci rešite 1. nalogo v delovnem zvezku.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

22–24DELOVNI ZVEZEK46–47UČBENIK

OpravičiloOpravičilo

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 84 4.8.2009 17:04:37

85

Učenci preberejo neuradno opravičilo. Nato poimenujte sestavne dele opravičila in razložite pojma sporočevalec in naslovnik ob zgledu. Predstavite ločilo za nagovorom in se pogovorite o rabi začetnice v nadaljevanju besedila.

Ob pomoči učbenika ustno ali pisno odgovarjajo na vprašanja.

a) Preberejo opravičilo v učbeniku.

b) Odgovarjajo na vprašanja, ki se nanašajo na zapisano opravičilo.

c) Razberejo, kdo je naslovnik in kdo sporočevalec, in ustrezno povežejo.č) Iz opravičila izpišejo nagovor.

a) do c) Razmišljajo, kako bi se ustno opravičili v danih položajih.

Obkrožijo izraze, ki bi jih uporabili v opravičilu.

Napišejo opravičilo. Lahko mu sami določijo vsebino ali izbirajo med predlogi.

Dopolnijo manjkajoče dele opravičila.

Ker je pomotoma vzela delovni zvezek. � Opravičilo je izrazila z besedo oprosti. � Sošolka ni mogla narediti domače naloge, ker ni imela delovnega zvezka. � Po smislu.

b) V Celju. ALI Napisano je bilo v Celju. � 15. 4. 2009. ALI Napisano je bilo 15. 4. 2009. � Špela. ALI Napisala ga je Špela. � Da se opraviči, ker ne more priti na klavirski nastop. � Simonu. ALI Namenjeno je Simonu.

c) naslovnik: Simon � sporočevalec: Špelač) Dragi Simon!

a) do c) Po smislu.

Oprosti! � Tega ne bom več storila. � Žal mi je. � Hudo mi je.

in 6 Po smislu.

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

6

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 85 4.8.2009 17:04:37

86

Prošnja je kratko sporočilo, v katerem sporočevalec naslovniku izrazi željo, da bi kaj naredil zanj. Začnemo in končamo jo vljudno z besedo prosim. Lahko je pisna ali ustna. Pisna prošnja je sestavljena iz naslednjih delov: kraja in datuma, nagovora naslovnika, vsebine in podpisa sporočevalca.Zahvala je kratko sporočilo, s katerim se sporočevalec naslovniku zahvali za nekaj, kar je storil zanj. Izražena je z besedo hvala. Lahko je pisna ali ustna. Pisna zahvala ima naslednje dele: kraj in datum, nagovor naslovnika, vsebino in podpis sporočevalca.

PRED BRANJEM:sodelujejo v vodenem pogovoru o svojih izkušnjah z dopisovanjem (npr. o poteku �

dopisovanja, namenu dopisovalcev);sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih dane besedilne vrste; �

sodelujejo v vodenem pogovoru o tem, na kaj bodo pozorni med branjem besedila. �

MED BRANJEM:so pozorni na vsebino, zgradbo in obliko prošnje in zahvale. �

PO BRANJU:prepoznavajo okoliščine nastanka prošnje in zahvale (tudi družbeno razmerje med �

sporočevalcem in naslovnikom) in povejo, iz česa so jih prepoznali;prepoznavajo namen tvorca prošnje in zahvale ter povejo, iz česa so ga prepoznali; �

povzemajo temo in bistvene podatke; �

predstavijo značilne besedne in nebesedne prvine iz dane prošnje in zahvale ter �

njuni vlogi;vrednotijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost prošnje in zahvale; �

predstavijo značilnosti dane prošnje in zahvale; �

pripravijo se na pisanje prošnje in zahvale; �

napišejo prošnjo in zahvalo in upoštevajo značilnosti besedilne vrste ter pazijo na �

ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila pa tudi na čitljivost in estetskost pisave;po pisanju primerjajo svoja besedila, jih vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje, �

odpravijo napake oziroma svojo prošnjo in zahvalo izboljšajo;povzamejo značilnosti dane vrste dopisov in jih primerjajo z značilnostmi dopisov �

druge vrste.

neuradna prošnja, neuradna zahvala, sporočevalec, naslovnik, velika začetnica, klicaj, �

vejica

Predmet obravnave

25–28DELOVNI ZVEZEK47–49UČBENIK

Prošnja in zahvalaProšnja in zahvala

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 86 4.8.2009 17:04:37

86

Prošnja je kratko sporočilo, v katerem sporočevalec naslovniku izrazi željo, da bi kaj naredil zanj. Začnemo in končamo jo vljudno z besedo prosim. Lahko je pisna ali ustna. Pisna prošnja je sestavljena iz naslednjih delov: kraja in datuma, nagovora naslovnika, vsebine in podpisa sporočevalca.Zahvala je kratko sporočilo, s katerim se sporočevalec naslovniku zahvali za nekaj, kar je storil zanj. Izražena je z besedo hvala. Lahko je pisna ali ustna. Pisna zahvala ima naslednje dele: kraj in datum, nagovor naslovnika, vsebino in podpis sporočevalca.

PRED BRANJEM:sodelujejo v vodenem pogovoru o svojih izkušnjah z dopisovanjem (npr. o poteku �

dopisovanja, namenu dopisovalcev);sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih dane besedilne vrste; �

sodelujejo v vodenem pogovoru o tem, na kaj bodo pozorni med branjem besedila. �

MED BRANJEM:so pozorni na vsebino, zgradbo in obliko prošnje in zahvale. �

PO BRANJU:prepoznavajo okoliščine nastanka prošnje in zahvale (tudi družbeno razmerje med �

sporočevalcem in naslovnikom) in povejo, iz česa so jih prepoznali;prepoznavajo namen tvorca prošnje in zahvale ter povejo, iz česa so ga prepoznali; �

povzemajo temo in bistvene podatke; �

predstavijo značilne besedne in nebesedne prvine iz dane prošnje in zahvale ter �

njuni vlogi;vrednotijo ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost prošnje in zahvale; �

predstavijo značilnosti dane prošnje in zahvale; �

pripravijo se na pisanje prošnje in zahvale; �

napišejo prošnjo in zahvalo in upoštevajo značilnosti besedilne vrste ter pazijo na �

ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost besedila pa tudi na čitljivost in estetskost pisave;po pisanju primerjajo svoja besedila, jih vrednotijo in utemeljujejo svoje mnenje, �

odpravijo napake oziroma svojo prošnjo in zahvalo izboljšajo;povzamejo značilnosti dane vrste dopisov in jih primerjajo z značilnostmi dopisov �

druge vrste.

neuradna prošnja, neuradna zahvala, sporočevalec, naslovnik, velika začetnica, klicaj, �

vejica

Predmet obravnave

25–28DELOVNI ZVEZEK47–49UČBENIK

Prošnja in zahvalaProšnja in zahvala

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 86 4.8.2009 17:04:37

87

Za uvodno motivacijo uporabite 1. nalogo v delovnem zvezku. Učencem razdelite lističe, kamor vpišejo prošnje svojim sošolcem in sošolkam (npr. Mojca, prosim, da mi vrneš svinčnik, Jani, prosila bi te, da mi ne nagajaš …). Lističe pritrdite na poljubno mesto v učilnici. Pozneje lahko učenci dodajo tudi lističe z zahvalami, če bodo njihove prošnje uresničene.

Učenci preberejo neuradno prošnjo. Nato poimenujte njene sestavne dele. Predstavite ločilo za nagovorom in začetnico v nadaljevanju besedila. Pogovorite se o vsebini prošnje.Učenci preberejo neuradno zahvalo. Zatem poimenujte njene sestavne dele. Ponovite pojma sporočevalec in naslovnik. Predstavite različne zapise datumov. Ponovite, kako se pravilno zapiše naslov na razglednici. Pogovorite se o vsebini zahvale.

a) Obkrožijo sporočila, ki izražajo prošnjo.

b) Razmišljajo, po čem so prepoznali prošnjo.

c) Sami tvorijo kratko prošnjo.

b) Zapišejo sestavne dele prošnje. Lahko si pomagajo z učbenikom.c) Z modro označijo naslovnika, z rdečo pa sporočevalca.

č) Odgovarjajo na vprašanja, povezana s prebrano prošnjo.

d) Označijo besede, s katerimi je izražena prošnja.

Ustno izražajo prošnje za dane položaje.

Učenci napišejo prošnjo.

Pravilno zapišejo naslov in na paketu označijo, kje mora biti zapisan.

Uredijo dele zahvale in jih pravilno prepišejo.

a) Izberejo pravilni zapis naslova.

b) Razložijo, v kakšnem zaporedju pišemo imena in priimke.

a) do c) Med danimi besedili prepoznajo opravičilo, prošnjo in zahvalo. Obkrožijo jih z ustreznimi barvami.

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

6

7

8

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 87 4.8.2009 17:04:37

88

Izdelajo razglednico in nanjo zapišejo zahvalo. Razglednico naslovijo. Spodbujajte jih, da jo tudi pošljejo.

a) Prosim, pokliči babico. � Kupi mi sličice. Prosim, prosim, prosim. � Prosim, da obesiš perilo.

b) Po besedi prosim.c) Po smislu.b) Od leve proti desni zgoraj: nagovor � kraj � datum

Od leve proti desni spodaj: vsebina � podpis sporočevalcac) Naslovnik: Tom � Sporočevalec: babica Mimič) Babica Mimi živi v Žalcu. Ker je bila prošnja zapisana v Žalcu. � To izvemo iz kraja pisanja. � Njenemu vnuku je ime Tom. � Babica prosi vnuka, da s seboj pripelje kosilnico in pokosi travo. Prosi ga tudi za trojanske krofe.

d) Lepo te prosim, … � … te prosim, … � Prosim te ...

in 4 Po smislu.

Katarina ŠusterŽelezarska ulica 54270 JeseniceNaslov zapišemo v spodnjo desno polovico paketa.

a) Obkrožen je tretji naslov.

b) Najprej zapišemo ime in nato priimek. V abecednih seznamih, npr. telefonskem imeniku, redovalnici, leksikonih ipd., pa najprej zapišemo priimek in nato ime.

a) Opravičilo: Oprosti, zamudil sem. Bojanb) Prošnji: Kdor si je izposodil moder dežnik, naj ga, prosim, vrne. Huda Ana, 5. c � Tom,

pokliči prosim. Mojca (6. e)c) Zahvali: Najlepša hvala najditelju ključev! Manca � Hvala za sendvič. (Ful dobr) Tine

Po smislu.

9

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

5

6

7

8

9

Draga Špela!

Jesenice, 15. avgusta 2009

Katarina

Dobila sem tvoj paket. Za poslano knjigo se ti iskreno zahvaljujem.

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 88 4.8.2009 17:04:37

88

Izdelajo razglednico in nanjo zapišejo zahvalo. Razglednico naslovijo. Spodbujajte jih, da jo tudi pošljejo.

a) Prosim, pokliči babico. � Kupi mi sličice. Prosim, prosim, prosim. � Prosim, da obesiš perilo.

b) Po besedi prosim.c) Po smislu.b) Od leve proti desni zgoraj: nagovor � kraj � datum

Od leve proti desni spodaj: vsebina � podpis sporočevalcac) Naslovnik: Tom � Sporočevalec: babica Mimič) Babica Mimi živi v Žalcu. Ker je bila prošnja zapisana v Žalcu. � To izvemo iz kraja pisanja. � Njenemu vnuku je ime Tom. � Babica prosi vnuka, da s seboj pripelje kosilnico in pokosi travo. Prosi ga tudi za trojanske krofe.

d) Lepo te prosim, … � … te prosim, … � Prosim te ...

in 4 Po smislu.

Katarina ŠusterŽelezarska ulica 54270 JeseniceNaslov zapišemo v spodnjo desno polovico paketa.

a) Obkrožen je tretji naslov.

b) Najprej zapišemo ime in nato priimek. V abecednih seznamih, npr. telefonskem imeniku, redovalnici, leksikonih ipd., pa najprej zapišemo priimek in nato ime.

a) Opravičilo: Oprosti, zamudil sem. Bojanb) Prošnji: Kdor si je izposodil moder dežnik, naj ga, prosim, vrne. Huda Ana, 5. c � Tom,

pokliči prosim. Mojca (6. e)c) Zahvali: Najlepša hvala najditelju ključev! Manca � Hvala za sendvič. (Ful dobr) Tine

Po smislu.

9

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

5

6

7

8

9

Draga Špela!

Jesenice, 15. avgusta 2009

Katarina

Dobila sem tvoj paket. Za poslano knjigo se ti iskreno zahvaljujem.

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 88 4.8.2009 17:04:37

89

Letak je reklami, obvestilu ali vabilu namenjen natisnjen list, opremljen s podatki, slikami in fotografi jami, ki se deli v javnosti.

Poimenujejo dano vrsto obrazca in seznama. �

Povejo, kdo je tvorec takih seznamov. �

Povejo, komu so namenjeni seznami, kako pridejo do naslovnika ter čemu in �

v katerih okoliščinah jih ljudje berejo.Povejo, kako pridejo taki obrazci do naslovnika, čemu in v katerih okoliščinah jih �

ljudje izpolnjujejo.Pripovedujejo o svojih izkušnjah z branjem in izpolnjevanjem takih obrazcev. �

Poiščejo zahtevani podatek na seznamu. �

Primerjajo podatke iz seznama in jih razvrščajo. �

Povejo, kako izpolnjujejo take obrazce, izpolnjujejo obrazec ter pri tem upoštevajo �

pravila za izpolnjevanje.Vrednotijo učinkovitost, ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost obrazca ter �

predlagajo popravke.

javno obvestilo, letak, prijavnica �

Priskrbite nekaj letakov za preživljanje poletnih počitnic (tabori, športne dejavnosti, kolonije …). Učence razdelite v skupine in vsaki skupini dajte letak. Učenci naj preberejo letak in odgovorijo na naslednja vprašanja, npr.:– Kdo organizira dejavnosti?– Katere dejavnosti organizira?– Kje se odvijajo?– Kdaj se odvijajo?Če ne morete pridobiti letakov, si lahko pomagate z letaki v učbeniku na straneh 49 in 50.

V 4. razredu se kot javno obvestilo v obliki seznama obravnava letak. Branje letaka je namenjeno razvijanju zmožnosti selektivnega branja, v katerem učenci poiščejo le tiste podatke, ki jih potrebujejo.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

104–106DELOVNI ZVEZEK49–52UČBENIK

Javno obvestilo v obliki seznama in prijavnicaJavno obvestilo v obliki seznama in prijavnica

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 89 4.8.2009 17:04:38

90

Učenci pri obravnavi javnega obvestila v obliki seznama preberejo letaka v učbeniku. Razložite jim, kaj in kje lahko razberejo iz njiju. Razložite manj znane pojme na letakih. Vodite razgovor ob pomoči vprašanj v učbeniku.Učenci nato preberejo še prijavnico v učbeniku. Razložite pravila izpolnjevanja. Ob vprašanjih v učbeniku se pogovorite o podatkih, zapisanih na prijavnici, in njihovem namenu. Učenci naj razmišljajo o varovanju podatkov, ki jih komu posredujemo.

a) Preberejo letak v učbeniku in Katarini pomagajo izbrati kraj počitnikovanja.b) Izpolnijo Katarinino prijavnico. Vse potrebne podatke najdejo v učbeniku.

c) Učenci v skupini izberejo kraj, kjer bi preživljali počitnice. Vsak izpolni prijavnico s svojimi podatki.

a) do f) Učenci se pogovorijo o delu v svoji skupini.

Razmišljajo, kaj jim je bilo pri delu v skupini všeč in kaj ne. Ugotavljajo tudi, kaj so se naučili.

a) in b) Samostojno izdelajo prospekt oziroma letak in prijavnico. Učence vzpodbudite, naj prospekt oziroma letak likovno opremijo.

a) in b)

c) Po smislu.

a) do f) Po smislu.

in 4 Po smislu.

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

Prijavnica za počitnice z agencijo VILI

OTROKOVI PODATKI

Ime in priimek: Katarina Hvala

Naslov: Desna ulica 13

Poštna št. in kraj: 1230 Domžale

razred: 1. IZBRANI PROGRAM

PODATKI O STARŠIH

Ime in priimek: Milica Hvala

Tel. številka: 01 322 55 81

E-naslov: m.hvala@pipi.net

Kraj in datum: Domžale, 18. 6. 2009

Podpis staršev:Kraj Termin

Debeli Rtič 14. 7.–21. 7.

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 90 4.8.2009 17:04:38

90

Učenci pri obravnavi javnega obvestila v obliki seznama preberejo letaka v učbeniku. Razložite jim, kaj in kje lahko razberejo iz njiju. Razložite manj znane pojme na letakih. Vodite razgovor ob pomoči vprašanj v učbeniku.Učenci nato preberejo še prijavnico v učbeniku. Razložite pravila izpolnjevanja. Ob vprašanjih v učbeniku se pogovorite o podatkih, zapisanih na prijavnici, in njihovem namenu. Učenci naj razmišljajo o varovanju podatkov, ki jih komu posredujemo.

a) Preberejo letak v učbeniku in Katarini pomagajo izbrati kraj počitnikovanja.b) Izpolnijo Katarinino prijavnico. Vse potrebne podatke najdejo v učbeniku.

c) Učenci v skupini izberejo kraj, kjer bi preživljali počitnice. Vsak izpolni prijavnico s svojimi podatki.

a) do f) Učenci se pogovorijo o delu v svoji skupini.

Razmišljajo, kaj jim je bilo pri delu v skupini všeč in kaj ne. Ugotavljajo tudi, kaj so se naučili.

a) in b) Samostojno izdelajo prospekt oziroma letak in prijavnico. Učence vzpodbudite, naj prospekt oziroma letak likovno opremijo.

a) in b)

c) Po smislu.

a) do f) Po smislu.

in 4 Po smislu.

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

Prijavnica za počitnice z agencijo VILI

OTROKOVI PODATKI

Ime in priimek: Katarina Hvala

Naslov: Desna ulica 13

Poštna št. in kraj: 1230 Domžale

razred: 1. IZBRANI PROGRAM

PODATKI O STARŠIH

Ime in priimek: Milica Hvala

Tel. številka: 01 322 55 81

E-naslov: m.hvala@pipi.net

Kraj in datum: Domžale, 18. 6. 2009

Podpis staršev:Kraj Termin

Debeli Rtič 14. 7.–21. 7.

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 90 4.8.2009 17:04:38

91

Vprašalnik o osebnih podatkih je vrsta natisnjenega obrazca. V njem posredujemo svoje osebne podatke. Izpolnjujemo ga čitljivo in brez pravopisnih napak, z modrim ali črnim pisalom.

Poimenujejo dano vrsto obrazca. �

Predstavljajo vlogo besednih in nebesednih prvin. �

Povejo, kako pridejo taki obrazci do naslovnika, čemu in v katerih okoliščinah jih �

ljudje izpolnjujejo.Pripovedujejo o svojih izkušnjah pri izpolnjevanju takih obrazcev. �

Povejo, kako izpolnjujejo take obrazce. �

Izpolnjujejo obrazec ter pri tem upoštevajo pravila za izpolnjevanje. �

Vrednotijo učinkovitost, ustreznost, razumljivost in jezikovno pravilnost obrazca ter �

predlagajo popravke.

vprašalnik o osebnih podatkih, raba velike začetnice �

Učencem zastavite vprašanja in jih vzpodbudite k razmišljanju. Pomagate si lahko z vprašanji, npr.:– Kdo ima svoj mobilni telefon?– Kdo ima vašo telefonsko številko?– Komu poveste svojo telefonsko številko? Zakaj?– Kaj bi se zgodilo, če bi nekdo pomotoma zapisal vašo telefonsko številko npr. na letak za dostavo hrane na dom?Preberite uvodni del v učbeniku in se o njem pogovorite.

Razložite pojem osebni podatek. Učenci preberejo prijavnico v učbeniku. Pogovorite se o namenu prijavnice, o tem, kateri podatki in zakaj so bili zahtevani.Učenci naj pripovedujejo o izkušnjah, ki jih imajo s posredovanjem osebnih podatkov. Opozorite jih na ravnanje z osebnimi podatki.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

6–8DELOVNI ZVEZEK52–53UČBENIK

Vprašalnik o osebnih podatkihVprašalnik o osebnih podatkih

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 91 4.8.2009 17:04:38

92

a) in b) Preberejo prijavnico v učbeniku in iz nje razberejo in zapišejo zahtevane podatke.

Učenci prepoznajo vrsto osebnega podatka.

a) Učenci izpolnijo prijavnico. Vpišejo le tiste podatke, za katere menijo, da so potrebni. Opozorite jih, naj jo izpolnijo čitljivo in brez pravopisnih napak, uporabijo naj modro ali črno pisalo. Če ne želijo vpisati svojih resničnih podatkov, si lahko podatke smiselno izmislijo.

b) Primerjajo vpisane podatke in utemeljujejo svoje rešitve.

c) Razmišljajo, zakaj so določeni podatki potrebni.

Učenci ponovijo, da imena, priimke oseb, imena ulic in krajev pišemo z veliko začetnico. S popravnimi znamenji, ki jih imajo na priloženem bralnem znaku, popravijo veliko začetnico in besede prepišejo.

a) Poiščejo poljubno prijavnico in jo prilepijo v zvezek.

b) Učenec v skupini predstavi svojo prijavnico. Pove, čemu je namenjena in katere podatke je potrebno vpisati vanjo.

a) Piše se Bole. ALI Bole. � Rojena je 12. 10. 2000. ALI 12. 10. 2000. � Stanuje na Ljubljanski poti 18 v Mariboru. ALI Ljubljanska pot 18, 2000 Maribor. � Zna dobro smučati. ALI Dobro. � Ta podatek potrebujejo zato, da lahko otroke razvrstijo po znanju smučanja. � Alergična je na oreščke. ALI Alergija na oreščke. � Izposodila si bo smuči in smučarske čevlje. ALI Smuči in smučarske čevlje.

b) C in Č. Možen odgovor je tudi A.

IME : Tonka � PRIIMEK: Petrič � RAZRED: 4. a � ŠOLA: OŠ Franceta Prešerna � DATUM ROJSTVA: 12. 8. 2000 � KRAJ ROJSTVA: Cerknica � ZNANJE TUJIH JEZIKOV: angleščina � TELEFONSKA ŠTEVILKA: 071 576 435

a) in b) Po smislu.c) Da lahko razporedijo otroke v skupine. Da izberejo primernega konja, primernega otrokovi

starosti. Za evidenco članov v konjeniškem klubu. � Telefonsko številko potrebujejo za obveščanje staršev v primeru nezgode, odpovedi treninga, zamenjave termina treninga, obvestila o tekmovanju ipd.

IME: Tomaž � PRIIMEK: Horvat � NASLOV: Javornikova ulica 5 � KRAJ: Celje � STAROST: 9 let � KONJIČEK: branje knjig

a) in b) Po smislu.

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 92 4.8.2009 17:04:38

92

a) in b) Preberejo prijavnico v učbeniku in iz nje razberejo in zapišejo zahtevane podatke.

Učenci prepoznajo vrsto osebnega podatka.

a) Učenci izpolnijo prijavnico. Vpišejo le tiste podatke, za katere menijo, da so potrebni. Opozorite jih, naj jo izpolnijo čitljivo in brez pravopisnih napak, uporabijo naj modro ali črno pisalo. Če ne želijo vpisati svojih resničnih podatkov, si lahko podatke smiselno izmislijo.

b) Primerjajo vpisane podatke in utemeljujejo svoje rešitve.

c) Razmišljajo, zakaj so določeni podatki potrebni.

Učenci ponovijo, da imena, priimke oseb, imena ulic in krajev pišemo z veliko začetnico. S popravnimi znamenji, ki jih imajo na priloženem bralnem znaku, popravijo veliko začetnico in besede prepišejo.

a) Poiščejo poljubno prijavnico in jo prilepijo v zvezek.

b) Učenec v skupini predstavi svojo prijavnico. Pove, čemu je namenjena in katere podatke je potrebno vpisati vanjo.

a) Piše se Bole. ALI Bole. � Rojena je 12. 10. 2000. ALI 12. 10. 2000. � Stanuje na Ljubljanski poti 18 v Mariboru. ALI Ljubljanska pot 18, 2000 Maribor. � Zna dobro smučati. ALI Dobro. � Ta podatek potrebujejo zato, da lahko otroke razvrstijo po znanju smučanja. � Alergična je na oreščke. ALI Alergija na oreščke. � Izposodila si bo smuči in smučarske čevlje. ALI Smuči in smučarske čevlje.

b) C in Č. Možen odgovor je tudi A.

IME : Tonka � PRIIMEK: Petrič � RAZRED: 4. a � ŠOLA: OŠ Franceta Prešerna � DATUM ROJSTVA: 12. 8. 2000 � KRAJ ROJSTVA: Cerknica � ZNANJE TUJIH JEZIKOV: angleščina � TELEFONSKA ŠTEVILKA: 071 576 435

a) in b) Po smislu.c) Da lahko razporedijo otroke v skupine. Da izberejo primernega konja, primernega otrokovi

starosti. Za evidenco članov v konjeniškem klubu. � Telefonsko številko potrebujejo za obveščanje staršev v primeru nezgode, odpovedi treninga, zamenjave termina treninga, obvestila o tekmovanju ipd.

IME: Tomaž � PRIIMEK: Horvat � NASLOV: Javornikova ulica 5 � KRAJ: Celje � STAROST: 9 let � KONJIČEK: branje knjig

a) in b) Po smislu.

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 92 4.8.2009 17:04:38

93

Osebni pogovor je sporazumevanje oziroma izmenjava mnenj ali misli med dvema ali več sogovorniki (osebami, ki sodelujejo v pogovoru), ki so v neposredni bližini. Učenci ločijo med uradnim in neuradnim pogovorom. Med seboj se ločita po izbiri jezika (pogovorni, zborni), vikanju oz. tikanju in nagovoru sogovornika.

PRED POSLUŠANJEM:opisujejo potek pogovarjanja; �

naštevajo načela vljudnega pogovarjanja; �

predstavljajo značilnosti osebnega pogovora; �

povejo, na kaj bodo pozorni med poslušanjem; �

pripovedujejo o svojih izkušnjah z dano vrsto pogovora. �

MED POSLUŠANJEM:so pozorni na okoliščine pogovora, na zgradbo pogovora, na namen pobudnega �

in odzivnega sogovorca, na temo in vsebino njunega pogovora ter na besedno in nebesedno govorico sogovorcev.

PO POSLUŠANJU:razčlenjujejo, obnavljajo in vrednotijo pogovor ter utemeljijo svoje mnenje; �

prepoznavajo in povzemajo značilnosti osebnega pogovora; �

pripravijo se na sodelovanje v dani vrsti pogovora – v vodenem pogovoru obudijo �

svoje znanje o značilnostih te vrste pogovora ter o načelih vljudnega pogovarjanja, izberejo si sogovorca, z njim določijo okoliščine, temo in vsebino pogovora ter izdelajo strategijo svojega sodelovanja v pogovoru;s sošolcem ali drugim sogovorcem odigrajo osebni pogovor – pri tem posnemajo �

značilno zgradbo dane vrste pogovora ter upoštevajo načela vljudnega pogovarjanja.

PO POGOVARJANJU: sodelujejo v pogovoru o njem; �

vrednotijo svojo zmožnost pogovarjanja in svoje obvladanje značilnosti dane vrste �

pogovora.

osebni pogovor, sogovornik, uradni in neuradni pogovor, pravila vljudnega pogovarjanja, �

spletni pogovor

Predmet obravnave

13–16 71–73DELOVNI ZVEZEK53–58UČBENIK

POSLUŠAMO

13–16DELOVNI ZVEZEK53–55UČBENIK

Osebni pogovorOsebni pogovor

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 93 4.8.2009 17:04:38

94

Učencem predvajajte posnetek Št. 13 .

UČENKA A: O, živijo. A ti si tud tukaj?UČENKA B: Ja, sestra mi je ravnokar previla rano.UČENKA A: Kaj se ti je pa zgodil?UČENKA B: Pomivala sem posodo pa mi je v roki poču kozarc. Kar fajn sem se porezala.UČENKA A: O si bóga.UČENKA B: Kaj pa je s tabo?UČENKA A: Vročino mam pa iz nosa mi teče. Po moje sem se kej nalezla.UČENKA B: Verjeten. Zdej pa grem, da ne zamudim busa. Pozdrav se. Adijo.UČENKA A: OK. Se vidiva. Čao.

Po poslušanju vodite razgovor.Kdo se je pogovarjal? Kako imenujemo udeležence pogovora? (Razložite pojem sogovornik.) O čem sta se deklici pogovarjali? Kako sta se pozdravili? Ipd.

Pred ponovnim poslušanjem opozorite učence, na kaj naj bodo pri ponovnem poslušanju pozorni (pozdrav, vikanje, tikanje, pogovorni jezik, knjižni jezik, poslovilni pozdrav).

Št. 13

Ponovno poslušajte posnetek. Pogovorite se o prvinah pogovora. Razložite pojem neuradni pogovor.Napovejte poslušanje novega pogovora in jih opozorite na: pozdrav, vikanje, tikanje, pogovorni jezik, knjižni jezik, poslovilni pozdrav.

Št. 14

Poslušajte posnetek.UČENKA: Dober dan, gospod zdravnik.ZDRAVNIK: Dober dan. Kar usedi se. Kakšne težave imaš?UČENKA: Vročino imam. Iz nosu mi močno teče pa grlo me boli. Ali mislite, da imam angino?ZDRAVNIK: Bova preverila. Odpri usta, prosim.UČENKA: Aaaaaaaaaaaa!ZDRAVNIK: To bo pa viroza. Predpisal ti bom vitamine in tablete proti bolečini in vročini. Ostani doma pa čim več počivaj.UČENKA: Hvala lepa, gospod zdravnik, in na svidenje.ZDRAVNIK: Na svidenje.

Pogovorite se o prvinah pogovora. Razložite pojem uradni pogovor.

Ponovno poslušajte oba posnetka in ju primerjajte po prvinah uradnega in neuradnega pogovora. Pogovorite se o pravilih vljudnega pogovarjanja. Razmišljajte o tem, ali jih učenci pri pogovarjanju upoštevajo.

Uvodna motivacijaUvodna motivacija

Delo z učbenikom

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 94 4.8.2009 17:04:38

94

Učencem predvajajte posnetek Št. 13 .

UČENKA A: O, živijo. A ti si tud tukaj?UČENKA B: Ja, sestra mi je ravnokar previla rano.UČENKA A: Kaj se ti je pa zgodil?UČENKA B: Pomivala sem posodo pa mi je v roki poču kozarc. Kar fajn sem se porezala.UČENKA A: O si bóga.UČENKA B: Kaj pa je s tabo?UČENKA A: Vročino mam pa iz nosa mi teče. Po moje sem se kej nalezla.UČENKA B: Verjeten. Zdej pa grem, da ne zamudim busa. Pozdrav se. Adijo.UČENKA A: OK. Se vidiva. Čao.

Po poslušanju vodite razgovor.Kdo se je pogovarjal? Kako imenujemo udeležence pogovora? (Razložite pojem sogovornik.) O čem sta se deklici pogovarjali? Kako sta se pozdravili? Ipd.

Pred ponovnim poslušanjem opozorite učence, na kaj naj bodo pri ponovnem poslušanju pozorni (pozdrav, vikanje, tikanje, pogovorni jezik, knjižni jezik, poslovilni pozdrav).

Št. 13

Ponovno poslušajte posnetek. Pogovorite se o prvinah pogovora. Razložite pojem neuradni pogovor.Napovejte poslušanje novega pogovora in jih opozorite na: pozdrav, vikanje, tikanje, pogovorni jezik, knjižni jezik, poslovilni pozdrav.

Št. 14

Poslušajte posnetek.UČENKA: Dober dan, gospod zdravnik.ZDRAVNIK: Dober dan. Kar usedi se. Kakšne težave imaš?UČENKA: Vročino imam. Iz nosu mi močno teče pa grlo me boli. Ali mislite, da imam angino?ZDRAVNIK: Bova preverila. Odpri usta, prosim.UČENKA: Aaaaaaaaaaaa!ZDRAVNIK: To bo pa viroza. Predpisal ti bom vitamine in tablete proti bolečini in vročini. Ostani doma pa čim več počivaj.UČENKA: Hvala lepa, gospod zdravnik, in na svidenje.ZDRAVNIK: Na svidenje.

Pogovorite se o prvinah pogovora. Razložite pojem uradni pogovor.

Ponovno poslušajte oba posnetka in ju primerjajte po prvinah uradnega in neuradnega pogovora. Pogovorite se o pravilih vljudnega pogovarjanja. Razmišljajte o tem, ali jih učenci pri pogovarjanju upoštevajo.

Uvodna motivacijaUvodna motivacija

Delo z učbenikom

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 94 4.8.2009 17:04:38

95

a) Učenci prepoznavajo dele uradnega in neuradnega pogovora ter jih označijo z različnima barvama.b) Dele uradnega in neuradnega pogovora razvrstijo v pravilno zaporedje.c) Pogovora prepišejo v pravilnem zaporedju.č) Odgovarjajo na vprašanja, ki se nanašajo na oba pogovora.

Učenci razmišljajo o tem, s katerimi osebami bi vodili uradni in s katerimi neuradni pogovor.

a) Učenci razmišljajo o temah pogovora s hišnikom.b) Razmišljajo o temah pogovora s prijateljico ali prijateljem.

c) S sošolko ali sošolcem primerjajo svoje rešitve in jih utemeljujejo.

a) in b) Učenci zaigrajo uradne in neuradne pogovore. Utemeljujejo uvrstitev pogovora med uradnega ali neuradnega. Vrednotijo upoštevanje načel vljudnega pogovarjanja.

a) Ogledajo si, kako je videti stran spletnega pogovora. Preberejo pogovor.b) Odgovarjajo na vprašanja, povezana s spletnim pogovorom.c) Sklepajo, katera čustva izražajo dani znaki.č) Pod nadzorom učitelja se preizkusijo v spletnem pogovarjanju.d) Razmišljajo in zapišejo nekaj prednosti in slabosti takega načina pogovarjanja.

Opomba: Pred uporabo spletnega pogovora učence opozorite na nevarnosti, ki jih prinaša medmrežje in s tem tudi spletno pogovarjanje. Opozorite jih na zlorabo osebnih podatkov, zato naj v takem pogovarjanju uporabljajo vzdevke in med pogovarjanjem ne posredujejo nikakršnih osebnih podatkov. Več o tem lahko najdete na naslednjih spletnih straneh: http://www.safe.si in http://www.microsoft.com/slovenija/doma/varnost/zasebnost/varnost_otrok.mspx.

a) do c)Neuradni:Ali si ti tudi gledal ta fi lm?Ja, seveda. Ful je bil dober.Najbolj kulsko je bilo, ko je frčal po zraku.Ja, in za njim se je kadil bel dim.Uradni:Oprostite, take športne copate bi želela.Katero številko vam pa prinesem? 38, prosim.Izvolite. Vam morda prinesem še 39?

č) V uradnem pogovoru se sogovorca pogovarjata o športnih copatih. � V neuradnem pogovoru se pogovarjata o fi lmu, ki sta ga gledala. � Sogovorca se tikata v neuradnem pogovoru, ker sta prijatelja, sošolca, se dobro poznata ipd. � Sogovorca se vikata, ker se ne poznata in s tem izražata spoštovanje. � Uradni pogovor se odvija v športni trgovini ali trgovini s čevlji. � To sklepam po tem, ker bi eden od sogovorcev rad poskusil športne copate. � Neknjižni jezik sogovorca uporabljata v neuradnem pogovoru. � Ful – zelo, kulsko – dobro ALI odlično …

Uradni pogovor: knjižničar � ravnateljica � zdravnica � prodajalka � policistNeuradni pogovor: sošolka � prijateljica � sestrična � teta � sosed

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 95 4.8.2009 17:04:38

96

a) do c) Po smislu.

a) in b) Po smislu.

b) Pogovarjata se Tadeja in Katja. Njuna vzdevka sta Račka in Rožica. � Zaradi varnosti. � Pogovor teče o treningu in domači nalogi. � Tadeja je bila na treningu. � Tadeja je bila utrujena. � To sklepam po njenih besedah in znaku, ki ga je pripela. � Za domačo nalogo imata matematiko, in sicer naloge v delovnem zvezku.

c) veselje � jeza � zadrega/sram � začudenje � žalostč) Po smislu.d) Prednosti: Pogovor lahko ostane zapisan in ga lahko ponovno preberemo; s sogovornikom

smo lahko dlje časa v stiku; pogovarjamo se lahko z več sogovorniki hkrati; med pogovorom lahko dodajamo znake, slike ali cele dokumente.Slabosti: Sogovornika se ne družita, ni osebnega stika; sogovornika se ne vidita in ne slišita, razen v primeru, ko uporabljamo spletno kamero; sogovornika sedita za računalnikom; ne zaznavamo razpoloženja sogovorca.

Telefonski pogovor je dvosmerno sporazumevanje z uporabo telefona, pri katerem se vlogi sporočevalca in naslovnika izmenjujeta. Neuradni telefonski pogovor poteka med prijatelji, znanci, sorodniki. Od uradnih telefonskih pogovorov se loči po začetnem in končnem pozdravu, tikanju in vikanju, nagovoru ter po izbiri jezika (pogovorni, zborni).

PRED POSLUŠANJEM:opisujejo potek pogovarjanja; �naštevajo načela vljudnega pogovarjanja; �predstavljajo značilnosti telefonskega pogovora; �povejo, na kaj bodo pozorni med poslušanjem; �pripovedujejo o svojih izkušnjah s telefoniranjem. �

MED POSLUŠANJEM:so pozorni na okoliščine pogovora, na zgradbo pogovora, na namen pobudnega �in odzivnega sogovorca, na temo in vsebino njunega pogovora ter na besedno in nebesedno govorico sogovorcev.

PO POSLUŠANJU:razčlenjujejo, obnavljajo in vrednotijo telefonski pogovor ter utemeljijo svoje mnenje; �prepoznavajo in povzemajo značilnosti telefonskega pogovora; �pripravijo se na sodelovanje v telefonskem pogovoru – v vodenem pogovoru obudijo �svoje znanje o značilnostih te vrste pogovora ter o načelih vljudnega pogovarjanja, izberejo si sogovorca, z njim določijo okoliščine, temo in vsebino pogovora ter izdelajo strategijo svojega sodelovanja v telefonskem pogovoru;s sošolcem ali drugim sogovorcem odigrajo pogovor po telefonu – pri tem �posnemajo značilno zgradbo dane vrste pogovora ter upoštevajo načela vljudnega pogovarjanja.

PO POGOVARJANJU:sodelujejo v pogovoru o njem; �vrednotijo svojo zmožnost pogovarjanja in obvladovanje značilnosti telefonskega �pogovora.

3

4

5

71–72DELOVNI ZVEZEK55–57UČBENIK

Telefonski pogovorTelefonski pogovor

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 96 4.8.2009 17:04:38

96

a) do c) Po smislu.

a) in b) Po smislu.

b) Pogovarjata se Tadeja in Katja. Njuna vzdevka sta Račka in Rožica. � Zaradi varnosti. � Pogovor teče o treningu in domači nalogi. � Tadeja je bila na treningu. � Tadeja je bila utrujena. � To sklepam po njenih besedah in znaku, ki ga je pripela. � Za domačo nalogo imata matematiko, in sicer naloge v delovnem zvezku.

c) veselje � jeza � zadrega/sram � začudenje � žalostč) Po smislu.d) Prednosti: Pogovor lahko ostane zapisan in ga lahko ponovno preberemo; s sogovornikom

smo lahko dlje časa v stiku; pogovarjamo se lahko z več sogovorniki hkrati; med pogovorom lahko dodajamo znake, slike ali cele dokumente.Slabosti: Sogovornika se ne družita, ni osebnega stika; sogovornika se ne vidita in ne slišita, razen v primeru, ko uporabljamo spletno kamero; sogovornika sedita za računalnikom; ne zaznavamo razpoloženja sogovorca.

Telefonski pogovor je dvosmerno sporazumevanje z uporabo telefona, pri katerem se vlogi sporočevalca in naslovnika izmenjujeta. Neuradni telefonski pogovor poteka med prijatelji, znanci, sorodniki. Od uradnih telefonskih pogovorov se loči po začetnem in končnem pozdravu, tikanju in vikanju, nagovoru ter po izbiri jezika (pogovorni, zborni).

PRED POSLUŠANJEM:opisujejo potek pogovarjanja; �naštevajo načela vljudnega pogovarjanja; �predstavljajo značilnosti telefonskega pogovora; �povejo, na kaj bodo pozorni med poslušanjem; �pripovedujejo o svojih izkušnjah s telefoniranjem. �

MED POSLUŠANJEM:so pozorni na okoliščine pogovora, na zgradbo pogovora, na namen pobudnega �in odzivnega sogovorca, na temo in vsebino njunega pogovora ter na besedno in nebesedno govorico sogovorcev.

PO POSLUŠANJU:razčlenjujejo, obnavljajo in vrednotijo telefonski pogovor ter utemeljijo svoje mnenje; �prepoznavajo in povzemajo značilnosti telefonskega pogovora; �pripravijo se na sodelovanje v telefonskem pogovoru – v vodenem pogovoru obudijo �svoje znanje o značilnostih te vrste pogovora ter o načelih vljudnega pogovarjanja, izberejo si sogovorca, z njim določijo okoliščine, temo in vsebino pogovora ter izdelajo strategijo svojega sodelovanja v telefonskem pogovoru;s sošolcem ali drugim sogovorcem odigrajo pogovor po telefonu – pri tem �posnemajo značilno zgradbo dane vrste pogovora ter upoštevajo načela vljudnega pogovarjanja.

PO POGOVARJANJU:sodelujejo v pogovoru o njem; �vrednotijo svojo zmožnost pogovarjanja in obvladovanje značilnosti telefonskega �pogovora.

3

4

5

71–72DELOVNI ZVEZEK55–57UČBENIK

Telefonski pogovorTelefonski pogovor

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 96 4.8.2009 17:04:38

97

neuradni in uradni telefonski pogovor �

Z učenci vodite razgovor o načinih in vzrokih obveščanja na daljavo v preteklosti. Pomagate si lahko z uvodnim besedilom v učbeniku. Dodatne informacije in slikovni material lahko poiščete na spletnih straneh. Napeljite temo na telefonski pogovor.

Učenci že obvladajo prvine neuradnega pogovora. Pred poslušanjem posnetka št. 15 jih opozorite nanje.

Št. 15

TADEJA: Živjo, Mojca, Tadeja tukaj.MOJCA: Živjo.TADEJA: Joj, oprosti, danes me ni bilo v šoli. Mi lohk, prosim, poveš, kaj je za domačo?MOJCA: Pr slovi nimamo naloge, pr mati pa je cela 53. TADEJA: Hvala, adijo.MOJCA: Čao.

Z učenci vodite razgovor ob pomoči vprašanj v učbeniku.

Učenci že obvladajo prvine uradnega telefonskega pogovora. Pred poslušanjem posnetka št. 16 jih opozorite nanje.

Št. 16

PRODAJALKA V KNJIGARNI: Knjigarna Asterix, Bergerjeva pri telefonu. MATEJ: Dober dan, Matej Smodiš pri telefonu. Zanima me, ali imate knjigo Princ Kaspijan.PRODAJALKA V KNJIGARNI: To so Zgodbe iz Narnije, kajne? Imamo jo. Ti jo dam na stran?MATEJ: Lepo prosim. Jo lahko pridem iskat jutri popoldne?PRODAJALKA V KNJIGARNI: Velja. Na svidenje.MATEJ: Na svidenje.

Z učenci vodite razgovor ob pomoči vprašanj v učbeniku. Učence vzpodbudite, naj razmišljajo o razlikah med neuradnim in uradnim telefonskim pogovorom. Razložite pojma tikanje in vikanje.Učence opozorite na prvine vljudnega telefoniranja.

Učenci uredijo telefonski pogovor v pravilno zaporedje.

Z različnima barvicama označijo uradne in neuradne pozdrave.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 97 4.8.2009 17:04:39

98

a) Po vlogah preberejo pogovor.

b) Odgovorijo na vprašanja, ki se nanašajo na pogovor.c) Iz danega položaja sklepajo, ali bi moral biti pogovor uradni ali neuradni.č) Pogovorne besede iz prebranega pogovora zamenjajo s knjižnimi.

a) in b) Učenci zaigrajo neuradni telefonski pogovor in odgovorijo na vprašanja, povezana z njim.

Učenci zaigrajo uradni pogovor. Pozorni so na prvine uradnega pogovarjanja.

Dober dan, Mojca pri telefonu.O, živijo, Tadeja tukaj.Pozabila sem ti povedati, da imamo jutri samo štiri ure.A res? Zakaj?Učiteljice za glasbo ni.No, dobro, bomo prej doma. Hvala. Adijo.Ni za kaj, čao.

Neuradni pozdravi: Živio � Čao � Hojla � JutroUradni pozdravi: Dober dan � Dobro jutro � Na svidenje � Lahko noč

b) Klicala je Hana. � Klicala je Brino. � Oglasila se je Brinina mama, gospa Božič.c) Hana bi se morala z gospo Božič pogovarjati uradno. ALI Uradno.

V pogovoru so krepko natisnjene tiste besede, ki bi jih Hana morala v svojem pogovoru nadomestiti s tistimi, ki ustrezajo uradnemu pogovoru.

č) ojla – dober dan � boš – boste � adijo – na svidenje � veš – veste � fajn – dobro ALI hvala

a) in b) Po smislu.

Po smislu.

3

4

5

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 98 4.8.2009 17:04:39

98

a) Po vlogah preberejo pogovor.

b) Odgovorijo na vprašanja, ki se nanašajo na pogovor.c) Iz danega položaja sklepajo, ali bi moral biti pogovor uradni ali neuradni.č) Pogovorne besede iz prebranega pogovora zamenjajo s knjižnimi.

a) in b) Učenci zaigrajo neuradni telefonski pogovor in odgovorijo na vprašanja, povezana z njim.

Učenci zaigrajo uradni pogovor. Pozorni so na prvine uradnega pogovarjanja.

Dober dan, Mojca pri telefonu.O, živijo, Tadeja tukaj.Pozabila sem ti povedati, da imamo jutri samo štiri ure.A res? Zakaj?Učiteljice za glasbo ni.No, dobro, bomo prej doma. Hvala. Adijo.Ni za kaj, čao.

Neuradni pozdravi: Živio � Čao � Hojla � JutroUradni pozdravi: Dober dan � Dobro jutro � Na svidenje � Lahko noč

b) Klicala je Hana. � Klicala je Brino. � Oglasila se je Brinina mama, gospa Božič.c) Hana bi se morala z gospo Božič pogovarjati uradno. ALI Uradno.

V pogovoru so krepko natisnjene tiste besede, ki bi jih Hana morala v svojem pogovoru nadomestiti s tistimi, ki ustrezajo uradnemu pogovoru.

č) ojla – dober dan � boš – boste � adijo – na svidenje � veš – veste � fajn – dobro ALI hvala

a) in b) Po smislu.

Po smislu.

3

4

5

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 98 4.8.2009 17:04:39

99

Novica je besedilo, ki je objavljeno v časopisu, radiu, televiziji, na spletnih straneh … Je neposredno sporočilo o čem novem. Odgovarja na vprašanja, kaj, kje, kdaj in tudi zakaj se je nekaj zgodilo in kdo so bili udeleženci dogodka.

Sodelujejo v vodenem pogovoru o: �

– značilnostih novice kot besedilne vrste,– svojih izkušnjah z dano besedilno vrsto,– svojih pričakovanjih do danega besedila in o tem, na kaj naj bodo pozorni med

sprejemanjem besedila.Prepoznavajo okoliščine nastanka novice in povejo, iz česa so jih prepoznali. �

Prepoznavajo namen tvorca besedila in povejo, iz česa so ga prepoznali. �

Prepoznavajo temo, podteme/ključne besede in bistvene podatke, strukturirajo jih �

v obliki miselnega vzorca, dispozicijskih točk ter obnovijo besedilo.Predstavljajo vlogo nebesednih prvin. �

Predstavljajo značilnosti novice. �

Vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost, živost, �

ustreznost in učinkovitost besedila ter utemeljujejo svoje mnenje.

novica �

Učencem naročite, naj v časopisju spremljajo novice in izberejo tisto, ki se jim zdi najzanimivejša. Prinesejo jo v šolo in jo predstavijo. Nekaj novic naj pritrdijo na tablo in izluščijo skupne značilnosti novic.Z učenci vodite razgovor ob vprašanjih, npr.:– Kje so novice objavljene?– Kako natančno izvemo, v katerem časopisu?– Kako vemo, kdaj so bile objavljene?

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

52–54 96–99DELOVNI ZVEZEK58–61UČBENIK

BEREMO

96–99DELOVNI ZVEZEK58–59UČBENIK

NovicaNovica

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 99 4.8.2009 17:04:39

100

Učenci preberejo časopisno novico. Poimenujte sestavne dele novice. Razložite pojem izvleček. Z učenci vodite razgovor ob vprašanjih: Kaj se je zgodilo?, Kje se je zgodilo?, Kdaj in zakaj se je zgodilo?, Kdo so bili udeleženci?. Oglejte si, kako so bistveni podatki iz novice strukturirani v miselnem vzorcu.Učencem zastavite nalogo v učbeniku, da naj izberejo eno novico in pogledajo, kako so jo predstavili različni mediji. Predlagajte, da se osredotočijo na športno novico ali novico o kakšni naravni nesreči. Če se vam zdi naloga za učence prezahtevna, lahko novico izberete sami in jo učencem le predstavite z vidika različnih medijev. Učence vzpodbujajte h kritičnemu mišljenju.

Ponovno preberejo novico v učbeniku in odgovorijo na vprašanja.

Izločijo podatke, ki jih iz novice niso razbrali.

Zapišejo, kaj delajo novinar, fotograf, urednik in tiskar.

Št. 75

Prisluhnejo radijski novici na posnetku (Prva jutranja kronika, RA SLO, 21. 11. 2008, 5.30).

Na sporedu je Prva jutranja kronika.Podpora tudi ŽekšuDanes glasovanje o novi vladiPahor: Podprli bomo zdravi del gospodarstvaV zvezi s SCT-jem menda kar dve preiskaviBo Hrvaška vendarle nekoliko popustila?Šentjernej bogatejši za krožno križiščeOblačno bo, ponekod bo snežiloOddajo vodi: Živa Trček

Zdaj pa poglejmo še na Dolenjsko, natančneje v Šentjernej, ki glede na naložbe sodi med najbolj uspešne dolenjske občine. Od včeraj je bogatejši za pomembno pridobitev, za katero so denar dobili tudi iz evropskih sredstev. Odprli so novo krožno križišče in posodobljeno cesto do obrtne cone. Jože Žekš: Gre za pomembno pridobitev, s katero so občutno izboljšali prometno varnost v severovzhodnem delu Šentjerneja, ki se širi s proizvodno-obrtno cono in nakupovalnim centrom. Na regionalni cesti, ki povezuje občinsko središče z avtocesto, so pri tovarni Podgorje zgradili krožno križišče in ob tem prenovili 420 metrov te ceste. Uredili so tudi 650 metrov lokalne ceste, ki že omenjeno križišče povezuje z obrtno cono. Obe cesti sta dobili pločnike, kolesarske steze in javno razsvetljavo. Naložbi sta skupaj vredni 1.600,000 evrov. Občina Šentjernej je bila uspešna pri pridobivanju denarja iz drugih virov. Za cesto do obrtne cone bodo iz evropskega sklada za regionalni razvoj dobili skoraj 800.000 evrov, poudarja župan Franc Hudoklin, kar pomeni, da je 80 % fi nancirala Evropa,

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 100 4.8.2009 17:04:39

100

Učenci preberejo časopisno novico. Poimenujte sestavne dele novice. Razložite pojem izvleček. Z učenci vodite razgovor ob vprašanjih: Kaj se je zgodilo?, Kje se je zgodilo?, Kdaj in zakaj se je zgodilo?, Kdo so bili udeleženci?. Oglejte si, kako so bistveni podatki iz novice strukturirani v miselnem vzorcu.Učencem zastavite nalogo v učbeniku, da naj izberejo eno novico in pogledajo, kako so jo predstavili različni mediji. Predlagajte, da se osredotočijo na športno novico ali novico o kakšni naravni nesreči. Če se vam zdi naloga za učence prezahtevna, lahko novico izberete sami in jo učencem le predstavite z vidika različnih medijev. Učence vzpodbujajte h kritičnemu mišljenju.

Ponovno preberejo novico v učbeniku in odgovorijo na vprašanja.

Izločijo podatke, ki jih iz novice niso razbrali.

Zapišejo, kaj delajo novinar, fotograf, urednik in tiskar.

Št. 75

Prisluhnejo radijski novici na posnetku (Prva jutranja kronika, RA SLO, 21. 11. 2008, 5.30).

Na sporedu je Prva jutranja kronika.Podpora tudi ŽekšuDanes glasovanje o novi vladiPahor: Podprli bomo zdravi del gospodarstvaV zvezi s SCT-jem menda kar dve preiskaviBo Hrvaška vendarle nekoliko popustila?Šentjernej bogatejši za krožno križiščeOblačno bo, ponekod bo snežiloOddajo vodi: Živa Trček

Zdaj pa poglejmo še na Dolenjsko, natančneje v Šentjernej, ki glede na naložbe sodi med najbolj uspešne dolenjske občine. Od včeraj je bogatejši za pomembno pridobitev, za katero so denar dobili tudi iz evropskih sredstev. Odprli so novo krožno križišče in posodobljeno cesto do obrtne cone. Jože Žekš: Gre za pomembno pridobitev, s katero so občutno izboljšali prometno varnost v severovzhodnem delu Šentjerneja, ki se širi s proizvodno-obrtno cono in nakupovalnim centrom. Na regionalni cesti, ki povezuje občinsko središče z avtocesto, so pri tovarni Podgorje zgradili krožno križišče in ob tem prenovili 420 metrov te ceste. Uredili so tudi 650 metrov lokalne ceste, ki že omenjeno križišče povezuje z obrtno cono. Obe cesti sta dobili pločnike, kolesarske steze in javno razsvetljavo. Naložbi sta skupaj vredni 1.600,000 evrov. Občina Šentjernej je bila uspešna pri pridobivanju denarja iz drugih virov. Za cesto do obrtne cone bodo iz evropskega sklada za regionalni razvoj dobili skoraj 800.000 evrov, poudarja župan Franc Hudoklin, kar pomeni, da je 80 % fi nancirala Evropa,

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 100 4.8.2009 17:04:39

101

20 pa proračun. Za samo krožišče in rekonstrukcijo te regionalne ceste pa je bil podpisan tudi sofi nancerski sporazum z direkcijo za ceste, ki bo zagotovila dve tretjini, občina pa tretjinski delež dobrih 600.000 evrov vredne naložbe.Vabim vas, da čez nekaj trenutkov prisluhnete še prispevku športnega uredništva, v katerem bo med drugim govor o šahu, tenisu in smučarskih skokih.Prva jutranja kronika je končana. Pripravila in vodila jo je Živa Trček, brala Mateja Perpar, tehnična izvedba Uroš Macura.

Ponovno prisluhnejo posnetku novice in odgovorijo na vprašanja, povezana z njo.

Poiščejo spletno stran časopisne hiše Dnevnik ali kake druge časopisne hiše. Poiščejo zanimivo novico in odgovorijo na vprašanja.

Skulpture iz odpadnih avtomobilskih gum � Da so na festivalu Ptuj – odprto mesto mladi razstavljali skulpture iz odpadnih gum. Postavili so jih na travnik pred gimnazijo. � Novica je bila objavljena v časopisu Večer. � Objavljena je bila v torek, 2. 9. 2008. � Slavica Pičerko Peklar � Avtor članka se je podpisal s kraticama P. S. � Lahko. Sklepam, da je avtorica fotografi je tudi avtorica članka zaradi enakih začetnih črk v imenu in priimku (P. S. – Pičerko Slavica) � Festival se je končal v nedeljo, 31. 8. 2008.

Podčrtano je: Mladi so na livado pred gimnazijo postavili 25 skulptur iz avtomobilskih gum. � Projekt Ptuj – odprto mesto je bil podprt s strani občine Ptuj. � Ptujski župan je podelil nagrado za najboljšo skulpturo. � Ptuj je najstarejše slovensko mesto.

Novinar: izbrska dogodek in o njem napiše novico. � Fotograf: fotografi ra dogodek in objavi fotografi jo. � Urednik: uredi članek do oblike, primerne za objavo. � Tiskar: natisne časopis.

a) Ob 5.30. b) Oddaja se imenuje Prva jutranja kronika.c) Dč) Čd) Oddajo vodi Živa Trček.e) Novica govori o občini Šentjernej.f) Novico je pripravil Jože Žekš.g) Zgradili so krožno križišče.h) Lokalna cesta povezuje krožno križišče z obrtno cono.i) Obe cesti sta pridobili pločnike, kolesarske steze in javno razsvetljavo.j) Franc Hudoklin.k) Č

a) do g) Po smislu.

5

6

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

5

6

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 101 4.8.2009 17:04:39

102

Cenik je natisnjeno ali z roko napisano javno obvestilo, sestavljeno iz seznama blaga ali storitev in cene.Učenci decimalnih števil še ne poznajo, a se bodo zaradi evra med obiski trgovin nanje hitro navadili. Ob prebiranju cen jim zapis razložite, kolikor je potrebno. Učenci naj bi se naučili razbirati podatke, na katere pogosto naletijo v vsakdanjem življenju.

Poimenujejo dano vrsto seznama (cenik). �

Predstavijo vlogo besednih in nebesednih prvin. �

Povejo, komu so namenjeni ceniki, kako pridejo do naslovnika ter čemu in v katerih �

okoliščinah jih ljudje uporabljajo.Pripovedujejo o svojih izkušnjah z branjem cenika. �

Poiščejo zahtevani podatek v ceniku. �

Primerjajo podatke s cenika, jih razvrščajo ipd. �

cenik, vrednost, blago, cena, storitev �

Učencem dajte navodilo, da v šolo prinesejo manjšo igračo. Razdelite jih v skupine. Vsaka skupina naj izdela cenik za svoje igrače. Spodbujajte jih, da si izmislijo tudi ime trgovine. Ob zaključeni temi lahko cenik popravijo, dopolnijo in likovno opremijo. Igrajo se trgovino.

Učenci preberejo cenik v učbeniku. Razložite pojem storitev in vrednost. Učence opozorite na zapis vrednosti oziroma cene storitve. Vodite razgovor, pomagajte si z vprašanji iz učbenika. Preberejo drugi cenik. Razložite pojem blago. Opozorite jih na možen zapis cene blaga. Vodite razgovor. Lahko si pomagate z vprašanji iz učbenika.

a) Preberejo cenik. Opozorite jih na decimalni zapis cene oziroma vrednosti.

b) Dopolnjujejo povedi, ki se nanašajo na prebrani cenik.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

52–54DELOVNI ZVEZEK60–61UČBENIK

CenikCenik

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 102 4.8.2009 17:04:39

102

Cenik je natisnjeno ali z roko napisano javno obvestilo, sestavljeno iz seznama blaga ali storitev in cene.Učenci decimalnih števil še ne poznajo, a se bodo zaradi evra med obiski trgovin nanje hitro navadili. Ob prebiranju cen jim zapis razložite, kolikor je potrebno. Učenci naj bi se naučili razbirati podatke, na katere pogosto naletijo v vsakdanjem življenju.

Poimenujejo dano vrsto seznama (cenik). �

Predstavijo vlogo besednih in nebesednih prvin. �

Povejo, komu so namenjeni ceniki, kako pridejo do naslovnika ter čemu in v katerih �

okoliščinah jih ljudje uporabljajo.Pripovedujejo o svojih izkušnjah z branjem cenika. �

Poiščejo zahtevani podatek v ceniku. �

Primerjajo podatke s cenika, jih razvrščajo ipd. �

cenik, vrednost, blago, cena, storitev �

Učencem dajte navodilo, da v šolo prinesejo manjšo igračo. Razdelite jih v skupine. Vsaka skupina naj izdela cenik za svoje igrače. Spodbujajte jih, da si izmislijo tudi ime trgovine. Ob zaključeni temi lahko cenik popravijo, dopolnijo in likovno opremijo. Igrajo se trgovino.

Učenci preberejo cenik v učbeniku. Razložite pojem storitev in vrednost. Učence opozorite na zapis vrednosti oziroma cene storitve. Vodite razgovor, pomagajte si z vprašanji iz učbenika. Preberejo drugi cenik. Razložite pojem blago. Opozorite jih na možen zapis cene blaga. Vodite razgovor. Lahko si pomagate z vprašanji iz učbenika.

a) Preberejo cenik. Opozorite jih na decimalni zapis cene oziroma vrednosti.

b) Dopolnjujejo povedi, ki se nanašajo na prebrani cenik.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

52–54DELOVNI ZVEZEK60–61UČBENIK

CenikCenik

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 102 4.8.2009 17:04:39

103

c) Prepišejo cene iz cenika, ki ga srečujejo v svojem vsakodnevnem življenju.

Preberejo cenik smučarskih vozovnic smučišča Smuk.

Odgovarjajo na vprašanja, ki se nanašajo na cenik smučišča Smuk.

Cene smučarskih kart zapišejo z besedo.

b) slaščice � cene � evrih � čokoladni ježek � rolada � kepica sladoleda � sadna kupa � čokoladna torta � sadna torta � Po smislu.

c) Po smislu.

a) Za smučišče Smuk.b) Čc) To je znak za evro.č) 18 (osemnajst) evrov.d) Plačala bi 86 evrov.e) Za vozovnici sta plačala 38 (osemintrideset) evrov.f) Karta stane 83 evrov.g) Plačala bi 129 evrov.h) Cela družina bi plačala 341 evrov.i) Privarčeval bi 21 evrov.j) Nič, ker ob slabem vremenu ne vračajo denarja.

Vrsta vozovnice Odrasli Otrocipo 14. uri devetnajst evrov dvanajst evrovnočna smuka petindvajset evrov sedemnajst evrov2-dnevna* devetinštirideset evrov štiriintrideset evrov3-dnevna* triinsedemdeset evrov devetinštirideset evrov4-dnevna* triindevetdeset evrov šestdeset evrov

2

3

4

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

3

4

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 103 4.8.2009 17:04:39

104

Opis je oblika sporočanja, v kateri je predstavljeno ali prikazano bitje, stvar ali pojem po svojih zunanjih značilnostih. Biti mora vsaj toliko natančen in podroben, da je opisano prepoznavno in nedvoumno. Napisan mora biti jasno in razumljivo ter nazorno (da si lahko opisano v mislih naslikamo) in jedrnato (da zajema bistvene sestavine).Predstavitev je oblika sporočanja, ki je sicer podobna opisu, a se od njega razlikuje po tem, da vključuje tudi naše izkušnje in širše védenje (npr. zgodovinska dejstva) ter naš (osebni) odnos do opisanega oz. predstavljenega. Pri predstavitvi smo torej lahko bolj osebni in delno tudi čustveni in se približujemo orisu, medtem ko pri opisu le nizamo gola dejstva.

Opomba: Učencem bi bilo dobro od 4. do 6. razreda uzavestiti razliko med obema oblikama sporočanja. Urjenje v sestavljanju opisov je pomembno ravno zato, ker zahteva osredotočenje na bistveno, luščenje dejstev in podatkov (to pride zelo prav tudi pozneje na srednji šoli in pri študiju). Hkrati je vse to tudi ogrodje širših predstavitev. Te seveda omogočajo slikovitejše izražanje, širjenje besednega zaklada, izražanje lastnega mnenja ipd., kar je za splošno opismenjevanje tudi zelo pomembno.

Sodelujejo v vodenem pogovoru o: �

– značilnostih opisa osebe,– svojih izkušnjah z opisom osebe,– o svojih pričakovanjih do danega besedila,– na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.Prepoznavajo okoliščine nastanka besedila in povejo, iz česa so jih prepoznali. �

Prepoznavajo namen tvorca besedila in povejo, iz česa so ga prepoznali. �

Prepoznavajo temo, podteme/ključne besede in bistvene podatke, strukturirajo jih �

v obliki miselnega vzorca, dispozicijskih točk ter nato obnovijo besedilo.Predstavljajo vlogo nebesednih prvin. �

Predstavljajo značilnosti danega besedila. �

Vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost, živost, �

ustreznost in učinkovitost besedila ter utemeljujejo svoje mnenje.Pripravijo se na tvorjenje podobnega besedila. �

opis osebe, predstavitev osebe �

Predmet obravnave

63–65DELOVNI ZVEZEK62–64UČBENIK

39–43 63–65 78–81 106–109DELOVNI ZVEZEK62–71UČBENIK

Opis osebeOpis osebe

PIŠEMO

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 104 4.8.2009 17:04:39

104

Opis je oblika sporočanja, v kateri je predstavljeno ali prikazano bitje, stvar ali pojem po svojih zunanjih značilnostih. Biti mora vsaj toliko natančen in podroben, da je opisano prepoznavno in nedvoumno. Napisan mora biti jasno in razumljivo ter nazorno (da si lahko opisano v mislih naslikamo) in jedrnato (da zajema bistvene sestavine).Predstavitev je oblika sporočanja, ki je sicer podobna opisu, a se od njega razlikuje po tem, da vključuje tudi naše izkušnje in širše védenje (npr. zgodovinska dejstva) ter naš (osebni) odnos do opisanega oz. predstavljenega. Pri predstavitvi smo torej lahko bolj osebni in delno tudi čustveni in se približujemo orisu, medtem ko pri opisu le nizamo gola dejstva.

Opomba: Učencem bi bilo dobro od 4. do 6. razreda uzavestiti razliko med obema oblikama sporočanja. Urjenje v sestavljanju opisov je pomembno ravno zato, ker zahteva osredotočenje na bistveno, luščenje dejstev in podatkov (to pride zelo prav tudi pozneje na srednji šoli in pri študiju). Hkrati je vse to tudi ogrodje širših predstavitev. Te seveda omogočajo slikovitejše izražanje, širjenje besednega zaklada, izražanje lastnega mnenja ipd., kar je za splošno opismenjevanje tudi zelo pomembno.

Sodelujejo v vodenem pogovoru o: �

– značilnostih opisa osebe,– svojih izkušnjah z opisom osebe,– o svojih pričakovanjih do danega besedila,– na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.Prepoznavajo okoliščine nastanka besedila in povejo, iz česa so jih prepoznali. �

Prepoznavajo namen tvorca besedila in povejo, iz česa so ga prepoznali. �

Prepoznavajo temo, podteme/ključne besede in bistvene podatke, strukturirajo jih �

v obliki miselnega vzorca, dispozicijskih točk ter nato obnovijo besedilo.Predstavljajo vlogo nebesednih prvin. �

Predstavljajo značilnosti danega besedila. �

Vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost, živost, �

ustreznost in učinkovitost besedila ter utemeljujejo svoje mnenje.Pripravijo se na tvorjenje podobnega besedila. �

opis osebe, predstavitev osebe �

Predmet obravnave

63–65DELOVNI ZVEZEK62–64UČBENIK

39–43 63–65 78–81 106–109DELOVNI ZVEZEK62–71UČBENIK

Opis osebeOpis osebe

PIŠEMO

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 104 4.8.2009 17:04:39

105

V 4. razredu se učenci naučijo sestaviti vsaj dva opisa, in sicer osebe, živali, poklica ali življenja vrstnikov. Učitelj lahko izbira med opisom osebe in opisom živali, opis poklica sodi med splošno, opis življenja vrstnikov pa med posebno znanje.Učitelj izbere dva učenca. Postavita se tako, da si kažeta hrbet. Po spominu se skušata opisati. Spodbujajte ju z dodatnimi vprašanji o zunanjih značilnostih (barva oblačila, obutve, barva las, oči, postava, vrsta oblačila …).Za motivacijo lahko uporabite tudi prvo nalogo v delovnem zvezku.

Učencem preberite opis deklice Sare v učbeniku. Nato naj ga preberejo še učenci sami. Ob besedilu se pogovorite o tem, kaj sodi v opis osebe. Učence opozorite, da je treba pred samim pisanjem izdelati načrt za pisanje. Oglejte si ga v učbeniku. Učence vzpodbujajte, da najdejo čim več besed (pridevnikov) za opis določenih zunanjih značilnosti osebe.Pogovorite se, kje najdemo take opise oseb, kjer povemo zgolj zunanje značilnosti in starost osebe.

Opomba: Pogostejša in otrokom bližja je predstavitev osebe, kjer poleg ključnih besed, starosti in zunanjih značilnosti povemo še nekaj o značaju, hobiju, najljubšem predmetu osebe ipd.

Učence opozorite, da pred pisanjem predstavitve pripravijo načrt za pisanje. Oglejte si ga v učbeniku. Pogovorite se, katere ključne besede bi še lahko dodali. Na podlagi načrta lahko samostojno ustno tvorijo besedila. Preberejo besedilo v učbeniku. Pozorni so na zgradbo posameznih odstavkov. Pomagajo si z izpisanimi podatki v učbeniku. Spomnite jih na postopke pri pisanju predstavitve osebe. Še sami naj razložijo, kako morajo ravnati in na kaj naj bodo pozorni.

Opomba: Pri pisanju opisa oziroma predstavitve si učenci vedno najprej izdelajo načrt za pisanje (miselni vzorec, zapis po točkah) in šele nato napišejo opis. Pri samostojnem opisu oziroma predstavitvi jim dovolite spremembo ključnih besed, če to narekujejo značilnosti osebe, ki jo predstavljajo.

do 4 Učenci bogatijo besedišče. Iščejo sopomenke za določene besede in kritično vrednotijo besedila.

Povzemajo pravila za pisanje opisa osebe.

K danim samostalnikom pripisujejo ustrezne pridevnike.

a) Na podlagi slike dopolnijo miselni vzorec. Pri tem upoštevajo dane ključne besede.

b) Zapišejo opis deklice.

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

5

6

7

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 105 4.8.2009 17:04:39

106

vezalke � barva nogavic � drža prstov na desni roki � črta na žogi � zaključek rokavov in ovratnikab) Štirikrat.č) Po smislu.e) Bine je oblečen v modro majico. Nosi kratke oranžne hlače. Obut je v oranžne športne

čevlje s črno gumo.

a) Pisec bi lahko zamenjal besedi je in so.b) Po smislu, npr.: Nina ima devet let. Je zelo velika. Ima svetlo polt. Njen obraz je ozek.

Oči ima modre, lasje so dolgi in svetli. Oblečena je v modro krilo in belo bluzo.

a) in b) Npr. poved je predolga, treba jo je razbiti na več povedi ipd.c) Npr. Anja ima podolgovat obraz z veliki črnimi očmi. Obkrožajo jih tanke obrvi in dolge

trepalnice. Nos ima majhen in privihan, ušesa pa štrleča. Obraz dopolnjujejo ozke nasmejane ustnice.

b) Borc) Bor nosi kratke hlače, ki so tako kratke, da izpod njih kaže suha kolena. V njih ima

zatlačeno ozko majico. Obut je v natikače.

Odkljukano: Pazimo, da opis poteka v določenem zaporedju. � Pred opisovanjem sestavimo miselni vzorec. � Pazimo, da ne ponavljamo istih besed. � Opišemo starost in zunanje značilnosti.

obraz bled, okrogel, otožen, podolgovatoči majhne, poševne, modrelasje dolgi, redki, kodrasti, kratko pristriženinos rdeč, koničast, privihanusta nasmejana, velika, ozkaobrvi poševne, črne, tanke, košate

Po smislu.

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

6

7

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 106 4.8.2009 17:04:39

106

vezalke � barva nogavic � drža prstov na desni roki � črta na žogi � zaključek rokavov in ovratnikab) Štirikrat.č) Po smislu.e) Bine je oblečen v modro majico. Nosi kratke oranžne hlače. Obut je v oranžne športne

čevlje s črno gumo.

a) Pisec bi lahko zamenjal besedi je in so.b) Po smislu, npr.: Nina ima devet let. Je zelo velika. Ima svetlo polt. Njen obraz je ozek.

Oči ima modre, lasje so dolgi in svetli. Oblečena je v modro krilo in belo bluzo.

a) in b) Npr. poved je predolga, treba jo je razbiti na več povedi ipd.c) Npr. Anja ima podolgovat obraz z veliki črnimi očmi. Obkrožajo jih tanke obrvi in dolge

trepalnice. Nos ima majhen in privihan, ušesa pa štrleča. Obraz dopolnjujejo ozke nasmejane ustnice.

b) Borc) Bor nosi kratke hlače, ki so tako kratke, da izpod njih kaže suha kolena. V njih ima

zatlačeno ozko majico. Obut je v natikače.

Odkljukano: Pazimo, da opis poteka v določenem zaporedju. � Pred opisovanjem sestavimo miselni vzorec. � Pazimo, da ne ponavljamo istih besed. � Opišemo starost in zunanje značilnosti.

obraz bled, okrogel, otožen, podolgovatoči majhne, poševne, modrelasje dolgi, redki, kodrasti, kratko pristriženinos rdeč, koničast, privihanusta nasmejana, velika, ozkaobrvi poševne, črne, tanke, košate

Po smislu.

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

6

7

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 106 4.8.2009 17:04:39

107

Opomba: Razlago opisa gl. na str. 104.

Sodelujejo v vodenem pogovoru o: �

– značilnostih opisa živali, – svojih izkušnjah z opisom živali, – o svojih pričakovanjih do danega besedila, – na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.Prepoznavajo okoliščine nastanka besedila in povejo, iz česa so jih prepoznali. �

Prepoznavajo namen tvorca besedila in povejo, iz česa so ga prepoznali. �

Prepoznavajo temo, podteme/ključne besede in bistvene podatke, strukturirajo jih �

v obliki miselnega vzorca, dispozicijskih točk ter obnovijo besedilo.Predstavljajo vlogo nebesednih prvin. �

Predstavljajo značilnosti danega besedila. �

Vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost, živost, �

ustreznost in učinkovitost besedila ter utemeljujejo svoje mnenje.Pripravijo se na tvorjenje podobnega besedila. �

opis živali �

Za uvodno motivacijo uporabite uganke v učbeniku. Spodbujajte učence, da se še sami poizkusijo v sestavljanju živalske uganke. Zastavijo naj jo sošolcem.

Opomba: Rešitve ugank iz učbenika, str. 65: srna � žirafa � lisica � riba � noj.

Učencem preberite opis risa. Nato naj ga preberejo še sami. Pozorni naj bodo na vsebino posameznih odstavkov, pomagajo naj si z izpisanimi ključnimi besedami v učbeniku, lahko tudi s 1. nalogo v delovnem zvezku. Preverite razumevanje besedila in poznavanje manj znanih besed. Učence usmerite, naj si pomagajo s slovarčkom v učbeniku na str. 67. Ob besedilu vodite razgovor z učenci o vsebini opisa. Ponovno jih spomnite, kaj je potrebno zapisati pri opisu živali. Opozorite jih na pripravo osnutka pred pisanjem. Z učenci si oglejte miselni vzorec v učbeniku in ključne besede, ki jim bodo v pomoč pri opisovanju drugih živali. Pogovorite se o tem, kaj naj zapišejo pod določeno ključno besedo.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

39–43DELOVNI ZVEZEK65–67UČBENIK

Opis živaliOpis živali

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 107 4.8.2009 17:04:39

108

Opomba: Pri pisanju opisa naj si učenci vedno najprej izdelajo načrt za pisanje (miselni vzorec, zapis po točkah) in šele nato napišejo opis. V učbeniku je postopek obrnjen, saj želimo učence naučiti opisovati na določenem primeru opisa oziroma zgledu, zato izhajajte iz posameznega primera in na njegovi osnovi izdelajte miselni vzorec. Tako se ga učenci naučijo oblikovati. Pri samostojnem opisu jim dovolite spremembo ključnih besed, če je ta utemeljena z izbiro živali, ki jo opisujejo.

b) Učenci odgovarjajo na vprašanja, ki se nanašajo na opis risa. Ugotavljajo, kaj je zapisano v posameznem odstavku.

a) in b) Bogatijo svoje besedišče. Iščejo pomene besed in besede k pomenom. Besede uporabijo v novih povedih.

a) do e) Učenci bogatijo besedišče. Iščejo sopomenke za določene besede in kritično vrednotijo besedila.

Bogatijo svoje besedišče. Živalim pripisujejo vrsto oglašanja in gibanja.

Opomba: Za oglašanje nekaterih živali obstajajo tudi zvočni posnetki, ki jih lahko najdete na zgoščenki Tomija Trilarja: Ljubljansko barje, skrivnostni svet živalskega oglašanja. Nekateri zvočni posnetki so dosegljivi tudi na medmrežju.

a) Spoznajo Frana Erjavca.b) Preberejo del opisa zelene rege.c) Ugotavljajo, katere ključne besede vsebuje del opisa.

č) Izdelajo slovarček danes manj pogostih besed, ki jih je Fran Erjavec uporabil v svojem opisu.

d) Vrednotijo Erjavčev opis in ga primerjajo s sodobnim opisom živali.

e) Dopolnijo miselni vzorec o zeleni regi.f) S pomočjo miselnega vzorca napišejo svoj opis zelene rege.

b) Njegov kožuh je gost. Ima fi no in gosto dlako, ki je poleti rjavkasta, pozimi pa sivkasto rdeča – zunanjosti � Ris meri v višino 70 cm, dolg je 130 cm – velikosti � Ris živi od 16 do 18 let – življenjski dobi � Ris lovi ponoči. Plen napade iz zasede. Dobro ima razvit vid in sluh. – načinu življenja � Ris pleni lisice, kunce, zajce, veverice … – prehranjevanju � Ris se pari od februarja do aprila. Ima 2 do 3 mladiče. – razmnoževanju � Ris živi v obširnih gozdovih na Kočevskem, Notranjskem in Trnovskem gozdu. – življenjskem okolju

a) skupno ime za jelene in košute jelenjadžival, ki jo plenilec ulovi in se z njo hrani plenžival, ki živi sama in v bližini nima živali svoje vrste samotarokolje, kjer žival živi življenjski prostor, življenjsko okoljespolno združevanje živali parjenje

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 108 4.8.2009 17:04:39

108

Opomba: Pri pisanju opisa naj si učenci vedno najprej izdelajo načrt za pisanje (miselni vzorec, zapis po točkah) in šele nato napišejo opis. V učbeniku je postopek obrnjen, saj želimo učence naučiti opisovati na določenem primeru opisa oziroma zgledu, zato izhajajte iz posameznega primera in na njegovi osnovi izdelajte miselni vzorec. Tako se ga učenci naučijo oblikovati. Pri samostojnem opisu jim dovolite spremembo ključnih besed, če je ta utemeljena z izbiro živali, ki jo opisujejo.

b) Učenci odgovarjajo na vprašanja, ki se nanašajo na opis risa. Ugotavljajo, kaj je zapisano v posameznem odstavku.

a) in b) Bogatijo svoje besedišče. Iščejo pomene besed in besede k pomenom. Besede uporabijo v novih povedih.

a) do e) Učenci bogatijo besedišče. Iščejo sopomenke za določene besede in kritično vrednotijo besedila.

Bogatijo svoje besedišče. Živalim pripisujejo vrsto oglašanja in gibanja.

Opomba: Za oglašanje nekaterih živali obstajajo tudi zvočni posnetki, ki jih lahko najdete na zgoščenki Tomija Trilarja: Ljubljansko barje, skrivnostni svet živalskega oglašanja. Nekateri zvočni posnetki so dosegljivi tudi na medmrežju.

a) Spoznajo Frana Erjavca.b) Preberejo del opisa zelene rege.c) Ugotavljajo, katere ključne besede vsebuje del opisa.

č) Izdelajo slovarček danes manj pogostih besed, ki jih je Fran Erjavec uporabil v svojem opisu.

d) Vrednotijo Erjavčev opis in ga primerjajo s sodobnim opisom živali.

e) Dopolnijo miselni vzorec o zeleni regi.f) S pomočjo miselnega vzorca napišejo svoj opis zelene rege.

b) Njegov kožuh je gost. Ima fi no in gosto dlako, ki je poleti rjavkasta, pozimi pa sivkasto rdeča – zunanjosti � Ris meri v višino 70 cm, dolg je 130 cm – velikosti � Ris živi od 16 do 18 let – življenjski dobi � Ris lovi ponoči. Plen napade iz zasede. Dobro ima razvit vid in sluh. – načinu življenja � Ris pleni lisice, kunce, zajce, veverice … – prehranjevanju � Ris se pari od februarja do aprila. Ima 2 do 3 mladiče. – razmnoževanju � Ris živi v obširnih gozdovih na Kočevskem, Notranjskem in Trnovskem gozdu. – življenjskem okolju

a) skupno ime za jelene in košute jelenjadžival, ki jo plenilec ulovi in se z njo hrani plenžival, ki živi sama in v bližini nima živali svoje vrste samotarokolje, kjer žival živi življenjski prostor, življenjsko okoljespolno združevanje živali parjenje

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 108 4.8.2009 17:04:39

109

b) Po smislu.

b) risc) Ris spada med divje mačke. Ima kratko glavo s čopkastimi uhlji. Njegov kožuh je gost.

V višino meri 70 cm. Dolg je okoli 130 cm.d) imae) Npr. Ris ima dolgo in fi no dlako. Na uhljih so čopki. Njegov rep je zelo kratek. Dobro vidi in

sliši. Samica ima 2 do 3 mladiče.

Levi stolpec: medved: lomasti � žaba: skače � kača: plazi se � opica: pleza � kit: plava � orel: leti � tiger: tečeDesni stolpec: kokoš: frči � konj: hrza ALI rezgeta � mačka: prede ALI mijavka � pes; laja ALI renči � osel: riga � sova: huka � žaba: reglja � čriček: čirika � vrabec: čivka � vrana: kraka � sraka: vrešči � srnjak: laja � jelen: ruka

a) in b) Komentar nalog ni potreben.c) C in Dč) Na primer: truplu – telesu � dva palca – 5 cm (palec je dolžinska enota, meri 2,5 cm) �

jasnozelena – živo zelena � plat – stran � regetanje – reganje � se more – se lahko � godec – kdor igra na preprosto glasbilo

d) Po smislu.e) VELIKOST: 5 cm � ZUNANJOST: hrbet živozelen, trebuh bel � na boku ima rjavo progo �

na stopalih ploščate blazinicef) Po smislu.

Opomba: Razlago opisa gl. na str. 104.

Sodelujejo v vodenem pogovoru o: �

– značilnostih opisa poklica,– svojih izkušnjah z opisom poklica,– o svojih pričakovanjih do danega besedila,– na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.Prepoznavajo okoliščine nastanka besedila in povejo, iz česa so jih prepoznali. �

Prepoznavajo namen tvorca besedila in povejo, iz česa so ga prepoznali. �

Prepoznavajo temo, podteme/ključne besede in bistvene podatke, strukturirajo jih �

v obliki miselnega vzorca, dispozicijskih točk ter obnovijo besedilo.Predstavljajo vlogo nebesednih prvin. �

Predstavljajo značilnosti danega besedila. �

Vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost, živost, �

ustreznost in učinkovitost besedila ter utemeljujejo svoje mnenje.Pripravijo se na tvorjenje podobnega besedila. �

3

4

5

78–82DELOVNI ZVEZEK68–69UČBENIK

Opis poklicaOpis poklica

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 109 4.8.2009 17:04:39

110

opis poklica �

Uporabite lahko uvodno besedilo – pesem v učbeniku, ki lahko služi kot uganka. Več pesmi najdete v knjigi Mohorja Demšarja Poklici v resnici. Učenci naj ugibajo imena poklicev. O predstavljenih poklicih se pogovorite ob vprašanjih iz učbenika.

Učencem preberite opis gozdarja. Nato naj ga preberejo še sami. Pozorni naj bodo na vsebino posameznih odstavkov, pomagajo naj si z izpisanimi ključnimi besedami v učbeniku. Preverite razumevanje besedila in manj znane besede. Ob besedilu vodite razgovor z učenci o besedilu. Pomagate si lahko z vprašanji pri 2. nalogi v delovnem zvezku. Učence ponovno spomnite, kaj je potrebno zapisati pri opisu poklica. Opozorite jih na pripravo osnutka pred pisanjem. Z učenci si oglejte miselni vzorec v učbeniku in ključne besede, ki jim bodo v pomoč pri opisovanju drugih poklicev. Pogovorite se o tem, kaj naj zapišejo pod določeno ključno besedo.

Opomba: Za utrjevanje pisanja opisov poklicev si lahko pomagate s predlogami, priloženimi tej temi. Učenci obdržijo ključne besede s pravilnimi opisi za poklic, predstavljen na sliki, ostale zavržejo. Na podlagi nastalega načrta napišejo opis. Delo lahko organizirate po skupinah, tako vsaki skupini določite poklic, ki naj ga opiše.

Opomba: Pri pisanju opisa si učenci vedno najprej izdelajo načrt za pisanje (miselni vzorec, zapis po točkah) in šele nato z njegovo pomočjo napišejo opis. V učbeniku je postopek obrnjen, saj želimo učence naučiti opisovati na določenem primeru opisa oziroma zgledu, zato izhajajte iz posameznega primera in na njegovi osnovi izdelajte miselni vzorec. Tako se učenci naučijo oblikovati miselni vzorec. Pri samostojnem opisu jim dovolite spremembo ključnih besed, če je ta utemeljena z izbiro poklica, ki ga opisujejo.

Učenci s pomočjo besedila v učbeniku ugotavljajo pravilnost trditev.

Učenci odgovarjajo na vprašanja o besedilu v učbeniku. Ozaveščajo, katere ključne besede rabimo za opis poklica.

Prepoznavajo ključne besede, ki jih potrebujemo za opis poklica.

Bogatijo svoje besedišče. Zapišejo pomen manj znanim besedam, tako da dopolnijo slovarček. Pri tem jim lahko pomagate s priročniki (npr. SSKJ, SP).

Bogatijo svoje besedišče. Danim besedam iščejo nadpomenke in podpomenke danim nadpomenkam.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 110 4.8.2009 17:04:39

110

opis poklica �

Uporabite lahko uvodno besedilo – pesem v učbeniku, ki lahko služi kot uganka. Več pesmi najdete v knjigi Mohorja Demšarja Poklici v resnici. Učenci naj ugibajo imena poklicev. O predstavljenih poklicih se pogovorite ob vprašanjih iz učbenika.

Učencem preberite opis gozdarja. Nato naj ga preberejo še sami. Pozorni naj bodo na vsebino posameznih odstavkov, pomagajo naj si z izpisanimi ključnimi besedami v učbeniku. Preverite razumevanje besedila in manj znane besede. Ob besedilu vodite razgovor z učenci o besedilu. Pomagate si lahko z vprašanji pri 2. nalogi v delovnem zvezku. Učence ponovno spomnite, kaj je potrebno zapisati pri opisu poklica. Opozorite jih na pripravo osnutka pred pisanjem. Z učenci si oglejte miselni vzorec v učbeniku in ključne besede, ki jim bodo v pomoč pri opisovanju drugih poklicev. Pogovorite se o tem, kaj naj zapišejo pod določeno ključno besedo.

Opomba: Za utrjevanje pisanja opisov poklicev si lahko pomagate s predlogami, priloženimi tej temi. Učenci obdržijo ključne besede s pravilnimi opisi za poklic, predstavljen na sliki, ostale zavržejo. Na podlagi nastalega načrta napišejo opis. Delo lahko organizirate po skupinah, tako vsaki skupini določite poklic, ki naj ga opiše.

Opomba: Pri pisanju opisa si učenci vedno najprej izdelajo načrt za pisanje (miselni vzorec, zapis po točkah) in šele nato z njegovo pomočjo napišejo opis. V učbeniku je postopek obrnjen, saj želimo učence naučiti opisovati na določenem primeru opisa oziroma zgledu, zato izhajajte iz posameznega primera in na njegovi osnovi izdelajte miselni vzorec. Tako se učenci naučijo oblikovati miselni vzorec. Pri samostojnem opisu jim dovolite spremembo ključnih besed, če je ta utemeljena z izbiro poklica, ki ga opisujejo.

Učenci s pomočjo besedila v učbeniku ugotavljajo pravilnost trditev.

Učenci odgovarjajo na vprašanja o besedilu v učbeniku. Ozaveščajo, katere ključne besede rabimo za opis poklica.

Prepoznavajo ključne besede, ki jih potrebujemo za opis poklica.

Bogatijo svoje besedišče. Zapišejo pomen manj znanim besedam, tako da dopolnijo slovarček. Pri tem jim lahko pomagate s priročniki (npr. SSKJ, SP).

Bogatijo svoje besedišče. Danim besedam iščejo nadpomenke in podpomenke danim nadpomenkam.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 110 4.8.2009 17:04:39

111

a) Berejo opis poklica stevarda.

b) Iz opisa prepoznajo dele, ki ne sodijo k opisu, in jih izločijo.c) do e) Z različnimi barvami pobarvajo dele besedil, ki sodijo k posameznim ključnim

besedam, s katerimi opišemo poklic.

Bogatijo svoje besedišče. Zapisujejo poimenovanja za nasprotni spol.

Izberejo poklic, izdelajo osnutek za pisanje poklica v obliki miselnega vzorca ali po točkah. Napišejo opis. V pomoč so lahko tudi priloženi miselni vzorci za opis poklica rudarja, avtomehanika, natakarice, medicinske sestre, frizerke in kuharja.

NE � DA � DA � DA � NE � NE � DA � DA

Gozdar dela v gozdu, lahko pa tudi na žagi ali v skladišču lesa. � Podira drevesa in jih razžaga. S cepinom zvleče debla do traktorja. Varuje in skrbi za gozd, ga pogozduje, zatira gozdne bolezni, pomaga odpravljati posledice ujm. � Uporablja motorno žago, cepin, vitel, sekiro, lupilnik, kline, gozdarski meter, verige za navezovanje debel. � Zaključiti mora srednjo gozdarsko in lesarsko šolo.

KJE DELA � KAJ DELA � PRIPOMOČKI, KI JIH UPORABLJA PRI DELU � ŠOLANJE

cepin gozdarsko orodje za premikanje hlodovdeblo olesenelo steblo drevesgozd svet, strnjeno porasel z drevjem

Nadpomenke Podpomenkelistavci bukev, hrast, jêsen, brezagobe jurček, lisička, mušnicaiglavci smreka, jelka, bor, macesengozdni plodovi kostanj, žir, želodgozdni sadeži malina, brusnica, borovnica, robidagozdarsko orodje cepin, vitel, sekira, motorna žaga

a) Deli, pobarvani rdeče: Moj brat je ob prvem letu zaradi tresenja letala izgubil ravnotežje, zato je stresel hrano

v naročje potnika. Nekega dne je prišel iz nje ukaz, da so nastale težave z levim motorjem. Stevard je bil čisto

zmeden. Čeprav je pred letom vedel, kaj mora v takem primeru storiti, ga je zgrabila panika. Njegova zmedenost je vnesla preplah tudi med potnike. Ti so začeli vpiti in nervozno vleči maske iz stropa. Kmalu se je oglasil pilot in obvestil, da so napako odpravili.

6

7

8

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

5

6

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 111 4.8.2009 17:04:39

112

b) Deli, pobarvani rumeno: Dela v operativnem centru in letalu.c) Deli, pobarvani svetlo modro: Ko pride na delo, se javi v operativnem centru, kjer poteka priprava na let s posadko.

Potem odide v letalo, kjer pregleda opremljenost in urejenost potniške kabine. Nato sprejme potnike in jih pospremi do sedežev. Prešteje jih in jih seznani z varnostnimi predpisi. Med letom skrbi za postrežbo hrane in pijače ter pospravljanje kuhinje. Če je potnikom slabo, poskrbi za prvo pomoč.

Ob pristajanju letala pripravi potnike na pristanek. Nato jim nudi pomoč pri izstopu in pregleda potniške kabine ter toaletne prostore. Med postankom letala uredi kabine za povratni let. Po končanem letu zopet odide v operativni center, kjer prejme obvestilo za naslednji let.

V primeru prisilnega pristanka upošteva ukaze iz pilotske kabine. Stevard bi moral v takem primeru pripraviti potnike za prisilni pristanek. Ob pristanku odpre zasilni izhod, izda navodila in ukaze za evakuacijo ter pri njej pomaga. Po končani evakuaciji pregleda kabino, vzame opremo za prvo pomoč in zapusti letalo.

č) Deli, pobarvani svetlo zeleno: Stevard pri svojem delu uporablja opremo za serviranje hrane in pijače. Nosi tudi službeno

obleko, ki jo predpiše letalska družba.d) Deli, pobarvani oker: Stevard mora imeti dokončano vsaj srednjo šolo in opravljen tečaj za stevarde. Obvladati

mora angleščino, nemščino ali francoščino pa tudi druge tuje jezike. e) Po smislu.

stevardesa � frizer � zdravnik � krojačica ALI šivilja � cvetličarka � igralec � ekologinja � vojakinja � tajnik � inšpektorica

Po smislu.

7

8

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 112 4.8.2009 17:04:39

112

b) Deli, pobarvani rumeno: Dela v operativnem centru in letalu.c) Deli, pobarvani svetlo modro: Ko pride na delo, se javi v operativnem centru, kjer poteka priprava na let s posadko.

Potem odide v letalo, kjer pregleda opremljenost in urejenost potniške kabine. Nato sprejme potnike in jih pospremi do sedežev. Prešteje jih in jih seznani z varnostnimi predpisi. Med letom skrbi za postrežbo hrane in pijače ter pospravljanje kuhinje. Če je potnikom slabo, poskrbi za prvo pomoč.

Ob pristajanju letala pripravi potnike na pristanek. Nato jim nudi pomoč pri izstopu in pregleda potniške kabine ter toaletne prostore. Med postankom letala uredi kabine za povratni let. Po končanem letu zopet odide v operativni center, kjer prejme obvestilo za naslednji let.

V primeru prisilnega pristanka upošteva ukaze iz pilotske kabine. Stevard bi moral v takem primeru pripraviti potnike za prisilni pristanek. Ob pristanku odpre zasilni izhod, izda navodila in ukaze za evakuacijo ter pri njej pomaga. Po končani evakuaciji pregleda kabino, vzame opremo za prvo pomoč in zapusti letalo.

č) Deli, pobarvani svetlo zeleno: Stevard pri svojem delu uporablja opremo za serviranje hrane in pijače. Nosi tudi službeno

obleko, ki jo predpiše letalska družba.d) Deli, pobarvani oker: Stevard mora imeti dokončano vsaj srednjo šolo in opravljen tečaj za stevarde. Obvladati

mora angleščino, nemščino ali francoščino pa tudi druge tuje jezike. e) Po smislu.

stevardesa � frizer � zdravnik � krojačica ALI šivilja � cvetličarka � igralec � ekologinja � vojakinja � tajnik � inšpektorica

Po smislu.

7

8

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 112 4.8.2009 17:04:39

113

PRILOGA 1(Dovoljeno fotokopiranje)

koplje rudo na površini ali pod zemljo• čisti rove• vrta raziskovalne vrtine• prevaža opremo in rudo• nadzira transport razstreliva• pripravlja rudo za nadaljnjo obdelavo•

delovna obleka• čelada• rokavice• delovni čevlji•

srednja triletna poklicna šola, smer • rudar

glavniki• krtače• škarje• fen• brivnik• strojček za striženje• navijalci za oblikovanje • kodrovčopiči• lak za lase• šampon• barva za lase • ogledalo•

v kamnolomih• v peskokopih• v rudnikih•

čista, lepo urejena obleka• primerna, udobna obutev•

odkriva napake v delovanju motorja• popravlja motorna vozila• vzdržuje motorna vozila• opravlja poskusne vožnje motornih • vozil

v zdravstvenem domu• v bolnišnici• v domu za starejše občane• v reševalni službi•

stroji za vrtanje, • nakladanjerazstrelivo• naprave za prevoz rude•

sodeluje pri pripravi • jedilnih listovpripravi in očisti živila• kuha• razdeljuje hrano• izdeluje hladne jedi• pripravlja sladice•

delo pod zemljo• delo zahteva močnega človeka•

v servisnih delavnicah•

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 113 4.8.2009 17:04:39

114

delovni kombinezon•

sodeluje pri pripravi jedilnih listov• pripravi in očisti živila• kuha• razdeljuje hrano• izdeluje hladne jedi• pripravlja sladice•

srednja triletna poklicna šola, smer • avtomehanik

avtomehanično orodje• naprave in pripomočki za čiščenje• naprave za preizkušanje delovanja • motorjadvigalo• rezervni deli•

čista, lepo urejena • oblekaprimerna, udobna • obutev

v kamnolomih• v peskokopih• v rudnikih•

posteljno perilo• brisače• razkužila• injekcijske igle• brizgalke• škarje• pincete•

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 114 4.8.2009 17:04:40

114

delovni kombinezon•

sodeluje pri pripravi jedilnih listov• pripravi in očisti živila• kuha• razdeljuje hrano• izdeluje hladne jedi• pripravlja sladice•

srednja triletna poklicna šola, smer • avtomehanik

avtomehanično orodje• naprave in pripomočki za čiščenje• naprave za preizkušanje delovanja • motorjadvigalo• rezervni deli•

čista, lepo urejena • oblekaprimerna, udobna • obutev

v kamnolomih• v peskokopih• v rudnikih•

posteljno perilo• brisače• razkužila• injekcijske igle• brizgalke• škarje• pincete•

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 114 4.8.2009 17:04:40

115

čista, lepo urejena obleka• primerna, udobna obutev•

odkriva napake v • delovanju motorjapopravlja motorna • vozilavzdržuje motorna vozila• opravlja poskusne • vožnje motornih vozil

v gostilni• v hotelski restavraciji• v kavarni• v slaščičarni•

stroji za vrtanje, • nakladanjerazstrelivo• naprave za prevoz rude•

pogrinja mize• pripravlja pogrinjke• sprejema goste• prevzema naročila• postreže hrano in pijačo• pospravlja mize• pripravi račun•

grelne in hladilne naprave• naprave za točenje• aparat za sladoled• servisni vozički• pladnji• pribor•

poklic zahteva • razlikovanje barv in vonjav

delovna obleka• delovna obutev• rokavice• maska• zaščitni plašč•

srednja gostinska in • turistična šola

striže• oblikuje pričeske, • brade, brkebrije• barva lase• umiva lase• masira lasišče•

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 115 4.8.2009 17:04:40

116

striže• oblikuje pričeske, brade, brke• brije• barva lase• umiva lase• masira lasišče•

v zdravstvenem domu• v bolnišnici• v domu za starejše občane• v reševalni službi•

posteljno perilo• brisače• razkužila• injekcijske igle• brizgalke• škarje• pincete•

delo v vseh urah • dneva, tudi ponoči

v hotelski restavraciji• v šoli• v bolnišnici• v planinskem domu• v domu za starejše • občane

delavec mora imeti • smisel za lepotovedno mora slediti • modnim novostim

srednja zdravstvena šola in visoka šola • za zdravstvo

delovna obleka• delovna obutev• rokavice• maska• zaščitni plašč•

neguje bolne• skrbi za čistočo• nadzira porabo zdravil• pomaga zdravniku• skrbi za delovne • pripomočke

grelne in hladilne • napravenaprave za točenje• aparat za sladoled• servisni vozički• pladnji• pribor•

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 116 4.8.2009 17:04:40

116

striže• oblikuje pričeske, brade, brke• brije• barva lase• umiva lase• masira lasišče•

v zdravstvenem domu• v bolnišnici• v domu za starejše občane• v reševalni službi•

posteljno perilo• brisače• razkužila• injekcijske igle• brizgalke• škarje• pincete•

delo v vseh urah • dneva, tudi ponoči

v hotelski restavraciji• v šoli• v bolnišnici• v planinskem domu• v domu za starejše • občane

delavec mora imeti • smisel za lepotovedno mora slediti • modnim novostim

srednja zdravstvena šola in visoka šola • za zdravstvo

delovna obleka• delovna obutev• rokavice• maska• zaščitni plašč•

neguje bolne• skrbi za čistočo• nadzira porabo zdravil• pomaga zdravniku• skrbi za delovne • pripomočke

grelne in hladilne • napravenaprave za točenje• aparat za sladoled• servisni vozički• pladnji• pribor•

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 116 4.8.2009 17:04:40

117

striže• oblikuje pričeske, brade, brke• brije• barva lase• umiva lase• masira lasišče•

v frizerskem salonu•

srednja frizerska šola•

neguje bolne• skrbi za čistočo• nadzira porabo zdravil• pomaga zdravniku• skrbi za delovne • pripomočke

glavniki• krtače• škarje• fen• brivnik• strojček za striženje• navijalci za oblikovanje • kodrovčopiči• lak za lase• šampon• barva za lase • ogledalo•

pogrinja mize• pripravlja pogrinjke• sprejema goste• prevzema naročila• postreže hrano in pijačo• pospravlja mize• pripravi račun•

v servisnih delavnicah•

posoda za kuhanje• namizna posoda• pribor• stroji: lupilnik, • sekljalnik, rezalnik, električni nožpečica• štedilnik• pomivalni stroj• živila•

delavec mora imeti • smisel za lepotovedno mora slediti • modnim novostim

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 117 4.8.2009 17:04:40

118

odkriva napake v delovanju motorja• popravlja motorna vozila• vzdržuje motorna vozila• opravlja poskusne vožnje motornih • vozil

v hotelski restavraciji• v šoli• v bolnišnici• v planinskem domu• v domu za starejše občane•

delovna obleka• pokrivalo• ustrezna obutev•

v kamnolomih• v peskokopih• v rudnikih•

sodeluje pri pripravi • jedilnih listovpripravi in očisti živila• kuha• razdeljuje hrano• izdeluje hladne jedi• pripravlja sladice•

avtomehanično orodje• naprave in pripomočki • za čiščenjenaprave za • preizkušanje delovanja motorjadvigalo• rezervni deli•

posoda za kuhanje• namizna posoda• pribor• stroji: lupilnik, • sekljalnik, rezalnik, električni nožpečica• štedilnik• pomivalni stroj• živila•

srednja šola za • gostinstvo in turizem

delovna obleka• čelada• rokavice• delovni čevlji•

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 118 4.8.2009 17:04:40

118

odkriva napake v delovanju motorja• popravlja motorna vozila• vzdržuje motorna vozila• opravlja poskusne vožnje motornih • vozil

v hotelski restavraciji• v šoli• v bolnišnici• v planinskem domu• v domu za starejše občane•

delovna obleka• pokrivalo• ustrezna obutev•

v kamnolomih• v peskokopih• v rudnikih•

sodeluje pri pripravi • jedilnih listovpripravi in očisti živila• kuha• razdeljuje hrano• izdeluje hladne jedi• pripravlja sladice•

avtomehanično orodje• naprave in pripomočki • za čiščenjenaprave za • preizkušanje delovanja motorjadvigalo• rezervni deli•

posoda za kuhanje• namizna posoda• pribor• stroji: lupilnik, • sekljalnik, rezalnik, električni nožpečica• štedilnik• pomivalni stroj• živila•

srednja šola za • gostinstvo in turizem

delovna obleka• čelada• rokavice• delovni čevlji•

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 118 4.8.2009 17:04:40

119

PRILOGA 2: Ključne besede(Dovoljeno fotokopiranje)

KJE DELA

KAJ DELA

PRIPOMOČKI

OBLEKA

ŠOLANJE

POSEBNOSTI

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 119 4.8.2009 17:04:40

120

Opomba: Razlago opisa gl. na str. 104.

Sodelujejo v vodenem pogovoru o: �

– značilnostih opisa življenja vrstnikov,– svojih izkušnjah z opisom življenja vrstnikov,– svojih pričakovanjih do danega besedila,– na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.Prepoznavajo okoliščine nastanka besedila in povejo, iz česa so jih prepoznali. �

Prepoznavajo namen tvorca besedila in povejo, iz česa so ga prepoznali. �

Prepoznavajo temo, podteme/ključne besede in bistvene podatke, strukturirajo jih �

v obliki miselnega vzorca, dispozicijskih točk ter obnovijo besedilo.Predstavljajo vlogo nebesednih prvin. �

Predstavljajo značilnosti danega besedila. �

Vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost, živost, �

ustreznost in učinkovitost besedila ter utemeljujejo svoje mnenje.Pripravijo se na tvorjenje podobnega besedila. �

opis življenja vrstnikov �

Lahko pripravite predloge iz knjige Otroci vsega sveta avtorjev Barnabasa in Anabel Kindersley za delo po skupinah. Vsaka skupina naj si izbere besedilo, ki opisuje življenje otroka v drugi državi.Vodite razgovor. Učence sprašujte po bivališču, družini, šoli, prostem času, najljubši hrani, igrači … (po ključnih besedah za opis življenja vrstnikov) teh otrok.

Učencem preberite opis življenja vrstnika. Nato naj ga preberejo še sami. Pozorni naj bodo na vsebino posameznih odstavkov, pomagajo naj si z izpisanimi ključnimi besedami v učbeniku. Preverite razumevanje besedila in manj znanih besed. Ob besedilu vodite razgovor z učenci o besedilu. Opozorite jih, kaj je potrebno zapisati pri opisu življenja vrstnika. Spomnite jih tudi na pripravo osnutka pred pisanjem. Z učenci si oglejte miselni vzorec v učbeniku in ključne besede, ki jim bodo v pomoč pri opisovanju življenja vrstnika. Pogovorite se o tem, kaj naj zapišejo pod določeno ključno besedo.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

106–109DELOVNI ZVEZEK70–71UČBENIK

Opis življenja vrstnikovOpis življenja vrstnikov

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 120 4.8.2009 17:04:40

120

Opomba: Razlago opisa gl. na str. 104.

Sodelujejo v vodenem pogovoru o: �

– značilnostih opisa življenja vrstnikov,– svojih izkušnjah z opisom življenja vrstnikov,– svojih pričakovanjih do danega besedila,– na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.Prepoznavajo okoliščine nastanka besedila in povejo, iz česa so jih prepoznali. �

Prepoznavajo namen tvorca besedila in povejo, iz česa so ga prepoznali. �

Prepoznavajo temo, podteme/ključne besede in bistvene podatke, strukturirajo jih �

v obliki miselnega vzorca, dispozicijskih točk ter obnovijo besedilo.Predstavljajo vlogo nebesednih prvin. �

Predstavljajo značilnosti danega besedila. �

Vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost, živost, �

ustreznost in učinkovitost besedila ter utemeljujejo svoje mnenje.Pripravijo se na tvorjenje podobnega besedila. �

opis življenja vrstnikov �

Lahko pripravite predloge iz knjige Otroci vsega sveta avtorjev Barnabasa in Anabel Kindersley za delo po skupinah. Vsaka skupina naj si izbere besedilo, ki opisuje življenje otroka v drugi državi.Vodite razgovor. Učence sprašujte po bivališču, družini, šoli, prostem času, najljubši hrani, igrači … (po ključnih besedah za opis življenja vrstnikov) teh otrok.

Učencem preberite opis življenja vrstnika. Nato naj ga preberejo še sami. Pozorni naj bodo na vsebino posameznih odstavkov, pomagajo naj si z izpisanimi ključnimi besedami v učbeniku. Preverite razumevanje besedila in manj znanih besed. Ob besedilu vodite razgovor z učenci o besedilu. Opozorite jih, kaj je potrebno zapisati pri opisu življenja vrstnika. Spomnite jih tudi na pripravo osnutka pred pisanjem. Z učenci si oglejte miselni vzorec v učbeniku in ključne besede, ki jim bodo v pomoč pri opisovanju življenja vrstnika. Pogovorite se o tem, kaj naj zapišejo pod določeno ključno besedo.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

106–109DELOVNI ZVEZEK70–71UČBENIK

Opis življenja vrstnikovOpis življenja vrstnikov

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 120 4.8.2009 17:04:40

121

Opomba: Pri pisanju opisa naj si učenci vedno najprej izdelajo načrt za pisanje (miselni vzorec, zapis po točkah) in šele nato z njegovo pomočjo napišejo opis. V učbeniku je postopek obrnjen, saj želimo učence naučiti opisovati na določenem primeru opisa oziroma zgledu, zato izhajajte iz posameznega primera in na njegovi osnovi izdelajte miselni vzorec. Tako se ga učenci naučijo oblikovati. Pri samostojnem opisu jim dovolite spremembo ključnih besed, če je ta utemeljena z izbiro življenje vrstnika, ki ga opisujejo.

Ponovno preberejo besedilo v učbeniku in presojajo pravilnost trditev.

a) do c) Učenci bogatijo besedišče. Iščejo sopomenke za določene besede in kritično vrednotijo besedilo.

a) Preberejo opis.

b) V besedilo k posameznim odstavkom vpisujejo ključne besede.

c) in č) Primerjajo svoje življenje z Estinim. Oblikujejo plakat, kamor zapišejo razlike med svojim in njenim načinom življenja. Plakat predstavijo v razredu.

Razložijo pomen pregovorov.

NE � NE � DA � NE � DA � DA � NE � DA � NE

b) Ponavlja se beseda ko in gre.c) Npr.: Ko Jure zjutraj vstane, se s kolesom odpelje do bazena. Če dežuje, se odpelje

z avtobusom. Po končanem treningu gre v šolo. Ob koncu pouka se odpravi na popoldanski trening. Po končanem treningu odide domov in naredi domačo nalogo.

Opomba: Izogniti se je mogoče tudi ponavljanju besede gre.

b) Ključne besede: 1. odstavek: ime vrstnika � 2. odstavek: bivališče � 3. odstavek: družina � 4. odstavek: hrana � 5. odstavek: šola � 6. odstavek: prosti čas

c) in č) Po smislu.

Tisti, ki je tvoj dober prijatelj, ti bo pomagal tudi, kadar boš v življenju naletel na težave in bo s tabo delil tudi slabo. ALI Prijatelj te ne zapusti, ko te doleti kaj hudega. Ipd. � Do prijateljev bodi pošten in iskren, pa bodo ostali tvoji dobri prijatelji. ALI Iskrenost in poštenost ohranjata pravo prijateljstvo.

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

4

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 121 4.8.2009 17:04:40

122

Opomba: Razlago opisa gl. na str. 104.

PRED GOVORNIM NASTOPOM:sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih dane besedilne vrste, strategijah �

govornega nastopa in načelih učinkovitega govornega nastopanja;izdelajo ogrodje miselnega vzorca (s ključnimi besedami in bistvenimi podatki); �

po raznih virih iščejo manjkajoče podatke in jih pišejo v ogrodje miselnega vzorca; �

določijo zaporedje podtem in bistvenih podatkov, ustvarijo še uvod in zaključek; �

pretvorijo miselni vzorec v pisno zasnovo govornega nastopa; �

pisno zasnovo govornega nastopa večkrat preberejo, odpravijo napake ter si �

skušajo popravljeno besedilo čim bolj zapomniti.

MED GOVORNIM NASTOPOM:napovejo temo in besedilno vrsto; �

govorijo ob pisni zasnovi in to čim bolj razločno, naravno in knjižno. �

PO GOVORNEM NASTOPU:poslušajo mnenje sošolcev, vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja ter �

izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti.

sestavine govornega nastopa o živali, vzorčno besedilo, nastalo s pomočjo miselnega �

vzorca

Ena od možnosti je, da se z učenci igrate igro ugibajmo žival. Sošolci učencu, ki si je zamislil neko žival, zastavljajo vprašanja, na katera lahko ta odgovori le z DA ali NE. Pravico do ugibanja izgubi tisti, ki pove napačno žival. Kdor pa jo ugane, zastavlja novo uganko.Uporabite lahko tudi osmerosmerko v delovnem zvezku.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

43–45DELOVNI ZVEZEK72–74UČBENIK

43–45 82–84DELOVNI ZVEZEK72–76UČBENIK

Predstavitev živaliPredstavitev živali

GOVORIMO

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 122 4.8.2009 17:04:40

122

Opomba: Razlago opisa gl. na str. 104.

PRED GOVORNIM NASTOPOM:sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih dane besedilne vrste, strategijah �

govornega nastopa in načelih učinkovitega govornega nastopanja;izdelajo ogrodje miselnega vzorca (s ključnimi besedami in bistvenimi podatki); �

po raznih virih iščejo manjkajoče podatke in jih pišejo v ogrodje miselnega vzorca; �

določijo zaporedje podtem in bistvenih podatkov, ustvarijo še uvod in zaključek; �

pretvorijo miselni vzorec v pisno zasnovo govornega nastopa; �

pisno zasnovo govornega nastopa večkrat preberejo, odpravijo napake ter si �

skušajo popravljeno besedilo čim bolj zapomniti.

MED GOVORNIM NASTOPOM:napovejo temo in besedilno vrsto; �

govorijo ob pisni zasnovi in to čim bolj razločno, naravno in knjižno. �

PO GOVORNEM NASTOPU:poslušajo mnenje sošolcev, vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja ter �

izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti.

sestavine govornega nastopa o živali, vzorčno besedilo, nastalo s pomočjo miselnega �

vzorca

Ena od možnosti je, da se z učenci igrate igro ugibajmo žival. Sošolci učencu, ki si je zamislil neko žival, zastavljajo vprašanja, na katera lahko ta odgovori le z DA ali NE. Pravico do ugibanja izgubi tisti, ki pove napačno žival. Kdor pa jo ugane, zastavlja novo uganko.Uporabite lahko tudi osmerosmerko v delovnem zvezku.

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

43–45DELOVNI ZVEZEK72–74UČBENIK

43–45 82–84DELOVNI ZVEZEK72–76UČBENIK

Predstavitev živaliPredstavitev živali

GOVORIMO

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 122 4.8.2009 17:04:40

123

V učbeniku je predstavljena fotografi ja vidre v njenem življenjskem okolju in plakat, na katerem je miselni vzorec s ključnimi besedami in bistvenimi elementi opisa. Učence opozorite na zaporedje opisovanja živali. Na podlagi miselnega vzorca je v učbeniku pripravljen osnutek govornega nastopa. Preberite osnutek in ga vrednotite z vidika prvin opisa živali. Posebno pozornost namenite uvodu in zaključku govornega nastopa. Učence opozorite na postopek priprave govornega nastopa. Posebno pozornost posvetite tudi veščinam govora in jih utemeljite.

V osmerosmerki poiščejo živali. Iz neprečrtanih črk dobijo geslo.

a) do i)Naloga vodi učence od priprav (izbira živali, utemeljevanje izbire, iskanje značilnosti itd.) do izvedbe govornega nastopa in njegovega samovrednotenja.Ko učenci pripravljajo svoj govorni nastop, jih vzpodbujajte, da ga pripravijo na plakatu in ga opremijo z risbami ali fotografi jami. Govorni nastop naj poteka ob plakatu, ki je lahko učinkovito pomagalo pri samem govorjenju.

Geslo: moja žival.

Komentar naloge ni potreben.

Delo z učbenikom

Delo z delovnim zvezkom

1

2

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 123 4.8.2009 17:04:40

124

Opomba: Razlago opisa gl. na str. 104.

PRED GOVORNIM NASTOPOM:sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih dane vrste besedila, strategijah �

govornega nastopa in načelih učinkovitega govornega nastopanja;izdelajo ogrodje miselnega vzorca (s ključnimi besedami in bistvenimi podatki); �

po raznih virih iščejo manjkajoče podatke in jih pišejo v ogrodje miselnega vzorca; �

določijo zaporedje podtem in bistvenih podatkov, ustvarijo še uvod in zaključek; �

pretvorijo miselni vzorec v pisno zasnovo govornega nastopa; �

pisno zasnovo govornega nastopa večkrat preberejo, odpravijo napake ter si �

skušajo popravljeno besedilo čim bolj zapomniti.

MED GOVORNIM NASTOPOM:napovejo temo in besedilno vrsto; �

govorijo ob pisni zasnovi in to čim bolj razločno, naravno in knjižno. �

PO GOVORNEM NASTOPU:poslušajo mnenje sošolcev, vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja �

ter izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti.

sestavine govornega nastopa o poklicu, vzorčno besedilo, nastalo na podlagi miselnega �

vzorca

Učenci po metodi nevihte možganov nizajo poklice in jih zapisujejo na tablo. Ob obilici poklicev jih lahko razvrščate glede na to, ali določeni poklic izbirajo v večini ženske ali moški, ali sodijo med težje ali lažje poklice, ali predstavljajo delo z ljudmi … Pri tem naj učenci utemeljujejo svoje uvrstitve.

V učbeniku je predstavljen plakat, na katerem je miselni vzorec s ključnimi besedami in bistvenimi elementi opisa poklica. Učence opozorite na zaporedje opisovanja poklica. Pomagate si lahko s številkami v oblačkih miselnega vzorca. Na podlagi miselnega vzorca je v učbeniku pripravljen osnutek govornega nastopa. Preberite osnutek in ga vrednotite z vidika

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

82–84DELOVNI ZVEZEK75–76UČBENIK

Predstavitev poklicaPredstavitev poklica

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 124 4.8.2009 17:04:40

124

Opomba: Razlago opisa gl. na str. 104.

PRED GOVORNIM NASTOPOM:sodelujejo v vodenem pogovoru o značilnostih dane vrste besedila, strategijah �

govornega nastopa in načelih učinkovitega govornega nastopanja;izdelajo ogrodje miselnega vzorca (s ključnimi besedami in bistvenimi podatki); �

po raznih virih iščejo manjkajoče podatke in jih pišejo v ogrodje miselnega vzorca; �

določijo zaporedje podtem in bistvenih podatkov, ustvarijo še uvod in zaključek; �

pretvorijo miselni vzorec v pisno zasnovo govornega nastopa; �

pisno zasnovo govornega nastopa večkrat preberejo, odpravijo napake ter si �

skušajo popravljeno besedilo čim bolj zapomniti.

MED GOVORNIM NASTOPOM:napovejo temo in besedilno vrsto; �

govorijo ob pisni zasnovi in to čim bolj razločno, naravno in knjižno. �

PO GOVORNEM NASTOPU:poslušajo mnenje sošolcev, vrednotijo svojo zmožnost govornega nastopanja �

ter izdelajo načrt za razvijanje te svoje zmožnosti.

sestavine govornega nastopa o poklicu, vzorčno besedilo, nastalo na podlagi miselnega �

vzorca

Učenci po metodi nevihte možganov nizajo poklice in jih zapisujejo na tablo. Ob obilici poklicev jih lahko razvrščate glede na to, ali določeni poklic izbirajo v večini ženske ali moški, ali sodijo med težje ali lažje poklice, ali predstavljajo delo z ljudmi … Pri tem naj učenci utemeljujejo svoje uvrstitve.

V učbeniku je predstavljen plakat, na katerem je miselni vzorec s ključnimi besedami in bistvenimi elementi opisa poklica. Učence opozorite na zaporedje opisovanja poklica. Pomagate si lahko s številkami v oblačkih miselnega vzorca. Na podlagi miselnega vzorca je v učbeniku pripravljen osnutek govornega nastopa. Preberite osnutek in ga vrednotite z vidika

Predmet obravnave

Uvodna motivacija

Delo z učbenikom

82–84DELOVNI ZVEZEK75–76UČBENIK

Predstavitev poklicaPredstavitev poklica

Cilji

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 124 4.8.2009 17:04:40

125

prvin opisa poklica. Posebno pozornost namenite uvodu in zaključku govornega nastopa. Učence opozorite na postopek priprave govornega nastopa. Posebno pozornost posvetite tudi veščinam govora in jih utemeljite.

a) in b) Učenci bogatijo svoje besedišče. Prepoznavajo poklice na podlagi pripomočkov, ki jih uporabljajo pri tem poklicu in obratno.

a) in b)Učenci v danem osnutku govornega nastopa iz učbenika iščejo uvod in ga prepišejo. Med danimi povedmi izbirajo tiste, ki so primerne za uvod.

c) Učenci v danem osnutku govornega nastopa utemeljijo izbiro za uvod.

č) Učenci izberejo poved, primerno za zaključek govornega nastopa, in utemeljijo svojo izbiro.

d) Vsak v skupini zapiše svoj zaključek govornega nastopa. Lahko si ga med seboj primerjajo in ugotavljajo razlike in podobnosti.

a) do i)Naloga vodi učence od priprav (izbira poklica, utemeljevanje izbire, iskanje značilnosti itd.) do izvedbe govornega nastopa in njegovega samovrednotenja.Ko učenci pripravljajo svoj govorni nastop, jih vzpodbujajte, da ga pripravijo na plakatu in ga slikovno opremijo. Govorni nastop naj poteka ob plakatu, ki je lahko učinkovito pomagalo pri samem govorjenju.

a) frizer � zdravnica ALI zdravnik � učiteljica ALI učitelj � zidar � pleskar � mehanik � električar � kuharica ALI kuhar

b) slaščičarka: tehtnica, modelčki, krpa, pečica, nož, lopatica � medicinska sestra: razkužilo, brizgalka, škarje, termometer � šivilja: škarje, likalnik, igla, šivalni stroj, niti, obešalnik � kipar: dleto, kladivo, brusni papir, pila

a) Mislim, da moja mama opravlja izredno zanimiv poklic, zato sem se odločil, da vam ga predstavim.

b) Zelo si želim postati pilot, zato sem se odločil, da vam predstavim ta poklic. � Za poklic, ki vam ga bom predstavil, me je navdušil dedek. � Morda veste, kdo skrbi, da je naš razred vedno čist? To so snažilke.

c) Po smislu.č) Nikoli ne bi opravljal tega poklica, ker bi moral v službo hoditi tudi ponoči.d) Po smislu.

Komentar nalog a) do i) ni potreben.

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

1

2

3

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 125 4.8.2009 17:04:40

126

KRITERIJ ZA OCENJEVANJE GOVORNIH NASTOPOV Število točk1. Učenec je izdelal načrt in osnutek za govorni nastop. 22. Učenec pripoveduje v času od 3 do 5 minut. 13. Vsebina:Členjena na uvod, jedro in zaključek. Zanimiva, jedrnata, razumljiva, navedeni so vsi bistveni podatki, upoštevano je zaporedje. 4

Členjena na uvod, jedro in zaključek. Jedrnata, navedeni so bistveni podatki, upoštevano je zaporedje. 3

Presplošna oziroma prepodrobna, upoštevano je zaporedje. 2Ni bistvenih podatkov, nezanimiva, presplošna oziroma prepodrobna, zaporedje ni upoštevano. 1

4. Govor, stik s poslušalci, učinkovitost uporabe pomagalUčenec govori:Razločno, razumljivo, naravno, tekoče, dovolj glasno. Občasno in učinkovito si pomaga s pisnim osnutkom. Ohranja stik s poslušalci, drža telesa je sproščena.

5

Razločno, razumljivo, naravno, dovolj glasno. Pogosto bere iz pisnega osnutka. Ohranja stik s poslušalci, drža telesa je sproščena. 4

Naravno, ne povsem tekoče, premalo razločno, premalo glasno. Zelo pogosto bere iz pisnega osnutka. Občasno izgubi stik s poslušalci. 3

Z dolgimi premori, ponavlja iste besede, uporablja mašila, nerazločno, večinoma bere iz pisnega osnutka. Pogosto izgubi stik s poslušalci. Drža telesa je nenaravna.

2

5. Jezikovna ustreznost in pravilnostUčenec govori:Knjižno. Oblikuje bogate povedi. Ne dela jezikovnih napak. 4Knjižno. Oblikuje zanimive povedi. Dela manjše jezikovne napake. 3Knjižno. Dela več jezikovnih napak. 2Neknjižno. Dela veliko napak, ponavlja besede. 16. Razumevanje govorjenega besedilaUčenec:Pozna uporabljene pojme in jih zna razložiti. 3Delno pozna in razloži uporabljene pojme. 2Ne pozna in ne razloži uporabljenih pojmov. 1

Točkovnik:9 do 11: zadostno 2 � 12 do 14: dobro 3 � 15 do 17: prav dobro 4 � 18 do 19: odlično 5

PRILOGA 3: Kriterij za ocenjevanje govornih nastopov

(Dovoljeno fotokopiranje)

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 126 4.8.2009 17:04:40

126

KRITERIJ ZA OCENJEVANJE GOVORNIH NASTOPOV Število točk1. Učenec je izdelal načrt in osnutek za govorni nastop. 22. Učenec pripoveduje v času od 3 do 5 minut. 13. Vsebina:Členjena na uvod, jedro in zaključek. Zanimiva, jedrnata, razumljiva, navedeni so vsi bistveni podatki, upoštevano je zaporedje. 4

Členjena na uvod, jedro in zaključek. Jedrnata, navedeni so bistveni podatki, upoštevano je zaporedje. 3

Presplošna oziroma prepodrobna, upoštevano je zaporedje. 2Ni bistvenih podatkov, nezanimiva, presplošna oziroma prepodrobna, zaporedje ni upoštevano. 1

4. Govor, stik s poslušalci, učinkovitost uporabe pomagalUčenec govori:Razločno, razumljivo, naravno, tekoče, dovolj glasno. Občasno in učinkovito si pomaga s pisnim osnutkom. Ohranja stik s poslušalci, drža telesa je sproščena.

5

Razločno, razumljivo, naravno, dovolj glasno. Pogosto bere iz pisnega osnutka. Ohranja stik s poslušalci, drža telesa je sproščena. 4

Naravno, ne povsem tekoče, premalo razločno, premalo glasno. Zelo pogosto bere iz pisnega osnutka. Občasno izgubi stik s poslušalci. 3

Z dolgimi premori, ponavlja iste besede, uporablja mašila, nerazločno, večinoma bere iz pisnega osnutka. Pogosto izgubi stik s poslušalci. Drža telesa je nenaravna.

2

5. Jezikovna ustreznost in pravilnostUčenec govori:Knjižno. Oblikuje bogate povedi. Ne dela jezikovnih napak. 4Knjižno. Oblikuje zanimive povedi. Dela manjše jezikovne napake. 3Knjižno. Dela več jezikovnih napak. 2Neknjižno. Dela veliko napak, ponavlja besede. 16. Razumevanje govorjenega besedilaUčenec:Pozna uporabljene pojme in jih zna razložiti. 3Delno pozna in razloži uporabljene pojme. 2Ne pozna in ne razloži uporabljenih pojmov. 1

Točkovnik:9 do 11: zadostno 2 � 12 do 14: dobro 3 � 15 do 17: prav dobro 4 � 18 do 19: odlično 5

PRILOGA 3: Kriterij za ocenjevanje govornih nastopov

(Dovoljeno fotokopiranje)

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 126 4.8.2009 17:04:40

127

Branje besedila, ki ga lahko tiho branju prebere še glasno eden od učencev.

Učenci povežejo povedi, dobesedno vzete iz besedila ali okrajšane.

Učenci izrazijo svoje strinjanje s trditvami, ki se ujemajo z izhodiščnim besedilom.

a) do c) Učenci morajo prepoznati odstavke in povedi ter jih prešteti in navesti, koliko je nikalnih.

č) Prepoznati naj bi znali vejico, ki ločuje naštevalne enote.

Učenci iščejo podatke po različnih virih. Nato si po opornih točkah izdelajo miselni vzorec in izdelajo opis pasme, ki ji pripada kokeršpanjel.

Ta naloga je namenjena urjenju učencev v pisanju prošnje. Vzpodbudite jih, da v resnici pošljejo razglednico s prošnjo vrstniku iz tujine, ki zbira kaj podobnega kot oni sami.

a) Popravite tiste učence, ki ne berejo tekoče ali delajo napake.

b) in c) Učenci pokažejo, ali razumejo oba izraza in dopolnijo pravopisno pravilo.

a) do č) S pravilno izbiro dokažejo, da razumejo izraze nadpomenka, podpomenka, protipomenka in sopomenka.

a) do c) Pokažejo, ali so usvojili pravilno zapisovanje predloga z ali s.

a) Pomagalo je težko, saj malo težje poiščejo podobno obliko (npr. ljuba, ljubi). Bodo pa lahko dokazali, ali se znajdejo, saj je beseda najljubši v uvodnem besedilu.

b) Mogoče bodo znali vsaj razložiti, kako si pomagajo.

Zanimivo bo videti, ali bodo kot besedo s polglasnikom prepoznali falafel (s polglasnikom ob r se še niso seznanili, zato je manj verjetno, da bodo kot taki prepoznali besedi državni in črnega; beseda kokeršpanjel pa je, ker je tujka, pretežka).

Delo z delovnim zvezkom

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

109–112DELOVNI ZVEZEK

POKAŽI, KAJ ZNAŠ

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 127 4.8.2009 17:04:40

128

Mihael živi z družino v Izraelu. � Njegov oče dela v hotelu. � Stanujejo v sodobnem pritličnem stanovanju. � Mihaelov najljubši predmet je športna vzgoja. � V prostem času rad igra računalniške igrice. � Zelo rad je krompirjev in sirov burek.

Pravilni sta naslednji trditvi: Mihaelova mama dela za krajevni časopis. � V šolo hodi peš, skupaj s prijatelji.

a) Iz 6. ALI Iz šestih. ALI Besedilo v 1. vaji je sestavljeno iz 6 odstavkov. Ipd.b) 17. ALI Sedemnajst. ALI V besedilu je 17 povedi. Ipd. c) Uči se tudi matematiko, hebrejščino in angleščino.

in 6 Komentar nalog ni potreben.

a) Po smislu.b) Mihael ALI Mihajel ALI Gahi ALI Janit ALI Dov ALI Lucille ALI Spot � Izraelc) z veliko

a) državab) Npr. predmet: slovenščina, matematika, družba, naravoslovje, tehnika � Npr. jed: juha,

solata, omakac) mlajši � belč) mami ALI mamica ALI mati � oči ALI ata ALI atek ALI papa

a) 3, 2b) Da. Predlog s stoji pred besedami, ki se začenjajo na p, t, k, c, č, f, s, š in h. Pred drugimi

stoji z.

a) najljubšib) Poiščem podobno obliko, npr. ljuba, ljubo, ljubi, ali pa pogledam v slovar.

falafel (lahko tudi državni, črnega ali kokeršpanjel)

do 14 Po smislu.

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

2

3

4

5

7

8

9

10

11

12

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 128 4.8.2009 17:04:40

128

Mihael živi z družino v Izraelu. � Njegov oče dela v hotelu. � Stanujejo v sodobnem pritličnem stanovanju. � Mihaelov najljubši predmet je športna vzgoja. � V prostem času rad igra računalniške igrice. � Zelo rad je krompirjev in sirov burek.

Pravilni sta naslednji trditvi: Mihaelova mama dela za krajevni časopis. � V šolo hodi peš, skupaj s prijatelji.

a) Iz 6. ALI Iz šestih. ALI Besedilo v 1. vaji je sestavljeno iz 6 odstavkov. Ipd.b) 17. ALI Sedemnajst. ALI V besedilu je 17 povedi. Ipd. c) Uči se tudi matematiko, hebrejščino in angleščino.

in 6 Komentar nalog ni potreben.

a) Po smislu.b) Mihael ALI Mihajel ALI Gahi ALI Janit ALI Dov ALI Lucille ALI Spot � Izraelc) z veliko

a) državab) Npr. predmet: slovenščina, matematika, družba, naravoslovje, tehnika � Npr. jed: juha,

solata, omakac) mlajši � belč) mami ALI mamica ALI mati � oči ALI ata ALI atek ALI papa

a) 3, 2b) Da. Predlog s stoji pred besedami, ki se začenjajo na p, t, k, c, č, f, s, š in h. Pred drugimi

stoji z.

a) najljubšib) Poiščem podobno obliko, npr. ljuba, ljubo, ljubi, ali pa pogledam v slovar.

falafel (lahko tudi državni, črnega ali kokeršpanjel)

do 14 Po smislu.

Rešitve nalog iz delovnega zvezka

2

3

4

5

7

8

9

10

11

12

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 128 4.8.2009 17:04:40

129

Šola: Razred: 4.Učitelj: Zap. št. ure:

Učni sklop: POVED

Učna enota: Pripovedne, vprašalne, velelne in vzklične povedi

Število ur: 3

Učni cilji:V besedilu podčrtajo pripovedne, vprašalne, velelne in vzklične povedi in jih primerjajo med • seboj.V vprašalni povedi podčrtajo vprašalnico in povejo, po kom/čem se z njo sprašuje.• Vadijo razločno, naravno in knjižno govorjenje in branje.• Pozorni so na težja mesta v knjižni izreki, kot sta stavčni poudarek in intonacija.•

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska – pari

Dejavnosti učitelja: razlaga, branje, vodenje razgovora, pomoč pri samostojnem delu učencev

Dejavnosti učenca: poslušanje, branje, pisanje, pripovedovanje, vrednotenje

Učni pripomočki:– učbenik in delovni zvezek Znanka ali uganka 4– CD predvajalnik– zgoščenka k Priročniku za učitelje k učbeniškemu kompletu

Potek učne ure:Učencem preberem/obnovim uvodno besedilo v učbeniku.Določim dva učenca, ki po vlogah prebereta besedilo v oblačkih na risbi. Opozorim ju na razločno branje s poudarki (upoštevanje ločil). Ob težavah pomagam in popravim njuno branje. Določim še nekaj parov, ki preberejo besedilo. Razložim besedno zvezo: povest o jari kači in steklem polžu.

Vodim razgovor ob vprašanjih v učbeniku.Poslušamo posnetek št. 12. Učenci ponavljajo za govorcem na posnetku.Oblikujem tabelsko sliko. Nudim vmesno razlago s pomočjo učbenika na strani 37 (kaj posamezne vrste povedi izražajo, katero ločilo zapišemo na koncu). Učenci prepišejo tabelsko sliko v svoje zvezke. Začetke povedi in končno ločilo označimo s poljubno barvo.

PRILOGA 4: Učna priprava 1(Dovoljeno fotokopiranje)

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 129 4.8.2009 17:04:40

130

TABELSKA SLIKA:

Pripovedne, vprašalne, velelne in vzklične povedi

PRIPOVEDNA POVEDLahko ti povem samo povest o jari kači in steklem polžu.

VPRAŠALNA POVEDAli res moram že zdaj spati?vprašalnica

VELELNA POVEDZdaj pa lepo zaspi.Povej mi povestico.

VZKLIČNA POVEDSeveda, takoj zaspi!

Učenci k vsaki vrsti povedi zapišejo še svojo poved. Njihove zapise preverjam. Nekaj jih preverimo skupaj, tako da učenci svoje povedi preberejo.

Učenci rešujejo 1. nalogo v delovnem zvezku. Preverimo rešitve.

Določim dva učenca, ki prebereta pogovor v nalogi 2. a). Skupaj rešimo še naloge 2. b), 2. c) in 2. č).

Učence vprašam, po čem prepoznamo vprašalne povedi.

Učenci naštevajo vprašalnice, ki jih zapisujem na tablo.Npr:KDOKDAJZAKAJKAMKAKO …

K vsaki izmed vprašalnic učenci zapišejo vprašalno poved, tako da uporabijo zapisano vprašalnico. Preberemo nekaj zapisanih vprašalnih povedi.

Na tablo zapišem poved:

Janja piše domačo nalogo.

Učenci ugotavljajo vrsto povedi in svoj odgovor utemeljijo.Podčrtam besedo Janja. Učenci oblikujejo vprašalno poved, tako da je odgovor nanjo Janja.Podčrtam še besedno zvezo domačo nalogo. Učenci oblikujejo vprašalno poved.Pri reševanju si učenci lahko pomagajo z učbenikom, str. 37.Učenci rešujejo 3., 4. in 5. nalogo v delovnem zvezku. Preverimo rešitve.

Učencem preberem besedilo Palačinke iz marmelado z učbenika na str. 38.

Pogovorimo se o vrsti besedila (recept, navodilo za pripravo palačink z marmelado).

Učencem razložim, da so razna navodila, zapisane prepovedi na javnih mestih in drugod velelne povedi in da na koncu zapišemo piko.

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 130 4.8.2009 17:04:41

130

TABELSKA SLIKA:

Pripovedne, vprašalne, velelne in vzklične povedi

PRIPOVEDNA POVEDLahko ti povem samo povest o jari kači in steklem polžu.

VPRAŠALNA POVEDAli res moram že zdaj spati?vprašalnica

VELELNA POVEDZdaj pa lepo zaspi.Povej mi povestico.

VZKLIČNA POVEDSeveda, takoj zaspi!

Učenci k vsaki vrsti povedi zapišejo še svojo poved. Njihove zapise preverjam. Nekaj jih preverimo skupaj, tako da učenci svoje povedi preberejo.

Učenci rešujejo 1. nalogo v delovnem zvezku. Preverimo rešitve.

Določim dva učenca, ki prebereta pogovor v nalogi 2. a). Skupaj rešimo še naloge 2. b), 2. c) in 2. č).

Učence vprašam, po čem prepoznamo vprašalne povedi.

Učenci naštevajo vprašalnice, ki jih zapisujem na tablo.Npr:KDOKDAJZAKAJKAMKAKO …

K vsaki izmed vprašalnic učenci zapišejo vprašalno poved, tako da uporabijo zapisano vprašalnico. Preberemo nekaj zapisanih vprašalnih povedi.

Na tablo zapišem poved:

Janja piše domačo nalogo.

Učenci ugotavljajo vrsto povedi in svoj odgovor utemeljijo.Podčrtam besedo Janja. Učenci oblikujejo vprašalno poved, tako da je odgovor nanjo Janja.Podčrtam še besedno zvezo domačo nalogo. Učenci oblikujejo vprašalno poved.Pri reševanju si učenci lahko pomagajo z učbenikom, str. 37.Učenci rešujejo 3., 4. in 5. nalogo v delovnem zvezku. Preverimo rešitve.

Učencem preberem besedilo Palačinke iz marmelado z učbenika na str. 38.

Pogovorimo se o vrsti besedila (recept, navodilo za pripravo palačink z marmelado).

Učencem razložim, da so razna navodila, zapisane prepovedi na javnih mestih in drugod velelne povedi in da na koncu zapišemo piko.

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 130 4.8.2009 17:04:41

131

V besedilu Palačinke z marmelado poimenujemo besede, ki zahtevajo, ukazujejo … (zmešaj, pusti, speci).

Rešimo 6. in 8. nalogo v delovnem zvezku.

Učenci narišejo v zvezke še tri slikovne znake, ki jih srečajo npr. v parku in ob njih zapišejo velelne povedi.

Poslušamo posnetek št. 17 in rešimo 9. nalogo v delovnem zvezku.

Učenci utrjujejo snov. Samostojno rešujejo 7., 10., 11. in 12. nalogo v delovnem zvezku.

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 131 4.8.2009 17:04:41

132

Šola: Razred: 4.Učitelj: Zap. št. ure:

Učni sklop: PIŠEMO

Učna enota: Opis poklica

Število ur: 5

Učni cilji:Sodelujejo v vodenem pogovoru o:– značilnostih opisa osebe,– svojih izkušnjah z opisom osebe,– o svojih pričakovanjih do danega besedila,– na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.

Prepoznavajo okoliščine nastanka besedila in povejo, iz česa so jih prepoznali.• Prepoznavajo namen tvorca besedila in povejo, iz česa so ga prepoznali.• Prepoznavajo temo, podteme/ključne besede in bistvene podatke, strukturirajo jih • v obliki miselnega vzorca ter obnovijo besedilo.Predstavljajo značilnosti danega besedila.• Vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost, živost, ustreznost • in učinkovitost besedila, ter utemeljujejo svoje mnenje.Pripravijo se na tvorjenje podobnega besedila.•

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska

Dejavnosti učitelja: razlaga, branje, vodenje razgovora, koordinacija dela skupin

Dejavnosti učenca: poslušanje, branje, pisanje, pripovedovanje, vrednotenje, razvrščanje

Učni pripomočki:– Mohor Demšar, Poklici v resnici. Skledar, Ljubljana, 1997.– http://www2.arnes.si/~zkolen/ETNODIP.htm (slike gozdarskega orodja)– predloge iz Priročnika za učitelje k učbeniškemu kompletu Znanka ali uganka 4– učbenik in delovni zvezek Znanka ali uganka 4

Potek učne ure:Učencem preberem nekaj pesmi, ki opisujejo različne poklice. Naslova jim ne preberem. Učenci ugibajo, kateri poklic opisuje posamezna pesem.Ob vsaki pesmi se pogovorimo, po čem so prepoznali določen poklic. Učenci pripovedujejo o poklicu, ki ga opisuje pesem

Rad vam pobarvam nežno igrivo,kjer prej bilo je čisto vse sivo. Pisano, rdeče, modro zeleno – pobarvam vam stene in vse zaželeno.(pleskar)

Vam postrižem dolge laseza te nove, kratke čase?Ali pa – frizura bajna – vam je ljubša trdna trajna?(frizerka)

PRILOGA 5: Učna priprava 2(Dovoljeno fotokopiranje)

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 132 4.8.2009 17:04:41

132

Šola: Razred: 4.Učitelj: Zap. št. ure:

Učni sklop: PIŠEMO

Učna enota: Opis poklica

Število ur: 5

Učni cilji:Sodelujejo v vodenem pogovoru o:– značilnostih opisa osebe,– svojih izkušnjah z opisom osebe,– o svojih pričakovanjih do danega besedila,– na kaj naj bodo pozorni med sprejemanjem besedila.

Prepoznavajo okoliščine nastanka besedila in povejo, iz česa so jih prepoznali.• Prepoznavajo namen tvorca besedila in povejo, iz česa so ga prepoznali.• Prepoznavajo temo, podteme/ključne besede in bistvene podatke, strukturirajo jih • v obliki miselnega vzorca ter obnovijo besedilo.Predstavljajo značilnosti danega besedila.• Vrednotijo razumljivost, zanimivost, resničnost, aktualnost, uporabnost, živost, ustreznost • in učinkovitost besedila, ter utemeljujejo svoje mnenje.Pripravijo se na tvorjenje podobnega besedila.•

Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska

Dejavnosti učitelja: razlaga, branje, vodenje razgovora, koordinacija dela skupin

Dejavnosti učenca: poslušanje, branje, pisanje, pripovedovanje, vrednotenje, razvrščanje

Učni pripomočki:– Mohor Demšar, Poklici v resnici. Skledar, Ljubljana, 1997.– http://www2.arnes.si/~zkolen/ETNODIP.htm (slike gozdarskega orodja)– predloge iz Priročnika za učitelje k učbeniškemu kompletu Znanka ali uganka 4– učbenik in delovni zvezek Znanka ali uganka 4

Potek učne ure:Učencem preberem nekaj pesmi, ki opisujejo različne poklice. Naslova jim ne preberem. Učenci ugibajo, kateri poklic opisuje posamezna pesem.Ob vsaki pesmi se pogovorimo, po čem so prepoznali določen poklic. Učenci pripovedujejo o poklicu, ki ga opisuje pesem

Rad vam pobarvam nežno igrivo,kjer prej bilo je čisto vse sivo. Pisano, rdeče, modro zeleno – pobarvam vam stene in vse zaželeno.(pleskar)

Vam postrižem dolge laseza te nove, kratke čase?Ali pa – frizura bajna – vam je ljubša trdna trajna?(frizerka)

PRILOGA 5: Učna priprava 2(Dovoljeno fotokopiranje)

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 132 4.8.2009 17:04:41

133

Srečno! Krenimo!Spust v globino!Čakajo stroji, vagoni in rov!Mrak razsvetlimo,rudo drobimo!Delajo stroji, vagoni, ves. rov!(rudar)

Učence spodbudim, naj še sami sestavijo podobno krajšo pesem ali uganko in jo zastavijo sošolcem.

Učenci preberejo pesem v učbeniku na strani 68. Pogovorimo se ob zastavljenih vprašanjih.

Učencem preberem opis poklica gozdar v učbeniku, str. 68.

Razložim pomen besed, za katere predvidim, da jih učenci ne bodo razumeli. Pomagamo si s slovarčkom v učbeniku na strani 69. Učencem pokažem tudi slike gozdarskega orodja (http://www2.arnes.si/~zkolen/ETNODIP.htm).

Besedilo preberejo tiho še učenci sami. Opozorim jih, naj bodo ob branju pozorni, kaj sporoča posamezni odstavek.

Analiziramo besedilo. Učencem zastavljam vprašanja o besedilu.Kje dela gozdar?• Kaj dela?• Katere pripomočke pri svojem delu uporablja?• Katero šolo moraš zaključiti, če želiš postati gozdar?•

Povzamemo, kaj zapišemo v opisu poklica.

Ogledamo si miselni vzorec v učbeniku na strani 69 in ga primerjamo z besedilom opisa gozdarja.

Učenci samostojno rešijo naloge 1 do 5 v delovnem zvezku na straneh 78 do 80. Preverimo rešitve posameznih nalog.

Učenci samostojno preberejo besedilo 6. naloge v delovnem zvezku na strani 80. Postopoma samostojno rešujejo naloge b) do f). Sproti preverjamo rešitve.

Učenci rešijo še 7. nalogo v učbeniku na strani 81.

Učence razdelim v šest skupin in jim razdelim predloge miselnih vzorcev iz priročnika.Učenci po skupinah:– preberejo, izrežejo bistvene podatke za narisani poklic, jih razporedijo v pravilni vrstni red,

izločijo bistvene podatke, ki ne sodijo k poklicu na sličici,– v slovarju poiščejo neznane pojme,– pridajo ključne besede,– zapišejo naslov,– napišejo opis poklica na večji plakat.

Plakate razstavimo, učenci si jih ogledajo, preberejo in vrednotijo.

Učenci rešijo 8. nalogo v delovnem zvezku na strani 81. Po literaturi poiščejo bistvene podatke za izbrani poklic, izdelajo načrt za opis in ga samostojno napišejo. Opozorim jih na prvine pisanja opisa in samo zgradbo besedila.

Nastale opise preberemo in jih vrednotimo.

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 133 4.8.2009 17:04:41

134

Šola: Razred: 4.Učitelj: Zap. št. ure:

Učni sklop:

Učna enota:

Število ur:

Učni cilji:

Učne oblike:

Dejavnosti učitelja:

Dejavnosti učenca:

Učni pripomočki:

Potek učne ure:

PRILOGA 6: Učna priprava(Dovoljeno fotokopiranje)

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 134 4.8.2009 17:04:41

134

Šola: Razred: 4.Učitelj: Zap. št. ure:

Učni sklop:

Učna enota:

Število ur:

Učni cilji:

Učne oblike:

Dejavnosti učitelja:

Dejavnosti učenca:

Učni pripomočki:

Potek učne ure:

PRILOGA 6: Učna priprava(Dovoljeno fotokopiranje)

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 134 4.8.2009 17:04:41

135

Za učbenik01 – predlog z ali s . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1102 – predlog k ali h . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1003 – predlog v . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1704 – včasih drugače slišimo, kot pišemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2005 – včasih drugače slišimo, kot pišemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2006 – včasih drugače slišimo, kot pišemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1207 – včasih drugače slišimo, kot pišemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2908 – polglasnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1309 – polglasnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1:1510 – besede z lj in nj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2711 – poved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2612 – pripovedne, vprašalne, velelne in vzklične povedi . . . . . . . . . . . . . . . 0:3513 – neuradni osebni pogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:3514 – uradni osebni pogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:3515 – neuradni telefonski pogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2116 – uradni telefonski pogovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:25

Za delovni zvezek17 – pripovedne, vprašalne, velelne in vzklične povedi . . . . . . . . . . . . . . . 0:1118 – pripovedne, vprašalne, velelne in vzklične povedi . . . . . . . . . . . . . . . 0:2119 – števnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:5420 – predlog z ali s . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1321 – predlog z ali s . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2422 – predlog z ali s . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:0523 – predlog z ali s . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1424 – predlog z ali s . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2325 – predlog z ali s . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1826 – predlog z ali s . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1827 – predlog z ali s . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1:0228 – predlog k ali h . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1429 – predlog k ali h . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2230 – predlog k ali h . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:0531 – predlog k ali h . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2832 – predlog k ali h . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:4733 – predlog v . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1134 – predlog v . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:3235 – predlog v . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1636 – predlog v . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1837 – predlog v . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:3938 – predlog v . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:3439 – besede z lj in nj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:3040 – besede z lj in nj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2841 – besede z lj in nj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:31

Posnetki na zgoščenki

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 135 4.8.2009 17:04:41

136

42 – besede z lj in nj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1443 – včasih drugače slišimo, kot pišemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1244 – včasih drugače slišimo, kot pišemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1945 – včasih drugače slišimo, kot pišemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2446 – včasih drugače slišimo, kot pišemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2247 – včasih drugače slišimo, kot pišemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1148 – včasih drugače slišimo, kot pišemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1749 – včasih drugače slišimo, kot pišemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1250 – včasih drugače slišimo, kot pišemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1451 – včasih drugače slišimo, kot pišemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1:0252 – včasih drugače slišimo, kot pišemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:3553 – včasih drugače slišimo, kot pišemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2354 – včasih drugače slišimo, kot pišemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1455 – pišemo brez težav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:0556 – pišemo brez težav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:0557 – pišemo brez težav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:0558 – pišemo brez težav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:0559 – pišemo brez težav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:0560 – pišemo brez težav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1861 – pišemo brez težav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2062 – pišemo brez težav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:4163 – pišemo brez težav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1964 – pišemo brez težav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2265 – pišemo brez težav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2666 – pišemo brez težav . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1:0967 – polglasnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:2268 – polglasnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:3369 – polglasnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1270 – polglasnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1171 – polglasnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:1172 – polglasnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:3773 – polglasnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:3774 – polglasnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0:5275 – radijska novica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2:34

Besedila berejoučitelja Nelly Tiran in Aleš Požarnik Vavken ter učenci Gaja Jančar, Maša Krajšek in Peter Marinčič

Priprava posnetkov in organizacijaMarta Kocjan - Barle

Tonski mojsterTadej Sadar

Radijska novicaRTV Slovenija, Prva jutranja kronika (21. 11. 2008), voditeljica Živa Trček, brala Mateja Perpar, tehnična izvedba Uroš Macura

© Založba Modrijan, d. o. o.www.modrijan.si

2-znanka-4-prirocnik-081-136.indd 136 4.8.2009 17:04:41