Mlincek%202 prirocnik%20za%20ucitelje modrijan

Mlinek 2Slovenina, matematika in spoznavanje okolja za 2. razred osnovne olePrironik za uitelje

Avtorji dr. Duan Krnel, dr. Tatjana Hodnik ade, Tatjana Kokalj, prof., mag. Tanja Pristovnik

Urednica Renata Vrkovnik

Jezikovni pregled Renata Vrkovnik, Nea Vilhelm

Oprema in oblikovanje Davor Grgievi

Prelom Vilma Zupan

Izdala in zaloila Modrijan zaloba, d. o. o.Za zalobo Branimir NeoviNatisnjeno v Sloveniji Naklada 100 izvodov

Ljubljana 2012Prva izdajaModrijan zaloba, d. o. o.

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

37.091.3:811.163.6(035) 37.091.3:5(035) 37.091.3:51(035) 37.091.3:3(035)

MLINEK 2 : slovenina, matematika in spoznavanje okolja za 2. razred osnovne ole. Prironik za uitelje / Duan Krnel ... [et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Modrijan, 2012

ISBN 978-961-241-671-3 1. Krnel, Duan 2. Pristovnik, Tanja 262492672

www.modrijan.si

001-084-mlincek-2-1del.indd 2001-084-mlincek-2-1del.indd 2 5.10.2012 9:23:295.10.2012 9:23:29

Vsebina

1. delNaa ola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9Setevanje in odtevanje do 20 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19Promet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23Pokrajine so razline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32V daljavi in goavi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40kripajoe kolo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Nov papir iz starega . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52Hiica za palinjake . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59Pozabljena malica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66Zima, zima bela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 72Kaj tako dii? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75Branje v nadaljevanjih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83

2. delKaj bom, ko bom velik? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87Drugani in enakopravni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98Pojdimo v gledalie . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107tejemo in raunamo do sto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109Prababica pripoveduje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 113Raunamo do sto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120Pravljice za lahko no . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124Kaken hrup . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 127V hiici iz besed . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135Repa, korenje za dolgo ivljenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138Branje v nadaljevanjih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147

3. delKdo ivi v mlaki? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151Setevamo in odtevamo do 100 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162ivljenje v ebelnjaku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 166S pravljico po svetu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175Povej naprej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 179Iz tihega loga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188Kje je sonce ponoi? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191Pojdimo v pravljini gozd . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 199Poletna nevihta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203Setevamo in odtevamo s prehodom do 100 . . . . . . . . . . . . . . . . 212Poitnice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215Matematini orehi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 222Branje v nadaljevanjih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 223


5PredgovorDelovni ubenik Mlinek 2, slovenina, matematika in spoznavanje okolja za drugi razred osnovne ole, je nadaljevanje medpredmetnega delovnega ubenika Mlinek 1. Ubeniki komplet vsebuje delovni ubenik v treh delih, Vadnico za matematiko in Vadnico za slovenino ter Prironik za uitelje.

V Mlinku 2 se podobno kot v Mlinku 1 izmenjujejo in povezujejo trije temeljni predmeti v prvem triletju, in ker je teh vsebin kar nekaj, smo jih zaradi lajega rokovanja in manje tee ubenika razdelili v tri zvezke. Mlinek 2 je sestavljen tako, da omogoa nadaljevanje opismenjevanja iz prvega razreda. Besedil, tako umetnostnih kot neumetnostnih, je nekoliko ve, vendar so krat-ka in v prvih dveh delih napisana z velikimi tiskanimi rkami, v zadnjem delu pa z malimi tiska-nimi rkami. Za laji zaetek novega olskega leta so zaetna poglavja namenjena ponavljanju in utrjevanju nekaterih vsebin slovenine in matematike iz prvega razreda, nato pa se v nada-ljevanju prepletajo in povezujejo nove vsebine drugega razreda. e nekoliko bolj kot v prvem razredu smo poskuali povezovati vsebine treh predmetov tudi v smislu spiralnega kurikula, kjer se usvojene vsebine enega ali dveh predmetov uporabljajo pri spoznavanju novih vsebin tretje-ga predmeta. Veina poglavij je zasnovana tako, da se zanejo s slovenino, torej z umetno-stnim ali neumetnostnim besedilom kot uvodom in vpeljavo v novo podroje spoznavanja okolja ali matematike. Seveda se literarna besedila najprej ustrezno obdelajo z vidika ciljev sloveni-ne, nekatere nove besede ali pa miselni okvir, ki ga ta besedila ustvarijo, pa je lahko dobro iz-hodie za uenje novih vsebin drugih dveh predmetov. Tako kot v Mlinku 1 so nekatera po-glavja ostala samostojna, saj bi bilo sicer povezovanje zelo povrinsko, temeljee le na besednih ali pojmovnih asociacijah. Delo z ubenikom je tudi delo s svinnikom in papirjem, vendar je spoznavanje okolja pa tudi matematika ve kot to temelji na otrokovih izkunjah, ki jih prido-bi pri dejavnostih s predmeti, snovmi, rastlinami in ivalmi ter pojavi v naravi in drubi. Nekaj teh dejavnosti je predstavljenih v ubeniku, druge boste nali v prironiku. Opisane dejavnosti marsikje presegajo nujno potrebne vsebine za doseganje ciljev. Kaj boste izbrali, je prepueno vai presoji in pogojem v oli in njeni okolici ter tudi interesom uencev.

Una snov je razdeljena v tri delovne ubenike in skupno v 36 poglavij, od tega je 19 skupnih, preostala so samostojna (6 matematinih in 11 knjievnih). Za obravnavo veine skupnih po-glavij smo predvideli dva tedna. Nekatera je mogoe predelati v krajem asu in se nanje vekrat vrniti, saj so vsebine aktualne vse leto. Za obravnavo nekaterih pa boste morda porabili ve asa. Zaporedje poglavij je prilagojeno postopnemu napredovanju, zato se dejavnosti in naloge stopnjujejo po teavnosti. Zaporedje vsebin je tudi usklajeno z letnimi asi in prazniki.

Poglavja v prironiku si sledijo v enakem zaporedju kot v delovnem ubeniku in vsebujejo za vsakega od treh predmetov: teoretino ozadje, ki utemeljuje vsebine in razirja obzorje uitelja; cilje, ki so povzeti po unem nartu; navodila za delo z ubenikom in za dodatne dejavnosti, s katerimi uresniujemo cilje, hkrati pa

omogoajo individualizacijo in diferenciacijo; dodan je faksimile naloge za lajo orientacijo.

Upamo, da so opisi vsebin ter navodila za naloge in dejavnosti dovolj preprosti in pregledni, da bodo omogoali pouk tudi manj izkuenemu uitelju, obenem pa tudi dovolj odprti, da ne ome-jujejo vae ustvarjalnosti.

Vsem, ki boste nadaljevali ali pa se prvi spoprijeli z izzivi medpredmetnega povezovanja, elimo veliko uspehov in zadovoljne in ukaeljne uence. Pripombe in nasveti, ki se vam bodo porodi-li ob delu z Modrijanovim medpredmetnim ubenikim kompletom, nam bodo dobrodola po-mo pri pripravi nove izpopolnjene izdaje.

Za avtorsko skupinoDr. Duan Krnel


9Naa ola

Spoznavanje okolja

5 17

Drugoolci postajajo vse bolj samostojni in de-javni pri vkljuevanju v olsko ivljenje. Sode-lujejo pri razrednih aktivnostih, obiskujejo raz-line kroke in vse bolj spoznavajo, kaj se na oli dogaja in kako je ola povezana z okoljem. Sodelujejo na olskih prireditvah in tekmova-njih. O dogajanju na oli jih seznanja olski radio, olska oglasna deska ali olski asopis. Tako razvijajo pripadnost svoji oli. Navezujejo tudi stike z uenci drugih ol. ivljenje na oli je povezano tudi z razlinimi praznovanji. Nekatera od njih so vezana le na olo, druga na kraj, v katerem ivijo, ali na ne-katere ljudske obiaje. Dravni prazniki pa so namenjeni vsem dravljanom. Praznovanja so tudi prilonost, da se uenci seznanijo s koledar-jem. V njem so zdruena dolgoletna opazovanja ciklinih dogajanj na Zemlji, npr. vrtenje Zemlje okoli svoje osi (dan), kroenje Zemlje okoli sonca (leto) in Lunine mene (teden in mesec). Vendar se asi vseh teh sprememb le priblino ujemajo. Leto ima priblino 365 dni, mesec priblino 30 dni. Pri takem koledarju se napake seteva-jo in postajajo vedno veje. Leta 1582 so na pobudo papea Gregorja XIII. popravili koledar in doloili, katero leto in katero stoletje bo pre-stopno. V tirih letih se nabere priblino za en dan razlik, zato je vsako etrto leto prestopno. Z novim koledarjem so natanneje doloili tudi nekatera praznovanja. Mnoga ljudska praznova-nja so povezana z dogodki v naravi, letnimi asi in vremenskimi spremembami. Spoznavanje koledarja in opazovanje spre-memb v naravi razvijata pojem ciklinosti ali ponovljivosti. V enem letu se zvrstijo meseci v

doloenem zaporedju, ki se ponavlja vsako leto. Podobno se ponavlja zaporedje dni v ted-nu. Dan, teden, mesec in leto so asovni inter-vali. Vsak veji interval je sestavljen iz doloe-nega tevila manjih. Zato veje intervale lah-ko razstavljamo na manje ali iz manjih se-stavljamo veje.Spoznavanje ole je povezano tudi s spozna-vanjem olske okolice in zaetno kartografijo. Uenci naj spoznavajo, uporabljajo in riejo preproste zemljevide. Na njih naj bodo znaki im bolj prepoznavni in konkretni. Vendar tudi pri takih zemljevidih dosledno uporabljamo le-gendo. Pri izdelavi zemljevidov naj upotevajo pogled od zgoraj in im bolj dosledno lege objektov in njihov medsebojni odnos v prosto-ru. Pri uporabi zemljevida bodimo pozorni na orientacijo zemljevida, tako da ga bodo uenci lahko brali, npr. kar je levo od opazovalca v okolju, mora biti levo tudi na zemljevidu.Spoznavanje okolice ole in doma se postopno razvije v spoznavanje kraja, v katerem uenec ivi. Spoznavajo znamenitosti kraja, po em se kraj razlikuje od drugih krajev, npr. po geograf-skih znailnostih skozi kraj tee reka, zato so v njem tevilni mostovi, ali pa so v kraju pomembne ustanove in stavbe, v katerih so te ustanove, spomeniki, parki in drugo.Pri orientaciji v domaem kraju si pomagamo z orientacijskimi tokami. Te so lahko nevidne, e kraj poznamo, vemo priblino, v kateri sme-ri je na dom. Lahko pa so vidne (vije stavbe, smerokazi), z njimi lahko usmerjamo tudi tuj-ca. Stavbe so oznaene z znaki in napisi, tako lae prepoznamo dejavnost, ki v njih poteka.


10

Opiejo dejavnosti ole in vedo, da ima ola npr. svoj asopis, radio ali portno motvo idr.

Znajo poimenovati nekaj praznikov, ki jih praznujemo v Sloveniji (lokalnih in dravnih), in jih razlikovati glede na njihovo povezanost s kulturno, versko in dravotvorno tradicijo.

Raziskujejo, opredeljujejo in pojasnjujejo dogodke in spremembe v razlinih letnih asih.

Spoznajo asovni potek dogodkov, uporabijo nekatere osnovne izraze za opredeljevanje dogodkov, kot so: prej, potem, veraj, danes, jutri, teden, dnevi v tednu, dan, mesec, letni asi, leto.

Spoznajo koledar. Spoznajo monosti za orientacijo v okolju (glede na znane objekte). Poznajo znailnosti domaega kraja in soseske (npr. pomembne ustanove). Razumejo pomen pripadnosti svoji oli.

Poglavje Naa ola ponuja veliko monosti za razvijanje jezikovnih vein. V prvem razredu smo predvsem razvijali dejavnosti posluanja in govorjenja, v drugem razredu nadaljujemo in poglabljamo ti dve dejavnosti, postopoma pa ju nadgrajujemo s pisanjem in branjem.Poglavje zanemo z globoko izpovednim umet-nostnim besedilom, pesmijo Toneta Pavka Po-potnik. Glavni cilji so doivljanje pesmi, ustve-no odzivanje nanjo, tvorjenje asociacij in pogo-vor ob njej. Pesem ni namenjena uenju na pamet, ampak spodbuja uence, da ob poslu-anju uivajo ter se vkljuujejo v ustvarjalen dialog z umetnostnim besedilom. Pri tem je po-membno nae glasno interpretativno branje, ki vzbudi pri uencih globlja doivetja. Besedilo po potrebi uenci vekrat posluajo, po poslu-anju pa ga skupaj razlenimo. Uence spodbu-dimo, da pripovedujejo, kako so besedilo doi-veli. Glasno interpretativno branje uitelja/-ice pomaga uencem, da postopoma razvijejo po-zitiven odnos do pisane besede, poglabljajo svoje doivljanje in po posluanju sodelujejo v pogovoru. Po branju spodbujamo uence, da se dejavno vkljuijo v pogovor, in pozitivno ovrednotimo razlina mnenja in odzive.

Pred branjem in posluanjem zahtevnejega umetnostnega besedila uence pripravimo tako, da jih z vpraanji motiviramo, da razmi-ljajo o podobnih vsebinah, kot jih ponuja pe-sem. Predstavimo tudi avtorja pesnika. Uenci spoznavajo pojme pesnik, bralec, po-slualec, pesem. Skupaj obiemo knjinico in se seznanimo z nekaterimi bolj znanimi deli, ki jih je napisal pesnik Tone Pavek.Pesmi Sladkosned in Dvojka Nika Grafenauer-ja uenci e veinoma poznajo, zato sta name-njeni branju in uenju na pamet. Pesnik v svoje pesmi vkljuuje fantazijo, igro in veliko humor-ja. Njegovi pesmi prinaata nove besede pedenj-ped, pedenjcarstvo V njih odkrivamo pretira-vanje: pedenjped se ves dan sladka, igrivost: v posteljo gre na dopust, domiljijo: vse leti v pre-pad brez dna itd. Pesnik izhaja iz resninega sveta in uenca vpelje v svet domiljije. Ob bra-nju in uenju pesmi razvijamo pri uencih inte-res za umetnostno besedilo, spoznavajo tudi elementa pesmi: ki tica, vrstica.Vsako slikovno gradivo v ubeniku je prilonost za razvijanje poimenovalne in skladenjske zmo-nosti. Uenci ob sliki odgovarjajo na vpraanja in sodelujejo v pogovoru o ivljenju vrst nikov,

Slovenina

Cilji


11

opisu delovnega dne, prostora, delavcih na oli. Navajajo se na zborno izreko, odgovarjajo v zaokroenih povedih, ne le z da ali ne oziro-ma eno besedo, pri tem jih spodbujamo in usmerjamo.V prvem razredu so se uenci e seznanili s rkami prek doloanja prvega in zadnjega glasu, glasovom so postopoma prirejali rke. Spoznali so, kako glas zapiemo z znakom (rko), saj smo izhajali iz dejstva, da imajo uenci e v prvem razredu interes za rke,

eprav so na razlinih stopnjah predopisme-njevalnih spretnosti.V drugem razredu poteka opismenjevanje sis-tematino. Najprej spoznavajo rke prek slu-nega zaznavanja, doloanja in rabe prvih in zadnjih glasov v besedi ter tetja glasov. Spo-znavanje rk poglabljamo z didaktinimi nalo-gami in nadgradimo s pravilnim zapisom in branjem: uenec bere besedila, ki vkljuujejo le znane rke. Uenci, ki e znajo brati, berejo zahtevneja besedila.

Sodelujejo v vodenem pogovoru. Uijo se pisanja s tiskanimi rkami in ga vadijo, pri emer pazijo na dogovorjeno smer pisanja, obliko in velikost rk.

Vadijo orientacijo na telesu, v prostoru in na papirju, pravilno dro telesa in pisala.

Vadijo glasno branje besed, enostavnih povedi oz. kratkih preprostih besedil, napisanih s tiskanimi rkami.

Sodelujejo v pogovoru drubeno enakovrednih sogovorcev in pogovoru drubeno neenakovrednih sogovorcev.

Razlenjujejo in vrednotijo pogovor. Spoznavajo tikanje in vikanje ter okoliine za tikanje oz. vikanje; v pogovorih uporabljajo ustrezno razliico.

Posluajo pesem. Najdejo naslov pesmi in ga poveejo z besedilom (prepoznajo naslov kot del besedila).

Izraajo svoje razumevanje pesmi in ga primerjajo z razumevanjem soolcev.

Zaznavajo in doivljajo zvonost pesmi.

Cilji


12

Poglavje Naa ola je v prvi vrsti namenjeno ponavljanju in utrjevanju vsebin iz prvega raz-reda. Pomembno je, da imajo uenci dobro tevilsko predstavo do 20, da znajo tevila predstaviti na razline naine, jih urediti ter loiti med glavnimi in vrstilnimi tevniki. Prav tako je pomembno, da tevila pravilno zapie-jo, doloijo predhodnik in naslednik danemu tevilu in tevila uporabljajo v razlinih situaci-jah, povezanih z njihovim ivljenjem. Uenci ponovijo setevanje in odtevanje do 10 in ob konkretnih ponazorilih do 20. Ne pozabimo na

tevilo 0. tevila uporabijo tudi pri preprostih prikazih, mreah Pomembno je, da se znajo orientirati v prostoru in na listu oz. v ravnini.V tem poglavju uenci obnovijo predstave in terminologijo osnovnih geometrijskih teles in likov ter nadaljujejo oz. oblikujejo razline vzor-ce. Poglavje ponuja pestro paleto povezovanja matematike s spoznavanjem okolja (orientaci-ja, simboli oz. legenda ) ter s slovenino (npr. poimenovanje matematinih pojmov in prepoznavanje zaetnega, konnega glasu ter ustrez no branje zapisanih tevilk).

Prepoznajo, opiejo in poimenujejo geometrijska telesa in geometrijske like. Orientirajo se na ravnini in v prostoru. tejejo, zapiejo in berejo tevila do 20, vkljuno s tevilom 0. Uredijo po velikosti mnoico naravnih tevil do 20. Doloijo predhodnik in naslednik danega tevila. Loijo med kardinalnim (glavnim) in ordinalnim (vrstilnim) pomenom tevila.

Predstavijo podatke s figurnim prikazom (vrstinim ali stolpnim). Preberejo prikaz z vrsticami oziroma stolpci. Setevajo in odtevajo v mnoici naravnih tevil do 20, vkljuno s tevilom 0 (prehod: lahko ob konkretnih pripomokih oz. s tetjem).

Razvijajo strategije branja in orientacije v mreah, poteh, labirintih. Zapiejo odnos med elementi/pojmi s puinim prikazom. Prepoznajo pravilo v slikovnem in geometrijskem vzorcu in vzorec nadaljujejo.

Matematika

Cilji


13

Uvodoma motiviramo uence, da sodelujejo v pogovoru o razlinih dejavnostih: Kaj bi bilo, e bi delo opravili vedno le na pol? esa vsega ne bi doiveli, npr. na morje bi li le do pol poti, kosilo bi mama skuhala le na pol, naloge ne bi dokonali in pravljice ne bi posluali do konca.Uence pripeljemo do spoznanja, da je treba delo opraviti do konca, kajti le to nas navdui, nas motivira za nove dejavnosti in nam daje zadovoljstvo.Po posluanju uenci sodelujejo v pogovoru, kaj vse je pesnik omenil v svoji pesmi, ter nadgrajujejo pesem s svojimi primeri. Posluajo soolce in primerjajo njihove vtise, ki jim jih je vzbudila pesem, s svojimi. Spoznajo nekaj podatkov o pesniku in si ogledajo njegova dela; tista, ki jih poznajo e od lani, in tista, ki jih imajo v knjinici na otroki polici. Poiejo naslov pesmi in ga poskuajo razloiti. Iejo rime in zaznavajo zvonost pesmi.

Pogovarjamo se o delovanju in organizaciji ole ter olskih prostorih. Uenci odgovarjajo na vpraanja, kdo vse je na oli zaposlen in kakno je njegovo delo.Opisujejo slike in odgovarjajo na vpraanja o tem, kaj se dogaja na slikah. Sodelujejo v socialnih igrah: pogovor med uiteljem in uencem, ravnateljem in kuharjem, uenci med seboj. Skrbijo za knjino izreko in pogovorne izraze nadomestijo s knjinimi.Slika prereza ole slui tudi kot

izhodie za ponovitev matematinih vsebin iz prvega razreda. Preden se posvetimo sliki, izvajamo dejavnosti v razredu ob konkretnih ponazorilih.Za ponovitev orientacije na ravnini in prostoru postavljamo predmete po navodilih na razlina mesta v razredu in pri tem uporabljamo izraze: pod, nad, na, levo, desno, spredaj, zgoraj, spodaj ; v obratni razliici naloge uenci z ustreznimi izrazi opisujejo, kje v razredu se nahajajo predmeti. Zgradimo figuro iz kock, uenci pa ob tem opisujejo njihov poloaj. Po naih navodilih na prazen list gradijo figure iz link kock (npr. Vse kocke postavi na desno stran lista. Postavi tri rdee kocke na sredino lista. Na vrh lista poloi eno zeleno kocko, spodaj, na spodnji rob pa eno modro. Na desno stran lista poloi stolpec s tirimi kockami, na levo stran pa stolpec s estimi kockami.)Preidemo na orientacijo v ravnini, kjer uenci riejo na prazno stran v zvezku (npr. Na sredino lista narii mizo. Na mizi je prazen kronik. Na kronik narii kos torte. Na desno stran kronika dodaj liko. Ob kroniku na levi strani pa kozarec.) in v nadaljevanju e sami dodajo kakno navodilo.V delovnem ubeniku uenci po navodilih riejo predmete v sliko (npr. V uilnici v prvem nadstropju, kjer se uenci igrajo s kockami, nad umivalnik narii pravokotno ogledalo. Desno od

Delo z ubenikom


14

table, nad ogledalom, narii okrogel zvonik. Pod mizo leita dve rdei kocki.) in pobarvajo kocke (npr. Kocka ob katli je zelene barve. Stolp iz kock je pisan: spodnja kocka je rumena, druga je oranna, kocka nad njo je zelena, zgornja kocka pa je modra. Kocke, desno od deka, ki sedi, so enake barve kot njegova majica.) Uenci opazujejo knjinico in ugotavljajo pravilnost nae izjave. Odkljukajo/prekriajo del ilustracije, e naa trditev dri (npr. V knjinici je na stojalu za revije druga polica prazna. Roa je ob omari. Knjiniarka dri knjigo v levi roki.).Uence postavimo v kolono, nato se pretejejo, kateri po vrsti so. Odgovarjajo in barvajo, obkroajo predmete/osebe na sliki po navodilih (npr. v telovadnici: etrtemu in dvanajstemu uencu v vrsti pobarvaj majico. Kateri uenec/-ka po vrsti ima oala? Katera dva uenca po vrsti sta obrnjena v nasprotno smer?; v uilnici s rkami: Katera rka je 5. in katera 17. po vrsti?).Znova si ogledajo olo in poimenujejo olske prostore. Po oli se orientirajo in odgovarjajo na vpraanja: Kateri prostori so v prvem nadstropju? V katerem nadstropju ima pisarno ravnateljica? Kaj je levo od nae uilnice? Kaj je ob jedilnici, kje je knjinica? Ogledajo si sliko prereza ole, opisujejo in primerjajo olske prostore, se orientirajo na sliki in pri tem uporabljajo izraze: spredaj, zadaj, levo, desno, na, zgoraj, spodaj.Uenci poimenujejo telesa, ki jih poznajo, in jih opiejo glede na obliko (okrogla, oglata, se kotalijo, se ne kotalijo). Na sliki prereza ole poiejo predmete, ki imajo obliko teles, in jih obkroijo (npr. predmete oblik kocke oranno). Iz teles sestavijo tak stolp, kot je na sliki. Opiejo, kako je stolp sestavljen.Poimenujejo geometrijske like nad tablo na sliki in poimenujejo e druge, ki jih poznajo. Prepoznajo pravilo v geometrijskem vzorcu in ga nadaljujejo.Uenci tejejo predmete, osebe v njihovem razredu in na sliki ter zapisujejo tevila v tevilski trak pod sliko, ga dopolnijo in preberejo tevila do 20. tejejo oddo danega tevila v obe smeri.Primerjajo pretete predmete ali osebe ter povedo, katerih je enako, manj/ve kot, najve ipd. Pod sliko zapiejo, koliko je vseh og, kegljev in katerih og je ve. Na vpraanje za koliko zapiejo raun in izraunajo. Ob opazovanju slike opisujejo dogajanje uencev v razredu (sedem jih opazuje geometrijska telesa, trije uenci odhajajo iz razreda) in ubesedijo, kaj lahko izraunajo, zapiejo raun in rezultat. Z vpraanji, npr. Kaj e lahko izraunamo, jih spodbujamo k opazovanju in raunanju. Izraunajo e raune na tabli na sliki, kjer si pri prehodu ez desetico pomagajo s konkretnimi pripomoki.

Osebni pogovor drubeno enakovrednih in neenakovrednih sogovorcev lahko uvedemo z lutko. Uencem doloamo razline vloge, kaj bi vpraali knjiniarko, kaj bi se pogovarjali s kuharico, hinikom Navajamo jih na razlikovanje med tikanjem in vikanjem. Vedo, kdaj koga tikamo in kdaj vikamo.Uencem preberemo pogovor v stripu med dekoma (enakovrednima sogovorcema) in med deklico in uiteljico (neenakovrednima sogovorcema). Tisti, ki e znajo brati ali poskuajo brati kratke preproste povedi, lahko berejo na glas. Po posluanju/branju razlenjujejo pogovora in odgovarjajo na

vpraanja, kdo se je pogovarjal, kaj so se osebe pogovarjale, primerjajo prvi in drugi pogovor. Spoznajo pojem vikanje in tikanje ter ga znajo uporabljati. Odgovarjajo na vpraanja v delovnem ubeniku.

Dopolnijo asovni trak razredov v osnovni oli in spoznavajo, kako dolgo traja osnovna ola. Pripovedujejo, kaj se bodo uili, katere olske predmete bodo imeli, v vijih razredih. Kdo jih bo uil? Ponovijo, kako se zapiejo razredi (npr. 2. a; 7. c).


15

Pogovarjajo se, koliko so stari v drugem razredu, koliko so bili v prvem, koliko bodo v tretjem, etrtem Koliko bodo stari, ko bodo zakljuili osnovno olo? Odgovorijo na vpraanji pod asovnim trakom.

Pred reevanjem naloge po naih navodilih izvajajo aktivnosti in ponovijo pojma predhodnik in naslednik (razdelimo kartonke s tevilkami do 20 in nato podamo navodilo; navodilo lahko podajo tudi uenci, npr. Vstane naj uenec, ki ima tevilo za ena veje od 8. Zaploska naj uenec, ki ima tevilo za ena manje od 19. Dvigne naj roko predhodnik tevila 10. Naslednik tevila 2 naj zavriska.). Uenci vpiejo predhodnike in naslednike danih tevil.

Uenci na slikah prepoznavajo razline dejavnosti. Natevajo obolske dejavnosti, ki jih e poznajo, ali tiste, katere obiskujejo. Spoznajo, katere dejavnosti potekajo na oli in v katere se lahko vkljuijo. Izvedo, kje lahko zasledujejo novosti in program dejavnosti.

Preberejo prikaz s stolpci, katere dejavnosti obiskujejo uenci in uenke iz razreda 2. b.e sami v razredu izvedejo podobno raziskavo o dejavnostih po pouku. Ker je dejavnosti na oli veliko, je treba najprej nateti vse dejavnosti, primerne za uence drugega razreda, ki se izvajajo na oli, in jih razvrstiti v skupine, npr. nogomet, karate, gimnastika kot PORTNE dejavnosti; balet, pevski zbor, folklora kot GLASBENO-PLESNE dejavnosti; likovni

kroek, origami, slikarstvo, ustvarjalni kroek kot USTVARJALNE dejavnosti. Ker vseh dejavnosti najverjetneje ne bo mogoe razvrstiti, nastavimo monost e za DRUGE dejavnosti.Na tablo zapiemo skupine dejavnosti in pripravimo enako velike barvne kartonke za posamezne skupine ter oznaimo legendo (en velik kartonek je en uenec). Uenci si vzamejo ustrezne kartonke in oblikujejo stolpce/vrstice. e uenci obiskujejo ve dejavnosti, to ustrezno ponazorijo. Spodbujamo jih, da sami predstavijo, kaj oznauje njihov prikaz.


16

Natevajo praznike, ki jih praznujejo ali poznajo. Seznanimo jih s prazniki na slikah, o katerih vedo manj ali jih ne poznajo. Ogledamo si fotografije, na katerih so simboli praznikov (kresovi za 1. maj praznik dela, dravna zastava za dan dravnosti ).Ogledajo si koledar na desnem robu in preberejo mesece. Opozorimo jih, da je prikazan olski koledar, saj se zane z mesecem zaetka pouka. Pretejejo mesece v koledarju in pobarvajo letne ase. Opozorimo jih, da se letni asi ne zanejo z zaetkom meseca. Zato lahko pobarvajo nekatere mesece z dvema razlinima barvama. S pomojo poveejo praznik z ustreznim mesecem na koledarju. Odgovorijo na vpraanje, kateri mesec je prvi v koledarskem letu in kateri v olskem letu. Pod imeni mesecev z vrstilnimi tevniki oznaimo mesece (september 9.), zapiemo nekaj datumov in pojasnimo razliko med zapisanima datumoma (8. 2. in 2. 8.). V koledar v ustrezni mesec zapiejo svoj rojstni dan, oznaijo zaetek in konec pouka ter pretejejo, koliko mesecev traja olsko leto.

Prvi sklop velikih tiskanih rk A, I, M spoznavamo ob doloanju prvega glasu v besedi ter ob povezovanju glasu in rke. Dejavnosti na zaetku potekajo skozi igro. Poskrbimo, da dobivajo uenci pozitivne spodbude, jih motiviramo in pohvalimo. Ponudimo jim dejavnosti, ki jih zanimajo in ob katerih so uspeni.Glasovom priredimo rke A, I, M, tako da jih pokaemo (npr. na stenski stavnici), napiemo na tablo in pri tem jasno ubesedimo kretnje. Pri pisanju so pozorni na pravilen zapis, od leve proti desni, od zgoraj navzdol.Uenci zapiejo rke, tako kot kaejo puice. Imenujejo predmete in ivali ter besede glaskujejo. Poiejo besede, v katerih sliijo dane glasove A, I, M, in reijo naloge.Kratka bralna vaja pri nalogi 10 vkljuuje le rke, ki jih poznajo.

Dobro si ogledajo fotografijo kraja Brdo pri Lukovici iz zraka in zemljevid tega kraja. Objekte s fotografije prepoznavajo na zemljevidu. Nato preberejo e legendo in jo uporabijo pri branju zemljevida. Na koncu z ustreznimi barvami oznaijo objekte na fotografiji. Odgovarjajo na vpraanja, kako se spreminja videz hi ali drugih objektov, e spreminjamo pogled nanje. Kako so videti iz zraka in velike viine? esa ne vidimo ve, kaj pa se nam pokae drugae? Ob slikah spoznavajo posebnosti kraja Brdo pri Lukovici. Na podoben nain naj predstavi svoj kraj.


17

Pogovarjamo se o kraju, v katerem ivi veina uencev in v katerem stoji tudi ola. Uenci kraj opiejo. Pri tem naj uporabljajo geografske znailnosti (kraj je na ravnini, skozi njega tee reka, iri se v hrib, ima elezniko postajo ), navedejo pomembne meane, ustanove in drugo. Odgovorijo na vpraanja v delovnem ubeniku in v prazen okvirek nariejo ali nalepijo tri znamenitosti svojega kraja. To so lahko stavbe, industrijska poslopja, mostovi, spomeniki, parki pa tudi dogodki, na primer praznovanja, festivali in druge prireditve.

Pred orientiranjem v mrei izvedemo dejavnost v razredu/telovadnici, kjer uenci zaprejo oi in se premikajo po navodilih po prostoru do nekega predmeta (npr. Pojdi za tri korake/stopala naprej, nadaljuj dva koraka/stopala desno, nato enega levo Kaj vidi pred seboj?).Uenci se pomikajo po mrei po navodilu.

Tudi drugi sklop rk N, E, V uvedemo ob doloanju prvega glasu v besedi, iskanju rke v slikovni stavnici, zapisu na tabli in v zvezku. Dane glasove doloajo v besedah in ugotovijo, ali jih sliijo na zaetku, v sredini ali na koncu. Pokaemo jim, kako se rke zapiejo. Poudarjamo smer pisanja. Uenci rke zapiejo v delovni ubenik in zvezek.Pri 15. nalogi uenci poveejo sliice, ki se zanejo z enakim glasom najprej imenujejo predmete/bitje na sliki in jim doloijo prvi glas.Pri naslednji nalogi preberejo kratke besede in povedi. Razumevanje prebranih povedi prikaejo z zapisom imen uencev.Pri 17. nalogi poimenujejo like in obkroijo tiste, v katerih sliijo glas V.


18

V razred prinesemo pesniko zbirko Pedenjped. Uenci sodelujejo v pogovoru, kdo je zbirko napisal, katere pesmi so objavljene v zbirki, kdo je ilustrator. Posluajo nekaj pesmi, ki jih e poznajo.Temu sledi branje pesmi v delovnem ubeniku. Interpretativnemu branju uitelja/-ice sledi branje uencev ter pogovor o prebrani pesmi. Vsako pesem obravnavamo posebej v eni olski uri, vendar povezano, v t. i. blok uri. Ob analizi

vsebine, iskanju humornih, igrivih, zabavnih elementov posvetimo tudi as analizi pesmi: uenci spoznavajo pojme: pesnik, ilustrator, naslov, kitica, vrstica, tejejo kitice in vrstice, iejo rimane dvojice.Eno pesem se nauijo na pamet. Lahko jim ponudimo monost, da si jo izberejo sami.


19

Setevanje in odtevanje do 20

Uence v tem poglavju sistematino (simbolni zapis rauna ostane enak kot v prvem razredu) vpeljemo v raunanje do 20 s prehodom. V prvem razredu so uenci e raunali do 20 ob konkretnih ponazorilih. V tem poglavju pa bomo poskuali pri uencih vzpostaviti e smi-selne povezave med razlinim ponazarjanjem raunov setevanja in odtevanja do 20 s kon-kretnimi ponazorili, grafinimi predstavitvami in simbolnim zapisom. Najprej uenec ob kon-kretnih ponazorilih (nestrukturiran material) rauna s pomojo pretevanja. Postopoma pa uvajamo ponazorila (preprosto raunalo, tevil-ski trak, link kocke), s katerimi lahko ponazar-jamo raune na bolj strukturiran nain in uva-jamo uence v raunanje, pri katerem na nek smiseln nain setevanca poveejo v vsoto (enaka setevanca, dopolnjevanje do 10 ).Enako velja za odtevanje s prehodom. Uence spodbujamo, da oblikujejo svoje strategije rau-nanja, jih predstavijo drugim soolcem in se o njih pogovarjajo. Konkretna ponazorila naj upo-

rabljajo toliko asa, kolikor jih potrebujejo. Se-veda so pri raunanju zelo uporabni tudi prsti.Z uenci prek ustreznih situacij ponovimo tudi zakon o zamenjavi: lahko jim ponudimo razli-ne stolpce link kock v dveh barvah, za katere zapiejo raune setevanja. Kaj se zgodi z vso-to vseh kock, e stolpcem spremenimo lego? Uenci znanje raunanja uporabljajo pri reeva-nju besedilnih nalog. Potrebno jih je navajati na branje matematinega besedila, na podatke v besedilu in na vpraanje. Poudarek je na repre-zentiranju naloge (lahko tudi s pomojo konkret-nih reprezentacij besedilno nalogo lahko tudi zaigramo), na zapisu ustreznega rauna in od-govora. Spet je zelo pomembno, da uenec spregovori o svojem nainu reevanja in poslu-a druge, ki bodo najbr k nalogi pristopili dru-gae kot on. Raunanje do 20 je vkljueno v Vadnici za matematiko pri vsakem od poglavij, ki sledijo v prvem delu Mlinka 2, saj je rau-nanje do 20 kljuno za pridobivanje vein ra-unanja, ki sledijo v vejih obsegih tevil.

Setevajo in odtevajo v mnoici naravnih tevil do 20, vkljuno s tevilom 0.

Uredijo po velikosti mnoico naravnih tevil do 20. Uporabijo raunske operacije pri reevanju problemov. Predstavijo problemsko situacijo z razlinimi didaktinimi ponazorili. Spoznajo sestavo (besedilnega) problema in loijo (besedilo), podatke, vpraanje.

Spoznajo razline strategije reevanja problemov in jih uporabljajo pri reevanju podobnih problemov.

Matematika

18 23

Cilji


20

Ustno sporoanje ob slikah je pomembna obli-ka razvijanja govornega izraanja. Uenci ob slikah opaajo bistvene podatke: tevilo uen-cev, kaj delajo, kje so, koliko je zaposlenih z doloeno dejavnostjo, kako so obleeni, v kak-nem medsebojnem odnosu so itd. Pred pogovo-rom opazujejo sliko, nato odgovarjajo na naa vpraanja in kasneje samostojno opisujejo

sliko. Pomembno je, da uenci sodelujejo v pogovoru, posluajo drug drugega, izraajo tudi svoje doivljanje ob posluanju. Na ta nain razvijamo natanno posluanje, spod-bujamo uence k sodelovanju, medsebojni strpnosti ter knjinemu izraanju, bogatenju jezika, iskanju nadpomenk, podpomenk in sopomenk.

Poimenujejo bitja/predmete v svoji okolici/na sliki. Opazujejo bitja/predmete (na sliki), njihov poloaj ter primerjajo stopnjo iste lastnosti.

Svoje ugotovitve oblikujejo v povedi in pri tem vadijo izraanje koliine z glavnimi tevniki ter rabo pravilne oblike samostalnika in povedka ob koliinskih izrazih.

Opazujejo sliko in opiejo dogajanje na njej. Ob ponujenem zgledu dane situacije najprej ubesedijo (npr. Nad tablo je trak iz osmih zelenih in sedmih rumenih hruk.), nato oblikujejo vpraanje (npr. Koliko hruk sestavlja verigo nad tablo?), zapiejo raun setevanja in poiejo vsoto ob pomoi pretevanja predmetov.Izraunajo raune na tabli ob pomoi konkretnih ponazoril (nestrukturiran material) s pomojo pretevanja. Vsote enakih setevancev poskuajo avtomatizirati, saj poznavanje njihovih vsot pomaga pri iskanju vsot drugih parov tevil.

Slovenina

Delo z ubenikom

Cilji


21

Po pretevanju nestrukturiranega materiala uencem predstavimo ponazorila, kot so preprosto raunalo, link kocke in tevilski trak, ki so uencem vselej na razpolago. Uenci predlagajo e druga ponazorila, ki bi lahko sluila za pomo pri iskanju vsote. Primerno je npr. grafino ponazorilo prazni trakovi z 20 polji, kjer je prvih deset polj osenenih (ali so nanizani v dveh vrsticah po deset) ter setevance oznaujejo s krici ali pikami in pa seveda prsti, kjer lahko dodamo e par rokavik. Z osnovnimi strukturiranimi ponazorili uvajamo uence na smiselno povezovanje setevancev v vsoto, pri emer spoznajo oz. odkrivajo razline strategije setevanja (vsota enakih setevancev, dopolnjevanje do 10 ). V nadaljevanju iejo vsote s preizkuanjem razlinih strukturnih ponazoril in razlinih strategij raunanja, da ugotovijo, katera strategija oz. ponazorilo je zanje najlaje. Uenci uporabljajo konkretna ponazorila tako dolgo, kot jih potrebujejo.

Ob konkretnih ponazorilih ponovimo zakon o zamenjavi. Uencem ponudimo stolpce z enakim tevilom link kock v dveh barvah, kjer ubesedijo pravilo zakona o zamenjavi setevancev (Kaj se zgodi z vsoto kock v stolpcu, e stolpcem spremenimo lego?). V delovnem ubeniku zapiejo oba rauna, ju izraunajo s pomojo ponazoril in povedo, kateri raun se jim zdi laji in zakaj.

Opazujejo sliko in povedo, kaj ponejo otroci na sliki. Ob ponujenem zgledu o drevesih, kjer pripovedujemo v pretekliku, prikaemo situacijo z raunom odtevanja. (Ob poti je bilo najprej 11 dreves. Potem so jih 6 posekali. Koliko dreves je e ob poti?). Uenci ubesedijo e druge situacije, prikaejo situacije z rauni odtevanja in poiejo razliko ob pomoi pretevanja predmetov.


22

Enako kot pri setevanju s prehodom (naloga 2) tudi pri odtevanju s prehodom preidemo na uporabo strukturiranih in grafinih ponazoril. Raune ponazarjajo z link kockami (vzamejo doloeno tevilo link kock enake barve, jih pretejejo, odvzamejo doloeno tevilo kock in zapiejo raun ter razliko s pretevanjem). Spomnimo jih na grafini zapis odtevanja z link kockami, kjer so odvzete kocke prertane. Razliko iejo tudi s tevilskim trakom, s prsti in z grafinim ponazorilom trakovi z 20 polji, kjer v polja najprej nariejo krice/pike in prikaejo zmanjevanec, nato prertajo polja, ki jih narekuje odtevanec in s pretevanjem ugotovijo razliko. V nadaljevanju iejo razlike ponujenih raunov ob pomoi razlinih ponazoril. Pri tem jih spodbujamo k iskanju razlinih strategij raunanja, ki jih predstavljajo drugim soolcem.V zadnjem delu naloga ponuja raune setevanja in odtevanja s prehodom do 20. Raunanje do 20 s prehodom postopoma avtomatiziramo.

Uenci ob pomoi ponazoril poiejo vsote in razlike, poveejo rezultate in odgovorijo na vpraanja.

Pri besedilnih nalogah z uenci ponovimo strategijo branja/posluanja besedilnih nalog, kjer besedilo najprej preberemo/posluamo, nato obkroimo/povemo, kateri podatki so pomembni, in podrtamo/izpostavimo vpraanje/vpraalnico, kaj naloga od nas zahteva. Usmerimo se na reprezentiranje besedilne naloge, npr. z risanjem. e je to mogoe, besedilno nalogo tudi zaigramo (npr. naloga z ogami). Pri reprezentiranju besedilne naloge setevanja jih opozorimo, da simbolno nariejo oba setevanca, ki ju v nadaljevanju zdruijo, npr. z obkroevanjem, ne riemo pa objektov vsote posebej. Pri besedilnih nalogah odtevanja simbolno nariejo zaetno stanje, spremembo (odtevanec) pa nakaejo s prertanjem.Besedilo v nadaljevanju prevedemo v matematini jezik, kjer izpostavimo besede, ki nakazujejo raunsko operacijo (npr. je priila e ima; imata skupaj; je imela so pojedli e ima).


23

Promet

Uenci irijo svoje znanje o prometnih znakih in drugih pravilih varnega obnaanja v prome-tu kot peci, kolesarji ali potniki. Prometne znake spoznavajo v odnosu med obliko in bar-vo ter njihovim sporoilom. Trikotni znaki z rde-im robom opozarjajo na nevarnost, okrogli znaki z rdeim robom prepovedujejo, modri okrogli znaki zapovedujejo, modri kvadratni ali pravokotni znaki obveajo. Seznanjajo se s tem, kaj poveuje varnost v prometu, ko so peci (vidnost), kolesarji (zait-na elada), sopotniki v avtomobilu (sede in varnostni pas), in kakne so nekatere zakoni-tosti varnega obnaanja v prometu (primerna hitrost, upotevanje prometnih znakov, upora-ba zaitne elade, varnostnih pasov, uporaba mobilnega telefona med vonjo, vonja pod vplivom alkohola ali drugih snovi) in drugo. Spoznavajo pravila obnaanja v javnih promet-nih sredstvih, v taksiju, na vlaku in v avtobusu. V znanih ali novih prometnih okoliinah naj svoje ravnanje opiejo. Ponudimo jim monost za opazovanje in opisovanje resninih promet-nih situacij. Znanje pa nato utrjujejo v igranih okoliinah v olskem okolju (dvorie, uilni-ca, olsko poslopje).

Prometna varnost je odvisna tudi od vremen-skih razmer, zato je treba to upotevati. Za ko-lesarje in druge udeleence so nevarne mokre ali zasneene in poledenele promet ne povri-ne. Kolesarji in motoristi pa morajo biti pozor-ni tudi na vrsto tal, po katerih vozijo. Gladek asfalt, lue na cesti ali peene poti zahtevajo manjo hitrost in vejo pazljivost.Skrb za varnost v prometu poveemo z var-nostjo pri drugih dejavnostih. Nekaterim uen-cem bodo e znani predpisi o varnosti na smuiu ali plavalnem bazenu. Pogovor naj stee e o drugih portih: Kje vse potrebuje-mo elado ali drugo zaitno opremo? Tudi za nekatera dela, ki jih opravljajo odrasli, je po-trebna elada ali druga zaitna oprema. Sem sodijo tudi oblaila, ki omogoajo vejo vid-nost delavcev. Nesree se dogajajo tudi doma ali v oli, nevarna so spolzka tla, visoka stop-nia in balkoni, elektrine naprave, orodja, nevarne snovi in drugo. Uence ob razlinih dogodkih in situacijah seznanimo z varnim ravnanjem in obnaanjem, ki prepreuje ne-sree in pokodbe.

Poznajo pomen prometnih znakov, ki jih sreujejo na svoji poti v olo, in znakov, pomembnih za vedenje pecev.

Poznajo pravila obnaanja v razlinih prevoznih sredstvih. Razumejo nevarnosti prometa v razlinih vremenskih razmerah. Znajo prepoznati nevarne situacije doma in v prostem asu ter se jim izogniti.

Spoznavanje okolja

Cilji

24 37


24

V Slovarju slovenskega knjinega jezika je uganka opredeljena kot kratko besedilo za raz-vedrilo in zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je treba uganiti. V tem poglavju smo izbrali uganke Nika Grafenauerja, ki se vsebinsko po-vezujejo s temo Promet. Razvijamo informacij-sko posluanje oz. posluanje z razumevanjem, ki je najpogosteja vrsta posluanja v oli, pa tudi razloujoe in razlenjujoe posluanje.Branje ugank oz. krajih umetnostnih besedil uencem olaja vstop v branje.

V tem poglavju spoznamo dva sklopa rk. Veliko pozornosti namenimo pravilnemu zapisu rk, uenci naj samostojno prepisujejo kraje pove-di, dopolnjujejo povedi in reujejo naloge, pri katerih povezujejo, obkroajo. Umetnostno besedilo Majde Koren Aligator v avtobusu ponuja veliko monosti za pogovor in je namenjeno posluanju, zato je tudi napisa-no z malimi tiskanimi rkami.

Spoznavajo zapovedi/prepovedi/opozorila, ki jih vidijo v svojem okolju in jih poveejo z ustreznimi piktogrami.

Zapovedi/prepovedi/opozorila, izraena z velelniki, zamenjajo z vljudnejimi izrazi.

Spoznavajo pravila varnega obnaanja v prometu. Se uijo in vadijo zaetno pisanje, glasove zapiejo z ustreznimi velikimi tiskanimi rkami, pri emer pazijo na dogovorjeno smer, obliko in velikost.

Vadijo glasno branje besed, enostavnih povedi oz. kratkih preprostih besedil, napisanih s tiskanimi rkami.

Posluajo/berejo uganke, jih doivljajo in razumevajo. Posluajo umetnostno besedilo. Spoznavajo in opazujejo razlike med svetom, v katerem ivijo, in domiljijskim svetom v knjievnem besedilu.

Spomnijo se, kako so si knjievno osebo ob posluanju besedila predstavljali.

Ob branju dopolnijo domiljijskoutno predstavo knjievne osebe. Poiejo podobnosti med knjievno osebo in seboj. Razmiljajo, kako bi ravnali sami, e bi bili v podobnem poloaju kot knjievna oseba.

Opazujejo, v em se oseba, ki jim je v veliki meri podobna, od njih razlikuje (ravnanje, ustva).

Zmoni so se viveti v knjievno osebo, ki je sicer drugana od njih, a jim je e vedno zelo podobna.

Slovenina

Cilji


25

Promet je zelo hvalena tema za obravnavo matematinih pojmov. Poleg pretevanja, obli-kovanja prikazov, vzorcev, obdelave podatkov ponuja veliko monosti za poglabljanje vsebin iz geometrije, predvsem like. Zato smo v tem poglavju precej pozornosti posvetili nalogam, pri katerih uenci poimenujejo, riejo, razisku-jejo like. Pomembno je, da poznajo osnovne like, jih oblikujejo iz papirja, na geoploi in spoznajo, da je lik neodvisen od njegove 'lege' (ne poznamo namre 'narobe obrnjenega tri-kotnika', kot se izrazijo otroci). Zato je treba paziti, da so reprezentacije likov raznovrstne in postavljene v razline 'lege'.Uenci so drevesni diagram spoznali e v pr-vem razredu, v tem poglavju bodo vanj razvr-ali like. Ne pozabimo, da je treba pri uvaja-nju drevesnega diagrama po dveh lastnostih

najprej izhajati iz uencem znane situacije (i-vali, igrae, vozila ), nato pa preiti na razvr-anje likov. Vozila so lahko tudi ustrezno izho-die za vpeljavo simbolov za ve, manj in enako. V vozilih se namre pelje razlino te-vilo potnikov, kar je dobro izhodie za primer-janje tevil in vpisovanje ustreznih simbolov. Vpeljava simbolov za odnose lahko poteka na razline naine, s katerimi uencem pomaga-mo, da si zapomnijo, v katero 'smer' je obrnjen znak (znana je npr. vpeljava znakov za odnose s ptijim kljunom). Pomembno pa je tudi, da uenci znajo s simboli zapisan odnos konkret-no in grafino predstaviti ter da znajo zapis s simboli tudi prebrati.Pri aritmetiki pa v tem poglavju utrjujemo ra-unanje ter poimenujemo rezultata pri sete-vanju in odtevanju: vsota in razlika.

Primerjajo tevila po velikosti. Zapiejo odnose med tevili (, =). Prepoznajo, opiejo in poimenujejo geometrijske like. Odkrijejo in ubesedijo lastnost, po kateri so bili predmeti razporejeni. Ponazorijo razporeditev predmetov z razlinimi prikazi (Euler-Vennov in drevesni prikaz).

Spoznajo razline strategije reevanja problemov in jih uporabljajo pri reevanju podobnih problemov.


Preberejo preglednico, figurni prikaz, rtini prikaz in prikaz s stolpci oziroma vrsticami.

Predstavijo podatke z dano preglednico in s figurnim prikazom (vrstinim ali stolpnim).

Poznajo pojma vsota in razlika.

Matematika

Cilji


26

Prometne uganke so motivacija za obravnavanje ire teme: Promet. Uitelj/-ica ali uenec, ki e zna dobro brati, prebere besedilo, uence pa spodbudimo, da natanno posluajo. Navajamo jih tudi, da poakajo z odgovorom, e ga e poznajo, dokler ga ne najdejo e drugi. Spodbudimo jih, da si izmislijo e svoje uganke na temo promet.Uenci opisujejo dogajanje na sliki. Pozorni naj bodo na vse udeleence v prometu, na prometne znake (katerih geometrijskih oblik so) in

oznake na tleh ter semaforje. V katero smer se gibljejo vozila, peci in kolesarji, ali nosijo elado, ali med vonjo telefonirajo, upotevajo prometne znake pri parkiranju itd.? Uenci naj pripovedujejo o svojih izkunjah, o vonji starev in nepravilnostih, ki jih opazijo v prometu. Sem sodi tudi odnos in ravnanje s prometnimi znaki in drugo javno cestno opremo.Iz papirja izreejo oblike prometnih znakov (krog, trikotnik, kvadrat in pravokotnik) ter jih poimenujejo.

Naloga je namenjena vpeljavi simbolov za velikostne odnose. Uenci primerjajo tevilo oseb v vozilih in spoznajo simbole za ve, manj in enako. Uencem pomagamo, da si zapomnijo, v katero smer sta obrnjena znaka ve/manj. Uencem lahko to prikaemo tudi s ptijim kljunom/krokodiljim gobcem/ribjimi usti bolj so usta odprta, veje tevilo rvov/rib lahko poje, zato je simbolni znak razirjen proti tevilu, ki je veje.Uenci naj s konkretnim materialom, npr. z link kockami, sestavljajo stolpce in predstavijo relacijo. Konkretno situacijo z link kockami naj predstavijo tudi grafino, zapiejo s simboli in preberejo.

Delo z ubenikom


27

Uenci so v drugi nalogi izrezali in ponovili poimenovanja geometrijskih likov. V tej nalogi oblikujejo figure (vozila) le iz trikotnikov, pretejejo tevilo uporabljenih trikotnikov, primerjajo tevilo, pri emer odnose zapiejo z velikostnimi znaki.Podobno lahko sestavljajo figure iz krogov, kvadratov , pretejejo, koliko posameznih likov so uporabili, primerjajo in zapiejo velikostne odnose ter ob tem utrjujejo poimenovanja geometrijskih likov.Iz ponujenih trikotnikov v prilogi sestavljajo geometrijske like. Uencem lahko ponudimo tudi, da sestavijo kakno obliko iz Tangrama.

Tudi pri tretjem sklopu rk T, J, O delamo vaje za sluno zaznavanje uenci iejo zadnji glas v besedi, iejo rke v slikovni stavnici, jih zapisujejo na tablo in v zvezek. Iejo nove besede na dane glasove in povedo, ali jih sliijo na zaetku, v sredini ali na koncu. Pokaemo jim, kako se rke zapiejo. Pri tem z besedami opiemo poteze in poudarimo smer pisanja. Uenci rke zapisujejo v delovnem ubeniku in zvezku.Berejo kraje besedilo. Besedilo najprej posluajo, nato berejo po delih, vsak uenec delek besedila, kasneje berejo tiho. Pri zapisovanju imen in prepisovanju besedila smo pozorni na estetski videz ter na pravilnost zapisa. Navajamo jih, da prepisano besedilo e enkrat preberejo in sami najdejo v njem napake in jih popravijo.


28

Uenci poznajo drevesni diagram za razvranje po eni lastnosti iz prvega razreda. Pred uvajanjem drevesnega diagrama po dveh lastnostih izhajamo iz uencem znane situacije (npr. razvranje vozil po barvi in tevilu koles (je/ni rdee; ima/nima 4 koles); razvranje razlinih likov po barvi in obliki (je/ni rumen; je/ni trikotne oblike). Podobno kot v prvem razredu lahko pripravimo drevesni diagram na tleh ali ga nariemo na tablo. Uenci s slikovnim materialom potujejo po drevesnem diagramu (po deblu do kronje z upotevanjem lastnosti in njenega zanikanja).V nadaljevanju uenci iz priloge izreejo prometne znake in jih razvrajo po poljubnih lastnostih (barvi, obliki, pomenu). Uence seznanimo z zvezo med obliko in pomenom znaka v prometu (okrogli znaki prepovedujejo ali zapovedujejo, trikotni znaki opozarjajo, kvadratni ali pravokotni pa obveajo) in o tem, kaj konkretni znaki pomenijo. Ob ogledu drevesnega diagrama ponovimo pomen simbolov in uence opozorimo na

dve lastnosti, po katerih samostojno razvrajo izrezane prometne znake (je/ni okrogle oblike; je/ni rde). Preverimo reitve naloge in se pogovorimo o monostih razlinih reitev.

Pred risanjem oblik prometnih znakov/likov uenci nastavljajo razline oblike likov na geoploah. Ponudimo jim geoploe z nalogami: prikaite en kvadrat/pravokotnik/trikotnik; dva razlino velika kvadrata; tri razlino velike trikotnike ipd; enako velike trikotnike, ki leijo v razlinih 'legah'/'smereh'; im ve razlino velikih pravokotnikov in razlinih oblik. Nazadnje naj ustvarjajo samostojno in sestavijo sliko iz razlinih likov. Pri dejavnostih naj uenci pokaejo oblikovane like tudi drugim in se pogovarjajmo o razlikah.Preidemo na nalogo, pri kateri jih najprej opozorimo na slike geoplo v delovnem ubeniku, kjer pike na listu predstavljajo epke na geoploi. Pri risanju naj uporabljajo ablono. Like pobarvajo. V zadnjem delu naloge nariejo risbo iz rt.

Ogledamo si slike in preberemo besedila pod njimi. Uenci pripovedujejo o svojih izkunjah glede noenja elade, o tem, kdaj je elada obvezna in zakaj je potrebna. Katera oblaila in oprema nas e varujejo pri portu in pri delu?


29

Naloga je namenjena utrjevanju setevanja in odtevanja do 20. V uvodu poiimo im ve raunov, pri katerih je rezultat 7. Pri tem uence opozorimo, da iemo raune, s katerimi lahko 7 dobimo s setevanjem ali odtevanjem tevil do 20. Uenci samostojno nadaljujejo reevanje naloge izraunajo

raune v poljih in pobarvajo tiste z rezultatom 7. e se premikajo po pobarvanih poljih, izvedo, s im se je deklica peljala do igria. Ponovimo, kdaj vse nosimo elado.

Uenci pripovedujejo o razlinih nevarnostih na cesti, e so na njej kot peci, kot kolesarji ali kot potniki. Katere zunanje okoliine poveajo nevarnost in zahtevajo e vejo previdnost (vreme, cestna povrina, vidljivost )? Opiejo dogajanje na slikah in vzroke za nesree. Izmislijo si in nariejo primeren simbol za opozorila za nevarnost, na primer prevrnjeno kolo kot znak za spolzko cestie, sneinko kot znak za led, kresniko kot znak za vidnost ali kaj podobnega.Spoznavajo slikovne zapise. Povedo, kje jih lahko e vidijo in kateri zapisi so to. Oblikujejo svoje slikovne zapise in poskuajo s povedjo izraziti piktogram. Loijo slikovni zapis od besednega.

Izraajo zapovedi/prepovedi/opozorila, vezana na promet. Piktograme, ki jih vidijo v svojem okolju, razloijo in izrazijo z velelno povedjo. Velelnike zamenjajo z vljudnejimi izrazi in jih primerjajo, povedo svoje obutke ob manj ali bolj vljudno izraenih zapovedih. Sklenejo dogovor za vljudno medsebojno izraanje zapovedi/prepovedi/opozoril.

Podobno nalogo s tetjem vozil v okolici ole so uenci reevali e v prvem razredu. Tokrat so prikazani podatki v preglednici in s stolpcem. Preberemo prikaz s stolpci in ga prevedemo v tetje s rticami in zapisom tevila vozil v preglednici. Prikaemo e druge monosti oznaevanja tetja (samo pokonne rtice ali krici).Nato uenci odgovarjajo na vpraanja. Rezultate vrednotimo tudi z vpraanji: kdaj je bil zrak najbolj onesnaen in zakaj, za koga in zakaj bi bilo takno raziskovanje/tetje uporabno, zakaj je Lovro za prikaz tevila vozil uporabil prikaz s stolpci ipd.V nadaljevanju lahko uence spodbudimo k samostojnemu enotedenskemu tetju vozil. Pogovorimo se, kdaj in kje bodo opazovali in teli promet, ter doloimo asovni interval. Pripravimo jim preglednico za tetje. Ko prinesejo zbrane

podatke, jih prikaejo e s prikazom s stolpci. Ponudimo jim ogrodje za prikaz s stolpci, kjer so e napisani dnevi in legenda (uenec le pobarva doloeno tevilo polj), ter jih z vpraanji spodbudimo k vrednotenju in primerjanju dobljenih rezultatov.

Pred reevanjem naloge uencem ponudimo nekaj parov razlinih tevil do 20, kjer iz vsakega para tevil zapiejo dva rauna (setevanje in odtevanje). Poimenujemo rezultata pri setevanju (vsota) in odtevanju (razlika).Uenci samostojno reujejo raune setevanja in odtevanja in na koncu obkroijo rezultat.


30

Naloga je namenjena utrjevanju raunanja do 20. Uenec najprej izrauna raune, nato pobarva pot, po kateri bo peljal avtobus. Barvno polje nakazuje, da avtobus nadaljuje pot v smeri dobljenega rezultata.

Ponovimo poimenovanja rezultatov setevanja in odtevanja. Uenci zapiejo vsoto in razliko danih tevil.

Ponovimo pravila za vonjo v avtobusu. Nekatera pravila so povezana z varnostjo (varnostni pas), druga pa z obnaanjem na javnih mestih (vpitje, prerivanje, hranjenje ). Zapovedi skupaj preberemo, nato jih uenci individualno poveejo z ustreznim znakom. Reitev preverimo.

Sestavijo svoj nabor piktogramov, kako se vedemo na cesti, ploniku, olskem izletu itd. Nariejo piktograme in jih poskuajo razloiti. Izraajo se v zbornem jeziku.

Pisateljico Majdo Koren, nagrajenko veernice in dobitnice Levstikove nagrade, smo sreali e v prvem razredu pri branju zgodb iz knjige Mici iz 2.a. Tokrat je zgodba Aligator v avtobusu lahko spodbuda za spoznavanje preostalih zgodb iz knjige Zgodbe zajca Zlatka. Pisateljica je napisala 25 zgodb in vsaka izhaja iz ene rke abecede.Pred posluanjem besedila uenci oblikujejo svojo domiljijsko predstavo aligatorja, ki pride v avtobus. Pripovedujejo in posluajo drug drugega ter izraajo svoje mnenje.Nato uenci posluajo zgodbo in poskuajo ugotoviti, katera rka je najpogosteja v njej. Ko ugotovijo, da je to rka A, poiejo v besedilu im ve besed, ki se zanejo s rko A. Temu sledi vsebinska analiza besedila. Poiejo glavnega junaka in ga predstavijo. Primerjajo, kako so si knjievno osebo predstavljali pred posluanjem besedila in kakno mnenje imajo o njej po posluanju. Dopolnijo domiljijskoutno predstavo knjievne osebe, obnovijo zgodbo.

Poiejo podobnosti med knjievno osebo in seboj. V em sta si podobna in v em ne? Katero ravnanje ocenjujejo kot pozitivno in katero ne? Razmiljajo, kako bi ravnali sami, e bi bili v podobnem poloaju kot knjievna oseba. Pripovedujejo, kako se obnaamo na avtobusu. Kaj je aligator naredil prav in kaj ne?Uenci ovrednotijo njegovo ravnanje. Z junakom v zgodbi se identificirajo.Po posluanju zgodbe sledi pogovor ob vpraanjih, ki jih postavlja uitelj/-ica ali eden izmed uencev. Uenci odgovarjajo na vpraanja o razumevanju besedila. Prisluhnejo e drugim zgodbam iz knjige. Besedilo nadgradijo z risanjem.


31

etrti sklop rk K, L, U uvedemo z iskanjem rk v besedah, npr. mleko, list, kladivo, ura, muha, traktor Uenci doloijo mesto izbrane rke v besedi. rke poiejo na slikovni stavnici in sestavijo besede, ki vkljuujejo e znane rke. Temu sledi zapis na tabli in v zvezek. Pozorni smo na pravilen zapis rk. Uenci zapisujejo rke v delovni ubenik in zvezek.Berejo kraje besedilo, glasno in tiho, in dopolnjujejo manjkajoe povedi s pomojo sliic. Pozorni so na zapis konnega loila pike.


32

Pokrajine so razline

Uenci spoznavajo razline sestavine pokraji-ne in njihovo poimenovanje. Ugotovijo, da pri poimenovanju nimamo enotnih pravil. Tako je lahko vija vzpetina sredi ravnine gora (mar-na gora), eprav je nija od kaknega hriba (Nanos). V splonem naj bi bile gore visoke vzpetine, ki so skalnate, niso porasle in jih vi-dimo od dale. Hribi so nije vzpetine in so porasli, pogosto tudi z gozdom. Grii so manj-e vzpetine, pogosto so obdelani in naseljeni. Uenci opazujejo in opisujejo najprej svoje oko-lje, pokrajino, ki jo zajamejo s pogledom s kak-nega primernega razgledia. Primerjajo naj svoj pogled okolice z zemljevidom te okolice, na zemljevidu naj prepoznajo pomembne zna-ilnosti: hrib, reko, most, cesto Poimenujejo naj sestavine pokrajine, ki jih poznajo: ime reke, hriba, naselja , ter opisujejo razline po-krajine na posnetkih iz Slovenije, blinjih drav in z drugih koncev sveta. Skuajo ugotoviti, na kakne naine lahko predstavimo pokrajino. Spoznavajo preproste zemljevide in jih berejo, opisujejo, kakna je razlika med zemljevidom in maketo, kaj ponazarja globus. Pomembno pri vseh teh predstavitvah je, da se uenci za-vedajo razlik v velikosti med resnino pokrajino

in njenim prikazom na zemljevidu, maketi ali globusu in da spoznavajo pomen znakov, s po-mojo katerih beremo zemljevide.Spoznavanje geografskih znailnosti pokrajine povezujemo s lovekovim posegom vanjo in s posledicami, ki jih lahko ima ta poseg na na-ravno okolje. e je mogoe, si tak poseg v oko-lico tudi ogledamo (peskokop, kamnolom, jez in jezero, avtocesta). Uence spodbujamo k razmiljanju, kako to spremeni ivljenje ivali in kako se spremeni rastlinski svet ter zakaj je bilo to potrebno.Vsa zemljia imajo svojega lastnika. Lastniki polj in gozdov so lahko kmetje ali kmetijska podjetja, lastniki vrtov so posamezniki, krajev-ni park je obiajno obinska last. Za njihovo vzdrevanje skrbijo lastniki. Meje so oznaene z mejniki, ograjami, ivimi mejami Javne po-vrine so dostopne vsem, vendar vedenje na njih doloajo pravila javnega reda, ki nam po-vedo, kaj na teh povrinah smemo delati in esa ne. Mnoge od teh povrin so namenjene otrokom, zato je pomembno, da ti do njih vzpo-stavijo primeren odnos, tj. da ne pokodujejo opreme namerno, ne smetijo povrin ter ne pokodujejo rastlin itd.

Vedo, da so pokrajine po svetu in pri nas razline. Spoznajo naine predstavljanja geografskega okolja (peskovnik, zemljevid, globus).

Znajo opisati, kako sami in drugi vplivajo na naravo. Vedo, da so spremembe v okolju vasih za ivali ali rastline ugodne, vasih pa kodljive, lahko pa so za nekatere ugodne in za druge kodljive.

Spoznavanje okolja

38 49

Cilji


33

Za razvijanje sporazumevalnih zmonosti je po-membno, da uenci prepoznavajo razlina raz-merja v povedi, to so: koliinska, krajevna, a-sovna, vzrona, namerna Pozorni smo na rabo ustreznih konnic ter predlogov za opiso-vanje poloaja bitij in predmetov. Ob njih uporab-ljajo pravilno obliko samostalnika. Ko opazujejo premikanje in poloaj bitij/predmetov, vadijo tudi rabo pravilnih vpraalnih prislovov.Sodobno pravljico Postaja za ptice iz zbirke pravljic Krojaek Hlaek Leopolda Suhodola-na postavljamo ob bok zaetku bralne znake, ki jo v vsej Sloveniji zanemo 18. septembra (ko se spominjamo rojstva in smrti mladinske-ga pisatelja Franceta Bevka).In zakaj Krojaek Hlaek? Zaetnika bralne znake sta Leopold Suhodolan in Stanko

Kotnik, uitelja s Korokega. Na osnovni oli v Prevaljah ta dan obeleijo s posebnim pro-jektom Krojakov dan, ki bi bil lahko motiva-cija za obravnavo besedila in raziritev v pro-jekt, spoznavanje pravljic iz omenjene knjige oziroma obisk knjinice in ogled avtorjevih del. Gibanje bralna znaka se je s Prevalj raz-irilo po vsej Sloveniji in uence spodbudilo v svet branja. Ob poeziji, ki jo spoznavamo v tem poglavju, bogatimo domiljijski svet uencev, ponudimo jim monost za nadaljnje ustvarjanje in pripo-vedovanje ob pesmih, ponavljamo pojme pes-nik, kitica, rima.Uenci naj ob pesmi spoznavajo tudi avtorja Neo Maurer in Andreja Rozmana Rozo.

Vadijo izraanje prostorskih razmerij z ustreznimi predlogi (npr. v, na, skozi, ez, mimo, pred itn.) in sklonskimi oblikami samostalnikov.

Uijo se in vadijo zaetno pisanje, glasove zapiejo z ustreznimi velikimi tiskanimi rkami, pri emer pazijo na dogovorjeno smer, obliko in velikost.

Vadijo glasno branje besed, enostavnih povedi oz. kratkih preprostih besedil.

Posluajo knjievno besedilo. Spoznavajo in opazujejo razlike med svetom, v katerem ivijo, in domiljijskim svetom v knjievnem besedilu.

Podatke o knjievni osebi iz besedila dopolnijo s podobami iz vsakdanje izkunje ter domiljijskimi predstavami, ki izvirajo iz posluanja oz. gledanja drugih umetnostnih del.

Izraajo predstavo knjievnega prostora (risba) in svojo predstavo primerjajo s predstavami soolcev; ob ponovnem branju svojo predstavo dopolnjujejo.

e naprej poglabljamo vsebine iz aritmetike in geometrije, ki jih uenci e poznajo. Poudarek je na orientaciji v prostoru in na ravnini, na branju legend, raunanju do 20 (vkljuili smo tri setevance in ob konkretni situaciji tudi

asociativnostni zakon za setevanje tri se-tevance (seveda tudi ve) lahko setevamo v poljubnem vrstnem redu).V naravi in okolici je vse polno geometrijskih oblik, predvsem modelov geometrijskih teles.

Slovenina

Matematika

Cilji


34

Uenci naj oblike predmetov, stavb poime-nujejo in pri tem uporabljajo izraze za poime-novanje geometrijskih teles. Prevedba tridi-menzionalne makete mesta v nart mesta na papirju pa lahko predstavlja novo problemsko situacijo, pri kateri tridimenzionalne objekte nadomestijo dvodimenzionalne oblike oz. liki.

Ob natannem opazovanju slik v delovnem u-beniku pa bomo lahko ugotovili, da so okrog nas prisotne rte, nenavadne oblike dreves, stavb , ki predstavljajo odlino izhodie za razgovor z uenci o raznolikosti in podobnosti vsega ivega in neivega okrog nas.

Orientirajo se na ravnini in v prostoru. Uporabijo na konkretni ravni zakon o zamenjavi in zakon o zdruevanju setevanja (komutativnost in asociativnost).

Prepoznajo, opiejo in poimenujejo geometrijska telesa in geometrijske like.


Nastavijo in pretejejo vse mone izide pri najpreprostejih kombinatorinih situacijah (razporeditve treh predmetov).

Vesela pesem spodbuja otroko domiljijo. Radost v pesmi razgiba domiljijsko sporoilo, ki se mu uenec zlahka prepusti. Mlademu bralcu je prav gotovo blizu zanimivo doivetje, da bi imel cesto, ki bi ga peljala v sleherni kraj. Ob posluanju se osredotoi na osrednjo misel, ki ga miselno in ustveno prevzame. Ob pesmi nadgradimo ustveno sporoilo z uenevimi domiljijskimi podobami sveta.

Delo z ubenikom

Cilji


35

Preberemo besedilo naloge, s pomojo legende pa preberemo zemljevid. Nato beremo besedilo od stavka do stavka, uenci z rdeo barvico riejo pot, ki jo naredi Kaja do babiine hie, in z modro barvico pot od babiine hie do doma. Pogovorimo se o poti, ki jo je opravila Kaja od doma do babice in od babice do doma. Ali je bila pot enaka, ali je bila enako dolga? Kaja je tela hie v obeh naseljih v eno stran in v drugo stran. Vedno je pretela enako tevilo hi. Nalogo poveemo z matematinim pojmom zamenljivosti. Vsota je enaka, e setevanca zamenjamo. Vseeno je, ali Kaja seteje tevilo hi v domaem naselju in priteje tevilo hi v drugem naselju ali obratno, najprej v drugem naselju in nato v domaem. Vsota vseh hi je v obeh primerih enaka.

Ogledamo si fotografije razlinih pokrajin in jih skuamo opredeliti kot ravnina, hribovje, gorovje, grievje. Uence opozorimo, da so pokrajine po svetu lahko zelo razline. V Sloveniji je grievje in hribovje poraslo z gozdom ali obdelano, na ravninah so naselja, polja in druge obdelovalne povrine. Lahko pa so ravnine puave ali pa je hribovje popolnoma poraslo z gozdom. Vsebine spoznavanja okolja povezujemo s slovenino. Ve gora sestavlja gorovje, po analogiji sestavljajo e druge besede: ve hribov sestavlja hribovje, ve griev sestavlja grievje , ve njiv pa sestavlja polje.

Na fotografiji je prikazana maketa mesta Ljubljane. Uporabimo lahko e druge makete, uenci naj ugotavljajo razlike in podobnosti med maketo in resnino pokrajino ali naseljem. Kaj je prednost makete in esa na maketi ne vidimo? Ogledamo si globus in poiemo kraje, ki jih uenci poznajo ali so vsaj sliali zanje. Na globusu poiemo Slovenijo in blinje drave. Poimenujemo kontinente. Uenci naj poimenujejo geometrijsko telo, ki je oblike globusa.Ogledamo si zemljevid Slovenije. Poiemo veje reke in mesta ter priblino lokacijo svojega kraja. Uporabimo legendo za doloanje lokacij razlinih dejavnosti ali znamenitosti.


36

Zberemo kartonsko embalao najrazlinejih oblik in poimenujemo oblike (kocka, kvader, valj, prizma). Po zgledu makete namiljenega naselja na fotografiji naj uenci najprej individualno naredijo vsak svoj objekt. Uporabimo barvne papirje in lepilo. Vsebina se povezuje z obdelavo papirja.

Natejemo lastnosti papirja in kartona. Uporabimo besede prepogniti, zgubati, zravnati, prilepiti, odrezati Iz posameznih izdelkov sestavimo naselje. To je lahko domiljijsko ali pa maketa resninega naselja. Doloimo stavbe in funkcijo stavb v naselju. Po maketi naselja naj se uenci orientirajo. Kaj je pred, kaj je za, kaj le levo od, desno od posameznega objekta? Tridimenzionalno maketo naselja prevedemo v nart naselja na papirju, kjer tridimenzionalne oblike nadomestijo dvodimenzionalne oz. liki. Pri tem si lahko za ponazoritev pomagamo z grafoskopom, na katerega postavimo naselje iz modelov geometrijskih teles in ga projiciramo na tablo. Obriemo in pobarvamo like ter dobimo nart mesta. Poimenujemo narisane like. Uenci nato svojo maketo naselja opazujejo od zgoraj in nariejo nart.

Uenci oznaijo, kako si predstavljajo pogled pilota letala. Seznanjamo jih s pogledom od zgoraj. Ta pogled uporabljamo na zemljevidih.Posamezne toke akrobatov so izhodie za raunanje s tremi tevili. Prva toka, pri kateri si sledijo dogodki v asovnem zaporedju, prikazuje setevanje treh setevancev. Med opisovanjem dogajanja pri prvi toki zapiemo raun in ga izraunamo v enakem zaporedju, tako da najprej setejemo prva dva setevanca in nato pritejemo e tretjega. Nato uencem ponudimo link kocke, ki jih sestavljajo v kao po navodilih (npr. zdrui tri rumene, tiri modre in est zelenih kock v kao), zapiejo raun, koliko kock so uporabili, in pojasnijo, kako so raunali. Predstavimo razline monosti setevanja ve setevancev, pri emer ni pomembno, katera dva setevanca setejemo najprej.

Ogledamo si drugo akrobatsko toko in med opisovanjem zapiemo raun, kot si sledi dogajanje. Najprej odtejemo prvo tevilo in nato od dobljene razlike odtejemo e drugega. Znova jim ponudimo link kocke, s katerimi najprej sestavijo kao, npr. s 15 link kockami, in nato odstranjujejo kocke po navodilih (npr. odstrani est kock in nato e tri). Soasno lahko ponazarjamo odstranjevanje z risanjem kvadratkov na tablo in prertavanjem. Zapiemo raun in pojasnimo, kako smo odtevali. Ali bi bil rezultat enak, e bi najprej odteli drugi odtevanec? Predstavijo problem z link kockami in pojasnijo, da v raunu odtevanja z ve tevili ni pomembno, katero tevilo (odtevanec) odtejemo najprej od danega zmanjevanca.Ogledamo si e tretji primer, opiemo dogajanje in zapiemo raun, kot si sledi zaporedje v akrobatski toki. Z link kockami enake barve sestavljajo kao po navodilih (npr. vzemi pet kock, dodaj jih sedem, nato odvzemi tri). Nato zapiejo raun in pojasnijo, kako so raunali. Lahko jih spomnimo, da pri setevanju vrstni red setevancev ni pomemben in da iejo razline strategije setevanja (npr. pri raunu 3 + 9 + 7 je najprej smiselno seteti 3 in 7 ter vsoti priteti e 9).


37

Uenci utrjujejo setevanje in odtevanje s tremi tevili, tako da poveejo rezultate z znaki in geografskimi znailnostmi, ki so predstavljeni v legendah. Uporabljeni so standardni znaki, ki jih uporabljamo na zemljevidih.

Reujejo kombinatorini problem, tako da z uporabo konkretnih materialov nastavijo vse mone izide oz. raune treh setevancev.Najprej nakaemo problem na konkretni ravni s keglji ali link kockami, v nadaljevanju uenci zapiejo vse mone raune, jih izraunajo in pojasnijo, da pri raunanju ve setevancev lahko poljubno setevamo, torej vrstni red raunanja oz. zapisa setevancev ni pomemben. To pravilo uporabimo pri razvijanju razlinih strategij raunanja, kot je opisano pri nalogi 5.

Uenci zapiejo rke, tako kot kaejo puice. Opozorimo jih na pravilen zapis rke.Imenujejo predmete in ivali na slikah, besede glaskujejo in jih zapiejo.Poiejo e druge besede z danimi rkami ter jih zapiejo.Besedilo pri 10. nalogi najprej skupaj vekrat preberemo, tako da berejo vsi uenci, nato ga prepiejo v zvezek.

Ogledamo si fotografiji in preberemo podpise. Pojasnimo in, e je mogoe, tudi pokaemo, kaj je jez in kaj kamnolom. Pogovarjamo se o tem, zakaj je bil potreben ta poseg v naravno okolje in kaj to pomeni za ljudi v okolici, za rastline in za ivali. Omenimo e druge posege, ki vplivajo na ivljenje ljudi in naravno okolje (pozidana polja, gradnja avtoceste, odlagalia za odpadke ).


38

Ogledamo si zemljevid in ga beremo s pomojo legende. Doloimo, kateri kraj na zemljevidu je Zgornji Log in kateri je Spodnji Log. V prazen prostor uenci preriejo zemljevid in vanj nariejo cesto. Cesta pelje ez reko. Za cesto in reko uporabijo znake iz legende. Odgovorijo na vpraanje, kako je nova cesta vplivala na ivljenje ivali v gozdu in na rastline. Nekatere ivali so se preselile, drugim so uniili brloge in zatoia, nekatere manje ivali so tudi poginile. Drevesa so morali posekati, tako so pregnali tudi ivali, ki so tam ivele. Enako se je zgodilo s podrastjo in ivalmi v njej. Del zemeljske prsti so morali odstraniti, tudi tu je ivelo veliko rastlin in drobnih ivali.

Kratka osemvrstina pesem ponuja veliko monosti za pogovor (kaj bi storili sami, e bi naleteli na smeti v naravi, ali ste tudi sami e opazili divje odlagalie smeti, kako ste ravnali itd.) in za nadaljevanje izpovedi. Uenci lahko v obliki pesmi ali proze piejo nadaljevanje zgodbe. Spodbudimo jih, da izrazijo svoj odnos do nepravilnega odlaganja odpadkov.Pesem lahko poveemo tudi z risanjem piktogramov na temo divjih odlagali odpadkov in ponovimo velelne povedi: zapovedi, prepovedi in opozorila.

Naslednji sklop rk D, S, uvajamo na ustaljen nain doloamo mesto izbranega glasu v besedi, iemo rke v slikovni stavnici, zapisujemo rke in besede na tablo in v zvezke.Pri tirinajsti nalogi uenci oblikujejo smiselne povedi. Te prepiejo v zvezek. Lahko sestavljajo podobne naloge in jih reujejo v dvojicah.Vasih se streica pri zapisu rke izgubi. Pri petnajsti nalogi utrjujemo pravilen zapis besed, pri katerih so streice na napanih mestih ali jih sploh ni. Uenci streice dodajo ali jih prertajo. Tudi pri tej nalogi naj nadaljujejo dejavnost, iejo besede, v katerih so glasovi C, , S, , in so pozorni na zapis streic.


39

Uvod v posluanje pravljice Postaja za ptice je pogovor o igrah. Uenci pripovedujejo o svojih najljubih igrah, kje se jih igrajo, s kom in zakaj se jih radi igrajo.Igrajmo se igro: najlepi oblak na nebu. Uenci gledajo skozi okno ali jih peljemo na olsko dvorie in opazujejo oblake ter pripovedujejo, kaj vidijo v njih. Ker je to jesenski as, smo pozorni tudi na ptice. Kam potujejo? Uence usmerjamo, da pripovedujejo o domiljijskih poteh ptic selivk. Kaj bodo doivele lastovke na svoji poti na jug, kaj race, kaj torklje itd.?

Uvodni motivaciji sledi branje besedila, ki je spodbuda za branje celotne zbirke pravljic Z vami se igra krojaek Hlaek. Uence na branje pripravimo, jih umirimo. Po branju sledi pogovor o besedilu in razlaga manj znanih besed.Nadgradnja zgodbe: uenci pripovedujejo nadaljevanje zgodbe oziroma pogovor med Hlakom in otroki. Preberemo e druge zgodbe iz knjige. Po vsaki zgodbi sledi analiza besedila, razlaga manj znanih besed, odgovori na vpraanja in nadgradnja besedila.


40

V daljavi in goavi

Pri prvem samostojnem knjievnem poglavju obravnavamo slovensko ljudsko pravljico Za-kaj tee pes za zajcem in avtorska dela Veve-rica pekarica Daneta Zajca, Jesen ee laske drevesom Bine tampe mavc, Dedek je Gustava Strnie in Zrcalce Grigorja Viteza. Knjievna besedila jim pribliamo z zavzetim pripovedovanjem oz. branjem. Uenci naj po posluanju aktivno sodelujejo pri pogovoru o besedilu, predstavijo pravljine junake, nada-ljujejo in nadgradijo vsebino pravljic, se vivi-jo v junake in jih primerjajo med seboj. Obrav-navo knjievnega besedila zakljuimo s poto-vanjem po domi ljijskih svetovih, poustvarja-njem, risanjem in dramatizacijo besedila.Tovrstna umetnostna besedila prenaajo kul-turno dediino, tako ljudsko kot umetno, ter pozitivno vplivajo na otrokovo vsestransko vzgojo, tako estetsko kot moralno in osebnost-no. Besedila bogatijo otrokovo ivljenje in nje-gov besedni zaklad. Pravi pomen in vpliv prav-ljice je mogoe obutiti ter ves njen ar do-iveti, e jo posluamo ali beremo v njeni pr-votni obliki, torej ne le kot odlomke, zato pri-poroamo, da pravljico Zrcalce spoznajo naj-prej kot celoto, ele nato beremo odlomek in dramatiziramo zgodbo (odlomek ali celoto).

Pravljica Zrcalce temelji na ponavljanju, zajek najde zrcalce in ivali, ki prihajajo na gozdno jaso, se zagledajo v njem ter so prepriane, da je to njihova slika. Medsebojni odnosi ivali so napeti, neprijazni, nestrpni in nevljudni. Tem je ve kot dovolj za poglabljanje doivljanja bese-dila, pogovor in igro.Z uenci se v uvodu pogovorimo, kaj ohranja odnose prijazne, tople in strpne, kdaj ti odnosi niso ve taki, kaj pomeni mo, ki razveljavi na-petost, a pusti odgovore odprte, po posluanju pa je as za pogovor o razumevanju pravljice ter o odzivih nanjo.Tudi pravljica Zakaj pes tee za zajcem, ki je predstavljena v stripu, ima podoben problem: spor in nereen konec. To je aljiv strip, v ka-terem sta vlogi zajca in psa zamenjani. Zajec, ki je po navadi rtev, je tokrat prebrisanec, ki ukani psa, mu vzame evlje in jih ne plaa. Pes se v jezi zapodi za njim in preganja ne le njega, ampak vse njegove sorodnike.Spoznavanje poezije vrhunskih slovenskih ustvarjalcev: Daneta Zajca, Bine tampe mavc in Gustava Strnie, omogoa uencem potovanje v svet besed, bogatenje jezika in poglabljanje doivljanja umetnosti.

Posluajo pesem in jo sami poskuajo prebrati. Opazujejo pesem in zaznavajo kitico kot zgradbeno in pomensko enoto. Izraajo razumevanje pesmi in ga primerjajo z razumevanjem soolcev; ob ponovnem branju poglabljajo razumevanje.

Zaznavajo in doivljajo zvonost pesmi. Izraajo predstavo knjievnega prostora in svojo predstavo primerjajo s predstavami soolcev.

Zaznavajo ritem pesmi in ga povezujejo z njeno sporoilnostjo. Zaznavajo rimo.

Slovenina

50 55

Cilji


41

Zaznavajo in doivljajo posamezne dogodke v knjievnem besedilu kot zaokroene celote. Sledijo zaporednemu toku dogodkov. Dogajanje povezujejo s svojimi izkunjami.

Dogodke iz knjievnega besedila urejajo (vzrono-posledino, asovno). Izraajo svojo predstavo knjievnih junakov (npr. z lutko). Domiljijsko predstavo dogajalnega prostora in asa povezujejo s svojimi izkunjami iz vsakdanjega sveta in iz drugih umetnostnih del.

Loujejo realni in domiljijski svet, razlikujejo pravljini in realistini dogajalni prostor.

Izraajo in primerjajo svoje doivetje, ustva, predstave in misli, ki se jim vzbudijo pri posluanju/branju.

Razvijajo zmonost predstavljanja, vivljanja v osebo, 'poistovetenja' z njo in privzemanja vloge osebe.

Spomnijo se, kako so si knjievno osebo ob posluanju besedila predstavljali; ob branju dopolnijo domiljijskoutno predstavo te knjievne osebe.

Zaznavajo tiste motive za ravnanje knjievnih oseb, ki jih poznajo iz lastne izkunje.

Preberemo pesem. Po interpretativnem branju se posvetimo doivljanju pesmi in ele nato zunanji podobi pesmi, tetju kitic in iskanju rim.Uencem zastavljamo vpraanja, ki poglabljajo njihovo doivljanje pesmi: Kje ima veverica pekarno? Zakaj ima okoli pasu bel predpasnik? Na kateri veji sedi in kaj dela?Pozorni smo tudi na pravilno razumevanje besedila: Kaj pomenijo besede: goava (je to gosto ali redko grmievje), kaj luine (zunanji ali notranji del stroka), kaj butica (glava ali noge), kaj kouhar Doivljanje pesmi poveemo z njihovimi doivetji: Ste e kdaj pekli pikote? Je peka prijetno ali neprijetno opravilo?Vpraamo jih: Kako je razpoloena veverica? Zakaj je ponagajala lisici? Je to nagajivost ali kaj drugega?In: Ali je pesem vesela, zabavna ali resna in alostna?

Poznate e kakno podobno pesem o nagajanju in veselem razpoloenju? Ali se spomnite, kaj je poela mravlja v pesmi Huda mravljica?Nato otokom pokaemo zbirke pesmi Daneta Zajca in jih povabimo, da prisluhnejo e drugim pesmim kakno od njih naj se tudi nauijo na pamet.

Delo z ubenikom


42

Po sprehodu (izberemo lep jesenski dan, poln barv, sonca, jesenskega listja, umenja vetra ) poveemo naa doivetja v naravi z napovedjo nove pesmi: Jesen ee laske drevesom.Po interpretativnem branju poveemo obutja uencev z besedami pesnice. Kaj ste v naravi doiveli podobnega kot pesnica? Kako jesen ee listke drevesom? Zna jesen igrati na vetrov glavniek? Kdaj drevesa sleejo svoje srajke?Nato uenci izraajo svoja doivetja ob posluanju in branju: Kakna je pesem? S kaknimi gibi bi jo lahko prikazali? In s katerimi barvami? Kaj se v pesmi godi? Katere besede so najlepe? Kateri opisi najbolj zanimivi?Kaj bi o jeseni lahko e zapisali?Pesnica Bina tampe mavc doivlja naravo in svet okoli sebe na poseben nain.

Za uvodno motivacijo uence odpeljemo v knjinico, kjer jim predstavimo ve knjig ljudskih pravljic. Uenci jih prepoznavajo, poimenujejo naslove in pripovedujejo kratke vsebine. Predstavijo junake in izberejo med ponujenimi pravljicami tiste, v katerih nastopa zajec.Povedo, v kateri pravljici ali pesmi nastopa zajec. Kakne lastnosti ima?Nato si ogledajo in preberejo strip: Zakaj tee pes za zajcem? Strip jih spodbudi, da preberejo pravljico tudi v vezani obliki. Po branju pripovedujejo pravljico ob slikah, predstavijo junaka psa in zajca, ovrednotijo njuno ravnanje, ju primerjajo s svojim ravnanjem v podobni situaciji in odgovorijo na vpraanja v delovnem ubeniku. Pravljica omogoa tudi pripravo igrice. Uenci si razdelijo vloge in zaigrajo zgodbo.

Uenci iejo besede, ki opiejo lastnosti ljudi: prijazni, dobri, gostoljubni, klepetavi itd.Poiejo dobre lastnosti zase in za soolce.Kakne lastnosti imajo junaki v pravljicah? V stripu Zakaj tee pes za zajcem smo ugotovili, da je zajec prebrisan, iznajdljiv in hiter, v pesmi Veverica pekarica, da je veverica nagajiva, vesela, hudomuna. Kaken pa bi bil lahko je?Uenci opiejo jeeve lastnosti, kakrne so e sreali v pravljicah ali pesmih.Nato sledi interpretativno branje in pogovor o pesmi.Kdo postavlja jeu vpraanja? Kakna vpraanja mu postavlja? Kaj je odgovarja? Kaj dela? Kaj si bo seil? Kako si bo seil novo obleko?


43

Sledi razlaga manj znanih besed: suknja (pla), zapeek (del pei, kjer lahko leimo ali sedimo), brije mraz (piha mrzel veter), zviti se v klobi (v okroglo obliko). Nato berejo pesem v dvojicah.Poimenujejo lastnosti glavnega junaka. Doloijo kraj in as dogajanja. Primerjajo lastnosti junaka/jea z lastnostmi drugih junakov v tem sklopu pravljic in pesmi.

V uvodnem delu uenci iejo asociacijo na besedo zrcalce.Nato se skuajo spomniti, v kateri pravljici ali pesmi je imelo zrcalce pomembno vlogo in kakno (Sneguljica, Pedenjped ). Uvodnemu pogovoru sledi branje pravljice v celoti in ele nato branje odlomka.Po posluanju uenci predstavijo vse junake v zgodbi, ovrednotijo njihovo ravnanje, povedo, zakaj so tako ravnali, in razmiljajo, kako bi ravnali sami, e bi se znali v podobni situaciji.

Nato sledi dramatizacija pravljice. Najprej dramatizirajo odlomke, pogovor med zajcem in veverico; zajcem, veverico in ojo , nato celotno pravljico. Sledi priprava odra, izbira oblail (ues za posamezno ival) in uenje oponaanja nastopajoih ivali.Gledalika igra naj bo skupno delo razreda, nastopajo naj vsi uenci in predstavo pokaejo tudi svojim starem.Sami naj izdelajo vabila za stare in gledaliki list.


44

kripajoe kolo

Tudi v drugem razredu uenci spoznavajo giba-nje, ne le kot spreminjanja lege svojega telesa ali delov telesa, ampak tudi gibanje igra, vozil in strojev. S tem se razvijata fizikalna pojma sila in delo. Za silo je znailno, da ima neko smer oz. deluje v neki doloeni smeri. Zato se znova vraamo k potiskanju, kjer sila deluje od nas, k vleku, kjer sila deluje proti nam, in k obraanju, kje je smer sile sestavljena in delu-je v kronici. Tudi pri gibanju, ki je posledica delovanja sile, razlikujemo premo gibanje (po-tisk in vlek) in kroenje (obraanje). Veino gi-banj lahko vsaj priblino sestavimo iz premega gibanja in kroenja. Kakno je gibanje, ali je premo ali krono, pa najlaje spoznamo po obliki sledi. Telo, ki se giblje premo, lahko spre-meni smer, e nanj deluje neka sila. Ta sila je lahko otrokova roka ali ovira, ob katero se za-dane. Tudi zato je opazovanje sledi pouno in zanimivo. Iz njih razberemo, kaj se giblje, kako se giblje, vasih pa tudi, kdaj se je neko telo gibalo. Razlina telesa (deli strojev, mehaniz-mov) si gibanje izmenjujejo ali ga prenaajo. Gibanje se prenaa s telesa na telo, tako kot se voda pretaka iz vije posode v nijo. Pri se-stavljenem gibanju si razlina gibanja sledijo v asovnem zaporedju: najprej se premakne to, nato se zavrti to, ki poene to Pri kolesu noge poganjajo pedala in zobato kolo. Zobato kolo vlee verigo, ki kroi in poganja zobnik na zadnjem kolesu. Zadnje kolo se zato odriva od ceste in celo kolo se po njej giblje (spreminja lego). Uenci naj spoznavajo e druge prepro-ste prenose gibanja med dvema ali tremi tele-si. Gibanja naj preizkuajo in opisujejo.Posebna oblika gibanja je nihanje, ki ga uenci spoznavajo pri guganju na visei gugalnici.

e gugalnice ne potiskamo ali e nanjo ne de-luje sila, se gibanje postopoma ustavi v ravno-vesni legi. Uenci pri guganju (nihanju) spozna-vajo tudi odnos med viino ali skrajno lego gugalnice in asom, v katerem gugalnica obmi-ruje. Nihajni as je as, ki ga gugalnica potre-buje od ene skrajne lege do druge in nazaj. Pri majhnem razmiku med skrajnima legama je nihajni as enak kot pri vejem razmiku. Na nihajni as pa vpliva dolina vrvi pri gugalnici ali nihalu. Dalje nihalo ali vija gugalnica se giblje poasneje (nihajni as je veji) kot kraje nihalo. Masa utei pri nihalu ali masa uenca na gugalnici pa le malo vpliva na nihajni as.Izkunje razlinih gibanj vodijo k spoznavanju zakonitosti, da se gibajoa telesa prej ali slej ustavijo, e nanje ne deluje nobena sila. Ne-katera stanja mirovanja teles znajo poimeno-vati. loveko telo miruje, ko lei, stoji, epi Vozila in igrae stojijo ali mirujejo. Poznavanje prevesne gugalnice je dober uvod za spozna-vanje prevesne tehtnice. Iz izkuenj uenci vedo, da tehtnico lahko uravnovesimo z doda-janjem ali odvzemanjem utei. Spoznavajo pa tudi druge naine uravnoveenja tehtnice: e poveujemo tevilo utei ali njihovo teo, je potrebno zmanjati njeno razdaljo od osi (ro-ico). S tem se navajajo na zvezo med ve spremenljivkami: ravnovesje se spremeni, e se spremeni sila ali oddaljenost prijemalia sile od osi. Pojavlja se izravnalno ali kompen-zacijsko sklepanje: uinek ene spremembe se lahko izravna z uinkom druge spremem-be. Pri nekaterih tehtnicah, ki jih uporabljajo v oli, so roice tehtnice prirejene druga dru-gi, zato lega telesa v tehtalni posodi ne vpliva na ravnovesje.

Spoznavanje okolja

56 65


45

Znajo natanno opazovati, opisati in poimenovati delovanje in gibanje tehninih naprav in vozil ter njihovih delov.

Znajo opazovati, opisati in ugotoviti, kako nastajajo sledi gibanja in kaj jih povzroa.

Znajo opisati ravnovesje in loiti stanje ravnovesja od stanja mirovanja

Documents

Mlincek%202 prirocnik%20za%20ucitelje modrijan